Poštno tekoči račun št. 24. Posamezna Jtev. — 20 stotink St. 26. V Oorfei, due 24. junija 1920. Letnik III. Izhaja v Gorici vsak če- trtek opoludiie. Velja za celo lelo 12 L, mcsečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se nc bomo ozirali. Posamezne številke stanejo v razpiodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Cardm- ci 4, uprava : ul. Vetturini 9. Rokopisi se ne vračajo. Ne- frank/ian^ pisma ac ne spre- jemajo. Oglasi, katcre jü treba vnaprej plučati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcij »Goriškc Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vimpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Gorici, uJica Vet- turini štev. 9. Slovenske šole v Gorici. Te dni se zaključi šolsko leto, dijaki in dijakiiije dob6 svoja spričcvala. da po- hite ua oddili na počitnice. Se ve, to ne veljä za goriške Slvvence,, kcr Slovene! v Oorici tudi v prctcklcm letu niso imeli no- bene Sole. Zato gledajo z žalostjo nazaj jia ukradcno leto, in gnjev se jim dviga v uža- Ijenih srcih. Kako veliki spomeniki skivenske šol- ske izobrazbe se dvigajo v inestu ponosna proti ncbu! »Šolski Dem«, »Mali Dom«, »Novi Dom«, »Simon-Gregorčičev Dorn«, »Narodna sola«, vsetC' so priea slovenske izobrazbe in kulturftpa tudi velike po- žrtvovalnosti za Tzobrazbo. Slovenskci ljudstvo, ukaželjno in napredno, je pod vodstvem svojega požrtvovalnega sol- skega ustanovitelja v Qorici zbiralo de- narne prispevke in donašalo kamen h kam- nu, da so se dvignile te veličastne šolske stavbe, kjer se je šolaloi skoraj tri tisoč slovenskih ctrok. In danes hodi Slovenec ob teh svojih šolskih stavbah kakar h-eili tujec v Trstu ob mogoenih paJačah, ki so nm zaprta. Kciko dolgo* naj trajajo še te neku!- turne in za Slovence krivične razmere? Öanes, ko ob sklepu šoskega leta pisemo te vrstice,, smo uverjeni, da nam ob letu ne bo treba več ponavljati te žnlne pesmi. Kdaj se odpro slovenske sole v °o- riü? Trdovratni odpor goriških Italijancv Proti siovenskim šolam v Gorici zdi se, da Pojenjuje. Prej so slovenske sole v mestu kratkomalo odklanjaü, zdaj pravijo že, da manjka za to šol.skih klopi. Te se že dobe; sfevenskih šolskih klopi je vse polnO' v Qorici, magistrat naj jih le vrne Slovenccm katerim so bile klopi vzete in odnešene v laške sole. In tudi če bi klcpi res ne bilo, je to najmanjši zadržek, da, se oilüro sloven- $ke sole, kef'se klopi Iahkb napravijo takoj. Pred nekaj dnevi je bila iz goriške de- Žele v Rimu deputaeija za zgraditcv pre- flilske železnice, ki naj bi v sedanjih težkih razmerah zaposlila našc ljudi v deželi ki so brez dcla in zaslužka:. V deputaeiji je bil Poleg Lg. Fettarina in Bombiga tudi msgr. Rojec. V Rimu so prisle poleg imenovane železnice v razgovor tudi šolskc zadcve, in tarn so se rnerodajni gcspodje čudili, da nimanio Slövenci v mestu nobenih sol, in So obžalovali edredbe, ki so bile od tukaj- šnjih laških činiteljev izdane proti sioven- skim šolam. Ko se je nato ms?r. . Rojec °bregnä ob prieujočega g. Bombiga, čcš, tukaj je tudi eden, ki nam brani sole v Go- rici, tedaj ni ta v zadregi vcdel nie dru- fcega reči, kakor, da manjkajo klopi. Dobro! Tovprašanje se laliko takoj reši, Če ni druzega zadržka, tedaj laliko Tečemo danes, da v jes'cni zopet odpremo slovenske sole v Gorici. G. Bombig", goriški župan in rimskj senator, ki ste bili v Rimu v središču kul- ture, ali beste upali zabraniti, da se kul- turnemu narodu zopet odprejo sole, ki si jih je bil sam zgradil? Ali ne beste mari zdaj pohiteli, da izbrišete madez. ki ste ga s prepovedjo slovenskih sol zadali laški kulturi? In če bi hoteli delati še kake zapreke, Slövenci v Gorici bodo kijub temu odprli svoje sole. Kdo si bo upal jim to zabraniü? Vprašamo še enkrat: Kdo si bo upal v ime- nu kulture jim to zabraniti? Goriški Slövenci, zora puca, bis če dana! In tudi solnce bei še! In to smo pisali na kresni dan) Našim kmefoyalccm- »Slov. kmetijsko društvo v Gorici« je prevzelo nalogo;, da nadaljuje delovanje Gor. kmet. društva, ki je bilo ustanovljeiio I. 1905 in je do vojne koristno in plodonos- no vršilo svoje delo. Isto je bilo usta- novljeno na splošno željc slovenskih dežc- laiiov. Koristilo je ne samo posestnikom in krnetovalcem, ampak posredno tudi dru- gim stanovom. Izdajalo je svoje glasilo, razcleljevalo je kmetijstvu potrebna orodja, semena i. t. d. ter je bilo s svojimi krnetij-1 skiiiii strokoviijaki ljudstvu vedno na.raz- polago. Dajalo je dobre nasvete v zade- vah živinoreje, sadjereje, pcljedelstva i. t. d. Stelo je približno okoii 1500 članov. Vsled spremenjenih političinh razmer »Goriškoi kmetijska društvo« ne more na- dalje obstojat> pod tern ime?iom; nastala je potreba, da se je imenovano društvo po- stavüo na stališče zadruge, da s tem pridobi razne ugodnosti, ki jih imaja zadruge. Taka prememba se ie izvrSila- na ustanovnern zboru 26. t. 1. in »Slovensko kmetijsko društvo v Gorici« bo nadalje- valo delo biva^ra Goriskega kmetijskega drustva kot zadruga z omejenim j a m s t v o m. Slovensko kmetijsko društvo ima ja- ko obširno nalogo; ono ima zboljševati kmetijstvo in podpirati gmotne interese kmetovalcev v vseh strokah. Tega dela ne bo mogle, opravljati v polncm obsegu, takoj, ampak polagonuivcdnobolje in ved- no v večjem cbsegu, če bo imelo potrebna sredstva. Čim več moči bo imelo, tem več bo moglo koristiti svcgimi zadružnikom. Moč zadruge se pokaže najprej v velikem številu članov in v splosnem zaniinanju zanjo. K Slov. kmctijskemu društvu lahko pristopf vsakdo, ki se priglasi pri druStve- nem predsedstvu ter plača polcg pristop- nine 3 lir kot prispevek k upravnim tre- Skom najmanj še eden delež v znesku 25 lir, katcri znesek se pa laliko poravna tu- di v obrokih po 5 lir v tcku prvega leta. Dolžnost vsakega posestnikn, kmeto- valca in prijatclja kmetijstva je. da pristo- pi k Slov. kmet. društvu. Le z združenimi moemi bo mogoče popraviti po voj- ni povzročeno škcdo in naprejJovati v kmetijstvu, ki je temelj blagcstanja. V»i stanovi se organizirajo; zakaj bi se kmeč- ki nc, ki je med vsemi najvažnejši in naj- potrebnejši? Slovensko kmetijsko društvo se o- brača do vsakega kmetovalca in prijatclja kmetijstva z vabilom, d2 pristopi k temu društvu, da izvoli dclovati v svoji okolici za to prepotrebna dnistvo s tem, da nabi- ra člane ter jih prijavi duštvenemu pred- sedstvu v Gorici (Via Contavalle. St. 7. I.). Socialne misli. Organizacija. V imenu socijalnosti zahtevajo kr- scai^ski socialci s socialisti svebodo aso- ciacije. Proti premoci kapitalizma se jim sploih vidi edina resilna misel organizacija. Vsi delavski stanovi se morajo organizi- r.iti. Za industrtjske delavcc jc potrebna predvsem strokovna organizacija. S