Priznanje Sveta JSKD 01 Mozirje za življenjsko delo v roke Jožetu Remšaku -Zotlerju STRAN 7 Bert Savodnik na Rečici ob Savinji predstavil knjigo Moja vojna proti Nemcem STRAN 11 S Slavico Tesovnik in Ladom Jakšo v naročje spirale z branjem, glasbo, sliko in fotografijo STRAN 11 Oglasi -gostišče GRAD VRBOV^C^ F P^rjp STATVO, Miij-I FiiJicijat vp i ggta I, 3331 ■.VAT: gosU^ei^jd vrtinv nevne malice m kosila Rezervacije za zaključene i In rs beza dogodke, kot 517 rojstni dnevi, birme, obhajila, obla trtice... ihJlU.T UVl- Ppartltfjek • četrtek IV Jo 17 uft Petah: :■!h Ji; 'Iti 21 rj,-,■ V.i-J. u v , t!1 i f« :J.-H- iVf di Ifi: lil omiitbant ifmibt fnad 10 ijeifJ Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjal Toiefon; 03/58-32-S00 2 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Iz vsebine: Tema tedna: Zaradi krčenja sredstev občine ne zmorejo več niti zakonskih nalog....................4 OOZ Mozirje: Obdobje združevanja obrtnikov in rasti podjetništva se je v štirih desetletjih zelo spreminjalo.............................................................5 3. razvojna os: V juliju ponovna razgrnitev trase hitre ceste.....................................................8 Sejem Natour Alpe-Adria 2016: Na razstavišču tudi Mozirjani............................9 Tečaj italijanskega jezika: Znanje tujih jezikov je na turističnih kmetijah velikega pomena.................................9 OŠ Blaža Arniča Luče: Glasbeno druženje povezano s Prešernom in Arničem.......................................15 Tretja stran (ŠMS) Up n' downs: Mladi glasbeniki izdali svoj prvi album....................................................15 53. Vinarska v Solčavi: Ob rešitvah problemov tudi nova pridobitev v Zadružniku.................18 Zakon o financiranju občin za vlado ne velja Ker so se občine zaradi zmanjšanja sredstev, ki jih prejmejo iz državnega proračuna, znašle v resnih težavah, kako izvajati zakonsko predpisane naloge, smo se v tokratni temi tedna znova osredotočili na to problematiko. Toda kakšen je pravzaprav sistem financiranja občin? Štiri glavne skupine virov občinskega proračuna so: davčni prihodki, nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in transferni prihodki. Poleg teh je potrebno omeniti še donacije in sredstva, ki jih občine dobijo na evropskih razpisih. Davčni prihodki, zlasti dohodnina, so za občino praviloma najpomembnejši. Načeloma občini pripada 70 odstotkov od 54 odstotkov dohodnine, pobrane na njenem območju. Preostalih 30 odstotkov je namenjenih za solidarnostno izravnavo in jih prejmejo manj razvite občine. Ob tem občini pripadajo še davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin in lokalne okoljske dajatve. Nedavčni prihodki so razne občinske takse, globe, pristojbine, prihodki od občinskega premoženja, udeležbe na dobičku in prihodki od prodaje blaga in storitev. Kapitalski prihodki nastanejo s prodajo občinskega premoženja, transferji pa so sredstva, ki jih občina dobi od države. Ministrstvo za finance s posebno formulo izračuna količnike razvitosti in glede na to določi odstotek, do katerega bo pokrivala načrtovane občinske naložbe. Poleg naštetih virov lahko občina za financiranje svojih dejavnosti uporabi še posojila v različnih oblikah, vendar je obseg zadolževanja omejen. Prihodke občine sicer opredeljuje ustava, ki v 142. členu pravi, da se občina financira iz lastnih virov, tistim občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti opravljati svojih nalog, pa so zagotovljena dodatna sredstva, ki jih zagotavlja država v skladu z zakonom. Sedaj veljavni zakon o financiranju občin je bil sprejet leta 2006. Zadnje štiri vlade njegova določila sistematično kršijo. Na ministrstvu za finance to opravičujejo z argumentom, da je »zakon nastal v bistveno drugačnih časih, kot so sedanji, zato povprečnine že od leta 2011 ni mogoče izračunati po veljavni metodologiji, ne da bi ogrozili javne finance«. Država zaradi premalo pobrane dohodnine, ki je ključni vir za financiranje občin, občinske proračune polni iz državnega proračuna, ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da morajo tudi občine, kot sestavni del jav-nofinančnega sistema, nositi svoj del bremena javnofinančne konsolidacije v državi. Očitno zdaj zelo akuten problem nastaja zaradi neustreznega sistema financiranja občin, na kar opozarja tudi računsko sodišče. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 6, 12. februar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 3 Tema tedna FINANCIRANJE OBČIN Zaradi krčenja sredstev občine ne zmorejo več niti zakonskih nalog Vlada RS je skupaj s proračunoma za leti 2016 in 2017 sprejela višino povprečnin, ki jih bo izplačevala občinam, in višino ter dinamiko sofinanciranja občinskih investicij po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO). Vsi zneski so nižji od tistih, ki jih je v zakonih sama predpisala. Hkrati je sprostila usklajevanje plač javnih uslužbencev, kar spet pomeni višje zneske, ki jih bodo občine morale zagotoviti za nekatere dejavnosti, kot je na primer vrtec. tih odstotkov skupne primerne porabe občin. Navedena sredslva občine uporabljajo za sofinanciranje investicij, kot so zgradbe osnovnega šolslva, vrtcev, za zdravstveno dejavnost na primarni ravni, za javno športno in kulturno infrastrukturo, vodovode, kanalizacijo, čistilne naprave, občinske sofinanciranje investicij zagotoviti skupaj 64,7 milijona evrov, v resnici jim bo za pomoč pri naložbah v javno infrastrukturo zagotovila le 21,5 milijona evrov. Je pa dovolila občinam, da si najamejo kredite do višine treh odstotkov primerne porabe. Kako jih bodo že tako obubožane občine vračale? POVPRECNINE DALEČ POD MEJO Župan občine Luče Ciril Rosc je vzel pod drobnogled formulo, po kateri se izračunava povprečnina. Sedem občin Zgornje Savinjske doline bo tako dobilo v dveh letih za okoli sedem in pol milijona evrov manj denarja od države. Letošnja povprečnina znaša 522 evrov, zahteva občinskih pogajalcev je bila vsaj 536 evrov, minister dr. Dušan Mramor bi na koncu pristal na 525 evrov, na kar pogajalci niso pristali. Zakonsko bi morala biti povprečnina 652 evrov, da bi občine lahko neovirano izvajale z zakonom predpisane naloge. »Zgovoren je podatek, da samo občine naše doline v enem štiriletnem mandatu na ta račun skupaj izgubimo dobrih 15 milijonov evrov, to je štirikrat 3.788.971 evrov. Samo domišljiji lahko prepustimo prosto pot, kakšne - tudi skupne - investicije bi lahko s tem denarjem udejanjili«, je povedal Rosc. MANJ ZA OBČINSKE INVESTICIJE Poleg znižane povprečnine so občine prikrajšane še za izpad sofinanciranja sredstev po 21. (23) členu ZFO. Namesto zakonskih šest odstotkov skupne primerne porabe bodo letos prejele le dva, pri tem pa se bodo z dovoljenjem finančnega ministrstva smele še zadolžiti za tri odstotke. Slovenske občine resno razmišljajo, da bi na Ustavno sodišče RS vložile zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki določa višino sredstev za sofinanciranje investicij v občinah. Zakon v prvem odstavku 56. člena določa višino sredstev občinam za sofinanciranje investicij, in sicer v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe občin. S tem neposredno posega v 21. člen Zakona o financiranju občin, ki določa, da se sredstva občinam za vsako proračunsko leto zagotovijo v višini šes- Ciril Rosc: »Obseg sofinanciranja investicij posamezne občine se določa ob upoštevanju kazalnikov, kot je gostota poseljenosti, delež Nature 2000, zmožnost lastnega financiranja, omejeni naravni dejavniki, prisotnost v obmejnem pasu, nad-povprečnost obremenitve z lokalnimi cestami itd. S tem so v institut sredstev za sofinanciranje investicij občin vgrajeni tudi ukrepi za spodbujanje skladnejšega razvoja celotnega ozemlja Slovenije: šibkejšim, razvojno slabše razvitim lokalnim skupnostim se tako zagotavlja dodatna sredstva za izenačevanje razlik pri prihodkovnih možnostih. Poseg v sredslva za sofinanciranje investicij tako pomeni poseg v avtonomijo občin, nerazvite občine pa smo tako še dodatno hendikepirane.« ceste, gasilske domove in podobno. Kot pravijo, gre torej za izgradnjo osnovne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje temeljnih nalog občin. NAJBOLJ UDARJENI NAJMANJŠI Po veljavni zakonodaji bi morala država slovenskim občinam za Po podatkih Združenja občin Slovenije bodo največ izgubile ravno najmanj razvite občine. Računano na glavo prebivalca bo Ljubljana izgubila dva evra, Ilirska Bistrica na primer 63 evrov, Solčava pa kar 383 evrov. Marija Lebar Izpad prihodkov občin Zgornje Savinjske doline v letu 2016 Občina Primerna poraba PPi (Povprečnina je 522 €) Koliko prinese vsak dodatni € povprečnine Sprememba PPi pri povprečnim 525 € Sprememba PPi pri povprečnim 536 € Sprememba PPi pri povprečnini 652 € Izpad do zakonskih 6% sredstev po 21. členu ZFO-1 Skupni izpad prihodkov zaradi nižje povprečnine in 21.člena Luče 1,640.370 € 3.142 € 9.427 € 43,995 € 408.521 € 215,964 € 624.485 € Solčava 696.138 € 1.334 € 4.001 € 18.670 € 173.368 € 206.754 € 380.122 € Ljubno 1.989.034 € 3.810 € 11.431 € 53,346 € 495.353 € 142,726 € 638.079 € Gornji Grad 1.801.364 € 3.451 € 10,353 € 48.312 € 448.616 € 143.832 € 592.448 € Rečica/Sav. 1,378.526 € 2.641 € 7.923 € 36,972 € 343.311 € 65.208 C 408.519 € Nazarje 1.533,121 € 2.937 € 8.811 € 41.118 € 381.812 € 73.040 € 454.852 € Mozirje 2.362.798 € 4.526 € 13.579 € 63.370 € 588.436 € 102.030 € 690.466 € Skupaj ZSD 11.401.351 € 21.842 € 65.525 € 305.783 € 2.839.417 C 949.554 € 3.788.971 € 4 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Aktualno 40 LET OBMOČNE OBRTNO-PODJETNISKE ZBORNICE MOZIRJE Obdobje združevanja obrtnikov in rasti podjetništva se je v štirih desetletjih zelo spreminjalo Danes bo Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje svečano proslavila 40 let delovanja. Štiri desetletja so zaznamovali številni posamezniki, gradnja doma obrtnikov v Mozirju, postavitev kovačije v Mozirskem gaju in ne nazadnje sprememba obrtnega zakona, ki je nekoč obvezno članarino spremenil v prostovoljno in s tem ustaljeno delovanje. Ob ustanovitvi se je v obrtniško združenje včlanilo 76 obrtnikov, v najboljših časih je imela OOZ Mozirje preko 480 članov, trenutno jih je okrog 170. ZAČETKI POVEZOVANJA OBRTNIKOV Želja po združevanju obrtnikov se je pokazala v letu 1974, 10. junija 1975 je prišlo do ustanovnega zbora društva, predhodnika obrtnega združenja, na čelu katerega je bil prvih 15 let Vili Marovt. Združenje je v prvem letu pridobilo 76 članov. Leta 1976 so v Mo-zirskem gaju zgradili objekt, v katerem so uredili staro kovačijo z vsem orodjem in opremo. Leto kasneje so se pričele priprave na oblikovanje stanovske organizacije obrtnikov, ki bi delovala po zborničnih načelih. To je bilo obdobje, ko so se zgornjesavinjski obrtniki udeleževali raznih razstav, sodelovali na sejmih in se povezovali tudi na športnem področju. ganizirali v letu 1983. Na njej je bil poudarek na inovacijah in izboljšavah. Združenje, ki se je v teh letih širilo in pridobivalo na veljavi, je izrazilo željo po lastnih prostorih in v sklopu praznovanja občine Mozirje je do otvoritve prostorov prišlo septembra 1987. Takrat močno združenje je imelo v svoje vrste včlanje- DO SVOJIH PROSTOROV V letu 1981 so ustanovili računovodski servis, ki je imel v drugem letu delovanja že 82 uporab- Obrtniki in podjetniki so leta 1987 postavili dom obrtnikov, kjer ima območna zbornica svoje prostore. (Foto: ŠMS) nikov. V tem letu so na svečanem dogodku razvili prapor združenja. Veliko obrtno razstavo so člani or- Darko Penezič, sekretar OOZ Mozirje: »Osnovna naloga OOZ je svetovanje in izobraževanje. OOZ Mozirje je v zadnjem obdobju najbolj zaznamovalo prostovoljno članstvo, ki je ustaljeno delovanje zbornice dodobra spremenilo. Članstvo se je razpolovilo, financiranje zmanjšalo. Zbornica kljub prostovoljnemu članstvu še vedno zastopa interese vseh obrtnikov in podjetnikov, izobraževanja so namenjena članom. V naši območni zbornici se člani združujejo v devetih sekcijah, najbolj številčne so sekcija lesarjev, gradbincev in avtoprevozni-kov. Delovanje OOZ so najbolj zaznamovali pobudnik Vili Marovt in predsedniki, ki so ga nasledili: Herman Remic, Franc Benda in Janez Kaker.