Kratka
jr —'
staroslovenska slovnica
Spisal
J. Mam.
^ SE1	/
hA
Doklada k „slov. Glasniku".
—«•ssots«0,—
f uimm 2«
Natisnil Janez Leon.
•t4, 'i & M.


' ■ ' P ■ ' ; ¡
■ ■ - -
• 'í'í .v-íí/' ,
Rek.
o misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v klerem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Slove ni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine. Kdor pa se sedanje do dobrega hoče naučiti, temu je treba tudi z nekdanjo se soznaniti. In — ko bi tudi ne bila novoslovenščina prava hči nekdanje, ima vendar stara slovenščina prestare oblike in gotove pravila za vse sedanje jezike slovanske. Iz lega vzroka se razlaga tudi po slovenskih učiliščih. Ker pa doslej v slovenskem jeziku še ni pripravne slovnice in ker je narekovanje pri učenji sitno in mudno, torej sem soslavil nekaj po Miklošičevem in Schleicherjevein, nekaj po Metelkotovem nauku to-le slovničico za pervo potrebo svojim slovenskim učencem in v spomin slovanskima blagovestnikoma ss. Cirilu in Metodu.
V Ljubljani 1863.
J. M.



A ) if
■
»ti-mj/i / ,JT\aj liiï y; š;qhi iíii»vr¡ •/ ni :' r,-;p< „
I ,1 > / <i ■ <•	/	.?	?) ti.-' q
<	.	;•/! ■il';/, OV'I
L	i ■ Í-M >1	vi iU;lr< .>Ji:
i-á ' •	i	••> M:>h(âén9V(
|	¡JinfifljOl» »8 Oßftbjiätffc i bul »-ti Ti J I IUO»J jiJiá»
. "i Ê/8iq BllíáHItt /(il'ovoé fci4l 10 il-uJ ¡i. oi
•n| suióinsvole sia.¿8 itbosv nmi .-»(nebi íítvulit «t|t>v»i anabaéipT »	jo* ni aAil
.i
AgBtariqiiq tu Í,	,-ul) nq i?
<1.	. >-jH j^^hjftvttttalhi!	- »»Vil
•;í •	:	, iíJlii,
■ 'V ' f«Jf "■	. , . ■	: d) v
•Ppfe «ijo*K od>4rloq oyi^jj r.v 4r,h,¿	l ii/lui
- r . ,	t	1., i;i ril! Jilii
.o bu |ít I- ? i t .»MÍO i
j »
•i t' v
tí, f
/
Pismo sloTcnsko.
§• 1.
Azbuka		Abeceda		Azbuka		Abeceda
& a	az		a	X X	her	X h
K c	buki	-	b	(d m	ot	0
K K	vedi	n	v	>1 >1	ci	C
r r	glagol	l	g	Y Y	červ	Č
A A	dobro		d	lil III	ša	S
e e	est		e	11141	šta	št(šč)
JK X	živete		ž	T» i	jer	
S s	zelo		z	11 n	jeri	y
Z ?	zemlja		z	h h	jerek	i-(T)
H H	iže		i	1» t	jat	e, ž
i i	j		j	R IS	ja	ja
K K	kako		k	l€ 16	je	je
n A	ljudi	«.1	1	10 H)	j«	Yj ju
M M	mislite		m	A A	—	§(6)
H H	naš		n	<fi ,Y.	—	a (6)
0 0	on		0	IA m		j? G«)
n n	pokoj		P	Ima;	_	ti G»)
p p	reci	P	r		ksi	ks
C C	slovo	1 6	s	f t	psi	ps
T T	tverdo		t	e o	thita	KO
OVov	uk	/	a	V v	ižica	y-
$4>	fert	cfo j	f			
filas.
§. 2.
Glasijo se pismena v azbuki razun nekterih kakor v sedanji abecedi: h in ï kakor i, časih kakor j; o in o» kakor o; oy (v nekterih pismih časih s) kakor u, in V pozneje sem 1er tje namesti oy; i se glasi kakor kratek U in h kakor kratek i, tj pa kakor (i + h) U ali češki y; % kakor é (eà, là) in kakor ja (gr. yéar, iolt, franc é (été) ; to kakor ju; fl kakor polj. franc, in v fin, s predglasniin i in nekdaj z zaglasnim n skorej kakor en; v gr. spis. nam. hi; % kakor polj. a, franc, on v bon, skorej kakor UO alion(ûaliô): A/ï>KA - Iuoka, lonka; TpfiEa - tromba; v gr. sp. je nam. k - îô. S kakor z in se najde le malokdaj. Namesti uit se najde tudi i|i in se glasi kakor št, v slovenskem Š5. Poslednje štiri pismena so navadne le v gerških besedah.
Šterilke.
§•3.
a 1, e —, k 2, r 3, a 4, e 5, s 6, ç 7, h 8, i ali 9, ï 10, ai 11, ki 12, k 20, ki 21, a 3 J, m 40, h 50, * 60, o 70, n 80, ç ali y 90, p 100, c 200, t 300, oy (y) 400, 4> 500, x 600, f 700, w 800, a ali i| 900, „a 1000. Tedaj se piše 1863: „aw*r.
Sklon.
' §• 4.
Sklonov je v staroslovenščini sedem, ki se po Vodnikovi pismenosti in Metelkotovi slovnici imenujejo: imenovaven, rodiven, dajaven, toživen, zvaven, skazaven in storiven.
Sklanja.
§• 5.
Sklanja je trojna: imenna, zaimenna in vzajemna ali zložena iz imenske in zaimenske. Ker so imena (substantiva, sostne ali istne Vodn.) moškega, ženskega in srednjega spola, ravnajo se po tem tudi sklanje.
Moške
imena gredo po svojih končnikih v tri sklanje.
A. S končnikom i.
Im. paEi Rod. pea Daj. pacov TOŽ. (HKTi Zvav. pase Skaz. p ai;t, Stor. (kSEOMh
Po zgledu paET. (servus) se ravnajo sploh imena moškega spola s koncem i. Vendar ima:
Enojno. 1. Rod. zraven a velikrat oy: Boaoy, r|>a^oy,	M«|>oy, &ouo\ (domus, ohov, nsl. doma)
in £oma (domi, ohoi, nsl. doma).
2.	V daj., v nekterih sklonih dvoj. in vsih množ. se privzame večkrat, zlasti v tujih besedah, pomnožili zlog ob z naslednjim h namesti oy (oy v obi in to v okh): MHpoy in mhpobh, Eoroy in EoroBH, ^omobh malokdaj ^omobi, (domum, oka.Se, nsl. domu in domov) itd.
3.	Tož. je pri imenih živih bitij večkrat enak rodivnemu, pa tudi, kedar se ime nežive stvari na živo nanaša: EHCT»f>a, ciahia.
4.	Zvav. a) goltnike r, x5 k premeni v šumiče as, lil, v: Eome, aieiiHuie iz KemtTCb (sponsus), i<ACB6TbHHYe
§• 6.	
paecl	(»¡xeh
f>AEOy	(kaet.
(>ai;oma	pAEOMl
pflleiv	(tSEll
fkaea	pAKH
fkseoy	p akt,xi
pakoma	P»EU
iz KA£B£ThHHKi (calumniator); b) emu ima zraven cime tudi Cbinoy.
5.	Skaz. a) goltnike r, x, k pred t premeni v sikavce i|, c, 2;: sop, ¿oven, faiioifift; b) časi imau: iiojvov, YHHoy, &omoy in ¿omu, ciihov in cinit.
6.	Stor. ima v starih spisih iMb, pozneje OMb: norim. in eoroMh, rMCiMb in rAftcoMb. Z b na koncu se loči od daj. mn., kteri se zatika z t.
Dvojno. 1. Im. ima nektere krati namesti a tudi n:
clinll, ^7»B£l BOAII,	K{U1"li.
2. V daj. se v starejših pismih nam. owa le malokdaj bere ima: boaima nam. boaoma.
Množno. 1. Im. premeni goltnike v sikavce: g015h, ftoycH,	celo baicbh od baixbi (magus).
2.	Konec -Hirb, zlasti pri narodovskih imenih, se v množ. sname: puMAiiHHin», cu-iApiAiuiiiiv rpa^aNHiii. (grajan) itd. — pni.iAiMie. cflMapmNe, rpaas^He; zraven KpicrHisHHii tudi v enoj. KptCTHiiUii, mn. Kp^CTimue in -hh, ¡KHftOBHH-b in asH^i, noraNHHi in nornirb.
3.	Namesti h imajo e: imena a) s privzetim ov: cbiriOBe, nncoBe, ^apoBe, flpoyroBe ild.; b) s snetim -hiii: pHMAKUie, cdMdpnvne itd.; c) tudi druge narodovske: raAOTe, AOlirHRAp^B, CABpOMATS pa tudi CftBpOMMH ild.
4.	Rod. ima malokdaj obt.: cum in cunobi, rptM in rptxoBi, jomobi. Časih se po zaimenni sklanji napačno najde skaz. namesti rod. (udi pri imenih.
5.	Tož. e: ctnioBe, csi^obg; h: iicaamh, erviiTMiH.
6.	Skaz. goltnike spremeni v sikavce: ^po^i^i, rpuctjc^ovveMHifnjcb iz ovveMHKi (discipulusj,celo baicbi^*. časi -ijci ¡n 0x1: ftOMtx"b, -ijci, -0x1, 0.1110x1, ORpa^o^.
7.	Stor. ima redko -imh: ppiMH, rpt.xi>uh, hao-
GOVKIMH.
Opomba, a) Mn. od upaipt, Eparb se večidel nadomesti s skupnim imenom EpivrpHii\ i» KpvrniA. -msi, -HH itd.; b) oyAtima ovaobc in ov^ecu; ^hbi miraculum ^hbccci,
B. S končnikom h.
§. 7.
Im. Mftfflh Rod. MiiviKA Daj. MSaioy ToŽ. Mftffih Zvav. MSuKOtf Skoz. M/ii;i;n

Mftffifl u,Vut;oY
Msmov
M min IIIC
Mftffib M^aseut
MiuiKA m7iwkiiig MftffillM mnuhii.
Stor. MaeMi
MftIKGMiV
Za ozkimi soglasniki velja -a, -oy, sicer -la, -io: koim, koiiio; ijGcafim, pa ludi i|Gcaf>a, -oy.
Kakor pcibokh, -ose, gre po tem zgledu praviloma -gbh, -geg itd. marcgkh, -eRe, -gbt>; rocnoji,oy in -gbh, flumo in -gkh, -igbh kakor ormo in or»ii€KH.
Enojno. 1. Zvav. ima	ali a) -ov: R{>iXYoy, oyYH-
TeAK), ali b) -e, pred kleriin	se sikavci spreminjajo v šumevce: KiHAiKG, Koyru>Y6.
2. Stor. v starih spisih	-hmh, v poznejših -gml:
OThlfhMb in OThljGUb; -HIGMh: CTf)S!tlHHiMb i Z CTfliUKb
(custos).
Dvojno. 1. Im. malokdaj -h nam.-a: oej uhh kakor še zdaj: dva dni.
2. Rod. zraven kohio ludi kohnio; lesenmo; ftbMoy in -hio.
Množno. 1. Im. a) za množnikom -ge tudi -g: ctpaasgkg, kpay6kg; b) hie dobijo imena živih stvari, zlasti s koncem -tgai,: jkhtgahig (cives), rocno^hig, na-ctii|>hig; c) iz hi€ se je zgodilo -mg, -»€, -g^ MOAbic, OyYHTGAG, l|GCa(»HI€, -ig, -G ¡11 celo -h; d) -h: kohh, kiha^h, ctgiighh iz ctgnehb (gradus).
Starosl. slovnico.
2.	Rod. časih -hh: mkxhh, ¿bnb in ftbnhh; pozneje celo -en: nacrapeH.
3.	Daj. mo^cmi in Aio^bMi.
4.	Tož. malokdaj -h: m m; h, ali -hia: nacTiipHM.
5.	Skaz. hhx'b nam. h^i: konhhki, redko -exb, -0X1: MCCAl)6X'b, -0X1.
6.	Stor. -h:kohh; -m: ct€neNu; kterikrat -bMH: CTCnCHbMH, I|tCApbMH.
C. S končnikom h.
Im.	Kpaii
Rod.