to dobe delavci v razmerju do delodajalcev enakest in svobodo. Tako organizirani svobodno sklenajo delovne pogodbe, ne več posamič, temveč kclektivno; določa- .io v svobodnem dogovoru delovno. do- bo, plačiie tarife in vse drugw, kar jc v zvezi z deloynim raznicrjem. S strokovuo organizacijo združijo lehkoi tudi posredo- yalnico za delo, vzajemno podpornoi dni- stvo, tečaje za strokovno; izobrazbo, skratka vse, kar se rice njili skupnih in- tercsov. PoJeg strokovne organizacije soi delavstvu jalvo koristna konsumna dru- š.va za skupni nakup življenjskih pcitreb- V.ir,- Sevedn jc trcba cri niih vclik^naz- nosti^. da ne zabredejo v stiske; poštenega in veSčega poslcivodje, skrbncga nadzor- stva in panretnega odbora, ki ne gre za spekulacijo, temvee ima pred očmi lc rcs- nično blaginjo društvenih članov. Priporočljivc so tudi delavske hranil- nice in posojilniee, ki zbirajo priliranke in dajejo1 delavskim drnžinam v potrebah zmerncs;a posojila. Vse te naprave seveda še ne spre- mene bistveno samega delovnega raz- merja, kakor ga icustanovila kapitnlistična doba. To razmer jc bi pa spremenila orga- nizacija industrijskih korporacij, Se bolj pa delavskih produktivnili zadrug. Industrijske korporacsje. Mnogim krščansliim sociologom se zde najverjetnejsa in najboljša1 oblika bo- dočnosti industrijske korporacije, t. 3. or- ganizacije delodajalcev in delavcev po posameznih strokah v skupne organizmc. Organiziralo bi se najprej vsako posamez- 110 industrijsko podjetje, pcttcm pa vsa pod- jetja iste panoge po pokrajinah, končnci v osrednji državni industrijski korporaciji. Te kQrporacije bi bile avtoncmne, seveda pod državno kontrolo. Avtonomno bi do- j ločevitle delovni čas in plačne tarife; ure- jevale splošno zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost, za nczgode, za brezposelnost, za vdove in sirote; usta- navljale bi strokovne sole, poučne tečaje, stipendije za višji štuclij delavskih sinoy itd. Zato bi imele skupen sklad. ki bi se zbiral iz doneskov všeh članov in iz na- klad na vse izdelke. Že Vogelsang je mi- slil, dai bi bili nazadnje delavci tudi pravi solastniki vsch podjetij. Taka organizaci- ja, pravijo, bi rešila delavstvo proletar- skega znacaja in bi postavilai gospodar- sko življenje zopet na nravne temelje. Uredila bi konkurenco, zagotovila pro- dnkcijo, zavrla krize in brezposelnost. Omogočila bi zdravo rodbinsko življcnje, ki ga sedaj najbolj ovira pra.v slab zaslu- žek in vedna ncgotovost. Organizirala bi zopet človeško druzbo in tako premagala anarhijo, ki jo je provzročil gospodarski liberalizem, obenem pa prcprcčila tudi ti- ranijo socializma. Produktivne zadruge. Drugi pa mislijoi, da bo šla bodočnost se dalje, prcko korporacij, ki bi vsaj de- lorna še ohranile stalež gospodarjev, do avtonomnih delavskih zadrug, kjer bodo delavci sami svoji gospodarji in popolni Iastniki podjetij ter si bodo svobodno iz- birali iavnatelje in poslovodje podjetij. O teh delavskih zadrugah je še težko iz- reči koncno sedbo. Socialist Edvard Bernstein je dcjal svoj čas, da je to naj- bolj »nesrečna oblika zadruzriega dela«. Take zadruge da ubije ali pomanjkanje kai)itala. ali sleDajstvo nosameznikov, ali nezniožnost in neznaiije poslovodij, ali pa nedisciplina delavstva. Vcndar tudi skeptični sociologi priznavajo, da je ta oblika mogoča in da se bo izvrsila so- cialna preobrazba in vzgoja delav- stva, ki jo bo tudi uresničila. — Kijub vsem dosedanjim neuspehom se zdi, da bodo take zadruge bodoča oblika gospo- darskega razvoja. Ko bi sc sčasoma vsa industrija tako preuredila, bi sedanje raz- mcrje delavstva do podjetnikov sploh prenehalo. Industrijskih delavcev v dana- šnjem kapitalističnem zmislu bi sploh ne bilo več. • Organizacije kmctov. Kmetje se morajo zopet po svoje or- ganizirati. Tudi njih najvcčja moč je za- družništvo: praizvajalne, prodajalne in nakupovalne zadruge; kreditne zadruge (hranilnicc in pcisojilnice), strojne zadru- ge itd. Zadružno organizaci.io mora do- polniti stanovska organizacija. Koncerl uPevskega in glasbenega drušfva41 v GoricL 1. Due 16. junija 1.1. je prir.edilo »Pevskq in glasbcno društvo« v Gorici svoj prvi Concert z izbranini in bogatim programom. ^elo srno se razvesesili tega prvega poja- Va slovenskcga življa na tem polju. Mvala ^ogu! Veliko nam je vzcla vojna — a slo- veiiskc mile pesmi in veselja do petja nain Ji vzeia. Lcpo poje nas. goriški slavček S. ^regorčič: »A enega mi vzeli niste, pa mi *jp vzamete nikuar: To pesmi so srebrno- ^ste.( to je glasov nebeški dar«. Pesem sDronilja Slovenca v žalosti in veselju, v Sreči in nesreči. Dne 16. t. m. pa smo inieli Dfiliko slišati slovensko pesem v vscm ^ciiein earn. Nastopil je inoski zbor, mesan ?^or in moski oktct. Moški zbor je posebnci en>o zapel Ferjančičcvc: »Oj, slovenska *emljica«. Ta že sama na sebi eiektna pe- ??ni je prisla do popolnc veljave. Lep je 7JI nastop mešanega zbora. Od prve pes- jj1* Andclove: »Igra kolo (bolje bi bilo ne JJP'iavljati, ker drugic ni šlo več tako prc- *l7-ns) kakor prvic) pa do sklepsic, mogocne plad.be Bartlove: »Oj planine-v s tenor-so- Kni je mešan zbor častno: resil svojo na- ,J^°. Bil je res uzitek poslusati te ubrane /»ladostiie glasove. Krasno so se glasile ^rodnc pesmi. Posebno izborno zapete so J .e })Uubca povej, povej« in »Dela), delaj, e'ue, pušcljc.« Pri pesmih »Bratci, veseli YSl« in zlasti: »Žkrjanček po]e, ž\-Tgolf« pa je bil tempo prehiter, tako. da ti dve pesmi. niste naredili toliko eiekta, kolikor bi ga,, če bi bil tempo le malce bolj zmeren. Glede intonacije zelo težka P. H. Sattner- jevra skladba za ženski zbor »Aye Marija«, gotovo najtezja točka celega vsporeda, jc prav dobre vspela. Seveda je bila tu pa tarn kaksna nesigurnost v intonaciji, mala nccnakomernost v ritmiki in dinamiki — a če pomislimo, da ie to prvi nastop in pri takšnih razmerah, moramo pač iz srea častitati na prekrasnem uspehu »Pevske- mu in glasbenemu duštvu« in njegovemu vrlemu pevovodji g. Ernilu Kcmelu. Moški oktct niimjc lcpo zapel tri skladbe, od kte- rih ste bili Jos. Ipavčeva: »imel sem lju- bi dve« in Fran Korunova: »Potrkali na okno«^ za Gorico novost. Kakor rečeno, prircditev je izpadla naravnest izborno in nabitopolna dvorana ni Stcdila z aplavzom Žclimo, da bi se nam čimprej podal zopet enak unietniski uzitek. Vinko Vodopivec. II. Človek je družabno bitje, je ustvarjen, da živi v družbi in za druzbec Človekov ! značaj se vzgojuje in izpopolnjuje v dru- | žbi v stiku in razrncrju do' drugih. S tega stališča nam je presojati javne prir.editve. Vsaka zdrava zabava, mora, nc da bi ta namen potrebno silil v ,'ospred.ie, sirlti 1 e- V 0 i n do b r 0. Javne prircditve silno upli- vajo na ljudstvo in. kakor dobre povzdi- gujejo plemenitost, tako slabe širijo le su- rovost. Dobre užigajo liubezen do rodne grude, do naroda, dvigajo naša srcn do visokih idcalov; — slabc razplaintijoi nizke. živalske nagone, uničujejo narodno zavest, nravnost. Kdor širi in pedpira tako gnjilo- bo, je sovražnik našega naroda, izdajica lastnc matere. Naši iiiteligenci se še vedno očita^ da s svojo pasivnostjo proti našim »odresiteljem« zaniuja njiigodnejše tre- nutke, da bi koristila narodu. Obrnite za hip svojo pczornost na to nenravno pri- kazeu na naši zemlji, na to norenje po za,- bavi. Pa po kaksni zabavi? Zdi se mi, da sem videl zlodija, ki se je smejal, ko je vlcoirakala slavna armada v naso d'ezelo jo »odreševat«: »Le plešite; le norite! za plačilo, da mi pridebite nekai teh prismo- jenih slovenskih duš, vam dam celo dežc- lo!