Starih zvonov ni več. Oktobra pričakujemo nove. Dotlej pa iz zvonikov vse tiho bo bilo... Foto Alenka Pahulje So naravni pojavi, ki so, bolj kot lepi, predvsem sila simpatični. Tale letošnji rdeči krompirček, ki je bil pridelan na dolenjevaškem polju, je kar vpil po pozornosti in mnogi so se ob njem kaj hitro namuznili...^ Foto Alenka Pahulje Ribničani so to poletje okupirali otok Pag, redki pa so se odpravili tudi v višave. Tako visoko, da so prišli v svet, kjer bivajo kozorogi. Takemu posnetku se pač Simon ni mogel odreči. Foto Lea Lesar Grmada- kot v dobrih, starih, zlatih časih, ko so jo obiskovalci kar oblegali. Se sprašujemo, ali se je »oaza miru« začela prebujati iz nekajletnega sna.... j Foto Alenka Pahulje / r O u GLASILO OBČINE RIBNICA AVGUST 2000, letnik IV PO RIBNICI BO SPET DONELO ŠELE OKTOBRA Dokler so bili stari zvonovi v Plečnikovih zvonikih, niso vzbujali pretiranega zanimanja, zdaj, ko jih ni, pa se vsi poprek sprašujejo, kako neki se bomo zbujali v nov dan brez zvonov. Smiselno vprašanje, zakaj novi bronasti lepotci bodo zadoneli šele prvega oktobra, ob njihovi posvetitvi! Tako veleva tradicija, kot tudi to, da bodo imeli botri pravico prvi s kladivom udariti nanje. Na tisti dan naj bi bil na ribniškem trgu zaradi varnosti ustavljen ves promet, devetega avgusta, ko so stare zvonove snemali, pa se nas je ob tem res redkem dogodku zbrala le peščica radovednežev. Ribniški podjetji Grafit, d.o.o in Tesarstvo Oražem bosta opravili tudi manjša pripravljalna dela za namestitev novih, ki so še vedno v izdelavi v bavarskem mestu Passau. Tjakaj naj bi konec avgusta odpotovala skupinica Ribničanov. Tako kot je spremljala ulivanje zvonov, naj bi namreč prisostvovala tudi pri njihovem tonskem preizkušanju. Novi štirje zvonovi, katerih nakup je naj večja investicija ribniške cerkve po obnovi Plečnikovih zvonikov, bodo v Ribnico prispeli v začetku septembra. Stare in poškodovane, ki so v zvonikih od druge svetovne vojne, bodo dobile ribniške podružnične cerkve. Najmanjšega bo dobil Sv. Križ v Jurjeviči, srednjega Sv. Frančišek v Sajevcu, največjega, težkega 1300 kilogramov, kije tudi najbolj poškodovan, pa bo zadržal ribniški župnijski urad. Restavriran naj bi krasil zelenico pred župniščem. Dekan Maks Ipavec je zadovoljen tudi z odzivom faranov na akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, saj mu je doslej uspelo zbrati že 11 milijonov SIT, približno še enkrat toliko pa bo potrebno zbrati, da bodo zvonovi v celoti odplačani. Tekst in foto A. PAHULJE Dekan je snemanje zvonov vseskozi spremljal tudi s fotoobjektivom, saj namerava o poteku menjave zvonov v ribniški župnijski cerkvi izdati tudi brošuro. Ujeli smo ga pri fotografiranju največjega zvona, na katerem je zapisano ime papeža sv. Štefana, kateremu je župnijska cerkev tudi posvečena. .....BSNMNHHHMmmmnmhhnhmhkh Priprave na snemanje štirih zvonov so potekale skoraj preko celega dne. Dvigalo, ki je moralo v ta namen prispeti s Primorskega, je šele po petnajsti uri začelo spuščati zvonove proti tlom. Najprej največjega (ki ga bo novi največji zvon še za enkrat prekašal po teži in glasnosti), potem srednjega in nato najmanjšega, medtem ko so tistega na nasprotni strani sneli že poprej. Ribniški študentski POULIČNI TEATER V RIBNICI - SEJEM, 2. IN 3. 9. 2000 Sobota, 2.9. ob 21. uri v Gradu: Matjaž Javšnik: SEX, DRUGS & ROCK'N'ROLL \f Nedelja, 3. 9. - pred Cenetovo hišo: •Ob 13.00: Mini cirkus Bufetto: BUFFETO IN BUK1FAU (otroška predstava) • Ob 14.00: • Ob 15.00: • Ob 16.00: • Ob 17.00: Dejmo stisn't teaWtPRVÄ LJ Teater Torpedo: vOG&EB Gledališče Ane Mo"nhr-PtKNlK A'D'B teater V's cajt - od s'buote zvečjer do nedajle zvečjer -pa buo odprta "ŠTDJENTSKA TERASA", kjer se buo pilu inu plesalu -kukr kuom' paše. Parkirajte se zatu na suj parkplac za Zavarovalnico Triglav. DOBRODELNA Pri slu tanite vsi, ki želite pomse-Sfati ul tras vok 5 Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete na žiro račun Lions kluba Ribnica 51310 - 078 - s pripisom 'Prisluhnili smo prošnji..." (H A NA INTERNETU smo označeni kot IRCarji! Povod za razmislek. Uradnih strani ribniške občine v tej svetovni informacijski spletni mreži še nismo dočakati (razen angleškega teksta na randbnrg. com, mednarodni mreži, ki omogoča predstavitve institucij, občin...), se pa zato že skoraj teto dni na internetu vrli spletna stran ffribnica homepage, ki jo je od 4.9. menda obiskalo 2113 interesentov ali naključnih brskalcev. Domiselni avtor, ki je Ribnico rešil pozabe, je spisal skoraj stran in pol o zgodovinskih, etnoloških in kulturnih posebnostih, a natisnili smo le izvlečke, tiste bolj sočne, bolj sladke, ki razkrivajo ribniški vsakdan. Objavljamo originalnega, kol ga lahko berete na internetu, na strežniku matkurja, če iščete pod: Ribnica. (Op. ured.) RIBNICA, DEŽELA IRCA... nek, nek,: DEŽELA SÜHE ROBE! Ah da, Ribnica je lep kraj (kot ste nemara že ugotovili). Poln je namreč IRCarjev. Ampak, IRC ni edinale stvar v tej lepi pokraini, tu se gode tudi druge obiskovalcem prijetne stvari... Omeniti pa moram tudi Stanislava Škrabca (pojdi in se sramuj, če ne veš, kdo bi to bil) in pa verjetno kupico partizanov, ki pa so trenutno nekako iz mode. Ehh, dovolj dolgočasnih opisov, u gradu se skozi leto bolj malo dogaja, izjemoma pa se tu dogaja vse, kar je povezano z opojnimi praški inu tobaki (sej ne dab propa-girou gando, ampk, kar je resje pač res: u gradu se lahko preskrbite s tovrstnimi zelišči za vsaj kak mesec). Ribnica pa ima tudi športne objekte, ki so dodobra zasedeni. Naj rečem engaf parkirplac za bivšo Cenetovo gostilno (kjer je leta 1974 južnov maršal TITO) je sedajlele zelo priljubljen iz strani lokalnih mojstrov skejtanja, oz. širokohlačni mladež si nabera modric in prask, pri tem pa uničuje podnožni rekvizit imenovan "dila". Pa nemorem mimo našga ljubiga Športnega centra, kije resnično center Ribniškega športa. Tu bazirajo naši vrli rokometaši, ki si ga po vstopu v prvo ligo ne mečejo več na roke, ker se jim punce kr mečejo pod noge, svaka jim čast!!! Eh, ker sem včasih bil tud jest športnik, morem oment tud eno redkih rugby (ragbi) igrišč na slovenskem. Taje v stari vojašnici, ki sojo po krvavih bojih zapustili JNA-jovci in sojo v skromnem obsegu zasedli Teritor-jalci in pa samostojni podjetniki. Ja pa šeena posebnost Ribnice kot mesta: vsaka tadruga bajta je gostilna! Hvala bogu pravm jest za to! Ribnčani, kakor se spodobi, tudi vsaj enkrat na deset let prisopihamo na našo Ijepo: Sveto Ano. To je v bistvu (skorej) najvišji vrh Male gore s cerkvico in je najprilubnejša razgledna točka, saj se rezprostira res lep pogled na celotno Rib. dolino in še malo dalj, če je zrak spran (dan po dežju+ sonce). Na poti do tu, se lahko okrepčamo v Francetovi jami, (seveda, če je odprta) in si ogledamo kraško jamo (seveda, če je tudi ta odprta). Žal se glede tega opaža vsakoletni osip zanimanja, čemur je pripomogla tudi planinska koča vrh Sv. Ane. Taje odprta bolj pogosto. Tako, za pouprečnega turista si bodi dovolj, za nadaljne informacije pa se lahko obrnete na naš e-mail al pa na kanalu #ribnica uprašte. Zavas skracal JESTBOG Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tania Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.100 izvodov. Škrabčev trg 40. 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 765 Rok za oddalo gradiva za naslednjo številko: 7. september 2000 Izid naslednje številke: 25. september 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. AVGUSTA pišemo: PO NAŠI DOLINI Oktobra naj bi bila dokončana obnova Šeškove ulice .... 4 Suša je pobrala 105 milijonov tolarjev..............5 Ribnica in Švedska v mednarodnem projektu...........6 Rokodelski festival vezna nit letošnjega sejma......7 Brezpravnost in drugorazrednost.................... 10 Gregorski gasilci so stoletniki.................... 11 OKO VIDI, UHO SLIŠI se bere na straneh 8 in 9 • Tek na dolge proge je varen, a prepočasen • Parkirni prostor je postal zorana njiva • Semaforizirano L*lžišče je tempirana bomba NIKAR NE SPREGLEJTE na strani 13! Kadrovske štipendije za stomatologa, gradbenika in pravnika Prednostna lista za dodelitev socialnih stanovanj Kako se bodo vozili na svoj prvi šolski dan? Sodi pod: ZABAVNO IN NEPOZABNO • Nabiramo "Ribniški pušeljc" !..............12 • Novo! Novo! Novo! FOTO SMEŠNICE!...........12 KAI PA BUO LAJTAS NA SEIM'? Program je na čisto čisto zadnji strani Rešeta. ZAČNIMO, NO, JESTI ZDRAVO HRANO!.............21 BRALCI RAZMIŠLJAJO in PIŠEJO • Miha Klun: Pravo in politična higiena.....22 • Franc Mihič: Vse za zmago na volitvah.....23 OD VRTCA DO ŠOLE • "Korak za korakom" v ribniško OŠ..........24 KULTURNE DROBTINICE: Gradivo o dekanu Skubicu je zbrano...........26 ŠPORTNI UTRINKI: • Aleš se je vrnil, na naše strani pa pride septembra. Dotlej pa?.........................................27 • Presek rokometne sezone: Mladinci državni prvaki, Janez Ilc trener leta..............................28 • Žogo so metali tudi občinski svetniki............29 KAR TAKO... K’ je mule zrastu, s’ je kupu kolu. In mula tud’. No, in kaj je blu puotlej?............................30 MIKLOVA MAMA, predzadnje nadaljevanje podlistka o delčkih iz ribniške preteklosti.......................31 DOGODKI MESECA Oktobra naj bi bila končana obnova Šeškove ulice Za talno električno omrežje bo potrebno pridobiti soglasja lastnikov zemljišč Obnova Šeškove ulice v Ribnici seje uradno začela 31. julija, kar je kasneje, kolje bilo prvotno predvideno. Enomesečni zamik je povzročilo čakanje na dovoljenje za preusmeritev prometa z ulice na glavno cesto, nakar je bila možna tudi ureditev signalizacije. Okrog 15 stanovanjskih enot bo z obnovo dobilo tudi fekalno in meteorno kanalizacijo, zamenjan bo del vodovoda, nameščeni požarni hidranti ter urejena javna razsvetljava in enostranski pločnik, je dejal ribniški župan. Za investicijo, ki bo v celoti financirana iz občinskega proračuna, je občina predvidela 45 milijonov tolarjev. Podjetje SCT Ljubljana naj bi dela na okrog 350 metrov dolgem odseku, ki jih je zaupalo ribniškemu podizvajalcu, opravilo v roku dveh mesecev, če bosta to dopuščala težavnost terena in vreme. Obvoz je urejen po glavni cesti, tako da se bo večina prometa odvijala po Merharjev! ulici, ki poteka mimo Inlesovega kompleksa. Toda stanovalci se sprašujejo, zakaj Elektro ne uredi vsaj pripravljalnih podzemnih del za električno napeljavo in bi se npr. drugo leto uredilo le še zemeljska, površinska dela, ne pa ponovno bremenilo stanovalcev z uničevanjem cestišča. Slišali so, da naj bi bilo krivo pomanjkanje denarja, toda v primeru Gorenjske ceste je Občina sofinancirala ta poseg. Župan je dejal, da v obnovitvenih delih res niso zajeta gradbena dela za nadomestitev žičnega električnega omrežja s talnim kabelskim, a zato, ker v voznem delu in pločniku za ta poseg ni prostora. Razložil je, da se zato položitev cevi, s katerimi bi preuredili električno omrežje, predvideva zunaj roba pločnika, po zasebnih zemljiščih, za kar bo treba pridobiti soglasje lastnikov. Če bo to pravočasno, bo položitev cevi možna do zaključka investicije. Tekst in foto A. PAHULJE Stanovalci so takoj ob začetku obnove pokazali veliko mero razumevanja in so si vsi nemudoma uredili dostop avtomobilov do svojih hiš, kar jim je bilo s prednje strani teden dni povsem onemogočeno. Nekateri izmed njih domnevajo, da se bodo pojavili zapleti pri dovodih elektrike, saj bodo v vrsti 15 hiš lastniki podrli kar dve, po katerih je sedaj speljana celotna napeljava. Zato bi bilo po njihovem mnenju najbolj smiselno, da se električno omrežje dokončno uredi ob trenutnih obnovitvenih delih. Pozimi vsak manjši snežni metež povzroči kratke stike, saj so leseni drogovi neustrezno nameščeni. Že prvi teden obnove ulice pa so si lahko ogledovali tudi kaj čuden pojav, ko je voda začela teči v nasprotno smer, kot soji to narekovali cevovodi. Bližnja centralna črpalka preko vikenda namreč ne deluje s polno zmogljivostjo, zato se je ob pršenju dežja zamašil odtok. V jarkih, ki bi praviloma morali biti prazni, so se tako pojavili ostanki iz kanalizacije. Strokovni delavec je zadevo hitro uredil, sicer pa naj ne bi šlo za vodovarstveno območje, tako da se fekalni ostanki niso stekali tja, od koder prebivalci dobivamo pitno vodo. ŠTIPENDIRANJE MANJKAJOČIH KADROV SE JE ZAČELO Zdravstveni dom potrebuje zobozdravnika, Občina pa diplomirance Med tremi kadrovskimi štipendijami sta kar dve razpisani za potrebe občinske uprave. Alf to pomeni, da se bo uprava razširila z univerzitetno izobraženimi kadri ali pa JI že sedaj manjka ustrezni kader. Župan pravi, da so že za razpise, ki jih objavlja In nadzira Občina, po zakonodaji potrebne primerne stopnje izobrazbe, vendar je Občina usmerjena tudi v bližnjo prihodnost In sl želi s štipendijami zagotoviti "kvalitetne, strokovno usposobljene kadre za opravljanje najzahtevnejših del v občinski upravi". Po njegovem mnenju postajajo postopki razpisov za pridobivanje sredstev od ministrstev In paradržavnih institucij vse bolj zahtevni, visoko strokovna znanja pa bodo še bolj potrebna pri kandidiranju na mednarodne razpise ( PHARE, TACIS, UFE, SAPARD...J. Prav tako bo občinsko upravo zapustilo zaradi upokojitve nekaj strokovnih delavcev, ki jih bo potrebno nadomestiti, Je dejal, redna praksa pa kaže, da so za javne sektorje težko dosegljivi kvalitetni In primerno Izobraženi kadri predvsem s področja prava In gradbeništva (op.ured.: razpisani sta ravno štipendiji za omenjeni področji). "Možnosti njihove zaposlitve In možnosti kvalitetnega zaslužka so namreč zelo velike In menim, da sl bomo s podelitvijo štipendije zagotovili nadomestilo za odhajajoče delavce občinske uprave, izboljšali Izobrazbeno strukturo, zagotovili strokovnost in pokritje področij za nekaj let." AP SUŠA POVZROČILA ZA 105 MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE Lastniki so prijavili manj kot tretjino na Ribniškem ocenjene škode VSE MANJ KRVODAJALCEV, A KAR SEDEM TAKIH, KI SO TO STORILI VSAJ ŽE 50-KRAT Vlog za povračilo škode, ki jo je povzročila nedavna suša, je bilo na ribniškem področju 225, njihova skupna vrednost pa je okrog 33 milijonov tolarjev. To je znatno manj, kot naj bi znašala škoda, ki so jo ocenile občinske strokovne službe, saj naj bi na vseh kmetijskih površinah suša povzročila 105 milijonov tolarjev škode. Vzrok za to, da je bilo dejanskih zahtevkov za prijavo škode toliko manj, župan Jože Tanko pripisuje dejstvu, da se na širšem ribniškem območju kmetijska proizvodnja opušča in da zato lastniki tudi niso pokazali zanimanja za prijavo škode. Deloma je vzrok tudi razdrobljenost kmetijskih posesti, saj je bilo za vsako treba izpolniti zelo zahteven prijavni obrazec. To je bilo sila zamudno delo, ne glede na to, da so lastnikom pri tem pomagale strokovne službe. Koliko od prijavljene 30-mili-jonske škode bo povrnila država, koliko stroška bo v breme lokalne skupnosti in koliko škode bodo morali utrpeti sami lastniki, pa za zdaj še ni znano. ODDAJTE DO septembra. V zadnjih letih, vse od propada Rika, je krajša tudi vrsta tistih, ki so pripravljeni darovati krije povedala Anica Turk z ribniškega Rdečega križa. Nekdaj seje namreč v dveh dneh, kolikor traja krvodajalska akcija, zvrstilo preko 400 ljudi, medtem ko jih je bilo v zadnji, majski akciji, le 232. Turkova konstantna zniževanja pojasnjuje tudi z dejstvom, da nekateri potencialni krvodajalci zelo težko dobijo dopust, da bi se akcije lahko udeležili, ali pa jim tega določena podjetja sploh ne dopuščajo. Lani ob istem času je bilo krvodajalcev še manj, le 211, čeprav Rdeči križ redno pošilja 600 osebnih vabil vsem tistim, ki so v zadnjem času vsaj enkrat darovali kri. Od leta 1980 je, kot kažejo zbrani podatki, v Ribnici kri darovalo 1539 ljudi, kar občino uvršča v slovensko poprečje. Takih, pri katerih je zabeleženih več kot 50 odvzemov, je sedem; med njimi je tudi krvodajalec Jože Lampe, kije to človekoljubno dejanje opravil že 355-krat in smo ga omenili v prejšnji številki Rešeta. Ostalih šest darovalcev bomo tudi objavili poimensko. Še kako dobro vemo, da bi to lahko storili tudi za tiste, ki so to hvalevredno dejanje opravili manj kot 50-krat, ker tu pravila ali merila o večvrednosti dejanja ni. Toda seznam bi bil res dolg, a kakšna prilika bo gotovo nanesla, da ga bomo objavili. Tokrat pa, kot rečeno, le prvih sedem na seznamu krvodajalcev, ki so po številu odvzemov zabeleženi od 50 do 1000. Vsakemu izmed njih se to početje zdi kot nekaj povsem samoumevnega, "zakaj nikoli ne veš, ali boš to dragoceno snov tudi sam kdaj potreboval." Bojan Korelc, Ob Bistrici Benito Kump, Slovenska vas Jože Lampe, Kosovelova ulica Vesna Lavrič, Prijateljev trg Jože Polovic, Kurirska pot Nande Šilc, Breg-Grič Franc Žnidaršič, Breg pri Kočevju NESPREGLEDANO Občina Ribnica Od: Marijana Javornik Poslano: OS.julij 2000 12:20 Za: obcina.ribnica@siol.net Zadeva: Umna izraba naravnih znamenitosti Presenečena sem bila, ko sem ob prebiranju današnje izdaje časnika s težo ugotovila, na kako nekonvencionalne načine nekateri izrabljajo naravne znamenitosti, ki v končni fazi -pravilno izkoriščene - privabljajo turiste. Morda pa bi enako sceno uprizorili z domačini...Kako? Preprosto - vzemi novorojenčka, ga vrzi na cesto, povozi - a ne do smrti, ga odpelji pred gostilno, do konca nalij z žganjem in čakaj, da umre. Z mamico pa seveda na kratko - puška ali kakšno drugo strelno orožje pa ne bo delala težav, ko ji boste odpeljali otroka. Se še spominjate dogodka, ko so se ljubljanski mladci znesli nad medvedjim mladičkom v bližini Ribnice? 