Daj.	Kpaio
Tož.	«pati Zvav. KpAK)
Skaz.	KpsH
Stor.	KpaiCMb
§• s.
«paia
KpAlO
KpAHiMA KpSIS
upata
KpAlO KpaKMA
KpAH
KpAH
KpAlCMT.
KpAlft
KpAH
KpAHXl
KpSH.
V starih pismih se h in h ne loči; torej je v enoj. im., lož. in mn. rod. KpaH nam. KpaH kraj , v enoj. skaz. in mn. im., stor. pa nam. kraji, v skaz. KpaHXi nam. krajih.
Kakor v B. se najde tudi v C. po p -la in -a: rpnropHH, rod. -rna, in -is, časih celo -a; dvoj. -to in -oy.
Enojno. 1. V zvav. imajo tuje imena -e ali pa -oy: apHi€, «hmotcio.
2. Stor. ludi -HMh: KpMIMh, rHOHMh, Oy'KpOHMh iz 0ykp0h (fascia); tuje imena na -hh praviloma -HKMh, na -6h pa -eoMh: apmcMh, THM0^e0Mb.
M nož no. 1. Im. hie: mf>i\rhi€ iz MpABHH (formica) in mpash; kuahie iz gaahh (incanlator, medicus).
2. Skaz. tudi -eja»: kpaii)ci in kparcjfl, goioci.
Srednj e
imena imajo po svojih končnikih tri sklanje.
■v"
I. T. Z.	MtCTO
R.	utcra
D.	UtCTOJIf
Sk.	MtCT*
St.	MUCTOMb
A. S končnikom o. §• 9.
v
MtCTH	MtCTA
UtCTOV	UHCTl
MtCTOMA	ut.CTOMl
Mt.CTO\f	M«CT«Xl
MT.CTOMA	UtCTbl.
Imena s koncem -o in v rod. z množnikom -ec vidi ▼ tretjem razdelku pod C. Le malokdaj se pregibljejo take po zgledu mucto.
Enojno. 1. Rod., daj., sk., st.: tsas, h6BOY, TtAt, cAOROMb poleg navadnega tiaccc, ncecch, tkacch, caob€C6Mb itd.
2.	Daj. -obh : ^aatorii prav redko, in ravno tako malokdaj
3.	Zv. ^afltc, caobg nam. ¡5»»to, caobo.
Dvojno. 1. Im. oijt od oko se malokterikrat bere nam. oyh.
2. Daj. koathbma, kfmiimiii redko nam. -om«.
Množno. 1. Rod. koai, bolje KOAeci.
2. Skaz. verlii tbafcjct tudi mexi, časi mt.cto?ci,
koatho^l.
B. S končnikom e.
		10.	
I. T. Z.	no ai«:	riOAH	noAia
R.	noaia	noAio	IlOAb
D.	noAio	noAieua	IlOAHiMI»
Sk.	110 AH	noAio	nOAHVb
St.	nOAKMb	nOAKMA	nOAH.
Enojno. 1. Rod. AHija, pa tudi AHYece, in gre tedaj po zgledu C.
2.	Daj. AiiifčKH, MOpi€KH prav po redko.
3.	Skaz. s koncem -hi«, -bi« ima hh, mi in h:
Kf)T»RHII, IiptftaHbH, l)HCAf>bCTRH.
4.	Stor. ravna imena s koncem -Hi€Mh, -bi€Mb verhi pravnega tudi na -HHMb, -HMb in -hHMh: isaMe-HHKMb in -HHMb, roRtHhi€Mb od roRtHbK (pietas), oo.v,-JKHHMb.
Dvojno. Im. ima -h: ahi|h, mojih, časih tudi -hh: n(>hiiibctbh (adventus) nam. hh, kakor iiociaanhh.
Množno. 1. Daj.-omi je napačno, pa še napač-niše-laM-b: HrpHuiTom, imbianmaMi. (-im imaginatio), in -»mi nam. omv. cbuhaami.
2.	Skaz. ima a) -h?ci zraven -hhja: mophxi, noAHHM; b) -eyt: ciKpORHiiiTe*!» (-miiTe thesanrus, prom-tuarium) ; c)	ahi|0XI, KOVfnHAHiurojci (mme forum); d) -r\xv. oyYeHHinxi, cinhism iz cbHHie (somnium).
3.	Stor. s koncem -hmh je skoraj pogostniše kot z -h: op^ashmh, nhcaiihmh; malokdaj -hhmh: ee^akohhhmh (-hic iniquitas).
I. T. Z. HM,A R. HM6H6 D. HMCIIH Sli. HM6NH St. HMCHCMb
C. S končnikom a.
§. 11.
hm6hh
hm6h0v
hm6h6ma
hm6hov
hm6n6im
HMCH»
HMf.HT»
HMf.HCMl
HM6N6M
HMCIIU.
Po tej podobi se ravnajo a) imena s koncem -ma: BptMA, nHCMA, cema; tukaj je a namesti en, kakor v KOpA nam. Kopen, od tod rod. KOpeNe, hmghc; b) druge z a: asptKA, OKhYA, tcaa, ocbAA; tukaj je a nam. at, od tod rod. aspnEATe; c) nektere z o: koao, Y0yft0, ftptBO, caobo, hceo; tukaj je o za ec, od tod rod. KOAece itd.
Enojno. 1. Rod. marsikdaj-h: bptmehh, hcecch,
ca0b6ch.
2.	Daj, malokdaj -oy: 0Tp0YAT0y, -io in celo -ceh,
HM6HH).
3.	Skaz. redkoma -e: Meneče, asptKATe.
4.	Zv. h: kauohii.
Dvojno. 1. Im. razun -h tudi -*: hmcnt, mect, Hctect (renes).
2. Daj., stor. tudi bM»: HMCNhiM; sicer -cmci: TMeceMU, ¡K^EATeM».
Množno. 1. Skaz. v starjih pismih -e\i, v novejših -11x1.: nsGecRXi, ^uRed^i.
2. Slor. praviloma -u: ¿saccii; malokdaj -mh: riHC-
MCNhMH, YK)^€CbMH, BfiHMCIlbMH.
Opomba, a) Namesti je časih -mu, -n: KAM«, nAAMll, HYbMTj, večidel vendar že v imen.: KAMCHh, nAa-U6Hb, KOfiCNh, CTenenb, in se sklanja po Mftffib.
b) fltta 'ma v množ- atth in se sklanja kakor kocTI.: -hh, -6mb, -6x1 itd.; kterikrat lese najde zborno ime ^ttblja (infantes).
C) f»AMO in pauA, -ene ima v dvoj. paMU kakor v nsl. iz rama, -e itd.
d) oko i" o\fxo se sklanja v dvoj.: im., i. z. oyh, OyillH, rod., skaz. ovhio in OYb(0, 0^1111110 in ovillbio; daj. Stor. oyhm«, 0\flIIHMA.
imena imajo po svojih končnikih tudi tri sklanje.
Ženske
A. S končnikom a. S. 12.
Im.	piiEa
R.	flUE-bl
D.	pUEfc
T.	f>TJEfi
Z.	pilEO
Sk.	piiEt.
pilEt
(kiiEoy
pmt.
pURU f>uEoy
{kllE&MA
pilElI pilEll
(»TJElI fkUEl
pilESMl.
St. f>ueofcy.
pilEAMft
{TUEAMH.
\
Tako se sklanjajo ludi moške imena s končnikom a: BAA^UKa (dominus), caoyra itd.
Enoj. daj. in skaz., pa dvoj. im., lož. in zv. spreminjajo pred n goltnike v sikavce: MO^t, caoy^t, Moyct, psijt iz nora, CAoyra, Moyxa, psisa; nacTt iz nac*a.
	B.	S končnikom bi.	
		S- 13.	
L	BOAia	BOAH	KOAM
R.	BOAIA	BOAIO	BOAb
D.	BOAH	BOAltVMa	BOAIAMI»
T.	KOAlft	BOAH	BOAIA
Z.	KOAIC	KOAH	BOAIA
Sk. KOAH		BOAIO	BOAiaXl
St.	BOAICIS	BOAiaMa	BOAiaMH.
Po m, ui, y, časih po 7, in celo po p velja a za la: ^oyuia, -a, -h itd.; aaiva (fames), lA^a (morbus), cai^a, noAh^a (utilitas), rod. noAh^A in -u kakor v A.; Koypa, -X pa ludi Eoypia, -is.
Nektere imena na -iihh imajo stari končnik -h nam. ta: GAaniHH, mhaoctmnh, EonuiH, paBUHH (ancilla), in narejajo druge sklone kakor s koncem -la: rod. eaa-runia, daj. -iihh itd.
Enoj. skaz.: ^eMba ima ^cmh nam. ^eMbH; noAb^n nam. -h.
Imena s koncem -Hia imajo v enoj. daj. in skaz., dv. im., tož. in zv. -hii, in mn. rod. -hh: ^mhh, ^mhh. Ravno tako ludi moške imena na -hkv ali na -hh: c/fifthia, c*>ahh
in cftfth; k6thih in bgthh (rhetor); maimhidi in maihhh (fulgnr); mohchh in mohch, rod. -hia, daj. -hh, tož. -hix; ebatiircahh, rod.-hmi, zraven ermiireahie, -hki.
	C.	S končnikom	k.
		§• 14.	
L T.	KOCTh	KOCTH	KOCTH
R.	KOCTM	KOCTHK)	KOCTHH
D.	KOCTH	KOCTbMCl	K0CT6MT»
Z.	KOCTH	KOCTH	KOCTH
Sk.	KOCTH	KOCTHK)	KOCTCtfl
St.	KOCTHEK	KOCTbMA	KOCTbMH.
Po tem se ravnajo ženske imena s koncem -b, -h, -ii: baactb, ifpiku, l|[>1ik7.rh in ^piklbh, cmoku, cmoktkh in cmoklbh; aiobt.bh in aloelrh, kakor v nsl. kri t. j. k (t'm, kpibh; b|)i>bh (superciHum).
Enojno. 1. Rod. tudi -e: k(>ikh in kjiise.
2.	Tož. velikrat -6: i|[»iiii7.iic, AiOEiise.
3.	Skaz. cmoktbh, pa tudi cmokibc.
4.	Stor. nam. -hk ludi -bEK: KOCThK, ntcHhis.
5.	Zv. ARbPH; o eaaasemara aioeu; ifpiku.
Dvojno. 1. Im. npicH, iiaciiitii ali nACifiH.
2.	Rod. riAeuiTov.
3.	Daj. nAeiuThMA, ¿aknema, Bta^hMa od kub^h (palpebrae).
Množno. 1. Rod. k(vlghh, ReuiTiiii ali BeqiHH od BeuiTh (res); pozneje tudi -en: NanacTeH; iiptK^Bi.
2.	Daj, ¿RhpbMi in -€Mt, RpciHeMi iz EpaHb(bellum); malokdaj -hhmi: no^othhmt; iz je -¡*mi: xop<srfcrami iz xops;ra ali -i»Rb (signum).
3.	Tož. ¿Bh|>e.	.
4.	Sk. rxcAbXT», i;vcAhxi; ^MiOKtAem, KeuiTex,&; ROyKlRWl».
5.	St. -HMH: rSCAHMH; -¡\UH: IJplKlRAMH, EOVfKV
rtlmh.
Kakor qp"bKTJ ali iip-bKiRb se sklanja veliko druzih imen ženskega spola, zlasti na -tei\: moahte a, aorhtea, GpHTRA, kakor v nsl., posebno pred sklonili -m, -mi, -mh in na tanko po podobi ptiEA.
m sit h in ftituth ali fttijih se sklanja takole:
Enojno.	Dvojno.
I. Z. MATH, aiuith	1. T. Z. MATCpH, ft-bUliepH
R. MATepe	R. Sk. MATepoy (-hio)
D.Sk. MSTepH	D. St. MATepbMA T. MATeph (-epe)
St. MATCpHtR
Množno.
I. T. Z.	MivrepH, ¿tiiiTepH
R.	MSTept (-eprni)
D.	MivrepeMi»
Sk.	MaTepexi»
St.	MATepbMH.