« In njcgovi učenci so pokazali, da niso hodili zaman v njegova visoko šolo »pro- stosti«. In satan se smeje! »Prostost« (= stirovost) se širi. Vsemu pomaga! Najvisja gospoda, ki imajo moč v rokah. — na- rodne izdajice, ki se ogrinjajo s plaščem internacionale — koristclovci, ki zastrup- Ijajo z laškim vinom slovenske mozgane in zapeljana mhidina, ki nori in pleše po zvc:- kih najkulturnejše laške himne: »La fiam- ma dell' amor«. — ProstQ.st je zavladala za vse. kar je slabcga, surovega, propadlcga. Prostost pa ne velja za vse, kar je dobrega, plemc- nitega zdravega. Prostost velja za ubijav- ca in roparja, ker teh nihče ne zasledujc — saj niso ncvarni italijanski državi, čc Slovenca nbijejo.- ubijejo- sovražnika. Obc- si slovensko trobojnico na svojo strcho, takoj bodo orozniki obkolili tvoio hi so. Italijanska vlada je pri nas dosledno iz- vajalai to načelo: Ubijlc nravnost« pleme- nitost teh upornih duš, drugače ne moremo zag'üspodariti! Obrača se naj bolje! Krivica se ma- ščuje. Ali, 2alibog, zlo se jc pri nas že uko- reninilo. —o— In zato s^m se razveselil koncerta P. in gl. drustva. Ni še zamrla ljubezen do slovenske pesmi, ni še vse oslepe- lo! Dobro je delo mojemu sreu, ko sem za- gledal polno dvo-rano, vso goriško okolico videl zastopano. Nisem bil popolnoma za- dovoljen s proizvajanjem ptcisamcznili točk^ pač pa me je ganila napeta pazljivost ob- činstva. ki že davno ni slisalo več do- rn a e i h glasov v naš-i ^orici. In vidno se je dvigala zavest: $e sm-oi tukaj, niso nas mogli streti! Ponosno so se dvigale glave, burneje so bila srea, toda ne strasti, ampak Ijubczni.. plemenite ljubczni do naše govo^ rice, do našc pesmi. Nočcm greniti ta velikanski morailni uspeli s strokovno kritiko, za to bo še čas, ko bomo prcstali začctne težkoče. Mvaležen sem in z mlano vsi pcšteni. Slövenci vscm, ki so kaj pomagali, da' so dali nasemu ljudstvu priloznost, da poka- že, da plemenitost v nasih. srcih še ni za- mrla, da vsa satanska periidnicst javnih itt prikritih sovražnikov še ni popolnoma za~ strupila naših liudi. Budimo in širimo le »I e p 0« in «d o- b r c"« in pomnimo, da za naše ljudstvo še »najlepse« in »najboljše« ni dovoli lepn in dobro! Drič. Iz stanovskili delavskih in kmetskih organizacij iuij hi izšle delavske in kme- tijske zbornice. Francoski krščanski socio- logi celo mislijo, da bodo v bodočnosti namcsto ali vsaj polcg političnih državnih zborov sccialne zbornice, ki bodo v njih zborovali in vršili zakomodnvstvo prcd- stavniki delavskili stanov. Ideja scciainosti je pa tudi ideja soli- darnosti, vzajemnosti in vzajemne odgo- vornosti. Socializem oznanja slcini bo], krščanska socialna ideja oznanja solidar- nost vseh stanciv in vsch interesov. Le iz vzajemnosti vsch more nastati social- na harmonija in socialna blaginja. (»Nasa pota«.) Za vse je svet dovolj bogs at in srecni vsi bi foili, ce kruh deJSi bi z hratom brat s prav sixnimi cutili. Simon Gregorčlč. Hašim čebelarlem. Dasi je bilo v inesecu maju krasno yreme, vendar niso naše čebele nabrale mnogo medii in to zaradi prevelike suše. Vsled tega tudi niso dali plemenjaki rojev, katerih bi moralo biti žemeseca maja o- bilno število. Letos je torej izostalo obilno steyilo rojev in bolje tako, kajti s čim bi jih pitali zdaj, ko lije dež neprestaiioi in vboge živa- lice ne morejo nabrati ničesar; čebelar pa nima ne sladkorja ne medü, da bi pital iz- stradane roje. Bojim se, da bo še to malo število rc'jev vsled lakote poginilo, ako bo trajalo še dalie tako slabo vreme. Nekateri čebelarji začetniki so si le- tos oskrbcli po več plemenjakov ali rojev in zdaj jili nimajo s čim pitati. Enkrat že sem opominial eebelarje začctnike, naj bo- do skromni Riede nabave čebel. Za prvo leto zadostuie en plemenjak ali dva roja. Kdor se loti čebeloreje takoj v večjem ob- segu, bo gotovo deživcl razočaranje in škodo ter bo zgubil vsled tega veselje do čebelarstva. Vnovič kličem posebno vam začetni- kom: Bodite skromni glede nabave čebel, ker inana ne leti z oblakov, temveč dež in neredkokrat tudi toča, ki vniči kmetu in čebclarju vse nade na obilno žetev. VeČjO Čebelorcjo zarnorc oskrbovati le izki'sen čebelar, ne pa začetaik. Pcmanjkanie sladkorja je marsikate- rega zapeljalo, da se je lotil čebeloreje v nadi. da bo imel že prvo leto polne loncc medi'i, a letos kaze, da ne bo tako; zate- gadelj bo gotovo tudi vsak čebelar z več- jim cbratom zadovoljen, ako pridobi 1c toliko medu, da bo mogel z njim pitati šibkcjše čebeme družine. Podpisani scm se obrnil do mnogih tvrdk, ki proizvajajo čebelarske potreb- ščine. Odzvala se je edino tvrdkai Bern- hard Rietsche, Bibcrach - Baden. Upam, da bom mogel v kratkem po- ročati kaj in po kateri ccni bo našc društ- ' vo dobilo razne potrebščine. Mesca julija ali avgnsta priredi na.še društvo .«-TSipnek čebelarjev v Oorici ali kje drugje. Na tern sestanku nam bo naš trvpriš p\ Soban pcročal nekaj res zani- mivetra o froj.enju čebelne zalegc in o upo- rabi (Vbelnih proizvodov. Vabim naše eebelarje že zdaj, da sc v obilnem številu vdeleže čebelarskcga se- stanka, ki bo v tern listu pravočasno na- znanjen. Fr. Kašca. Dop;s? Iz Otaleža. — One 11. junija ob 1 uri ponoči se jc priklatil od nekod nek tihota- pec, prosil za prenoeiščc v Otaležu-Maso- ri h. St. 131, pri posestniku Mihaclu Ma- gajne. Hišni gospodar, kateri je bil že v postelji, je vstal., — nič hudega slutee — tujcu odprl ter mil postlal na pcči; unto je sam zopet sel spat. Čez edno uro vstane tujec, poišče sobo hišnega gospodarja, ter ga ustrelj na postelji s puško, da je gospo- dar c"i::l na mestu mrtev. Ko sliši hišna gospodinja, njegova žena, strel, prihiti k postelji svojega mor/a, a v tern trenutku žc nameri nrcrilec orožjc tudi proti njej, a' k sreč? 