0 tem so se razpisali tudi v nacionalnem časniku. Reakcija Slovenke na objavljeni članek pa je bil nenavaden e-mail, naslovljen na ribniško občino. Glasi se takole: Lep pozdrav in Waldmanns Heil! CELOSTNO REŠEVANJE ZADEV, KI POTREBUJEJO TAKOJŠNJE UKREPANJE, NI VEDNO SMISELNO, ugotavljajo tudi občani, ki nam telefonirajo ali nas pocukajo za rokav. Navržemo lahko tri primere, o katerih smo že pisali, a so status quo zaradi tega ali onega vzroka. Zadnjič smo pisati o parkirišču pred glavnim vhodom v ribniško župnijsko cerkev. Tistih nekaj parkirnih mest bi zlahka umaknili in jim te nekaj metrov stran, za Zavarovalnico Triglav, zagotovili nadomestni prostor. Takoj in zlahka urejena zadeva, samo ukaz je treba izdati. Če bi to storil dekan Ipavec, bi ga tisti, ki Cerkvi niso naklonjeni, verjetno verbalno linčali, lahko pa to stori posvetna avtoriteta-župan. Cenetova hiša. Sila visoko odkupno ceno ima, toda ko bo propadla, je ne bo več. In skoraj propadla je že. Razprodaja gostišč Sušjancem in Zapo-točanom (pa bog ne daj, da bi kdo imel kaj proti njim ali proti njihovim polnim mošnjičkom), jedo neke mere smiselna, toda ravno v njim podobnih primerih neprimerno bolj pride do izraza svojevrstna zgodovinska vrednost stare gostilniške hiše. Ko bo enkrat prišla v roke podjetnikom, bo prevladal njihov profitni interes in hiša bo za Ribnico izgubljena. Kompromis med dediči in Občino glede cene in namembnosti bi bil tako skrajno smiseln, če je pravi motiv res ohranitev ribniške zapuščine. Pogled na ugarske ribnike, ki so, potem ko jih je ribiška družina kratkomalo prodala zasebniku, doživeli tisto, kar smo nekateri vedeli (in tudi opozarjali), še preden jih je novi lastnik prevzel. Da se tamkaj giblje mladostniška družba bolj raz-grajaške narave in da bo imel lastnik težave z vzdrževanjem objekta. Zdaj je itak vseeno. Koča je propadla, največja ironija pa je, da so se celo ribniki izsušili. Vse poti so zaraščene, vsi dohodi do vode polomljeni, vse šipe razbite - vse v razsulu. Točka, ki je ena izmed redkih pisana na dušo domačinov, saj ne gre za turistično privlačno točko, ampak tisto, ki nudi mirno uživanje v naravi, ni več v nikogaršnjem interesu. Tako pač ne bo šlo. Privatizacija gor al' dol, nekatere stvari pa v občini le morajo imeli kakšno prednost in ne smejo biti naprodaj kot živina na živinskem sejmu ali ulična prostitutka. Marsikaj bi se dalo hitro rešiti, če bi znali vrli Ribničani kdaj pa kdaj potegnili v en glas in znali sami preceniti, da se je za določene stvari v dobro vseh le vredno potegovati. A. PA H ULJ E Rešeto NOVICE IZ DOLINE DOGODKI MESECA Ribnica in Švedska v mednarodnem projektu MUSIKBROAR - GLASBENI MOSTOVI Del naše kulturne dediščine je zapisana ali zapeta slovenska beseda, ne glede na okolje ali čas...! Glasbeni mostovi ali v švedščini Musik-broarje projekt, katerega korenine segajo v leto 1998 v Ribnico. Takrat smo namreč vokviru Srečanja v moji deželi sTV Slovenija posneli oddajo narodnozabavne glasbe Dobrodošli v Sloveniji, katere ponovitve so se vrtele vtem mesecu. Po scenariju takratnega urednika serije Po domače Jožeta Galiča inv koordinaciji projekta med TV SLO in občino Ribnica Marka Modreja so med številnimi glasbeniki nastopiletudi sestre Budja s Švedske. lenica, ki se ukvarja izključno z dvojezično kulturo, glasbo in petjem ter s pisano besedo in se imenuje švedsko - slovensko društvo Orfeum. V društvu sta "rdeča nit" in vodnika delovanja mešani pevski zbor "Orfeum" ter vokalni tercet "Sestre Budja". Zbor in tercet vodi Olga Budja. Zamisli Koncilje o projektu Glasbeni mostovi se je najprej odzval župan mesta Landskrona na Švedskem Gosti Nilsson, v Sloveniji pa župan občine Ribnica Jože Tanko. ŠVEDSKO-RIBNIŠKA NAVEZA ALI LE VIDEOSPOT? Ribniški župan je dal projektu "Glasbeni mostovi" skoraj takojšnjo podporo, kar je moč razumeti le, če od njega pričakuje kaj več kot zgolj turistično promocijo na sejmu v Göte-borgu. Sam pravi, da gre za več razlogov, med njimi kot prvo navaja podporo pevski skupini naših rojakinj s Švedske pri izdaji spota, za katerega so predhodno dobile tudi podporo švedske občine. Poleg tega, da bo spot predstavljen na sejmu v Göteborgu, je vanj možno vključiti tudi predstavitev lokalnih družb in podjetnikov, predvsem tistih, ki želijo na švedski trg in ki imajo zanj ustrezen program, je dejal. Sofmancerski delež občine naj bi ne bil visok. Koliko se bo lahko iztržilo tudi v smislu navezovanja gospodarskih stikov, morda celo "pobratenja" mest, župan ne more predvideti, vsekakor pa domneva, da "je možno tako priložnostno sodelovanje tudi nadgraditi". Upa, da občina ne bo solo igralka v tej novi navezi in da se ji bo pridružilo vsaj nekaj gospodarskih družb. Primerno se mu zdi povezavo izkoristiti pri kandidiranjih za razne mednarodne projekte, kjer je potrebno dokazati tudi sodelovanje s tujim okoljem. (Op. ured.) “Tu nas fotografiraj, pri njem smo naložile denar, “ (Krekova banka), so rekle sestre Budja. ZAHVALA Iskrena hvala vsem dobrim ljudem, ki mi v teh težkih trenutkih stojite ob strani in mi na najrazličnejše načine pomagate, bodisi z darovi bodisi z delom. Največja tolažba mi je v tem, da v nesreči nisem sam. Še enkrat hvala in Bog naj vam poplača! ANTON TOMŠIČ Dolnje Podpoljane Odmev gledalcev na izvedbo terceta Budja je dal Galiču novih zamisli, ponovno jih je povabil v Slovenijo, z režiserjem Matjažem Konciljo so posnele nekaj TV spotov, pri založbi Zlati zvoki, kije v Ribnici tudi precej poznana, so izdale od takrat že dve zgoščenki (izid je podprlo tudi ministrstvo za kulturo), in letos je Matjaž Koncilja s svojim podjetjem Mars pričel razmišljati o mednarodnem projektu, ki bi temeljil na glasbi, turizmu, gospodarstvu. Gabrijela, Avguština in Olga Budja že od leta 1960 živijo in aktivno širijo slovensko besedo in pesem na Švedskem. S starši Angelo in Avgustom Budja ter bratom Janezom in nekaterimi drugimi rojaki so bile Budjeve soustanoviteljice prvega slovenskega društva v zahodni Evropi v povojni dobi. Družina se je naselila na jugu Švedske v obalnem mestecu Landskrona, ki je ob njihovem prihodu štelo približno 16.000, sedaj pa že 37.000 prebivalcev. Slovensko društvo v Landskroni je bilo ustanovljeno leta 1968 z imenom Triglav. Nato seje leta 1977 preimenovalo v slovensko kulturno društvo Lipa. Spomladi leta 1999 je v Landskroni med Slovenci pognala nova veja ali slovenska ze- Na video kaseti, ki bo namenjena tudi predvajanju na TV, bo 10 skladb. Polovica že posnetih bo v švedskem jeziku, polovica, ravno tako že posnetih, pa v slovenskem. Na Švedskem so bile skladbe posnete v južnem delu Švedske, v Sloveniji pa v Ribnici, na Bledu, v Kranju, Ljubljani, Jeruzalemu in domači Mali Nedelji. Na začetku in na koncu bodo turistične in gospodarske značilnosti Landskrone in Ribnice. Projekt bo namenjen turistični in gospodarski promociji Landskrone (Švedske) in Ribnice (Slovenije) in bo prvič predstavljen marca 2001 na mednarodnem sejmu turizma v Göteborgu. Slovenija na tem sejmu sodeluje vsako leto, ob tem projektu pa se lahko Ribnica še aktivneje vključi v ta izredno odmevni sejem in izkoristi lepo priložnost, da širšemu krogu ljubiteljev kulturnih zakladov prikaže dele ali vsebino ribniških kulturnih biserov. Ob tem smo mislili tudi na velika podjetja, ki jim je v interesu izvoz na zahteven severni trg, in jim v projektu ponudili mesto na predstavitveni kaseti. Tekst in foto MARKO MODREJ GRMADA JE PREŽIVELA SVOJIH 40 LET vzponov in padcev. ZDAJ UPA NA BOLJŠE ČASE. Rokodelski festival vezna nit letošnjega sejma Privlačno? Ženske narodno-zabavne skupine Bila je Grmada nekdaj... Grmada je iz sinonima za oazo miru in lepote ribniškega okoliša preko let osame dejansko postala oaza miru, saj tjakaj zaide redkokakšen sprehajalec, še redkeje pa domačin iz okoliških krajev. Preživela je svoj čas obleganj in izgubila sloves izjemne turistične, lahko dostopne razgledne točke. Blizu nje so tako svoj mir našli vsi, ki ga res iščejo in cenijo, čeprav je bilo to zadnje, na kar so upali poljanski zanesenjaki, ko so leta 1960 zgradili dom. Postaja Grmada sedaj... A v izsušeno oazo je začela pritekati voda in kaže, da bo članom TD Grmada za svoj dom po dolgih letih jalove izbire najemnikov le uspelo najti pravega "grmadarja''. Upravljanje je za dobo 15 let prevzel Radio Zeleni val, ali bolje, njegov direktor Boris Peterka, ki je napravil lepo gesto in je tik pred praznovanjem 40. rojstnega dne Doma na Grmadi obnovil tudi Jernejevo sobo, v kateri bo imelo svoj prostor društvo. Nasploh je bilo ob praznovanju obletnice, ki je bila na tradicionalno prvo avgustovsko nedeljo, ko se srečajo prijatelji Grmade, moč začutiti duha prenove tudi navzven. Objekti se kitijo s svežimi barvami, napravljena je nova kuhinja, odpravljene so pomanjkljivosti, ki so se nabirale z leti. Urejeno je celo novo plesišče in pot navzdol je obiskovalcem odslej osvetljena, v prihodnje pa naj bi bil po njej položen celo asfalt. Tudi župan Jože Tanko, kije bil slavnostni govornik na prireditvi, je javno izrazil upanje, da bo sedaj ta "enkratna točka ob resnosti in odgovornosti novega upravnika doživela ponoven razcvet in si pridobila sloves, kot gaje nekdaj že imela." Članom turističnega društva pa je priznal vrline, ki res odlikujejo to malo krajevno skupnost, znano po tem, da kar vse nekako uspe napraviti s prostovoljnim delom, opiraje se na prizadevnost in iznajdljivost lastnih prebivalcev. Jože Andoljšek, ki sedaj vodi društvo in deluje v smislu "vse za Grmado in razvoj turizma", je pred množico obiskovalcev razgrnil preteklo delo. Spomnil se je na Vladimirja Prezlja, pobudnika ustanovitve društva, in Mirka Cvara kot njegovega prvega predsednika, ter obiskovalce povabil na ogled razstave velikega ljubitelja Grmade, Franca Modica. Kot se na tak dan spodobi, so bila podeljena tudi priznanja. Anton Andoljšek in Marija Pirnat sta prejela srebrni znak lil. stopnje, ki ga jima je v imenu Turistične zveze Slovenije podelil njen glavni tajnik Lojze Šuster. Pa tudi TD Grmada je izkoristilo priložnost ter svoje priznanje podelilo županu, Alojzu Novaku, Marku in Marini Prijatelj, Miranu Indiharju, Antonu Šilcu, Alešu Pirnatu, Janezu Adamiču in Mariji Hočevar. A.PAHULJE F°io Aflfi Kostanjšek Sejem je pred vrati. Program je predstavljen na hrbtni strani tokratne številke Rešeta, določena pojasnila pa je treba ob vsem tem še podati. Sejem kot tak si je podoben že 25 let. Pa saj drugačen ne more biti. Na osrednjem Škrabčevem trgu prikazujejo svoje delo suhorobarji in lončarji in ravno zaradi tega je dobil sejem edinstveno mesto med tovrstnimi prireditvami v državi oz. Evropi. Na obrobju etnoloških značilnosti doline pa je na voljo takšna in drugačna "roba ", ki pa tudi mora biti in je na vseh sejmih po Evropi. Seveda bi lahko organizirali enkrat sejem suhe robe in lončarstva, drugič sejem rabljenih učbenikov, tretjič sejem kmetijske mehanizacije, toda s tem bi porušili ustaljene sejemske tokove po Sloveniji, saj ima skoraj vsak večji kraj svoj razpoznavni sejem, in izgubili vso svojo veljavo. Kar pa zadeva spremljajoče dejavnosti in kulturni program, ki so sestavni del sejma, pa se le-te iz leta v leto še kako razlikujejo. Programski odbor si vedno znova prizadeva prikazati kaj novega, svežega, čeprav Amerike ponovno odkrivati nima smisla in vse, kar ljudi pritegne, je že bilo videno. To je predvsem zasluga medijev. Kajti oni naredijo stvar popularno in zanimivo za obiskovalce, anonimne stvari, pa naj bodo še tako dobre, kratko malo niso zanimive. Zalo je tudi letošnji program sestavljen iz znanih obrazov (govor je o osrednjem programu v organizaciji TD), ki napolnijo prireditvene prostore širom po Sloveniji. Letošnji program torej temelji na sodobnih, popularnih imenih, ki bodo napolnila prireditvene prostore ribniškega sejma. Zelo pestra je letos tudi razstavna dejavnost, sajje predvidena cela vrsta kvalitetnih in zanimivih razstav. Ponovno gre pohvaliti RŠK, ki že drugič zapored aktivno sodeluje pri kreaciji sejemske ponudbe, in RK Inles - Riko, ki je prav tako iz leta v leto bolj delaven. Pa še vezna nit letošnjega sejma? Rokodelski festival. Obrtna zbornica se je pri pripravi le-tega pošteno namučila, in uspehe festivala, v katere skoraj ne gre dvomili, lahko v večini pripišemo njej, čeprav TD in občine pri tem ne gre izpustiti. Letošnja sejemska ponudba je torej pestra kot že dolgo ne, a za srebrni jubilej se to vsekakor spodobi. Še bolj pestra bi lahko bila, če bi se glede programa vključili tudi gostinci. Precej jih je, ki prirejajo razne zabave tako v nedeljo kot že v soboto, a o njih ne vemo skoraj nič. Mislim, da ni tako težko sporočiti svojega programa v pisarno TD ali uredništvo Rešeta in kaj lahko bi se zgodilo, da bi bil tudi objavljen. Glede promocije, v katero Ribnica zadnja leta vlaga precej dela, bi bilo treba omenili naslednje: sodobni tokovi oglaševanja so pokazali, da se je njegova učinkovitost glede na vrste precej spremenila. Klasični plakati so poslali popolnoma nevidni. Na drevesih, obcestnih tablah so male plakate zamenjalijumbo plakati, ki so nekajkrat večji od klasičnih in seveda neprimerno dražji. Tako smo tudi pri oglaševanju sejma plakate popolnoma izpustih in jih nadomestili s TV spotom, kije še vedno najučinkuvite-jši adut promoviranja. Sledijo radijski spoti in internet, brez katerega si sodobnega oglaševanja že skoraj ne moremo več zamišljati. Semanje dogodke pa bomo beležili tudi z raznimi tiskanimi in elektronskimi mediji. Naš ciljje seveda biti iz leta v leto bolj opazen in razpoznaven in s tem tudi pritegniti vedno več obiskovalcev, čeprav ob lepem vremenu Ribnica na semanji dan že zdaj poka po šivih. MARKO MODREJ DOGODKI MESECA OKO VIDI BISTRICA OČIŠČENA TAM, KIER SO OČI. Tam, kjer jih ni, raste trava. Zadnjič nekako nismo dobesedno vzeli na znanje tega, kar je povedal župan o čiščenju vodotokov. * Da se bodo očistili tam, kjer je pretok ljudi (in s tem ocenjujočih oči) največji. Tam pod grajskimi C mostovi, na primer. A dobre oči imajo tudi sosedje! S Bistrica je nepobrano, čeprav naravno nesnago, odplaknila tja k župnišču. Gre za travo, ki se je O zarasla v potoku in so jo ribiči očistili. Toda kako??? so se zgražali sosedje. Dejansko je vsakdo pomislil na malomarno opravljeno čiščenje, ki ga bo Občina plačala letos z 2 milijona tolarjev. Po £* odgovor je bilo treba na vrat na nos k županu. Zatrdil je, da se z ribiči niso dogovorili, da morajo w Bistrico ali pa kak drug potok očistiti tudi trave. Le gume pa steklenice in ostalo tehnično navlako morajo pobrati ven. Kljub vsemu so se lotili tudi zelenja, vendar ga, izpuljenega ali odrezanega, iz vode niso pobrali. In gaje naneslo k jezu za župniščem. Županje k temu dodal, daje tako rastje le znak, daje Bistrica umazana. Vemo, zato smo si pa vsaj enkrat v tem letu zaželeli, da bi izpod tega rastja ugledali vodo! DRUGA PLAT ZGODBE A roko na srce je treba za ribniške ribiče vendarle položiti. Letos so počistili večino strug, vse od Sv. Marjete dalje in v njih našli železje, plas- tiko, gume in vso navlako, ki si jo upajo naši občani metati neposredno v vodo. Bistriška struga pa je po mnenju predsednika Mira Merharja nasploh problematična, saj so bili v preteklosti opravljeni napačni regulacijski posegi in tako narasla voda odteče v potok Sajevec, Bistrica pa zato postane raj blata in mulja. Voda je pogosto tako nizka, da se ribiči bojijo, da bodo ribe v njej poginile, in tako so bili pravzaprav prisiljeni porezati tudi biček, na katerem se je vsa umazanija dodatno nabirala. IN ŠE TRETJA, ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE Ribniki izgubljeni, a ne po krivdi ribičev Denar, ki ga bodo ribiči dobili za opravljeno delo, so zaslužili. Ne toliko zato, ker so zanj morali delati, čeprav bi marsikdo dejal, daje to itak njihova naloga v okviru upravljanja z vodami, za kar je ribniška ribiška družina letos pridobila celo certifikat in tako postala društvo, ki deluje v javnem interesu. Bolj gre za moralno in finančno zadoščenje, ker so izgubili prostore v nekdanji stavbi Krajevne skupnosti na Knafljevem trgu, nikakor pa ni moč prezreti tudi denacionalizacijskih špekulacij, ki so se po Merharjevem mnenju dogajale okrog prodaje ribiške koče ob treh ugarskih ribnikih. Zagrešila naj bi jih še stara občinska oblast in pri čakanju na vrnitev zaplenjenega se naj bi uštel tudi pokojni J. Rudež, ki je upal, da bo zemljo dobil nazaj in jo je nameraval podariti ribičem. Tako so pred petimi leti ribiči dokončno izgubili še kočo, ki je sedaj v rokah privatnega lastnika, in izgubili tožbo v boju za predkupno pravico. Ostale so jim le ribe v ribnikih in voda, ki je v njihovem upravljanju, vendar predsednik ribiške družine pravi, da jim je le-to v precejšnji meri onemogočeno, saj zahtevanih 2000 nemških mark letno ne zmorejo plačevati. Podoba sedanje ribiške koče, ki smo jo objavili tudi v prejšnji številki, ga seveda žalosti, saj je bila v sedemdesetih letih zgrajena s prostovoljnim delom. Kljub vsemu bi jo ribiči verjetno bili pripravljeni ponovno prevzeti, če bi Občina posegla v dogovore s sedanjim lastnikom A. Zidarjem in poskušala skleniti kompromis, je dodal Merhar. Ribiči so pridobili nov prostor, imenitnega Ugleda, tik ob starem lesenem mostičku, nasproti prigoriškega nasipa (ki, mimogrede, vpije po naši pozornosti zaradi škode, ki jo je in jo še povzroča bogatemu biotopu, poleg tega, da je seveda uničil najlepši nižinski predel-Nemško Brezje). Hišo so ribiči gradili z lastnimi prihodki in s pomočjo sponzorjev, pravi Miro Merhar, zdaj pa jim je zmanjkalo denarja in bi rabili pomoč. PROMETNI VOZEL Glede določenih primerov se včasih res ne razpišemo čisto takoj, a ko se le-ti vztrajno ponavljajo, bodi temu dovolj. NEPOZNAVANJE PRAVIL, IGNORANCA ALI ZMEDA? Ugar se niti najmanj ne zdi preteča cestna nevarnost, pa ravno na tej, očitno za varnost tako varljivi poti, sta se v kratkem zgodili dve prometni nesreči. Ena s smrtnim izidom, tista, ki je bila prvega avgusta, pa je k sreči minila brez težjih poškodb. Tokrat se ne bo polemiziralo, zakaj seje vozilo obrnilo na glavo, pomembno je, da seje ponovno zalomilo pri obveščanju. Ribniški gasilci so policiji ponovno očitali, daje najprej klicala v gasilni dom (kjer ni bilo nikogar), namesto, da bi upoštevala prvo pravilo, ki velja v primeru intervencij: kliči 112. Iz tamkajšnjega obveščevalnega centra pošljejo alarm pristojnim, kar se menda vedno izkaže kot učinkovito, saj je na mah obveščeno več gasilcev. Tako pa je to nalogo v konkretnem primeru moral prevzeti vodja ribniške enote in gasilci so posredovali s hitrim tehničnim vozilom kasneje, kot bi lahko. Tokrat ni bilo usodno. Pravzaprav bi nekaj le lahko bilo krivo za kakšno nesrečo na poti v Zadolje, oziroma na novo asfaltirani ter na Rudeževi cesti. Šoder, pesek na cestišču. Na bankinah je toliko nasutega, da ga vsako vozilo, ne le tovornjaki (ki drvijo mimo), redno izrinejo na cestišče, da zadoščata že majhna hitrost ter pritisk na zavoro in oblast nad vozilom je izgubljena. SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE IE TEMPIRANA BOMBA Le enajst dni kasneje sta trčila Prigoričanka in Kranjčan v edinem ribniškem semaforiziranem križišču. Gorenjec ni upošteval prednostnih pravil, prehitro pripeljal v križišče in nesreča je bila tu. Neprilagojena hitrost in trk sta zastavo 101 obrnila na bok, ranjen pa ni bil nihče. Spet pustimo ob strani vzroke nesreče, ker nekaj drugega bolj kriči po pozornosti: ponovno ni delal semafor. Kot skoraj vedno ne. Ko smo se pred časom pozanimali, zakaj tako pogosto ne deluje, so nam pojasnili, da se ob 17. uri ugasne, ker ni več t.i. prometnih konic. Laž. Resnica je, da smo domačini presenečeni, če