« nih 389 rednih in 88 popoldanskih obrtnikov, ki so se združevali v posamezne sekcije. OBRTNIŠKA SOLIDARNOST Ob 15-letnici združenja so številne obrtnike prizadele katastrofalne poplave, v katerih se je pokazalo, da solidarnost med njimi živi, saj so se številni obrtniki v organizirani akciji izkazali in pomagali drugim članom. Zadnja leta preteklega tisočletja so obrtnikom prinesla tudi nov zakon o gospodarskih družbah, ki je od številnih zahteval pre-registriranje v eno od oblik gospodarskih družb. Večina se je odločila za samostojne podjetnike, kar je bil kasneje tudi razlog za preimenovanje obrtne v obrtno-podjetni-ško zbornico. OBDOBJE RAZCVETA V letu 1994je zbornica dobila pooblastila za izdajanje obrtnih dovoljenj. Zakonodaja je od obrtnikov od leta 1995 dalje zahtevala za opravljanje obrtnih dejavnosti mojstrski izpit ali ustrezno strokovno izobrazbo. Delovanje OOZ je bilo do konca preteklega tisočletja uspešno, z nekaj odmevnimi dogodki, organiziranimi s strani posameznih sekcij. To je bilo obdobje razcveta obrti in podjetništva, zaznamovano z največjim številom članov. ODPRAVA OBVEZNEGA ČLANSTVA V novem tisočletju sta OOZ Mozirje in krovna organizacija Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije doživeli veliko sprememb. Odprava obveznega članstva je članstvo dodobra zdesetkala in hkrati spremenila financiranje zbornice. Na OOZ Mozirje se je članstvo ob spremembi razpolovilo. Številne spremembe zakonodaje, vključno z zadnjo, uvedbo davčnih blagajn, so od podjetnikov zahtevale prilagoditve in spremembe. KAKER PREDSEDNIK OZS Leto 2012 je zaznamovalo tudi kratkotrajno vodenje Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Janeza Kakerja. Kaker, takratni in sedanji predsednik OOZ Mozirje, je vodenje krovne organizacije sprejel v času sprejema obrtnega zakona, ko je bila enotnost članov in njihov skupni nastop zelo pomembna. V zadnjem obdobju po uvedbi prostovoljnega članstva ostaja zbornica zvest zagovornik vseh obrtnikov in podjetnikov, njihovih ugodnosti pa so člani deležni preko kartice Mozaik podjetnih. ŠMS ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 5 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET SOLČAVA Zadolževanje v mejah dovoljenega Občina Solčava je v preteklih letih izvedla kar nekaj investicij, za katere je najela kredite in bila med najbolj zadolženimi slovenskimi občinami. Najbolj je proračun obremenil dolgoročni kredit za izgradnjo šole v kraju. Trenutno je stanje kredita za šolo še okoli 300.000 evrov. Skupno ima občina sicer okoli 550.000 evrov kredita, a vse v predpisanih mejah in z dovoljenjem ministrstva za finance, je na zadnji seji občinske- ga sveta povedala županja Katarina Prelesnik. Na omenjeni seji v decembru so solčavski svetniki sprejemali proračuna za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnila županja, je občini v letu 2015 uspelo odplačevati zapadle dolgove in obveznosti, nekatere kredite pa zamenjati za take z nižjimi obrestnimi merami. Z dovoljenjem ministrstva za finance so najeli tudi kredit za dokončanje projekta Solčavska pa- noramska cesta v višini 160.000 evrov. Gre za premostitveni kredit, saj so sredstva za izvedbo projekta dobili povrnjena iz evropskega razpisa. V letošnjem letu v Solčavi načrtujejo za nekaj več kot 972.500 evrov prihodkov in malo čez 937.300 evrov odhodkov. V letu 2016 bodo odplačali 35.400 evrov kredita. Z denarjem, ki ga bo Solčava dobila od države po 21. in 23. če- lu zakona o financiranju občin, bodo nadaljevali lani začeto investicijo posodobitve oziroma bodo izvedli asfaltiranje ceste v Matkovem kotu. Načrtujejo tudi, da bodo letos pričeli s pridobivanjem projektne dokumentacije za izgradnjo vodovoda v Logarski dolini. Predvidevajo, da bo izgradnja vodovoda, ki jo bodo izpeljali v prihodnjih letih, stala okoli 200.000 evrov. Marija Lebar PODPIS ANEKSA K TRISTRANSKI POGODBI O IZVAJANJU GASILSKE JAVNE SLUŽBE Nekatera gasilska društva komaj še zmorejo osnovne stroške r Župan Vinko Jeraj in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar sta podpisala aneks k tristranski pogodbi, ki za gasilce zagotavlja nekaj več kot 34 tisoč evrov. (Foto: Marija Lebar) V proračunu za letos so na Rečici ob Savinji zagotovili tudi sredstva za delovanje vseh treh gasilskih društev, ki delujejo v občini, in za Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Nedavno so pripravili slovesen podpis aneksa k tristranski pogodbi o izvajanju gasilske javne službe. Ob tem so se župan Vinko Jeraj in gasilci pogovorili o marsikateri pereči temi s tega področja. Sprejema so se udeležili predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev Rečica ob Savi- OBČINA REČICA OB SAVINJI Na Občini Rečica ob Savinji so prejšnji teden dobili od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozitivno mnenje k občinskemu prostorskemu načrtu (OPN). To je bilo še zadnje pozitivno mnenje soglasodajalcev, ki je bilo potrebno, da bodo občinski prostorski akt lahko sprejeli in potem pričeli udejanjati tudi v praksi. Po besedah župana Vinka Jeraja bo zdaj OPN obravnaval in potrjeval občinski svet predvidoma na naslednji seji. Občina Rečica bo Savinji si je nji, Pobrežje ob Savinji in Grušo-vlje, občinskega gasilskega poveljstva, štaba civilne zaščite in vodstvo zveze. »Občina bo za delovanje gasilskih organizacij ter delovanje enot in služb civilne zaščite na postavki obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih namenila nekaj več kot 36 tisoč evrov,« je povedal župan Jeraj. Dodal je, da se je v času priprave na proračun sestal tudi z občinskim poveljnikom, s katerim sta dorekla nekatere nujne investicije, kot je menjava oken na dveh gasilskih vse od ustanovitve prizadevala urediti prostorsko rabo in izpeljati novi prostorski načrt za celotno svoje območje. V ta je namen je pripravila številna srečanja in okrogle mize, pri predlogu je nato v nekaterih primerih upoštevala pripombe občanov. Vmes so morali zamenjati tudi pripravljavca dokumentov. Nedokončano delo Archi.Ka je prevzela družba Savaprojekt iz Krškega, ki je skupaj z občinsko upravo OPN pripeljala do faze za sprejem na občinskem svetu. Marija Lebar domovih. Župan Jeraj je še poudaril dobro sodelovanje med občino in gasilci ter se jim zahvalil. Spregovoril je tudi o nameravani ureditvi poligona za vadbo, za katerega bo podlaga občinski prostorski načrt, ki bo sprejet v kratkem. Na te besede se je navezal predsednik zveze Janko Žuntar in dodal, da naj bi bil poligon širšega pomena, ki bi nudil možnost usposabljanja za vse enote zaščite in reševanja. Občinski poveljnik Franc Finkšt, ki je tudi predsednik PGD Pobrež-je ob Savinji, je povedal, da razumejo finančno situacijo, v kateri so občine, vendar gasilci denarja ne potrebujejo zase, temveč za pomoč drugim. Društva imajo stroške, kot je elektrika in gorivo. Te komaj še zmorejo poravnavati iz sredstev, ki jih dobijo od občine, zato je na župana naslovil prošnjo, da bi se znesek v letu 2017 malo povišal. »Država vse bolj omejuje sredstva, hkrati pa gasilcem nalaga vse več nalog,« je še dejal Fin-kšt. Spregovoril je tudi o investicijah, ki bi bile potrebne v prihodnje. Med drugim bi v občini za reševanje iz višjih stavb potrebovali trodelno lestev, gasilski domovi so potrebni prenove. Nujo po novih oknih je podčrtal tudi predsednik PGD Rečica ob Savinji Peter Bre-zovnik. Predsednik PGD Grušovlje Janko Prislan pa se je vsem zahvalil za pomoč in sodelovanje na slovesnosti ob 90-letnici društva. Marija Lebar Občinski prostorski načrt tik pred sprejemom 6 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Kultura, Iz občin OSREDNJA PROSLAVA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI OB KULTURNEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ Priznanje za življenjsko delo v roke Jožetu Remšaku - Zotlerju V nedeljo, 7. februarja, se je v gornjegrajskem kulturnem domu odvila medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena številna priznanja mo-zirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Najvišje priznanje je prejel gledališki igralec in kulturnik Jože Remšak - Zotler. Slavnostna govornica je bila lanskoletna prejemnica priznanja za življenjsko delo Vika Venišnik. Na predvečer kulturnega praznika je besedo dobila kultura. Kulturo v obliki petja, igranja in interpretacij so predstavili učenci Glasbene šole Nazarje, recitatorji Kulturnega društva Gornji Grad z interpretacijami Prešernovih pesmi in pevci Moškega pevskega Bočna. Vse skupaj sta z lepimi mislimi povezala moderatorja Petra Strmšek in Tomaž Čretnik. OBČINSKI SVET NAZARJE Občine Zgornje Savinjske doline so v preteklih letih uredile potrebne akte za formalno ustanovitev Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in za določitev sedeža zavoda. Zagotavljanje ustanoviteljskih pravic so uredile z odlokom o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem javnem zavodu. Odlok med drugim določa obveznost poročanja o delu sveta ustanoviteljic svojim občinskim svetom. Na zadnji seji občinskega sveta Nazarje je tako župan Matej Pečovnik svetnikom predstavil poročilo o delu sveta ustanoviteljic. Poročilo zajema obdobje od januarja 2014 do oktobra Glavni akterji večera, v katere so bili usmerjene reflektorske luči, so bili prejemniki priznanj. Kot sta povedala moderatorja, so to izjemni in posebni ljudje, ki živijo med nami. Ljudje, ki s svojim načinom življenja, s svojimi uspehi in dolgoletnim delom na številnih kulturnih področjih spreminjajo utrip in podobo naše doline. Priznanje Sveta OI JSKD Mozirje za življenjsko delo na kulturnem področju je prejel kulturnik, igralec, pevec, povezovalec prireditev, scenograf, predvsem pa človek, prijatelj in vzor Jože Remšak - Zotler iz Gornjega Grada. Kot gledališki igralec se je v 50-tih letih z nepozabnim igralskim opusom zapisal v spomin gledalcev, v Kulturnem društvu Gornji Grad pa je aktiven še na vseh ostalih področjih dela. Podeljena so bila tudi ostala priznanja in število prejemnikov kaže na to, da se za kulturo pri nas ni bati. 2015. V tem času je bilo opravljenih osem sej, do konca leta 2015 je bila predvidena še ena. V poročilu, ki ga je izčrpno pripravila Jožefa Ri-bežl iz nazarske občinske uprave, je ob vsaki seji krajši povzetek vsebin, ki so bile obravnavane ter realizacija sprejetih sklepov. V prvem mandatnem obdobju je svet ustanoviteljic vodila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki je predsedovala trem sejam. Vodenje je nato prevzel novi župan Matej Pečovnik, ki so mu predstavniki sveta ustanoviteljic predsedovanje zaupali tudi v sedanjem dveletnem mandatu, ki teče od letošnjega januarja dalje. Marija Lebar Prejemnik nagrade za življenjsko delo Jože Remšak - Zotler je kulturnik z veliko začetnico. (Foto: ŠMS) Slavnostna govornica Vika Venišnik je za to priložnost v govoru spisala odo Prešernu, človeku, ki nam je dal vero v samostojnost, vero v svoj jezik in ki je navdihnil in še navdihuje številne ustvarjalce kulture. Izrazila je veselje, da je v naši domovini kultura na zelo visoki ravni in da se je dan kulture podaljšal na ves mesec kulture. 40-letnica praznovanj Prešernovega dne dokazuje, da imamo bogato kulturno življenje že dolgo časa, je omenila Venišnikova. Vodja mozirske območne izpostave JSKD Simona Zadravec je čestitala prejemnikom priznanj in se zahvalila ustvarjalcem za pester mesec kulturnega dogajanja. ŠMS Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje za življenjsko delo je prejel Jože Remšak - Zotler Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Jože Tlaker, Katja Gruber, Nejc Slapnik Jubilejno priznanje Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Jure Rojten, Stanko Gašparič, Zvonka Zakrajšek, Janez Čeplak, KD Gornji Grad, KD Bočna Priznanja Sveta JSKD OI Mozirje za posebne dosežke v letu 2015 so prejeli: Gledališče Mozirsko, Vesna Skornšek, Jasna Skornšek, Simon Ermenc in Jaka Steblovnik, projekt Z lesom v svet, OPZ OŠ Mozirje, OPZ OŠ Nazarje, Oktet Žetev, Pevci ljudskega izročila iz Luč, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha Veliko število prejemnikov priznanj kaže na bogato kulturno življenje v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: ŠMS) Seznanili so se s poročilom o delu sveta ustanoviteljic Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 7 Politika, Organizacije IZGRADNJA HITRE CESTE 3. RAZVOJNE OSI V juliju ponovna razgrnitev trase hitre ceste Potem, ko je ministrstvo za okolje in prostor lani javnosti predstavilo varianto trase hitre ceste 3. razvojne osi, je prejelo številne pripombe. Na podlagi teh ministrstvo pripravlja dopolnitev idejnega projekta. Skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in Darsom bodo za dopolnjeno različico ponovno pripravili javno razgrnitev v vseh občinah, ki jih ta trasa zadeva. MINISTRSTVO PREJELO VEČ KOT 350 PRIPOMB Ministrstvo za okolje in prostor je lani pripravilo javne razgrnitve in obravnave predlagane trase izgradnje hitre ceste na tretji razvojni osi. Gre za odsek od priključka na avto- cesto pri Šentrupertu do priključka Velenje jug. Po razgrnitvi osnutka je ministrstvo prejelo več kot 350 pripomb. Največ teh pripomb se nanaša na potek ceste preko kmetijskih zemljišč. Traso po varianti F 2-2 bodo na osnovi prejetih pripomb spremenili kar na šestdesetih odstotkih dolžine, pravijo na ministrstvu. Trenutno je v izdelavi dopolnitev idejnega projekta in preostalih strokovnih podlag. Ker so spremembe dokaj obsežne, bodo pristojni predvidoma v prvi polovici julija ponovno pripravili javno razgrnitev v tistih