'p. morilcu zmanjkalo naboja. Telesno raztelcsenie trupla pnk. Miliaela Magajnc je pokazalo, da jc bil pokojni dvaikrat ustreljen, z enim strelom smrtno zadet. —L Raniki Mihael Magaine je imcl 52 let, bil je globokoveren, skrben. vzgleden gospo- dar.Pogreb se je vrsM oh splošni žalosti in med* ihtenjem neutoiažljive uboge vdove in övp\\ preostalih hcera« obupanih sirot. Edini sin pok. Miliaela se pogrcša ze od 1. 1915, odkar je padel v rusko ujetnistvo. — Vsled tern žolostnrrra dogodka jc tukaj- šnje lindstvo zelo preplaseno, ker clovek res r»' varen več živlienia tnkaj ob demnr- l<-pri'?cV| (v:rti, kjer ie vidcti razne klativite- ze, tihotapce. Zločincu, katerega nekateri dobro po- tiajo in je baje iz goriške okolice, dosedaj iso še na sledu. Beg potolaži nesrečno družino, pokoj- cmu pa večni mir in pokoj! Iz Slovenske Benecüe. — Prvi zvo- ovi. — V Barnasu pri Sv. Petru se je y, edeljo 20. t. m. slovesno obhajala stclet- ica romarske cerkve M. U. Barnaške. Ob i] priliki so prvič zazvonili true vcliki ovi zvonovi, ki so prvi v Slovenski Be- ečiji. Prirojena ljubczen do zvonov in lasti velika ljubezen do M. B., je priva- ila v Barnas toliko ljudstva, da v Barna- Li niso kaj takega še nikoli videli. Ko je red sv. niašo pevski zbor izpel sloyensko esem: »Ko dan se zaznavai — Danica pri- lava«, so prvič zazvonili zvonovi, in v seh cčeh so se zapazile solzc. — Vsa ras in še posebno zvonik in cerkev so bili zelcnjavo okinčani. Med sv. mašo je imel lavnostni govor g. Josip Cačič. * Iz Tolminskih hribov. — V začetku pomladi smo pričakovali, da bo letos ena lajboljsih Ietin, a naše upanje nas je vara- o. Od novega leta sem smo imeli lepe olnčne dneve, a sedaj, ko je toliko nr.j- lega dcla na polju, pa ncprcstano dežuie. Ja žitu in drugem pridelku se zelo pozna ;var, ki ga napravlja dež. Zato bo letos »recej slabo žito in tudi malo ga bo, ker je 'se po tleh. — V naše bribe do sedaj še ni )rišel dr. Tuma in mu tudi svetujeino, naj lie ne hodi, ker mi ne le, da ga nie ne po- rebujemo, arnpak ga rročemo ne videti ne ;lisati, ker dovcilj čujemo od claleč o nje- covem praznem govorjenju. Ako ni bolj- iega 'Cdrešitelja pričakovati, tega tudi no- :emo in še celo svetovali bi mu da naj )obere Svoja šila in kopita ter naj gre ra- com žvižgai. Mi se le cudinio, kako da se 5c najdcjo ljudjc, ki ga podpirajo. Ljudje ! )ozji, pamet, pamct! Ali res ni sc izmodri- a sedanja vojna našili ljudi! Iz Jdrije. Tukajsnja zupna cerkev je lobila za mesec junji krasen umeten dar. ^rofesor Kuželički-jeva soprega je na- 3iavila prelep prt-antipendijum za altar, ired katerim se sedaj opravlja pobožnost Srcä Jez. Ob robu prta so razni okraski v sk^ga altarjcvcin na sredi pa Jez. Srce. Iz- risal je vse scprog omenjene umetnice, u- :itelj risanja na tukajšnji realki,: a ona jez ¦aznobarveno svilo vse tako umetno splet- ia, da se vidi, kakor da bi bil umetnik-sli- j kar z barvami vse na platno naslikal. Še- | le če bližje pogledaš, zapažiš razne svile- j ne niti, ki velikc bolj plastično pokažejo j emblem, kakor pa žive barvc. Razni ho- ! dijo gledat umotyor ter sc čudijo, kako je iiioyroce s svilcnimi nitmi napraviti take slikc. Obema — risanju in slikarici sazup- Ijani hvaležni za tak umeten in dragoc^n dar. Bog povrni! Iz baške doline. — Italijanski vojaki so se veckrat hvalili, da so dobri: »Siamo buoni«. Naši ljudje so pa delali zaradi te besede liudomušne opazke, ker imenujejo »bone« tukaj ncko vrsto žab. Ko je nekoč vabil italijanski vcjak hri- bevsko dckle, naj prisede k njcinu na klop: »Vien qua, vien qua,« mu je ta odgo- vorila: »kva, kva« sedaj pa res vidim, da ste bone, saj že znate kvakati«. Vcjak je debclo gledij!, morda zato, ker je ni razumel, ali pa zato, ker jo Je razumel, tega ni moč-i za gotovo povedati. StaragOra na Beneškem. Staragora je najstarcjša romarska cerkev na Bcnc- škem. Nekdaj je prihajalo na Starogoro toliko romarjev, da niso mogli debiti pre- nočišča ne le v sve^šču in na gradu, am- pak je bilo še po bližnjih vasicah vse pre- napolnjeno, zlasti ab sobotah. Danes pa stoji ta lepa romarska cerkev na Bene- škem popolnoma zapuščena, skoraj po- zabljena. Kdo je temu kriv? Mi soi mar Slo- venci pozabili oziroma zapustili M. B.? — Njkakor! Odgovornost za to pade na tiste, ki so to zakrivilL a ti niso Slovenci. Cerkev M. B. na Starigori so vedno oskrbovali slovenski kurati, ker Starago- ra jc popolnoma na slovenski zemlji. Pred nekoüko leti pa je videmski Ordinariat poveril oskrbo svetišča oo. kapucinom iz Vidma — slovcnskcga kurata pa konfini- rai eno uro daleč v vasico Četa. Dotični nosi le še naslov kurata Staregore, toda v cerkev na Starigori se ne sme vmeša- vati in je še sedaj brez župnišča ter ma- šuje v cerkvi, podobni Betlehemski štali- ci in le za domačine. Ta odlok videmskc- ga ordinariata je bil smrtni udarec za Starogoro. Kapucini so prišli, pa romar- jev ni bilo več. Zakaj, je samo ob ' sebi umevno, ker oo. kapucinf so znaii edino le italijanski iczik. Na nritožbe prizadetih Slovencev je videmski Ordinariat vedno odgovarjal, da oo. kapucini sc že učijo slo- venskega jezika. — Pravijo,, da počasi bo že bolje, a do takrat bodo Slovenci že pozabili na Starogioro. Bolie bi bilo, če bi se za to odgovorni gospodje bolj bri- gali za cast M. B. kakor pa za strankar- ske politične namene. Iz Brna. 16. 6. 1^0. — Svcž grob. V Brr.u na Češkem je umrl Anton Milievc iz Logatca» absolvent živinozdravniškc visoke sole v Brnu. Potrla bo ta novica v domovitii vse, kateri so ga poznali. Nje- gov smejoči se obraz, njegov veseh in na- ravni značaj ga je delal nad vse priljub- ljenega v družbi. Široki krog iskre- nih prijateljev v domovini in v Brnu med visokošolskim dijaštvcm bo težko pogre- 5al dragega tovariša. Kai bolezni še izza vojnega ujetništva je zahtevala svojo žr- tcv. Bil je namreč ujet in ranjen v zadnjih dnevih vojne, že cb umiku. Pridrio se je sedaj pripravljal, da izvrši svoj študij; ni mu bilo dano. Prctežko jc že prehodil pot, ornagal je. Je ,ta bridka usoda viso- košolca po težkih naporih vojne. j Plakali smo ob njcgovem grobu, plakali so z nami bratje Čehi. Da ste videli kako težko je bilo spregovoriti rektorju češke živinczdravniške visoke sole v slovo ob odprtem grobu, ko nas je videl okrog gro- ba solznih oči! — Izmčili smo Te svo- j bodni, bratski zemlji česki, dragi Tone, \ titrujen si bil, spi mirno — kakor doma! Maferin vzdih. • Vojska! McLä sem ti dala: zagrebli so ga na Karpatih — Vojska! Sinü sem ti dala: brcz nogc prosjači pri bratih — Vojska! Še hčer sem ti dala: sramota ž njo v tugi in boli — Vojska! Še dorn, da bi dala in zemljo? Ne, tega nikoli! • Domen Otiljev. | Poliiicni pregled. ' Italijanska zbornica sc je otvorila da- nes 24. t. in. Italijanski vladi ne manjka ne- prilik. Doma je želesničarska stavka in kr- vavi izgredi, kakor včeraj v Milanu, kjer so bili trije mrtvi, 50 ranjenih in 500 are- tiranih. Tarn jc delavstvo manifestiralo za edinost z želczničarji, ki soi v stavki proti vladi. Albanija se je dvignila proti Italiji, v Libiii vlada vstaja« gre za to, kdo bo jedel v Itaiiji cenejži ali dražji kruh, ker se mi- sli upeljati za kruh dvojna ccna za bogate in tax uboge, grc za to, da se zboljša finanč- lii položaj, ltalije, da se njeno gospodarstvo povzdigne in pa, da se ljudstvo in pred- stcjnike nauči spoštovati postave, — res true kosti in težke stvari, ki jih bo skušal rešiti novi predsednik — Janez Oiolitti. Če j'im bo kos! Najlcpša je ta, da ima Oiolitti kot tre- tjo toCRo svojega programa — spoštcA1-?.