sploh kdaj dela. Za tako šlampasto, skrajno neodgovorno in nedopustno ravnanje bo moral nekdo odgovarjati. To križišče je pravzaprav fenomen, ker je zaradi stičišča glavne in lokalne ceste, industrijske poti, bližine šole toliko nevarno, daje pravzaprav nerazumljivo, da se zgodi tako malo nesreč. Zdaj pa sploh, ker je zaradi obnove Šeškove ulice ves promet preusmerjen na križišče in turisti dodatno obremenjujejo ceste. Policija, kje je policija, da bi opozarjala na semaforjev mrk in usmerjala promet, ko je to krvavo potrebno??? In pri tem policistom ni treba obračati glave nazaj ali se skrivati za gasilnim domom, da bi ulovili koga, ki krši pravilo pri izhodu iz Struške na Merharjevo ulico. Tam je križišče izjemno pregledno, poleg vsega pa bi se morali najprej prepričati, če so stanovalci sploh mogli iti mimo dostavnega vozila, ki je ponavadi parkirano poleg trgovine Mercator (pri Iseniju). Nekje so pač morali, ob tako nesmiselno urejenih prometnih oznakah, priti ven! NOS NAS SRBI... Seje že razvedelo v dolini, daje potoški župan znal postaviti spomenik svojemu delu. Pravzaprav si ga je dal v občinski hodnik nastaviti že lanskega oktobra. V nos pa ne gre samo Potočanom, marveč marsikomu mimoidočemu. Goijani se še vedno razburjajo tudi nad razkošjem, ki so si ga občinaiji privoščili na potoškem hribu in si uredili lične prostore v enem izmed nadstropij stare hiše v centru kraja, kjer je nekdaj delovala C šola. Zapravili so kar nekaj milijonov, toda imajo vsaj čudovito zeleno X konferenčno dvorano, kije Ribnica v celi občini ne premore. Spodnji O prostori čakajo tudi njihovega kabelskega operaterja, da bo preko TV ^ medija širil zvok in sliko po potoških vaseh. Boljši so kot marsikateri m* drugi po Sloveniji... "j* Saj bi človek še hvalil, a kaj, ko so menda od Boga pozabljeni v tistih W prelepih, a zakotnih krajih. V letih, odkar smo samostojni, se jih je bojda preko 300 odselilo. To je za občino, ki krov daje okrog 2100 dušam, gromozanska cifra. Industrije ni, obrt šepa. Zlato jamo jih je mnogo našlo v Kovinoplastiki Lož, medtem ko ostali svoje drobtinice iščejo po ribniški ali ljubljanski dolini. PO 100 LETIH JE BILO TO ŠOLSKO POSLOPJE PRENOVLJENO VOB^SKO POŠLO, m OKTOBER ŽUPAN 1999 JANEZ NOVAK Pogled k spominski plošči... Zgledi vlečejo, bog ve, kdaj si bo kakšen ribniški patron omislil kaj podobnega, da ga zgodovina ne bi pozabila. In pri tem ne ciljamo zgolj na župana... Zasluge za ribniški narod si glasno lasti kar nekaj ribniške eminence. u o Tekste spisala in dogodke fotografirala ALENKA PAHULJE OKO VIDI, (NE)SPREGLEDANO SLOVENCI BREZPRAVNI IN DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI. Fotografija je dokaz. Februarja smo še pisali o tem, kako Miralem Z. gradi svoje bivališče poleg železniške proge na poti v Otavice. Poleti je kočica nared. Lična sicer, a okrog nje okolica, ki napoveduje, da se bo uresničila bojazen Otavčanov, da bo tamkaj zrasel nov ciganski tabor. Na prvovrstnem kmetijskem zemljišču (vsaj tako je začrtano v prostorskem planu) je Miralemu uspelo zgraditi to, kar veijetno kakemu drugemu ribniškemu občanu ne bi, saj bi ga "inšpekcijska šiba" kaj kmalu dosegla. Tu pa kaže, je vse zamujeno. Tako trdijo odgovorne osebe kot laiki. Inšpekcijske službe so se v postopek spravile šele, ko jim je novi- co in bojazen pred nastajanjem novega "ciganskega tabora" v obliki postavitve temeljne plošče javil občan in gradnje niti slučajno niso preprečile. Upravna enota si je oprala roke s tem, da je Občino obdolžila nonšalantnega ravnanja, ker ni sama uveljavljala predkupne pravice, iz vrst Otavčanov pa je bilo slišati, da bi se lahko tudi kdo med njimi opogumil in plačal zemljo, preden je to storila Džina V. in last spornega zemljišča zapečatila z nemškimi markami. Položaj je toliko absurden, da nekateri ribniški podjetniki, ki imajo nič koliko težav s pridobivanjem dovoljenj za opravljanje svojih dejavnosti, namigu- jejo na to, da bodo v objekte sredi mestnega naselja, ki jih imajo sedaj v lasti, raje naselili Rome. Njim očitno nihče nič noče in na ta način bi se oddolžili birokratskemu aparatu, ker bi nanj gotovo spravili srd vseh mimoidočih. Sicer pa se glede ribniških Romov sploh ni več smiselno ubadati niti s pisanjem. Kmetijska in urbanistična inšpekcija, ki imata pravico ukrepati, ničesar ne storita, Upravna enota in Občina pravita, da ne moreta, država pa sama ne ve, kaj bi s sabo. Biti Rom je očitno dandanes pravcati privilegij. Od države, ki nima nikakršne strategije upravljanja z Romi, ni moč pričakovati nikakršne pomoči, zato se vse oči znova in znova uprejo v Občino, ki bi morda lahko kaj storila na svojo lastno pest, ne da bi ji država pri tem žugala s kršitvijo človekovih pravic nomadskemu narodu. Župan pravi, da ne. Pri vsakem poskusu so ga občani opozorili na svojo vstajo, če bo poskušal Rome namestiti v njihovo bližmo. Svetniki so ga zaradi nekaterih njegovih predlogov obdolžili neresnosti, Branko Hudorovič, predsednik ribniškega romskega društva pa je sredi pogajanj protestno odšel. Zato župan o konkretnem primeru pravi le, da "se večina romske skupnosti v južnih slovenskih občinah obnaša zelo samosvoje in načenja strpnost večinskega prebivalstva. Poseben problem pa predstavljajo 'pravice' nekaterih Romov, da si ali prilaščajo sosednjo zemljo ali gradijo brez dovoljenj oziroma kampirajo. Ključne pristojnosti s področja zakonodaje, ki ureja posege v prostor, so dodeljene inšpekcijskim službam. Dejstvo je, da te ne reagirajo pravočasno in s tem omogočajo, da se odpirajo nove 'črne' lokacije in gradijo novi 'čmi' objekti. Občani pričakujejo, da bodo pristojni organi in službe tudi pri urejanju romskih problemov prav tako učinkoviti, kot so pri obravnavanju prekrškov ostalih državljanov. Toda izvajanje zakonodaje, ki ureja zgoraj navedena področja, ni v pristojnosti Občine, zato so pritožbe na njeno neučinkovitost neupravičene. Dejstvo pa je, da vse primere oziroma pritožbe ali informacije, ki pridejo na mize občinskih uslužbencev, posredujemo pristojnim in pooblaščenim organom, vendar pogosto le z velikimi težavami pridemo do informacij o izrečenih ukrepih." Tekst in foto AP Govor je o parkirišču - če ga lahko tako imenujemo - med pošto v Dolenji vasi in odcepom za Blata. Ne razumem, kako si lahko dve veliki in uspešni podjetji, kot sta Mercator in Telekom, privoščita tako sramotno in neodgovorno obnašanje do svojih strank. Samopostrežna, dobro založena Mercatorjeva trgovina premore le šest parkirnih prostorov, od katerih običajno tri zasedejo prodajalke. Poleg tega pa vsak dan pripelje blago tudi po več tovornjakov, ki morajo priti do razkladališča preko že tako ozkega parkirišča in z obvezno vzvratno vožnjo, saj drugače za trgovino ne morejo obrniti -ogrožajo varnost kupcev in otrok, ko hodijo mimo v šolo. Kot rešitev tega problema bi bila možna ureditev krožnega prometa okrog poslopja. Pošta pa posluje že 17 let brez urejenega parkirišča kot večina pošt na našem koncu. Pri Pošti bi se Parkirni prostor ali zorana njiva? lahko končno zavedeli, da njihove usluge rabijo tudi starejši ljudje. Ti pa si želijo varne površine za hojo in več parkirnih prostorov. Kmalu se bo pričelo šolsko leto. Za varno pot v šolo bodo vsaj prve tedne skrbeli tudi policisti kot običajno samo pri odcepu do šole. Ne zanima pa jih varnost otrok na odseku od križišča do pošte. Otroci morajo, če želijo priti v šolo čisti tudi ob slabem vremenu, pešačiti po že tako ozki in neurejeni (brez pločnika) cesti. Razigrani, kot otroci so, pa pogosto pridejo v šolo in domov vsi blatni. Ko sem o zadevi neuradno spraševal na KS Dolenja vas in Občini Ribnica, je bil odgovor kratek: "Nič ne moremo storiti, kajti lastnik zemljišča je Mercator." Zelo odgovorno od "predstavnikov" občanov. Lahko se samo vprašam, za čigavo korist pa pravzaprav gre! J. POGORELEC, Dolenja vas PGD SV. Gregor - 100 let zagotavljanja požarne varnosti SLEMENCI ŠE VEDO, KAJ POMENI POŽRTVOVALNOST Tudi zaradi tega, kerso člani prostovoljnega gasilskega društva Sveti Gregor potrebe društva vedno postavljali pred svoje lastne, seje društvo uspelo obdržati kar 100 let, je na slovesnosti 23. julija povedal njegov predsednik Vinko Levstek. Pravtako so to počenjali že napredni sle- Novi voznik avtocisterne ji Peter Adamič kije menski možje, ki so leta 1900 društvo tudi ustanovili, je dodal. ob b,agosiovu te.,e prevze, tudi kijube. Prav ti možje so poskrbeli tudi za družabnost na vasi, celo papirnate t^rče so menda kupili, da so lahko vadili streljanje. Po vojni je bilo nekaj članov pobitih ali pa so se izselili, je povedal sedanji predsednik društva, kije pri navajanju pomembnih ločnic v razvoju izpostavil tudi gradnjo novega gasilskega doma leta 1980. Praznovanje stoletnice so Slemenci obeležili z gasilsko parado, razvili nov prapor in blagoslovili lani kupljeno avtocisterno. Ideja je morala od gole želje do uresničitve prehoditi 10 let; župan je kot slavnostni govornik dejal, da so na občini v začetku menili, da so se Slemenci spustili v nekaj neizvedljivega. Izkazalo pa se je, da so izredno prizadevni. Za cisterno, ki stane preko 20 milijonov tolarjev, so skoraj polovico denarja zbrali vaščani zaselkov, kar potrjuje njihovo poznano radodarnost in pripravljenost za pomoč. Pripadnost sle-menskim krajem so pokazali tudi razseljeni rojaki, ostali denar pa sta dodali še občinska gasilska zveza in ribniška občina. Župan Jože Tanko je dejal, da se je požrtvovalnost članov enega najstarejših društev v Ribnici posebej izkazala tudi ob zadnji suši, ko so se le-ti nemudoma odzvali in dovažali vodo v naselja po občini. Za to malo krajevno skupnost je župan v letošnjem letu napovedal še eno večjo proračunsko investicijo-izgradnjo mrliških vežic, načrtuje pa se tudi gradnja športnega igrišča. Kljub vsemu je predsednik gasilske zveze Ribnica Janez Žuk župana opozoril, da občina namenja ze- lo skromna sredstva za posodobitev povsem zastarele gasilske opreme in tudi za razvoj gasilstva nasploh. Slovesnosti sta se poleg članov društev iz sosednjih občin udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije in direktor Uprave za zaščito in reševanje. Ob tej priložnosti so bile podeljene plakete in priznanja tako veteranom (Alojz Oblak, Anton Per-ovšek st., Jože Zabukovec, Alojz Adamič, France Perovšek st., Anton Modic, Jože Marolt, Jože Rigler, Janez Marolt st. in Ciril Grebenc) kot ostalim zaslužnim članom. Med njimi je društvo za svojega častnega člana privzelo EdaTanka. Tekst in foto A. PAHULJ E PRAZNOVANJE GD PRIGORICA Nedelja, 9. julij 2000. Zelo potreben dež je padal celo noč. Rastline so ga bile vesele. Prigoriške gasilce pa je zelo skrbelo, kakšno bo vreme v nedeljo, saj so pripravljali praznovanje. GD Prigorica je praznovalo 40 let samostojnega društva. Dejavno društvo je to, saj člani vedno skrbijo, da kaj novega nabavijo ali popravijo, sta jih pohvalil župan in glavni slovenski tajnik gasilcev. Za nedeljsko praznovanje so imeli vzrok. Društvo in seveda krajani smo dobili novo sireno, ki nas bo glas- no opozarjala, da je nekje treba priskočiti na pomoč. Na gasilni dom je g. Jerome upodobil lepo fresko sv. Florjana z okolico. Sama prireditev je bila čudovita. Lepa parada z velikim številom praporov in slovensko zastavo na čelu, veliko število gasilcev od vsepovsod, mehanizacija. Paša za oči. Zbrala se je vsa vas in tudi precej drugih ljudi iz okolice sije prišlo ogledat prireditev. Godba je igrala v svojem stilu, gostje na častnem odru so pohvalili društvo, katerega kroniko je predstavil njegov predsednik, moški pevski zbor Lončarje ubrano zapel gasilsko pesem. Tudi najmlajši prigoriški šolarji so prispevali svoj kulturni program. Veliko domačinov je za dolgoletno delo v drušvu dobilo priznanje. Po končani proslavije predsednik G D Prigorica vse povabil na veselico. Dobro organiziran odbor je poskrbel za vse. Muzikantje so peli in igrali. Mnogo ljudi se je veselo vrtelo. Otrokeje najbolj navdušil srečelov, saj je vsaka srečka zadela. Zadetkov pa je bilo veliko. Gasilci s pomočniki so skrbeli za dobro pijačo, jedačo in postrežbo. Mnogo prostovoljnih ur so ljudje vložili v nedeljsko prireditev. Vse je vodila skupna misel, da delajo za društvo, ki je že po tradiciji vedno pripravljeno pomagati povsod in vsakomur. So pa take prireditve tudi priložnost, da se ljudje med seboj povežejo, se družijo in poveselijo. V današnjem času je tega preprostega druženja med ljudmi vse premalo. MARIJA HENIGMAN, Prigorica NA POMOČ! MAL’ OD TOD in mal’ od tarn RIBNIŠKI PUŠELIC Ribniški pušeljc se vrača. Kot smo obljubili ob zaključku lanske akcije, katere zadnje dejanje je bilo v Športnem centru v Ribnici, v okviru Športnika leta občine Ribnice in s podelitvijo priznanj. Akcija se s septembrom vrača na naše strani. Če obudimo spomine na pretekle sezone, lahko ugotovimo, daje akcija naletela na izreden odmev že prvo sezono, ko smo izbirali najbolj priljubljeno osebnost Ribniške doline leta '98. Tedaj je z veliko prednostjo zmagal pater Niko. Sistem je bil takšen, da ste vi predlagali najbolj priljubljeno osebo in hkrati zanjo tudi glasovali. V lanski sezoni, ko smo akcijo nadgradili in jo vodili skupaj z radiom Univox, smo celo leto, do jeseni, zbirali vaše predloge za osebnost, ki se vam je zdela najbolj zaslužna za razvoj naše doline, ji dala trajen pečat. Izmed tridesetih predlaganih oseb ste izglasovali pet dobitnikov priznanj (Ribničanov), ki smo jih decembra podelili na sklepni prireditvi. Dobitniki so bili: dr. Alenka Nadler Žagar, prof. Janez Debeljak, dekan Maks Ipavec, pater Niko, glasbenik Franc Mihelič. Tokrat pa bomo v naslednji številki objavili seznam osebnosti, ki so po našem mnenju (petčlanska strokovna komisija) v letošnjem letu ustvarili vidne dosežke pri razvoju, promociji, uveljavitvi kraja v slovenskem prostoru in tujini. Na podlagi seznama bomo nato v septembru, oktobru in novembru objavili kupone, s katerimi boste glasovali za pet osebnosti, ki si po vašem mnenju zaslužijo priznanje v letošnji akciji. Vse skupaj pa bomo ravno tako kot lani sklenili na prireditvi v mesecu decembru, kjer bomo podelili priznanja, vam, ki boste glasovali, pa lepe nagrade. Uvajamo novo akcijo!!! FOTO SMEŠNICE Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam fotografijo in mi jo bomo pokazali ostalim. Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič tri objavili in nagradili z barvnim fotofilmom. Shranili jih bomo do decembra, ko bomo ob sklepni prireditvi Ribniški pušeljc vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši, najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, dar ekskluzivnega sponzorja akcije Foto Toni. Komisija, ki bo izbirala fotografije, in bo tudi odgovorna za profesionalno izvedbo akcije: Tone Prus - sponzor akcije Kati Kostanjšek-strokovni kritik Alenka Pahulje - urednica časopisa Rešeto Marko Modrej - vodja in organizator akcije Za poskus objavljamo naključno fotografijo na naslovnici (“domišljijski krompirček”), ki naj bo izhodišče, seveda pa omejitev ni prav nobenih. Pošljete lahko, kar se vam zdi zanimivo. Na svojo željo lahko ostanete anonimni, ob prevzemu nagrade pa si pridržujemo pravico objaviti ime zmagovalca v decembrski oz. januarski številki Rešeta. Pa kar začnite! Albumi vas čakajo, naš naslov pa tudi že veste. MARKO MODREJ SMER? POPOVA KMETIJA V LAZCU PRI LOŠKEM POTOKU Pomfrit, ocvrta svinina, zelena solatka in goveja juhica, to je meni, ki se je zarezal v glavo poprečnega slovenskega jedca Slep je za ree druge okuse, ker je navada železna srajca, a vsega se človek prenasiti. Nekateri so se že in sledijo dobremu glasu, ki uhaja iz Lazca vse do Ljubljane in dlje: tam, 30 minut lagodne vožnje iz Ribnice, 5 minut stran od samega potoškega centra se nekaj dobrega kuha in še boljšega je. Za okusno hrano, ki naj bi bila predvsem dobra in dmgačna od standardne gostilniške ponudbe, se trudita zakonca Franc in Slavica Vesel. Dobra stvar terja čas in zato morate na njuni z rožami obdani turistični kmetiji svoj prihod najaviti, da utegneta hrano pripraviti in skuhati. Postregla iras bosta vsak dan, ob sobotah in nedeljah od 12. do 22. ure, (Za nedeljsko kosilo se morate prijaviti do lO.ure, stane pa 1000 SIT-če ste bolj izbirčni pa boste plačali od 1.300 do 2.00 SIT). “Če je prava družba, vas bova stregla do treh zjutraj, "je smeje pripomnil gospodar Franc, ki sedaj ureja tudi veliko stavbo poleg obstoječe gostilne, kjer je že pripravljen prostor za večje skupine. Trenutno kmetija premore osem ležišč, v sosednji stavbi pa bodo še 4 sobe. V dveh letih, odkar upravljata kmetijo, na kateri se je Franc rodil, se je o "hrani, ki je drugje nimajo", o kremnih rezinah, ki so boljše od blejskih: o gobovi juhi, sirovi omaki, zeljni juhi, golažu, postrveh iz Črnega potoka in domačih narezkih, o puranji mladi, krompirjevih palačinkah in peteršiljevem medenem vinu začelo govoriti vse naokoli. Al'o receptih ne boste izvedeli čisto nič. Slavica se jih domisli ali pa predela že zapisane, da bi tako vanje vnesla nekaj Popovim lastne-ga.Obiskovalci so menda vedno presenečeni nad tem, kar jim ponudita na mizi, in povsemzaupajo izbiri gostiteljev, saj pri njiju nikoli ne jedo enake hrane. Pse več gostov prihaja tudi iz Ribnice, opažata zakonca, vsakodnevni pa so tisti iz Ljubljane (Slavica je Ljubljančanka) in iz Loške doline. Ter visoki gostje, ministri. Domača in sosednje občine so v Popovi kmetiji prepoznale imeniten reprezentančni objekt. Pse to sta zakonca dosegla brez vsakršne reklame, zaupala sta le presoji obiskovalcev, ki so dober glas širili od ust do ust. Na kmetiji se tako odvijajo obeleževanja birm, obhajil, praznovanja rojstnih dnevov, obletnic; svoj prostor tamkaj najdejo pogrebščine, gostilna je ljuba planincem in upokojencem. Le poroke še niso imeli! Najlepše? Res sta tako dobra, kot pišemo. Prste si boste obliznili, miza pa bo tako obložena, da boste morali hrano odnesti še domov. AP SAGIIAIIA! KAtiKAIIA! NAGI'AHA! NAGRADA! NAGRADA! Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF (ni brivski aparat!) Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI OBČINA RIBNICA Komisija za štipendiranje Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur.l.RS, št.20/2000) in sklepa župana Občine Ribnica z dne 12.7.2000 RAZPISUJE za študijsko leto 2000/2001 • 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA PODROČJE ZOBOZDRAVSTVA, za pridobitev univerzitetne izobrazbe: DOKTOR STOMATOLOGIJE, za potrebe javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica. • 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA PODROČJE GRADBENIŠTVA za pridobitev univerzitetne izobrazbe: UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, za potrebe občinske uprave Občine Ribnica. • 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA PODROČJE PRAVA za pridobitev univerzitetne izobrazbe: UNIV. DIPL. PRAVNIK, za potrebe občinske uprave Občine Ribnica. 1. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Pravico do štipendije lahko uveljavijo študenti dodiplomskega študija od 1. letnika šolanja dalje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so redno vpisani v program ustrezne smeri, - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica, za doktorja stomatologije lahko tudi na območju občin Sodražica ali Loški Potok, - da niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu RS za zaposlovanje, nimajo statusa samostojnega podjetnika in nimajo druge kadrovske štipendije v Republiki Sloveniji, - se obvežejo, da bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmerje v dogovoru s štipenditorjem. Če za razpisano štipendijo ne bo prijavljenih kandidatov iz občine Ribnice, se štipendija lahko podeli tudi prosilcem iz drugih občin, če izpolnjujejo ostale pogoje iz prejšnjega odstavka. 2. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vlogo za uveljavitev kadrovske štipendije (predpisani obrazec Občine Ribnica) dobite na Občini Ribnica - Oddelek za družbene dejavnosti. Vlogi na razpis je potrebno priložiti: - dokazilo o vpisu v študijskem letu 2000/2001, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - potrdilo o stalnem prebivališču, - morebitna dokazila o nagradah in priznanjih ali morebitnem aktivnem udejstvovanju na področju, za katerega se razpisuje štipendija, - življenjepis. 3. MERILA ZA IZBIRO Pri podeljevanju štipendije se bodo poleg prioritetnih pogojev oz. meril iz točke 1 upoštevali še: - predhodni učni uspeh - splošni in specifični - glede na smer študija, - morebitni rezultati na verificiranih tekmovanjih šolskih in izvenšolskih aktivnosti, kijih kandidat navede v življenjepisu, - letnik študija (prednost višjega letnika). 4. ROK ZA ODDAJO PRIJAV Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov OBČINA RIBNICA, Oddelku za družbene dejavnosti, Gorenjska cesta 3,1310 Ribnica, najkasneje do 30.9.2000. Prijave brez zahtevane dokumentacije in posredovane po razpisnem roku ne bodo upoštevane pri obravnavi za podelitev štipendije. Vsi prosilci bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izbiri. 5. DODATNE INFORMACIJE Kandidati dobijo dodatne informacije na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti, Gorenjska cesta 3,1310 Ribnica, telefon: 061 /837 20 23, kontaktna oseba je Metka Tramte. Občina Ribnica objavlja na podlagi 16.člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Ribnica (Uradni list RS, št. 71/96, 110/99) prednostno listo socialnih upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem v občini Ribnica PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ Zap.št. Prosilec Naslov št.točk L Dragica in Ivan GOLIČ Škrabčev trg 26a 460 2. Karmen LUNDER Kolodvorska 6 380 3. Naser TOPALLAJ Opekarska cesta 45 380 4. Darko ČIROVIČ Prijateljev trg 5 360 5. Dejan HOGE Kolodvorska 9 330 6. JožeKLASNIČ Prijateljev trg 4 320 7. Aljoša ZAKRAJŠEK Prijateljev trg 12 310 8. Tatjana PAHULJE Nemška vas 48 300 9. Boris FINK in Nina DEMŠAR Kolodvorska 25 270 10. Janina BOBIČ Kolodvorska 23 260 11. Boris SOM ENSARY Opekarska cesta 45 240 OBVESTILO UČENCEM RAZPORED PREVOZOV ZA 4.9.2000 Vse učence obveščamo, da bodo avtobusi in kombiji 1.šolski dan zjutraj vozili po naslednjem voznem razporedu : Za osnovno šolo Ribnica (vključno za podružnični šoli Dolenja vas in Sušje): 1. Grčarice-Rakitnica-Dolenja vas-Prigorica-Nemška vas-Ribnica, avtobus ( na postajališču Prigorica vstopajo tudi učenci iz Lipovca) po že utečenem voznem redu za 8.uro. 2. Žlebič-Breže-Jurjevica-Zapotok-Sušje-Breg-Ribnica, avtobus po že utečenem voznem redu za S.uro. 3. Žlebič-Sušje-Zapotok-Jurjevica-Breže-Breg-Ribnica, avtobus po že utečenem voznem redu za 8.uro. 4. Grič-Breg-Ribnica, avtobus po že utečenem voznem redu za 8. uro. 5. Žukovo-Velike Poljane-Ortnek-Ribnica, kombi odhod iz Žukovega ob 6.45 (vstopajo učenci za OŠ Ribnica). 6. Finkovo-Velike Poljane-Gorenji Lazi-Sušje-Ribnica, kombi odhod iz Finkovegaob7.15. 7. Sajevec-Ribnica, kombi ob 7.20 ( prevoz za učence razredne stopnje). 8. Dane-Ribnica, kombi ob 7.30. 9. Bukovica-Ribnica, kombi ob 7.35 ( prevoz za učence razredne stopnje). Za Osnovno šolo Sodražica (vključno z malo šolo): 1. Praproče-Maršiči-Hojče-Hudi Konec-Sv. Gregor-Sodražica, minibus odhod iz Praproč ob 7. uri. 2. Junčje-Marolče-Andol-Sv.Gregor-Sodražica, minibus odhod iz Junčja ob 7.15. 3. Vintarji-Zadniki-Črnec-Brinovščica-Sv.Gregor-Sodražica, kombi odhod od Vintarjev ob 7.20. DODATNE INFORMACIJE za učence OŠ RIBNICA ter podružnici Dolenja vas in Sušje : - prvi šolski dan se prične v ponedeljek, 4.9.2000, ob 8.uri in bo trajal 2 šolski uri za razredno in 3 šolske ure za predmetno stopnjo, - prvi šolski dan za učence 1.razredov bo potekal po pisnih navodilih šole, - z voznimi redi rednih šolskih prevozov bodo seznanjeni vozači preko razrednikov in oglasnih desk. Oddelek za družbene dejavnosti Metka Tramte NE SPREGLEJTE NE SPREGLEJTE KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Parlament RS je v letu 1999 sprejel Zakon o ustanovitvi Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS). Po tem zakonu je bilo potrebno opraviti volitve in konstituiranje KGZS na državni ravni v enem letu po sprejetju zakona. Informiranje članov, priprave in obveznosti v zvezi z volitvami so potekale od začetka letošnjega leta. Volitve v svet KGZS so bile opravljene v nedeljo, 9. aprila, za fizične osebe in v četrtek, 13. aprila, za pravne osebe. Teritorialno je delovanje KGZS razdeljeno na trinajst območnih enot. Ena od teh pokriva kočevsko - ribniško območje, v katero so vključene občine: Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Dobrepolje. V svetu KGZS, ki je najvišji organ upravljanja, je 78 članov; od tega 52 članov fizičnih oseb - kmetov, 13 članov pravnih oseb - kmetijskih zadrug in 13 članov kmetijskih podjetij. Iz kočevsko - ribniške območne enote KGZS so bili s strani fizičnih oseb izvoljeni naslednji člani s stalnim prebivališčem v občinah; Ivan Levstek -Velike Lašče, Ljuba Turk - Šega - Kočevje, Jože Marolt - Ribnica in Janko Debeljak - Loški Potok. S strani kmetijskih zadrug je bil izvoljen Mirko Pirc - Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica in s strani kmetijskih podjetij Alojz Vidic - Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Svet KGZS je imel prvo oziroma konstitutivno sejo 12. maja 2000 v Ljubl- jani.Tedaj so bili sprejeti osnovni akti o delovanju sveta in izvoljeni obvezni organi Zbornice. Za predsednika Zbornice je bil izvoljen Peter Vrisk. Sedež Zbornice je na Miklošičevi 4 v Ljubljani. Sestavni del sveta je tudi 25 strokovnih odborov. Dve tretjini članov je svetnikov, ostali člani pa so zunanji sodelavci, ki pa so tudi člani KGZS. Večina odborov je konstituiranih in je že začelo delovati. Naloge odborov so razpravljanje, oblikovanje predlogov, stališč in rešitev ter posredovanje svojih sklepov upravnemu odboru KGZS ter nadalje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vladi in parlamentu RS. Takšen je osnovni način delovanja in zastopanja interesov članov KGZS na državni ravni. Pobude in predlogi pa bodo prihajali tudi iz območne ravni Zbornice. Predvideno je, da bodo volitve v svete območnih enot KGZS opravljene 3. decembra 2000. Posamezna območna enota bo imela 9-15 članov sveta. Člani Zbornice boste o volitvah in ostalih aktivnostih še obveščeni. O vsem v zvezi z delovanjem KGZS pa se lahko informirate na tel.: 836-19-27 ali 836-76-18 ali osebno pri Janku Debeljaku. Za KGZS član upravnega odbora Janko Debeljak Kratki povzetki razpisov, objavljenih v Uradnih listih • PODPORA EKOLOŠKI PREDELAVI SEMENA IN VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIAU OZIROMA SADIK Uradni list: št. 59, str. 5807, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo..., Ljubljana, Dunajska 56-58. Rok: 10.09.2000. Okvirna višina sredstev: 5 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva. • POZIV ZA PRIJAVO PROJEKTOV LIVE III (2000-2001) Uradni listšt.62, str.5921, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, Dunajska 48. Namen: LIVE je program Evropske unije za področje okoljevarstvene politike, okoljske zakonodaje s poudarkom na vključevanju okolja v druge sektorske politike. Slovenske pravne in fizične osebe lahko kandidirajo za področja UFE-0K0LJE (vrednost projektov 150.000-600.000 evrov, sofinanciranje 30-50%, rok oddaje projektov: 15.10.2000) in UFE-NARAVA (vrednost projektov 150.000-600.000 evrov, sofinanciranje do 75%, rok oddaje projektov: 15.09.2000). Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 1787-388,1787-337. • KREDITIRANJE 0K0USKIH NALOŽB Uradni list št. 64, str. 6027, Ekološko razvojni sklad, Ljubljana. Namen: krediti gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam za investicije v okolju prijaznejše tehnologije in izdelkov, v naprave in tehnologije varstva okolja in sanacijske programe povzročiteljev obemenitev. Rok za oddajo vlog: 16.10.2000. Okvirna višina sredstev: 1.750 mio SIT (najmanj 10, največ 200 mio na kredit), obrestna mera T0M+1,5%. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 24148-56, Polona Dodič. • • POSOJILA IN JAMSTVA ZA PROJEKTE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA IN OHRANJANJA P0SEUEN0STI SLOVENSKEGA PODEŽELJA Uradni list št. 64, str. 6028, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Namen: B-1, financiranje projektov gospodarskih dejavnosti v demografsko ogroženih naseljih. Posojilni pogoji: do 50% investicije, do 8 let z enoletnim moratorijem, TOM +2,5%. Namen: B-2, financiranje gospodarskih naložb v razvojno omejevanih področjih z republiko Hrvaško, če leži več kot 50% občine v desetkilometrskem obmejnem pasu. Posojilni pogoji: skupni delež nepovratnih sredstev in posojila do 50% investicije, do 8 let z enoletnim moratorijem, TOM +2,5%. Skupaj za točko B 250 mio posojil in za točko B-2 dodatno 100 mio nepovratnih sredstev. Rok za prijavo: 31.08.2000 in 15.10.2000. Informacije, dokumentacija: pooblaščene enote Abanke v Sloveniji in sedež Sklada. Namen D: jamstva za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi (če prosilci ne morejo pridobiti drugih jamstev zaradi negativnih vplivov trga na teh območjih). -ca. 200 mio SIT. Informacije na Skladu v Ribnici, Škrabčev trg 9a (telefon 83-61-953). • ZBIRANJE PONUDB ZA PROGRAME, KI POSPEŠUJEJO PRODAJO KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV Uradni list št. 64, str. 6030, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56,58, Ljubljana. Namen: za fizične in pravne osebe, uvajanje in razvoj blagovnih znamk, pospeševanje prodaje novih proizvodov in proizvodov višjega cenovnega razreda, projekti vzpostavitve organizirane prodaje kmetijskih proizvodov, promocijo kmetijstva na sejmih v tujini). Rok prijave. 05.09.2000. Okvirna višina sredstev: 45 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 178-91-26, mag. Janez Žakelj. • JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJ ZA INOVACIJSKE PROJEKTE NOSILCEV PATENTOV V LETU 2000 Uradni list št. 65, str. 6133, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Trg DE 13, Ljubljana. Namen: subvencioniranje stroškov projektov inovacij za domače pravne in fizične osebe, ki so nosilci patentov. Rok prijave: 12.09.2000. Okvirna višina sredstev: 45mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel.478-4600, D. Gorjup. • JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIJE DELA PLAČ NOVIH MAGISTROV IN DOKTORJEV ZNANOSTI ZA PODROČJE TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA V LETU 2000 Uradni list št. 67, str. 6243, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Trg 0F13, Ljubljana. Namen: 1.325.000 SIT za doktorje znanosti in 1.115.000 za magistre za leto 2000. Rok prijave: 15.09.2000. Okvirna višina sredstev: 25 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 4784657, mag. Rajko Saboj. • ZBIRANJE ZAHTEVKOV ZA NEPOVRATNA SREDSTVA KOMASACIJ Uradni list št. 67, str. 6243, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Namen: izvedba komasacij za lastnike zemljišč, komasacijski odbor v imenu lastnikov ali njihova skupnost ali pravna oseba. Rok prijave: 28.08.2000. Okvirna višina sredstev: 80 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva. • RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE RAZREŠEVANJA PRESEŽNIH DELAVCEV PRI DELODAJALCIH IN POSPEŠEVANJE NOVEGA ZAPOSLOVANJA Uradni list št. 69, str. 6422, Ministrstvo za delo, družino in socialne razmere, Kotnikova 5, Ljubljana. Rok prijave: vsak prvi torek v mesecu, do 06.11.2000, oziroma do porabe sredstev. Okvirna višina sredstev: 300 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 178-33-24, ga. Stanonik). Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041-436-233. OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto Pekarna P nm 5 Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept Serijska oprema: servo volan, 2x air bag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAJMO HIŠE: - RIBNICA - Prigorica, starejša stan. hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, vel. parcele 619 m , vseljiva v prvem mesecu, cena 6.2 mio SIT ali 58.000 DEM. - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gosp. posl., takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m', CK, cena 19 mio SIT ali 179.000 DEM. - LJUBLJANA - center Moste, nadstandardna stan. hiša, kompletno urejena in obnovljena, vel. pare. 553 m", KT, CK, tel., primerna za reprezentančni objekt na mirni lokaciji, cena 94.9 mio SIT ali 895.000 DEM. - RIBNICA - Sajevec, stanovanjska stavba In delavnica, brez fasade, KT, CK, el., voda, vel. parcele 2343m', kmet. parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT ali 250.000 DEM. (Oddamo tudi v najem posl. prostor in stanovanje 98.000 SIT ali 950 DEM / mesec). - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m , el., voda takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m , trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m', zemljišče 162 m , klas. ogrevanje, el., voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM. VIKENDI: - ORTNEK - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 9.950.000 SIT ali 99.500 DEM. - KOLPA - Bosljiva Loka stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let, takoj vselj., SAT. tel., voda klas. ogrevanje, cena 8.5 mio SIT ali 85.000 DEM. - VRHNIKA - Zaplana manjši vikend ter še dva objekta (eden novogradnja prva plošča) na lepi lokaciji, vel. par. 1200 m , el. voda cena 12 mio SIT ali 120.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, gostinski lokal. 399 m": stanovanjski del ca 150 m', potreben adaptacije: mnogo pomožnih prostorov ca 300 m , lastni parkirni prostor 1200 m , zelenica 600 m', vrt ca 160 m ; el., voda klas. ogrevanje, cena 58 mio SIT ali 580.000 DEM. - KOČEVJE, industrijska cona posl. prostor 104,44 m v pritličju, lil. gradb. faza dokumentacija za razi. dejavnosti. Cena 11.7 mio SIT ali 111.000 DEM. PARCELE: - PIJAVA GORICA - nad gostilno čot, gradbena parcela vel. 1298 m', dokumentacija delno urejena, cena za m' 7.500 SIT ali 75 DEM. - RIBNICA - Gorenja vas, kmet parcela cca 26 a cena po dogovoru. - RIBNICA - Ob ribnikih, kmet parcela cca 47 a, cena po dogovoru. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel In nekaj gozda skupaj 11.744 m' , prodamo v paketu, cena 550.000 SIT. DDAIVIO M NAJEMI POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m", CK, voda el., tel., dokumentacija urejena cena po dogovoru. - RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 35m', vsa Infrastruktura v nadstropju, dokumentacija urejena cena 40.100 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. - KOČEVJE - center, poslovni prostor v pritličju, cca 40 m , z vso Infrastrukturo, ter cca 30 m pomožnih prostorov oddamo, lastni park. prostor, dok. urejena cena po dogovom, vseljivo takoj. PRODAMO STANOVANJA - RIBNICA - center, dvosobno, 54,81 m', 2. nadstr., KT, tel., CK. cena 8.1 mio SIT ali 77.000 DEM, vseljivo v prvem mesecu. - RIBNICA - center, enosobno, vel. 44,55 m', KT, CK, 4. nadstr., novejše, cena 6.3 mio SIT ali 59.500 DEM, vseljivo takoj (opremljeno). - RIBNICA - center, trosobno, vel. 67,01 m', 3. nadstr. Mas. ogrev, KT, tel., (vrt), cena 8.4 mio SIT ali 79.500 DEM, vseljivo takoj. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! JESENSKI-----------------------------:— JEZIKOVNI TEČAJI ■ Odrasli: Začetni in nadaljevalni tečaji angleščine, začetni tečaji nemščine ■ Dijaki, osnovnošolci: Skupinske inštrukcije nemščine in angleščine Vpis? Petek, 8. in 15. 9. od 15. do 18. ure in sobota, 16. 9. od 9. do 12. ure, v stavbi Občine, Trg 25. maja 3, Sodražica Pričetek? Tretji teden v septembru! Informacije in rezervacije: Brigitta Vesel s. p., 041/561 734 ali tel./faks: 01/2565 871, e-pošta: lektor@email.si Mwaiji r—' I v*ry*\ rw> jezikovno I I— IK | ( j Kt* IZOBRAŽEVANJE. ÜÜ1— L— I XI X^X I V PREVAJANJE PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 - 348 TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica .Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA ŠE POCENI, BOSTE DOBILI! Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO ■ PRODAJNA GALERIJA PRUS TONE S.p. tel.: 01/83 60 569 Gorenjska c. 10 tei./čax; 01/83 62400 I 1310 Ribnica GSM: 041-633 - 415 NUDIMO VAMi @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Opravljamo termovakumsko pakiranje vseh neživilskih izdelkov do dimenzije 500x400x180 mOPM 4. 0 385 w .'w — • Tel,: 01 /8364 531 Tel,: 01 /8364 727 GSM: 041 /776 801 GSM: 041/356 169 iW''f A teleton: 093-11-Sb, tiab-14-bb, teletax: b9b-bZ-4U E-mail: damjan.randeljiSporsche.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING Ul "o a 0: Q_ V M zr 2P. a 2 i puMej d.0.0. RIBNICA Industrijska čistila in razmastila Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov ; Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE Zfl TRGOVinO m STORITVE Gorifn uus 18,13IÜ Ribnitu tel./fuH: (81) 83 62 272 gsm: D41 642-713 Pisarna: IRerharjeva 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. Tel: 01/8361775 8361-082 Fax: 01/8361775 Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica • Železnina • Gradbeni material • Kmetijska mehanizacija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom • možnost dostave na dom UGODIM POnUDBfl KROVSKO KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne tevi (pocinkane, bakrene, alu.), ostali materiali DElOVlil tBS: ponedeljek - petek: od7h30dnl9h sabata: od T'2a do 12" EEGR00 Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Majnikova 1, OPTIK i/l (pole9 SANC Tel.: 83 61 12TTl Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplaSla • okvirji, stekla, dodatki • športna sončno očala s kvalitetnimi steli in antirefleksnim slojem, ki odbija bleščanje in varuje vaše oči • tekočine za leče BAUSH & LOMB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTRCßUJCTC ZAŠČITO PfiCD ŠKODLJIVIMI ÜV ŽARKI? Delovni čas: ponedeljek od 8l • 12l, 15!’