Starost, slovnica.
P o m n j a. a) ^hHb ima enoj. rod. tudi ^bH€, daj. flhhh, tož. flbNG in flbNH, stor. flbHeMb ¡n fthHHIS (nouithis h ftbhhek diu noctuque) kakor neyatbmb in neY«thix; mn. im. ¿umit in ¿bfibie, skaz. ¿bNe?c, stor. ¿bNbMH cf. UiKHib.
b) Nekaj po podobi KOCTb, nekaj po zgledu Mfiffib se ravna n^Tb (nsl. moš., žen. in v množ. celo sred. spola), in z njim vred mnogo družili, ki se nekako sprehajajo po raznih zgledih: GOiVb (aegrotus), rpvraHb, ^Ktpb, rOAXEb, Yf>"bBb, TOCTb, ^ATb, Av\K'LTh, HorbTb, neYATh (moš. in žen. sp. V nsl.), TATb, TbCTb, rocno^b, MeflRt&b, MAAOMOlUTb Cpauper, aegrotus), jocb (cervus alces) itd.
Prilog.
Prilogi ali pridevne imena se sklanjajo v dve plemeni:
po imenih in po zložnini ali vzajemno.
i '
A. Imenna sklanja. §• 15.
Enaki končniki ali krajevci prilogov z imeni imajo tudi enako sklanjo. Tako se ravnajo po zgledu paE!. prilogi s koncem -t: ^ogpt, ceati, tedaj rod. ^oepa, daj. ftOKpoy, sk. ¿OEf>n itd. Po zgledu Mfiasb se pregibajo prilogi s koncem -b: Toya^b (peregrinus), ^OEAb (forlis); torej rod. Toyajp, -oy, -h, -emb itd.; po podobi k(>¡jíh s koncem -h: goxhh, ecahh, rod. eojkhia, daj. eojkhio itd. Ravno tako velja v srednjem in ženskem spolu: ^oRpo se sklanja kakor mücto, "royale, ^oeaic kakor ahijc, noAic; flOEpa kakor pma, in Toyaj^a, ¿OEAia kakor Aoyiua,
KOAtS.
Vediti je pa treba, da se pri prilogih a) pomožnik ob nikoli ne privzame; b) da se -e v zvavnem malokdaj najde: BHpbHe, Eiiaaie, se^ovMhHe, — večidel je zvavni enak imenovavnemu; c) da se goltniki in sikavci spreminjajo kakor pri imenih, le k po c se ne sprettieni v i| ampak v t: mo^cth ne AiOftbcijH; d) da ima stor. enoj. tudi -bMb: TOvas^bMb, im. ran. le-h, ne pa -hi« kakor m^suhk, tož. časih tudi -a: flobf>a NauiA
l|HCi\p.ft.
B. Vzajemna ali zložninska sklanja bode po zaimenni
bolj razvidna.
Zaime,
Osebne zaimena. §• 16. Enojno.
I.	a^i
R.	MCNC
D.	MINI, MH
T.	MA
Sk.	MIH«
St.	M1H0EK Dvojno.
tget toeolft
TU
t6e6
tcet, th ta
coeok.
Množno.
cest, ch
ca
cce-b
ccec
I. (H») Bt	Ba
R. Haio	Baro
D. iiaMa	BaMa
T. na	Ba
Sk. naio	Baio
St. HaMa	BaMa
m%I	BU
tfaci	Baci
iiAt.ni	BaMi
Nil	Bil
waci	Baci
HaMH RAMH,
Ga je brez imenovavnega ter ima za vse tri števila eno obliko. Kakor sedaj so rabili tudi nekdaj enoj. rodivn. nam. toživn. in razloček, ki velja v nsl. med močno in slabo obliko v enoj. daj. je veljal tudi v starosl.
V dvojnem se za pervo osebo razloček ha Ht doslej še ni našel, dasiravno ste imenitne obliki Htna tiiiiio (nos duo). Na se najde v^ dvoj. toživnem, vendar tudi v dvojnem imenovavnem (Safačik), ravno tako Ra. Navadna oblika je Ra Rt in celo dostikrat Rt, Ra, in namesti ra v 2. osebi tudi rii. Ali, da je rt ženska oblika in Rti iz množnega števila, je očitno.
Kakor se bere v dvojnem toživni Ha, Ra časih nam. dajavnega NaMa, RaMa, tako se najde tudi v množn. dajavn. velikrat Hti, Rti namesti HaMt, saMi.
Zaimenna sklanja se deli v dve plemeni.
A. S končnikom t.
L Tt R. Toro D. TOMOV
Ta
tomi
TOH
T. TT, Sk. TOMb St. TtMb
TO
TOH
T0EK
Dvojno.
Množno.
i. ta tu t*
th
t a tu
r. 1 tom) D. tuma
TUJCI tu ml
T. ta tu tu
tii(ta) Ta Tli
Sk. TO 10 st. tu m a
tux1 tumh
Tako se sklanjajo: obi, oni, hni (alius), caMi, ki (imen. kito, nukito, ii ii kito, kuk^o "), rod. Koro; if-AHiii, ¿iBa, ona; BbciaKi in BbcaKi, toahki, cgahki (tantus), kaki, Taiii, iaKi (qualis), chki (tališ), TaKOKi, chkobi, chijgbi itd.: časi tudi Minori (multus) in mbai (pauci).
V dvojnem številu se v imen. in tož. spol na tanko loči. V tož. množ. se najde nam. ra tudi ta kakor v novosl.
kito ima v enoj. rod. sim ter tje Kora kakor v nsl., NUKora; sk. komi», st. i)UMb (NUljUMb, nhi|UMb); im. množ. ijh: nui|H.	•
Nam. tom), ¿iboio, oeoio se najde v poznejših virih v rod. in skaz. dvoj. tuio, ¿ibuio, oeuio. Vid. Truber: dveju, obeju.
ffi^O a'i ¡K^a v KliKftO itd. ima korenino v glagolu JKb^aTH ali asA^aTH (desiderare) ter se vjema z latinsko sostavo quivis, guilibet.
B. S končnikom h. §. 18, a)
Enojno.
I. Ch	C6	CH
R. cero	ce«
D. C6M0y	CCH
T. ch ce	chk
Sk. ccMh	cen
St. CHMb	C€K
Dvojno.	Množno.
i. chih	ch ch ch ch chml
R. c6io	chjcl
D. chma	chml
T. chia	ch ch chlft ch chffi
Sk. ccio	chjcb
St. chm&	chmh.
Kakor Cb se sklanja zaime tretjega lica ali tretje osebe h, ie, m, ki je pa v imenovavnem brez na-taknjenega ase nerabno, iti z malim razločkom mnoge na -h: moh, troh, cboh, HiUiib, baulh, chqb; koh (qualis); fliboh, o ko h, tpoh; yhh; YbTo; KbCb; časih tudi tov^A«» (peregrinus, alienusj.
b)
Enojno.
i. .<■ h	ie is
R. iero	te»
D. kmov	kh
T. h	ie k
Sk. h;ih«	I€h
St. HMh	ICK
Dvojno.	Množno.
1. R h h	h l!V Ml
R. k k)	hjcl
D. IIMA	H M t
T. IS H H	HI IS Ml
Sk. ICIO	HXt
St. hm&	hmh.
, Ch en. im. nam. ch, ce, ch se najde zlasti v pismih pozneje dobe kakor tih, toh tudi ch, chh in celo c6h, -chic, chis; dvoj. rod. chio nam. ceio; dv. tož. žensk., množ. ini. moš. in tož. sred. chh nam. ch.
h je v imen. navadno Ie v sostavi Hase, icase, israe; rod. icra kakor v nsl. nam. icro; nam. ichi tudi hi; oblik ro in Moy nam. icro in i€MO\f stsl. neki ne pozna; lož. malokdaj ick nam. k; dvoj. rod. nhio malokterikrat
*) Tukaj imamo podlogo sedanje sklanje prilogov: R. lepega, d. lepemu, sk. lepem, st. lepim itd.
nam. hi«h>; za besedami z i na koncu se velikrat najde ih nam. h; za predlogi se pred h privzame h: AO Hiero, m NieMoy, ¡5¡* Nb, 0 HieMb kakor v nsl.
moh, MOie, moia; koh, koic, koia: rod. Koiero, koicia; st. KOHMb, koicbs; dvoj. im. Koitx, koh, koh; rod. koicio, daj. kohma; mn. im. koh, kok\, koia; rod. kohxi itd, v druzih sklonih. Namesti koh tudi km (hhku, mikih). Pri teh se kakor v zložninski sklanji zlog ie velikrat izpahne, zlasti v žensk, spolu; torej enoj. rod. moia, koia nam. moicia; daj. croh, koh nam. croich; tož. k<v> nam. koick; dvoj. rod. sk. moio, cboio nam. moicio itd.
Vb v imen. YbTO (quid); rod. Ybco, Ybcoro; Yeco, Yecoro; daj. YeMoy, YbcoMoy, YecoMoy; tož. YhTO, Yeco Yb lat. cur); sk. YeMb, YbcoMb, YecoMb; st. YHMb.
Bbch, Bhce, Khcu, rod. Bbcero, BbceiA; množ. im. BbCH, Bhcia, BbCiA; tož. BhciA, BbCM itd. Namesti BbciA, Bbcis tudi BbCA, Bbcs. Sicer pa sega v zaimenno sklanjo s končnikom i, ker ima v enoj. stor., množ. rod., daj., sk. in st. t nam. 11: Ehcim, Bbcuxi, Bbctivit, BhcuMii kakor ti.
Kakor KiasA0 ali kias^e in hjk€ se beró tudi sostave: HHKi>to/ne, tiskac, TaKtas^e, laKtrce, oiii^h in cbat^e, cb^H, HHYbToase itd. Napačno pa je sklanjanje: Ki^aaro ali -aro, 0M0y nam. Korono, KOMoyasAO, aü Ttas^exi nam. ttxtasae, ali akoyxi iz AK0Y za akoio, ali onaxt itd.
B. Vzajemna sklanja prilogov. §• 19.
Sklanja po zložnini, vzajemna ali zložninska sklanja se imenuje zato, ker je obema lastna, zložena iz oblik imenne ali zaimenne. Godijo se njene oblike iz imenskih (flOGpi, TO\faj^h) in zaimenskih (h, iero) tako, da se
a)	stikajo in ne spreminjajo: imen. ¿oGpiH, flOGpaia, fl0Kf>0i€, rod. ¿OKpaiero, daj. ¿0Ep0Yi€M0Y, sk.
AOEporeMh; TOV^bH, flOGAbH itd ;
b)	stikajo in spreminjajo, in sicer 1) vravnovaje ali vpodobovaje tako, da se ali zaime (h, iero) vravna po sprednjem glasniku prilogovem ali pa prilogov končnik po naslednjem zaimku: rod. floepaaro iz -¡mro in to iz -¡uero; daj. £0Gp0y0YM0Y iz -OY»€MOY; skaz. soGpttMb iz -ticMb; tov^hh iz -bH; TOYJKAHHMb iz -hi€Mb itd.; 2) iztikovaje, da se ali začetni zlog zaimenni (re) izpahne in sploh le krajše oblike zaimenske natikajo (h, k, m, k> nam. igh, ick, i«mi, i€h)) ali pa vzajemno vsacega nekaj: rod. ž. flOGptim; daj. ^OGptH, toy^ahh? rocl- d v. £0Gp0YK) iz -oyicio; st. ž. ¿ogpous iz ^ogpo(ufi + i«)k; toyasfleffi, kar je tudi oblika imenne sklanje lahko, ker je že sama na sebi dolga; 3J vtikovaje in povzdigovaje, da se zaimek h vtakne ali vdene v imenno obliko pred sklone -Mb, m, mi, mh in xi, končnik prilogov pa povzdigne ali spremeni po navadnih pravilih glasnije (1 v ii, b v h): st. en. ^ogpiihmh; dv. flogpiihma; mn. AOGpiniMH; sk. ¿OGpiiHjci, Toya:^HHXi.
Starosl. slovnica.
4
Po svojih končnikih se deva zložninska sklanja v dva razdelka.
A. S koncem iih.
§. 20.
Enojno. Sr.