- nje zakonov. Torej res znamenito je, da kulturna Italija začne šele konccm junija 1. 1920 delovati na to, da bi se spoštovale postave. Socijalisti so v osprednjem boju z no- vo vlada, ki danes razvija v parlamen-tu svoj program. Pricakujejo se zanimivi p-ri- zori in važni dogodki. Albaiiija ie v bo«« proti Italic in dobi- va vediir; večji obseg. Smrt Esad pa5e ie povzroci'a zbližanje med posamcznimi ple- meni, ki so si bila prej sovražna, tako da so danes spravila Italijo v kriličen položaj. Števil'0 upornikov znaša nad 30 tisoč mož. I AJbanci stoje pred Valono, kjer so zbrali ! Italijani vse svojc rno-či. Te dni so posled- j nji poskušali napad na upornikc.. a so; bili | odbiti in so se vrnili nazaj tia, odkoder so izšli. Italijani, ki jim vse to scveda ni prav, opravičujejo sveje neuspehe s tcm, da pi- šejo, da pomagajo Albancem tujc države, predvsem Jugoslavija, potem Qrcija, Fran- cija in tudi Amerika. Imcr.ovane države so to urad'no zanikale.^lbanci se bore za svo- jo ncodvisnost, in vprašanje je, kdo ost'ane na tern polju zmagovalcc. Odpos'ansivo iz Reke pod vodstvom de Anibrisa je sprcjel to dni v Rimu Qio- litti. To je zelo vazen dogodek, kajti prejšnja vlada se nikakor ni hotcla poga- jati z D'Annunzijevim odposlanstvom, tem- več k večjemu z ddposlanci reškega na- rodnega sveta. Protivladni listi povdarjajo da pomeni ta dogodek kapitulacijo vladc pred reškim pustclovccm in da je to do- kaz, da jc vlada postala suženj politikujo- C-ega militarizma, ki si lahko dovoljuje tu- di največje protiustavne in protidržavne drznosti. Intenacijonalno delavstvo je napove- dalo blokado ali bojkot Madžarski. Boj- kot se je zajel 20. t. m. po noči. To se pra- vi, delavci raznih držav so sklenili izstra- dati Ogersko-, nobeden ne gane z nobenim dclom za Ogersko, ne vozi nobenega vla- ka, ki jc namenjen na Ogersko, in sicer s tern namenom, da bi strli Horty-jevo stra- hovlädo, ki baje na nečlovcški način po- stopa s pripadniki presnje Bela - Kunove strahovladc. Blokada kaže biti zelo resna, ker so se protimadžarskcnru gibanju pri- družile tudi angleške »Trade Unions«. Na raznih postajah je ustavljenili že več vla- kov, ki so bili namenjeni na Ogerko. Na- sprotno ustavlia Ogerska vlake blaga, ki so namenjeni v Avstrijo, in grozi s protiu- krepi vsem državam, ki podpirajo bloka- do. Je liuda, če se eel svet zareče proti ka- ki drzavi, Ogrska je z Aystrijo vred to skusila V vojni. V rusko - pojjski vojni« kakor se da sklepati iz raznih poročil, zmagujejo Rusi. Pred tcdnom so ruske čete zlomile nadalj- ni «dpor poljskih armad, pri čemur so Po- ljaki izgubili 165 topov in 30 tisoč ujetiii- kov, tako da ta poraz omogočuje Rusom pohod na Varšavo. Mord a bo to pospešilo sklenitev mini med Poljsko in Rusko, ter se bo nascl kak modus vivendi med obema narodoma, zlasti ker Rusija, kakor pravi* noče vzeti Poljski neodvisnosti. V Boulogne sur Mer se je sešla med- zavezniska konferenca, kjer se razpravlja 0 razdelitvi nemške vcjne odškodnine. Ita- lija zahteva zase -0 od sto; ko je sotrud- nik ))Petit Jour.a pripomnil italijanskemu zastcpniku Sforzi, da če dobi irancoska od nemške odškodnine 55 'cd sto. Angle- ska 25 od ste in Italija 20 od stOj ne ostane nič za druge zaveznike, jc Sforza odgovo- ril: »naj sc pa zviša odškodnina«. Minio- dušno, kakor bi šlo za par tisoč palank! Na tej konferenci se razpravlja tudi o zopetnem povzetju trgovskih odnošajev z Rusijo, ko so se tozadevno že vršila po- gajanja v Londonu z njenim zastopnikom, Krasinom. Rcšuje se tarn tudi vprašanje razorožitve Nemčije in turško vprasanje, ko so se Turki vzdignili proti sklei)om mi- rovne pogodbe. Obenem pripravlja ta konferenca gra- divo za konferenco v Spa, kjer se bo končnoveljavno odločiloonemških odškod- ninah. Domače vesli. [ »Komunizem učiteljstva«. — Na raz- i na vprašanja in izjave v »Gor. Straži« gle- de prestopa našega učiteljstva v koimmi- stični tabor, prinaša »Učiteljski list« z dne 16. t. m. naslednji odgovor: )>Ce »Gor. Straža« dobi še kako vpra- sanje o tern» ali je učiteljstvo že prestopi- lo v komiinistični tabor, naj pouči dotične radovedneže tako-le: «Naše učiteljstvo ne more celotno pre- stopiti v nobeno ¦politično stranko: 1. ker ni politično, ampak strokevno organizing no, in 2. tudi če bi bilo politično or^ani- zirano,) bi ta 'Crganizacija ne bila samo ßo- munistična. Kar imenujete, spoštovani vprašalec, komunizem učiteljstva, ni nikak komuni- zem, ampak le organizačno vprašanje uči- teljstva v boju za njegove ginotne in mo- raine cilje. Delavska zbornica, v katero je učiteljstvo prisiljeno vstopiti, ni komuni-,. 1 zem in ne komunistična stranka. akeravnö I je res, da tvorijo danes komunisti večino njenih clanov, ampak ie strokovnai zveza vsch tistih stanov, ki mislijo, da si z med- sebojno podporo pribore življenja vred- nejšo eksistenco. Delavska zbcrnica ne predpisuje svojim članom nikake religije, nikakega svetovnega uaziranja. nikakega političnega p-repričanja; pač pa zahtevä od njih rncdsebojno solidarnost in zvesto- bo. Nudi pa zato vsakemu članu podpora tisočev S'C'trpinov v boju za njegovo pra- vico. Vsi zapostavljani so lahko njeni cla- ni, izkijučcni s le zapostavljalci. Naše učiteljstvo nima izbire; druge opore nima, na katero bi se naslonilo. Ce prinaša s seboj y »Dclavsko zbornico« možat namen, pomagati sotrpin-om, je lah- ko zagotovljeno, da nam sočlani v potrebi ne odrečejo: pomoči. Našemu učiteljstvu V potrebi pomagati, se pravi, ohranjati mu moči, ki jih tako krvavo potrebuje, da bo mogici biti svojemn narodu res pravi uči- telj in vzgojitclj, ne pa lutka v rokah me- njajočih se političnih strank. Ce hočemo svojemu narodu dobro, želimio mu značaj- nih učiteljev, in če misli naše učiteljstvo, dp bo v trdni zaslombi pri Delavski zbor- nici« dvignilo svojo nravstvenast, žclimo mu le, da bi ne bili niti oni, niti mi varani v svojih upih. Naši učitelji, ki stoje danes pred vprašanjem vstopa v »Oelavsko zbornico« so ostali moško na svojih me* stih v težkih narodovih dneh in jih niso zapustili kakor miši potapljajočo se ladjo. Zato nimamo niti najmnnjšcga povoda, dvomiti o tern, da bi utcgnili storiti ka.i ta- kega, ccsar bi ne mogli opravičevati pred svojo vestjo, niti pred zgodevino.