-20l torek, četrtek od 8l - IZ1, It1 - 18l sreda, petek od 8‘ -141,16‘-18k sobota od 9k-12‘ ämsEffls-suKonmisrvo m.': 01/83 61 581, MOB.: 06M/647-I88, GSM: NIMI88 Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketov z brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV JL»,» DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! ? rFTT «1 s * — ~ M ~ — SPREJEmfllllO REZERUHEIJE ZR ZflHUUEERE DRUŽBE, OBIEIRIEE, POROKE DELOVNI CAS: GOSTILNA: • pon.: od 9h ■ 15h • tor., sre., čet.: odd”- 22h • pet, sob.: od 9h - 24" • ned.: od 10” - 15h • Tel.: 83 62 621 MESARUA: • pon.-pet: ©dT'-IQ“0 • sob.: od 7h - 13h • ned.: od 8h - 11h • Tel.: 83 62126 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih prejemkov » vodenje žiro računov možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure FHMMI ZE OO 1364.704,0001 HM ZEOOlSHUKMMIOSn ocrauifl ZE 00 2462385,00 SI • tomm ZE0DZ478383jnSH • 0*0814*4 ZE 00 3338340110 ST - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME O URR AIW SERMS IN PRODAJA HYUnDAI Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje Tel.: 01 / 7860 - 788, Fax.: 01 / 7860 - 789 ODPRLI SMO NOV SODOBEN PRODAJNO SERVISNI CENTER HYUNDAI V«e na enem mestu: • prodaja vozil HYUNDAI • servis za vozila HYUNDAI (mehanična, kleparska in ličarska popravila) • servis za skuterje in motorna kolesa KYMCO • prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme • prodaja akustike KENWOOD, SHARP • avto kozmetika, olja, akumulatorji, prtljažniki, alu. platišča • skuterji KYMCO, MALAGUTl, TGB, HYOSUNG, ITALJET • motorna kolesa TRIUMPH, MOTO GUZZI, KYMCO, RIEJU, TGB • oprema za motoriste • sklepanje avtomobilskih zavarovanj • prodaja na kredit samo z osebno izkaznico, leasing Avtohlša ČUBEJ d.o.o., ljubljanska c. 66,1290 Grosuplje ZAGOTOVITE VAŠEMU VOZILU KVALITETNE SERVISNE STORITVE Delovni čas: od 800 do 18°°, sobota od 800 do 12°° TESARSTVO ORAŽEM tesarstvo in gradbeno dela Vladimir ORAŽ6M s.p. Dolenja vas tel./fax: 83 64149, 83 64 810 VELUX« STREŠNA OKNA Kompletna ponudba tesarskih, gradbenih in obrtniških del CREATON y NATÜRLICH‘IC’NANGtßfcNiy y - .,vw .,1 ...... . ... Pooblaščeni dobavitelji m izvajalci za BRAMAC JONDACH, CREATON, VELUX GRAFIT d.o.o PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO Prigorica 12 1331 Dolenja vas Tal.: 01 / 8364 -701 Fax.: 01 / 8364 702 vse vrste gradenj gradnje na ključ adaptacije zaključna dela hiša od temeljev do strehe vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOUNE STRANKE MOTOMAN Robotizacija in jf' ä 1 d.o.o. te PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE I ;t=75;:5iiv= L/'j/iU lil v rVJiiii N Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej ABIJO, POČITNICE! Ja, vsega dobrega je enkrat konec. In tako je tudi s počitnicami, dopusti, poletjem. No, poletje sicer še ni reklo zadnje besede, je pa že pri koncu svojega poslanstva v tem letu. Kar zadeva počitnice pa ugibanj, za koliko se še lahko podaljšajo, enostavno ni. V uredništvu Rešeta si dolgega dopusta nismo mogli privoščiti, saj smo vseskozi spremljali dogodke in se pripravljali na obogatitve strani, še zlasti rumenih. Na teh straneh bo, kot smo prejšnjič že obljubili, precej pestro vse do konca leta in naprej. Ponovno se vrača rubrika RIBNIŠKI PUŠELJC, kijev prejšnjih dveh sezonah naletela na izredno lep odziv, uvajamo novo nagradno akcijo FOTO SMEŠNICE, v predalu pa imamo še precej novitet, ki bodo ugledale luč v naslednjih mesecih. Naš namen je jasen. Radi bi vas vsaj majčkeno odvrnili od vsakdanjih skrbi, radi bi, da sodelujete z nami, saj je naš namen ustvariti most prijateljstva med bralci oz. občani in Rešetom in vas za to še nagraditi. Upamo, da nam bo tudi letos to čimbolj uspevalo in da se bomo veseli, srečni zbrali na zaključni prireditvi v mesecu decembru, ko bomo obeležili delo v letu Gospodovem 2000 in preleteli vse njegove najpomembnejše dogodke. Ob tej priložnosti velja pohvaliti vse, ki pridno rešujete nagradni kviz, saj je v zadnjem mesecu število rešitev ponovno doseglo zavidljivo število kot v najboljših mesecih doslej. Naj vas pohvale nikar ne uspavajo. Ostanite z nami še naprej in nikar se ne primerjajte z Gorenjci, ki jim je še svinčnik škoda uporabljati. Torej, sodelujte z nami, veseli bomo tudi kakšnih predlogov, kritik, skratka, vsakega pisma, ki nam ga boste namenili (če bo zanimivo, ga bomo tudi objavili in nenazadnje tudi nagradili). Na sejmu si pa kar dajte duška! HUVO (NEBESNO Volitve so pred nami. Med in mleko se bosta cedila v potokih. Seveda v obljubah. Največji problem pri vsem tem pa je, da stranke ves denar porabijo za med in mleko v predvolilnem boju, in kot zakleto, ga po volitvah ostane le še za kakšne kamilice. V demokraciji verbalnega delikta ni več, saj lahko vsak govori kar hoče. Politiki pa lahko tudi delajo kar hočejo. NEPONOVLJIVI Veliko naših ljubljenih poslancev je neponovljivih. Nikoli več ne bodo izvoljeni. Za zmanjšanje brezposelnosti predlagam idealno rešitev. Številni upokojenci (kljub preprečevanju dela na črno) še vedno delajo, mladi pa so brezposelni. Upokojiti je treba še mlade in potem si bodo delo našli tudi oni. Pa še en nasvet: Živite skromnol Iz banke vzemite le toliko, kolikor imate. V časopisu preberite le tisto, kar razumete! 4 kapoNi KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_ KUPON ZA OBJAVO ČESTITKE Besedilo: Ime in priimek:__________________________________________________ Ulica:__________________________________________________________ Pošta:_______________________j__________________________________ Tel.:____________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. septembra 2000. Pravilna rešitev 7. številke Rešeta je: DOLGO VROČE POLETJE Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNiVOX, prejme: ALENKA LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 DOLENJA VAS 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklanja ga trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: ANA POŽAR-PETELIN, Struška ulica 8, 1310 RIBNICA. 3. nagrado, darilni paket SEAT, ki ga poklanja JORAS center, pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SEAT, Ribnica, prejme: SUZANA MARN, Grajska pot 12, 1310 RIBNICA. 4. nagrado, 2 colorfilma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: IRIS KLUN, Hrovača 8, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: MARIJA LAVRIČ, Žlebič 36, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. ZABAVNE STRANI ZABAVNE STRANI Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z Ribnico. SEJEMSKI KX>I2 1. Pod številko 1 vnesite število, s katerim lahko vsoto, pa naj si bo še tako velika, podvojimo. 2. Le kaj bi to lahko bilo? Šolarji in hotelirji se ga zelo razveselijo. Če pa dobimo tobko golov na nogometni tekmi, pa je lahko sila nerodno. Torej je to število med 0 in 10. 3. Tradicionalni sejem, o katerem tokrat govorimo in za katerega Ribničani živimo, se imenuje... R - Sejem suhe robe in lončarstva O - Koruzni sejem P - Sejem rabljenih skuterjev Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. septembra 2000. 4. Prikupne mladenke, ki bodo letos nastopile na dopoldanski sejemski prireditvi in so že lep čas v vrhu slovenske narodno-zabavne glasbe, se imenujejo... S-Bikini kvartet 1 - Vesele Štajerke A - Brhke Ribničanke 5. Slavko Ivančič, zmagovalec letošnjih MMS, ki bo tudi nastopil na sejemski prireditvi, je bil do nedavnega član skupine... C-Mumije B-Faraoni D-Gusarji 6. TD Ribnica bo naslednje leto praznovalo jubilej, kije eden redkih v naši dolini. To je... N -100 let delovanja K - 50 let urejanja zelenice T - 70 let gojenja hibiskusa 7. Fotografija je z odkritja spominske plošče skladatelju in dirigentu Bojanu Adamiču, kije bilo 24. junija letos. Plošča se nahaja... Š - na Kolodvorski ulici F-v Nemški vasi O - v Gornjih Lepovčah 8. Poleg ribniškega rokometnega kluba dosega odmevne rezultate v državi tudi... Z - klub mladih koscev Mlaka Ž- slikarski klub Žlebič K - triatlon klub Ribnica 9. Na kulturnem oz. umetniškem področju seje v preteklem letu iz našega kraja najvišje zavihtela... U - Danica Čampa Marinč S-Lucija Čirovič V - Jolanda Bertole 10. Vrb motoristi, ki so se junija potepali po Sloveniji, so gonilna sila.. E - motorističnega kluba Ribnica S - kuharskega društva Bedanc Y - skiro kluba Zapuže 11. Kdo izmed naštetih ni bil dobitnik priznanja Ribniški pušeljc v lanskem letu? O-prof. Janez Debeljak M - Stane Pogorelec K-pater Niko KINO IDEAL Kolodvorska 9/a SEPTEMBER 2000 Mbsbc komedija in akcije Sobota, 2. september, ob 22. uri V PETEK ZVEČER slovenska najstniška komedija Sobota, 9. september, ob 22. uri AMERIŠKA PITA ameriška najstniška komedija-uspešnica Sobota, 16. september, ob 22. uri STIGMATA ameriški akcijski film Sobota, 23. september, ob 22. uri ERIN BR0CK0VICH ameriška akcijska drama-uspešnica Sobota, 30. september, ob 22. uri PATRIOT ameriški zgodovinsko akcijski film-uspešnica muli lltilASI ) Prodam poslovni prostor ca 45 m2, v strogem centru Ribnice, 1. nadstropje (Johanova hiša). Dokumentacija urejena, cena po dogovoru. Tel.:041-746 808,041-676 138. Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: tel.: 01 / 8361 -295, 041 / 991 -926. Prodam večjo količino čebule v Dol. Podpoljanah. Lahko jo dostavimo tudi na dom. Tel.: 01 - 7881 - 250, med 20. in 21. uro. Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednje šole. Tel.: 01/ 8360-072. Prodam nova bela vhodna vrata, nerabljena, zapakirana. Dim.: 110 x 210 cm, cena po dogovoru. Tel.: 01 / 8364 -137. 12. Ribnica ima viceprvaka v triatlonu. To je... T-Janez Poznič J - Damijan Kromar X-Jože Lampe Prodam GSM aparat znamke ER1CCSSON GA 682. Cena 7.500 SIT. Tel.: 041/402 779 (Jože). Prodam nov GSM aparat znamke SAGEM MC 939, 900/1800 MHz, spikerfon, vibrator... Tel.: 041/402 779 (Jože). X___________________________________________________________V ZAČNIMO, NO, JESTI ZDRAVO HRANO! Takim temam bomo posvečali polno pozornost. Ker gre za zdravje in ker opažamo, da se vsi skupajpreživljamo nekako po Uniji najmanjšega napora. Odtegnili bomo svoje lačne oči od megalomanskih sadežev, ki nas vabijo v zelenjavne in sadne prodajalne in sovvsem pretirani: v svojih nerazumno velikih pojavah, v prav nemogočih živih barvah in - kar je najpomembnejše-vdejstvu, dasosipookusuvsienakiinčlovekneve, alijesadjealizelenjavo, injabolkonivečto, kar je bilo, in so jagode brez okusa... Bio (ali eko) kmetovanje in po njem pridelana hrana je dandanašnji način, ki naj bi končno služil zdravemu prehranjevanju. Sloni na starih izročilih, ki so življenjska resnica, in ne v izumetničenih pripravah večine sodobnih pridelovalcev, ki poskušajo čim več zaslužiti na račun neukih ljudi, bolj zaupajočim svojim očem kot brbončicam na jeziku in sposobnosti za presojo pravega okusa. Ljudi, ki pridelujejo hrano, dobrozatelo, imamo tudi pri nas. Zdaj hrano prodajajo naokrog, ker tu še ni zanimanja zanjo, čeprav nekateri ravno takšno hodite kupovat na ljubljansko tržnico. Lahko pa pokličete nadruštvo Ajda in vas bodo usmerilik pravemu pridelovalcu. Vsega imajo, morda ne ravno na pretek, a vsekakor ne gensko predelanih izdelkov. Ne ozirajo se na nova in nova bolestna vedenja o tem, kakoje paradižnik enkrat prezdrav, drugič rakotvoren. Ko bo Ajda toliko prisotna med nami, da se bo na stojnici lahko izbiralo med ponujeno gensko sprevrženo ali naravno pridelano hrano, domnevamo, da bo hipoma prevladala pamet in nas ne bodo zavejale včasih tako goljufive oči. (Op.ured.) Biološko-dinamična metoda je preizkušen način za ohranitev življenja Biološko-dinamični način obdelave zemlje in gojenja rastlin upošteva vse zakonitosti življenja ter v sozvočju z naravnimi ritmi ustvarja opti- Rdeča pesa, pridelana po biološko - dinamični metodi. Franc in Marija Osvald iz Jurjeviče sta jo tokrat prvo leto pridelala tudi za širši krog. Foto Helena Gornik malne pogoje za krepitev sposobnosti rastlin, da iz zemlje in zraka vsrkajo maksimalno količino snovi in energij, potrebnih za njihov lastni zdrav razvoj in s tem za zdravje ostalih uporabnikov v nadaljevanju prehranjevalne verige. S tako pridelanimi živili in ob upoštevanju še drugih dejavnikov zdravja si v resnici ustvarjamo pogoje za kvalitetno življenje, ki je pravica vsakega živega bitja. Biološko-dinamična metoda zagotavlja zemlji zdravje in maksimalno rodovitnost ter nam s tem pomaga ohranjati neprecenljivo dediščino za prihodnje rodove. Postopki biološko-di-namičnega kmetovanja zahtevajo razumevanje naravnih zakonitosti, V letošnjem letu sem prvič poskušal tudi s čebu-. „ lo. Že nekaj let namreč preskušam različne hib- Pndelovanje čebule ride koruze. S tem ugotavljamo, katera sorta ko-' ruze bi bila primerna za naše območje. poleg tega pa veliko več predane skrbi kot konvencionalno kmetovanje, pri katerem se z mineralnimi gnojili in kemičnimi strupi pridela več, vendar se ti pridelki z gojenimi na biološko-dinamični način v ničemer ne morejo primerjati; niti po okusu, še manj pa po vsebnosti za zdravje pomembnih substanc in energij. Škodljivih posledic konvencionalnega kmetovanja za zemljo in vso naravo ni potrebno posebej poudarjati, ker so vsem, žal, še predobro znane. Izdelava posebnih preparatov (ekološko neoporečnih, izdelanih iz zdravilnih rastlin in drugih naravnih sestavin), ki jih uporabljamo za pripravo komposta in škropljenje rastlin, je zahtevna, zato jih člani Društva za biološko-di-namično gospodarjenje "AJDA" izdelujemo skupaj. Ti preparati niso naprodaj, brezplačno pa jih dobijo vsi, ki sodelujejo v procesu njihove izdelave. Biološko-dinamična metoda ne dovoljuje uporabe genetsko obdelanih semen, mineralnih gnojil in strupov za varstvo rastlin. Iskanje in ohranjanje semen starih preizkušenih in odpornih sort rastlin sta posebno pomembni nalogi takega kmetovanja. Pri biološko-dinamični metodi se preizkušena in potrjena znanja o naravnih zakonitostih povezujejo s prastarimi vedenji in prakso z namenom, da bi se uravnotežila nesorazmerja, ki se zaradi neprimernega človekovega ravnanja vedno bolj kvarno odražajo v življenju Zemlje in njenih prebivalcev. Če se človek hrani z energetsko osiromašeno hrano, polno snovi, ki so za njegov organizem škodljive, njegovo počutje ne more biti takšno, da bi lahko deloval sebi in naravi v prid. Pade v začarani krog lastne in splošne degeneracije, iz katere se lahko iztrga le s tem, da se spet vrne k materi naravi - predvsem k naravni ustrezni pridelavi hrane. Biološko-dinamična metoda je najuglednejša svetovna naravna metoda pridelovanja hrane. Tisti, ki delajo po njej, lahko pridobijo v svetu najuglednejšo blagovno znamko DEMETER. C9 tm. 0 1 X S n H M t-t M H < O (Nadaljevanje bomo objavili prihodnjič) JANEZ GORŠE Nabavo semena za poskuse nam pokrije občina Ribnica. Pri čebuli pa poleg pridelka iz čebulčka ugotavljamo, kakšen pridelek nam da čebula, zasejana iz semena. Čebula, sajena iz čebulčka in iz semena, mi je odlično uspela, zato vam posredujem nekaj podatkov o pridelovanju lete. V poskusu sem imel sajenje: čebulčka (holandski rumeni) in seme čebule, kar sem izvedel s sejalnico (sorti exibition Fl in daytona). Postopal sem po navodilih kmetijske svetovalne službe. Setev in sajenje je bilo opravljeno od 19.-22.3.2000. Najbolj nevaren škodljivec ječebulna muha, kije podobna domači muhi. Jajčeca odlaga v dveh naletih (april - maj in julij - avgust) na dno stebla, kjer ličinke zavrtajo luknje v vse čebulnice. Rastline začnejo gniti. Proti temu škodljivcu sem ukrepal tako, da sem razkužil že čebulček. Na čebuli se pojavlja enaka plesen kot na krompirju, zato sem uporabil enaka škropiva (Ridomil, Antracol). Pridelek sem pobiral 28.7.2000. Sedaj pa čebulo sušim in čistim. Vsi, ki niste letos uspeli pridelati čebule za ozimnico ali nimate primernega skladišča, si jo lahko priskrbite pri meni. Čebula iz semena še dozoreva in je tudi odlično uspela. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na tel.: 861-438. Ogledate pa si lahko tudi koruzo, ki tudi še dozoreva. JOŽE LOVŠIN PISMA BRALCEV PRAVO IN POLITIČNA HIGIENA Državni zbor se je torej odločil spremeniti 80. člen Ustave RS in vanjo zapisati proporcionalni volilni sistem. Pravno formalno gre za legalno odločitev. Ustava je v pravni hierarhiji nad zakoni. Pri tem formalno tudi ni pomembno, če so bili ti morda sprejeti kot posledica referendumske odločitve, na katero je Državni zborvezan. Vendar pa je nujno potrebno poudariti tudi dejstvo, da niti ustava niti zakoni in podzakonski akti ne morejo biti zgolj samo črka na papirju, znotraj katerih iščemo formalne pravne praznine. Vsi akti služijo za urejanje določenih družbenih vprašanj, katerim so pač namenjeni. Družbeno dogajanje je živo in večplastno. Iz tega razloga j e moč velikokrat naleteti na primere, kijih ti akti ne predvidevajo in v katerih se nemalokrat zdijo celo notranje neskladni. V teh primerih sije pomagati s pravno uveljavljenimi načini razlage, pri čemer pa imajo odločilno mesto splošna načela, na katerih je določeni pravni akt sprejet. Ustavna načela med drugim govorijo o tem, daje Slovenija demokratična republika, daje pravna in socialna država, daje država vseh svojih državljanov in da ima v njej oblast ljudstvo. Ljudstvo pa svojo oblast izvršuje posredno, preko svojih izvoljenih pred-stavnikov-poslancev in neposredno, preko referenduma. Slovenija je po ustavi pravna država. To načelo govori predvsem o spoštovanju zakonov in je ob pogoju demokratične ureditve temelj za urejanje in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. To načelo postavlja tudi temelje delovanja države kot celote. S tem načelom se postavljajo organi države, njihove pristojnosti ter postopki, po katerih ti organi odločajo. Vse to mora biti vnaprej določeno, saj poseganje za nazaj ni dopustno. To je temelj pravne varnosti. Eden bistvenih elementov te pravne varnosti pa je pravnomočnost. S tem ko odločba postane pravnomočna, so razmerja med udeleženci razrešena. Razen izjemnih primerov ni več mogoče spremeniti takšne odločbe. Tej odločbi seje potrebno podrediti. Na tej točki lahko za primerjavo pogledamo dogajanje v nekem vsakdanjem, npr. civilnem sporu. Imamo dve stranki v sporu, ena bo morala zmagati. Pravnomočna odločitev sodišča je zavezujoča za obe stranki. Tudi tu bo najbrž stranka, ki bo v sporu propadla, ocenjevala odločitev sodišča kot nepravilno, nepravično, skratka, popolnoma neutemeljeno. To je njena legitimna pravica, vendar se bo tej odločitvi morala podrediti. Edina razlika med tem postopkom in postopkom pred Ustavnim sodiščem je, da v gornjem primeru pravo predvideva sankcije za neizvršitev odločitve sodišča. Proti takšni stranki je predviden postopek izvršbe, kije zanjo še toliko bolj neugoden, v postopku pred Ustavnim sodiščem z izvršbo pač ni mogoče računati, zato so lahko sankcije zgolj politične. Toda to poslancev ne bi smelo odvezati odgovornosti zaradi ignorance odločitve Ustavnega sodišča. Odločitve tega sodišča so namreč brezprizivne. To je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS (v novi sestavi, da ne bo pomote), ko je zavrglo predlog za preizkus odločbe, s katero je bila ugotovljena zmaga večinskega volilnega sistema na referendumu. Legitimno in legalno je, da nasprotniki te odločitve nastopajo s svojimi protiargumenti, vendar pa bi to moralo biti dopustno samo na akademskem nivoju. To je lahko predmet diskusije na raznih okroglih mizah, lahko je predmet polemik v raznih strokovnih revijah... Vsi, ki te revije beremo, se vsakodnevno srečujemo z raznimi ločenimi mnenji, tako sodnikov kot ostalih pravnikov, glede posameznih odločitev sodišč. Toda ta mnenja so lahko samo napotilo za pravno teorijo in tudi za bodočo sodno prakso, nikakor pa se s temi mnenji ne spreminja sprejete pravnomočne odločitve. Ti argumenti ne smejo služijo kot opravičilo za neizvršitev odločitve pristojnega organa. V teh primerih gre za nedopustno samopomoč. Zaskrbljujoče je, da tisti, ki sprejemajo veliko večino zakonov, pravo razumejo kot nekaj, kar je sicer nujno zapisati, toda v njegovo spoštovanje niso več tako zelo prepričani, oziroma so prepričani tam, kjer jim to ustreza. Argumenti nekaterih poslancev, da jim ustava daje pravico do odločanja po svoji vesti in da niso vezani na nikakršna navodila, so tudi zelo vprašljivi. Ob upoštevanju že navedenih splošnih načel, zlasti načela pravne države, je mogoče sklepati, da ta načela postavljajo okvire delovanja države in vseh njenih subjektov. Ta načela torej določajo dopustne okvire, znotraj katerih država lahko deluje. Okvirov, zajetih v splošnih določbah (načelih), ni mogoče prekoračiti, saj njihovo prekoračenje posega v pravno in demokratično državo in pomeni njeno zanikanje. Če imamo opraviti s kolizijo določb Ustave, ki govorijo na eni strani o vezanosti Državnega zbora na referendumske odločitve, na drugi strani o nevezanosti poslancev na nikakršna navodila ter imamo ob tem še odločitev Ustavnega sodišča, je jasno, da je potrebno določbe razlagati v duhu že opisanih splošnih načel. Rezultat razlage pa bi moral biti jasen. Vse delovanje države in posameznikov, tudi poslancev, mora biti v skladu s splošnimi načeli. Torej: tudi poslanci niso in ne morejo biti absolutno nevezani na navodila, ampak so nevezani samo v okviru splošnih načel, torej tudi načela pravne države. S tem ko so ignorirali odločitev Ustavnega sodišča, pa so kršili ravno to nače- lo. S to odločitvijo pa se odpira še cel kup drugih vprašanj. Eno od teh, ki se mi kot državljanu, predvsem pa kot pravniku zastavlja, je, kdo lahko v tej državi nadzoruje nadzornike in ali so poslanci, ki lahko sprejmejo vsak zakon, res tako vsemogočni. Zlasti zato, ker to ni bil prvi primer njihove "demonstracije moči". Spomnimo se samo glasovanja o poslanskih privilegijih, o predčasnem upokojevanju ipd. Pred kratkim pa še o diplomatskih potnih listih za poslance. Če k temu dodamo še poslansko imuniteto, predvsem procesno, ki jih ščiti pred priporom, nadalje se proti njim brez dovoljenja državnega zbora ne sme uvesti kazenski postopek, razen če so bili zaloteni (?!) pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let (npr. umor), in celo takrat jim državni zbor lahko naknadno prizna imuniteto (primerjaj 83. člen Ustave RS), je slika popolna. Sedaj, ko so ti isti poslanci "izumili" možnost, kako se upreti odločbam Ustavnega sodišča, kije že po svoji funkciji neki garant za spoštovanje pravnosti v tej državi in ima teoretično še vedno možnost, da protiustavni zakon razveljavi, pa je stvar še toliko bolj boleča. MIHA KLUN, Breg JAVNO VPRAŠANJE SVETNIKOM, POSLANCEM, POLITIČNIM STRANKAM IN PRAVNI STROKI Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča, sprejet in v veljavi v Ribnici od julija letos, je v mnogih primerih neskladen z obstoječimi predpisi in dejanskim stanjem. Tudi v mnogih občinah ni uvedena "taksa". Tako državljani niso enakopravni pred zakoni, odloki. Čeprav ustavno sodišče ugotavlja v Ur.l.št.1/2000, da plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni v neskladju z ustavo, pa je v praksi plačevanje te "takse-davka" po posameznih občinah različno ali ga sploh ni. Tam, kjer so gradili občani-državljani vodovod, elektriko sami, se tega davka ne sme obračunavati. Kjer je obračunan kataster-prihodek-za nezazidano stavbno zemljišče, se pojavi tudi vprašanje plačila tega davka. Neskladij je še veliko, vendar jih tu ne želim postavljati. Zanima me predvsem praktični in uporabni namen te pobrane davščine. Vnaprej odklanjam morebitni odgovor, ki bi se skliceval na pravno zakonodajo! Ustavno presojo določb Zakona iz posameznih občinskih odlokov je namreč pred Ustavnim sodiščem iz več razlogov sprožilo tudi več gospodarskih družb in posameznikov. Prosim za javno pojasnilo, kaj vodi svetnike, poslance, politične stranke, pa tudi pravno stroko, da glasujejo za sprejem takega odloka, ki ima več slabih kot dobrih posledic za občane-državljane-volivce? Želimo v Evropo z neevropskimi predpisi, kljub sklicevanju na začasnost zbiranja "takse". Ali se "glasovalci" za sprejemanje takih neustreznih odlokov ne zavedajo posledic in odgovornosti, ki jih prinašajo taki neskladni predpisi? Hvala in lepo pozdravljeni, STANKA HITU HOČEVAR VSE ZA ZMAGO NA VOLITVAH Smovvolilnem letu, kose pola- ■HHHHBSiH gajo računi za preteklost in razgrinjajo načrti za prihodnost. Zgodovina je vedno zelo pomembna in je temelj za gradnjo prihodnosti, ki ga dograjuješ ali popravljaš. M nogimje še poznana in blizu "zapovedana trditev od zgoraj", daje za slovenski narod največja pridobitev NOB in izvršena revolucija, kije neuničljiva, nikoli popolnoma dokončana ..., nedotakljiva itd. Slovenski in jugoslovanski komunisti so edini na svetu med drugo svetovno vojno, ob divjanju nacizma in fašizma, v okviru borbe proti okupatorju izvedli še boljševistično revolucijo, kot so to načrtovali. Podrobnejši oris tega obdobja je bil jedrnato podan v podlistku "Zgodovinarji o komunizmu" (DELO, 10. - 13. 3. 98). Tam piše: "Slovenski komunisti so bili kopija bbljševikov in so v glavnem dolgo sledili njihovemu programu in politiki... z glavnimi postopki boljševističnega komunizma pa niso prelomili vse do konca svojega režima ..." Enake ugotovitve navaja g. M. Naglič v članku "Komunizem brez razloga ? ", DELO - SP/ 29.7. 00, kjer navaja, da je veliki vrač komunizma - Stalin razvijal pedagoške metode ovajanja ljudi, ne zato, da bi jih spremenil na boljše, temveč zato, da bi jih fizično likvidiral. Dalje ugotavlja: "Preveč ljudi je umrlo za to krivo vero, ŠE VEČ ZARADI NJE, da bi jo zdaj omalovaževali." Strinjam se, zaradi žrtev je ne smemo omalovaževati, še manj pa poveličevati, zlasti ne na račun omalovaževanja njenih žrtev, to je njenih likvidiranih in izločenih nevernikov - nerevolucionarjev. Tudi predsednik države, g. Kučan, je letos ob desetletnici roške spravne slovesnosti v javni izjavi zapisal, da bodo povojni zunajsodni poboji v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin" (DELO, 9. julij 00). Vsaka človeška tragedija ima seveda globlje vzroke, tako tudi "roška tragedija". Kardelj je na 5. državni konferenci, oktobra 1940 v Zagrebu izjavil, da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnosti za revolucijo. To pomeni, ne glede na ceno in žrtve, saj ceno revolucionarnega boja plačajo mali revolucionarji, nasprotniki revolucije, svobodno misleči državljani, na dolgi rok pa celotna družba. Deset let po uvedbi demokracije pa se še vedno javno "svari", da imajo trenutno oblast "klerikalni reakcionarni revanšisti", ki bi lahko združeni celo zmagali na volitvah. Vse to kaže, da bo kontinuitet-na opcija v letošnji volilni tekmi hotela zopet vnovčiti predvsem idealizirano zgodovino zmagovalcev in manj druge uspehe. "Pomladna" Stranje v zadnjih 50 letih vladala komaj dobri dve leti in ji skoraj ni mogoče pripisati neuspehov za nazaj. To kaže tudi vsebina govora slavnostnega govornika, podpredsednika LDS in bivšega ministra za evropske zadeve, g. Igorja Bavčatja, na proslavi pri nekdanji partizanski bolnišnici Ogenjci. Tamkajšnji dogodki so gotovo ena izmed številnih velikih tragedij medvojnih okupacijskih razmer, ki pa jih je revolucija žal samo zaostrovala. Lokacija, čas in poudarki govora g. Bavčarja so samo nadaljevanje idealiziranja in prikrivanja tedanjih političnih razmerij, ki so vzrok za velike medvojne tragedije. LDS očitno stremi k ohranitvi idealizirane zgodovine zmagovalcev, revolucije pa seveda ne more priznati, saj žrtev revolucije na Slovenskem uradno (še) ni. V volilnem letu bi bilo odgovorno poleg poklona padlim načeti tudi kakšno evropsko temo za prihodnost. Za zmago na volitvah je za LDS očitno pomembna idealizirana preteklost, ne pa sedanjost in bodočnost. LDS ne govori o tem, ali bo tudi v bodoče povečevala dolg na prebivalca, ki je v samostojni Sloveniji večji kot v socialistični Jugoslaviji, in tudi ne o tem, kako bomo povečali doseženo dodano vrednost v gospodarstvu, pri kateri nekajkrat zaostajamo za razvito Evropo. Vsakdo lahko razume, daje problem nizke dodane vrednosti povezan z doseženo produktivnostjo in s stopnjo "vloženega - uporabnega znanja". Po domače: zaslužek po enoti proizvoda močno zaostaja glede na povečevanje dolga na državljana. Nadaljujemo z dvigovanjem osebnega standarda na račun povečevanja dolga na državljana, namesto da bi več vlagali v razvoj uporabnega znanja, kar bi omogočilo primerno zaposlitev vrhunskih strokovnjakov, razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in dvig blagostanja. Direktor Inštituta Jožef Stefan, dr. V. Turk, pravi: "Ukradene sive celice (odšli vrhunski talenti) pomenijo največjo zmago kapitalizma nad komunizmom, ki jo bodo čutili in drago plačali šele naši zanamci. Zanje namreč, če se bodo sploh prebili do magistrskih in doktorskih naslovov, nekega lepega dne doma sploh ne bo več kruha!" (GV/ 6.7. 98, str. 19). Prof. M. Kos pravi: "Podjetja imajo tako oslabljene kakovostne menedžerske kadre, da niso zmožna oblikovati svojega razvoja in izdelati vizije svojih ciljev in trgov v bližnji prihodnosti.“ (Ampak, 1/ 00). Dr. L. Sočan zaključuje, (Ampak, 1/ 00, str. 23): "S sedanjo politiko Slovenija ustvarja preživelo obliko kapitalizma brez vizije in s prevelikimi nasprotji socialnih partnerjev, kar ji onemogoča prehod med moderne in učinkovite družbe konsenza, značilne za večino razvojno najbolj prodornih manjših držav razvite srednje in severne Evrope." Problem izvira iz idealiziranja preteklosti. Tedaj so veljala drugačna pravila; če si bil naš, se ti je toleriralo vse. Za to, da si bil naš, tudi ni bilo potrebno imeti kake posebne kvalitete, vedno je bilo pomembno samo to, da si bil lojalen. Po mojem se mora elita zavedati tudi svoje odgovornosti do tistih, ki jim gre. Naša novo nastajajoča elita pa tega ne pozna in je obsedena predvsem od boja za oblast in domneve o nedotakljivosti tistih, ki imajo oblast (France Arhar, Ampak, l/00).Te ugotovitve potrjuje tudi izvedena raziskava. Izsledki so bili objavljeni v Delu, 24. 7. in 1. 8. 2000, kjer se ugotavlja, da se v primeru razkritih neetičnih ravnanj večina slovenskih menedžerjev požvižga na kritike v javnih občilih. Poslovna etika je na precej nizki ravni, neetična ravnanja pa so praktično stalnica v poslovni praksi. Enake zaključke lahko naredimo za politično elito, stranke in poslance. O tem govori anketa Dela (Delo, 29.7.00), v kateri je bilo tudi vprašanje, kako bi po vašem morali ravnati poslanci glede na odločbo ustavnega sodišča, kije narekovala spremembo volilnega sistema, daje na referendumu zmagal večinski volilni sistem. Prepričljiva večina anketiranih, 45,8 %, jih je odgovorila, da bi parlament moral spoštovati sodbo ustavnega sodišča. Volivci torej kar dobro vedo, kaj je pravna država in etika odgovornosti do javnosti. Večina politične elite pa je to javno mnenje pragmatično, državotvorno obšla in uzakonila volilni sistem, ki je med volivci dobil najmanj podpore. Poslanci vladne SLS+SKD so se pri tem dejanju pragmatično, "državotvorno" priključili opoziciji. Ogromna večina poslancev je tako tudi zaobšla predlagani demokratični kompromis, ki ne bi zanikal pravne države in ne bi ignoriral pravice volivcev do odločanja, to je do zakonodajnega referenduma, kar je priporočil predsednik države, g. Kučan, in predlagala vlada dr. Bajuka. Fenomen popolne in nezamenljive oblasti deluje naprej, saj so demokracija, referendumi, sodne odločbe, javno mnenje ipd. uporabni in obvezujoči samo takrat, ko dajejo "nam poklicanim" ustrezne rezultate. Fenomen odgovornosti za pravno državo in za gospodarski razvoj na osnovi znanja in poštenega dela za zdaj še ni aktualen, bo lahko pa usoden. T3 M M 3 > w M > P n m < FRANC MIHIČ, Ribnica ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA (po vaseh) 5. september ORTNEK, GORENJE PODPOLJANE, FINKOVO, GORENJI LAZI, ŽUKOVO, VRH PRI POLJANAH 7. september PRAPROČE, MARŠIČI, RIGELJ, PUSTI HRIB, GAŠPINOVO, HOJČE, HUDI KONEC, SINOVICA 12. september SV.GREGOR, ANDOL, KRNČE, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, GREBENJE 14. september ČRNI POTOK, VINTARJ1, PUGLED, PEROVO, ZADNIKI, ČRNEC, BR1NOVŠČICA 19. september BETONOVO, JANEŽI, KRAČALI, PETRINCI, KRŽETI Pogrebna služba pri javnem komunalnem podjetju KOMUNALA Ribnica: • od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure 8361 138/8369750/8369751 * vsak dan od 14. do 06. ure in soboto ter nedeljo: Jože ZAKRAJŠEK 041 513 329 Janez CENTA 031 844 910 Jože OBERSTAR 040 263 060 OD VRTCA DO ŠOLE PROGRAM KORAK ZA KORAKOM TUDI V RIBNIŠKI OŠ? I.del 7. aprila 2000je bil v ribniškem vrtcu sklican svet starševvrtca, na katerega smo bili posebej povabljeni tudi starši otrok, ki obiskujejo program Korak za korakom. Na sestanku je bila ena izmed tem posvečena vprašanju nadaljevanja tega programa v osnovni šoli. Po ugotovitvah staršev se metodološka novost, imenovana Korak za korakom, zelo uspešno vgrajuje v vsakdan naših otrok, zato je bila izražena potreba po nadaljevanju tega programa vsaj v prvih razredih osnovnega šolanja. Sprejela sem pobudo, da o željah glede nadaljevanja tega programa v šoli, poročam v svojem aktivu. Osebno zelo cenim in spoštujem mnoge novosti, ki so po zaslugi marljivih, ustvarjalnih vzgojiteljic in varuhinj ter, seveda, uspešnega vodstva - zaživele v ribniškem vrtcu - in menim, da je resnično smiselno vsaj del tako negovane osnove razvijati še naprej. V prvih razredih osnovne šole se mi tako zdi modro uporabiti pri vzgojno-izobraževalnem delu vsaj nekatere izmed že utečenih, uspešnih oblik dela z otroki, ob katerih so na sodelovanje pripravljeni tudi starši. Po nasvetu vodstva iz ribniškega vrtca in s soglasjem ge. ravnateljice Andreje Šulentič sem stopila v stik s Pedagoškim inštitutom v Ljubljani, kjer so nam na podlagi prijavnice omogočili ogled na dveh osnovnih šolah s takim programom. Metodologija Korak za korakom prinaša drugačne poglede na poučevanje, predpostavlja nekoliko drugačno vlogo učitelja v razredu in vnaša s poukom po kotičkih malce drugačno razredno dinamiko, kot smo je bili vsi skupaj doslej navajeni. Med sodelavkami na razredni stopnji sem naletela na veliko zanimanje in željo, da bi si tak način dela pobliže ogledale v praksi. 