&OGpOI€
Im. Zv.
Rod.
Daj.
Tož.
Skaz.
Stor.
M.
flOEpilH
¿oKpaaro
ft0Ep0Y0yM0Y AOEpilH ^OKpT.T.Mb ^OEptlHMb
I. T. Z. ftOEpim R. Sk. ftOEpovH) D. St. ftOEplIHMA
£OGpOI€
Dvojno.
ftOEptH
Množno.
Ž. flospaiti
AOEpilIft
flOEpUH
flOGpffiK
AOEptH
flOEpOEK
¿OBptH
Im. Zv.
Rod.
Daj.
Tož.
Skaz.
Stor.
AOEpHH
ftOEpllHJCb
AOGpilHMl
ftOGplIlfl
ftOGpilHJCb
AOEpilHMH
Aospain
flOEpsra
AOEpT.HA
^OEptlHl
t
Enojno. 1. Im. V prav starih spisih se najdejo oblike im, ih in u: aogpiih, baaxenih, cbatii; kakor tudi htkiih, -tiii, -u; kahhiih, -oic; tata; camoic itd.
2.	Rod. Namesti aicro in aaro se bere velikrat aro in pozneje pred ko ne iz ruskih virov celo oro.
3.	Daj. Iz oyi€Moy je nastalo polagoma oyoyMoy, oyMoy, ooMoy, 0M0y; zraven tH v daj. in skaz. žen. tudi zaimenski oh: aiotoh, hea^hhoh.
4.	Tož. hoboek nam. hob^k itd.; kxk.
5.	Skaz. ticMb, T.T.Mh, te m h in tnuib, taMh, kjer je zlasti v glagoliških knjigah la ali a namesti t: MJUlCMb. CBATttMb, NOBtCMb, H6G6ChHtaMb, ftpV^tMb, BCTICtMb iz BCT1JC1 (vetus).
6.	Stor. ima dostikrat iiMb po skrajšbi nam. iiHMh, kakor tudi v dvoj. daj. in stor., mn. rod. daj. skaz. in stor. pogostoma iiMa, iijci, umi in iimh nam. iiHMa, uhxi, iihmi in iihmh; ž. stor. <y.ly. nam. ok: npoctsk.
Dvojno. Rod. 1110 in oioy nam. oyio: cbatiiio;
YbCTbNOK>.
Množno. 1. Im. i|hh, hfci|hh, camhh. 2. Tož. TaKii»; Kara.
B. S koncem hh.
M.
Im. Zv. tovjkahh Rod. ToyiKAMro Daj. toy!k&oyoymox TOŽ. TOyiKfll1H Skaz. TOysK^HHMh Stor. Toy®AHHMb
§. 21.
Enojno.
Sr. Toya!Aei€
ToyasA6i€
Ž.
tov^MA TOyXAHH
TOYXAHH
ToyasAea»
I. T. Z. ToysKAam R. Sk. Toya5A0Y,° D. St. Toya5ftHHMa
Dvojno. TOyX^HH
Toy^AHH
T. Z v.	ToyasAHH
Rod.	tov^hhm
Daj.	TOyit!fthhml»
Tož.	ToyjKpffl Skaz. Toysnj!,HHX'b
StOr.	TOyJK^HHMH
Množno. Toy:nprv
Toyxpiti


Enojno. 1. Im. Namesti ¿oeahh ludi ¿oeabh; bcahia, b6ahi6 nam. ecahima, bcahick.
2.	Daj. ToyxAoyMoy in ToysfifteMOy; žen. daj. in skaz. ch nam. hh: toy^ch, xoyxph, eoxhkh nam. eokhh, nocat^bmieh nam. -hhh.
3.	Tož. KCAnfri nam. ecahkek.
4.	Skaz. m. Toy^eMb nam. ToyxpHMb; ž. ToyjKfteH.
5.	Štor. ToyxAHMb nam. -HHMb, kakor ludi v dvoj. in množ. v prizadetih sklonih.
Množno tož. hhuithia nam. nhuitahi.
iiniiiiuM	' ni»|(/MiflJ yjuiu iuf laijUiHjj "Ar"*^
Opomin. Prilogi se sploh ravnajo po obeh sklanjah, po imenni (nedoločni) in zložninski (določni), kakor skladnja kaže; vendar se svojivni ali vlastni prilogi navadno sklanjajo po imenni, redovne števila pa po zairnenni, dasiravno se ludi pri teh imenske oblike dobijo. Tudi zaimena se nektere pregibljejo kakor je, sedaj po imenni, sedaj po zairnenni in časih vzajemno ali po zložnini : fêTCpl (quidam), r, oy, OMb; OHbCHl|A (quidam), A, h, s, 6k; TOAHKt, a, oy in toakktjh, aaro, oyoyMoy; Ht- hh- KOToptm, oœ, ara itd.
Primerna in presežna stopnja.
mm't—r	«> .v.i
Primerna ali sodnja stopnja se obrazi, če se a) korenu pridene za moški spol -hh, za ženski -huiH, za srednji -rere ali samo -re: eoahh, EOAbuiH, boaie in EOAiere; kmutiih, mhnhh, rophh (pejor), AoyYHH (melior), oynnn (melior). Namesti eoahh se bere v moškem sp. tudi EOAbuiH in v srednjem EOAbiue; od tod v rod. EOAbiua, daj. eoabmoy itd. Konec iki, okt* se pred to obliko sodnje stopnje izpahne, sikavci in zobniki se za ustniki spreminjajo in poslednji privzemajo razun tega še a: kuiiihh, nhjkhii, tajkhh iz buciki, hh^iki, tajkiki;
TASEAHH iz rASEOKl, KptilAHH iz KptniKl, JCOVJKflHH iz
XOVA^ (pauper, sordidus), caajk^hh iz carski, amjiiithh iz aioti (saevus).
Sodnja stopnja se lika, če se b) prilogovi snovi pritakne za moški spol hh, ženski hhujh in srednji tre; tedaj l&CHtH, CHAbHtH, ¿OEfUiH iz lACbNl, CHAblll, flOEpb. Kakor v a), se tudi v tej obliki, ki je še bolj navadna kot una, končnika iki in oki snemala; goltniki pa se v sklepu praviloma spreminjajo v svoje šumnike ter imajo a namesti t za seboj: KpOTtH iz kftotlkl, AbffiSH iz AbPbKl, Kf>ATEYAH nam. BfkArbKtH, KlICOVAH, rASEOYAH, bajkah nam. EAArtH, MtHO-TuMi nam. MiNortH iz MiNori (multus) itd.
Za presežno stopnjo velja sodnja ali sama na sebi ali pa s prednjim Han (npe- Rhce-): HAH-CTpAUJbimi, in le redko se najde nah (iz na^i super) le pred stavno stopnjo: nah-aiiii cf. najprava Vodn.
Sklanja sodnjega priloga.
A. Po imenih.
§• 23.
Enojno. M.	Sr.
Im. Zv. EOAH H	KOAie
Rod. EOAblllA	—
Daj. EOAbiuov	—
Tož. EOAHH	EOAI€
Skaz. EOAbuiH	—
Stor. EOAbnieMb	—
Dvojno.
I. T. Z. EOAblllA	EOAblDH
R. Sk. EOAbiuov	—
D. St. EOAbineMa	—
Množno.
Im. Zv. EOAbuie	boamiia
Rod.	EOAbUlb	—
Daj.	EOAbuieMb	—
Tož.	EOAblllA	EOAblllA
Skaz.	EOAblUH*!	—
Stor.	EOAblUH	—
ž.
EOAblllH EOAblllA EOAbUlH EOAhUlft EOAblllH EOAbllieK
EOAblllH
EOAbUlOV
EOAblllAMA.
EOAblllA
EOAhlUb
EOAblllAMl
EOAblllA
EOAhUIA}fk
EOAblllAMH.
Ravno tako se sklanja sodnja stopnja v drugi obliki: aogpth, -m, -t.hiiih, rod. ^oepthuia, -a, -a, daj. -oy, -oy, -h; v dvoj. im. ¿oeftehuia, -uih, -uih, in v množ. im. ¿OBptHiue, -ma, -uia itd.
B. Po zložnini.
M.
§. 24. Enojno. Sr.
Ž.
Im. Zv. EOAHH	eoai€l€	EOAblllHIft
Rod. eoabuiaaro	—	eoamuaia
Daj. EOAblUOVOVMOV —	EOAbUlHH
Tož. EOAbUlHH	E0AbUI6t€	EOAbUlftK
Skaz. EOAbUlHHMb	—	EOAbUlHH
Stor. EOAbUlHHMb	—	EOAhUlEK.
Dvojno.
I. T. Z. EOAbUlMl	EOAbUlHH	EOAbUlHH
R. Sk. EOAbUlOVK)	—	EOAhUlOlflO
D. St. EOAblUHHMA	—	EOAbUlHHMA
Množno.
lin. Zv.	ROAblllCii	liOAMUAKk	KOAbUlAMl
Rod.	GOAbUlHH*!	—	—
Daj.	KOAbUlHHMb	—	—
Tož.	KOAbUlMA	I.OAMIIAIA	BOAbUUHl
Skaz.	BOAbUIHHX'b	—	—
Štor.	GOAblllHHMH	—	—
Enako se sklanja prilog v sodnji slopnji po drugi obliki: aobjmi, -umiiick;, -hhiiiiiia, rod. -thmaaro, -tiniiftift, daj. "&hui0v[0YM0\f itd.; v dv. im. ftOKptuiAiA, -t»hiiihh,
-r.miiiiii; v ran. im. aobfrthuieh, -hhuiaia, tiiniAHV itd.
<''
P o m n j a. Namesti boahh se dobe v moškem spolu tudi BOAbH, BOAbiHH (v novejši pisavi skorej sploh) irt BOAbUiHH; ropbiuiiii; v srednjem roai€, boaicic in GOAhiue, v ženskem BOAblUll (cf. ženske imena na uuh in hh), AOKpniilUH; pozneje dasi redkoma vendar tudi BOAblUA (iz BOAbCift). Rod. žen. tudi EOAbiiiHHi; tož.mošk. boahh in AOVYbuih; sv. boak; in KOAbiue, boaieie in BOAbuierc; AAAICHi in pSblliei«; imen. mn. se glasi na e, velikrat tudi na h: mihoskahuig, -uih in -uihh; co^amiiih: in -ujh (<z
COVAtie potius); AoyYbiUH in -UIHH. Redek je mn. sr. na -h nam. na a: BOAbUiH itd.
Staroal. slovnica.
O
Šteril«.
§• 25.
Števila ali čisla se sklanjajo različno. Tako p. se ravna lepHi, o, a po ti, to, t a, rod. te^HHOro itd.; fliKa in OEa se sklanjale v dvojnem in sicer takole:
I. T. m. ftiKa, oca, sr. ž. ¿ikis, oeh.
R. Sk. ftlBOlO, OEOM) (fllBtlO, AlB0V)-
D. St. AlB-KMA, OEtMa.
t|)H in Ye™pH se pregiba po zgledu n»Tb:
I. Z. m. Tfinic, YeTUf>Hie, sr. ž. TpH, Y6TwpH.
R. TjtHH, Y6TT>ipb.
D. TpeMii, YeTiipeMt.
T. TpH, Y6T"KipH.
Sk. T|>exi, ve™pexi».
St. TpbMH, YeTlipbMH.
V imen. se iz YeTUpte najde tudi Y6Tiipe; v rod. nam. t|>hh po zaimenski sklanji Tpe^b; v druzih sklonih nam. TpeMT., verupeMi, Tpex"b, TpbMH tudi TpbMt, Tpb)Cb in pozneje TpHMi, TpHX"b, TpHMH; celo TpmeM-b, Tpmc^i kakor Aio^bi€Mi.
nATb, UIGCTb, CCflMb, OCMb, flCBATb in fteCATb so ženske imena in se drugim enako (KOCTb) sklanjajo:
I. T. nATb uiecTb flCCATb
R.D. Sk. tiATH IUCCTH flCCATH
St. nATHBi. UI6CTHIS ft€CATHIifi.
V	dvoj. im. t. ¿ecath, r. sk. ^ccatov, d. st. je-
catbus.