« Na sklep poročila o zborovanju gori- škega okrainega ueitcljskega drustva v0' roča nato »Učiteljski list«: Po daljši debati stavi predsednik Kriz- man Urbančičev predlog za pristop na glasovanje. Dvignilo se je ^8 rok, a ko je uvedcl protiglasovanje, se je dvignilo ¦ 1^ rok, kar naj dokazuje, da je pretezna've- čina učiteljstva za pristop k Delavski zbornici. Na prihodnjem zborovanju bo prav gotovo 95% goriškcga ueiteljstv« glasovalo za načelo razrednega boja.« To porocilo prinašamo danes brcz ko* mentarja. Učiteljsko društvo za goriški okrai bo- de zborovalc v četrtck 1. julijä t. 1. ob I" uri predpoldne v Gorici )>Centralna r^ stavracija«. Dnevni red: 1.) Delavsk* zbornica in učiteljstvo. 2.) Pretres »Pro' vizoričnega normalnega učnega načrta ^? ljudske po'cetne sole«. 3.) Razni predlo?1' Slovensko kmet. društvo v GorlcJ» via Ontavalle 7, I, bode sprejemalo °Y svojih zadružnikov do 10. julija 1920 pf1' jave za dobitcv sladkorja za zboijsrmK mošta in napravo petijota za domačo ra- bo. Za zboljšanje mošta se šteje potrebna množina sladkorja, da sc isti zboljsa na 10 od sto; pri napravi petijcta za domačo rabo sc šteje S kg sladkorja na hektoliter. Tolifo prvo kak«r drujro prijavo je treba doposlati v dveh izvodih. Prijava za zboljšanie mošta ima obsegati: 1.) Ime in priimek prijavitelja, stan in stancvališče, h. št.; 2.) približno množino mošta,.ki ga bo trcba zboljšati. Prijava za dobitev sladkorja za napravo petijota za domačo rabo naj obsega 1.) ime in priimck prijavi- telja, stan, stanovališče in h. št.. 2.) koli- ko petijota namerava napravit, 3) koliko sladkorja potrebuje, 4) koliko družinskih članov irna, vštevši med te tudi poslc. Surcvost — nova čednost. Pretcklo nedeljo je šcl naš nadškof v sprcmstvu svojcffa kaplana in donaecga kurata skozi Grgar. Ko gre minio neke gostilne ga nekai propalica inzultira na nezaslišan način v. italijanskem jeziku. Temu se ne čudirno to- liko, kcr odkar smo odrešcni in cdkar pro- pagira dr. Tuma novodobuci kulturo,, smo se že vscinu privadili, ampak, da je kaj ta- kega mogoče v Grgarju, v grgarski gostil- ni, to je žalostno! Kaj hi se zgodilo pred leti v enakcm slueaju? Kam je šcl čut do- stojnosti našcga ljudstva! Dr. Tuma, ali se ne bojite odgcivornosti? Aliste zares pre- pričan, da ste Vi potrcben našcmu ljud- stvu? AH ne viditc, kakšni elcmcnti se zbi- rajo pod Vašo zastavo? Fej, Judeži! Bo- dite prepričani, da boste želi, kar sejete: prokletstvo vsega našega naroda. — Ža- lostna slava! Smrina kosa. — V nedeljo 13. t. m. jc mirno v Gospodu zaspala posestnica Ma- rija Pravica s Pečin št. 33. Bila je vzor dobre gospodinje in matere. ter marsiko- mu v zyrlcd prave krščanske potrpežljivo- sti v dolgolctni rnučiii bolezni. Njej svetila večna luč, cstalim naše sožalje! Sprcjemni izpiii za I. razred višje real- ke in gimnazijc v Idriji se bodo vršili v pondeljek 2S. junija v prostorih idrijske rcalke ob 9. uri zjutraj. Otrcici, ki se hočejo podvreči sprejemnemu izpitu, naj se z^Iase isti dan pred 9. mo zjutraj v spremstvu starisev ali njihovih namlestnikov pri pod- Pisanem ravnateljstvu ter naj princso s seboj krstni list ter frekvcntacijsko Ijud- skcišolsko spričevalo z redoma iz sloven- skega jezika in iz racunstva. Zaliteva se, da je licence že dovršil 10. lettvoziroma, da je dovrši tekom letosnjega leta. Pcd istimi pogoji kakor učenci se sprcjemajo v obe idrijski srednji soli tudi učenke. Kdor dokaze, da je napravil zrclestno preiskušnio na kaki Ijudski soli, se sprejme v I. razred idrijskih sredrijih sol brez vsa- kega Fprejcmnega izpita. Sprejemni izpiti za višje razrede sred- nj!h šol sc vršijo redoma v ieseni ter se bo termin pravočasno naznanil. Vendar se ¦smejo učenci izjemoma zglasiti k tern izpi- tom tudi na pfori omenieni dan. Za te izpi- te ic položiti taks-o M- lir. — Ravnateljslvo drzavnc rralkc in gimnazije v Idriji, dne 17. junija 1920. (Op. ur. Ta objava bi se bila morala poslati prcj, v uredništvci je-prišla Šele 2]. junija; mnogi to komaj zvedo do dne iz- pita.) Roparski napadi se v zadnjem času zelo miiožijo. Oropan je bil g. Franc Sa- becjz Zagorja na Krasu, ko se je vračal iz St. Petra domov. Vojak ga je prosil užigalic, nato mu vzel ves denar, še stru- ne za citre in^mašno knjižico. — Drug slučaj: Jožef Šircelj (Milčcv) iz Knežaka na Notranjskern se je vračal s konji domov 'iz Trnovcga. To je bilo1 pri belem dnevu. Priskočili so roparji — dva v vojaški obleki in dva civilista — ga udarili, tcžko ranili, ga pustili nezavestnega na cesti ter mu vzeli 503 L. — Ali ne bi nrcigli gospo- dje karabinjerji tc tiče poloviti, saj člo- vek ni varen sam iti po cesti niti pri be- lem dnevu. MamelH-jeva himna. — Iz tolminske učit. pripravljalnicc je bila 2. t. rn. izklju- čena gojcnka, ker se je energično protivi- la peti Mamelli-jevo hiirmo. Nezaslišano je od tamošnjcga pcvskega učitelja Treleani- ja, da kaj tekega zaliteva od svojih učen- cev. On niina za to, da zahteva od sloven- ¦skih otrok prepevanje imenovane himne, ki je izraz laškega nacijonalizrna, niti le- galnih niti moraličnih vzrokov. Predvsem smo tu v po ententskih četah zasedenem ozemlJH, tor»j dolgo še ne v Italiii. ajj pa misli rnorda mož, da imamo Slovenci iz hvaležnosti prepevati slavo tisti državi za to, ker nam je vzela vsc vzorne sole, in jih nadomestila sklavernlmikarikaturami šol- skih zavodov, kakoršna je n. pr. tolmin- sko učiteljišče. Ko bi imeli vse, kar smo imeli pred vcjno, bi ne bili še liValežni, k ¦večjemu bi priznali pravičnost uprave. O hvaležnosti torej, kar. tilio! Da govorimo v uradnem je'ziku učitcljskega zbora tolmin- Skega »slo-vcnskega« aičiteljišča, nismo »kapäc« biti hvaležni. Zlezitc z vso zna- nostjo in disciplino, ki nasliočete znjo o- srečiti, nazaj čez stare državne meje, in lih zaprite hermctično, ne rabimo 'Od: vas ' ničesar, niti dežja, najmanj pa vaše kultu re, razuzdanosti in plesa» nemožatosti in nasilja, domišljavosti in analfabetizma. Stariši prizadete deklice naj se nemu- doma pritožijoi pismeno pri gen. civ. komi- sarijatu, da se razveljavi izključitev. De- kiici pa častitauio k iijciii narodni zaved- nosti. Protivila se je po vsej pravici, in pokazala je s tern več ponusa, poguma in zavcdnosti, nego smo je vajeni celo od javnih zastopnikov iz tarnošnje bližine. liostüvaiije tržaških igraicev na Do- brovein. Ker se vsled nepnčakovaiiili ovir »Pevska vcsclica« tržašKili igralcuv pod vodstvciiTi