občinah, preko katerih poteka nameravana umestitev. Ministrstvo za okolje in prostor ocenjuje, da bodo stroški na osnovi že izdelanega idejnega projekta 314 milijonov evrov. Ne vedo pa še, koliko bodo znašali stroški popravljenega projekta po javni razgrnitvi. Pri izgradnji se zasleduje tudi strategijo razvoja prometa, ki pravi, da mora biti tudi Koroški regiji zagotovljena ustrezna povezava do avtoceste in drugih regij. CIVILNA INICIATIVA ŠE VEDNO PROTI Gradnji skozi Spodnjo Savinjsko dolino najbolj nasprotujejo v Civilni iniciativi Braslovče. Kot poroča časnik Dnevnik, je Urban Jeriha iz te iniciative povedal, da so s popravljenim predlogom trase tretje razvojne osi seznanjeni, a ji še vedno nasprotujejo iz vsaj štirih razlogov, in sicer iz ekonomskega, prometnega, prostorskega in trajnostnega. Kot pravi Jeriha, je bila trasa F 2-2 ocenjena kot najdražja, ker je najdaljša in ima dva predora ter več viaduktov. Škodljivo posega v kmetijsko pridelavo Spodnje Savinjske doline. Prometno naj bi ne bila učinkovita, ker ne povezuje dveh centrov, kot sta Celje in Velenje. Neustrezna pa naj bi bila tudi povezava z Zgornjo Savinjsko dolino. Z novim predlogom menda niso zadovoljni niti v Šmartnem ob Paki, kjer ugotavljajo, da večine pripomb, posredovanih z njihove strani, niso upoštevali. Marija Lebar POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE Krepiti zavest in ponos na dneve osamosvojitve Na letnem občnem zboru so se v prostorih mozirskega gasilskega doma srečali člani mozirskega odbora društva Sever, ki ga vodi Jože Rojšek. Slednji je v svojih poročilih o delu v preteklem in planih za to leto izpostavljal predvsem dvigovanje zavesti in ponosa na dogodke, katerih priča so bili in jih sedaj združujejo. Gre za slovensko osamosvo- jitveno vojno, katere del so bili tudi aktivni in rezervni policisti. V tistih dnevih so poprijeli za orožje in se aktivno vključili v dogajanje. Na vsakega aktivnega policista sta bila dva rezervista, slednji so se vključili v delo rednih enot. Vse do dne, ko je še zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustil slovensko ozemlje. V spomin na tisti dan, ko je iz Kopra izplula zadnja sovražna V Mozirju Kopalniški rock & roll Gledališče mozirsko bo v soboto, 13. februarja, na odru domačega kulturnega doma uprizorilo komedijo Kopalniški rock & roll, kar bo v okviru kulturnega društva že tretje uprizorjeno delo mladega teatra v zadnjih treh letih. Leta 2014 so uspešno oživili gledališče z Vajo zbora, lansko leto pripravili Mišo-lovko. Tokrat ponujajo že kar predrzno delo ameriškega avtorskega para Billyja van Zandta & Jane Milmore, ki posega v vse pore življenja in se spusti na raven najnižjih človekovih čustev: opravljanje, ljubosumje, nezvestobo, zahrbtnost, podtikanje in druge novodobne nizkotnos-ti. Predstave bodo izvedli še dan po premieri ter ponovitve 27. in 28. februarja. Jože Miklavc Predsednik mozirskega odbora društva Sever Jože Rojšek (levo) je kot najpomembnejši dogodek lanskega leta izpostavil razvitje prapora društva. (Foto: Benjamin Kanjir) ladja, so državljani Slovenije v lan- območje Anton Šmit se je zahvalil skem letu prvič praznovali nov državni praznik, dan suverenosti. Pobudnici za razglasitev novega praznika, ki je 25. oktobra, sta bili ravno Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever. V poročilih se je predsednik odbora Jože Rojšek dotaknil izvedenih aktivnosti, ki so jih družile v preteklem letu. Udeleževali so se različnih prireditev, kamor so bili vabljeni, pohodov in drugih športnih prireditev. Kot najpomembnejši dogodek je izpostavil razvitje lastnega prapora. Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko predsedniku in članom mozirske-ga odbora društva za dobro in aktivno delovanje. Slednjega je za njim izpostavil tudi podpredsednik društva za celjsko območje Darko Repenšek. Priznanja so bila kot zahvale podeljena članom, ki so sodelovali pri organizaciji državne smučarske tekme na Golteh. O zakonodaji, ki urejuje pravice veteranov vojne za Slovenijo, je spregovorila Katarina Bric z mo-zirske upravne enote. Udeležencem zbora je svetovala, da se pozanimajo in si pridobijo pravice, ki jim pripadajo. Benjamin Kanjir 8 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Iz občin, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki SEJEM NATOUR ALPE-ADRIA 2016 Na razstavišču so se predstavili mozirsko turistično društvo in zeliščarice društva upokojencev ko le, da se tega ne gremo,« je povedala Rezika sko dolino, a le-ta skupnih projektov nima, tem-Plaznik. Obiskovalci stojnice so se namreč zani- več vsaka občina in posamezniki skrbijo za svoj mali za skupne kolesarske poti, pohodniške poti turistični razvoj in ponudbo. in program prireditev za celotno Zgornjo Savinj- ŠMS Oskrbnike planinskih koč in predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika (desno) so zanimale čajne mešanice. (Fotodokumentacija DU Mozirje) KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE (KGZ), OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE Znanje tujih jezikov je na turističnih kmetijah velikega pomena Turistično društvo Mozirje že vrsto let sodeluje na tradicionalnem sejmu Alpe-Adria, ki vsako leto poteka zadnji vikend v januarju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Teme sejma se spreminjajo, letošnji poudarek je bil na »zelenem« turizmu, zato so posebej izpostavili ponudbo Golt s celoletnimi aktivnostmi. Svojo pestro ponudbo so predstavili še Apartmaji in wellness Skok in Turistična kmetija Korošec. Že šestič so na tem sejmu sodelovale tudi zeliščarice iz Društva upokojencev Mozirje. S svojo zanimivo ponudbo animirajo obiskovalce sejma, da obiščejo stojnico. Ponudijo jim domači zeliščni čaj ali vrečkico domačega čaja. Pripravijo manjšo razstavo zelišč, ki so zdravilne in uporabne, a niso tako poznane, in s tem širijo njihovo poznavanje in uporabo med ljudmi. Posebna značilnost mozirskih zeliščaric je tudi njihova oprava, po kateri jih ljudje prepoznavajo. »Veliko je bilo povpraševanja po skupni ponudbi Zgornje Savinjske doline, kot enovite turistične destinacije, vendar je žal bil odgovor lah- Konec januarja naj bi z zadnjimi urami pouka udeleženci zaključili tečaj italijanskega jezika. Tečaj je v organizaciji mozirske območne izpostave KGZ Celje potekal vse od jeseni na ekološki turistični kmetiji Loger v Savini. Ker so tečajniki ugotovili, da jim primanjkuje praktičnega pogovornega znanja, so tečaj podaljšali. To je bil začetni tečaj italijanskega jezika, ki je bil namenjen nosilcem turistične dejavnosti na kmetiji in njihovim svojcem oziroma tistim, ki goste na kmetiji sprejemajo ali z njimi komunicirajo. Kot je povedala svetovalka za kmečko družino Bernarda Brezov-nik, se na naših kmetijah ustavlja vse več italijanskih gostov. Ti se najraje sporazumevajo v svojem jeziku. Začetni tečaj italijanščine je vodila prof. Kaja Toplak iz Celja. Udeleženci so se srečevali enkrat tedensko po tri šolske ure. Po prvotnem urniku naj bi izobraževanje trajalo 36 šolskih ur. Vsebine so bile prilagojene za delo in komuniciranje z gosti na turistični kmetiji. Kot je bilo videti na zadnjem srečanju, so udeleženci dobro osvojili osnovna znanja jezika, tudi s pomočjo literature, ki so jo dobili ob začetku izobraževanja. Ta jim bo prišla prav tudi takrat, ko bodo morali svoje znanje pokazati v praksi, pri pogovorih z gosti. Marija Lebar SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Ivan Sivec: Bleščeče celjske zvezde in Vitezi jutranje zarje Izpod peresa Ivana Sivca sta izšli knjigi o Celjskih grofih Bleščeče celjske zvezde in Vitezi jutranje zarje. Omenjeni knjigi sta prvi dve v seriji petih knjig o grofih in knezih Celjskih, ki so nastale na podlagi zgodovinskih in strokovnih literarnih virov. V zbirki petih romanov želi pisatelj predstaviti vse ravni bleščeče grofovske rodo-vine, od blišča in bede, poguma in usodnosti, smelosti ter številnih drugih človeških ravnanj. V knjigi Vitezi jutranje zarje pa se avtor posveča svobodnim žovneškim vitezom z obrobja Savinjske doline, med njimi tudi svobodnjaku, evropsko priznanemu pesniku Konradu I. Žovne-škemu. V drugi knjigi Bleščeče celjske zvezde je avtor opisal osemdeset let vzpona treh najpomembnejših Celjskih grofov. V njej so opisani tudi njihovi manj poznani podvigi; kaj so Celjski grofje delali v dunajski javni hiši, kako so, še preden so jih poknežili, zidali knežji dvor in kako se je v Celju vnel vsesplošni pretep ob kosovski bitki. Učenje italijanščine je bilo živahno in zabavno, naravnano na dejanske situacije. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 9 Kultura, Ljudje in dogodki ^^mm KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Leto zaznamovala bogata kulturna bera Kar okoli 35 aktivnosti, ki so jih v lanskem letu izvedli, je v poročilu o delu predstavila na občnem zboru KUD STOPinJE predsednica Ivana Žvipelj. Tako kot je bilo obširno poročilo o realizaciji, je bil podroben tudi načrt aktivnosti za leto 2016, ki so ga člani na srečanju potrdili. Večina dejavnosti v lanskem letu je bila pevsko ali literarno obarvanih, nekaj dogodkov je bilo namenjenih tudi folklori. Največ pevskih dogodkov je izvedel pevski duet Gmajnice, v katerem nastopata sestri Apšner. V izvedbi KUD STOPinJE oziroma predsednice Ivane Žvipelj je na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah potekal folklorni krožek. V društvu je najbolj dejavna literarna sekcija, ki je s svojim prvencem - zbornikom Bele stopinje gostovala marsikje po Sloveniji. Udeležili so se izobraževanj, kot je bilo regijsko seniorsko literarno srečanje na Muti. Navezali so stike z drugimi podobnimi skupinami po državi in obiskovali njihove prireditve ter jih popestrili s svojimi j! Predsednica Ivana Žvipelj je v letošnji načrt dela vnesla več novih projektov. (Foto: Marija Lebar) nastopi. Pogosto so se pojavljali tudi na različnih dogodkih v naši dolini. Program za letos prinaša podobno pisano bero dogajanja. Člani so sklenili, da bodo pričeli zbirati gradivo za zbornik, ki bi ga izdali v letu 2017 ob peti obletnici obstoja. Za vsak mesec so zapisali kar nekaj aktivnosti. December bodo kot lani namenili obisku kakšne kakovostne gledališke predstave v Ljubljani ali Mariboru. Za to leto je predsednica predlagala še nova projekta: Sledi stopinj, kjer bodo člani prikazali še svojo likovno ali fotografsko dejavnost, in Stopinje v Gaju.si - celodnevno dogajanje v Mozirskem gaju. Delo društva je pozdravila vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec, ki je obljubila organizacijsko pomoč pri izvedbi letnega programa. Prisotne je seznanila, da bo letošnje regijsko seni-orsko srečanje potekalo v naši dolini, in sicer na Rečici ob Savinji. Marija Lebar DOMOZNANSKI VEČER V MOZIRJU Aleksander Videčnik o mozirskem lodnu Osrednja knjižnica Mozirje je v prostorih zbirke Aleksandra Videčnika v Mozirju pripravila domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom na tematiko tkalstva na območju Zgornje Savinjske doline s poudarkom na mozirskem lodnu. V 19. stoletju je bilo namreč pomembno izdelovanje domačega sukna, ki je bilo izredno kakovostno. Prodajalo se je pod imenom Prassberger Loden - mozirsko sukno. TKALCI, »FERBERJI« IN »VAUHARJI« Pomembni poklici pri izdelavi blaga so bili tkalci, barvarji in »vauharji«. Videčnik je pojasnil, da je bila ta dejavnost v obdobju srednjega veka in kasneje tod zelo razširjena, saj so oblačenje za posamezne priložnosti fevdalci celo predpisovali in od podložnikov odločno zahtevali. Ker takrat industrijsko izdelanih blaga, platen in oblačil v glavnem ni bilo, se je razmahnilo domače tkalstvo, kasneje tudi obrtna dejavnost. V Mozirju je bilo znano središče izdelave dobrega blaga mozirskega sukna, po katerem so bili iskani tkalci celo v Trstu in na Dunaju, je pripovedoval Videčnik. Ob potoku Ljubija, ki je nudil zadostno vodno moč za pogon strojev in tkalskih pripomočkov, se je sčasoma porajalo posebno naselje tkalcev, ki so izkoriščali vodo za namakanje in pranje surovine ter za barvanje ovčje volne - »ferberji«. Višje nad do- Aleksander Videčnik (tretji z desne) je prisotnim predstavil čas razcveta tkalske obrti v Mozirju in okolici. (Foto: Jože Miklavc) lino so se ukvarjali z mehčanjem sukna posebni poznavalci tega dela procesa izdelave tkanin - »vauharji«. DOKAZI ZGODOVINE HRANJENI V LJUBLJANI IN CELJU Videčnik je omenil znanstveni doprinos zgodovinarja in narodopisca dr. Frana Kotnika, ki je pisal o mojstrih te vrste obrti. Ko je industri- ja ogrozila obstoj teh ljubijskih proizvajalcev tkanin, so leta 1932 zaprli skupni obrat, oprema pa je prav po zaslugi dr. Kotnika zdaj na ogled v Narodnem muzeju v Ljubljani. Videčnik je poudaril, da so prav uspešni rokodelci s plačevanjem davščin poskrbeli za vzdrževanje trške oblasti v Mozirju, dokazi o tem so skrbno shranjeni v Zgodovinskem arhivu Celje. Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Kultura BERT SAVODNIK NA RECICI OB SAVINJI PREDSTAVIL KNJIGO MOJA VOJNA PROTI NEMCEM V avtobiografiji zanimivo branje o preteklosti mesta Kulturno umetniško društvo Utrip je 29. januarja v Medgen borzi na Rečici pripravilo predstavitev knjige Moja vojna proti Nemcem. V njej je avtor Bert Savodnik, upokojeni novinar in publicist, predstavil svoje otroštvo v Celju v času pred in med drugo svetovno vojno. Pogovor s piscem je vodil dr. Tone Kregar, v. d. direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Skupaj sta obujala spomine, ko je Savodnik dneve otroštva preživljal v domači gostilni ob oficirjih jugoslovanske vojske, pozneje pa z nemškimi častniki. Kot otroka so ga namreč fascinirale uniforme in se ni zavedal, kaj vojna sploh pomeni. V začetku se je za malega dečka udejanjala v lepo zloščenih čevljih in prijaznih oficirjih. Druge ob Savinji Bert Savodnik se je udeležencem srečanja podpisoval v svojo knjigo. (Foto: Marija Sukalo) plati vojne je spoznal, ko je srečal svojega očeta kot ujetnika v Starem piskru, kjer je končal, ker je bil židovskega porekla, in ob inciden- tu, v katerega je bila vpletena mati. Sredi ulice jo je udaril nemški plačanec, ko je s svojim krojačem govorila slovensko. V avtobiografiji se tako skriva zanimivo branje o preteklosti Celja, ki je doživelo tudi bombni napad zavezniških letal. V tistem dogodku je Savodnikova družina ostala brez doma in le srečno naključje je hotelo, da sta Bert in oče ostala živa. Nasploh se je vojna za ožjo Savod-nikovo družino končala brez žrtev. Kljub temu, da je bila knjiga, ki jo je izdal in založil Muzej novejše zgodovine Celje, oblikovali pa so jo v Savinjskih novicah, že predstavljena v Savodnikovem Celju, je veliko število obiskovalcev v Medgen borzi na Rečici ob Savinji dokazovalo, da je avtor mojster peresa, ki se zaveda pomena odgovornosti tako zapisane kot izgovorjene besede. Marija Šukalo PREDSTAVITEV KNJIGE POETIČNE PROZE NAROČJE SPIRALE SLAVICE TESOVNIK V naročje spirale z branjem, glasbo, sliko in fotografijo Zadnji petek v januarju je Knjižnica Mozirje v prostorih galerije gostila domačo ustvarjalko Slavico Tesovnik z Ljubnega ob Savinji. Te-sovnikova je pred kratkim izdala knjigo poetične proze Naročje spirale, ki jo je v mozirski galeriji predstavljala skupaj z Ladom Jakšo, priznanim slovenskim glasbenikom, skladateljem in fotografom. Slavica Tesovnik je ustvarjalka, ki v umetni- škem iskanju povezuje kar tri medije: poezijo, slikarstvo in glasbo. Njena bogata ustvarjalnost je prišla do izraza tudi na tem literarnem večeru. Zbrano občinstvo je pogostila s prebiranjem poezije, petjem in prikazom v knjigi objavljenih slikarskih del. Knjiga Naročje spirale je namreč obogatena z reprodukcijami detajlov slikarskih del avtorice, njena vsebina pa je zaživela skozi izvedbo multivizije z Ladom Jakšo. Jakša deluje kot svobodni umetnik in kom-ponira glasbeno opremo za film, gledališče, televizijo ... Na večeru je poetično prozo Tesovni-kove nadgradil tako z izvajanjem avtorske glasbe v živo kot s komponiranjem svojih fotografij in njenih slikarskih del v poezijo preko projekcije na platnu. Predstavitev knjige v takšni obliki je navdušila tudi avtorico. Kot je povedala, si je tudi sama na tem večeru Jakševo multivizijo prvič ogledala. »Globoko sem ganjena, Ladova multivizija vsekakor odzvanja to knjigo, odzvanja njeno poezijo in slikarska dela, ki so v njej. A ne samo to, začutila sem, da se z Ladom skozi celotno vizijo dograjujeva v zgodbi, ki ni le moja, ampak je najina.« Tesovnikova je izrazila upanje, da so tudi zbrani na večeru globoko podoživeli sami sebe skozi predstavljene zgodbe, saj po njenem mnenju boljšega, kot je intenzivno notranje občutenje, ustvarjalci v sedanjem času ne morejo dati. Ob koncu večera se je zahvalila vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k nastanku knjige, še posebej je izpostavila nekdanjo ljubensko županjo Anko Rakun in Saro Bezovšek, absolventko grafičnega oblikovanja, ki je poskrbela za vizualni izgled knjige. Za spremno besedo je poskrbel Zoran Pevec. Tatiana Golob Slavica Tesovnik je knjigo poetične proze Naročje spirale v mozirski galeriji predstavila skupaj z Ladom Jakšo. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 11 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je cerkev z največjo prostornino na Slovenskem. (Foto: Marijan Denša) Večina Zgornjesavinjčanov dobro pozna župnijsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu in njeno zgodovino, zato jim je o njej težko povedati kaj novega. Marsikaterega obiskovalca iz drugih krajev pa preseneti, da je to cerkev s presežnikom med cerkvami na Slovenskem - je cerkev z največjo prostornino. Gornji Grad, ki se stiska pod mogočno Menino, danes pač ni velik in pomemben kraj, da bi se lahko bahal s tako impo-zantno zgradbo, zgodovina pa uči, da je bilo nekoč drugače. Gornji Grad je imel vse od ustanovitve edinega benediktinskega samostana pri nas leta 1140 zelo pomembno vlogo v zgodovinskem dogajanju na slovenskem prostoru, predvsem na cerkvenem, in tudi posvetnem področju. Pred tem je bila tu prafara Gornji Grad s pra-farno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki je nastala nekje v 9. stoletju. Pred letom 1209 so jo na novo pozidali kot triladijsko cerkev s križnim hodnikom. Že tedanja romanska cerkev naj bi bila največja cer- kev pri nas v tistem času. Samostan s svojimi posestmi in cerkvijo je leta 1461 prešel v last novoustanovljene ljubljanske škofije. Kmalu je postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov, tedanja cerkev pa so-stolnica. Stolnica ali katedrala je cerkev, v kateri ima škof svoj sedež. Sredi 18. stoletja jo je povsem uničil zob časa, zato je dal škof Attems postaviti novo. No, najprej je postavil škofijsko rezidenco, veli- časten reprezentančni dvorec z veliko in v celoti poslikano slavnostno dvorano. Ta je leta 1944 pogorel. Nato se je lotil cerkve, ki so jo gradili v obdobju 1752-1759/1763 in posvetili leta 1761. Letos bo torej minilo 255 let od njene posvetitve. Gradnja je zahtevala od škofa velike denarne vložke, ta pa od kmetov v času gradnje tri dni dodatne tlake na leto. Podobna je ljubljanski stolnici, po podobi slednje se je načrto- j JJ&Ji I>i>LJj J3 valec zgledoval. Osnovne zunanje značilnosti cerkve so seveda velikost, razgibana prednja fasada in velika kupola. To je bil čas protireformacije in baroka, zato je cerkev v notranjosti umetelno oblikovana in bogato, skoraj pretirano okrašena. Notranjost so urejali še dolgo po postavitvi. Krasili so jo številni avtorji, med njimi tudi znameniti baročni slikar Johann Kremser-Schmidt in Leopold Layer, avtor brezjanske Marije z Jezusom. Leta 1987 je bila cerkev razglašena za spomenik kulturne dediščine, leta 1989 je bila temeljito obnovljena, sredstva za obnovo so dala številna podjetja. Danes je v prvi meri versko središče domačinov, v njej prirejajo tudi številne odmevne kulturne prireditve, predvsem glasbene. Je daleč naokoli znana turistična znamenitost naše doline. Marijan Denša 12 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Zgodovina in narodopisje Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (10) Piše: Aleksander Videčnik VEDNO KAJ NOVEGA V vrstah obrtnikov so se razmere v toku časa spreminjale. To je tudi značilno za leta po drugi svetovno vojni. Vsekakor je bilo na vsakem koraku čutiti bolj vpliv politike kot pa gospodarskih prizadevanj. Govorimo lahko o stalnih nihanjih, ki so bila več ali manj naklonjena razvoju obrtništva. Tako vemo, da je kratko obdobje na začetku sedemdesetih let bila davčna politika obrtništvu še kar naklonjena, včasih celo dogovorna. Kasneje je postala spet neugodna. Prav to je zaviralo uspešen razvoj obrtništva na sploh, saj ni bilo možno gospodarsko misliti, če so segali nekateri ukrepi le za kratek čas dogajanja. Obrtna zakonodaja se je pogosto spreminjala. Nekaj časa je zelo omejevala ugodne možnosti za razvoj obrtništva z določanjem števila delavcev v obrti, včasih pa je celo prepovedovala v določenih vejah obrti zaposlovanje delavcev izven družinskega kroga. Pri snovanju zakonodaje je imelo obrtništvo le malo vpliva, sploh na zvezno zakonodajo, ki je v bistvu pomenila posploševanje za vso državo, kar glede na stopnjo razvitosti posameznega območja države ni bilo ne modro ne znosno. Velja še omeniti, da so nekaj časa delovali posebni odbori za obrtništvo pri SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva). Kasneje so v Celju ustanovili Poslovno združenje Agens, ki se je kmalu preimenovalo v Poslovno združenje Formator. Šele z uvajanjem združenj v naši republiki je bilo postopno bolj slišati glas obrtništva. Vsemu na rob - znani žalski obrtnik, ki je že tretji rod nadaljeval kovaško obrt, je pripovedoval, kako je srečal uradnika z občine Žalec, ki mu dejal, bilo je leta 1950, da bo vsakemu obrtniku, ki ga bo še srečal na cesti, izkazal veliko čast s priklonom in odkritjem s klobukom ... OHRANJEN REGISTER V CELJU Celjski zgodovinski arhiv ohranja register Okrajne zbornice Šoštanj. V njem je seznam obrtnikov na našem območju, ki je tedaj spadalo pod okraj Šoštanj. Ker je bilo članstvo obvezno, smatramo, da je seznam do nekje točen. Kot smo že omenili, so morala združenja na pritisk politikov opustiti svoje delo nekako leta 1947 ali 1948. Upravna delitev se je tiste čase hitro spreminjala. Nekaj časa je bil sedež okraja tudi v Mozirju, pozneje se je območje spet povezalo s Šoštanjem. POMEMBNO ZA PRETEKLOST OBRTNIŠTVA Omenjeni seznam zajema obrtnike, ki so pridobili obrtna dovoljenja po letu 1947, morda tudi prej, vendar vse kaže, da je bil začetek delovanja zbornice v Šoštanju leta 1947. Druga zanimivost je pomembna za proučevanje nastajanja obrtništva. Leta 1948 so se pričeli politični pritiski na zasebne obrtnike. To je bil čas, ko smo v kmetijstvu ustanavljali kmetijske delovne zadruge, ki so bile nekaki kolhozi (nasilno vključevanje članstva). Kot je znano, so te zadruge že čez nekaj let usahnile, vendar so povzročile veliko moralno škodo družbe- razvoja obrti, žal še vedno s predznakom družbene nezanesljivosti. POJASNILO K TEM DOGAJANJEM Danes je težko razumeti dogajanja tistega časa. Lahko bi rekli, da politika ni bila kos dogajanju, vendar je za vsako ceno ohranjala »svoj prav«. Bilo je to obdobje, ki smo ga imenovali »aktivizem«. Temu bi lahko reklu tudi primitivi-zem, saj je bila stroka odrinjena od posla, ki je zahteval še kako strokovne ljudi na vodilih delovnih mestih. Žal je bilo dovolj, če je bil nekdo »naš« in je slabo vodil delo, za katerega je bil iz- Mozirski obrtniki so v Mozirskem gaju (tedaj Savinjskem) postavili staro vodno kovačnico in jo prvobitno opremili. nemu redu in gospodarstvu nasploh. Podobno se je dogajalo v obrtništvu. Hkrati se je pričel pritisk na zasebnike, najprej z ostro davčno politiko, pozneje pa kar množično s pomočjo krajevnih političnih dejavnikov. Pojavile so se delavnice v okviru krajevnih ljudskih odborov. Seveda se je kmalu pokazalo neskladje med zaposlenimi v neposredni proizvodnji in »upravo«. To je praviloma rušilo poleg organizacijskih tudi ekonomska načela. Čeprav so v večini primerov te delavnice vodili nekdanji zasebni mojstri, je vendarle postalo jasno, da brez osebne zavzetosti malo družbeno podjetje ne more uspevati. K temu je treba dodati še slab odnos javne uprave do družbenih delavnic, ki so predstavljale bolj vir dohodkov kot sredstvo za razvoj družbenega obrtništva. Tudi strokovno vodstvo delavnice marsikdaj ni bilo primerno, saj so znani primeri, ko so taka podjetja vodili priučeni pomočniki določene stroke, bili so seveda všeč oblasti in »zanesljivi«. Kmalu so krajevne kmetijske zadruge prevzemale take delavnice in so se vsaj brigale za uspešnost obrtnih delavnic v svojem sestavu. To pa ni moglo nadomestiti zanesenjaštva in prizadevnosti, ki sta v dobri obrti predvsem potrebna. Po letu 1955 je prihajalo spet do pospešenega bran. V tem času smo po nepotrebnem pustili govoriti neveščim in strokovno nesposobnim ljudem. Gospodarstvo je zaradi tega utrpelo veliko škode in ugled družbenega sektorja je bledel. PRIPRAVE ZA USTANOVITEV ZDRUŽENJA V MOZIRJU Leta 1974 je skupina mlajših zanesenjakov iz obrtniških krogov pristopila k ustanovitvi novega obrtniškega združenja Mozirje. 10. junija 1975 so imeli ustanovni občni zbor, ki ga je vodil Vili Marovt. Potrdili so pravila, ki jih je pripravilo Združenje v Ljubljani. Potrdili so tudi delovni načrt. Člani izvršilnega odbora so postali: predsednik Viktor Kranjc in člani - Zdravko Brunet, Peter Koren, Vojko Slapnik in Marija Krivec. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Vili Marovt, člani pa: Alojz Selišnik, Anton Pečnik, Stane Filčič, Vinko Matjaž, Bernarda Majerhold, Anton Dobnik, Ivan Časl in Andrej Fašun. Tajniške posle je prevzel Zdravko Brunet, blagajniške pa Peter Koren. Nadzorni odbor so sestavljali: Ivo Jeraj, Martin Aubreht in Herman Remic. Še isto leto so ugotovili, da je v Združenju 76 novih članov. Od takrat deluje Združenje obrtnikov v Mozirju zelo uspešno in vsestransko povezuje tudi sedanje obrtnike. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 13 Nasveti, Ljudje in dogodki Bonton poklanjanja cvetja Odvaditi se moramo vraževerstev, saj ni logične razlage, zakaj bi bila naša ljubezen manj vredna, če bi podarili šopek travniških rož namesto 30 rdečih vrtnic. Ravno nasprotno, saj je lahko šopek travniškega cvetja veliko bolj domiseln kot rdeča vrtnica. Oseba, ki podari šopek travni- DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Cvetje si poklanjamo po celem svetu in pravila so med državami razlikujejo. Povsod po Evropi je poklanjanje cvetja del tradicije in izročila. Vsakdo ga je vesel, ne glede na to, iz katere države prihaja. Pri poklanjanju cvetja starost ni pomembna. Ni pomembna starost osebe, ki poklanja cvetje, kot tudi ne starost osebe, kateri cvetje poklanjamo. Povsem primerno je, da cvetje poklanjamo tudi moškim in ne samo ženskam. To je pri nas redkeje. PRAVILA GLEDE PODARJANJA CVETJA Cvetje je zelo lepo darilo, bodisi ob formalnih priložnostih bodisi ob praznovanjih, obletnicah. Lahko obdarimo tudi gostitelja, ki nas je povabil k sebi domov. Potrebno se je zavedati, da obstajajo pravila glede tega, kako podarjati cvetje in katero. Ni vse cvetje primerno za vsako priložnost. Rdeče vrtnice naj bi bile primerne predvsem za izražanje strastne ljubezni in kot take naj ne bi bile primerne za poslovna ali prijateljska darila. Krizanteme se pri nas uporabljajo bolj kot nagrobno cvetje, zato jih ob drugih priložnostih naj ne bi poklanjali. Umetnih rož naj ne bi nikoli podarjali. Vraževernost prepoveduje tudi pok-lanjanje rastlin s trnjem. Kaktusov torej ne podarjamo. Izjemoma mogoče, če si jih obdarova-nec izrecno želi. Namesto rezanega cvetja ali šopka lahko podarimo lončnico. Pri tem se moramo pozanimati, katere rastline so obdarovancu všeč in ali ima pogoje in čas za njihovo gojenje. Če vemo, da je pogosto zdoma, mu raje ne kupimo lončnice, ki je občutljiva in zahtevna za vzdrževanje. Najpogosteje se odločamo, da osebam poklonimo šopek. Tu moramo slediti naslednjim pravilom: • V šopku bi moralo biti neparno število cvetov. Izjema je dovoljena, če je šopek velik. Parno število je namenjeno preminulim osebam. Izjema je le število 12 in njegovi večkratniki. • Če je le mogoče, se izogibajmo prevelikih šopkov, ker se lahko obdarovanec znajde v neprijetni situaciji, da nima primerno velike vaze. • Šopku lahko dodamo še vizitko s sporočilom, lepo mislijo, verzom ... • Cvetje podarimo takoj ob prihodu, zato da ga obdarovanec da takoj v vodo. • Cvetje odvijemo, preden ga damo gostitelju (dekorativnega celofana ne). moram« izrazom na obrazu. Oseba bo opazila, da niste iskreni. • Najhujša napaka: nikar ne pozabite, da je valentinovo! Verjetno je že vsak zagrešil kakšno od naštetih napak. Verjetno jih je tudi nekaj, ki teh napak nikoli ni naredi. To je veliko boljše za vas in za vaše boljše polovice. Vendar nikar ne pozabite, da je veliko bolje pogledati ljubljeno osebo v oči in ji iskreno povedati, da je najboljša na svetu in da jo ljubite, kot da ji kupite drago darilo in si potem vedno oddahnete: »Še ena obveznost je za mano!« Naj bo praznik le še ena od tisočih priložnosti za izkazovanje ljubezni tistim, ki jih imamo radi. škega cvetja, se zraven še potrudi, da ta šopek nabere. Nakup rdeče vrtnice se najverjetneje zgodi takole: »Pa že spet to valentinovo! Nič, bom kupil vrtnico in bo stvar urejena.« Ko nam nekdo, ki nas ljubi, podari šopek cvetja, pa naj bodo to krizanteme, šopek travniškega cvetja ali rumene vrtnice in se mi tega ne razveselimo, smo lahko prepričani, da je z nami in v našem odnosu nekaj narobe. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE ZA VALENTINOVO Povsod nastajajo napake. Pravijo, da kdor dela, tudi greši. Vendar verjemite, nobena izbranka/izbranec ne bo vesel, če boste ravno na valentinovo naredili kakšno nedopustno neumnost. Da se to dogaja, vemo vsi. Najpogostejše napake, ki si jih nikakor ne smete privoščiti: • Rože, ki jih pošljete, in priložena čestitka so lepo darilo, pod pogojem, da je na čestitki napisano tudi ime. • Ne skregajte se dan pred valentinovem, ker nimate denarja za darilce. • Za valentinovo se ne poklanja praktičnih daril (čeprav so vam neznansko všeč) namesto romantičnih. • Ne godrnjajte in ne razpravljate o tem, kako nesmiselni so ti prazniki. • Ne premišljujte na glas o tem, le kaj vidijo ženske na rožah. • Ne skušajte rezervirati mize v restavraciji in ne kupujte kart za kino zadnji dan, ker je to odločno prepozno. • Ne podarjajte dragih in dragocenih daril v zameno za svojo družbo, kajti nič ni več vredno kot vaš čas in družba. Darilo se s tem ne more primerjati. • Nikar ne recite: »Ljubim te,« z »ko že ravno Naj zapišem še eno zanimivost za pripadnice ženskega spola. V Ameriki je živa navada, da lahko edino na valentinovo ženska prosi moškega za roko. V primeru, da jo izbranec zavrne, ji mora podariti svilene nogavice. No, vse tiste, ki že dolgo zaman čakate na prvi korak moškega, je vaša priložnost tu. Za srečo, če ne, pa vsaj za nogavice! PREDSTAVITEV KNJIGE Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini Maja leta 1915 se je skupno več kot 1200 ljudi iz Mirna in Orehovelj zaradi prve svetovne vojne izselilo v Nazarje, kamor so za štiri leta preselili celotno čevljarsko tovarno s stroji in materialom. Aleksander Videčnik je o tem napisal knjigo Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini, ki jo bo v pogovoru s Francijem Kotnikom, glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic, predstavil v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri v Jakijevi hiši v Nazarjah. V kulturnem programu bo sodelovala Glasbena šola Nazarje. Dogodek bo potekal v soorganizaciji Muzeja gozdarstva in lesarstva Nazarje in Občine Nazarje. IS 14 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Kultura PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE Glasbeno druženje povezano s Prešernom in Arničem Zadnji januarski petek so v lučki osnovni šoli pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so sodelovali učenci na-zarske glasbene šole in lučki šolarji. Glasbenih talentov, naslednikov Blaža Arniča, po katerem se šola imenuje, na prireditvi ni manjkalo. Učenci so s skečem med drugim ugotovili, da poznavanje Prešerna in njegovih del konec koncev niti ni tako slaba stvar. Prireditev so z Zdravljico otvori-li člani otroškega pevskega zbora pod vodstvom Mitje Venišnika. Za njimi so se predstavili učenci na-zarske glasbene šole, predvsem domačini. Glasbeno šolo namreč obiskuje kar 32 šolarjev. Bogat repertoar raznolikih skladb so odigrali na klavir, kitaro, klarinet, saksofon, citre, harmoniko in violino. O dr. Francetu Prešernu so učenci spregovorili v skeču, v katerem so ugotovili, da Zdravljico po zaslugi naših uspešnih športnikov poznamo vsi. Z znanjem o našem največjem pesniku pa se da uspešno prikupiti tudi kakšni punci, so ugotovili fantje. Šolarji, ki so vodili program, so prebrali nekaj pesmi in se spomnili na domačina Blaža Ar-niča, katerega je glasba povsem prevzela že v otroških letih. Kot 19-letni fant se je Arnič s skromnimi prihranki peš skozi Pod-volovljek podal v Kamnik, od tam pa z vlakom v Ljubljano. Tam so ga Učenci GŠ Nazarje iz Luč so bogat od začetka gledali zviška, saj je bil le kmečki fant, a z vztrajnostjo se je izkazal kot zelo dober glasbenik. Kmalu je ugotovil, da bi rad glasbo tudi pisal in ne le izvajal, in tudi na tem področju je bil zelo uspešen. Prav gotovo, so dejali učenci, bi bil ponosen tudi na njihovo glasbeno znanje in trud, ki ga v to vlagajo. Za zaključek sta učenca ob spremljavi harmonike odpela tudi eno bolj šaljivih Prešernovih pesmi, ki je našega pesnika pokazala v povsem drugačni, zabavni luči. Učence glasbene šole so spremljali njihovi mentorji, prireditev je koordinirala Tadeja Cigale, ogledal si jo je tudi ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek. ŠMS GLASBENA SKUPINA UP N' DOWNS Mladi glasbeniki izdali svoj prvi album Glavni pevec Erik, kitarist David, bas kitarist Andraž, bobnar Martin ter klaviaturistka Lucija so v letošnjem letu že izpolnili enega svojih ciljev, saj so izdali svoj prvi album. Širši javnosti so ga premierno predstavili zadnjo januarsko soboto v Franky's pubu, na Prihovi, kjer je potekal prvi koncert njihove slovensko-balkanske turneje, ki jih čaka v bližnji prihodnosti. Album z naslovom Vse kar sem pozabil vsebuje paleto dvanajstih karakterno pestrih skladb, ki so nastajale v zadnjih petih letih in označujejo začetno obdobje benda. Avtorja pesmi sta David in Erik Zavolovšek, ostali člani so dodali svoj prispevek pri postavljanju aranžmaja. Po besedah bratov Zavolovšek je navdih za pesmi po večini sestavljen iz lastne refleksije sveta, ki nas obkroža, občutij ob življenjskih preizkušnjah in usodah soljudi ter kritika večinskega mnenja. Njihova glasba tako predstavlja kombinacijo zgovornih in aktualnih besedil ro-kovske glasbene podlage ter masivne vokalne konstrukcije. »Pri svojem delu opažamo vse večjo ustvarjalno zrelost, jasno izražene glasbene zamisli, boljšo komunikacijo in povezanost na ustvarjalni ravni,« sta dejala Erik in David. Zgornjesavinjske rokerje zdaj čaka obširna turneja po Sloveniji in državah Balkana. Še ta mesec se bodo skupaj s skupino Niet predstavili v Šeščah, nato sledijo nastopi v Ljubljani, Tolminu, Kopru in Mariboru. V poletnih mesecih odhajajo gostovat v srbska mesta Subotica, Beograd in Zaječar. Dogovarjajo se še za koncerte tudi v drugih večjih mestih na Balkanu. Čeprav je njihov prvi album šele dobro izšel, člani zasedbe že intenzivno ustvarjajo skladbe za naslednji album. Projekt Vse kar sem pozabil so si zamislili kot trilogijo, zato je izid drugega dela albuma predviden že za naslednje leto. Primož Vajdl Rokerji skupine Up n' downs so album Vse kar sem pozabil premierno predstavili v Franky's pubu, kjer je potekal prvi koncert njihove slovensko-balkanske turneje. (Fotodokumentacija Up n' downs) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 15 Kultura, Organizacije, Gospodarstvo 19. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV CELJSKEGA IN KOROŠKEGA OBMOČJA Učencem Glasbene šole Nazarje štiri zlata, tri srebrna in dve bronasti priznanji Od 1. do 4. februarja je v glasbenih šolah Celje in Frana Koruna Ko-željskega v Velenju potekalo 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. GŠ Nazarje je odlično zastopalo devet učenk v kategorijah klavir, flavta, saksofon, klarinet in petje. Zlato priznanje so si priigrale Da-ša Urlep in Larisa Kotnik, flavta, Deja Čerček, saksofon, ter Pija Lipnik, klavir. Daša je hkrati prejemnica posebne nagrade za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Srebrna priznanja so osvojile Tina Germelj, klarinet, Nika Čerček, klavir in Urška Bider, petje, bronasto priznanje pa Maja Robnik in Haj-di Sevčnikar, obe klavir. Vsi kandidati, ki dosežejo na regijskem tekmovanju zlato priznanje, se neposredno uvrstijo na največje glasbeno tekmovanje mladih glasbenikov na slovenskem - TEMSIG, ki se bo odvijalo v začetku marca na glasbenih šolah primorske regije. Kot povedo že sama priznanja, so se vse tekmovalke zelo dobro odrezale, nekatere udeleženke pa so celo presegla pričakovanja, je povedal ravnatelj Jernej Marinšek, ki je bil tudi v vlogi mentorja. Poleg Marinška so na tekmovanje učence nazarske glasbene šole pripravljali še mentorji Bojan Zeme, Toni Acman, Urška Babič Kotnik, Milan-ka Črešnik in Kristina Šuster. Barbara Rozoničnik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Nov gasilni dom potrditev dobrega dela V večnamenskem prostoru na gmajni se je na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje zbralo veliko število ljudi. Po lanskoletni pridobitvi novega gasilnega doma in cestnega privoza je vzdušje članov seveda odlično. Hvaležnost podjetju KLS Ljubno, Občini Ljubno in vsem, ki so prispevali k izgradnji, je prežeta s ponosom, ki sledi trdemu delu članov, da tako velik projekt uspe prej kot v enem letu. Predsednik društva Damjan Ne-rat se je ob poročilu za preteklo leto zahvalil za pomoč, v septembru Poveljnik Janez Vratanar je povedal, da so lani posredovali pri treh požarih in pomagali v treh prometnih nesrečah. (Foto: ST) končanega gasilnega doma. Letos se bodo posvetili operativi, hkrati morajo čim prej poplačali kredit 20 tisoč evrov. Poveljnik Janez Vratanar je povedal, da so lani posredovali pri treh požarih in pomagali v treh prometnih nesrečah. Sicer so prevažali vodo, prali ceste, čistili odtoke, varovali prireditve, sodelovali na po-vorki Flosarskega bala, se udeležili tekmovanj ... Tudi članice so lani poskrbele, da je vse od čiščenja do tekmovanja teklo, kot je