J Ufti Ljubljana, petek tj. marca 1936 Cena 2 Dir Upravmštvo: Ljubljana, tinafljeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123. 3124, 3125, 3126T Inseratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova ui- 3- - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt. 11- — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 780.80, Wien št 105241. Japonska politika Ako se mora evropsko preniotn vanje vedno znova vračati k Japonski in njenemu zadržanju v mednarodno političnih odnošajih, ima za to jako tehtne vzroke. Prvič je res, da danes taiko rekoč ni več kota na svetu, ki bi mogel biti sam zase, neprizadet od svetovnih dogodkov. Drugič pa stoji Japonska po svojih odnošajih do nekaterih velikih držav, osobito do Sovjetske Rusije, celo prav v ospredju važnosti, ne morda samo zd Azijo, marveč epako, če ne še bolj, tudi za Ev-roi>o. Zato je povsem prirodno, da je celo zanimanje za japonsko notranjo politiko, v kolikor ima ta vpliv na zunanjo v poslednji dobi v Evropi jako narasiO. O tem priča že obilica člankov v svetovnih časopisih, posvečenih Japonski o priliki nedavnega prevratnega poskusa; v njih se kažejo seveda vse nemajhne težave za Evropca, pronikniti v dejanje in nehanje Japonca. Podoba je, da z našimi merili japonskih odnošajev in razpoloženj ne moremo izmeriti. Ali kljub vsemu razberemo z lahkoto eno in glavno dejstvo: v ekspanzivnem, v imperialističnem hotenju sodelujejo in tekmujejo vsi, ki se borijo za oblast \ mikadovi državi. Pustiti moremo potemtakem vse drugo v nemar ter vzeti na znanje to poglavitno dejstvo. V zadnji dobi prihajajo iz Tokia vesti, ki se zdijo, kakor da prinašajo boljše odnošaje do velikih sosedov. Japonska vlada je ponudila Rusiji postavitev posebne komisije, ki naj ureja mejne spore, kar se je smatralo za znamenje večje spravljivosti. Pristaviti moramo takoj, da je precejšnje vprašanje, če je taiko taksiranje točno, ali vendarle se zdi pravilen vtis, da hoče Tokio vsaj za enkrat pokazati kolikor mogoče prijazno lice napram Moskvi in vplivati pomirljivo. Pravkar so prišle vesti, da se je Japonska obrnila s posebno pomirljivo noto tudi do kitajske vlade in jo pozvala, naj bi obe vladi složno delali na medsebojnem sprijaznjenju in zbližanju. Preden si ogledamo ceno in vrednost teh enunciacij in gest, ne smemo pozabiti, da so to prve izjave nove japonske vlade v zunanjih odnošajih in sicer ravno napram državama, do katerih je razmerje v poslednji dobi najbolj kočljivo. Nova japonska vlada pa se je dosedaj pokazala po svojem programu, o katerem ne moremo reči, da bi se odlikoval po pacifizmu. Hirotova vlada je vlada, sestavljena po velikem atentatu, ki se more označiti tudi kot prevratni poskus. Dolgo je trajalo, preden se je vlada sestavila in ko se je predstavila s svojim programom, se je dalo sklepati, da prevratni poskus ni ostal glas vpijočega v puščavi. Nova vlada je proglasila načelo, da ostane mikado vladar samo po milosti božji, kar je koncesija konservativnim stremljenjem, ki se obračajo zoper parlamentarce, zoper parlamentarno-demo-kratična načela, ki jih napada tudi opozicija v vojaških krogih Dalje se je vlada izrekla za intenzivno podporo v izpopolnitvi vojske, v njeni oborožitvi na suhem, na morju in v zraku. Ni težko tudi v tem ugotoviti najvažnejšo zahtevo vojaške opozicije. Končno se je vlada izrekla za krepko zunanjo politiko v tem smislu, da se bodo povsod krepko »ščitili japonski interesi«. Japonski poslanik v Moskvi je smatral za. primerno, pač v izvrševanju navodil iz Tokia, da prav posebej na komisari-jatu za zunanje zadeve naglasi, da ostane politika nove vlade nespremenjena, da spremembe v notranjosti ne bodo imele nikakega učinka na odnošaje napram Sovjetski Rusiji. Poroča se, da je napravila ta spontana izjava jako dober vtis v Moskvi. Kljub temu je ne kaže precenjevati, marveč bo vsekakor najbolj točno, ako jo interpretiramo tako, da nova japonska vlada ne smatra, da bi bil čas že primeren za kake večje komplikacije, pa da želi spričo tega odloga. Situacija v Evropi bi se mogla zaplesti prav zelo in v takem primeru bi napočila zlata doba za japonske načrte. Tako bržkone sklepa Hirotova vlada, ki si je, kakor smo videli, vzela v program marsikako od idej vojaških ekstremi-stov, pa želi nemara s spravljivimi gestami nekako pomiriti Rusijo. Kar se tiče obmejnih incidentov, je po-slavitev komisije za poravnavo teh afer že od nekdaj ruska zahteva. Japonska pa je ves čas, odkar je okupirala Mandžurijo, postavljala širši program, namreč zahtevo, da se komisijsko ugotovi meja med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo. Iz Moskve so take želje in predloge zavračali z utemeljitvijo, da meja sploh ni v nobenem primeru sporna, pa da bi njeno komisijsko ugotavljanje pomenilo toliko kot njeno revizijo. Po ruskem načelu je treba postaviti samo komisijo za poravnavo obmejnih incidentov. Jaiponci so nekaj takega sedaj predlagali le za majhen sektor mejne črte, dočim Rusi insistiirajo na tem, da se uvede poravnalna procedura za vso mejo. Nič ni tedaj gotovo, da bo pomenila nova japonska iniciativa zares korak dalje k pomirjenju na vzhodnoazijskih mejah. Težko da bi bilo drugače na man-džuirsko-mongolskem sektorju. Tu se japonska diplomacija trudi, da bi ločila Eden je odkril svoje karte Zunanji minister Eden v spodnji zbornici: Anglija je v lokarnskem sporu za miroljubno in obojestransko zadovoljivo rešitev London, 26. marca, b V spodnji zbornici se je danes popoldne pričela razprava o predlogih lokarnskih držav od 19. marca. Razpravo je otvoril zunanji minister Eden z obširnim govorom, v katerem je najprej pojasnil, kaiko je nastal demilitarizirani pas v Porenju in obenem opozoril, da se je francoska vlada svoj čas z oziram na demilitarizacijo odrekla odcepitvi Porenja od Nemčije. Nato je Eden nastopil proti utemeljitvi odpovedi lokamske pogodbe od strani Nemčije, kakor tudi proti zopetni zasedbi po_ renskega pasa. češ, da je prvi cilj Ion. donskih pogajanj v tem, da se najde miroljubna in obojestransko zadovoljiva rešitev težkoč. Ob odobravanju zbornice je Eden poudarjal, da Anglija ni mogla podpirati zahteve Francije in Belgije po takojšnjem umiku nemških čet iz Porenja. Predlogi štirih lokarnskih držav so samo predlogi, nikakor pa ne kak ultimat Nemčiji. Ako bo Nemčija predložila druge iniciativne predloge glede zasedbe po mednarodnih četah, bo mogoč spora, zum tudi na tej podlagi. Razgovori med generalnima štaboma Francije ln Anglije so bili samo tehničnega značaja in se zaradi njih na noben način niso povečale politične obveznosti Anglije. Kar se tiče v dogovorih štirih lokarnskih držav predvidenih paktov o medsebojni pomoči, so te pogodbe pristopne vsem signatarnim državam lokamske pogodbe in seveda tudi Nemčiji- Angleška vlada polaga največjo važnost na predloge, ki govorijo v korist novih pogajanj, vendar se morejo nova poga_ janja pričeti le tedaj, če bo nemška vlada s svoje strani pripravljena za koncesije. Eden se je izrekel tudi proti temu, da naj bi Nemčija sprejela obveznosti, da ne bo utrdila po renskega pasu. Svoja izvajanja je zaključil Eden s pozivom k sporazumu in za odstranitev strankarskih sporov o problemih, katerih važnost da'eč prekaša pomen strankarske politike. Popoldne je Eden sprejel za daljši razgovor nemškega delegata Ribben. tropa, ki se bo jutri vrnil v Berlin ter bo v pričetim prihodnjega tedna zopet odpotoval v London. Baldwinov nasvet Nemčiji Nemčija naj predloži praktične predloge, ki bi omilili napetost med njo in Francijo London, 26. marca b. Nemški delegat Rib-bentrop je davi obiskal ministrskega predsednika Baldwina. Razgovor je trajal 80 minut Baldwin je izrazil svoje obžalovanje, ker je začasni nemški odgovor na predloge lokarnskih držav negativen in je nujno priporočal Ribbentropu. naj bi nemška vlada poslala 31. marca tako pozitivne in praktične predloge, da bi popustila napetost med njo in Francijo in da bi se mogla čim prej pričeti podrobna pogajanja o Hitlerjevih mirovnih načrtih. Obrisi varnostne pogodbe med zapadnimi državami Kakor pravi »Daily Telegraph« se angleško stališče slede na lokarnski spor naslanja na nasledne točke: 1. Štiri zapadne evropske države ,ki«so podpisale lokarnsko pogodbo, ohranijo še nadalje svoje vzajemne obveznosti. 2. Generalni štabi teh držav se imajo rim prej sestati v svrho sodelovanja. 3. Eventualno naj te države sklenejo pakt 0 vzajemni pomoči. 4. Lokamske države naj zastavijo svetu Društva narodov vprašanje o sredstvih s katerimi naj bi bilo v bodoče mogoče zajam-Piti spoštovanje sklenjenih pogodb. 5. Velika Britanija je pripravljena obljubiti. da bo v primeru neuspeha pogajanj sklenila novo varnostno pogodbo s Francijo 1 n Belgijo. Posvetovanja generalnih štabov London, 26. marca, d Razgovor: zastopnikov francoskega in angleškega generalnega štaba, ki so se pričeli v pričetku tedna, se nadaljujejo brez prekinjenja. Pritegnitev članov belgijskega generalnega štaba se pričakuje za pričetek prihodnjega tedna. Konferenca francoskega nrnistra Bounco-urja z zunanjim ministrom Edenom se je tikala v glavnem nadaljnjega postopanja. Domnevajo, da bodo potek i i najmanj štiri tedni, preden se bodo obnovilii razgovori med štiri lokamisk:im.i državami. V tem času bo zunanji minister Eden skušal razčistiti položaj z izmenjavo misli z nemško vlado. O tem bosta vladi Francije :n Belgije obveščeni sproti. Po gotovih znakih se more sklepati, da so na dnevnem redu že vojaško-tehnični problemi o bodoči vojaški organ;zaciji porenskega pasu. Francoska vlada je sporočila angleški, da nikakor ne bo pristala na graditev utrdb v Porenju. Francoski generalni štab zastopa mnenje. da b' nemške utrdbe v Porenju ogrožale vamost Francije prav tako, kakor bi a ngl ešk o-b e lig; j sk e ali nizozemske utrdbe na obali. Generalni štab zahteva, naj se nemške letalske sile v Porenju omejijo v okviru dogovora zapadnih držav V tem se že kažejo obrisi varnostne pogodbe med zapadnimi državami na podlagi vojaških dogovorov. Nemčija naj pokaže dobro voljo Pariz, 26. marca. o. >Journal« poudarja, da Nemčija nikakor ne more z vso gotovostjo računati na angleško pomoč. Eden doslej Nemcem ni d o al nobene potuhe, nego je nasprotno pono/no naglasil. da Je zaradi enostranskega in brezobzirnega postopanja Nemčije nastal položaji v kate_ rem nemška vlada nikakor ne more zahtevati pristranskega prehoda na dnevni red, namreč v neposredna pogajanja o Hitlerjevih mirovnih predlogih. Nemška vlada mora vsekakor prej dokazati dobro voljo. Anglija se smatra sicer za graditeljico miru, nikakor pa ne za podpornico kake velike ideje, ki je za enkrat še brez realne vrednosti »Matin« poroča, da je Ribbntrop sporočil včeraj Edeniu, da je Hitler pripravljen skleniti s Francijo nele napadalno pogodbo za 25 let, nego splošno in za vse čase veljavno nenapadalno in mirovno pogodbo. Italijanski pridržki Rim, 26. marca o. Sklenitev sporazuma o omejitvi oboroževanja na morju med Veliko Britanijo. Zedinjenimi državami in Francijo je izzvala med političnimi krogi pa tudi v javnosti veliko pozornost. Listi opozarja-jo, da je Grandi pojasnil, zakaj se Italija še ne more pridružiti temu sporazumu. Italijansko stališče se bo nemudoma izpreme-nilo. čim se izpremeni stališče sankcijskih držav napram njej. Kakor vse kaže. prihajajo sankcije proti Italiji vendarle vedno bolj do izraza in postajajo že nevarne za nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva, dasi je Mus«olini že na zadnjem sestanku zastopnikov ko^po-racij v Rimu izredno optimistično govoril o gospodarskem položaju v Italiji. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Rusija odpovedala nemške dobave Moskva, 26. marca, o Ruski politični krogi ostro kritizirajo stališče britanske vlade v lokarnskem sporu in poudarjajo, da bi takšna politika lahko dovedla do razpada Društva narodov in do obnove zveznega sistema, ki lahko postane zelo nevaren ln celo fatalen za svetovni mir. Komisarijat za zunanje zadeve je odredil ruskim trgovinskim zastopnikom v Berlinu, naj odpovedo vse dobavne pogodbe, sklenjene z Nemčijo, čeprav se dobave prav sedaj izvršujejo. Ruska vlada smatra, da se ne more zanašati na razvoj dobrih odnošajev z Nemčijo, če Nemci ob vsaki priliki Ruse izzivajo. Nova pomorska pogodba Podpisale so jo samo Anglija, Francija in Zedinjene države brez Italije in Japonske London, 26. marca d. Pomorska konferenca je imela včeraj zaključno sejo, na kateri je bila podpisana nova pomorska pogodba. Pogodbo so podpisali zastopniki Zedinjenih držav, Francije in Anglije ter britanskih dom in ionov razen Irske. Na zaključni seji je prvi lord admirali-tete Evre Monssel izjavil med drugim, da se pogodba razlikuje od prejšnjih v tem, ker nima nobenih določb, s katerimi bi se odrejala direktna kvantitativna omejitev pomorskega oboroževanja, kar je treba obžalovati Pri tem je poudarjal velfko važnost določbe o objavljanju vsakoletnih gradbenih programov in izmenjavi informacij ter izrazi] obžalovanje, ker ne morejo vsi bivši podpisniki washingtonske pogodbe podpisati tudi sedanje. Izrekal je upanje, da bo čim prej prišlo tudi do pri. stopa Italije k novi pogodbi. Razen tega je izrazil obžalovanje, ker pogodbe prav tako ni podpisala japonska delegacija. Tudi ameriški delegat Norman Daviš je izrekel svoje obžalovanje, ker pogodba ne določa zmanjšanja ali omejitve kvantitativne oborožitve Kljub temu nismo opustili upanja, da se bo mogla v bodoče doseči kvantitativna omejitev pomorskih vojnjh sil. Nova pogodba pomeni podlago za novo zgradbo Tudi francoski delegat obžaloval, da nova pogodba ni tak«, obsežna kakor so želeli. Italijanski delegat Grandi je izrazil obžalovanje Italije, ker ne more podpisati pogodbe, pri izdelavi katere je italijanska delegacija sodelovala Opozoril je na izjavo, ki jo je podal v početku konference da je njegova vlada prisiljena upoštevati položaj svoje države glede na zadržanje mnogoštevilnih držav v italijansko-abesin-skem sporu. Sredozemska pogodba o medsebojni pomoči je italijanski narod globoko užalila in zato si je morala itali_ janska vtada pridržati svobodo postopanja v izpopolnjevanju svoje mornarice Dogovor o omejitvi oboroževanja je odvisen od medsebojnega zaupanja ter sodelovanja posameznih držav z Italijo. Italija želi na Sredozemskem morju m'ru vsem, ki meje nanjo, ter uoa, da se bo kmalu v interesu vseh držav izpremenil obstoječi položaj. Nihče ne želi bo!j kakor Italija, da bi bilo čim prej mogoče obnoviti pomorska pogajanja, ki so b la prekinjena, ter proučiti razna na konferenci načeta vprašanja. Zveza med Anglijo in Zedinjenimi državami čeprav nova pomorska pogodba ni izpolnila pričakovanj, je vendar prišlo snoči do senzacije, ki je bistveno mnogo večjega pomena, kakor pa nova pomorska pogodba sama Ameriški delegat Norman Daviš in angleški zunanji minister Eden sta izmenjala pismi, v katerih zagotavljata drug drugemu tradicionalno prijateljstvo obeh držav ter izjavljata v 'nienu svojih vlad, da ne bosta trpeli med seboj nobenega tekmovania v oboroževanju na morju Obe vladi vztrajata na načelu pa_ ritete med vojnima mornaricama Velike Britanije in Zedinjenih držav. V oficieln n krogih govore, da obstoja tudi več ali manj obvezen neoficiemi sporazum med 5bema državama, po katerem bi se v potrebi zbrala ameriška vojna mornarica na Tihem oceanu v zaščito skupnih interesov na Daljnem vzhodu, angleška pa na Atlantskem oceanu Z abesinskih bojišč London, 26. marca. o. Po poslednjih vesteh iz Asmare so pričela italijanska letala razvijati živahno akt'vnost tudi na področju okrog jezera Ašangija. V ostalem je na severni fronti prišlo v zadnjih 24 urah le do manjših spopadov. Na južni fronti je ofenziva v polnem teku in so Graz;anijevi oddelki po italijan- Nov incident na rusko - mandžtirski meji Nasprotujoča si poročila iz Moskve in Tokija — Ruski protest pri japonski vladi Moskva, 26. marca z. Po vesteh iz Ha-barovska je japonska patrulja, ki je bila sestavljena iz sedmih vojakov, prekoračila sovjetsko mejo nedaleč od sovjetsko- man-džursko-korejske tromeje. Ko so japonski vojaki prišli 250 m daleč na sovjetsko ozemlje, so začeli streljati na patrolo petih sovjetskih graničarjev. Nastalo je puškar-jenje, ki je trajalo pol ure. Končno so se Japonci umaknili v smeri proti Kumcumu in pustili na bojišču dva mrtva, enega oficirja ta enega vojaka. Popoldne je na istem mestu prekoračil mejo oddelek 50 do 60 Japoncev z več strojnicami. Zasedel je Mongolijo od Rusije, da bi japonsko zastopstvo dobilo dostop do mongolske prestolice, v nadi, da bi se v tem primeru kmalu posrečilo dospeti se korak dalje, pa vzbuditi nesoglasja med mongolsko vlado in Moskvo. Na tej točki naj bi se pričeli japonski uspehi. Ker pa se Rusi dobro zavedajo, po kaki taktiki bi Japonska rada napredovala, se v tem področju pač še dolgo ne bodo dosegali kompromisi, ki bi zares probleme spravljali z dnevnega reda. Odkar se je poostrilo nasprotje med največjimi evropskimi državami, so na Japonskem zrasle na de na za njo ugodno kritično konstelacijo. Hitler neprestano naglasa, da je njegova borba v zunanjepolitičnem področju naperjena pred vsem in tako rekoč edino zoper boljševike, zoper Sovjetsko Rusijo. Se- veda nj izključeno, da je v tem samo dobrodošla taktična poteza, ker se dado na ta način najboljše zagovarjati velike Oborožitve, toda mnogi jemljejo te in podobne antisovjetske izjave povsem resno in se skušajo temu primerno orientirati. V Tokiu jih pač slišijo silno radi, pa tudi v račun so jih pripravljeni jemati. Nič ni čudnega, ako se ponovno pojavljajo vesti o nemško-japonskd avezi; tudi če verjamemo demantijem, ostane še vedno resnica, da bi ugodna konstelaoija nemško-japonsko sodelovanje prinesla takorekoč čez noč. In bržkone imajo prao•", ju ministra Stankovima, ki je trajal do 18.30, je na kratko govoril še senator dr. Frangeš, nakar je bil tudi ta proračun sprejet. Ob 19. se je pričela razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Minister dr. Vrbanič, je zelo obširno govoril o poslih svojega resora. Po ekspozeju ministra dr. Vrbaniča je govoril na kratko senator dr. Šilovič. nakar je bil proračun ministrstva za trgovino in industrijo sprejet. Sledila je razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister Cvet-kovič je dal obširen in zelo dolg ekspoze. V debati sta govorila senatorja, dr. Šilovič in dr. Mažuranič. nakar je bil tudi ta proračun odobren. Zadnji je bil na dnevnem redu proračun ministrstva za telesno vzgoio. Po ekspozeju ministra dr. Rogiča je bil proračun odobren brez debate. Razprava o finančnem zakonu odložena Predsednik je nato ugotovil, da je s tem končana razprava o računskem delu proračuna ter da bi se morala sedaj pričeti razprava o finančnem zakonu. Predno pa preide na to poglavje, mora obvestiti senat,, da Je pravkar prejel od predsednika vlade dr. Stojadinoviča pismo naslednje vsebine: » , Spoštovani gospod predsednik! Ker ste mi sporočili, da je razpoloženje senata, da se debata o državnem proračunu čim prej konca, vas obveščam, da nimam nič proti temu ter sem pripravljen naprositi gg. resorne ministre, da skrajšajo svoje ekspozeje, da bi se mogli vsi proračuni sprejeti še nocoj. Ker pa je finančni odbor senata izvršil važne spremembe v finančnem zakonu in ker je odločitev senata o tem vprašanju ogromne važnosti za nadaljnjo usodo proračuna, bi želel v imenu vlade, da podam o finančnem zakonu pojasnila, ki so potrebna. Ker pa sem zadržan po neodložljivih poslih- ki so vam osebno znani, ne bi mogel prisostvovati tej razpravi. ako bi se že nocoj razpravljalo o finančnem -zakonu. Znto vas prosim, da to razpravo odgodite za jutri dopoldne ob 10. Izvolite itd____ Senator Milan Popovič je zahteval besedo ter ugotovil r]a se mora proračunska razprava po poslovniku dokončati najkasneje do konca marca. Upoštevajoč vse to. se je večina senata dogovorila z vlado, da bo razprava konč-ina danes do 12. ure opoldne. V tem duhu se je tudi pričela razprava in so se mnogi senatorji v želji, da pospešijo razpravo, odrekli besedi. Nihče ni dvomil, da bo proračunska razprava potekla tako, kakor je bilo dogovorjeno. Danes pa je bil ves senat priča, da so člani vlade sami onemogočili dogovorjeni zaključek. Senator Popovič je nato predlagal resolucijo, ki ugotavlja. da senat brez svoje krivde in proti svoji volji ni mogel že danes izvesti zaključnega glasovanja o proračunu. kpr se je razprava zavlekln zaradi predolgih ekspozejev pri posameznih reso-rih Senat odklanja vsako odgovornost za morebitne posledice, ki bi iz tega nastale. Senat je sprejel to izjavo z burnim pritrjevanjem. nakar je predsednik sejo ol> 21.15 zaključil in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne ob 9. z dnevnim redom: 1. razprava o finančnem zakonu in zaključno glasovanje o proračunu; 2. poročilo imunitetnega odbora. 0 naši zunanji politiki Odgovor predsednika vlade na pripombe senatorja dr. Andjelinoviča — Grčija in Balkanska zveza — Sovjetska Rusija — Konkordat — Vloga Jugoslavije v evropski politiki Seje klubov Beograd, 26 marca p. Danes popoldne sta imela svoje seje klub senatorjev JNS in novo ustanovljeni Delovni klub senatorjev. Za jutri popoldne je sklicana seja Izvršnega odbora Z, ki ga tvorijo, kakor znano, gg. dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. Kakor smo že včeraj poročali, je pri proračunski razpravi o zunanjem ministrstvu govoril v senatu dr, Grga Adjelino-vič. Na njegove pripombe in njegovo kri-tilko je odgovarjal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, ki je med drugim rekel: Glede Grčije in njenega sodelovanja pri balkanskem paktu je res, da se v grškem tisku o tem vodi živahna kamj>anja. Toda tej kampanji ne smtmo pripisovati prevelikega pomena, ker imajo v Grči ji svoboden tisk in se o vseh vprašanjih svobodno govori. Za nas je merodai.no stališče grške vlade. Pred vsem je treba opozoriti na prestolno besedo grškega vladarja ob priliki otvoritve grškega parlamenta. V pre-stolnem govoru je Balkanska zveza označena za enega najvažnejših instrumentov grške zunanje politike. S tako izjavo pmo lahko zadovoljni in na njo se lahko zanašamo. Kar se tiče Sovjetske Rudije, sem žc v finančnem odboru senata navedel razloge, zaradi katerih kraljevska vlada ni smatrala za oportuno, da se že sedaj obnovijo diplomatski odnosa ji s Sovjetsko Rusijo. Naši zavezniki iz Male amtamte, Rumuni in Čehoslovaki so dobro poučeni o tem našem stališču, mi pa o njihovih odnošajih do Rusije. Tak položaj ne povzroča ni-kakih neprilitk. Konkordat je bil podpisan za časa moje vlade