g. Simenca na Dobrovem ni mo- gla vršiti v nedeljo 20. t. m., naznanjaino cla se bo ista vrsila v nedeljo 27. t. m. ob 4h pop. na dvorišču na gradu. Vsi ljubitelji postene slovenske zabave, dobrodošli! V elika eksplozija v L&čniku. — V ne- deljo ob 4V2 popoludnc se je v. ^orici za- slišal strašcn pok,, da so šipe zacvenkctale. Kmaiu se je tloznalo, da je ekspl'üdiral del munieije v Ločniku. Kanjene so bile štiri domače osebe družine Spessot, enega ian- ta te druzine so prcpeljali v goriško bolniš- nico, ubiti sta bili isti družini dvc kravi. Kazun tega je bilo raiijenih nckaj vojakov, nastanjenih v Ločniku. Ločnik, ki ie ves v, barakah, se je zazibal strahu in groze, za- zibale soi se tudi barake, lonci in lončena posoda se je zdrobila, več barak je dobilo pošivcdbe. Kdo jc to nesrečo zakrivii, se še ne ve. V Ločnik, kjer je žc po vojni ostalo silno veliko municije, se dovaža zdaj iz goriške okolice, s Krasa in od drugod vsa municija, tako da je Ločnik eno samo skladišče granat. Če to eksplodira, je vsa okolica na tleh. Prebivalci Ločnika žive kakor na vulkanu. Kako dolgoi bo to ljud- stvo še živelo v vednem strahu, da se raz- leti na kose? Vojaška oblast naj da vso to municija takoj odpeljati in daleč kje, preč od človeških sclišč razstreliti ali zakopati ali pa pogrezniti v morje. Vojna je tako že zahtevala preveč žrtev, in obubožano Ijud- stvo, ki inia že tako dovolj skrbi. zasluži, da živi vsaj pred granatami y miru! Dve smrtni nesreči v ednem dnevu na Kanaiskera. — V soboto I9. t. m. je pcljal Anton Bajt, 50 let star, od Melinkov, ob- čina Kanal, težak voz z drvmi proti Ceda- du.- Na poti se mu stre kol'O, in on sam pa- de tako nesrečno pod voz, da ostane na mestu mrtev. Ooropek Stefan, 25 let star, ki je bil zaposlen pri spušcanju drv po drogu, je bil od enega traniü tako udarjen, da je na me- stu izdihnil. — Oba so pokopali na Mari- jinem Celju pri Kanalu ob ogromni udele- abi; od vseh bližnjih 'ßbein so prihiteli na pogreb. Darovi. — Za »Sklad Goriske Stra- že« darovali svatje g. Ivana Kramar in g. Natalije roj. Spehonja v Homcu 26 Lir. Hvala lepa. Ncvoporočencema želimo obilo sreče! Neimenovani darcval za »Qor. Stražo« 5 L. Hvala! Prošnja. — Josip Marinič iz Vedrija- na je služil pri gorskem topničarskcm pol- ku v Premislu. Vjet je bil 19. marca 1915 in od tarn odpeljan v Taskcnd. Nazadnje jc služil pri delavskem polku v Samer- kand., Azija-Sibirija. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči sinu Josipu Marinič, Vedrijan p. Kojsko. Stroški se mu vrnejo. Ali ste plaöaji „Go- riško Stražo"? - Prvo poluletje je pri kraju. Kdor vnaprej ne plača „Straže"? se mu v hišo več ne prikaže. Razno. »Za Stritarja«. — Prijatelj s Trsta nam poroča, da je prctckli teden bral v edncm izmed Ijubljanskih listov (ne spo- minja s vee v katerem),, da se je Stritar odločil za stalno preselitev v Jugoslavijo (menda v Ljubljano), kar se izvrši najbr- zc že v najkrajsem času. Akciia »Za Stri- tarja« bi se tedaj ne mogla izvršiti v pred- lagani obliki, ampak ostala naj bi samo denarna pomoč. — Kdor bi vedel o tern kaj točnejšega, prosimo, da nam to takoj sporoči. Papež in slovansko bogoslužie. — Pa- pež je z dekretom dovolil, da se pri petih masah poje ponovitev evangelijske episto- le v češkem jcziku. Poroke, pogrebi in krsti sc smcio tudi vrsiti v češkcm jcziku. V samostanih in v božjepotnih cerkvali se sme vršiti služba bö^ja v staroslovenskem jeziku. To pa samo na praznike: Sv. Ci- rila in Metoda, sv. Vac lava, sv. Ljudinilc in sv. Janeza Nepomuka:. »L* ideal del popolo«. — Izšla je v »Oo- rici v petek prva številka tednika »L' idea Gel popolo«* ki je glasilo furlanske ljudske (katoliške) stranke. Njeno geslo je: »Za resnico, za prostest in za pravico«. Med drugim piše: »Kadarkoli bo treba pobijati kako zmoto, razkrinkati kako zmoto, raz- krinkati kako sleparijo, razkriti kako krivico, bomC' mi stopili na bojno polje ka- kor zagovorniki ljudstva in ne glede nato, da bi ostali zapuščeni in da bi si vstvarili nasprotnike, bonio odločno in glasno pro- testirali proti takim stvarem.« Koncert pevskega in glasbenega dru- štva v Gorici v luci italijauske kritike. — »L' idea del popolo« prinaša v svoji prvi številki pcd naslovom »Nad vse uspeli koncert« naslednjo kritiko: »Dne 1-6. t. m. se je vršil v dvorani Cine Savcja yelik glasbeni koncert goriških Slovencev, ki je uspel dovršeno v vsakcm o^iru. Kdor ni bil poleg, bi ne verjel, da je mogoča taka iinesa proizvajanja od strani velikc^a šte- vila gospodov in gcspodičen, ki se posve- čujejo petju edinole iz ljubezni do umet- nosti. Zakaj sc v Oorici od italijanske strani tako malo ali skoraj nič ne stori v tern oziru?« To jc kritika lista, ki pripoznava v Gorici Slovence, ki hvali Slovence in jih na glasbenem polju postavlja Italijanom za vzglcd. Hvala! Razglas dražbe. — Pri trgovski zbor- nici je na vpogled razglas dražbe obnovit- venega urada, oddclek Tolmin, za oddajes v popravo nekaterih poslopij pri Sv. Lu- ciji, v Doijali in Oabrijah. Nftčrti in oddajni pogoji so na razpo- lago pri obnovitvenem uradu, oddelek rsol- min, med uradnimi urami. Ponudbe, pravilno zapečatene, mora- jo dospeti imenovanemu uradu do 28. ju- nija ob I2, uri, in morajo imcti izrecno iz- javo, da so se vzeli na znanje načrti in od- dajni pogoji. (Op. ured. Tudi ta razglas je za naše ljudi prepozen. Dospel v uredni- štvu 23. t. m.). " Svetogorski kraljici, j)esem za eno- in 4 glasni mešan zbor, zložil David Dokto- rič, besedilo M. Elizabete, izide prihodnji teden ter se bo pncdajala v Kat. knjigarni v Gorici. Cena 1 iztisa 1 L, 10 iztisov 7 L. Za naročila po pošti,, naj se pošlje denar v nap'rej na knjigarno Kat. tisk. društva v Gorici, Via Carducci, 2. »Mladike« izšla je 3. številka. Razpo- slala se je samo tistim, ki so list plača- li. Kdor si torej želi list, naj pošlje na- ročnino. Želcti je, da se štcvilo naročnikov pomnoži in da poklicani činitelji na deželi storijo svojo dolžnost, da se list razširi. Nudi najboljši lek proti ranam sedanjega časa. Priporocamo »Mladiko« vs^ki slo venski hiši. Koledar za 1. 