V	mn. im. t. ¿ecath, r. flecath, d. ¿ccatcmi, sk. ¿6CAT6xi, st. flecATM in prav redko ^ecAThMH.
¿Kt uiecTii, t^h mecTH; v novejših virih se najde ludi nathmt, iiathmh in rod. in sk. uathm; ci ocmhmii
kohh in CE ocmhift kohh.
V	sostavi s predlogom mf, («"' super) ima ^ecATb v toživniku praviloma e, ravno tako v im. in tož. množ. št. h in e: i^hht» Na ^ecATb, ftiBa, tph, veruphie Ha ^ecATe, TpH^ecATh itd. do ¿ceah. ¿ecATh.
cito (centum) je sr. sp. in sklanja se v dvoj.: fliKU čut, aibo 10 citov, ^BtMa cnoMa; v mn.: Tpn
ClTa, tph h CIT1, TpGMl» cttoml, TpejCl ClTtXl, TpHMH C1TTJ.
TucsniTa in rucAuiTa ž. sp. (mille); TbMa (te— nebrae, myrias).
Kakor kahhi, a, o in k^hihih (unicus), so tudi redovne števila: npiBii, BiTopu (¿«¿repo?), TpeTHH, HeTBtpTii; nATii; čim (centesimus); TticsiiihHi
(millesimus).
.. i. - .i
Mapi.
A. Sprega s spono.
Po osnovi v nedoločivnem naklonu se delijo glagoli v šest redov, posamesni redi pa v več ali manj razredov.
L Red. §. 26.
Nedoločivni ncc-th.	Namenivni nec-ti.
	Znanivni.		Velivni.
En. 1.	Necfi		_
2.	NeceuiH		NECH
3.	HCCeTb		NCCH
Dv. 1.	iiccchJ Ž. KI;		llf.ct.KA -Bt
2. 3.	iieceTa „it.		Hf,CtTA -T*
Mn. 1.	HeceMT»		uectMi
2.	HeceTe		HectTe
3.	MecSTb		—
	Doveršivni.		
		(aorist)	
	a)		b)
En. 1.	HecoM		necb
2. 3.	Hece		»ece
Dv. 1.	HeCOXOBA -B*		NCCOBA -Bt
2. 3.	NCCOCTA -Tt		iieceTu -t*
Mn. 1.	HeCOXOMT>		necoMi
2.	h6c0ct6		neceie
3.	H6COUIA	•	
Nedoveršivni. (imperfectum)
En. 1. Nem;«. 2. 3. Nectaiiie
D v. llf.cluvcors -b« MeCtACTA -t*
Mn. 1. ncct.\xoMi
2.	hcctulctf.
3.	Nectajcft.
Narečaj.
Sedanji nccii, ž. suith; dv. ipa, ž. i|m; mn. ifie. Pretekli «eci, ž. -uih; dv. uia, iuh ; mn. uie.
Djavno preteklo hccai, o, a; dv. a, t, t; mn. h, a, ii.
Terpivno sedanje nccomi; preteklo ncccni.
Po tem zgleda se sploh ravnajo glagoli I. reda, kteri ima sedem razredov.
Razred 1. Deblo s koncem t, fl: r«€t, mct (jacere, verrere), mat (turbare), naeT, pacT, ijbht, ybt (legere, colere). bo£, bc£ (ducere), rpafl, kas^, Kpa^, na^,	(ire) itd.
Zn. sed. naeTJK, naeTeuiH, nAeTSTh; vel. iiacth; aor. a) nAGTojci, b) nAert; impf. nAeT«axi, rf>Afttaxi; nar. s. nA6Tii, rpAflu in rpA^A, pr. nACTt, uibfl-L; del. naeAi; nACTOMi; fiastcni.
Pred th in ti v nedol. in nam. se t in ^ spremenita v c: iiaccth, nacTH, in pred ai v del pr. se izpahneta: riACAi, naai; v ned. se h včasih povzdigne v h: IjUHCTH, yhcth.
Deležje.
2.	¡$, c: bc? (vehere), Bpt? (aperire), rpu?, at?, mat.?, Meč, nac (pascere, ev salvare), t(>ac.
Pred th in tt v nedol. in nam. se % spreverže v c: rptiCTH, rpticTt; t za a in p povzdigne v t:
MAtCTH, OTT.Bpt.CTH; t. del. pr. OTlBpi^CHl in 0TT.Bpi.CTT..
• '
3.	n, g, k: KAen, Ten, vptn (haurire), rpeE, flAlB, ?ag (lacerare), ciso\(B, ir.HR, nAtB, uihb.
Zn. s. rpeKS, euiH, ftTb; aor. a) rpeB0Xt, b) rpeEt; impf. rpeKtaxt; nar. rpesti, jkhba nam. -ti; rpect; del. rpeGAt; rpeEOMt; rpeGCNt.
Pred th v nedol. se končnik v deblu časi odverže, časi pa ostane in g, n dobi tedaj c ali te za seboj, t se pa po p spremeni v t: rpeTii, -cth, -gcth; noYf>tTH, -1CTH, -tcTH, -tncTH, -tncTH; b se izpahne tudi v del. pr. jRHAt, nAtAt, uiHAt; tr. ¡khbcni in JKHTt; itibEeiit, malokdaj UIHBCHt.
4.	k, r, x: BAtK, ne« (coquere, curare), pen, tck, Bptr, aser (urere), Aer, Mor (posse, veiie), CTpHr, CTptr (eustodire). CAr, Rptx (triturare) itd.
Zn. sed. neus, neveiun, neKftTh; vel. nei|H, neijtTe; aor. a) neuoxt, neve, neKoniA, b) ne«t, neKSi; impf. neYaaxt, nevaame, aaxx; nar. nesti, neiit; del. n6KAt; neKOMi; f16Y6Ht.
V nedol. preidejo goltniki s T v ip (ostrom.) ali v uit (suprasl., glag. cloz.): neuiTH, mouith in moijih, BptuiTH,kjer se t za a in p večidel povzdigne v t: TAtuiTH, BptuiTH; v nam. b: neum; pred e (znan., aor., t. del. p.) in pred a (iz ta nam. t v impf.) se goltniki spremine v svoje šumnike, pred h in t pa (vel.) v sikavce: MoajeuiH, Moa:e, Moraaaxt; BptuieuiH, BptmeTb, Bptuie, Bptuiaaxt, Bptuieiit; mo^h, tTe; BptCH, tTe; vel. tudi nbi|h, pbijh, tTe; nar. s. Bptxti in BptxA.
5.	m, n (v nedol. a): k i. m (constringere), hm (capere), acbH, KAbH, MbH, rib«, Tbii (scindere), cbH (dicere), YbN itd.
Zn. s. iihiim. nhNeuiH, nbiiSTb; vel. nbHH, tre; aor. fiAxi, »A, nAuiA; impf. nbntax'b; nar. nbnu, nbHi; del. haai; nbhomi; íiati.
Terp. d. pr. je pravilno ti: otati, pauiATi, redkeje mi: pacnbNeni, OGHMeni; ^im ima	itd.
aimctii ali pa	jkath: srkhis, noikbiiixtb; n. s.
¡KbHHl, t. d. HblllCMl ; hm: Bl^bMff., Bl^bMH, BT^CMH in B'b^MHH; BT^bMT», CbHhMi; nOHMl in nOKMi; npHHMl in npHicMi; nar. pr. hmt», nbm, pozneje tudi noxabi,
kaabl, ^yarl.
6.	a, h, o\f, n, t: era; gh, epH, bh, ah, fih, yh (no- quiescere); ov (h^- ok- ct»£- induere), ko\', nA0V> CAi>V (darum esse), choif (fundamentum jacere), Tpoy (na- nutriré), Yoy; ispu, KpH, mu, pu, Tptj; BU (oti- loqui), rpt, ¿t (ponere), ;?pt, ¿Mt (o- ca sonare), npt (no- intrare), nt, cnt, ciMt (audere), ct itd.
Zli. S. KHK, KHI6U1H, GHISTb; vel. KHH, KHIATC; aor. EHjcb, bh, BHuie; imp. ghimjcg, ghiaauie; nar. s. EHIA Ž. GHESUITH, pr. ghbt»; d. EHAl; ghicmi; EHICHT., pa tudi GbiCT-b.
Kakor iz ghth v sed. khk, je iz nnoyrn v sed. haobs, haobcuih; vel. iiaobh ; impf, iiaobtaxi in iiaovax'b; iiaoru; fiaovbt; kobomi; otpobíií (veneno interficio); nt ima noK, noieuiH; vel. noií, noiÍTe; impf, noi&xft (n. nun), nar. noiA; del. t. na ni in ti: no^nani; OGoyBeni-, oßtHT., malokdaj o^tRem., HAjoviein,;
GIBČNI; — pa^GHTl, II ¡JA H TI, nOCOifTl, CbKpUTl,
nptntTi.
7.	a, p (v nedol. t» in t); ba (¿o- sufficere), ma ; «p, asp (sacrificare, deglutire), Mp, up (no- intrare), np, (fulcire), cip, Tp itd.
Zn. s. Mpffi, w(teiiih, MpiiiTh; vel. m^h, uptTc;
aor. Mpoxt, Mpe, mpouia; impf. MpMxt; nar. upu, m p t; del. MfltAt, (MpOMl, MpeNl).
v nedol, t in t: MAtTH, hi.i.th, ¡r»ptTH, (HfMpvrii, TptTH in tputh; v sed. zn. mcak, mcaisuitii, me,u\AXt; kak, £OBAi€Tb, ce'° oyMpi€Th (cf. nsl. mreni in merjem, meljem, trem, terem in tarem); impf. rptaxt in Tpwb; nar. pr. dj. oyuLpt, o\'Mhpf. in ovMepi.; npocTptBt, npocTptAt; MAtAt; aspent in noxptTt, pacnpoeTpem in -CTpni.
Opombe, a) Dvoj. 1. 2. 3., po enakosti z imeni in prilogi, kakor tudi po naši sedanji rabi, je ga in moškega? Bt i" TU ženskega iipola. Stari spisi imajo pa Kt za moški spol: MfliaseKt, HCKClX0Kt itd. Vostokov je sicer terdil, da se v starih pismih spol v dvoj. štev. ne razloči; Miklošič pa, kteri ima v svoji slovnici, kakor tudi Schleicher, v dv. samo te oblike: 1. Bt, 2. t a, 3. tu, je vendar v prestarih listinah našel razloček ter pravi, da se v dv. 2. 3. razun IX najde tudi tg in Tt tako, da je ta T6 za vse spole, Tt pa le za ženski in srednji : no^BHasOiCTt CA iio^t moh; pftljt YHCTt ICCTf, nOMpAYHCTt CA OYH HXt; KOAtHt H?H6M0r0CTt. Sme se tedaj misliti, da se bo sčasoma v starih pismih tudi za 1. osebo v dv. našel ta razloček, kteri še zdaj med našim ljudstvom živi (cf. Dobrovsky, Hanka, Kopitar in nsl.: kar živive ali služive, neusmiljeno terpive, sc. revi ali siroti).
b) Razun aor. b) z golim deblom na % se zlasti v glagoliških knjigah sem ter tje najde še druga oblika na večkrat tudi xt in s povzdigo glasnikov t, e, O v deblu; npHBtet, lict, BtCA, YHCA, npoifEHCA in ClMAXi, nOBtXl, OEptlUA, CtHtIJUA itd.
C) rpAftA, ElHft itd. je v zadevi moškega in sred. spola narečaj (gerundium) kakor v sedanji slovenščini: stoje, grede itd., v zadevi žensk, in sklanje imenske — m. ehmi (EHKSIilTh), Ž. EHIS11ITH ~ in vzajemne — ehhih, EHBSUlTeic, EHEKUlTim —, v kteri se s stopnjevanim prilogom sploh vjema, je pa deležje (participium). In tako so v staroslo-venščini vsi narečaji prav za prav le srednjiki med narečajem in deležjem.
II. Red.
§• 27.
Nedol. pHrNfi-TH. Namen, ^ehtn^-ti.