in vlada glede tega vprašanja ni spremenila svojega mnenja. Ona Fnvatra, da se ima konkordat, čim bo to tehnično mogoče, ratificirati po narodnem predstavništvu. Nadejpm se. da na to ne bo treba več dolgo čakati. Kolega g. dr. Andjelinovič je trdil, da naša država ne vodi samostojne politike, dia je že nekoliko osamljena ter da se njeri glas v evrooskem koncertu ne ču je tako dobro kakor bi to odgovarjalo naši sili in našemu geografskemu položaju. Če g. dr. Andjelinovič smatra, da spadajo v evropski koncert tudi abesinska vprašanja, spor zaradi Rena in druge take zadeve, potem so to vprašanja, ki so malo daleč od naših . mej, in jaz mislim, da mi nismo po z vami, da bi igrali pri teh vprašanjih prvo vlogo Mi srno daleč od Abesini;e in od vprašanja o razdelitvi kolonij. To so zadeve, ki se nas ne tičejo. Mi samo želimo, da »e očuva mir. Kar se tiče lokamskega pakta, so v prvi vrsti prizadete države, ki so ta pakt podpisale, mi pa bomo zavzeli svoje stališče v sporazumu z zavezniki. Svojo glavno pažnjo moramo posvetiti predvsem balkanskim srednjeevropskim problemom. Gledati moramo predvsem na to. kaT se godi okrog naših mej in da tu igramo eno glavnih vlog. Naš položaj je popolnoma utrjen. Opozarjam vas samo na konference, sestanke in posete. ki smo jih imeli v Beogradu. To vse dokazuje pomen, ki ga naši državi daje ves svet. zlasti sosedne dtržave. Lahko vas zagotovim, da zunanjepolitični položaj Jugoslavije še niko'i ni bil tako čvrst, ka-kar je danes. Končno je dr. Stojadinovič odgovarjal še na očitke dr. Andjelinoviča glede personalne politike v zunanjem ministrstvu in diplomatski slu/bi. Zatrdil ie. da se ne dela nikaka razlika med Srbi. Hrvati in Slovenci, marveč se vedno iščeio le najsposobnejši ljudje tako za noslaniška k*»kor tudi za druga dinlcmatsk« in uradniška mesta. V dokaz je ni ved"', da ie bilo za poslanike imenovanih tudi več Slovencev in Hrvatov. Neutemelien ic očitek, da bi se v zunanjem ministrstvu Slovenci in Hrvati zapostavljali na korist Srbov. Iz ekspozeja notranjega ministra dr. Korošca Občinske volitve bodo v oktobru, skupščinske pa najbrž letos še ne — Tudi novih političnih zakonov še ni tako kmalu pričakovati — Cenzura Kot uvod v razpravo o proračunu svojega ministrstva je podal notranji minister g. dr. Korošec ekspoze, iz katerega posnemamo: V Beogradu bo namesto dosedanje žan-darmerije uvedena policijska straža, orož-n;ki pa bodo porabljeni na drugih mestih, v kolikor ne bodo sprejeti v policijsko službo. V notranjem ministrstvu je izdelan predlog za spremembo £»konov o občinah in o mestnih občinah. Za obe vrsti občin se namerava uvesri tajna volilna pravica, v mestnih občinah pa bo poleg tega uvedena tudi sprememba, da se bodo volili vsi člani mestnega sveta in ne samo dve tretjini, kakor je to po sedanjem zakonu. Letos v oktobru poteče v zakonu določena triletna funkcijska doba za občinske odbore, izvoljene leta 1933. Pričakovati je zato, da bodo v tem mesecu spolšne občinske volitve. Razmere v mestih pa še niso povsod tako urejene, da bi se že moglo iti na volitve. Vendar se tudi tu pr.bližuje čas volitev. Ker bodo letos splošne občinske volitve v devetih banovinah, čas bržkone ne bo •ugoden, da bi se že letos vršile tudi volitve v narodno skupščino. Voli!n; zakon je ie gotov, vlada pa ga ni še predložila deloma, ker se je morala boriti z narodnim predstavništvom, da bi dobila njegovo zaupanje ter si o tem doslej ni bila n;kdar na gotovem, deloma za zato, ker mora počakati, da bo v času, ko se bo izdal volilni zakon, v vsej državi ozračje primerno za volitve. Novega volilnega zakona za senat vlada in izdelala ker dosedaj v tem pogle- du še n' bila izražena nobena želja. Z volilnim zakonom je tesno zvezan društveni zakon. Ta dva zakona se ne moreta i-zdati oddvojno, zato bo zakon o društvih in zborovanjih, ki ureja tudi vprašanje političnih strank, ;;zdan skupaj z volilnim zakonom. Sedaj veljavnega tiskovnega zakona ni izdala sedanja vlada, marveč ga je podedovala. Zakon je strog, toda je kljuib temu zakon in se ga moramo vsi držati. Dokler se politične strasti v našem javnem življenju popolnoma ne pomirijo, je treba še počakati s predložitvijo tega zakona. Obširno je minister g. dr. Korošec govoril o cenzuri. Rekel je. da cenzura v pravem pomenu besede sploh ne obstoja. Tako zvana predcenzura je le na korist listo*, ki se je zato tudi prostovoljno poslužujejo. Ona je nekak posvetovalni organ za liste, da se izognejo formalni zaplembi. Noben list ni siljen in ne obvezan, da se podvrže predcenzuri. Kar pa se t;če izvrševanja zakona o tisku, je od prihoda sedanje vlade nastopilo znatno olajšanje. Ne odgovarjajo resnici očitki, da se v tisku omejujejo patriotske nacionalne manifestacije, na drug; strani pa se puščajo svobodne roke nevarni demagogiji s socialnimi problemi. i*ušilci akcije in izpadom proti ustavi Niti enega primera ni, da bi bil prepovedan kak l;st ali publikacija zaradi nacionalne ali patriotske manifestacije. Zaplenjeni so bili lo listi, ki so širil1 levičarsko in ilegalno propagando. Ko je minister g. dr. Korošec končal svoj ekspoze, je bil proračun njegovega m:ni-strstva sprejet brez debate. Učiteljske premestitve Odgovor prosvetnega ministra Stošoviča na izvajanja senatorja Puclja pri proračunski razpravi v senatu Iz prometne službe Beograd, 26. marca. AA. Premeščena sta k prometnokomerčialnemu oddelku beograjskega ravnateljstva Miroslav Punčuh. svetnik ljubljanskega ravnateljstva, k prometnokomerčialnemu oddelku ljubljanskega ravnateljstva pa Jevta Jovič, svetnik beograjskega ravnateljstva. - Imenovan je zk svetnika 4. skupine 2. stopnje pri splošnem Oddelku žel. ravnateljstva v Ljubljani dr. Karel Brabec, banovinski zdravnik v Rogaški Slatini Ko je bil v sredo v senatu na razpravi proračun prosvetnega ministrstva, je v debati govoril tudi senator g. Ivan Pucelj, ki je z'osti razpravljal o zadnjih premesrit-vah učiteljstva. Odgovarjal mu je prosvetni minister g. Dobrivoj Stošovič, ki je med drugim dejal: Glede premestitve učiteljstva sem že pred finančn:m odborom izjavil, da vlada želi, napraviti iz našega učiteljskega kadra pionirje in agente narodne prosvete, nikakor pa ne pionirje in agente posameznih osebnost-' in strank. I/, jeze, s katero je govoril g. senrftor Pucelj o učitejskih premestitvah, se kaže duh partizanstva. Om zelo pretirava. Pustimo učitelje, naj vrše svoj po6eI tako, kakor je najbolje za narodno prosve-to in končno tudi za nas vse. Mi se trudimo, da vse o tem prepričamo. Min;ster se je nato bavil z nekaterimi od konkretnih primerov, ki jih je bil navedel senator Pucelj. O Dragotmu Gregorcu, ki je bil premeščen iz Toplic v Mokronog, je reke!, da je politično teroriz:ral vso občino in učitelje svoje šole. Preganjal je vsako organizacijo svojih političnih nasprotnikov, s svojo versko in toleranco pa povzročil sovraštvo vseh občanov. Iz uradnih podatkov ni bilo razvidno, da ima težko bolno ženo. Ko je banovinski šolski nadzornik zvedel za njeno stanje, je zadržal izvršitev odloka o premestitvi. Kljuib temu pa trdi g. senator Pucelj, da sem ji pregnal moža, njo pa da sem pustil umreti. Gregorc je lahko ostal pri svoji bolni ženi, če pa je ona med tem umrla, za to vsekakor ne zadene nikogar krivda. V dravski banovini je bilo premeščenih 274 učiteljev in učiteljic, od tega 168 na lastno prošnjo. 106 pa po službeni potrebi. 30 jih je bilo premeščenih, ker so brli niso izpolnili pogojev službenih let To so bili učitelji, ki so izkoriščali svoje zveze, politične, rodbinske ali prijateljske, da so dobili mesta, za katera po zaikonu niso imeli pravice. Te nepravilnosti sem moral popraviti Postopal nisem tako samo v dravski banovini temveč tudi v vseh drugih, zlasti tudi v Beogradu samem. Na njihova mesta so prišli samo kvalificirani učitelji, ki izpolnjujejo določbe zakona. Nadaljnjih 32 mlajših učiteljev in učiteljic je moralo biti premeščenih, da se je napravilo mesto za starejše učitelje. Tudi humani in soc;alni razlogi zahtevajo, da se tako postopa. Dvanajst učiteljev končno je moralo biti odstranjenih zaradi nedostojnega obnašanja. Pri učiteljskih premestitvah je torej šlo za vprašanje neizpolnjenih pogojev, ali pa so se morali mlajši učitelji pomiriti s tem, da odstopijo mesto srtarejšim, ali pa je šlo za nesporazume med učitelji in ljudstvom. Tudi v interesu učiteljev je, da se oni, ki niso bili priljubljeni, premestijo v druge kraje. Učitelji so se premeščali le v območju svoje banovine. Oni redki pa, ki so premeščeni v druge banovine, ne smejo smatrati, da so bili s tem tako strašno prizadeti. Mislim, da ni nobena posebna nesreča če gredo na primer učitelji iz dravske banovine v moravsko. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Zagreb, 26. marca. o. Zasedanje jngo-slovensko-nemškega trgovinskega odbora v Zagrebu bo te dni zaključeno. Sedaj sestavljajo na plenarnih sejah zaključni protokol, ki bo še pred zaključkom zasedanja predložen ol>ema vladama v odobritev. Nemška delegacija je ponovno zahtevala iz Berlina nova navodila. Doseženi sporazum se tiče cele vrste vprašanj o trgovinskem in plačilnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. MDogo vprašanj še ni docela razčiščenih in se o njih še vedno pogajajo. Ko bo delo odbora zaključeno bo izdan poseben komunike za širšo javnost. Člani posvetovalnega odbora finančnega ministrstva Beograd. 26. marca AA- V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog finančnega ministra imenovani za člane posvetovalnega odbora finančnega ministrstva z.a leto 1936-37.: Mihajlo Brkič, kasacijski sodnik iz Beograda, Jovan Savkovič. kasacijski sodnik iz Novega Sada, Jovan Magovčevič, član glavne kontrole, dr. Milan Bartoš. vseučiliški profesor iz Beograda, dr. Pavle Rastovčan, vseučiliški profesor iz Zagreba, Djordje Ra-sič. načelnik oddelka državnega računovodstva. Živorad Mikič, državni pravobranilec iz Beograda, Pavič Obrenovič, apelacijski sodnik iz Beograda. Anton Krejči, svetnik zbornice za TOI v Ljubljani, Vasa Jovano-vič, predsednik industrijske zbornice v Beogradu, Jezdimir Diokič. zastopnik bančnega udruženja iz Beograda, inž. Vasilij Mar-kovič. predstavnik udruženja inženjerjev in arhitektov v Beogradu in Ivan Varga. predstavnik glavne zadružne zveze v Beogradu. Preiskava o kovnici Beograd, 26. marca. p. V zvezi s preiskavo o aferi beograjske Kovnice d. d. se je vršil danes lokalni ogled, h kateremu so privedli tudi vse are t i ranče. Pred komisijo strokovnjakov, preiskovalnega sodnika in zastopnikov policije so areti-ranci pokazali, kako so ponarejali 50_o-sla. Upam iz dna srca. da bo mož uslišan. Zadnji čas so se sukali okoli občinskih očetov tudi ugledni deželani. ki so pritiskali na kljuke za svojega protežlranca. Tako so trije možaki iz moravške *are ustavili šaljivega Ljubljančana in ga spraševali po stanovanju ali pisarni odličnega občinskega veljaka. Ko so mu povedali, da hodijo ok"og mestnih očetov samo zato. da bi spravili nekega vaščana na magistrat v mitniško službo, jim je presneto resno pojasnil: »Tu morate imeti kaj dobre strice! Drugače je zastonj vsaka prošnja.