1921. Založnica tega Ko- ledarja »Narodna Tiskarna« v Gorici, pro- si cenj. pioverjenike in druge rodoljubc, da ji do 31. julija t. 1. dopošljejo slilce padlih vojakov in civilnih oseb naše dežele, ka- kor tudi foto'grafijc drugih znameniiosti, ki bi zanimalc bralce Koledarja zasedene- ga ozcmlja. Tudi nase pisatelje in pesnike prosimo, da doposljcjo cirn prej obljublje- ne spise, kajti eas beži. 2e danes pa pove- mo da bo Kolcdar za I. 1921 zanimivejši •cd lanskcga in da bo knjiga, ki bo Kole- darju pridejana vzbudila splosno pozor- nost našcga ljudstva. Za odpuščene uradnike izpod bivše v!ade. Generalni komisarijat poroča: O- srednji urad za nove pokrajine v Rimu jc določil s svojo nedavno. okrožnico, da se dovoljuje zopctni pretrcs ukrepov o od- pusčanju tistih uradnikov izpod biyse vlä- davine, ki mislijo, da s® bili po krivem za- deti in ki prcdložiio prošnio za zopctni sprejem v službo. Takšnc prošnje je treba vlagati pri onih upravah, pri katerih so priza'deti opravljali svojo sluzb'ö. Vprašanja in odgovori. I. P. Pečine. V zasedenem ozemlju so še vedno v veljavi stari zakoni, torej raz- obešanje trobojnice dovoljcno. Iz izkušnjc pa Vam bo znano, da to včasih vojastvo z brutalno silo zabrani, pri čemer pride do rabuk. Sicer je pa ^iolitti postavil v svoj program spoštovanje zakonov. Vremski Britof. Ako ne morete nazaj v svojo občino, naj Vam to pottrdi domace- županstvo, in da se niste stalno naselili v sedanjem bivališču, naj potrdi županstvoi bivališča. Nato uložite z imenovanimi po- trdili opremljcno prošnjo za beg. podporo potom županstva na okr. civ, kom. v Se- žani. I. Č. Kred. Vojaška podpora se izpla- cuje od 4. 12. 1. 1. dalje s 20 od sto poviš- kom brez posebnih dckuinentov. St. K. Trst, Rocol. Vsaka zadeva ima svoje posebnosti. Prosirno, obrazložite svojo zadevo natančnejše. Listnica ttrediilštva. — E. B. Kritizi- rati knjigo, ki je pcd kritiko, je škoda časa in papirja. »Zgodovina Italije« (Bandclje- va) naj bi bil slavospev Italiji, a nikakor ni kritična zgodovinska knjiga. Hvala Vam lepa, todaj ne zaradi Vaše kritike, ampak zaradi papirja se nam zdi Skoda, to objaviti. Ne zamerite. — »Za Stritarja«. Glcjtc notico danes pod tcm naslovom. Sicer pa je tega dosti. — I. Gr. Lkv. — Prej ni bilo prostora, zdaj je za- starclo. N. v m. p. Listnica uprave. — Naznanjamo, da naroenina »Goriske Straže« za pol- letje znaša 6 L. Cenjeni naroeniki, naj isto čim prej obnove še za drugo polletje, drugače bi bili prisiljeni, kakor bi nam bilo sicer žal. list jim ustaviti. Za krslek čas. Dobro jim je posvetil. K mizi, pri ka- teri je sedelo že več mladih fantov, je prisedel tujec, kateri ni mogel drugje najti prostora. MIadi ljudje so ga takoj začeli zbadati z raznimi opazkami in z njega- zbijati sale, a vendar odpraviti ga niso mogli. Slednjič se obrne naidrznejši na- ravnost doi njega in ga vprasa: »AJi veste Vi, kaksen razloček je med Vami in med uro? — Kaj, tega ne veste? No„ potem Vam bom jaz to povedal: Če se uro na- vije, potem gre, če se jo pa-------« — »Že razumem, že razumem«, odgovori smeh- ljaje tujec. »Ali pa veste Vi, kaj imam jaz skupnega z uro?« — »Ne! Kai bi to bilo?« — »Čujte! Kadar ie prišel pravi čas, te- daj začnemo biti! Le pazite, kmalu bo ta čas tukaj!« — Fantje so nagkx plačali in odšli. Moder turški sodnik. Turški ribičiso odsli na lov. Ko so se vrnili zoi)ct domov, jc opazil eden izmed njili, da mu je bila za njegove odsotnosti ukradena vrv. Odšel je takoi h kadiji, t. j. turškemu sodniku, ki je poklical vse ribiče in jih zaslišal. To- da nihče ni hotel priznati krivde. Kadija je nato poizkusil drugače. Dal ie vsakemu ribiču po eno vejico šipka,, da jo ponese domov. »Vsc te vejice so enako dolge«, je dcjal kadija ribičem, »tistemu, ki je kriv bo vejica čcz noč zrastla«. Drugi dan so se ribici zopet zbrali pred kadijo in mu pokazali svoje vejice. Kadija pregleda ve- jice in se obrne takoj k.najmlajšemu, re- koč: »Ti si kriv, ker si" odrezal košček vejice, misleč v strahu, da ti ie res zra- stla«. Tako je vsled kadijeve modrosti priscl okradeni ribič do svoje vrvi, tat pa do zaslužene kazni. TEPENSKI KOLEPAR. Junij. 27. Nedelja, 5. pobink. Herna, Ladislav; 28. ponedeljek, t Leon II., papež; 29. torek, Peter in Pavel, apostola; 30. sreda, Spomin sv. Pavia, Lucina. Julij. 1. Cetrtek, Teobald, Pambo; 2. petek, Obisk. Mar. Dev., Oton; 3. sobota, Melijodor, škof. ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem, ki so nas na katerikoli naßin tolažili v dnevih žalosti 0 priliki bridke izgube naže Ijubljene sestre ter zadnjo MÄRIJE ROUGH vsem, ki so pri pogrebu zemeljskih ostankov izkazaii blagi pokojnici njo cast, izrekamo tem potom najprisrčnejso zahvalo. Žalujoči ostali, Fesmarica zbirka narodnih in drugih pesmi jo izšla v samozaložbi „Narodne Tiskarne" v Gorici. Cena broš. 2 L, trdo vez. 3 L, po post. 20 c. vec. Potrtirn srcem naznanjamo vsem so- rodnikom, prijateljern in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast in brat gospod JAKOB HRAST v sredo, dne 15. t. in. previden s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni, mirno v üospodu zaspal. Pogreb predra^ega pokojnika se je vršil v petek, dne 17. t. m. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči ostali: Pavel, sin. Eliza, Marija, Matilda, hčere. Ivan, (odsotcn) brat. Terezlja por. Matelič, sestra. Zctje, sinaha, vnuki in vnukinje. TOLMIN, dne 17. junija 1920. Potrtim srcem naznanjamo vsem so- rodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula MspijQp Uno vdovs Drasch soproga pok. And. Drašček, bivšega žu- pana in poštarja v 89 letu po kratki in mučni bolezni. Pogreb se vrši dnnes, dne 25. t. m. iz hiše žalosti na dornače po- kopališče. Pavla por. Križnlo, * ¦ „ i/ - •» i n> Marija vd. Ravter .An(t3r! *slzal0.'. veleposes . Alojzlja por. Tomažio, Andre' roma2!c> "»du&telj, ličere. zeta- Alcjzija vdova Drašoik, snalia. KANAL 25. junija 1920. Mill i redni obcni ikr Hranilnice in Posojilnice v Trnovem, (flOtomJÄO). regisirovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne ii. Jullja 1920. ob 3 in pol uri popotudne v posojilnični hiši. DNEVNI RED: 1. Čitanje in oclobrenje zapisnika o zad. obč. zboru. 2. PoroOilo načelstva. 3. PoroČilo nadzorstva. 4. Odobrenjeračunskegazakjučkazal. 1918. 5. Volitcv načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta zbor ob navedenem času ne bil sklepčen; vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih članov. Z odličnim spoštovanjem Thčelstvo. Oglas. Ker izpadajo razni semnji v raznih krajih kaj izborno z živahno kupčijo ži- vine in druzega, je upati, da bodo i star semenj v Štanjelu posetili dne 30 juni t. 1. po sv. Petru in Pavlu razni prodajalci iu kupci od blizu in daleč s svojo govcjo Živino, konji in prešiči. Na svidenje torej v Štanjelu 30 juni. Žtipanstvo Štanjel. Velika liiša s prostornim gospodarskirn poslopjem in vrtoni je na prodaj v Šempasu. Ptjasnila daje g. župan v Šempasu in č. g. Franke, vikarij v Oseku. Zopet prišla! Druga množina šivalnih strojev za krojače, Čevljarje in sivilje iz najboljših nemških tovaren, ter vsi zraven spadajači pred- meti. — Lastna mehanična delavnica. Slavnemu občinstvu se pripnroča tvrdka FRANC SAUNIG GORS6A Via Carducci št. 25 (prej Gosposka uiica). riolrliPSS VL P°Stene družine že!i *JWk.Vl\j