Znanivni. En. 1. ¿BHriifi
2.	pHnieuJH
3.	&Rm,NeTb
Dv. 1. p«rneBa ž. bh
2. 3. &BHrNeTJi -TU Mn. 1. AKHrHBMl
2.	ABHrN^Te
3.	ABHrNftTh
Velivni.
ptiriiH
ABHriIH ABHrHtKa -Bt ABHrHtTil -Tt ABHrHtMl ABHrHtTe
Doveršivni (aorist).
a)
b)
En. 1. flBHro*! 2. 3. ftKHase
Dv. 1. flBHro^OBa -Bt
2. 3. ftBHrocTa -TU Mn. 1. pHroxoMT,
2.	pHrocTe
3.	pHrouiA
ABNrE
ABHroBa -B« ABHaseTa -TU
PHrOMl
pnaseTe AKHriK.
Starost, slovnica.
6
Nedoveršivni (imperfectum).
En. 1. AKHrHiiajci	D v. ftBHrH*axoBa
2. 3. ftKHrmsiuiie	¿BHrHtac™ -tu
Mn. 1. ^KHrnT»axoM'K
2.	^KiirutiACTC
3.
Narečaj.
Sed. pnrHii; pret. puri», Deležje.
Dj. pr. ^BHrAi; tr. sed. pHrNOMi; pr. ^BHJKeHi.
Tako se vpregajo: ktrhs, kiikhx (discere), racns, KiSTUm, Mini/V. (praeterire), MfHKHS, covms, thchr, toh« itd. Razun Kf>a& se bere pozneje tudi KftA^N^, Acr in aernft, naa in naps, cta in ctans.
Impf. redko: ^a^Mtauie, octshmm; še redkeje tr. del. s. HCTpT.rnoMt.
V aor. se pri glagolih, kterim se deblo na soglasnik konča, hft velikrat izpahne: ovetase, fti^gtrouia ca; nor(»a?oxi,	ovasace ca iz ova:acnsth ca
(obstupescere), nprnihkojci, -nhyc; HCTone, huitc^c iz huitc^nk (evanescere). Ravno tako v nar. in dj. del. pret., malokdaj v del. s. ali pr. trp.: oifasaci, npHHHKi, HCToni, ovcini» in ovcihsbi; ob- habiikai in nabiiknsai; nocTHrAi; ogi^cni, nocTHiKfem; neracoMi.
Pri glagolih pa, kterih deblo ima soglasnik na koncu, se hm ne more izvreči: aovfh«, ^hhshi, hahhs, oomah»ja.
Trp. del. pret. se na tri cepe izobrazi: 1) iz debla po izpahnjenem zlogu hs: nocmrccNi; 2) iz celine, da se a) & ali v ob spremeni: ^nobcni, ali pa b) iztakne: Kocnem. Iz kochxthi€, api^hsithic se kaže tr. del. pr. 3) kocnkti, ¿pi^n^tt.
III. Red.
S. 28.
Nedol. aseiVE-th.	Namen. aseAt-tt.
	Znanivni.	Velivni.
En. 1.	ffiGAtK	—
2.	/KCAtlCUlH	¡K€AtH
3.	.T.CMlICTh	;r>CAt,H
Dv. 1.	/T.eAtlCBA Ž. Bt.	iTiCAtHRA -Bt
2. 3.	aseAtieTA -Tt	¡tkCAtHTA -Tt
Mn. 1.	¡KCAtlCMl	¡KCAtHMt
2.	SHeAtieTC	aseAtHTe
3.	aieAtiiSTh	liliiHAO'1 »JViOf ,8 ,n
	Aor.	Impf.
En. 1.	SKCAtKl	/K€AtAXT>
2. 3.	ffiCAt	¡KCAtAUie
D v. 1.	aseAHJCOBA -Bt	aseAtAX0BA -Bt
2. 3.	aseAtCTA -Tt	aseAtACTA -Tt
Mn. 1.	SKCAtJCOMl	aseAtAKOMt
2.	JKCAtCTC	5K6AtACT6
3.	ffiCAtlUA	aseAtAK».
dinei!q	UW .(tim .na«)
Narečaj.	( ■
.	.fifUTS ¿¡i HUJIitlu.3 .1111)
L /KeAti«; pret. sceAtBi.
Deležje.
Dj. pr. ffiCAtAi; tr. sed. rceAtieMi; pr. racAtni.
Tretji red ima dva razreda.
Razred 1. Deblo sedanjikovo s koncem n: ¡kca*. Po tem se ravnajo: Borcu«, ro^t (bijj — placere), ashbt (vivere), ^cacm;, m\n (minui), case«, o\m; za nebniki je ¡\ namesti t: eamu (bi^- bonum fieri), bcrbiua (velerascere), minorca. ovborca (oe- pauperem fieri) itd.
btflt cf. btft v spregi brez spone; hmu iz hm, hma
in HMt: HMSM1, lll.liUIIH iz UMA.MIh, MMVVIIItl in tO ¡Z HMMCM1, HMMCU1H (cf. V. 1.); HM/riTh in HMfcEKTb; HMtH,
hmuhtc; h mil in hmu; h m t ni in hmiuii, sicer po nedol. pravilno: hmuxi, HMtaxi, hmibi itd.
2. Deblo sedanj, na h: eoai«, Eiftt, bh^t, ropt, ^RLiit. (sonare),	act«, MbNU, npn (contendere),
CBbTt, ctflt, Tpinu, xiTt- xom, luoifMt; za nebniki a: eoicith ca, eolfyft, BHffla, flplffia, kaayji, acffiil, MAriYA, callulčl, ctoia.
Zn. s. ropes, ropHiuH, ropATb; vel. ropH, roprne; aor. roptxi, ropt, ropttUA; impf. roptaxi; nar. s. ropA, pr. roptBi; dj. del. pr. ropisAi, tr. d. s. (ropHMi), pr. (roptNi).
Nekteri se vjemajo s I. redom: rh^omi in rh^hmi ; vel. bhxah in bh^h, bh^htc; ropsuiTH, pa^ropouiA ca in ropA, ropAuiTH.
Jezikovci se stopijo: eoabk, ropix, mbnk; zobniki in sikavci v svoje nebnike spremenijo: BpiuiT» iz Bpnn (circumagere), uitah?^ iz ihtavi (parcere), kaiiuts (nam. cuit), ehnjs — brez topljenih glasnikov: kaays, flpiJKSi, CAiiuis; za ustniki Ab: kimaes, rpiMAK, celo cmaes, cmhuih iz cm a.
Glagoli na p* imajo po tem redu BptBi, Bptat (v I, upi, BpiAi); xvr£ ali xoTt lika sed. razun zn. 8. mu. in vel. iz debla xoth (V, 2): noiiit.v., X0UiTeiUH, xotath; vel. xoiiith; druge oblike so pravilne: xot"fcxi, xotfcw&, xot,ft, XOTeHl.
IV. Red.
§. 29.
Nedol. XBMH-TH. Znan.
En. 1. XBAAK
2.	XBAAHIIIH
3.	XBAAHTh
Dv. 1. XBAAHBA Ž. BS
2. 3. XBAAHTA -T* Mn. 1. XBAAHM1
2,	XBAAHTG
3.	XBAAÄTI.
Namen. xbaah-ti. Vel.
xbaah xbaah
XKAAMKA -Ht XBAAHTS -Tt XBAAHMT» XBAAHT6
Aor.
En. 1.	XBAAHXT»
2. 3.	XBAAH
Dv. 1.	XBAAHXOBA -Bt
2. 3.	XBAAHCTA -Tt
Mn. 1.	XBAAHXOMt
2.	XBAAHCTe
3.	xbaahuia
Impf.
XBAAIAAXI XBMKiauie XBAAÜVAXOBA -Bt XBAAliXaCTA -Tt XBAAlAWOMt XBAAIAACT6
XBMtiaXfi.
Narečaj.
Sed. xbaaa; pret. a) xbaahbi, b) xbaah, Deležje.
Dj. pr. xbaaha,l; tr. sed. xbaahmi; pr. xbaaichi..
Tako se spregajo: boah, mucah, TBOpH, EpANH, bpsth, noycTH, CKtTH (illustrare), ceath (sanctificare), pa^h in po^h (curare), yoy&hth ce, ctsnh, jkhbh (vivificare), ^hehth ca (mirari), aomh, oyYH, flpaskh, noH, tah, EpomTH (o- tingere), ams^h, bo^h, buch, npocH itd.
Pred k znan. t. en., v impf., nar. pret. b) in v pr. del. trp. se h z naslednjim glasnikom sklene; torej se jezikovci stopijo, zobniki in sikavci v svoje nebnike spremenijo toda brez h (a nam. ek, a n. ia, en. k); za ustniki se mehki a vstavi, in te premembe ali vstave ne odverne b, a, h, p v sredi: baabk,
BAAlAA^t, BAAh, RAAICHi; CASE^S, CAJKflAAjrL, CAffi&CHl;
npouiK (nam. cix), npouiAAX'E, npouih, npouieHi;
KpiUlTS (n. CUITS), IIOVCIIIT.il -IIITfi	IS^iKflJR -asftfli '■>
KAEAlfi, rOTOKALV., A0MAK, A0MAIAAX1>, AOMAb, AOMAICHt;
upo\'iiiift, oyYsi, ovYAAXt, —, oyYeHt; rovk, £0iaaxt., —, ftoieHi;	ciMOUiTps (nam. Tpix); mmiuak,
eaa2ehis iz eaa^hhth (scandalum praebere), tptffibaift iz tps^bhth ca (sobrium esse) itd. Razlike so vendar tim pogostniše, čim mlajši je vir: HM^t, npHxofltx,fc, -kaxi; pAAtXt i« pAfttAXi (curabam) — HepoasflAUie (negligebat) —, ¿hbaia ca nam. $hba ca itd.
V. Red.
§. 30.
Nedol. Znan.
En. 1. fltAflHK
2.	AtAiMCIlIH
3.	pAAlCTli
Dv. 1. pASICKa Ž. Bt
2. 3. pAJll€Ta -TU Mn. 1. pAareMi
2.	pAaieie
3.	AtAaKTh
Aor.
En. 1. paaxi> 2. 3. ¿HA»
Dv. 1. pAAXOB3l -Bt
2. 3.	PAACTA -T* Mn. 1.
2.	pAacTe
3.	^liAfllUA
Namen, ^has-ti. Vel.
jV&AAH itAiSH
¿MilHBil -BH frRAilHTa -TU AtAAHML pAaiiTe
Impf.
pAaauie pačmjcob» -Bt AtAsacia -rt ahamkomi pAAacTe
Narečaj. Sed. fltAaHi; pret. ^haski.
Deležje.
Dj. pr. pAMi; tr. sed. ¿tAiU€Mi; pr. pAANi.
Peti red ima štiri razrede.
Razred 1. Deblo s koncem a v sed. č.: paak. Tako se pregibajo: guba (biibaath nam. baicth), ochiiba, ijtauba (osculari), boiiia, krnita (loqui), jkap, Hrpa, Hcisa, aobu^a (osculari), aiita, iihta, ft^ra ca (illudere), chia itd.
2.	Deblo s koncem h: rAAroAA (loqui), kacbcta (calumniari), CTpsp (pati), kaena, rtigti, puma , aaika (esurire), ai.ru, kahi|v pnj;a, iiaaca itd.
Zn. sed. mirns, nHuieuin, iiHuisTh; vel. iihuih, iihiiiatc in nhuihte; aor. niicavb, iihca, iihcaiija; impf. iihcaanl, nHCAAUie; nar. s. iihuia ; pr. iihcabi; del. dj. pr. nHCAAi; tr. s. iinnictn,: pr. nHcam. Sploh se v tem redu godijo ravno take premembe in vstave, kakoršne se v IV. redu: rA aro A is, rAaroAicuiH ; rAorap», ^kii;t;ryi> n. 7)KH/);r.,VY>; kaiiais, riiGAis; baras, bafficuih, bajkh, baska, bajkcml; v impf. tudi aahyaajcl,
phrcaajcl, n h m a ani ; ?hpth, ^pth in ^haspth ; ^ath in ncaTH, iikcatii in iianticaAii.
Mnogo teh glagolov se da spregati tudi po per-vem razredu: ei^hckaijS in bi^hujts , ciKO^ais in ciKAass, HApiujaix in iiapiiYX, po unem neki nedover-šivni, po tem doveršivni.