« Borba za mitniška mesta je najzgovornejši dokaz o naših gospodarsko socialnih prilikah. Za mesta, ki včasih za nje nI bilo mnogo zanimanja, se ljudje z vso žilavostjo lepo in skušajo priti do kruha, ki pač sprva ne bo izdaten, kajti mesečna plača znaša le okoli 900 Din. Koliko je bilo prošenj vlo. ženih. danes še ne moremo točno javiti, ker personalni referat še ni sestavil preglednega seznama. Dejstvo je samo. da so mnogi in premnogi v zadnjem upu zaman žrtvovali 150 Din. Ali mora pri nas res biti vsako moledovanje tednih in brezposelnih za službe tako draga loterija? Nase oblačilne obrti Nekaj poučnih številk ob modni reviji Ljubljana, 26. marca Modna revija, ki je združila 13 dainskih, 7 krojaških salonov, 7 modistinj, 5 čevljarjev, 3 trgovce z modnimi potrebščinami, 2 salona steznikov ter po enega trgovca z galanterijo in krznarja, da s skupnim nastopom pokažejo, kaj zmore lepega in solidnega domače obrtniško delo, pri-teza iz dneva v dan večje število obiskovalcev. Razen formalnega, skoraj bi lahko rekli, umetniškega učinka, ki ga je izzvala v javnosti, je revija že doslej rodila tudi nekaj gmotnega uspeha s tem, da je bilo nekaj predvajanih modelov prodanih, hkratu pa so mojstri in mojstrice po uspehu na reviji dobili tudi že lepo vrsto naročil. Revija bo trajala samo še do ne-dalje in zato na,j se vsi, ki si je doslej še niso utegnili ogledati, podvizajo, da pridejo do vstopnic. Pri tej priliki ne bo odveč, da z nekaj nazornimi številkami opozorimo na organizacijo naših oblačilnih obrti, ki so tokrat že ponovno žele tako lep uspeh. Od okrog 900 obrtniških obratov, kolikor jih posluje na področju velike Ljubljane, jih 167 odpade na krojaške, 150 pa na modne salone. Če bi prišteli še izdelovateljicc perila in steznikov, modistinje, krzmarje pa še čevljarje no vrhu. bi razbrali, di s^ pretežni del ljuibl;anskega obrtništva udei-stvUje v najrazličnejših oblačilnih panogah. Združenje krojačev, krojočič in co-Todirbih cbrtii v Ljubljani, ki re bi'o ustanovljeno že leta 1889., tako da sioada med nese najstarejše obrtniške organizacije in ki združuje zastopnike teh strok v veliki Ljubljani in še v precešnjem delu okolice, je štelo lani 502 člana (predlanskim 501). Od te številke odpade na krojače 246 (predlanskim 345), krojačice 176 (178), modistinje 45 (43), izclekivatd jice perila 21 (21), krznarje 10 (10). na izdelovate-Ijice steznikov pa 4 (4). Kiikar kaže primerjava med stanjem v lanskem in predlanskem letu, je stalež teh obrti za današnje razmere precej stakn, kar priča, da število obratov posameznih poiog precej točno ustreza potrebam na trgu. Število prmoenikov in pomočnic je po prijavah pri združeniu znrša^o ob k^icu leta 1935: krojačev 178. kr j."čic 107. modistinj 7, krznsrjev 6, izdelovaleijic perila 2 in izdelovateljic steznikov 1. Skupno je bil lani prijavljen 301 pomočnik, predlanskim pa 350. Večje nazadovanje beležijo na tem področju krojač'ce, ki so izgubile lani 14 p močnic, modistinje. ki so nazadovale za 16, in izdelovateHice perila za 6. Vajencev in vajenk je imelo združenje predlanskim v evidenci še 383. leni pa samo 224. V občutni meri je p"dlo število vajencev in vaienk zlasti pri kro-jačicah (od 239 na 119). modistinjnh (od 43 na 21), krznamiih (od 16 na 91 in iz-delovateljicah perila (od 14 na 7). medtem ko se ie pri kro:««";h skrčila ta štev Tka samo od 71 na 68. Pomočniške iznite je ob koncu letu 1935. delalo 97 v* i*mc?v in vojenk. in sicer 12 krojačev, 60 kroiačic, 10 izdelovateljic perila in 9 modistini. Vse te številike zgovorno pričajo, sredi kakšnih težav se gibljejo obrtniki oblačilnih panog v dobi gospodaoske krize. A prav uspeh prve pomladne modne revije nam kaže primer najrevnejšega napora, da se vse težave prebrodijo m da si doneče delo na demačem trgu izvojuje mesto, ki mu po njegovi strokovni kvalifikaciji in po njegovem socialnem in nacionalnem pc«ne-nu gre. ro SLOGA, teL 27*0 'Vsa Ljubljana se smeje in pripo-| vednje o sijajni burki 1 KAPITAN KORKORAN I v kateri igra VLASTA BURIAN I gl. vlogo. ■ Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri 8 Na lovu za tatinskimi begunci Bradeško spet pobegnil — Velika ciganska tatvina škofja Loka, 36. marca. Škofjeloški varuhi reda imajo vedno polne roke dela. Mnogo tudi zaradi rarsežne-ga gorovja, ki nudi v svojih gozdovih raznim potepinom varno zavetje. Te dni so bili orožniki obveščeni, da se potika v Pol-hograjskih Dolomitih zloglasni vlomilec Jože Bradeško, ki ga tudi v Ljubljani dobro poznajo, saj si je pred meseci sam priboril prostost z begom iz zapora, Bradeško je zloglasen tip svedrovca, ki krade, kar mu pride pod roko. Orožniki so napeli vse sile. da ga izslede. Vso noč so bili na preži v Hrastniški grapi, meneč, da se bo zglasil pri katerem svojih znancev, ki jih ima tod. Toda ni ga bilo. Nemara je zaslutil past in izginil kakor kafra. Sledili so ga še po vsej grapi- gori do Kozjaka, povpraševali so po njem notri do Črnega vrha in po vsej Ločnici. Zaman. Zaenkrat je Bradeški spet uspelo, da se je izmuznil. Podpolferca, 26. marca. Brezposelni Tone Miknš je star znanec zaporov. Šelenedavno je bil izpuščen na svobodo. V ponedeljek pod qoč pa se je pritihotapil do Šimičevega posestva v Bo-doveljski .grapi, snel na žagi pogonsko jer-menje in izginil. Toda hlapci so ga opa- zili in se pognali za njim. Vloviii so ga, čeprav je težko jermen je (vredno nad tisoč Din) spotoma odvrgel. Hlapci so ga izročili orožnikom, ti pa okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vače, 26. marca. Nedavno sta pri Sv. Križu dva roparja sredi noči vdrla k Slugovim in odnesla 5.000 Din, tokrat pa so se v naši okolici zgk.sili cigani iz rodu Nike lice v in izvršili predrzno tatvino. Domačija posestnika Jožeta Arha stoji samotno na Okrogu. Za-r:-di krize teži Arha neki dolg na posestvu, zato si je Arh te dni pri nekem svojem dobrem prijatelju izposodil 6.000 Din, da bi nevšečni dolg v Ljubljani poravnal. Ko pa je zvečer gospodar prešteval denarce, so ga skozi okno opazovali cigani in po dobre, videli, kako je Arh shranil tisočake v predal kuhinjske omare, čim je gospodar legel k počitku, so se cigani polastili lepega plena — in vzela jih je noč. Drugi dan se je pri Arhovih naselil obup. O tatvini so bili takoj obveščeni orožniki in komandir Kurnik je razposlal patrulje, toda za cigani ni bilo več sledu. Še zdaj jih zasledujejo vsepovsod. Vlomilsko tolpo vodi poglavar Janko Nikolič. Zveza med Dunavom in Savo Prekop od Vukovarja na Dunavu do Županje na Savi Vukovar, konec marca »Jutro« je že pred kakimi tremi leti iz-pregovorilo o važnosti, ki bi jo imela najkrajša zveza med Dunavom in Savo za našo porel-no plovbo, ker b; ta zveza, pre-sekajoč sremsko ravnino, skrajševala du-navsko-savsko vodno pot na s'Vbo tretjino njene sedanje dolžine. Pogledati je samo treba na zemljevid, da se vidi, za koliko bi bil krajši pTekop od Vukovarja na Dunavu pa do Županje odnosno Šamca na Savi • od poti od Vukovarja navzdol po Dunavu do Beograda pa navzgor po Sav;. Ogromne važnosti b; bila ta skrajšana pot zlasti za prevoz žita iz Baoke in Banata v zapadne kraje naše države, ravno tako tudi vobče za ves promet naš:h severno-vzhodnih krajev z zapadlimi in severnim Jadranom, najbližjim izhodiščem v svet za vse te kraje. Misel prekopa med Dunavom in Savo preko sremske ravnine je že stara, ali da bi se kdo resno lotil njenega uresničenja, pa ni bilo doslej n;ti prave volje niti pravega razumevanja, dasi bi se načrt dal izvesti z razmeroma skromnimi stroški. Prekop bi se namreč moral izkopati po celi-n; samo v dolžini 12 kilometrov, dočim bi ves ostali del prekopa šel po strugah dveh rek in že obstoječem prekopu. Nadmorska višina Dunava pri Vukovarju in Save pri Županji je enaka in bi torej v tem pogledu ne bilo nikakršnih težav. Od Vukovarja bJ šel prekop po strugi reke Vu.Ke do vasi Nuštre. Odtod bi bilo treba prekopati tri kilometre celine do prekopa Erveni-ce, ki se pri Vinkovcih na štiri kilometre približuje reki Bosutu. Po strugi reke Bo-suta bi vodil prekop vse do vasi Gr.idišta, a odtod pet kMometrov preko celine do Save pri Županji. Dolžina vsega prekopa bi znašala 65 kilometrov. Kar se tiče stroškov za vse to delo, bi gotovo ne znašali več ko 80 milijonov dinarjev. Celine bi b:lo treba prekopati okoli pet milijonov kubičnih metrov, poglobitev obeh rek, Vuke in Bosuta, bi pa dvignila okoli šest m M i j on ov kubičnih metrov zemlje; skupaj torej enajst milijonov kubičnih metrov. Ker odkopavanje z bager-jem stane po dva do tri dinarje po kubičnem metru, bi potemtakem vse delo stalo 30 do 40 milijonov dinarjev. Če se ra- čuna, da bi vse ostale prekopne naprave stale tudi okoli 40 milijonov, bi vsevkupni stroški za prekop znašali okoli 80 milijonov dinarjev. Če se preudari, kol:ko korist bi prinašala skrajšana pot naši porečni plovbi, obenem pa tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, je pač več ko jasno, da bi pKino Union, tel. 22-21m Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poslednjič GUSTAV FRoHLICH v svoji letošnji najboljši vlogi kot Poročnik Bobby JLida Baarova, Georg Aleksander, iS Ne zamudite tega sporeda, za If obilo zabave smeha in prijet- \f O nega razvedrila jamčimo J q I Leharjeva najmelodioznej-ša in najzabav-JUTBI KINO UNION ! nejša opereta! Ljubavne melodije! m I lA v njej poje In pleše Za smeh in kratek čas skrbita v najobilnejši meri kot še nikdar poprej Marta Eggerth jutri premiera Leo siciak in Hans Moser J se stroški za ta prekop izplačali že v desetih, a če ne to, pa prav gotovo najdalje v petnajstih letih. Ker gre terej za tako obče koristno napravo, je pač le želeri, da bi merodajni činitelji tedaj, ko gre za določevanje velikih javnih del, ki naj bi se izvršila v doglednem času, upošteval:' tudi ta načrt. Kar se tiče Slovenije, je treba poudariti dejstvo, da bi se prevoz žita iz Bačke in Banata v slovenske kraje znatno pocenil, če bi šel po tako skrajšan5 in znatno cenejši vodni poti vse do Sisika in šele odtod po železnici. Tako bi imela Slovenija lepo kor;st od uresničenja tega načrta. Na mrtvaškem odru okradena Maribor, 26. marca Ko je ležala pečarjeva žena Antonija Kropejeva na mrtvaškem odru, so številni kropiSci opazili, da so ji drugi dan izginili fepi zlati uhani, ki jih je vedno nosila, ki je bila živa. Okoli pokojnice se je emu-kala neka rdečelaska, ki je najbrž izrabila ugoden trenutek, ko je moral mrliški paznik Stepihar k pogrebu inž. Ogrinca. Verjetno je, da je takrat pokojnici odvzela uhane. O tem obveščeni orožniki bo aretirali 22-letmo M. C., ki je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana, a uhanov pri njej niso našli. Zadeva je vzbudila precej ogorčenja med ljudmi. češčenje kač in druge stare vraže v Južni Srbiji Skoplje, 26. marca. Na srbskem jugu je med narodom še danes ukoreninjenih mnogo prastarih običajev in vraž. Med te običaje spada tudi češčenje kač ter klicanje kačjega carja —■ kralja vseh kač. V nedeljo, ki je bila prva pomladanska in povrh še praznik »mladen-cev«, s katerimi je — kakor pri katolikih s pravnikom 40 mučenikov — zvezanih mnogo vremenskih in drugih prislovie, se je vsa okolica in tudi mnogo meščanov Skoplja z vso vnemo prepustila starodavni vraži. Nedaleč od Skoplja je hribček, ki mu pravijo Zmijarnik, po naše bi se ta hribček imenoval »Kačnik«. Ob vznožju tega hribčka se križajo poti iz vasi O rman, Vučji dol in Kučkovo. Pod hribčkom in na hribčku je vsako leto prve pomladanske