29. maja je bila tako deležna praktične predstavitve na OŠ Poljane v Ljubljani prva skupina udeleženk z naše šole; na OŠ Frana Metelka v Škocjanu blizu Otočca pa L 6.2000 še druga skupina. Predstavitve smo se udeležile vse učiteljice iz Ribnice, Dolenje vasi in Sušja, ki smo v šolskem letu 1999/2000 poučevale v prvih oz. drugih razredih naše šole ter ena učiteljica iz podaljšanega bivanja. S strani šolske svetovalne službe nas je spremljala šolska psihologinja, iz vodstva šole pa ravnateljica naše šole. Odzivi vseh udeleženk so bili zelo pozitivni. Praktična predstavitev na zgoraj omenjenih šolah se je pričela z ogledom jutranjega srečanja, ko so se otroci zbrali z učiteljico na preprogi in skupaj ustno (in pisno) sestavili načrt predvidenih dejavnosti v določenem dnevu. Pozneje smo si udeleženke v različnih učilnicah lahko ogledale, kako poteka delo v nadaljevanju (v manjših skupinicah po ustreznih kotičkih) in se z razredničarkami dodatno pogovorile o stvareh, ki so nas najbolj zanimale. Seznanile smo se z nekaterimi teoretskimi osnovami metodologije Korak za korakom in izvedele, da tak način dela aktivno in uspešno poteka v 38 vrtcih in 23 osnovnih šolah po Sloveniji. Program v OŠ poteka od L do 4. razreda, letos ga nameravajo uvesti v 5. razred (predmetna stopnja), omenja se še iniciativa na visokošolski stopnji, kjer že obstaja določeno zanimanje za razvoj in koriščenje nekaterih prednosti takega pristopa. Na tem mestu bi se rada zahvalila ravnateljici naše šole, ki je moralno podprla in finančno omogočila, da smo si lahko ogledale program v tako velikem številu (14 udeleženk), nato pa še za financiranje nadaljnjega izobraževanja. POLONA GOLOUH, prof. razred, pouka NAGRADNI IZLET NA SLOVENSKO OBALO Ta zgodba se začne v začetku lanskega šolskega leta, ko smo se pri zgodovinskem krožku učenci (Adrijana Objak, Vanja Serafini, Nataša Šmalc, Robi Šmalc, David Debeljak in moja malenkost) takrat sedmih razredov pod mentorstvom gospe Mojce Čavka odločili, da bomo sodelovali pri raziskovalni nalogi, katere naslovje razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije, in sicer Obrt v našem kraju. Vsem je dobro znano, da Ribnica slovi po suhi robi, kar smo s pridom izkoristili in to zanimivo značilnost Ribniške doline vzeli pod drobnogled. Delo je bilo zanimivo in pestro: odpravili smo se k izdelovalcem suhe robe v Sajevec in tam poizvedovali, spraševali in si ogledovali izdelovanje. Potem je sledilo samo oblikovanje raziskovalne naloge in zbiranje zapiskov, pisanje utemeljitev, kar nam je vzelo nemalo časa, in pri čemer ne smemo nikakor pozabiti etnologinje, gospe Lucije Bartol, ki nam je bila v veliko oporo. Potem smo izgotovljeno nalogo poslali Zvezi prijateljev mladine in se nekoliko kasneje udeležili še srečanja mladih raziskovalcev zgodovine v Škofji Loki. Tam je vsaka skupina svoje delo tudi predstavila. Tam smo izvedeli tudi prijetno novico, zaradi katere smo pozabili na vse dodatne ure pouka in odpovedovanja: dobili smo namreč zlato priznanje, kar je najvišja nagrada. O veselju nima smisla izgubljati besed. In ker dober glas seže v deveto vas, so se začeli ljudje za nas zanimati. Tako smo v letošnjem šolskem letu pripravili predstavitev raziskovalne naloge še za domače občinstvo. Vsem je bila zelo všeč. Obrtna zbornica Ribnica nas je povabila na proslavo obletnice svojega delovanja, kjer smo s predstavitvijo popestrili program. Potem smo na povabilo Turistično informacijskega centra iz Ribnice sodelovali še na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Za nagrado nas je Obrtna zbornica nagradila z izletom, kije bil prijeten in zabaven. Zgodil pa seje v torek, 13.06.2000. Odpravili smo se na slovensko obalo. Najprej smo se v Fiesi kopali, nato pa smo iz Portoroža z ladjo s prozornim dnom (na fotografiji) krenili proti Strunjanu in si vmes ogledovali podvodni svet. Obiskali smo še Piran, kjer smo se zadržali dobro uro, potem pa smo se odpravili domov. Z nami so bili tudi člani naravoslovnega krožka in njihova mentorica ga. Nika V. Mihelič, ki so nam z domiselnostjo in izvirnostjo pomagali pri postavitvi razstave ribniških suhorobarskih izdelkov. Žal pa se izleta niso mogli udeležiti nekateri učenci, med njimi tudi šestošolec David Dellasciava zaradi hude poškodbe noge. Vse naše predstavitve je namreč popestril v vlogi vedno humornega Ribničana Urbana. Za izlet se Obrtni zbornici Ribnica najlepše zahvaljujemo. Združili smo preteklost, sedanjost in prihodnost suhorobarske obrti in bili lepo nagrajeni. ANNA MARIJA LAL1Č Foto Mojca Čavka KEŠETO IZIDE 25. SEPTEAIKKA Hhr.unvi ODDAJTE DO 7. SEITEAiKKA SMEJKOHIMNA Dajmo, Smejko, zbudi se, čas je za počitnice. Leva, desna en,dva, tri, Smejkov trop na grad hiti. Zaponke sonce nam suši, morilca policaj sledi. Cofek sem in cofek tja, saj to ni nič težkega. Dekletom žoga ne diši, dečkom pa se kar smeji. Glej jo veščo, kako beži, Smejko vztrajno jo lovi. Najprijateljstvo živi, igra nam polepša djii. Flamur Topotaj SMEJKAR- IADA Tudi letos je Občina sponzorirala program Veselih počitnic, imenovanih Smejkarjada. Program smo od 10. do 21. julija vsako jutro začenjali v Gradu, potem pa je sledilo 14 samoiniciativnih dni. Ponovno smo se srečali 7. avgusta in nadaljevali z našim poletnim programom, ki ga je vodilo šest prostovoljk. Otroci, takrat so se imenovali kar S mej koti, so iskali zaklad, prepevali Smejkohimno, pekli piškotke, plezali v steni, spoznavali zapore, risali in ustvarjali. Vzdušje pa dovolj nazorno prikazujejo kar fotografije same. Za Rešeto napisale prostovoljke Foto Urška Tekavec Izmed 29 udeležencev, med katerimi so prevladovale deklice, je bilo največ takih, ki so Vesele počitnice označili kot dobre, vmes pa so znašli tudi takšni, ki so jih ocenili kot: cool, super, zakon! Na timu KZK Zelenega vhoda smo vzgojiteljice dne 25.5.2000 opozorile, da nam je nujno potreben peskovnik. Do sedaj so se naši otroci igrali v peskovniku, ki je namenjen tudi otrokom drugih skupin in je bil za vse mnogo premajhen. Otroci so se na peskovniku zelo radi igrali. Igra v pesku veliko prispeva k razvoju motorike (presipavanje, nalaganje, kopanje, zasipanje), razvoju čutil (prijemanje, žgečkanje, spoznavanje hrapovo-gladko) ter sproščanju in uživanju v igri. Ti argumenti so bili dovolj prepričljivi oziroma močni, da je akcija stekla. Naslednje jutro seje sestal tim in predlagal lokacijo peskovnika, kajti dela z izvajalcem in sponzorjem ŠILC TRADE, d.o.o. naj bi se pričela še isti dan . Kmalu za tem so se nam pridružili še izvajalec, ravnateljica in hišnik. Še enkrat smo preverili lokacijo, bila je ustrezna. Dela so se pričela takoj - od izkopa do betonaže. Skratka, do peskovnika smo prišli čez noč. Ta peskovnik našim otrokom zelo veliko pomeni in so ga bili zelo veseli. Tim KZK vabi k sodelovanju različne donatorje in sponzorje, ker si podobnih akcij tudi v bodoče še želimo. Tekst in foto MARTA ŠKUU vzgojiteljica IGRA MALČKOV V NOVEM PESKOVNIKU OD VRTCA DO ŠOLE KULTURNE DROBTINICE SKUBIC PRVOVRSTEN PRIDIGAR, KI SE JE SPUŠČAL TUDI V RAZPRAVE O SPLAVU Osnovno gradivo za izdajo zbornika o dekanu Antonu Skubicu, ki mu je Ribnica posvetila letošnje kulturno leto, je zbrano, je na rednem sestanku v začetku avgusta ugotovil pripravljalni odbor. Odkril je, da največ dokumentov hrani domači župnijski arhiv, zato bodo raziskovanje Skubičevega dela in življenja muzealci in zgodovinarji izkoristili tudi za sistematični popis celotnega arhiva. Zbornik, ki naj bi bil predstavljen v okviru ribniškega praznika meseca oktobra, naj bi obsegal okrog 200 strani in osem prispevkov, v katerih se bodo večinoma nizali utrinki, ki bodo odkrili dekanovo življenje. Cerkev takratnega časa je Skubica smatrala kot enega najboljših pridigarjev, zato so mu bile poverjene naj-bolj zahtevne teme, lotil pa seje celo razprave o abortusu,medtem ko seje izven duhovništva ukvarjal celo s posojilništvom. Razstava, ki jo o njem pripravlja ribniški muzej, bo poskušala bolj kot Skubičevo delo razkriti njegovo osebnost, ob tem pa bodo prikazani tudi vsi pomembnejši dokumenti. Prihodnje leto pa se bodo strokovnjaki spravili k raziskovanju ribniške temačne preteklosti. Čarovništvo! Zadnjo ubogo žrtev na Kranjskem Ano Češarkovo so naši predniki sežgali ravno v Nemški vasi. AP Dekan Maks Ipavec je v župnišču naše! največ shranjenega arhiva o Skubicu, med drugim tudi dragocene rokopise njegovih pridig. Dn Foto AP Iz muzejskega arhiva RIBNICA IN NJENO ŠOLSTVO V ČASU PREŠERNA (III. nadaljevanje) Prešernov sodobnik Franc Ks. Kramer, poznejši kanonik v Ljubljani, rojen v Prigorici pri Ribnici 16. novembra 1800, torej niti tri tedne starejši od Prešerna, opisuje v svoji avtobiografiji učitelja Kliborja takole: "Kako je iz krojača postal učitelj, mi ni znano. Da se pedagogike in metodike ni učil in razen pisanja in čitanja tudi ni imel nobenega učiteljskega znanja, lahko se sodi po tem, kako seje vedel in ravnal z otroki. V prvem razredu je bilo šolarčkov kakih 60 - 70. Vsak je imel svojo nemško abecedno tablico, ki je z njo letal posamezno in zaporedoma k mizi, da mu je učitelj našteval črke po vrsti in potem sojih vsi izgovarjali za njim. Koje povedal črke, nagnal je vsakega v klop in nastopil je drugi, za njim tretji in tako naprej. Imel je navado, daje takrat otroka, kadar mu je izrekel črke, suval z nekim bodalcem v kazalec ali pa je mahal po glavi ali po hrbtu in tako dobesedno vtepal črke v glavo. Vsi so nosili kazalce krvave, ranjene ali gnojne, v znamenje, da so učenci njegovega razreda. Te rane so bile stra-šilo drugim otrokom, ki so se bali šole, zato so starši razposajene otroke ustrahovali s tem, češ da bodo morali v "grozno šolo". Prešeren menda ni imel teh gno- jnih prstov, ker je bil pod Kliborjem drugi pre-mifer, dočim Kramarja ni najti v Zlatih biikvah, saj seje rad potepal, namesto da bi hodil v šolo in tako je moral ponavljati ta krvavi razred. Od tod morda celo njegova huda obsodba po-dučitelja Kliborja, ki ga drugi pozneje hvalijo.” IVAN KLIBOR je poučeval v prvem razredu in je prišel v Ribnico kot krojaški pomočnik iz Prusije. Znal je brati in pisati in tako postal učiteljski pomočnik (Schulgehilfe). Bil je na glasu kot vesten in pobožen mož. V Ribnici seje poročil z Marijo Nosan, vendar pa je njun zakon ostal brez otrok. Učil je kot podučitelj do leta 1826. V drugem razredu je poučeval Prešerna in ostale učitelj (Schullehrer) ANTON KROMP-HOLZ. Ta je bil trd Nemec, rojen na Češkem. Najprej je bil učitelj v Kočevju, kjer je kot Nemec lahko napredoval. Leta 1810 gaje ribniški dekan Humel poklical v Ribnico za učitelja. Bil je sicer izvrsten učitelj, nikakor pa ni bil naklonjen slovenski mladini. Da bi šolarje ponemčil, je z njimi delal res neumno, saj jim je nalagal veliko nalog, "klepetal" z njimi po nemško, tako da ga ni nihče razumel. Verjetno pa ni imel tega namena, da bi ponemčeval ribniško otročad, ampak šolski sistem je bil takšen, da se v slovenščini ni poučevalo nič drugega, razen krščanskega nauka. POLONA RIGLER GRM Značilni prizor iz podeželske šole z učiteljem, ki kaznuje učence, in očetom šolarja, ki prinaša učitelju plačilo. (J. P. Hasenclever, Vaška šola) ALEŠ OSVAJA AMERIKO - drugič Spet jo imamo. Čisto novo smer, kot že veste. Po Aleševi zaslugi. Ker smo informacijo dobili tik pred zdajci, vam zdaj lahko povem o smeri še natančne podatke, ki se bodo zabeležili v zgodovino alpinizma in bodo ostali za vse nadaljnje rodove ter so že uradno registrirani: Palcaraju Sur Južna stena Dolžina: 600 m način: solo prvenstvena plezalec: Aleš Žagar AO Ribnica Ime: Inmortal Beloved ocena: BD- do 90 stopinj AO (110 stopinj) datum: ll.JuHJ 2000 čas: 11 ur (od bivaka In nazčj van) 18 ur) Če ste ugotovili, da ne veste, kaj pomeni oznaka ED pri oceni, naj vas potolažim, da to ni za nas, navadne smrtnike. To je francoska ocena extrem dificulte, kar bi po slovensko pomenilo nadčloveško težka... Tudi Aleš sam je rekel, daje zelooooo (pa še kakšen ooo sem spustila), težka. Če bi naredila samo kratek povzetek dveh strani grozot, ki jih je opisal, vam lahko povem, daje že na samem začetku imel opravka z novoza-padlim snegom, tako da je celo pot srečeval plazove prhkega snega. Poleg tega je najbrž odveč omeniti, da se je kmalu začel v sneg ugrezati do kolen in še čez. Na poti proti vrhu je srečal še razpoko, ki se ji je izognil lahko samo čez serak z naklonino 110 stopinj. (Kdor ne ve, kaj je serak, naj si predstavlja ogromno kubikov snega, ki mu visi nad glavo s kakšne strehe in komaj čaka, da mu zdrsne na glavo...) Poleg luknjastega ledu pri naklonini 90 stopinj in nestrjenega snega ter ogromnih opasti bi se še našlo kaj, kar človeku zaledeni kri v žilah. Če navedem samo odlomek njegovega pisma:» par metrov pod vrhom mi je zaprl pot previsni serak... Ko sem bil dva metra od roba stene (da, prav sem napisal, 2 m), je led zamenjal gnil sneg. Bolj kot sem kopal, bolj se mije delal previs...... Zdaj si že lahko predstavljate hud boj. Navzdol... prepad. Navzgor... streha snega. Človek se vpraša, kam bi pospravil ves adrenalin, ki že sili iz žil... In če upoštevate, da se vse to dogaja pri minus 30 stopinjah Celzija... Ter v tako redkem zraku, da mora človek počivati že potem, ko se za ušesom popraska... Kogar zanima kaj več, bo moral vprašati mojstra samega... Seveda že vsi komaj čakamo, da se vrne v dolino domačo, na zelje s kranjsko klobaso. In to ZASLUŽENO, saj je letošnjo sezono njegova smer ena izmed edinih dveh, ki sta bili do sedaj usojeni slovenskim alpinistom. Eno je srečno preživela dvojica alpinistov, ki jim pravijo Karo in Bubu, eno pa naš Aleš. Spet sam. Drugim sreča še ni bila naklonjena, kar moramo razumeti zaradi obupnih vre-m e n s k i h razmer, ki so iz leta v leto slabše. Če ne verjamete, pojdite sami pogledat. Verjamem, da si boste obupno želeli čimprejšnjega povratka domov. Toliko o novostih do danes. Kako pa naprej, boste pa že zvedeli pravi čas... MARJETKA PORENTA Iz zadnjega Aleševega e-maila uredništvu Rešeta Lep pozdrav.. Ja sprašuješ če je kaj novega ... no ja splezanega ni nič. Sem pa potem ko sem se dodobra pozdravil (antibiotiki delajo čudeže) odšel še zadnjič poizkusiti. Za Tauliraju, ki sem ga imel v načrtu ni bilo niti približnih razmer, tudi za kakšen drug vrh ne... Kljub temu sem se odločil da grem v dolino Paron in poizkusim po normalki priti na vrh Artensonraju- ja (6026 m). Po dveh dnevih v vršnem taboru pod goro sem ugotovil da sem za letos zaključil s plezanjem, ker so razmere nemogoče. Vsak dan je padal sneg potem eno uro syalo sonce, nasledijo uro zopet sneg, in tako naprej... kot pri nas aprila. Edina tolažba je bila ta da tudi drugim (tam so bili se Španci, Čilenci, Nemci, Američani) ni niti približno uspelo kaj več kot meni... Tako smo skupaj modrovali "This year is bad for climbing" Ja sedaj pa samo se potpjem naokrog po dolinah in si iščem cilje za nasled-ijič (teh je pa ogromno). Lp, Aleš Ker nimamo lahko Aleša ' takole... svežih fotografij, si akciji predstavljate j ^ foeVJA I X/u RißN/C/tUi} | D/? p P&?i/ ßüp/zo j noj kwax I 5€n li45ne/z/ z/, VteniT. 2/9 CA*?/! = 3 Is || <'/'?/!_ /thJMe C-E /Ote/oo im J Te $e te Po t_ep P0/2x?sn/ce SEM SPčEtTU/ T£ 'MEČ f>/e£/72F pe^T/. 1 oßUüg/i s f rt SPL/2/i J IZčif P/ J£~ Ar/?/I/C? šepaj mA n < II l s ■ 2D £>/uqz ^CM Z e POSr^/oP tAmjk Eli IÜ+C/J4 _ Ts1/- ŠPORTNI UTRINKI ŠPORTNI UTRINKI USPEŠNA IN PLODNA ROKOMETNA SEZONA Mladinci državni prvaki, Janez ILC trener leta Ribniški rokometaši bomo tudi v prihajajoči tekmovalni sezoni 2000/2001 nastopali velitni državni rokometni ligi. Po razburljivem in dramatičnem tekmovanjuvkončnici lanskega prvenstva smo uspeli na koncu osvojiti deveto mesto v 1. Adržavni rokometni ligi in si tako zagotoviti tudi v naslednji sezoni igranje vligi najboljših slovenskih rokometnih klubov. Minula sezona je bila za naš klub zelo uspešna in zadovoljni smo lahko z vsemi dosežki naših ekip. Med prvoligaškimi moštvi je bila ekipa Ribnice edina, kijev tekmovanju nastopala samo s svojimi doma vzgojenimi igralci. Sam sistem tekmovanja je predstavljal novost v prvoligaškem tekmovanju in je bil dokaj naporen, odigrati pa je bilo potrebno kar 32 tekem, v jesenskem in spomladanskem delu ter končnici za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Obiskovalci domačih tekem so zadovoljni zapuščali dvorano, obisk pa je bil na vseh tekmah nad pričakovanji, ■kar dokazuje, da si v Ribnici želimo v živo ogledati najboljša slovenska moštva. Mladinci, ki jih je vodil Janez Ilc, so prepričljivo osvojili naslov državnih Najuspešnejši trener kluba, trener znajveč trofejami,v minuli sezonije vsekakorena izmed legend ribniškega rokometa, Janez Ilc. Po izjemni in dolgoletni igralski karieri sedaj uspešno nadaljuje tuditren-ersko pot Po lanskoletnem uspehu in uvrstitvi ekipe v 1. A DRLjesčIansko ekipo dosegel devetomesto, mladinci so postali državni prvaki, mlajši dečki A pa so osvojili 2. mesto. Foto Dušan Ilc prvakov in tako ponovno dokazali, da se za bodočnost rokometa v Ribnici ni bati, Mare Hojč pa je bil najboljši strelec mladinske lige. Kadeti so se uvrstili v polfinalno skupino in tam pod vodstvom trenerja Stojana Gelzeta dokazali, da se kljub pomanjkanju kakovostnih igralcev lahko s trdim delom in veliko dobre volje dosega vidne rezultate. Ekipe mlajših kategorij iz rokometne šole, ki jo že vrsto let uspešno vodi Zdenko Mikulin, pa so se vse uvrstile na finalne turnirje štirih najboljših ekip v državi. Mlajši dečki A, trenerja Janeza Ilca, so osvojili v Velenju 2. mesto; starejši dečki, trenerja Zdenka Mikulina, so osvojili v Celju 3. mesto; naši najmlajši rokometaši, mlajši dečki B, trenerja Damjana Škapeija, pa so že v svoji prvi tekmovalni sezoni osvojili 3. mesto. Naši rezultati in uspehi pa vsekakor ne bi bili tako veliki, če klubu ne bi ob strani stali zvesti navijači navijaške skupine Tornado, ki so igralce in ekipo spremljali tudi na težkih gostovanjih. Tornado postaja iz leta v leto večji in mogočnejši, naše rokometaše pa je že ničkolikokrat ponesel k pomembnim zmagam. Ob zaključku tekmovalne sezone, ki jo ribniški rokometaši že po tradiciji zabelimo v gojitvenem lovišču Lobajnca v Ota vicah, se je vodstvo kluba zahvalilo vsem privržencem, sponzorjem in donatorjem za podporo in pomoč pri delu. Še posebej pa seje ob tej priložnosti s posebnim darilom zahvalilo navijaški skupini Tornado. Tudi v letošnji sezoni bo klub nastopal pod imenom RK INLES - RIKO, člansko ekipo pa bo še naprej vodil Janez Ilc. Njegov pomočnik ostaja Borut Troha, ki bo v naslednji sezoni skrbel tudi za mladinsko ekipo. Letos bo verjetno težko ponoviti vse dosežene rezultate iz minule sezone. Cilji članske ekipe za letošnjo sezono so jasni. Uvrstitvi se med osmo in deseto mesto, kar zagotavlja obstanek v ligi najboljših. Igralski kader ostaja enak kot v lanski sezoni, razen kapetana Gorana Dok-iča, ki po dveh sezonah zapušča naš klub. Iz Škofje Loke pa sta se vrnila naša bivša igralca Damjan Škaper in Sašo Kersnič, ki bosta v novi sezoni vsekakor predstavljala kakovostno okrepitev v naših vrstah. Letošnja tekmovalna sezona bo izjemno težka in naporna, državno prvenstvo pa se bo začelo šele sredi meseca oktobra. Novinca v ligi sta trboveljski Rudar in Velika Nedelja, prvenstvo pa bo potekalo samo po dvokrožnem liga sistemu, brez končnice, iz lige pa bosta izpadli zadnji dve ekipi. Razpored tekmovanj in ostale novice pa bomo objavili v septembrski številki Rešeta. UROŠ BREGAR 8. MEMORIAL JOŽETA ŠILCA RIBNICA - ŠKOFJA LOKA 1. in 2. september 2000 Prvi vikend v septembru se obeta ljubiteljem rokometa v Ribnici zelo kakovostna in izjemna rokometna prireditev. Domači rokometni klub bo organizator že tradicionalnega 8. MEMORIALA JOŽETA ŠILCA, na katerem bodo nastopile članske ekipe: Mobitel Prule 67, Trimo Trebnje, Termo Škofja Loka, Slovan Ljubljana, Sevnica in Inles - Riko. Memorial bo osvežitev in popestritev športne ponudbe v času ribniškega sejma suhe robe in lončarstva. Letošnje tekmovanje bo potekalo v dveh delih in krajih. Polfinalna turnirja bosta v petek, 1. septembra, v Ribnici in Škofji Loki, finalni del pa bo v Ribnici v soboto, 2. septembra. Ob tej priložnosti bomo skupaj obudili spomin na veliko ime slovenskega rokometa, našega skupnega prijatelja, igralca in trenerja, žal prekmalu pokojnega Jožeta Šilca. Jože Šilc je izšel iz ribniške rokometne šole, kjer je tudi začel svojo rokometno pot, najprej kot igralec in kasneje tudi kot uspešen trener prve ekipe. Njegova nadaljnja športna pot gaje zanesla tudi v Ljubljano, Sevnico in Škofjo Loko, kjer je pustil za seboj nepozabne sledove strokovnega in kakovostnega dela, bodisi kot igralec, trener ali svetovalec. Jože Šilc je živel za rokomet in kot rokometna legenda ostaja med nami še naprej. V Ribnici in tudi drugod po Sloveniji, se ga spominjamo kot dobrega in uspešnega igralca ter trenerja, predvsem pa kot izjemnega človeka in prijatelja. UROŠ BREGAR RAZPORED TEKMOVANJA 1. DAN / PETEK, 1. september 2000 RIBNICA POLFINALNI TURNIR - SKUPINA A 17.00 INLES - RIKO : SEVNICA 19.00 SLOVAN: SEVNICA 21.00 INLES - RIKO : SLOVAN ŠKOFJA LOKA POLFINALNI TURNIR SKUPINA B 17.00TERMO: TRIMOTREBNJE 19.00TRIMOTREBNJE: MOBITEL PRULE 67 21.00 TERMO : MOBITEL PRULE 67 2. DAN / SOBOTA, 2.september 2000 RIBNICA-FINALNI TURNIR 16.00TEKMAZA5. MESTO (tretjeuvrščeni ekipi iz Ribnice in Škofje Loke) 17.30TEKMAZA3. MESTO (drugouvrščeni ekipi iz Ribnice in Škofje Loke) 19.00TEKMAZA 1. MESTO (prvouvrščeni ekipi iz Ribnice in Škofje Loke) 20.30 ZAKLJUČEK. PODELITEV POKALOV IN PRIZNANI ROKOMETNI KLUB INLES - RIKO, MLADINCI-DRŽAVNI PRVAKI 2000 Spodaj od lew: Kristjan KOŠIR, Leon MIKULIN, Miha PAHUUE, Nejc HOJČ, Dejan ERE NT, Rok KOŠMRLJ. Zgoraj od leve: Borut TROHA (pomočnik trenerja), Franc VESEL (tehnični vodja), Boštjan GRM, Branko ŠPOLJAR1Č, Gregor ILC, Aleš KRŽE, Mare HOJČ, Blaž MERHAR, Jaka ILC, Janez ILC (trener), Uroš BREGAR (sekretar) Velika nagrada Inkospora in Arboretuma “Zaprešič 2000” as e «a S ce E- Po treh tednih premora so se ribniški triatlonci udeležili šprint triatlona za pokal Hrvaške v Zaprešiču pri Zagrebu. Premor triatloncem ni povsem koristil, saj po tako dolgi odsotnosti s tekmovanj tekmovalec ni v zadostni meri motiviran in pripravljen na tekmovanje. Vendar kljub temu - solidna predstava naših triatloncev. Znova so dokazali, da so kot klub najmočnejši in so osvojili prvo mesto; tokrat v spremenjeni, popolni ribniški zasedbi (Damijan Kromar, Miloš Petelin in Bojan Cebinj.S svojo odlično predstavo so pokosili svoje tekmovalce kadeti. Na triatlonu jih je za naš klub nastopilo kar pet: Bojan Čebin, Jure Tanko, Andrej Remic, Simon Pogorelc, Nejc Arko. Zmago je slavil Bojan Čebin pred Andrejem Remicem, na tretje mesto pa seje uvrstil Jure Tanko. Tako Damijan Kromar kot Miloš Petelin nista pokazala vseh sposobnosti (poznajo se počitnice), v absolutni kategoriji sta zasedla 4. in 6. mesto. Mitja Dečman je po zelo naporni noči (poroka) zasedel 15. mesto. Med veterani pa se z drugim mestom v svoji kategoriji lahko pohvali Tone Žagar. Drugi del sezone se je približal z neverjetno hitrostjo in ribniški triatlonci so se 19.8. 