3.	Deblo s soglasnikom na koncu: Gpa Gep, rti a jkcm, pa pp, pa ^ob, koga kob, npa nep (conculcare, lavare, volare), piBa piB, tika tik.
GpaTH (colligere), zn. s. Geps, GcpeuiH, Gepsn; vel. GepH, GeptTe; aor. Gpajct, epa, GpauiA; impf. GepnavL, Geptaxs; nar. s. cepti, pr. GpaBi.; del. dj. pr. BpaAi, tr. s. GcpoMi, pr. Gpam.
Impf. ^OBtaja. in ^ibaajck; del. tr. pr. cisnhBCNi in ciasbBANi.
4. Deblo s končnikom samoglasnikom : eai»ea eaio, eauia eat (balare), baia ba (sculpere), bhia bh, ^aia ¿a, ¡f,KIH ftt, ^hia 5jh, KAIA HA CA (poenitere), AAIA AA, ahia AH, IIAbBA nAM), CMHIA C M ti, CTAKV CTA, CtlA Ct, TAIA TA, YAIA YA ild.
fttlath 7,n. S. ^HKK, ahicillh, ßl;estb; vel. A^H, athtc; aor. Ataxi, flura, ahiaiiia; impf, fttiiAAjct, fttiaAiiie; nap. s. finm, pr. fluisiBi ; del. dj. pr. ftiiiAAi, tr. s. ahicmi, pr. ^tiAHi.
eabka in riahba je nam. eaioa in nAH)A; v sed. r.Aiou, nak>5 impf. nAhKAAVE in nAioAAyb; aor. nAbBAjci; del. tr. pr. nAKHCHTt in IlAbBANl. AHIATH in CMHIATH v sed. npOAtKS, auicmo, omeiuh ca, cmwxtb ca; vendar tudi aiibs, ahicuih.
Cef, I, 6.)
VI. Red.
§. 31.
Nedol. lioynoKA-th.
Namen. noynoBA-TT..
Znan.
Vel.
En. 1. Koynoyer.
2.	KoynoyicuiH
3.	KoynovfKTb
isoynoyH Koynoyii
Dv. 1. isoynoyicKA ž. r*
2.3. KoynoyieTA-tt Bln. 1. KoynoyreMt
isoynoyiiBA -Et isoynoyiiTA -tu Koynoynut isoynoyiiTe
2.	KoynoyicTe
3.	KoynoyKßTb
Aor.
Impf.
En. 1. isoynoBAXt 2. 3. KoynoBA
Starosl. slovnica.
KoynoBAaxt K0yn0BAAU'6 7
Dv. 1. KoynoRAXoßA -BU
2. 3. KoynoBACTA -T« Mn. 1. KoynoKWOMi
KoynoBdaxoBH -BH KoynoBixacTa -T« KoynoBaaxoui KoynoßaacTe KoynoKAAXx.
2. KoynoBACTe
3. KoyfioBAiu.il
Narečaj. Sed. Koynoyia; pret. KoyuoKAKt.
Deležje.
Dj. pr. KoynoBAAi; lr. s. KoynoyicMi; pr. KoynoBsni.
Tako se vpregajo: baixboba (valicinari), roicra, BtpoBH, BtTOKA (ornlionem habere), paceAORa paxAOBA (tristem esse), nAA^bHORA (meridiari), iiAHumRA (tumul-tuari), ijiiAOHa, cbRpbiucRA (esse in absoivendo) itd.
B. Sprega brez spone. §. 32.
m
m
Znan.
En. 1.	BtMb
2.	büch
3.	RtCTb Dv. 1.	BtRA -Rt
2. 3.	RtcTa -Tt
Mn. 1.	BtMi
2.	BtcTe
3.	BtftATb
ßAMT» aactc A^ATb
flABA -Bt flACTA -TS
ftAMh
&ach
ftACTb
lAMl iact6 lAflATb
1ARA -Bt lACTA -Tt
ISMb IACH lACTb
Vel.
En. 2.3. Knasftb	AaiKAb
dv. 1. btahbs -bh	pihkij -bh	I&ahbh -Bt
2. 3. bfcahta -tt	AflAHTa -tu	kaht& -Tt
Mri. 1- bhahmt.	^¡»ahmt	ihahmi
2. BHAHTC	AaAHT£	KiAHTe.
Aor.
, BtA* , BtAtuiA;	> AacTl , A^UIA ;
kictl, eiaouia.
Impf.
BtAt^T»; ^tJKi;
	Narečaj.	
Sed. BtAti	A ""A11	
Pret. BHA^B^	AHBl	
	Deležje.	
Dj. pr. EtA^i	Aflua	»Al
Trp.s. bhaomi	A&AOM*	I01AOM1
Pret. B-tAtNi»	AdHt	IHACHl
Namesti ^acra se bere velikrat v aor. 2. 3. en. A», Aa) pozneje celo a^A0*1» A^ kakor 1^0X1, ? časih BtA.ft, A^A15 nam- PP! Prav dostikrat BtA* (HcnoBtA^, ciBtAt) nam. s. 1. bhmi> (cf. frising.).
Pomožni glagol.
§. 33.
ICC EiF.J	Kil
Sed.en. l.iccMh(sum)	Eftfls(ero)	Vel.—
2.	iecH	KspuiH	i;.ynV'
3.	lecrii	Rs^eTh	rs^u
Dv. 1. lecKa -Rt	RspRii -Rt.	K^tRS -Rt
2. 3. ICCTA -Tt	RSpTCt -Tt.	KSpTA -Tt
Mn. 1. iccmi	ksprn.	gsfltmi
2.	MiCTe	Rs^eTe	Gs^tTe
3.	CiRTh	K<Y«A<fiTl<	—
Aor.	Impf.
En.l. giixi a)Btaxi	b)Btxi
2.3. eiicti	Etauie	Gt
Dv.l. GUX0Ril -Rt.	Rti*XORil -Rt	EtXOR» -Bt
2. 3. GlICTA -Tt	Gt(XCT£l -Tt	GtCTCl -Tt
Mn. 1. KUNO Ml	Kti\XOMl	BtXOMl
2.	giictc	GtacTe	GtCTe
3.	KT.IIU,A	Kta\X	EtlilA
Na rečaj. Sed. cu caiiiTH; pret. kuri eiiriuih.
Deležje.
Dj. pr. gum ; trp. s. —; pr. (giiti).
i€ch je nam. iccch; tukaj in v KtcH, pcu, se je starji c še ohranil; namesti recib se večkrat bere te. V CiY\Th in cu je, morebiti zavolj spremenjenega naglasa, ie odjjalo: nikavno NtCMb, mch, ne cavrb. Iz gs^ celo
impf. EXftMxt; nar. s. EifyyM EaftsiliiTH. V aor. dostikrat ehmi, eiimi, eiixt» nam. etixi ; eh, ehch, eu, etich nam. eiictt» 5 EHCTe, in celo ex nam. ehuia ali ewuia.
Del. pr. trp. eut"e iz çaEiiTHie, pa tudi EiBent iz ¡çaelbehhie cf. kpibchl, mlbchl.
Pomnja. Iz oEptT (invenire) se najde le zn. 2. en. OKpT.CH nam. navadnega OEpAumuiH ; CbH (dicere) zn. 3' en- CATH; CAT"b (pCYC) je lahko sed. ali pa aor. kakor HITI, KAATl^YATV
Zloženi časi. §. 34.
1.	Prihodnji čas se zaznamva:
a)	s sedanjim, zlasti pri doveršivnih glagolih: iab-ak ca cami (oslendarn me), NAoyYHTb (docebit), nsfleTb (cadet), bh^htc (videbitis); Es^a (ero); EtpoyieTe (cre-(letis); vendar tudi niEHfi (pei eo).
b)	z nedoločivnim in z glagoli hmîhmi, hayeh/K, XOUiTX ali xoipx (pltacv): rAaroAATH HMATb (loquetur), ne hmatb et»ith (non fiet), ne hm/iitb eikoifchth (non gu-stabunt); Ne po^hth NAYbHGTb (non curabit), ne eokvth ca HAYbNeiiiH (non timebis), ne moiiitii HAYbHeuiH (non pote-ris); HAYhHeMt AtAATH mon. frising. ; XOTATb npHHTH (ve-nient), XOTATb chizi eiith (haec ernnt), xotah npHHTH (qui venturus est ô psAAwv «pxso-^at).
2.	Pred prihodnji z glagolom E^p» in prêt. dj. del.: iCAHKO EX^eTb ciTKopHAi. (quantum fecerit); p ftACTh coyroyEO Ebce, lerae KpaAi Efi^erb (reddat duplum, quod furatus fuerit); pAi Eoy^eTt; Eoy/^Tb nHcctAl itd.
3.	Pretekli s pomožnim glagolom iccMb in s pret. dj. del: npHuibA-b icch (venisti); Htae ah YbAH HHKOAHate (nunqnam legistis)? stsl. pretekli čas in aor. se z gerškim večkrat menjata; časi je pret. čas tudi brez pomožnika : pnoBtpA-b, KtcKptCHAt.
4.	Predpretekli s pomožnikom	pa tudi EtAXi in dj. del. pret.: Et ^auibAO (ncciderat), Etaxx uplinil,aii (veneran!), etaxs ca ciaojkhah (conspirave-rant).
5.	Pogoj ivni naklon se zaznamva s pomožnim glagolom etnci in dj. del. pret.: auitc eiictc amehah ma, ki^paaobwh ca eiictc (si diligeretis me, gauderetis utique).
6.	Terpivna doba se sostavi:
a)	z djavno obliko in povračivnim zaimkom ca: kfticthth ca (baptizan). ybtfi ca (honoror), yetcuih ca (honoraris), YbTCTb ca (honoratur), HapcYcrb ca (vocabitur).
b)	s terpivnim deležjem in pomožnikom eiith ali pa eiibath in sicer del. 1) sed.: noctiuJiCMO EURSiCTb (exciditur); msyhmh eífiftxth (cruciabuntur); 2) pret.: oca^en-b rcc" (condemnaris), b^bc^cmi etjcti (ductus esl), Et HAiincAiio (eral scriptum).
Predlog. §. 35.
Rodivni sklon vladajo: ¡oy (apud), ¿o, ci (de), oti, H^b,	Tudi narečja ali navelja (adverbia), kedar
so namesti predlogov: kihu (foris), B7,H-b (foras), Bpijcov, eah^i, n«Ye (plus), nptrcp (ante), pap (gratia), pa^Bt, Kpoi.it, (praeter),a«aa,ftaa, nopt, noftOArb(pone), bmucto, , KH«Tpb, BCAup, KiCHpAH (pone), OKpbCTi (circum), no-cptftt, OBiinoAii (utrinque).
Daj.: ist; pn navelja: np&mo (ex adverso), npoTHBS in cxnpoTHRi (adversus).
Toz.: OBt (per, sub: OEt iiouiTh per noctem, sub noctem, oe-e oni noAi. in altera ripa); ßt^t (super, eaa-ro^ATh EAAro^ATb), npu^i (per, npt^T, Bhce auto per totura annuin), ypt^t (ßbce jkhthic per totam vitam). Tudi navetja mhmo, ckbo^h in ckpo^t (per).
Skaz.: npH (apud, juxta).
Stor.: c-E (cum).
Toz. in skaz. o, bi, na; toz. in stor.: haat., no^t, np»AI, in navelje MeasAOv; rod., toz. in stor.: za
ovtpa, IJApiA k0hctanthiia, oeaakt, ?a ifieNOlift);
daj., toz., sk.: iio(oehyak) CK0i€M0y, - noYi/ro, n0t0mb).