nedelje na dan »mladencev« vse živo. 2e zgodaj pričakuje tam staro in mlado, da bodo prilezle prve kače iz svojih zimskih skrivališč. Po stari vraži je treba kače prositi, da bodo prizanašale ljudem in živini na paši. Od kač, ki so sicer strupene in nevarne, pa pričakuje ljudstvo tudi razne dobrote. V kači vidi narod dobro in zlo ter sklepa, da se bodo kače izkazale z dobrim ,če bodo dobro sprejete, ko se prvič pojavijo po dolgem zimskem spanju. Mnogi stari možje in ženice iz okoliških vasi uživajo sloves, da so s kačami v najboljših zvezah, sloves pa uživajo tudi nekateri mladeniči, ki znajo baje z zvoki svojih pastirskih piščalk privabiti in pomiriti še tako nevarne kače. Na Zmijarniku nastopajo vsako leto na prvo pomladansko nedeljo tudi dekleta, ki s svojim petjem in kolom pozdravijo in pomirijo kače ter se jim priporočijo. V nedeljo je bil Zmijarnik dobro obiskan. Zanimivo pa je, da so bih zbrani tam samo pravoslavni prebivalci. Muslimani pozdravljajo in sprejemajo kače sami in imajo to prednost, da se lahko s kačami pomirijo že nekaj dni prej kakor pravoslavni, češčenje kač pa je pri prebivalstvu obeh veroizpovedi skoro enako, ker izvira pač iz iste starodavne vraže. Ljudstvo pričakuje z nestrpnostjo, kdaj bodo kače ugodile molitvicam čarodejev in vedeževalk ter zvokom piščalk in raznih drugih instrumentov. Najrazličnejši čarodeji in tudi mladi pastirji se trudijo na vso moč in, ko privabi toplo pomladansko sonce kače iz zimskih ležišč, je vsa množica seveda bolj prepričana o vplivu svojih preizkušenih vedežev, kakor pa o učinkih pomladanskega sonca. Ko se prikaže prva, še vsa premrla kača, razgrnejo po tleh pred njo robce, krila, otroške kapice, srajce, moške pasove, platno in brisače, če kača zleze na kos perila, pomeni to za lastnika veliko srečo. Prepričan je, da nJemu, njegovi rodbini in živini vse leto od kač ne bo pretila nobena nevarnost. Če pa kača trikrat preleze srajco ali krilo, je gotovo, da je človek varen pred vsako boleznijo, ki muči človeški rod. Kače pri svojem prvem pojavu pomagajo tudi nerodovitnim ženam, če zleze kača na razgrnjeno srajco ali krilo kake take žene, je gotovo, da bo žena prihodnje leto prišla na Zmijarnik že z otrokom v naročju. Ko se prva kača pojavi, zaplešejo dekleta kolo in prepevajo: Iskoči zmijo, iskoči, da me vidiš kakva sam, umijena i promenuta ... S svojo igro in petjem se dekleta kačam prikupijo še posebej, zakaj tudi one imajo svoje posebne želje, ki jih lahko izpolnijo samo skrivnostna bitja. Ob vznožju Zmi-jarnika je pod nagnjeno skalo, ki jo je baje tja zrušila strela, majhen vrelec z zdravilno in čudovito vodo. Temu kraju pravijo Brest. Voda čudodelnega vrelca ozdravi vse bolezni, v kolikor to ne napravijo že od dobrega sprejema razveseljene kače, ima pa za dodatek še razne druge dobre učinke, s katerimi se kače same ne bavijo. Tako n. pr. se možje, ki jih doma na vso moč strahuje žena, od požirka Brestovega vrelca tako ohrabrijo, da prevzamejo za vse leto glavno besedo v hiši. Drugo leto na kačji dan je treba seveda spet hiteti na Zmijarnik in k Brestu, da ne bi spet žena prevzela vlade. Na Zmijarniku ima svoj sedež tudi kačji car, ki pa se v svojem visokem dostojanstvu nikdar ne pokaže vsem ljudem in tudi vsako leto na dan mladencev ne pride na svetlo. Videli so ga samo najuglednejši čarodeji in najuglednejše vede-ževalke, a tudi ti srečni ljudje ne soglašajo popolnoma v tem, kakšen je in kako se obnaša. Nekateri trdijo celo, da se je preselil v razvaline Hamzipašinega dvora pri Bardovcu, kjer je tudi mnogo kač. Letos in tudi lani ni nihče videl kačjega carja in to močno potrjuje domnevo o njegovi preselitvi. Da bi vsi ti hiteli k Bardovcu, pa ne kaže, ker je za sprejem in pozdrav kač že od pamtivekov določen Zmijarnik. Vedeži upajo, da je preselitev kačjega carja samo začasna in da se bo spet vrnil na Zmijarnik. Srečno je leto, kadar se prikaže, več ljudi ga vidi, bolj je srečno. Nas tujski promet Letos bo vefika razstava turizma v Bukarešti V zadnjih letih se je tujski promet v naši drfavi razvijal tako naglo, da se je v polnem obsegu pokazala velika važnost pridobitne panoge, ki je za vso našo državo, a zlasti za nekatere izrazito turistične pokrajine izredno pomembna. Po podatkih turističnega oddelka pri trgovinskem ministrstvu je naša turistična mesta lani obiskalo 1,009.728 gostov, kar v primerjavi s predlanskim letom pomeni porast za 63.348. Povečalo se je tudi število nočnin, kije lani znašalo 5,117.251. predlanskim pa le 4 milijone 644.560. Od skupnega števila odpada na Jugoslov. 767.514 nasproti 7U.421 v letu 1934. Nočnine Jugoslovanov so «e lani povečale za približno 500.000. Našo drtavo je lani obiskalo 242.214 inozemcev, predlanskim pa 234.959. Nočnine inozemcev so nasproti 1,484.918 predlanskim znašale lani 1,514.370. V naslednjem navajamo število gostov, ki so lani obiskali našo državo. Številke v oklepajih so iz leta 1934. Avstrija (65.388), Belgija 1.196 (1.8707). Italija 11.784 (12.680), Madžarska 11.712 )13.129), Švica 5.677 (6.05V) i.n Rumunija 5.230 (5833), ki vse izkazujejo nazadovanje. V nasprotju s temi državami se je povečal dotok tujcev iz Bolirarije 4.161 (2 771). Češkoslovaške 67.037 (59.392), Anglije 7.244 (7-008). Francije 8.850 (7.454), Grčije 3.040 (2.707), Holandije 2.202 (1.474), Nemčije 29.160 (26.365), severnih držav 2-164 (1.69$). Poljske 11.196 (8.258), drugih evropskih držav 8.428 (8.096). Amerike 3.518 (3288) in ostalih kontinentov 2.785 (2.133). Največje nazadovanje se je pokazalo pri Avstrijcih, Madžarih. Švicarjih, Belgijcih, Rumunih in Italijanih, porast pa pri Cehoslovakih, Nemcih, Poljakih, Nizozemcih, Francozih, Bolgarih in Grkih. Pod okriljem gospodarskega komiteja držav Balkanskega sporazuma in držav Male antante so bili lani osnovani poeebni turistični odbori, ki so izdelali delovni načrt za pospeševanje medsebojnega tujskega prometa. Z Rumunijo smo nedavno zaključili ugodno turistično konvencijo, konvencija s Domače vesti » Zahvala Trboveljskega slavčka. V marcu je priredil pevski zbor Trboveljski slav-ček koncerte v Mariboru, Rušah, Celju, Ljubljani in Litiji. Doživel je povsod izredno naklonjenost, pozornost in ljubeznivost javnih korporacij, raznih društev in posameznikov. Prav vsem bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala s prošnjo, da tudi v bodoče tako toplo in vsestransko podpirajo delovanje in stremljenje zbora. Uprava. * Prostovoljna gasilska četa v Ormožu obhaja letos 50 letnico svojega obstoja. Svečano bo proslavila svoj jubilej 4. in 5. julija v zvezi z gasilskim kongresom v Ormožu. Priprave so že v polnem teku. da bo ta gasilski praznik čim veličastnejši. Program pro slave bo v kratkem objavljen. Tovariške čete, zlasti one v področju bivše mariborske oblasti, prosimo, da v teh dneh ne prirejajo nobenih prireditev. » Belgijci so najeli parnik »Kraljico Marijo«. Naš turistični parnik »Kraljica Marija«, ki nadomestuje zdaj parnik »Princeso Olgo« na progi Dalmacija-Grčija-Egipt-Pa lestina, se bo podal 5. aprila na izredno potovanje po Sredozemskem in Črnem 'iior-ju. Za to potovanje so parnik najeli belgijski turisti Potovanje bo trajalo do 26. aprila in udeležilo se ga bo okrog 300 Belgijcev. Ko bo to potovanje končano, nastopi >Kraljica Mari ja« svoje krožno potovanje, ki bo trajalo od 28. aprila do 17. maja. * Nemške volitve na Jadranu, Kakor je »Jutro« že poročalo, se bodo 29. t.m. v Jugoslaviji bivajoči nemški državljani udeležili nemškega glasovanja na ta način, da jih bo nemški parnik na Susaku ali v Splitu prevzel ter odpeljal nekaj milj od obale, da bodo tam izvedli svojo politično manifestacijo. Sedaj je določčno, da bo nemške volilce prevzel nemški parnik >Erick Lar-sen« v splitskem pristanišču in ne na Su-šaku. Posebni vlaki ne bodo najeti in se bodo Nemci zbrali sami v Splitu. * Namestitve na račun bednostnega fondi, Banska uprava v Ljubljani objavlja naslednje poročilo g. bana dr. Natlačena: Kredjt za nastavitve brezposelnih inteligentov je v part. 1. poz. 2 ^Bednostnega skiada« v ba-novinskem proračunu za leto 1936-37. določen na Din 650.000. Tega zneska v novem proračunskem letu v nobenem slučaju ne bom mogel povišati. Z ozirom na okolnost, da je potreba za nameščenje brezposelnih inteligentov znašala v minulih letih skoro štirikrat večji znesek, sem moral za novo proračunsko leto izbrati od sedaj nameščenih brezposelnih inteligentov komaj četrti del. Vsled tega tudi ni možno računati na sprejemanje novih prosilcev. * Bogataš je dajal svojim delavcem pasje meso. Novosadski dnevnik »Dan« poroča iz Sente. da je uvedena preiskava proti bogatemu posestniku Štefanu Fleischu, ki je svojim dninarjem dal napraviti paprikaš iz pasjega mesa. Bogataš je hotel na svoji pristavi koiikor mogoče poceni izvršiti neka nujna dela. Najel je tri cigane, ki so prevzeli delo za samo hrano in zato, da bi jim posestnik prepustil svinjo, ki je poginila. Posestnik je svojemu slugi naročil, naj ubije starega psa in pripravi ciganom paprikaš. Paprikaš je ciganom teknil, samo meso se jim je zdelo pretrdo Naslednji dan pa sluga, ki je star kakih 17 let, ni mogel krotiti svoje nagajivosti. Pred delavci je začel bevskati kakor pes, in ko so ga vprašali, zakaj to dela. jim je povedal, da so jedli pasje meso. Cigani so takoj pustili delo ter prijavili zadevo na občini in orožnikom. * Velika poneverba pri davčnem uradu v Beli Crkvi. Pred okrožnim sodiščem v Beli Crkvi se je pričela razprava proti bivšemu blagajniku tamošnjega davčnega urada dr. Bauerlu knjigovodji Dragomanoviču in dvema uradnikoma, ki so obtoženi, da so od leta 1924 do 1927 s poneverbami oškodovali državno blagajno za 997-000 Din. Razkritje te poneverbe je bila svoječasno Ali je Vaša prebava v redu? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE AR T1N-DR AŽE JE in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8__ in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34. * Albanija vabi naše turiste. Albanske tujskoprometne instance so pričele v najnovejšem času razvijati intenzivno propagando za čim številnejši dotok tujcev v njena obmorska kopališča in v njene divjeroman-tične gorske pokrajine Ker je odstotek tujcev, ki prihajajo v Albanijo iz Jugoslavije, do skrajne meje neznaten, so albanske turistične organizacije še posebno pozornost posvetile poživitvi propagande v Jugoslaviji. Med drugimi sta zadnji čas tudi ljubljanski Putnik in pa Zveza za tujski promet prejela večjo zbirko za albanske razmere precej lično izdelanih prospektov, ki vabijo na ogled naravnih in zgodovinskih zanimivosti Tirane, Drača, Elbasana, Skadra in Kruje ki se poleg drugih zgodovinskih znamenitosti ponaša tudi z ostanki Skenderbegove trdnjave. * Zdravilišče Dobrna pri Celju bo v velikonočnih praznikih začelo s svojim sezonskim obratom, ki bo nudil v letošnji sezoni svojim gostom mnogo novega. Uprava zdravilišča se ni ustrašila stroškov, da modernizira zastarele naprave, ki niso bile več v skladu z zahtevami današnjega Časa. Poleg tega je pa z novimi zgradbami in novim modernim kopališčem ustvarjena možnost za udobnejšo uporabo in dnevno oddajo večjega števila kopeli kakor doslej. Več milijonov dinarjev je žrtvovala v te namene zdraviliška uprava, ki ji ne bodo nosili drugih koristi, kakor to, da bodo gosti zdravilišča zadovoljnejši in da se bodo čimbolje počutili v Dobrni, ki je po prirodl gotovo najlepše in po zdravilnosti termalne vode eno od najbolj učinkovitih toplic naše države. * Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. Ivan Šetinc z Jesenic na Gorenjskem 100 Din namesto venca na krsto blagoj>okojne gospe Albine Kogojeve. Iskrena hvala! * Huda avtomobilska nezgoda. Včeraj med 15. in 16. se je na Ptujski cesti v sektorju Rašnja — Št. Janž na Dravskem pripetila nenavadna, huda avtccnobilska nezgoda, ki je povzročila veliko gmotno škodo i,n pri kateri je bilo ranjenih več oseb. Tovorni avtomobil tvrdke Zupanič iz Hajdine pri Ptuju, znamke Ford, ki ga je šofiral njegov brat Jože Zupanič, splošno znan kot trezen in previden možak, je zaradi defekta zdrknil po strmem nasipu in se preklal. Pri nezgodi je bil 28-letni Nikola Novaik poškodovan na levem kolenu in na glavi, lažje tudi šofer Jože Zupanič, prav tako neka 18-letna mladenka, dočim je dobil Zupaničev hlapec France nekoliko hujše poškodbe. Prvo pomoč so ranjencem nudili kmetje iz Št. Janža. Skoda znaša nad 30.000 Din. velikanska senzacija za ves Banat, razprave pa so bile že 20 krat preložene zaradi raznih zaprek in novih razkritij. Akti tehtajo ze nad 50 kg. obtožnica pa obsega 25 s strojem pisanih pol. Do tolike poneverbe je prišlo zaradi nezadostne kontrole. Razprava bo trajala več dni. * Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo ».NAŠ VAL«. Iz obilne vsebine navajamo najvažnejše prispevke: »Naš radio v elksipozeju poštnega ministra«, »Ali se bo letos res začelo reformiranje naše radio-fonije«, »Sliike iz radijskega sveta«, »Katarina Izmajlova v ljubljanski operi«, »Slike iz filmov, ki jih bomo v kratkem videli«, »Pariške modne novosti«. Zaključujeta se roman »Zlati otok« in reportaža. »Med potujočimi igralci«. V prilogi »Našega vala« »Po opernem svetu« najdemo cpe-c i al no za radijske poslušalce prirejen libreto Verdijeve opere »Trubadurja«, ki jo bo 4.^aprila prenašal radio v Miinche-nu iz državne opere. Ta priloga je za radijske naročnike posebno važna, saj izide v vsaki številki ena opera in bodo stalni naročniki »Našega vala« imeli v enem letu izvlečke skoroda vseh oper, ki so stalno na repertoarju evropskih gledališč. Na posebnih 32 straneh prinaša »Naš val« natančne in pregledno UTejene sporede vseh domačih im tujih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, časovno razpredelnico oddaj in izvleček najvažnejših oddaj, križanike. vesti in slike iz radijskega sveta. »NAŠ VAL« stane mesečno 12 Din. Zahtevajte še danes brernlačno in breziobvezno na ogled eno številko. Pišite na rad;jsko revijo »NAŠ VAL«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. * Za avtobusne izlete v Benetke, na Plit-vice in Senj sprejema Putnik v Ljubljani prijave do 6. aprila. • Nenavaden protest jetnika. Pred tedni je bil obsojen na 20 let robi je kmet Milj-kovič iz Crkvice v kruševskem okrožju, k<;r je za plačilo iz zasede ustrelil nekega so-vaščana. Ker obsodba še ni pravomočna, je Miljkovič še v zaporu kruševskega okrožnega sodišča. Mož ni zadovoljen s svojim paznikom in, ko so iz največje jetniške sobe vsi jetniki odšli na delo. je skočil v to sobo ter se v njej zabarikadiral. Vrata je dobro podprl, da jih nihče ni mogel odpreti. Miljkovič je oblegovalcem povedal, da ne gre prej iz sobe, dokler mu ne dodelijo drugega paznika. To je povedal skozi vrata predsedniku sodišča in svojemu zagovorniku. Vrata so skušali razbiti, a se jim ni posrečilo. Jetnike iz velike sobe so morali namestili v druge prostore. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne ! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— in Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence i. t. d.) oziroma Din 1.300.—, Din 1.500.— in Din 1.650,— (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO ! * 10 minut več lahko zjutraj spi, kdor uživa za zajutrk Ovomaltino S tem zajutrkom si pridobimo jx>trebno telesno energijo za pol dneva- Zanimivo je, da se pri nas v primerjavi z Anglijo ne posveča dovoljna pozornost zajutrku, temu tako važnemu obroku dnevne hrane. Če bi vsak telesni ali duševni delavec vzel za zajutrk dve do tri žličke Ovomaltine v mleku, bi se sam kmalu prepričal, kako lahko in ugodno opravlja svoje delo- * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poziva svoje podružnice, da čimpreje skliče-jo občne zbore ter izvoljeni odbor naznanijo sre6kemu načelstvu in družbi. * Za veliko noč avtobusni izlet Padova-Benetke Din 340. Sušak-Crikvenica Din 175. Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Sresko društvo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Ljubljani priredi v soboto 28. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu veliko zborovanje- Na zborovanju bo predaval priznani praktik sodobne pedagogike g. Er-nest Vrane iz Maribora o modernih učnih metodah in podrobnih učnih načrtih, učnih enotah v delovnih zvezkih in razliki med koncentracijskim in strnjenim (kompleksnim) jx>ukom. Predsednik JUU g.'Ivan Dimnik bo poročal o novih uredbah glede vzdrževanja narodnih šol. disciplinskem postopku za učitelje narodnih šol in izpremembah zakona o učnih knjigah. u— 25 letnico prosvetnega udejstvovanja bo slavil jutri zvečer znani kulturni delavec Danilo Bučar. Za to priliko Je napisala Metka Bučarjeva igro »Na Trški gori«. Glasbene vložke pa je napisal Danilo Bučar. Rezervirane vstopnice dvignite do sobote do 16. ure. Začetek točno ob 20.15. Med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. VELIKA POMLADANSKA MODNA REVIJA nocoj ob pol 21. uri v Kazini. Predprodaja vstopnic: SLATNAR, Šelen- burgova 6, ROTH, Mestni trg 5. Sedeži k Din 10.—, stojišča d Din 6.- u— Udruženje jugoslovenskih Inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana ima svoj XVII. redni občni zbor v soboto 28. t. m. ob %20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1 /II (poslopje Zvezda). u— Filozofsko društvo naznanja, da bo predavanje g. prof. dr. M. Hribarja o kav-zalnosti jutrišnjo soboto ob 18. v risalnici drž. učiteljske šole na Resljevi cesti. Vabljeni vsi. ki se zanimajo- Vstopnine ni. V Elitni kino Matico TELEFON 21—24 JUTRI SVETOVNI MILIJONSKI VELEFILM PO ZNANEM ROMANU ZLAT 11 OTOK Največja senzacija sezone. Film, ki ga mora videti vsak! Velefilm za staro in mlado! Češkoslovaško pa je bila podaljšana. Po sedanjem stanju ima naša država sklenjene turistične konvencije z Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko, Rumunijo, Avstrijo. Madžarsko in Grčijo. Zaradi izboljšanja klirinškega in drugega denarnega prometa zlasti z Nemčijo so se pred dnevi sestali v Zagrebu predstavniki te in naše države. Po doslej razpoložljivih podatkih je za letošnjo sezono potrebno zajamčiti nemškim gostom za blizu 50 milijonov dinarjev plačilnih sredstev. Velike težave so se lani pojavile zlasti pri klirinških vprašanjih, a jih je naposled Narodna banka (čeprav z zamudo) ugodno rešila, da se je lahko dotok tujcev iz Nemčije v našo državo tudi povečal. Vse te težave je treba letos Se pred začetkom glavne sezone odstraniti, ker spričo že sedaj živahnega zanimanja za naše kraje moremO letos ravno iz Nemčije pričakovati zelo veliko število gosiov. Poleg zelo živahne propagandne, ki jo vodi naša država v inozemstvu, da bi že za predsezono k nairi privabila čim več gostov, • je Jugoslavija sodelovala tudi na mednarodnih velesejmih v Lipskem m v Pragi, dočim bo aprila letos sodelovala na turističnih razstavah v Poznanju ln Milanu. Najpomembnejša letošnja turistična prireditev bo velika razstava turizma držav Male antante, ki se bo vršila maja v Bukarešti, a organizirana bo na podlagi zaključenega sporazuma na zadnji konferenci gospodarskega sveta Male antante v Pragi, ko je bil osnovan tudi turistični komite- Propaganda med Čehi za naše kraje Pomlad, ki je prav danes tudi uradno nastopila, je s pricetkom toplih dni razgi-bela tudi živahno zanimanje za novo tuj-sko-prometno sezono. Pri naši Zvezi za tujski promet se že nekaj časa sem oglašajo interesenti iz najrazličnejših držav, v največjem številu pa napovedujejo prihod v naša letovišča in kopališča tudi letos Čehoslovaki. Sosednja Avstrija, ki pomeni za Jugoslavijo, tudi kar se tiče gostov iz Češkoslovaške, najživahnejšo konkurenco, razvija š'rokopotezno propagando, za katero imajo avstrijske turistične instance vse bogatejša sredstva na razpolago, kakor se v take namere dobe pri nas, a vendar je prispelo iz Češkoslovaške že mnogo prijav za obisk Bleda, Bohinja, Pohorja, ki dobiva, odkar se je začela gTaditi nova cesta od Hoč pri Mariboru čez Reko proti Pohorskemu domu, zmerom večji sloves, za obisk Rogaške Slatine, pa tudi manjših-letoviških krajev, kakor so Radovljica. Kamnik itd. Da je zanimanje Čehov za naše kraje v novi sezoni tako naraslo, gre v dobršni meri zasluga propagandni turistični razstavi, ki jo je »Putnik« priredil v prvi polovici marca v zvezi s praškim veie- sejmom in ki je prikazala tudi prav lepo serijo slik iz Slovenije. Naš tujsko-prometni propagandni biro, ki posluje v Pragi in ki je sicer dobro organiziran, a mu v primeri z zastopstvi drugih držav manjka sredstev, da bi mogel razmahniti čim širšo propagando, bo proti koncu aprila izdal poseben prospekt za Jugoslavijo, naslovljen na češkoslovaške le-toviščarje in turiste. Zveza za tujski promet v Ljubljani pa pripravlja skupno z mariborsko zvezo brošuro o slovenskih zdraviliščih in letoviščih, ki bo natisnjena v več raznih evropskih jezikih in ki bo tudi v češčini izšla v 6000 izvodih. Prav .tako se pripravlja za publikacijo pregled naših hotelov, gostiln in penzijonov, ki izide v češčini v 10.000 izvodih. Te propagandne publikacije bodo brez dvoma v dobršni meri pomagale do večjega uspeha delu, ki je bilo doslej marsikdaj prepuščeno predvsem skrbi JČ-iig, v okviru katerih so razni idealisti dramili zanimanje za lepote naše zemlje._ Jutri vsi v ELITNI KINO MATICO k velefilmu ZLATI OTOK ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Samo še danes ob 4. uri SYLVIA SIDNEI HERBERT MARSHAL ŽENA, KI HOČE LJUBEZNI Film ljubezni, lepote in vere. Film življenja moderne žene. Truplo Minke Stuzzijeve najdeno Po več mesecih ga je Ljubljanica izročila pri Fužinah Ljubljana, 26. marca. Usoda trupla ge. Mafije Stuzzijeve, ki se je dne 20. decembra preteklega leta utopila v Grubarjeveni prekopu, je v zadnjih treh mesecih že nekajkrat vznemirila njeno hudo prizadeto rodbino, pa tudi široko javnost. Svojci nesrečne pokojnice so se z vso vnemo lotili dela, da bi odkrili ka-kršnpkoli sled in tuli listi so iz raznih krajev ob Ljubljanici in Savi, kjer so v tem času naleteli na kakšno utopljenko, sporočili prenagljeno vest, da je truplo nesrečne gospe že najdeno. A na veliko žalost rodbine so se vse te vesti doslej razodele kot neosnovane. Danes okrog 11. pa so ljudje, ki so imeli opravka na polju pri Fužinah, na kraju, kjer je Ljubljanica še posebno globoka, opazili na površju vode nenavaden predmet. s katerega so v valovih mahedrali posamezni kosi obleke. O svojem odkritju so ljudje takoj obvestili orožniško postajo v Vevčah, ki je takoj nato prispela na breg reke in poskrbela, da so predmet povlekli na suho. Pri tem so opazili, da gre za žensko truplo, ki je moralo že nekaj mesecev ležati v vodi in je že skoraj povsem razpadlo. Ostanke neznane utopljenke so dali prepeljati v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju, hkratu pa so obvestili policijsko upravo v Ljubljani o tragični najdbL Na kriminalnem oddelku so takoj zaslutili, da gre najbrž za truplo ge. Marije Stuzzijeve ln so poizkusili, da o najdbi obveste njene najožje sorodnike. V Ljubljani pa so ob tem času našli samo njenega tasta, ki se je na povabilo takoj odpeljal v Vevče, da pomaga ugotoviti identiteto. S seboj je vzel vzx)rec blaga, iz katerega je bila napravljena bluza pokojnice. In ko je vzorec primerjal z bluzo, ki jo je imela utopljenka na sebi. je v nji v resnici spoznal svojo sinaho. Orožniška postaja v Vevčah in policijska uprava v Ljubljani sta poskrbeli, da so bili o teh ugotovitvah obveščeni tudi starši Marije Stuzzijeve. Jutri bo preiskava, ki bo mogla bržkone samo potrditi dosedanje rezultate, zaključena, nakar bo ukrenjeno vse potrebno za pokop. u— Zanimivo predavanje o solnčnih Slovenskih goricah bo v soboto ob 20. v Delavski zbornici. Pridite! u— Francoski institut opozarja člane in prijatelje, da bo predaval drevl ob 20. g-Maienfer o francoski akademiji. Predavanje bo v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabljeni! u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi svoj VII. znanstveni sestanek v tem poslovnem letu drevl ob 18. v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice z naslednjim sporedom: 1) Dr. Josip Prodam: Bilateralni specifični procesi pljuč. 