treba. Mladinska skupina gasilcev na tekmovanjih dosega odlične rezultate. Vete- rani bodo letos napeli moči za tekmovanje. Predsednik gradbenega odbora, podžupan in svetnik Anton Špeh je pohvalil delovanje gradbenega odbora. Podelitev odlikovanj in priznanj za dolgoletno delo je imela vrsto zaslužnih prejemnikov. Pohvalo za uspeh je ob koncu dodal tudi predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar. Poudaril je pomen izobraževanja članov. Na koncu so poleg župana Franja Nara-ločnika dodali nekaj pohvalnih besed gostje, predstavniki sodelujočih društev. Slavica Tesovnik PREDSTAVITEV INDUSTRIJSKE KONOPLJE NA REČICI OB SAVINJI i gojenja tudi v naši dolini V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v sodelovanju z zadrugo Konopko pripravila predstavitev gojenja industrijske konoplje. O gojenju te vsestransko uporabne rastline je spregovorila mag. Alenka Zapušek s Frankolovega. Povedala je, da je industrijska konoplja naraven, ekološki in razgradljiv material. »Ima najmočnejša in najtrpežnejša vlakna med vsemi rastlinami na planetu. Iz nje znamo narediti že več kot 50 tisoč izdelkov. Uporabljajo jo tako v gradbeništvu, prehrani in medicini kot v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji. Lahko je tudi surovina za pogonsko gorivo,« je dejala Zapuškova in predstavi- la nekatere izdelke iz konoplje ter poudarila, da so tudi v naši dolini možnosti gojenja. Udeleženci pre- Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali produkte iz konoplje, ki jih je predstavila predavateljica mag. Alenka Zapušek (levo). (Foto: Marija Šukalo) davanja so spoznali olje, moko, čaje, tekstil, vrvi in številne druge uporabne izdelke. Prejeli so številne uporabne informacije o zakonodaji, sortah, primernih za gojenje, načinih predelave in priprave tal, postopkih spravila pridelka in številnih drugih podatkih, pomembnih za gojenje. Pri predstavitvi zadruge Konop-ko, ki je bila ustanovljena pred poldrugim letom, je Zapuškova poudarila, da ta povezuje tako pridelovalce kot predelovalce konoplje. Njeno delovanje temelji na prostovoljnem pristopu in enakovrednem sodelovanju vseh članov. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Dobovski fašenk je v Mozirje poslal skupino Dobovski dramerji Zgodilo se je še eno pustova-nje v Mozirju, s katerim so člani pustne bratovščine, ki jo je v stopetindvajseto leto delovanja popeljal predsednik Marko Pre-sečnik, uspešno pregnali zimo. Slednje sicer še ni bilo, zato bo potrebno na uradne rezultate odganjanja počakati vsaj do velike noči konec marca. V času vikenda so pustnaki, kot pred stoletji tržani, obhodili trške meje. Obiskali so tudi nekatere pustne karnevale širom Slovenije, v kar jih zavezuje članstvo v evropskem karnevalskem združenju. Med ponedeljkovim okolofiranju so obiskali gospodinjstva in presejali njihove težave. Na pustni torek so z oblasti mirno odstranili mo-zirskega župana Ivana Suhoveršni-ka. Med uspešnimi zgornjesavinjski-mi družbami so delili napotke, z upoštevanjem katerih bi dosegali še boljše poslovne rezultate. Popoldanski mednarodni karneval je okrnilo slabo vreme. Ob dežju bogate, predvsem tuje maske, pač ne morejo plesati in si uničevati umetelnih kostumov. Kljub temu se je skozi trško jedro podala kopica mask. Najprej do- Pristavčani bodo uredili prometni kaos. Dan po kulturnem prazniku so na prevzem lokalne oblasti pustnaki pripeljali s sabo tudi Prešerna. (Foto: CMS) PUSTOVANJE V MOZIRJU 2016 Skupini korenčkov je pripadla zmaga na sobotni gala maškaradi. Novosadčani so preganjali zimo in zle duhove na starodaven način. Ime gobezdala mozirskega karnevala Suholičnik je naključna skovanka iz Suhoveršnik in Poličnik. mači pustnaki ob zvokih ansambla Boj se ga, za njimi pa kar konkurenti iz vrst zgornjesavinjske godbe na pihala. Preko sto žabic iz mozirskega vrtca in za njimi v enakem številu miniončk-ov iz osnovne šole je privabilo na trg precej nasmejanih obrazov. Še več barvitosti so premogle zmagovalne maske sobotne gala maška-rade, skupine korenčki, kolački in ob koncu še Miki Miške. Srbijo so na karnevalu zastopale skupine iz Šabca, Vrnjačke Banje in Novega Sada. Brez Košev Šoštanjskih že dolga leta ne mine nobena pustna povorka v Mozirju. Iz Dobove so prišli Mozirjane pozdravit Dobovski dramerji, Pristavčani pa so reševali probleme nastale z gradnjo novega šoštanjskega nakupovalnega centra. Sosedje z Rečice ob Savinji so predstavili nov občinski projekt Savinja med prodnimi biseri in kopališče, ki bo nastalo ob tem. V prireditvenem šotoru so se družili dolgo v noč, dokler Pust ni preminil in ga je zamenjal post pepelnične srede. Pustnaki so se razšli ob neutolažljivem joku. Več o vsem zveste še v fotorepor-taži na www.savinjske.com (geslo: pu125mo). Tekst in foto: Benjamin Kanjir Dekleta iz Vrnjačke Banje so bila odeta v čudovita oblačila. Organizacije ■m PUST MOZIRSKI PODELIL TRŠKE PRAVICE Letošnja dobitnica Stanislava Borovšak Na tolstega četrtka dan je pustni župan Drago Poličnik podelil trške pravice Stanislavi Borovšak na njenem domu v Zajčji dobravi, poznani tudi kot Ljubija. (Foto: Benjamin Kanjir) Ob 125-letnici prve omembe pustovanja oziroma zganja-nja tozadevnih norčij se je pustna vlada ob zasedanju v Kračkih gonah soglasno zedinila o prejemniku oziroma prejemnici letošnje listine o trških pravicah. Slednjo so nato na tolstega četrtka dan prejemnici Stanislavi Bo-rovšak podelili na njenem domu v Zajčji dobravi, poznani tudi kot Ljubija. Za mnogimi imenitnimi Mozirja-ni, ki to prej pustno uradno sploh niso bili, je čast letos pripadla predsednici mozirskega krajevnega odbora zgornjesavinjskega združenja za vrednote NOB. Na tem mestu deluje kot preudarna, mirna in potrpežljiva in kot taka združuje mnoge poglede na polpreteklo zgodovino. Stanislava, po rodu Gorenjka iz Radovljice, je v Ljubiji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. S strani domačinov, staroselcev in deloma priseljencev z vseh vetrov, je bila že zdavnaj prepoznana kot odlična žur organizatorka in sposobna voditeljica. Kot takšna je prejela naziv županje zajčje dobrave, to je novega naselja Ljubije v smeri od trgovine Hofer proti Lepi Njivi. Naziv je podobno dosmrten, kot ga ima pustni župan Drago Poličnik. Sosedje pravijo, da upravičeno. Tudi zato so se ob visokem obisku pustne srenje pri Bo-rovšakovih zbrali v velikem številu. Domala vsi, ki so tu pognali korenine. Prejemnica je listino ob tušu ansambla Boj se ga prejela iz Po-ličnikovih rok. Z vsem ponosom, da je bila prepoznana tudi z njihove strani, kot vredna in primerna postati Mozirjanka. Listino je prejela kot zahvalo in priznanje za delo v kraju in za kraj. Benjamin Kanjir 53. VINARSKA V SOLČAVI Ob rešitvah problemov tudi nova pridobitev v Zadružniku Solčavski vinarji - sekcija Kulturnega društva Franc Herle tudi letos niso razočarali. Že 53. zapored so na pustno soboto pripravili svoje videnje dogodkov v domači občini. Na čisto svoj način so opozorili na probleme in nakazali njihove rešitve, pri tem pa nasmejali številno občinslvo v dvorani Zadružnika. Letošnja rdeča nit večera je bila parodija oddaje Na žaru. Na solčavskem »umivinju« so se znašli ljudje, ki so v preteklosti pusti- li svoj pečat na Vinarski. Dodobra so opekli, pošpikali in opravljali, začinili natakarja, animatorja, voditelja različnih prireditev v domačem kraju, predsednika kulturnega društva, pevca v skupini Rečiš-ki pobi Dejana Bušija Ikovica. Tega so se lotili dolgoletni sodelavci Miha Mlačnik - Raca, Tjaša Pečovnik - Pidi in Grega Preprotnik - Cenk. S šaljivim predstavljanjem Ikoviče-ve osebnosti in njegovih dejanj so dodobra nasmejali publiko. »Dragi Solčavani, Zmaji vam pošiljamo Pozdrav iz Logarske, kjer je zrak bolj zdrav.« (Foto: Marija Šukalo) V »vinarniku« so številni reporter- bodo naslednje desetletje pri rea- Vinarske pevke so sporočile občini: Ne prižigaj luči, zapleši v temi. (Foto: Marija Šukalo) ji osvetlili probleme beguncev, pomanjkanja turistov in številnih lokalno obarvanih pripetljajev. Svojemu namenu so predali šank v dvorani. Tega sta v »pogon« dala županja Katarina Prelesnik in predsednik kulturnega društva Dejan Iko-vic. Ob tej priložnosti so se »vinarske mušice« in člani drušlva zahvalili občini za sredstva, ki jih je prispevala za obnovo. Županja je izpostavila, da bo v prihodnje potrebno v dvorani še marsikaj obnoviti, ne samo prostora za serviranje pijače. Obenem je izrazila upanje, da lizaciji tovrstne naloge pripomogli tudi kulturniki. Dogajanje na odru je bilo tudi glasbeno obarvano. Za pevske in instrumentalne vložke so poskrbeli solčavski glasbeniki z vseh vetrov, Tanja Milena Žagar in številni drugi. »Sprehod« po domačih gostilnah od »Jgle« do Pod slapom je opravila vokalna skupina vinarske pevke s pridobilvami: kmečka žena Marička, Herman, noseča pen-zionistka Ančka, Tanja Milena Žagar in Fida. Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Organizacije, Ljudje in dogodki, Ej PLANINSKI VEČER PD NAZARJE Ali je Zlatorog res zapustil kraljestvo Triglava? Tretje sredino srečanje ljubiteljev planin in potovanj v letošnjem letu je bilo namenjeno predavanju dr. Petra Skoberneta, ki ima že več kot 30 let bogatih delovnih izkušenj na področju varstva narave. Med drugim je bil v obdobju 2013-2015 zaposlen kot v. d. direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park. Njegov širok spekter znanja so zbrani v gradu Vrbovec lahko prepoznali skozi njegovo pripoved o tem parku. Skoberne je s pomočjo zemljevida in zanimivih domačih pripomočkov pripravil nekajminutno obnovo znanja geografskih značilnosti našega edinega narodnega parka. Sledila je izvirna pripoved zgodbe o Zlatorogu in njegovem zakladu. Ob samem pripovedovanju je zbrane opozoril na globlje sporočilo te že ponaro-dele zgodbe, v kateri se skriva veliko zanimivih podrobnosti povezanih s pokrajino in prebivalci bohinjskega območja. Lepa in hkrati tragična zgodba poslušalca opozarja na brezmejno moč narave, ki se ob svojem obnavljanju ne ozira na človeka. Zgodbi je sledila prava paša za oči, saj je Sko-berne, ki ima urejen fotografski arhiv z okoli 90 tisoč posnetki o Sloveniji in njenih naravnih znamenitostih in rastlinah, na projektorju predstavil številne izredne rastlinske vrste značilne za Triglavski narodni park. Skoberne je namreč zelo dejaven tudi na področju ohranjanja rastlinskih vrst, zgodovine varstva narave, metod varstva in Nature 2000. Tatiana Golob S pomočjo zemljevida in izvirnih domačih pripomočkov je dr. Peter Skoberne zbranim predstavil glavne geografske značilnosti Triglavskega narodnega parka. (Foto: Tatiana Golob) e Novi singel jazz-pop zasedbe Patetico se imenu-■ W je V živo in pravi: »Živimo v — VA živo, vsak trenutek je kon-\ I cert - vstopnine ni, sva le ^ jaz in ti.« Avtor glasbe je basist Tadej Kampl, avtor besedila pesnik Rok Vilčnik, medtem ko je aranžma delo vseh članov skupine. Pesem je opomin, da je treba živeti in uživati sedanjost, in ne čakati na nepredvidljivo prihodnost ali se napajati na prhkosti minljivega. Patetična druga plošča Vse je v redu z mojo dušo je pri kritikih in poslušalcih odlično sprejeta in je že po štirih mesecih šla v ponatis. Koncerti se vrstijo, zasedba pa še nikoli ni bila v takšni formi. VRTEC NAZARJE Z medgeneracijskim druženjem do novih izkušenj Že v zgodnjem otroštvu je pomembno, da imajo najmlajši stik z različnimi generacijami, se srečujejo in se družijo tako z mlajšimi, starejšimi in tudi s tistimi, ki jih po navadi družba obravnava kot drugačne, posebne in so nemalokrat iz družbe izločeni že samo zaradi svojih posebnosti, pa naj bodo le te še tako malo opazne. V vrtcu Nazarje smo se odločili stopiti naproti takšnemu mišljenju, zato otroke že v rosnih letih poučimo, da je vsak izmed nas drugačen, poseben in da vsakdo doživlja svet okrog sebe na svoj način. Ob koncu januarja smo se starejši dve skupini, Mavrica in Oblaček, pri športnih aktivnostih v Športni dvorani Nazarje družili z varovanci VDC SAŠA, enota Vrba. Pod vodstvom strokovnih delavcev vrtca Nazarje smo se ogrevali, igrali različne igrice, kjer je bil poudarek na sodelovanju, »smučali« smo na papirnatih smučeh, se kepali s časopisnim papirjem ter se zabavali še na veliko načinov. V uri prijetnega druženja smo si bili vsi enaki, vsi enako sprejeti in tudi - vsi utrujeni. Tako otro- kom kot varovancem VDC SAŠA je malce drugačna, aktivno obarvana urica še kako prijala. Vsi smo si bili enotni - takšno druženje zagoto- vo kmalu spet ponovimo, saj smo prav vsi uživali. Irena Budna Otroci nazarskega vrtca so se družili z varovanci iz enote Vrba Varstveno delovnega centra SASA. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 19 Šport osnovna Šola nazarje Kar v sedmih ekipnih športih na državnem tekmovanju Nazarski šolarji se lahko v letošnjem letu pohvalijo s številnimi uspehi v kolektivnih športih. Kar sedmim ekipam se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje v različnih športih. Fantje v nogometu, odbojki in odbojki na mivki. V vseh treh tekmovanjih so bili področni prvaki, kar jih je peljalo na državno tekmovanje. Dekleta so se na državno tekmovanje kot področne prvakinje uvrstile v rokometu in nogometu, v odbojki so bile druge. Poleg tega se je šolska smučarska ekipa z regijskega tekmovanja v smučanju v sestavi treh fantov in treh deklet uvrstila na državno prvenstvo. Zadnji teden v januarju se je na nazarski šoli odvijalo četrtfinalno državno tekmovanje za deklice. Za uvrstitev v četrtfinale so se Nazarčan-ke na regijskem tekmovanju pomerile z osnovnimi šolami iz Velenja, Šoštanja in Mozirja. V četr-tfinalu se je nato pomerilo 27 šol, le devet pa jih gre v polfinale. Nazarčanke so se z zmagi nad I. Osnovno šolo Žalec in OŠ Semič uvrstile v polfinale in že s tem dosegle velik uspeh, saj so se do sedaj v polfinale le redko prebile. Še posebej so ponosne, da so premagale Žalčanke, ki so bile v preteklem letu državne prvakinje. Večina deklet šolske ekipe trenira tudi rokomet v klubu. So zelo perspektivne igralke in se tudi v klubskem rokometu uvrščajo v sam vrh v Sloveniji, je povedal športni pedagog Primož Jelšnik. Eki- pe, ki tako uspešno zastopajo šolo, trenirajo pred in po pouku, tudi med prazniki, če je potrebno. Jel-šnik je omenil, da so zelo zagnani, preko športa se tudi družijo. »Smo zelo športna šola, vse pa je odvisno od generacije,« je zaključil. ŠMS Rokometna dekliška ekipa z učiteljem športne vzgoje Primožem Jelšnikom se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva, premagale so tudi lanske državne prvakinje. (Foto: ŠMS) PODROČNO TEKMOVANJE OSNOVNIH SOL V SMUČANJU Nepremagljivi Lučani osvojili kar deset medalj od dvanajstih možnih V sredo, 27. januarja, je bilo na progi Blatnik na Golteh področno prvenstvo v smučanju za osnovne šole. Med sabo so se pomerile osnovne šole s Koroške ter iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Nastopilo je 158 tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije. Kot v zadnjih nekaj letih so tudi tokrat blesteli smučarji in smučarke iz OŠ Blaža Arniča Luče in osvojili kar deset medalj od dvanajstih možnih. Postali so ekipni zmagovalci tako med mlajšimi kot med starejšimi učenci. V treh starostnih kategorijah so osvojili vsa tri prva mesta in si na nek način priredili interno šolsko prvenstvo, kot so v šali dejali nekateri izmed prisotnih. Najbolj se izkazal Tadej Klemenšek, ki je dosegel absolutno najboljši čas tekmovanja in osvojil naslov področnega prvaka med starejšimi dečki. Na drugo mesto se je uvrstil Filip Matk in na tretje Domen Ošep. S petim mestom je uspeh Lučanov dopolnil še Anže Robnik. Pri mlajših dečkih je 1. mesto osvojil Blaž Kle-menšek, drugi je bil Aljaž Pančur in tretji Jan Do-garis. Na 6. in 7. mestu sta bila Maj Dogaris in Tine Robnik. Med mlajšimi deklicami je blestela Kaja Pe-čovnik, ki je dosegla najboljši rezultat med vsemi dekleti in za več kot dve sekundi prehitela tudi sotekmovalke iz starejše kategorije. Na drugo Lučki smučarji s spremljevalci Tomažem Robnikom in Rajkom Rudnikom (ležita) ter Alešem Klemenškom (stoji) (Foto: Marija Šukalo) mesto se je uvrstila Lucija Suhodolnik, na tretje Tjaša Dešman. Edino starejše deklice niso osvojile vseh treh medalj. V tej kategoriji je 1. mesto osvojila Katja Kumer iz OŠ KDK Šoštanj, druga je bila Nadja Jelšnik iz OŠ Nazarje, na 3. in 4. mestu pa zopet učenki iz Luč, in sicer Maja Zamernik ter Da-ša Zamernik. Mentor lučkih smučarjev, športni pedagog Rajko Rudnik, seveda ni skrival navdušenja: »S temi rezultati smo dosegli rekorden dosežek, kar se tiče osvojenih medalj na področnih tekmovanjih doslej. Seveda se moram v prvi vrsti zahvaliti Tomažu Robniku in Alešu Klemenšku, ki sta s svojim znanjem in izkušnjami ter motivacijo pomagala pri pripravi naših tekmovalk in tekmovalcev. Ogromno k tem rezultatom pripomore tudi smučišče Luče. Glede na to, da se je s temi rezultati kar sedem naših smučark in smučarjev uvrstilo na državno prvenstvo, lahko pričakujemo še kakšen lep uspeh tudi na državnem nivoju.« OŠ Blaža Arniča Luče bodo na državnem tekmovanju 3. marca, predvidoma na Krvavcu, zastopali: Tadej Klemenšek, Filip Matk, Domen Ošep, Anže Robnik, Kaja Pečovnik, Maja Zamernik in Daša Zamernik. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Šport SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Ta teden tridnevno smučarsko praznovanje na Ljubnem Od petka, 12. februarja, do valentinove nedelje, 14. februarja, bo na Ljubnem ob Savinji še posebej živahno, saj se bo odvijalo tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih za dekleta. Potekalo bo na povsem prenovljeni skakalnici, česar se slovenske tekmovalke po svojih besedah še posebej veselijo. Organizatorji so prepričani, da nova skakalnica omogoča dolge skoke, celo preko sto metrov. Pričakujejo lepo število gledalcev, še posebej ker slovenske tekmovalke v zadnjem času v svetovnem merilu dosegajo vrhunske uvrstitve. Dogajanje se prične že ta petek, ko se bo opoldne pričel uradni trening, ob 14. uri pa kvalifikacije. Sobotni del se začne ob 12. uri z zabavnim programom v šotoru. Sledi poskusna serija ob 12.45. uri. Ob dveh popoldne se začne zares SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC Konec januarja so se ljubenski skakalci pomerili na državnem prvenstvu za dečke in deklice do 10 in 11 let ter na tekmah v regijskem pokalu Coc-kta. Na državnem prvenstvu dečkov do 10 let je 5. mesto osvojil Marcel Černivšek, 8. je bil Mark Volovšek Murko, 11. Adam Kosmač, 20. Maj Ma-rovt in 23. Nace Nerat. Med deklicami do 10 let je 18. mesto osvojila Zala Krebs in 24. Naja Že-rovnik. Med 18 ekipami so dečki osvojili 9. mesto. Na pokalni tekmi v Logatcu sta se v konkurenci dečkov do 15 let s prvim in tretjim mestom odlično odrezala Filip Vranc in Žak Mogel. V dekliški konkurenci do 15 let je Petja Brglez osvojila 9. mesto. Med dečki do 14 let sta se Jernej Pre- Maja Vtič in predsednik uprave BTC Jože Mermal lani na Ljubnem ob Savinji (Foto: Franjo Atelšek) sečnik in Karlo Vodušek uvrstila tik pod stopničke na 4. in 5. mesto. V Vizorah je med cicibankami Tinkara Že-helj osvojila 2. mesto, prav tako je bil 2. Marcel Černivšek med cicibani, 11. mesto sta si delila Gašper Presečnik in Janez Korent. Med dečki do 10 let so ljubenski skakalci osvojili sledeča mesta: 4. Mark Volovšek Murko, 6. Adam Kosmač, 7. Nace Nerat, 8. Maj Marovt, 10. Tjaš Žerovnik. Med deklicami do 11 let je bila 5. Zala Krebs in 7. Naja Žerovnik. V konkurenci dečkov do 13 let je 4. mesto osvojil Lenart Presečnik in 7. Gorazd Završnik. ŠMS - s tekmo svetovnega pokala in nato podelitvijo priznanj. Od 16. ure dalje sledi v prireditvenem prostoru zabavni program z ansamblom Gadi in javni žreb štartnih številk za nedeljsko tekmo. Tudi nedeljsko popoldne se bo pričelo z zabavnim programom, ki bo potekal od 12. ure naprej. Ob 12.45 so na vrsti kvalifikacije, tekmovanje se prične ob 14. uri. Sledila bo podelitev priznanj in zaključek prireditve. Marija Lebar SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Maja Vtič še vedno trdno na tretjem mestu Konec prejšnjega tedna je karavano smučark skakalk gostil avstrijski Hinzenbach. Čeprav Slovenke tokrat niso posegle po najvišjih mestih, so vendarle ponovile zgodovinsko skupinsko uvrstitev; na nedeljski tekmi se je kar pet od njih uvrstilo med prvih dvanajst. Na sobotni tekmi pa je bila Maja Vtič tik za stopničkami. V soboto je bila Maja Vtič po prvi seriji takoj za Saro Takanaši, ki se zdi nepremagljiva. V drugem delu tekme je naša skakalka skočila malo slabše in se na koncu uvrstila na četrto mesto. Na devetem mestu je končala Ema Klinec, do točk pa so prišle še Špela Rogelj, Urša Bogataj, Eva Logar in Katja Požun. Slovenske tekmovalke so nato v nedeljo izenačile zgodovinsko uvrstitev, saj se jih je kar pet uvrstilo med najboljših dvanajst. Do sedaj jim je to uspelo le na domači tekmi na Ljubnem ob Savinji leta 2013. Najuspešneje je nedeljsko tekmo zaključila Ema Klinec, ki je končala na petem mestu. Tik za njo se je uvrstila Maja Vtič. Z osmim mestom je Špela Rogelj izenačila letošnjo najboljšo uvrstitev, Katja Požun je z 11. mestom prišla do svojega najboljšega rezultata sezone, Urša Bogataj je bila 12., točke pa je za 24. mesto osvojila Eva Logar. Pred tekmami na Ljubnem, konec tega tedna, je v vodstvu svetovnega pokala Sara Takanaši, druga je Daniela Iraschko-Stolz, na tretjem mestu pa je trdno zasidrana Maja Vtič s 538 točkami. Četrta, Seifriedsbergerjeva za njo zaostaja za 83 točk. Na petem mestu je naša najmlajša in v zadnjem času najuspešnejša Ema Klinec, ki pa na Ljubnem ob Savinji ne bo nastopila. Klin-čeva bo tekmovala na mladinski olimpijadi v Lil-lehammerju. Marija Lebar Filip Vranc na prvem in Žak Mogel na tretjem mestu sta uspešno zastopala ljubenski klub na regijski pokalni tekmi v Logatcu. (Fotodokumentacija SSK Ljubno ob Savinji BTC) Smučarski skakalci v polnem zagonu Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 21 Šport, Kronika ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Zmaga v gosteh in poraz doma Mozirske odbojkarice so pred dvema tednoma gostovale in zabeležile nove tri točke v Šoštanju, pretekli vikend pa so jih doma presenetile Prevaljčanke. Na prvenstveni lestvici so pet krogov pred koncem prvenstva na osmem mestu. V Šoštanj se je trener David Skok podal s popolno ekipo. Računal je na tri točke in ne pretežko srečanje. V uvodnem nizu se je pokazalo, da domačinke uspešno kljubujejo gostjam, saj so ga dobile s 25:22. Mozirjanke so krenile v drugi niz z več volje in ga kljub nekaterim napakam dobile s 25:18. Z enakim elanom so krenile tudi v tretjo in četrto igro, in ju dobile s 25:17 in 25:19. Skupen rezultat torej Šoštanj : Mozirje 1:3. S podobnimi željami so se Mozirjanke podale tudi na tekmo, ki je bila 5. februarja v Športni dvorani Mozirje. Gostje iz Prevalj niso pokazale presenetljivo dobre igre, s katero bi deklasirale domačinke. Kljub temu so Mozirjanke delale še več napak. Preveč servisov je šlo izven igrišča. Trener Skok je poskušal z menjavami, a igralk nikakor ni mogel dovolj zbrati za kaj drugega kot za poraz s 25:19. Drugi niz je bil podoben, rezultat v prid gostij pa 25:22. Nekaj upanja se je za domače igralke pokazalo proti koncu tretje igre, ko so z borbenostjo res pokazale, da si želijo zmagati. Na koncu igre so obrnile rezultat in dobile niz s 25:23. Četrti niz pa je pokazal, da jim je zmanj- IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOM NA GRADBIŠČE Mozirje: V noči na 1. februar je neznani storilec v Mozirju vlomil na gradbišče. Ukradel je vibro ploščo, vredno okoli 5.000 evrov. • ZAGORELO OSTREŠJE STANOVANJSKE HIŠE Savina: 2. februarja ob 17.15 uri je iz neznanega vzroka zagorelo ostrešje stanovanjske hiše v Savini. Požar sta pravočasno opazila in z ročnim gasilnikom na prah pogasila stanovalca ter s tem preprečila večjo materialno škodo. Gasilci PGD Okonina in Radmir-je so odprli poškodovani del strehe, ga preventivno ohladili z gasil-nikom in pregledali s termo kamero. Ogenj je poškodoval okoli kvadratni meter ostrešja. • NEZGODA NA SMUČIŠČU Golte: V popoldanskem času 5. februarja je smučar med smučanjem na Golteh padel in pri tem podrl gledalko ob zaščitni ograji otroškega poligona. Gledalka je dobila udarec v lice. S strani reševalcev ji je bila ponujena prva pomoč. Zaradi suma, da je smučar pod vplivom alkohola, mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola. Slednji je pokazal 0,86 mg/l, zaradi česar mu je bil izdan plačilni nalog in odvzeta smučarska karta. • TATVINA SMUČI NA GOLTEH Golte: 6. februarja med 12. in 14.30 uro je neznani storilec na terasi hotela Golte, oškodovancu ukradel palice in smuči znamke Elan RC racer, zelene barve, dolžine 168 cm, z nameščenimi vezmi elan. Lastnika je oškodoval za okoli 250 evrov. OBVESTILO OBISKOVALCEM TEKEM V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE NA LJUBNEM OB SAVINJI Ker bodo 12., 13. in 14. februarja na Ljubnem ob Savinji izvedene tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, policija opozarja obiskovalce prireditve, da parkirajo vozila na označenih parkirnih prostorih v obrtni coni Loke, upoštevajo spremembe prometnega režima v okolici prireditvenega prostora in navodila rediteljev in policistov. kalo moči. Gostje so brez težav nizale točko za točko, Mozirjankam pa prepustile bolj ali manj le tiste, ki so jim botrovale lastne napake. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Rezultat zadnjega niza je bil 25:14 za Prevalje, s tem pa tudi skupnih 3:1 za gostje. Benjamin Kanjir Pomembna zmaga na gostovanju v Domžalah Odbojkarice KLS Ljubno so v 11. krogu 3. državne odbojkarske lige center gostovale v Domžalah in dosegle pomembno zmago pred derbijem naslednjega kroga, ko na Ljubnem gostuje ekipa ŽOK Šentvid iz Ljubljane. V prvem nizu sta bili ekipi v začetku izenačeni, nato so domače igralke po-vedle s kar 19:10 in zdelo se je, da je za igralke KLS-a niz izgubljen, a so z borbeno igro in manj napakami uspele izid do 23. točke izenačiti, v končnici niza pa so ga z bolj zbrano igro zaključile v svojo korist. V začetku drugega niza je ekipa Ljubnega ustvarila majhno re-zultatsko prednost in do konca razliko povečevala ter niz dobila z rezultatom 25:18. V tretjem so se v igri gostiteljic vrstile napake, kar so izkoristile Ljubenke, ki jim je na račun dobrih servisov brez težav uspelo osvojit niz in dragocene tri prvenstvene točke. Končni rezultat je bil tako 3:0 (28:26; 25:18; 25:20) za ekipo KLS Ljubno. Ljubenke so z osmimi zmagami in dvema porazoma na tretjem mestu prvenstvene lestvice, za ekipo ŽOK Šenlvid Žlindra, ki v naslednjem krogu prihaja v goste. Kadetinje KLS-a so nastopile na turnirju v Slovenj Gradcu in zabeležile dva poraza. Najprej so v prvi tekmi izgubile z ekipo Slovenj Gradec z rezultatom 2:0 (25:16; 25:17). V drugi tekmi pa z ekipo Prevalj prav tako z rezultatom 2:0 (25:18; 25:17). Franjo Atelšek KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pomlajena ekipa ni bila kos Korošcem Nazarski košarkarji so prejšnjo soboto na Koroškem odigrali še zadnje srečanje v prvem delu prvenstva. Ekipa Dravograd Koroška je prav na tej tekmi zabeležila edino letošnjo zmago. Nazarski košarkarji so Korošcem na prvem obračunu v 7. krogu zadali najvišji poraz v sezoni (85:50). Kljub pomlajeni ekipi, ki je bila brez nekaterih nosilcev igre, so Nazarčani prispeli v Dravograd kot favoriti. V prvem polčasu so gostujoči košarkarji še upravičili vlogo favorita srečanja, saj so ga dobili s 38:44. V nadaljevanju so priložnost dobili mlajši neizkušeni košarkarji, ki so odigrali dob- ro tekmo, vendar je na koncu domačinom uspelo unovčiti izkušnje in doseči prvo zmago v sezoni 87:72. Tekma ni več odločala o ničemer, saj so si Nazarčani zagotovili obstanek v ligi že dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva. Članska ekipa Nazarij je prvi del sezone sklenila na šestem mestu v skupini vzhod, kar pomeni, da se bodo v drugem delu sezone borili za mesta od 13. do 18. v 3. SKL z Novo Gorico ml., Calcit Basket-ballom, Gorenjo vasjo in Ajdovščino. Prva tekma bo konec februarja v Nazarjah proti Calcit Basketballu iz Kamnika. Roman Mežnar 22 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Zahvale, Oglasi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 75. letu starosti je umrla mama, stara mama in babica Slavka VENINŠEK p.d. Kosmačeva Slavka z Rečice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala tudi g. župniku, pevcem in gasilcem ter vsem, ki ste se udeležili pogrebne slovesnosti. Njeni žalujoči ZAHVALA ob izgubi Petra KLADNIKA iz Planine 25 23.5.1958 - 30.1.2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu, govornici in praporščakom. Vsi njegovi Bolečino lahko skriješ, tudi solzo zatajiš, praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. V SPOMIN Valentin FEDRAN 10.7.1945 -12.2.2015 Mineva leto žalosti, odkar te ni med nami. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite pri njegovem grobu in se spomnite nanj. Vsi njegovi Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, z dobroto in s pogumom, ne umrejo - ostanejo za vedno z nami. ZAHVALA ob izgubi drage tete Ivane ZAGRADIŠNIK rojene Žvipelj 20.6.1936 - 27.1.2016 iz Nazarij, Zadrečka cesta 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 23 Za razvedrilo Cvetke V SOLČAVI NE JAMRAJO Dejan Ikovic - Buši, predsednik solčavskega kulturnega društva in vsestranski voditelj različnih prireditev: »Draga županja, mene budijo ptice, namesto megle srečam jutro, ne jamram, sem Solčavan.« Županja občine Solčava Katarina Prelesnik: »Saj ti ni treba jamra-ti, če te financira država oziroma občina. Ta je primaknila tudi k šan-ku, da boste lahko bolj varno servirali pijačo.« KONTROLA PREKO DALJINSKEGA UPRAVLJALNIKA Klemen(tina) Poličnik Petkova na maškaradi v Radmirju: »Dragi Lojz, kar korajžno. Kljub mojim letom so še vedno čvrste.« Lojze Gluk, obiskovalec maškarade: »Saj bi jih prekontroliral, a se bojim, da potem ne bom smel domov.« SLAVIČIN OTROČIČEK Bilo je pred kratkim v Bahorjevi lončarski ustvarjalnici v Topolši-ci, ko je mož z ameriško doktorsko diplomo Stanko Blatnik prisluhnil vsestranski umetnici, publicistki, pesnici, pisateljici in še kaj Sla-vici Tesovnik, ki ji je beseda kot voda tekla: »Res sem zelo vesela, da vam lahko končno predstavim mojo novo knjigico, zame veliiiiko knjigo, ki sem jo izdala v samozaložbi kot del mene, moje romantične in umetniške dušice ... Se mi zdi, da je kot še eden otročiček. Mnogo ljubezni in dela je vloženo v njej. Za zdaj je čisto moja, a bi bilo lepo, če bi bila tudi od drugih, vaša.« In beseda je darilo postala, čestitke pa so se vsule. 24 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Križanka, Informacije BOJ. TEKMOVANJE, BITKA GORSKA REŠEVALNA PRIPRAVA ŠČEPEC SOLI, OSOLEK LAJEVEC, TOM Žl RAT AR, PREVODO-JEMEC IZDELOVALEC NOŽEV REKA EVROTAS DNEVI RIM. KOLEDARJA KRAJ PRI DOMŽALAH (prašičja f.) KARIBSKI OTOKI DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO IZ 1001 NOČI KRAJ NA GORENJSKEM, PRI PLANIČI SESTAVIL: PETER UDIR MNOŽIČNO PREGANJANJE, UNIČEVANJE OBRABLJENOST KRONIČNI PIJANEC OTREBUEN SVET ZADNJI, KONČNI DEL ČFSA AN. SOCIOLOG (LEWIS) NASIČEN OGLJIKOVODIK DAR, DARILO DEL POSTE UNEGA PERILA OKRAS NA KAPI VEČJA SOBA, SPREJEMNEGA MAJHEN KODER POZITIVNA ELEKTRODA ZBIRKA PRAVIL. KLJUČ, ŠIFRA OSEBA ŽENSKEGA SPOLA NEM. FIZIK (JOHANN P.) VELIK STRAH, ZDRUŽEN Z ODPOROM DO ČESA ŽABJA ZALEGA BEOTUEC, AO NEC ZRAK (lat.) IZRAELSKA LUKA GOSPODARICA MORJA V NORD MITOLOGIJI AMERIŠKI IGRALEC (WILLEMI L AU 3 LESKOVAR RAČUNSKI OSTANEK V KNJIGOVODSTVU SID OWEN BOGASTVO ABUNDANCA NESKLADNOST, NESOGLASJE, NEJBRA-NOST POSREDNIK PRI BORZNIH POSLIH SAMOGLASNIKI STIK Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: WNE - ameriški sociolog (Lewis); PILKA - odprtina na vrtlu soda; REIS - nemški fizik (Johann Philipp); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OLEPŠAVA, SILOBRAN, TRES, IRI, CRISTIANO, ROČK, ALDAN, BARITON, AGNON, AMAZONAS, LEVANT, LABORA, EPIKA, AL; AR, BOLEZEN, KOPA, NEŽA, DNINAR, VEK, SLATKONJA, AFERA, AARAU, SAT, SRNAR v_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 12. februar ob 12.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Uradni trening SP v smučarskih skokih za ženske ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Kvalifikacije SP v smučarskih skokih za ženske ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave ilustracij Mladena Melanška ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert študentov univerze Anton Bruckner iz Linza Sobota, 13. februar ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Toplarčkova izmenjava semen ob 9.00, Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Prebold 2014 (pionirji) ob 11.00. Dom kulture Nazarje Valentinovo ustvarjanje s kino predstavo za otroke ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Elektra Šoštanj (pionirji) ob 12.45. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Poskusna serija SP v smučarskih skokih za ženske ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske ob 16.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Zabavni program in žreb štartnih številk ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : ŽOK Šentvid Žlindra ob 19.00. POŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Kopalniški rock'n'roll ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka predstava Agencija za ločitve Nedelja, 14. februar ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Borut Besedič -Čiro (pionirji) ob 12.45. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Kvalifikacije SP v smučarskih skokih za ženske ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela (mladinci) ob 15.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka predstava Agencija za ločitve ob 17.00. POŠ Lepa Njiva Gledališka predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Kopalniški rock'n'roll Ponedeljek, 15. februar ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi ob 18.00. Galerija Nazarje Predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini Torek, 16. februar ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Poseben gost MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI - PRODAM Prašiči, teže od 120 do 140 kg. Akcijska cena. Fišar; gsm 041/619372. Prodam pujske od 25 do100 kg ter fižol češnjevec; gsm 041/445-315. Prodam kužke veliki švicarski plan-šarski pes, skoteni 11.1.2016, za oddajo bodo sredi marca; gsm 031/331-416. Prodam brejo kravo in brejo telico, obe sta breji 7 mesecev in RJ pasme; gsm 031/501-250. ČB telico, visoko brejo, pašno, težko 550 kg, prodam; gsm 031/314775. Prodam bikca sivo rjave pasme in teličko simentalko mesni tip, stara 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/649-395. Prodam telico čb/s, brejo 7 mesecev, in orehova jedra; gsm Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam žagovino in sekance; gsm 041/736-171. Prodam zajčnek z vgrajenimi napajalniki 9-k-star, dimenzije (v,š,g) 180 x 245 x 85 cm, 70 EUR; gsm 031/628-656. VOZILA - KUPIM Kupim traktor ursus, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. OSEBNI STIKI Moški z otrokom išče zvesto, razgledano, urejeno punco; gsm 031/860-668. NEPREMIČNINE Oddam dvosobno stanovanje z garažo; gsm 068/126-405. Oddam stanovanje v bloku na Ljubnem, 55 m2; gsm 041/657-654. Sreda, 17. februar ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Poseben gost ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.05. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri - Martin Štiglic: Skandinavija Četrtek, 18. februar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najboljša služba za Eli ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Otroška spevoigra Kresniček ob 18.00. Galerija Mozirje Sledi stopinj - predstavitev dejavnosti KUD STOPinJE ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Barbare Fužir Reci življenju JA 051/319-040. ŽIVALI - KUPIM 26 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 I Oglasi www.fotoknjiga.net m • • • • Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Sistem Fotoknjiga.net deluje preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fo- toknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 27 13.-14. februar Srečno 2016 Spoštovani prebivalci Ljubnega, organizator Svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih LJUBNO 2016 vas obvešča, da bo prehod do prizorišča, preko brvi v Vrbju, možen le z vstopnico, ki jo že lahko kupite na Pošti, Petrolu ali preko Eventima. Nakup v soboto in nedeljo od 11. ure dalje pa bo mogoč tudi na blagajnah Eventima, ki se bodo nahajale na parkirišču pri KLS-ju in pred vstopom na prizorišče pri Fortiju. Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vas vabimo, da podprete trud organizatorjev z ogledom tekem. OK Ljubno 2016 * • * Za nami so pustni dnevi. Pust je čas rajala, ve^pljačenja, norčij in pustnih šem. Nekateri ste pri »šemanju« ali bolj moderno rečeno maskiranju nadvse izvirni in prepričljivi? V prejšnji številki smo vas povabili, da se prek Savinjskih novic pokažete širši javnosti, če boste prepričali bralce in bralke zgornjesavinjskega časopisa, boste za svoj trud tudi nagrajeni. * * Do vključno ponedeljka, 15. februarja 2016, še sprejemamo na elektronski pošti urednistvo@savinjske.com vaše fotografije, na katerih ste namaskirani. Zraven pripišite svoje ime in priimek, naslov, telefonsko številko in naziv lika, ki ste ga kot šema predstavljali. Komisija v sestavi predstavnik Pusta Mozirskega Robert Klemenak, predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer in predstavnik Savinjskih novic Igor Šolar bo med vsemi pravočasno prispelimi fotografijami izbrala 5 finalistov, za katere boste bralci in bralke Savinjskih novic lahko glasovali od petka, 19. februarja, do vključno torka, 23. februarja, nakar bomo v zadnji februarski številki, ki izide 26. februarja, objavili rezultate glasovanja. Najboljša šema bo prejela glavno nagrado: nedeljsko kosilo za dve osebi, nagrada za drugo mesto bo družinska pica, tretjeuvrščena Šema pa bo prejela dve mali piči. Pokrovitelj akcije je gostilna Bohač Nazarje. PIANINK\ HO*»« RT»"O"» ^^^ i.KUJI CMKi I »Ml« \.VI ■ . t/ ¿L. ,, tulil k » S s Preživite ljubezenske dneve na Ljubnem ob Savinji in skupaj z nami navijajte za naše smučarske skakalke. **** **** V Valentinovem vikendu 12., 13. In 14. februarja, vas bomo gurmansko In romantično razvajali z odličnimi specialitetami naših kuharskih mojstrov. Romantično kosilo ali večerja je lahko odlično presenečenje za vašo najdražjo osebo. HLT cLo.o., Ptic 7,3J3J Ljubno ob Savinji Tel.: 03 S83 4* SS. Gsm: 031 317 597 * E-mail: info@plamnka.net www.hotclplaninka.si fl