N a v e t j e. §. 36.
aehic (statim), akii, auhote (frustra), eah^i, eoac
-aeua -aemh, b6a6 -aema -aemh (valde), blut, bült, blimä (semper), biiuic, KiicnpE (supra), baiiitc, Bpbxoy, rat, ropt, roah (volupe, — etjth placere), pae, -ac -ah, aoat aoaov , apebaie (olim), ¿mia -aema (propter), -ase -a>ae, ?mo (valde), (ceac), ncKpE (prope), KpOMt, -KpATT» -T»l, Ab^Ü (facile, -ICCTb licet), AANH, Ani|b (e regione), Aoyye, mehh, Mea>Aoy, hah, nc, Hease (quam), niihii(nunc), nmjb (pronus), hh^i—hh^oyOnfra), oy- oyaie (jam), oyNt, nAKii. nAYe (potius, nah nay€ potissimum), nptAb, npuaj^e, npmai, npoTHBoy, pAAH, pAHO, CHi|e (sie), cßtNe (praeter), cptA«, cisopo, ckbo^k ckpo^n, Toy (ibi), tah (clam), toynre (gratis), tayc (tum), TTkYHiK (solum), labt (aperte), icac (vix), reraa (quando), icaba (vix), reune (adhuc).
cisopo, pano, iako, tako je le srednji spol prilogov s koncem o; druge navetja iz prilogov pa ljubijo «: gA«, flOEp«, MS/^p«, EAftg« itd. Izpeljane iz prilogov s koncem cut pa ljubijo w: pHMCisti, CAOBeHhCKti. Zlog asp ali iiith pri številkah pomeni krat: TpHasp ali TpnuiTti (ter); pa tudi storiven to pomeni: k^hnois (semel).
Vez.
37.
Vezi ali vezniki so prosti in zloženi: a) h (et), a (at), eo (enim), eu, hi, hh, ah, p, to (tunc), ase; 0\fE0 (igilur), aioeo (aut); auiTe ali aqie. b) hko, iiah, h^e, Hasp, aheo; oesyc (sed), lease, game (quia) iz ga-ie; nouease iz no-ie-ase; T«Mhase, Hftease, lepa, TaMO, Tir^a, niso, tako.
Medmet. §. 38.
1.	a, o, oy, $e, Ea, ha, hov, ce (ecce)j	x**
2.	aoy, oh, oya, oyBii (vae), oac, ari, aja, om.
3.	boji, sari, qhtb, refi (jcefi), roti (noh).
Tudi imena, zaimena, navetja in glagoli veljajo večkrat za medmete: E«fta, rope ropie; EAaro Eiiaroase (euge), KOAb, laKO; 0 BTJ, O p Kil; YbTO; gbpH, CATJUIH; o AIOT« Mint (heu mihi); EAaro min« (o me felicem); pasp to bon!
Staroslovensko berilo
I. litCHh Mohchkkh. HCJCO#&. .61.
flohm'b rOCnO^eiiH, caívbhho no flpOCAÍlBH ca. kohkv h BlCapNHKA KT.lipTwKC Bl MOf>!€. HOMOUlTbHHK'b H HOKfkOBH-TeSh Eiicn MMit, cuucenmc. ch Kort uoíí, h npocAa-HAiíVi h. son, oThijA Moicro, h Ki.gnecx h. rocnop cbKpoy-
111 li\ EpííHH, rocil0,1,1» HIJA ICMOy. KOACCbNHlfA <j»Af>A0ll0K'i.I H CHAS lero BlKpiaie BT> MOpiC, HgEp¡\HTJIA K'bCCipilHK'hl TpHCTÍVTbl nOTOnH K'K Yp'LMbHttMh MOpH, llmYHllA llOKpbl ia. norpAgOlllA b"b rAXEHHt IAKO KAMCHb. pCbHHl|íl tboia,
roenop, npocAABii ca KptnocTHis. pcbH¡u¡i tu pxK», ro-cno^H, ClKpOyiJIH Bpam, H MT>ho!KhCTBOMh caakii cboicia CbTpiAl ICCH CSnOCTOTJ. nOClAA llltHT. CBOÍÍ. nOlSCTl IA IHKO TpiCTHlC. H ftOyXOMb liXpOCTH TBOICIA pUCTSIIH CA boa». OrSCTtUIA lAKO CTÍH¡\ BOftll. OrSCTüIilA ba'tliu no cpKfit MOplA. pCYC bparv I II ViK nOCTHFHS, pagpakk II al; II7., NACblllITS ¿OyiUS CBOEK, OlfTbNS MbYCMb CBOHMb, OEAÍipiCTb pSKA MOIS. nOClAJl AOVX"b CBOÍÍ, nOKptl IA Mopic, nOrpAgOUlA H\K0 OAOBO KT> BOp gt.Abtlt. KT.TO nOftOEhN'b
tcet kt» Eogtx'b, roenop, kt.to noíOEbH'b tceh; npo-
CAABAICH'b Bl CBATlIHX'b, pBbHl BT, CAABfllX'b, TBOpA
Yoypca. npocTptrb pcbHHijx cbois, noaspurb ia gcMAia.
npOBCp npíXBhftOtS CBOICIS AK>p CBOIA CHIA, IA5KC HgE¡\-BH. OymilHAt ICCH KptllOCTHlS CBOICIS Bl OEHTtAb CBA-
Starosl. slovnica,	8
TSEK CBOEK. CAT,] III AHI A IAÇ1HJH, H flflOimBAWA CA. EOAt-¡5 H H II|)HIAI1IA aîllBiTJIITAlA B1 «JiHAHCTHMIi. Ttr^A nOTl-IIITAUJA CA EAA^tlKU IC^OMAIA H kuia^ii MOABHTBCTHH. llflHIATl IA Tf>en6Tl. HCTbAtUIA BhCH aSHBSUITeii RI Xa-HAAIIT.. IIAIIA^H HA NIA T|)6n6TT> H CTpIXt. RCAHYHICME Mll-lllbl)A TBOieiÄ AA OKAMCHATb CA, AONbACase nflOH^STI. AM)-pie TROH, rocnop, píu,p¡kc npoha^tb aio^hic troh ch, IA/K6 CLTAaîA. KlRCAl IIACA.yi lA RI» l'Oftm pCTOIAHHIA CBO-icro, KT, rOTOBO ,1511 All III TC CKOIC, ICIKC CT^HAA, rOCIIO.p, CBAT11H1X, 1X356 OyrOTORACTA |>XI|11 troh. rOCIlO^K l|t,ca|)h-CTBOlfMl KT, KT, H na KURL H KlliTC. iaho Kllllip K o ill, <¡>A|)AOHORl cl koa6chnhi|AMH H KT,CA^miiikt,I RI MO(klC, H n ABC AC NA HIA rochop RO^.Y, MOßbCKftIX. C'miiokc 356
h£A|>ahai€bh nponpuiA no copoy no cpt^t Mopra.
IL il O V KA .61.
YAOBtKl ICTCßl HMT, ^BA C1IHA. H |)6Y6 MbílHH ICIO OTblJOV on,VC, AMKfib MH j\OCTOHHn'tt/it YACTb HMT.HHI&. H pa^^T.AH HMtHHK HUA. H HC nO MIHO^UM pilf-XT, CT,-KpABl RbCC MbÑHH C1IH1 OTIip HA CT()ANS AaAeYei H TOlf pACTOYH HMHNHI6 CROIC 35HR1I ka,ï,,1,1,110. H3iAHRlUI0y ¡EC ICMOy RbCC E1ICT1 rAA,\T, KflT.II'liKT, NA CTpANH TOH, H TI H AY ati All III ATI! CA, H III k,IT, Hf>HAT.IIH CA tC^HNOMb OTE aîHTCÂb TOMI CTpAH'bl, H IIOCIAA H NA CCAA CBOIA ÍIACT1 CBH-HHH. H 356AAAUI6 HAC1ITHTH Yf>1»B0 CROIC OTE f>035M|b, Miase MfittlXJñ CRHNHMl, H NHK1T0356 NC ^A^HANIC ICMOy. Rt CCET,
ase nfkHuihA'b pevc" koahkov hahmehiiki 0Tbi|a Moiero ir/,-
eliraekte xakiîh' A?1 356 Cb^C TAA^OMh rilKAIX. BlCTABl h AX KI OTblJOlf CBOtëMOy, H f)6KX ICMOy OTbYC, Cll'p'll-UIHX1 NA NCEO h ll(H.,l,T. TOEOIX, H oyase IIT.CMb A0CT0HN1 HApCIUTH CA CUN1 TROH. C1TE0|>H MA IAKO ICAHHOrO OTT» NAHMhNHKl CBOHXl. H BlCTABl Hp Kl OTbl|Oy CBOICMOVf.
leune aie itMoy aaagyc cxiuToy oy/^n n 0Tbt|h lero, h mhai
l€MOy E1ICT1», h T6K1 nap NA B1IIX I€r0, h OEAOElIga h.
peYe ase iCMoy ciinv otlyc, cirptiiiHNi ha hceo h nptp
toeoiä», h 0\ase HtCMb pCTOHHl IIApCIlITII ca cunl tboh. peYe ase OTbijb ki pasoMi cbohmv HpectTe opasp» npi-
KtfES, H OEAtqtTC H, H PPT6 nplCTCHb NA p&Kift ICrO H
canorti na HOgt, h npHBeftiiiie TCAhijb ihiiiitaiimíÍ gaKO-AtTe, h ia.vuiic p tseceAHMt ca, niso cum moíí cl Mpt-TKl Et, H OaSHEC, IIZ/MKAT» Et, H OEfttTC CA. H HAY,Alll,A KeCCAHTH CA. Et 3SC CLIlIt ici'O CTAptfl HA CCAt. H iako rf»A,VM fipHEAHaSH ca Ki ftOMOy, CAMINA ntHHIC 11 AH K'LI, H
npHgBARi lepiioro oti pasi Kinpauiaauie h, yeto oyEo cu csTb. oni ase peYe iCMoy iaKo EpaTi tkoh npHHp, h g A KA A OTbl|b TBOH TCAbl|b OyilHTAHUH, iako cti,1,pAKA H npH-•at"b. pagrHtßa ase ca, h He xoTtauie binhth. OTbi)b ase lero milili,!,!» MOAiaauie h. ohi ase orbBtuiTABi peYe 0Tbi|0y cboiemoy ce, toahko atTi paEOTais TeEt, h nhkoahase ganoBtp tboieia He nptCTsnHxi, h Mint miKOAiiase tie pAi i€ch KogbAATe, p ci poyru cbohmh bi^bcccahai» ca euxi. icrp ase cuni tboíí cb, hgt&uií troic hmt.hhic Cl AlOBOpiujaMH, npHH^e, ¡çakaa TCAblJh iihtomiih. out ase peYe icmoy yap, tu Bbcerp ci miiiois icch, h Bbca
MOia TBOIA CíüTb* BlgBCCCAHTH ase CA H BlgpapBATH
nopEAAuie, iaKo Epan tboh cb MpvrBi Et, h oasHse, h¡£-rilEAl Et, H OBptTe CA.
Razgled»
Rek ... Pismo slovensko Glas .... Številka . . . Sklon . . . Sklanja . . .
Moške imena
A)	s končnikom 1> . .
B)	„ b . .
C)	„ H • Srednje imena
A)	s končnikom o
B)	e .
C)	a .
Ženske imena
A)	s končnikom a
B)	tx .
C)	b .
Prilog. A) Imenna sklanja Zaime. Osebne zaimena . Zaimenna sklanja
a)	s končnikom h
b)	b .
3 '5 6 6 6 7
7
9 10
11
12
13
14
15
16 18
19
20 22
B) Vzajemna sklanja prilogov ...... 25
a)	s koncem hh . 26
b)	lili 28 Primernain presežna stopnja 30 Sklanja sodnjega priloga
a)	po imenih ... 31
b)	po zložnim ... 32
Število......34
Glagol.
A) Sprega s spono. Red. I. 36 H. 41
III.	43
IV.	45
V.	47
VI.	49 50
. . 53 . . 54 . . 55 . . 56 . . 56 palaeoslov.
B) Sprega brez spone Zloženi časi Predlog . . . Navetje . . . Vez ... . Medmet . . . Berilo iz Chrestom
Miklosicb. Vindob. 1861. 57
Za berilo se priporočajo:
1.	Chrestomathia palaeoslovenica cum speci-
minibus reliquaium linguarum slavicarum. Edidit F. Miklosich. Vindobonae G. Braumiiller 1861. 114 str. veljà 1 gld. 50 kr.
2.	Pregled slovenskega slovstva s kratkim cirilskim in glagoliškim berilom. Spisal A. Janežič. V Celovcu E. Liegel 1854. 66 str. veljâ 45 nkr.