2000 pomerili na novi tekmi za slovenski pokal v Puli, o kateri bomo pisali prihodnjič MILOŠ PETELIN Na 11. državnem tekmovanju "MLADINA IN GORE", ki je potekalo 20. novembra 1999 v Framu, smo si ekipa" Urban", ki smo jo sestavljali Simon Žurga, David Debeljak, Tjaša Arko in Lea Lesar ter naša mentorica Zdenka Mihelič, z odličnim 2. mestom prislužili petdnevno počitnikovanje v dveh kočah. In sicer na Vršiču v Erjavčevi koči, ter na Pogačnikovem domu na Kriških podih. 7. julija 2000 smo odšli na Vršič. V Erjavčevi koči smo bili 2 dni, in sicer od petka do nedelje, nato pa smo v nedeljo, 9. julija, naredili "pre- hod" do Pogačnikovega doma. Tura je bila kar dolga in tudi malce naporna, saj je šlo kar za 1200 metrov višinske razlike. Med našim bivanjem v najlepših delih Julijcev smo naredili tudi nekaj potepanj - proti Mali Mojstrovki, na Razor, okoli Kriških jezer ter seveda preko Sovatne v Vrata. V obeh kočah so bili zelo gostoljubni. Hrana je bila dobra in vreme nam je bilo dokaj naklonjeno - naužili smo se tako sonca, megle, dežja in snega. LEA LESAR TURNIR VETERANOV E* U S o X O cc Sekcija veteranov Rokometnega kluba R1BNI-| CA bo v sklopu rokometnih prireditev v času ribniškega sejma organizirala TURN IR VETERA-: NOV - RIBNICA 2000. Na turnirju, ki se bo za-! čel na semanjo nedeljo, 3. septembra ob 9.00 uri, | bodo nastopile naslednje veteranske ekipe: Celje, Slovan, Hrastnik, Zagorje-Trbovlje, Radeče, Sodražica, starejši in mlajši veterani Ribnice. Ljubitelji rokometa in obiskovalci sejma bodo lahko vse do 15.00 ure v živo gledali in uživali v mojstrovinah nekdanjih rokometašev. Gostu- joče ekipe se bodo pripeljale na turnir kar z avtobusi in skupaj s svojimi družinami. V popoldanskem času si bodo ogledali sejemsko prireditev in tako uživali v izjemnem sejemskem vzdušje, ki ga znamo pričarati le Ribničanje. Turnir naj bi postal tradicionalna prireditev ob ribniškem sejmu. Naslednje leto organizatorji načrtujejo povabiti tudi ekipe iz tujine in tako bo turnirdobil mednarodni status. UROŠ BREGAR KOŠARKARSKI TURNIR RIBNICA 2000 Zadnjo julijsko soboto seje na novem igrišču v Sušju odvijal košarkarski turnir. Organizatorji turnirja Miha Ilc, Peter Lovšin in Miha Klun smo ob asistenci gasilskega podmladka Suš-je in Športne zveze Ribnica pripravili še pravi športni krst tega igrišča. Druženje seje začelo in z nekaj običajnimi izjemami tudi končalo v športnem duhu. Na turnir se je prijavilo osem ekip iz naše občine. Posebno težo turnirju je dodala še ekipa Občine Ribnica, sestavljena iz občinskih svetnikov, ki jim je poveljeval sam župan. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po štiri, znotraj katerih so se pomerile po turnirskem sistemu, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. V zanimivem in napetem finalu, ki je bil poln preobratov, so zmagale izkušnje ekipe Divjih jezdecev iz Ribnice, ki so premagali mlajše, a zelo všečno in atraktivno moštvo Zmedencev -LINEAR, prav tako iz Ribnice. V tekmi za tretje mesto je slavilo domače moštvo, Klub MuštikT, ki je premagalo Luzerje z Griča. Naj se na koncu v imenu organizatorjev zahvalim vsem sodelujočim na turnirju ter vsem obiskovalcem, ki so dodatno pripomogli, da je turnir uspel. Še enkrat se je izkazalo, da tovrstne prireditve predstavljajo dobro počitniško poživitev in upam, da jih bo še več. MIHA KLUN AVGUST Datum: SOBOTA, 26. 8. 2000 Kam: na OJSTRICO (2349 m) Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Vodja: Zvone Oberstar SEPTEMBER Datum: SOBOTA, NEDELJA, 9.-10.9.2000 Kam: na TRIGLAV (2864 m) Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Vodja: Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA, 23. 9. Kam: na DOVŠKO BABO (1891 m), ROŽCO (1587 m), GOLICO (1835 m) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Vodja: Petra Vesel Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). ŠPORTNI UTRINKI VIJUGANJE PO SLOVENSKI DEŽELI S kolesom na morje ali Tour di Istria »Oči, zakaj nimamo klime?« »Tih hod, mule. Bomo vidikakšen bo tvoj avto...« Kujemulczrastu, s'je kupu kolu. In mula tud. Pastašlanamurje... Verjetno se sprašujete, zakaj, za vraga, bi se kdo mučil na kolesu z 20 kg prtljage, če lahko samo pritisne na gas... Vam povem vsaj nekaj razlogov? Klime sploh ne potrebujete. Nikjer vam ne grozi stoječa kolona. Prav tako se vam ne bo treba pražiti na obali, da bi dobili rjavo barvo, saj 1 vas bo na kolesu sonce prav lepo božalo cel dan. Poleg tega, za vse tiste osebe ženskega spola, ki se tako zeloooo bojijo obleči kopalke, naj povem, da z vsakim metrom poti navzgor po klancu lahko z veseljem odštevate kalorije... Torej, dragi moji, vzemite naju za zgled. V ponedeljek sva se usedla na kolo, tistih nekaj oblakov je napovedovalo samo izvrstno klimo, in po šestih urah in pol vožnje sva prispela na Reko. Po 110 kilometrih se prav prileže postanek. Seveda tistim, ki bodo morebiti šli po najinih stopinjah, sploh ne bova povedala, da jih čakata dva obupna klanca skozi Delnice in preko Gorskega kolarja. Saj ko prispeš na cilj, tako ali tako pozabiš na težave in na utrujenost. No, po krepkem počitku naju je čakala druga postaja. Od Ribnice do Pule sva prevozila 234 km ali 13 ur vožnje s kolesom. Pa naj še kdo reče, daje Pula daleč! Tu pa se lepši del šele začne. Lepši za kolesarje, namreč. Ne da se opisati božanskega občutka, ko sva odhajala iz mesta in sva skozi center prihranila vsaj eno uro čakanja pri semaforjih. In pa smehljaja na najinih ustnicah, ko sva opazovala 12-kilometrsko nepremično kolono obupanih voznikov, ki so si želeli priti do mesta... Seveda sva jim prav veselo mahala, in marsikaj bi stavila, da so nama zavidali... No, kako pa bi se vi počutili v razbeljenem avtomobilu, ko bi čakali na prestop meje v koloni, pa bi vas prehitel ves nasmejan kolesar? Hm.... Poleg tega, sploh če ste kolesarka in vam je vroče, zaradi česar imate na sebi le kolesarske hlače in zgornji del kopalk, vas na meji ogovori prijazen možak s širokim nasmeškom: »Jao, gospodična, što ste poervenila!« No, v enem tednu z zmerno hitrostjo tudi ni tak problem narediti 400 km, kaj menite? Pa tudi vreme vam ne more pokvariti dopusta. Če je vroče, se hladiš v senci in v vodi. Če je oblačno, je kot nalašč za vrtenje pedal. Dež ob morju pa tako poleti ne pada več kot eno uro. Dobrodošel počitek! Na cilju si pa lahko vedno brez slabe vesti privoščiš hladno pivo. Ker si dehidriran in ker moraš dobiti tudi kaj vitamina B12. Če pa vas zanima še kaj, poskusite sami... Le še droben nasvet: pazite na promet, saj je precej gost, še zlasti v poletnih dnevih. In vedno glejte table in prometne znake, saj tudi kolesarji lahko naletijo na može v modrem. Sploh tam, kjer je prepovedan promet za kolesa (stavim, da marsikdo ni vedel tega, da Črni Kal ni namenjen kolesarjem).Kar je pa najvažnejše, vzemite s sabo dovolj tekočine. Pa omislite si oblačila iz pametnih materialov, ki se takoj ne napijejo vlage. Torej, želiva vam srečno vožnjo! MARJETKA PORENTA IN DEJAN ŽAGAR OBVESTILO IN VABILO Socialdemokratska stranka Slovenije prireja FESTIVAL SDS, ki bo v NEDELJO, 3. septembra 2000, s pričetkom ob 13.Ufi, na stadionu Rugby kluba v Ribnici. Festival se bo pričel s krajšim kulturnim programom. Slavnostni govornik bo predsednik SDS, Janez Janša. Ob obilici dobre hrane in pijače bomo nadaljevali z družabnimi igrami za otroke in odrasle, za zabavo in dobro razpoloženje pa bodo poskrbeli ČUKI, VESELE ŠTAJERKE IN MARTA ZORE. Vljudno vabljeni! VOJKO ARKO MIKLOVA MAMA Vojko Arko, pisatelj in andinist, živeč v Argentini (Bariloče), je v kratki pripovedi z naslovom MIKLOVA MAMA oživil spomin na svojo staro mater KAROLINO ARKO PAKIŽ GOEDERER in na Ribnico ter Ribničane za časa svojega življenja (1920-2000), kakor jo je zaznaval, ko je tukaj bival, oziroma pozneje, ko jo je obiskoval, kadar je prišel v domovino. MIKLOVA MAMA IZ RIBNICE (IV. nadaljevanje) Miklovi mami je bilo usojeno, da jo je pri sedemdesetih letih zajela še druga svetovna vojna. Spominjam se, kako me je vesela sprejela, ko sem zaključil svojo pustolovščino v Makedoniji. Tam sem se z veliko srečo izmazal iz nemškega ujetništva in se brez neprilik vrnil v Ljubljano. Šentvid, kjer je družina’ živela, so zasedli Nemci pa sem se zatekel v Ribnico. Prvi meseci vojne se niso kaj dosti poznali. Jugoslovanske vojake, ki so prej hodili k Miklovim pit pivo, so zamenjali Italijani. Stara mama se je z njimi lahko pogovarjala, saj seje v mladih letih naučila italijanščine. Ribniške dame in kapišoni so še vedno obiskovali gostilno, polje pa je rastlo in rodilo ne glede na človeške zmešnjave. Nastanil sem se v Ribnici, včasih sem skočil v Ljubljano zaradi univerze. Čital sem, študiral in se sprehajal po Brezju tja do Prigorice in Dolenje vasi. V gostilni sem poskusil streči, a nisem opravljal nekega obveznega urnika. Tu in tam meje stara mama prosila, naj vprašam po vaseh po krmi za prašiče: korenje (ona je rekla "mirni"), kolerabe ("kaule"), koruza ("fr-mentin" po ribniško). Kot po navadi je samo povedala, da vse to potrebuje - a mi ni ne ukazovala, ne zahtevala. Večkrat sem uspel in dobil, katerikrat pa mi je seveda spodletelo. Leta 1942 so se prilike ostrile. V gozdovih in bližnjih vaseh so se začeli oglašati partizani. Italijani so zagradili trg z bodečo žico, za potovanje v Ljubljano smo morali prositi dovoljenje in kdaj smo tudi slišali pokanje iz Velike gore. V Bukovici so partizanski streli zadeli dva italijanska vojaka. Italijanska soldateska je zagrabila strica Franceta, brata mojega očeta, in druge kmete in jih ustrelila kot talce. Pri Miklovihjeta dogodek boleče odjeknil. Ljudje so postajali vse bolj razdvojeni v svojih pogledih na vojno in nasprotja so se večala. Januarja 1943 je Miklovo hišo zadel pomemben udarec: po daljšem bolehanju je preminila teta Helena, ki sije kljub bolezni prizadevala pomagati v gostilni in gospodinjstvu. Zdaj sva se z bratom Brankom, ki seje navadno zadrževal v Ljubljani, nekaj več vrtila v gostilni in stregla gostom, a kaj dosti nisva zalegla. Gostilniški posli so se še močneje zvrnili na ramena Miklove mame. Vojne ujme so se v naslednjih mesecih zgrinjale nad Ribnico. Italijani in partizani so strahovali vasi, razmere so postale izredno zapletene in so zahtevale od ljudi neke opredelitve. Vojna je v gospodarskem oziru čedalje težje pritiskala. Hrane za živino že v začetku ni bilo lahko dobiti, a tudi hrane za ljudi je začelo zmanjkovati. Gostilna je vse manj dajala. Nekajkrat! me je stara mama prosila, da pobaram za denar premožnejšega sorodnika iz bližnje vasi in sem tako posojilo vselej dobil, ona pa seje potrudila, daje kljub vsem težavam ob času vrnila. Septembra 1 943 je Italija kapitulirala. Nemci so zasedli Ljubljano in partizani Dolenjsko. Po igri naključja sem se takrat znašel v Ljubljani, brat Branko prav tako po naključju v Ribnici. Njega so partizani najprej zaprli, potem mobilizirali in ga ob umiku iz Ribnice po običajnem hitrem postopku ustrelili. Obdolžili so ga grehov, ki jih ni zagrešil. Miklovo mamo je smrt vnuka močno pretresla. Vendar je udarec sprejela kot nekaj neubranljivega, kot klofuto usode. Takrat je pisala: "Ubogi revež, on sedaj počiva, a nam je težko. Radovedna sem, ako se s teto Heleno kaj vidita. Jaz nimam nič upanja na dobro, pravim pa, kateri je umrl, je srečen." Razumela je, da se nisem več vrnil na Dolenjsko in kmalu odšel v Italijo. Čisto neposredno pa je zadelo staro gospo in njeno sestro Tončko bombardiranje trga. Hiša je izgubila streho in sta se morali umakniti v Bukovico, kjer sta jima zetov oče in žena pokojnega strica Franceta nudila začasno zavetje. Vzpenjam se po položni stezi proti zgornjim pobočjem mojega domačega hriba Cena Otta. Ob poti mi kimajo ciprese in radali. V mislih preletim lepo in srečno življenje v mojem mestecu pod Kordiljerami, v bariloških gorah in v krogu moje družine. Spomin se poslavlja v patagonski resničnosti od ribniške preteklosti po hudih letih druge svetovne vojne. Vojna vihra seje zaključila. Medtem ko sem po povratku iz nemških zaporov in ameriških taborišč brez večjih težav živel v Padovi, se je Miklova mama z vsem ognjem spravila na popravila Miklove hiše. Za dvainsedemdesetletno ženo je to pomenilo vse kaj drugega kot udoben posel. Letala je po uradih, iskala gradbeni material, prigovarjala nemškim vojnim ujetnikom, ki jih je vlada poslala na delo vopus-tošene kraje. Predstavljam si trdo delo v takrat- nih zategnjenih razmerah. Revščina je gospodarila, zraven so še sitnale nove odredbe in novi zakoni. Vzeli so ji nekaj njiv, a obnova ji je posodila manjšo vsoto denarja za popravila. Trohico gotovine je skupila s prodajo lesa v gozdu, saj je bil pri toliko poškodovanih hišah les iskan. Takrat mi je pisala: "Prestali smo dosti, pa nič zato. Korajžen človek ne scaga.” Koncem 1946 je sestra Tončka spet lahko stanovala v svojem “štibelcu” v prvem nadstropju in streha je bila urejena. Naslednje poletje se je delo nadaljevalo in slednjič je bilo leta 1948 v glavnem zaključeno. Zavedam se, da sem se v tistem času prav malo brigal za ribniške prilike. Ukvarjal sem se s svojo prihodnostjo, se trudil za potovanje preko oceana in potem z navdušenjem odkrival novi svet. Stara mama ni utegnila dosti pisati in o njenih težavah so mi kdaj poročale moja mama, sestra ali teta Tončka. Tako sem šele v Argentini izvedel o pestenju občinskih poglavarjev, ki so grenili zadnja leta življenje stare gospe. Zgradba je bila za silo popravljena, a so zahtevali olepšati pročelje, češ da taka stavba kvari videz trga. Priskočil je na pomoč moj oče in plačal zahtevane izboljšave. Svoja zadnja leta je Miklova mama prebila pri hčeri v Šentvidu, kamor seje preselila po smrti tete Tončke. Zapustila je ta svet novembra 1956. Po njeni smrti so Miklovo hišo podržavili. Ob bežnih obiskih v stari domovini sem vselej skočil v Ribnico. Ogledoval sem si Miklovino od zunaj in se spominjal lepih dni, ki sem jih v mladosti tam preživel. Po mojem zadnjem obisku so hišo spremenili v kulturni dom. Ko so politične spremembe v Sloveniji omogočile razdržavljenje zaplenjene imovine, mi je sestra predlagala, da se odpoveva zadevnemu postopku. Rad sem pristal. Sam bom pač preminil pod Andi in moji otroci so se že vključili v viharni direndaj ameriškega kontinenta. Nobeden se ne bo ukvarjal s tem, kar je pomenilo njihovi prababici življenjsko brigo. Naj torej hiša še naprej služi ribniški kulturi in naj ostane v mojem rojstnem kraju trajen spomin na Miklovo družino in zlasti na Miklovo mamo, ki je posvetila svoje življenje tej stavbi na sredi trga. Naslednjič bomo objavili še tekst Irene Arko o Miklovi mami, nakar se bo podlistek o tej rodbini iztekel. PODLISTEK Turistično društvo Ribnica ob sodelovanju občine organizira kulturno - etnografsko turistično prireditev TUHNMSkl SBKENU v ne&eljo, 3- ^efatembra 2.000 SPREVOD PO GLAVNI ULICI OB 9.15 • zastavonoša na konju, krošnjarji, godba, pevci in vaško etnografsko društvo Hrovača SKUPINE SLOVENSKE NARODNE IN NARODNO-ZABAVNE GLASBE (Vesele Štajerke, Dvojčici Vesna in Vlasta, Strune, Vesele babice, Klub Zupanovih harmonikašic, Olgica Trbovc, Maja Dobrotinšek, Šola harmonikašev Zevnik - Pečjak, Cita Galič, Jasmina Travnikar, Amanda in Lidija) iz vse Slovenije, to je 11 skupin ženskih zasedb, ki bodo ob 11. uri nastopile v Gradu (TD Ribnica) ob 10. uri ODPRTJE SEMNJA, slavnostni govornik preds. vlade dr. Andrej Bajuk od 9.-13. ure rokometni turnir veteranov - Ribnica 2000 (RK Inles- Riko) ob 13. uri poulični teater pred Cenetovo hišo (RŠK Ribnica) (Ana Monro, Teater Torpedo, Dejmo stisnt teater, Mini cirkus Buffeto, A"D"B teater) ob 13. uri prikaz pasem in dela službenih psov vojaških enot na grajski zelenici ob 17. uri PROGRAM ZA VSE GENERACIJE v Gradu (TD Ribnica) Nastopajo: Romana Kranjčan, čarodej Romanno, zmagovalec MMS Slavko Ivančič, zmagovalca Slovenske popevke 2000 The Twins, Saša pa še kaj se bo našlo. SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI: v nedeljo, 3. septembra ROKODELSKI FESTIVAL (Območna obrtna zbornica Ribnica) v soboto. 2. septembra od 15. - 21. ure ULIČNI RADIO od 16.-22. ure Rokometni memorial J. ŠILCA-finalni turnir (RK Inles - Riko) ob 21. uri - Matjaž Javšnik: SEX, DRUGS AND ROCK ’N 'ROLL v Gradu (RŠK) 8. in 9 september DRŽAVNO TEKMOVANJE ORAČEV SLOVENIJE v Kočevju RAZSTAVE: • Ribnica in njeno šolstvo v času Prešerna v prostorih bivše Ljubljanske banke na Škrabčevem trgu • zbirka predmetov iz bronaste dobe v grajskem muzeju • razstava fotografij (v Ameriko) v gradu • park kulturnikov v Gradu • gobarska razstava • gojitelji pasemskih malih živali na Marofu • dan odprtih vrat čebelarjev v šoli Sponzorja: PIVOVARNA UNION, ZAVAROVALNICA TRIGLAV