2.) Dr. Robert Blumauer: Kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze. 3.) Dr. Oto Baje: Thorakoskopia in thorako-kaustika. Vabljeni vsi gg. zdtra-vniki ] Z. K. D. Danes ob V4, 3 uri Pavel Robeson v velefilmu iz osrčja Afrike Petje, divja Afrika in črnci. u— Lepa slovenska narodna in umetna pesem se bo drevi glasila iz grl naših Tr-novčanov in Krakovčanov, ki so združeni v pevskem zboru Krakovo-Trnovo, na odru Filharmonične dvorane. Zapeli nam bodo celo vrsto najlepših novejših slovenskih umetnih zborov in narodnih pesmi, ki so v zadnjem času najpogosteje na naših zborovskih koncertnih sporedih. Pevski zbor Krakovo-Trnovo vodi zborovodja g. Si-moniti, konservatorist in aktiven član APZ. Začetek koncerta je točno ob 20. v Filhar-monični dvorani, prodaja vstopnice v Matični knjigarni. u— Prva letošnja produkcija šole Glasbene Matice bo v ponedeljek 30. t. m. ob 14 zvečer. Nastopita v Filharmonični dvorani mladinski zbor in mladinski orkester šole Glasbene Matice. Spored stane 2 Din. in je obenem vstopnica k produkciji. u— šiškarji! Drevi ob 20. k proslavi prvega predsednika češkoslovaške republike br. Masarvka v Sokolskem domu v Šiški. Med drugimi nastopi tudi slovenski vokalni kvintet e češko narodno >Teče voda. teče«. u— Umrla je gospa Ivanka Prekova p° rodu Bizovičarjeva. zasebnica. Pogreb bo jutri ob 17. izpred mrtvašnice na Vidovdan-ski cesti. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Mladinski koncert. V nedeljo 29. L m. dopoldne bo v Filharmonični dvorani m. mladinski koncert letošnje sezone. Na tem koncertu nastopi znani Ljubljanski komorni kvartet in pa umetnica na harfi gdč. Dulka Dubravska. Ljubljanski komorni kvartet zaigra dva ruska kvarteta In sicer Belajev in Čajkovski. Uvodno besedo ima skladatelj Emil Adamič. Začetek točno ob 12. dop. Spored stane 3 Din in se dobi v Matični knjigarni. u— Liszt: Oratorij »Kristus«, za Roli, zbor veliki orkester in obligatne orgle izvaja Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 6. aprila zvečer. Delo je znamenito ter se stalno izvaja na koncertih v velikih kuiturnih centrih. Podrobnosti o delu samem in izvedbi slede, vstopnice bodo od ponedeljka dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEOA. TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedens*a kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenfiico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat, OgL Mg. & br. 16*86/35 u— Redni občni zbor društva Bran-i-bor, podružnice v Ljubljani bo drevi ob 20. v magistralni posvetovalnici. Narodno obrambni delavci, v zbor! u— V prostorih Zveze gospodinj na Bregu 8 bo danes ob 16. predavanje o električni kuhi. Vstop prost. u— Butarice in pirhi je naslov velikonočne pravljične ure TKD Atene, ki bo 2. aprila ob pol 17, v dvorani Delavske zbor u— Posmrtna razstava prof. Petra Žmitka, ki so jo pokojnikovi svojci uredili na njegovem nekdanjem domu na Cesti 29. oktobra 2. II. nadstropje, je vzbudila v vsej javnosti mnogo živahnega zanimanja. Mimo drugega občinstva so jo počastile z obiskom tudi številne šole pod vodstvom svojih profesorjev. Na razstavo, ki bo odprta samo še nekaj dni, ponovno opozarjamo vse one, ki so doslej še opustili priliko, da si jo ogledajo. u— Pred veliko razstavo najmlajše umetnosti. Kakor je >Jutro« že zabeležilo, se je skupina naših najmlajših upodabljajočih umetnikov odločila, da nastopi s samostojno razstavo svojih del. Skupina si je pri upravi Narodne galerije že zagotovila Jakopičev paviljon za september, in kakor nam poročajo, se je za razstavo priglasilo doslej 10 slikarjev, grafikov in kiparjev. u— V mestni klavnici se bo jutri (v soboto) ob 15- prodajalo na prosti stojnici svinjsko in goveje meso po znatno znižani ceni. u— Tatovi za šalo in zares. Ze zadnjič smo poročali, da je z nastopom pomladi prišla v deželo tudi nova sezona tatvin in da so se tatovi, ki jim zimskih sukenj ni več treba, v velikem številu vrgli na kolesa. V zadnjih par dneh je bilo v upravi policije prijavljenih nič manj kakor osem takih tatvin, a kar je na stvari najbolj zanimivo, je dejstvo, da so se štiri izmed ukradenih koles našla že takoj naslednji dan. Kakor se da sklepati po vseh znamenjih, v teh primerih ni šlo za resne tatvine, temveč so neki objestni zlikovci kolesa kar za šalo vzeli s seboj, da se — najbrž malo preveč zidane volje — popeljejo skozi nekaj ulic in da jih potem zavržejo za prvim vogalom. Na podoben način radi včasih odpeljejo kakšno kolo razni nedoletni priložnostni tatici, ki se jim zdi prevelik greh. da bi ukradli celo kolo pa ga rajši odpeljejo do kakega skrivnega kotička in mu poberejo, kar se da odnesti, zlasti dinamo-svetilke. Policija bo morala temu pojavu posvetiti malo večjo pozornost. ZLATI OTOK je največja senzacija in največje iznenadenje sezone. Iz Maribora a— 60 letnico je obhajal te dni g. Jože Berger. davčni izterjevatelj v pokoju. Rodil se je 24. marca 1876. v Tržiču na Gorenjskem. Kakor mnosi drugi je moral tudi on za kruhom. Leta 1900. je nastopil službo v Mokronogu kol davčni izterjevatelj. Tam je bil med soustanovitelji Sokola in pozneje krepka opora te mlade napredne postojanke. Leta 1919. je bil premeščen v Maribor, kjer je bil tudi upokojen, S skrbno ženico Marijo sta vzarojila štiri otroke, ki so vsi preskrbljeni. Našemu Jožetu, stari vseskozi napredni korenini, želijo njegovi prijatelji in znanci še mnogo zadovoljnih let- a— Mariborski strelci so se postavili. Te dni so bille v Beogradu izbirne strelske tekme, ki naj bi po rezultatih dale našo strelsko reprezentanco na berlinskih olimpijskih igrah. Pri teh tekmah je dosegel osmo mesto v malokaliberskem streljanju knjigoveški mojster Robert Vukmanič. Deseto mesto si je priborij prof. Pero Cestnik, enajsto mesto pa g. Tone Ma. jer. Vsem trem Mariborčanom, ki so tako častno zastopali barve mariborskega strelstva, toplo priznanje. Vsi trije so se plasirali za poslednje izbirno streljanje a— Pohorski Semmering se razvija! Poročali smo že o poletnih vilah, ki se gra_ dijo na Pohorju v bližini Pohorskega doma in Mariborske koče. Poleg odvetnika dr. Blankeja, tovarnarja g. Hutterja in trgovca Majerja bosta sedaj postavila čedni poletni vili tudi bančni ravnatelj dr. Kovačec in trgovec Sprager. Kakor znano, je v teku tudi akcija poštarjev za postavitev okrevališčnega poštarskega doma na Pohorju. Naš Semmering rase! a— Drzen vlom v mesnico g. Mihaela Medveda na Radvanjski cesti so izvršili še ne izsledeni storilci ter odnesli 135 kg slanine, razne druge dobrote in 490 Din gotovine. TRGOVSKI ZASTOPNIK potnik, stalno na potu z lastnim avtom, odlično vpeljan, išče tovarniška zastopstva tekstilne stroke za Srem, Banat in Bačko Prvovrstne reference. Ponudbe pod »522« niče. Prispevek za dvorano 3 Din za ose- j na »Propagando« a. d. Beograd noSL bo, sicer prosto vstopnine. pretinac 409. ^^ a_ Iz vrst mariborskih ribičev. Kakor smo že poročali je imelo te dni mariborsko Ribarsko društvo svoj redni letni občni zbor. Vodstvo društva je sestavljeno na. slednje: predsednik pr. dr. Fludernik, podpredsednik primarij dr. Dernovšek, odborniki: dr. čemer, Fr. Drozg, B. Gajšek, F. Greiner, E. Jugovič, U. Rasper, A. Ko_ celi, B. Mareš, dr. Sekula, dr. V. šmid, F. Stroch, J. Schmautz, F. Tomažič in K. Ussar. a— Ce potuješ preko »velike luže« ... Neka mariborska gospa je odpotovala v Ameriko, da bi obiskala svojega brata v Newyorku. Na Long Islandu pa je imela nepričakovane ovire baje zaradi nepravilnosti potnih dokumentov. Potem, ko je več dni zrla proti Newyorku, se je morala vrniti, ne da bi videla brata. Potni stroški so znašali preko 31.000 Din. a— Ne odpust, temveč nove pogodbe. Z ozirom na netočne vesti nekega dnevnika nam sporočajo, da profesorji na tukajšnji matični glasbeni šoli niso prejeli odpustitvenega sporočila, marveč gre sa mo za obnovo pogodbe matičnega vodstva z omenjenimi nastavniki. a— Nov brod preko Drave. Nemalokrat že se je sprožila misel zgraditve broda s studenške strani na Mariborski otok. Se_ daj namerava g. Kobler zgraditi brod za osebni prevoz, ki pojde pod Mariborskim otokom Novi brod bo zlasti korist-',] de. lavcem drž. železnic, ki stanujejo v Kam. :nici in ki morajo na delo v velikem ovinku preko brvi ob Koroški cesti. a— Nesreča pri delu. V Puconcih so je pripetila v tamkajšnji žagi huda nesreča Delavec Franc Herboj, ki je bil zaposlen pri dovažanju hlodov, je prišel po nesrečnem naključju v transmisijo in ga je vrglo s tako silo na cementna tla, da je obležaj nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Nesrečnega delavca so takoj pre_ peljali v bolnišnico. Njegova stanje je zelo resno. Iz Celfa e— Japonski večer. V ponedeljek ob 20. bo predaval!« na ljudskem vseučilišču ga. Marija Tsuneko-Skušek o Japonki preu poroko, o gejša/h, ženskih poklicih in o japonskem nacionalizmu, ter bo predvajala plese, originalne japonske gramofonske plošče in lepe skioptične slike. Predavanje bo v veliki dvorani Narodnega doma in vlada zanj živahno zanimanje. e— Združenje steklarjev za dravsko banovino je imelo na Marijin praznik redni občni zbor podpredsednik Ivan Kovačič predsednika Kleina iz Ljubljane je vodil vobčni zbor podpredsednik Ivan Kovačič iz Maribora. Združenje ima 43 članov, ki zaposliujejo 16 pomočnikov in 14 vajencev. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen nov odbor za dobo treh let. Pred-sed. je Ivan Kovačič iz Maribora, podpredsednik Julii Klein ml. iz Liubl:ane, odbornika pa i /m e d Celjanov Fendo Marčič kot član in Val ter Rauch kot namestnik. Združenje bo pokrenilo -pri zbornici za TOI akcijo, da se trgovcem z mešanim blagom prepove prodaja stekla in steklenih izdelkov ter zadevna popravila. e— Umrl je včeraj v bolnišnici zaposleni^ 31-letni vrtnarski pomočnik Anton Velušček. primorski rojak in navdušen član Sokola. Na i v miru počiva! e— Kino Union. Dames ob 16.30 in 20.30 velefilm »Vcuriete« in dve predigri. o r Službene objave LNP (Iz predsedstva mesto seje po. o. 25. marca 1936) Spored prvenstvenih tekem 29. marca t. L: V Kranju Korotan-Hermes s p red tekmo, službujoči Kern, rediteljstvo Korotan; V Celju, igrišče Celja, Celje-Primorje, službujoči Hrastnik, rediteljstvo Celje; V Ča-kovcu, igrišče ČSK, ČSK-Rapid, službujoči prof. Jelačic, rediteljstvo ČSK; V Trbovljah. igrišče Amaterja, Amater-DASK, službujoči Dolinar. rediteljstvo Trbovlje in Retje; V Zagorju, igrišče Zagorja, Zagor-je-Sloga, službujoči Bostič, rediteljstvo Svoboda; Vse tekme pričnejo ob 13.30. Odobri se prijateljska tekma Moste—? 29. t. m.; naknadno se odobrita tekmi Za-log-Slavija 25. t. m. in Litija-Sloga 22. t. m. Objavljajo se termini in pari Gorenjske skupine II. razreda: 1. term;n: Sora-Svoboda. Bratstvo-Radov-Ijica; 2 Gorenjec-Sora, Svoboda-Bratstvo; 3. Kovinar-Radovljica; 4. Gorenjec-Bratstvo, Radovlj lca-S voboda; 5. Bratstvo-Sora, Sv oboda-Kovinar; 6. Kovinar-Bratstvo, Ra-dovljica-Sora; 7. Gorenjec-Kovinar; 8. Gorenjec - Radovljica; 9. Gorenjec - Svoboda, Sora-Kovinar. Tekmovanje se zaradi pomanjkanja terminov prične v tej sikup;ni 5. aprila. Pozivajo se vsi klubi te skupine, da do prihodnje seje p. o. javijo, ali so voljni igrati prvenstvene tekme tudi na velikonočno nedeljo. Na podlagi sodniškega poročila se preda k. .o. Klanenik Avgust, Hermes. U. o. se predajo Reka, Mladika, Zalog, ker niso oddali postav moštev, Disk po prijavi pr. ss. Jenka. Verif;kacije igralcev: s pravico nastopa z dnem objave, (ker so bili že čitani) za Zagorje Zmajšak Rudolf, Ravnikar Franc, Božič Stanislav, Javoršek Franc; za Dravo Samec Rudolf. S pravico nastopa 4. aprila t. 1. za Disik Bizjak Emil, za čelezničar Lutman Zvonimir, Kalin Oskar; za Slogo-Zg. Žibret Stanislav, Kovač Karel, Mežnar Ritko. S pravico nastopa 25. junija t. 1. in 25. septembra t. I. za Disk P;rc Stanislav; za Istro Sinček Ivan; za Slavijo Hossi Fra-njo. Na lastno prošnjo se črta iz seznama verificiranih igralcev Šalamun Bojan, Drava. V roku treh dni imajo dostavit-' savezne izkaznice z odjavami: bivša Svoboda-Mrb za Bizjaka Emila, Kalina Oskarja; Domžale za Pirca Stanislava: Slovan za Sinčka Ivana; Korotan-Lj. za Hoss* Franca. 20. seja s. o. 16. marca 1936 Zasliši se na podlagi prijave ss. g. Jordana prv. ss. g. Erlich. — Opravičilo prv. ss. Jančiča glede pozne dostave poročila o tekmi se vzame na znanje. — Sklene se ur-g;nati pri s. o. JNS glede izkaznic sodnikov, ki so napravili izpit 8. decembra 1936. — Odpošljejo se letošnje izkaznice poverjeni-štvom, ki jih naj razdelijo posameznim ss. — Sklene se odposlati tri izvode pravil JNS poverjeništvu v Celje za Ochsa, Veb-leta in Reinprechta. — Wagner naroča »SPORTISTA«, o čemer se obvesti s. o. •INS. — Ss Vesnaver, Maribor, naj naknadno pošlje svojo lansko izkaznico in nakaže 20 Din za letošnjo. Upravni odbor se naprosi za odobritev kredita za nabavo »Sclredsrichterzeitung« v' svrho strokovne izobrazbe članov odbora. Tozadevni stroški znašajo cca 25 Din mesečno. Na podlagi zaslišanja pr. ss Erlicha po prijavi ss Jordana se sklene: prijava ss Jordana se smatra za brezpredmetno, ker je ss Jordan prvi izzval Erlicha, nakar je ta reag-ral, in to le v okviru splošne debate na plenarnem sestanku. 21 seja s. o. 26. marca 1936 Navzoči: Lukežič, Camernik, Macoratti. Škerlj: oprv. Mrdjen. Delegirajo se k tekmam 29. t. m.: Korotan-Hermes Macoratti; Celje-Primorje Lukežič -(sporazum); ČSK-Rapid Ramovš; Amater-DASK Jordan; Zagorje-SIoga Božič (sporazum); Moste —? Kušar. Izreče se ukor ss Vidicu. ker ie neopravičeno :zostal s plenarnega sestanka 23. t. m. — LTvede se kaz. postopanje zoper pr. ss Jenka Vladiuiirja; isti se vabi na prvo prihodnjo sejo s. o. na zaslišanje. — Pozivata se na zaslišanje dne 30 t. m. ob 18. v podsavezno pisarno poleg gornjega Erlich in Kos. — Vzami se na znanje dop;s poverjeništva Celje, s katerim javlja obolelost Reinprechta in Vebleta. Po § 72, dalje po §§ 73, 64 itd. se črta iz seznama sa veznih sodnikov ss Pfundner Viljem, s tem da mu teče rok za pritožbo od dneva objave; utemeljitev sklepa se sporoči pismeno. — Vzameta se na znanje prijavi za sodn;ška kandidata Nadižarja Ignaca iz Litije in Bukšiča Franca iz Zagorja. — Pr. ss Arhar Franc se obvešča, da je dodeljen za sojenje tekem v poverjeništvo Trbovlje, o čemer se obenem obvešča to poverjeništvo. — Potrjuje se prejem dopisa pov. Trbovlje z dne 17. t. m. in od 23. t. m Zadevi se odstop;ta u. o Ne samo Beograd, temveč tudi vsa Jugoslavija se udeležuje stav pri Goipodarstro Kontrola uvoza n FOSTOKU" na nogometne tekme. Stave po »E V E R Y M A N S« sistemu na angleške in škotske klube. Stave na nacijonalne in * internacijonalne tekme. Ena stava samo Din 5.—. POSETITE NAS TUDI VI. POSKUSITE SVOJO SREČO S TEM, DA STAVITE NA NOGOMETNE TEKME. „ F 0 S T 0 K " BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BELK KELIJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. Iščemo krajevne zastopnike v Jugoslaviji. Razpis tekmovanja v gozdnem teku za prvenstvo mlad. doma na Kodeljevem Da poživi zanimanje za labkoatletiko ;n da nogometašem priliko za kondicijski trening, razpisuje SK Mladika cross-country za prvenstvo mlad. doma za 1. 1936, in s;cer v nedeljo 29. t. m. ob 10.15. Juniorji bodo tekli na progi 3 km, seniorji pa na progi 7 km. Pravico do sodelovanja v konkurenci ima vsak krožkar in gojenec sal. mlad. doma na Kodeljevem. Za nogometaše je sodelovanje, obvezno. Trije prvoplac:rani iz vsake skupine dobe lepa praktična darila. Prijave sprejema g. Lilija do nedelje do 10. Izven konkurence lahko starta j o tudi ostali pravočasno prijavljeni atleti. Podrobne propozic:je so objavljene na oglasni deski v mlad. domu na Kodeljevem. LZSP (službeno). Seja upravnega odbora bo danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone- Prosimo ločno in polnoštevilno. Ž.S.K. Hermes. Vse sekcije naj takoj napravijo računske zaključke za leto 1935 ter naj jih predložijo do 1. aprila g. Plevelu, Kred. zadr. Pražakova ul. Sekcije morajo nadalje siklicati redne občne zbore najkasneje do 7. aprila. Občni zbor kluba bo 15. aprila. Čas in kraj se bo še objavil SK Mladika. Na nedeljskem cro&s-coun-try prvenstvu morajo startati: Hudež, Ber-goč I., II., HI, An,zelje, Ramovš, Židan, Fi-ster, Verbeik, Veber, Boh, Somrak, Bevc, Debevc. Žagar I in II, Petrin I in II Jevni-kar, Brajnik, Juvan, Vetrih, Vrhovnik 1 -n II Stepančič, Smrdel, Orehek, Brajar, Co-tič, Čigon, Krečič, Vrbinc. Kobal, Novak, Možina, Novlan, Delničar. Batic, Kunej, Pleško, Batič, Učakar. SK ISTRA - Jezica. Danes ob 19.30 članski sestanek pri »Rebcu« na Tyršev; c. Sestanek je strogo obvezen za vse č:ane. Vabljeni tudi nečlani. Kakor smo že ponovno poročali, pripravlja kraljevska vlada na predlog Narodne banke ukrepe za kontrolo in reguliranje uvoza. V smislu predlogov Narodne banke je finančni minister te dni že podpisal odlok o omejitvi izvoza iz Japonske in bo v bodoče za vsak uvoz iz Japonske potrebno predhodno devizno dovoljenje Narodne banke. Ta ukrep je bil potreben, ker se je naš uvoz iz Japonske zadnja leta rapidno dvig-; nil, in sicer od 4.2 milijona Din v letu 1933, j odnosno 13.2 milijona Din v letu 1934 na 29.7 milijona Din. Samo tekstilnih proizvodov smo lani iz Japonske uvozili za 17.2 milijona Din. Naši gospodarski krogi kažejo za vprašanje reguliranja in kontrole uvoza veliko zanimanje. V Beogradu se je iz gospodarskih vrst pojavilo gibanje proti temu, da se vsa kontrola prepusti kar Narodni banki, to je privatnim uradniKom te ustanove. Tudi v merodajnih krogih naše trgovinske politike se je pojavilo vprašanje, ali ne bi Dilo bolje, da bi se ta kontrola uvoza vršila preko posebnega odbora predstavnikov uradov in ustanov pri Narodni banki, ki bi kontroliral in reguliral uvoz predvsem s tr-j govinsko političnega in ne morda le z va-' lutnega stališča. Treba je postaviti norme, po katerih naj bi posloval ta odbor, tako da bi se preprečila nevarnost privilegiranja posameznikov ali gospodarskih skupin. že enkrat smo na tem mestu poudarili, da kontrola uvoza ne sme imeti namena omejevati izvoz, temveč da mora imeti le namen, da se uvoz pravilno dirigira iz posameznih držav, da več uvažamo iz držav, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco in zaradi tega zamrznjene terjatve, in manj iz držav, s katerimi smo pasivni in katerim dolgujemo v plačilnem prometu. Kontrolo uvoza moramo uvesti le zaradi tega, ker v današnjih časih trgovinsko političnih kompenzacij, kliringov in uvoznih omejitev pač ne moremo drugače urediti naših trgovinsko-političnih odnošajev z inozemstvom, kjer velja sedaj načelo: kupi od mene, ako hočeš, da kupim od tebe. Pri režimu liberalne uvozne politike imamo prav zaradi tega težaven položaj pri trgovinskih pogajanjih z državami, ki urejajo svoj uvoz z uvoznimi kvotami in kontingenti. Pri teh pogajanjih ne moremo pri sistemu svobodnega uvoza nuditi drugi pogodbeni državi prav nič drugega, nego klavzulo o največjih ugodnostih. Pri uvedbi kontroliranega in reguliranega uvoza pa bomo lahko kot protikoncesije za večji izvoz našega blaga nudili večje uvozne kvote. Drugih razlogov, kakor valutnih in indu-strijsko-zaščitnih razlogov, za uvedbo uvozne kontrole nimamo in moramo zastopati stališče, da nam je uvozna kontrola potrebna le toliko časa, dokler obstojajo težkoče v plačilnem prometu in pri trgovinskih pogajanjih, odnosno dokler se naše sosedne države poslužujejo uvoznih kontingentov, prepovedi in izravnave plačil v kliringu. V principu pa moramo nadalje ostati za svobodno trgovino, ki je v normalnih razmerah najboljši regulator gospodarskega razvoja. Pred očmi moramo imeti tudi zelo slabe izkušnje, ki so jih imele v zadnjih letih posamezne države pri omejevanju uvoza. Mnoge države so uvedle kontingente zaradi omejitve uvoza z namenom, da zboljšajo trgovinsko ali plačilno bilanco odn. da zaščitijo valuto. Nobena od teh držav pa ni dosegla pričakovanih rezultatov, ker se je vedno pokazalo, da sledi omejitvi uvoza tudi nazadovanje izvoza in da taka politika, ki povečuje carinsko zaščito in omogoča previsoke cene na domačem tržišču, končno le škoduje stabilnosti valute. Mnoge države se še danes borijo s težkočami, ki so jih izzvale v zvezi s politiko uvoznih omejitev. Nemčija, ki je šla v tem pogledu najdalje, ima danes mnogo previsok nivo cen in je izgubila konkurenčno sposobnost na svetovnem tržišču ter se bo morala končno sprijazniti z devalvacijo marke. Isto velja za Francijo, ki z uvoznimi omejitvami drži previsoke cene v notranjosti države in se navzlic ogromnim zlatim rezervam boji za stabilnost franka, ko mora gledati, kako leto za letom pada njen izvoz. Nasprotno pa je naša država v režimu svobodnega uvoza zabeležila v zadnjih letih stalno naraščanje izvoza in obenem zboljšanje kritvene pozicije našega dinarja. Zato moramo ponovno poudariti, da ne sme imeti kontrola uvoza drugega namena, kakor razdeliti naš uvoz tako, da ne bomo imeli rastočih zamrznjenih kli-ških saldov na eni strani ter rastočih klirinških obveznosti na drugi strani in da bomo imeli pri trgovinskih pogajanjih v rokah boljše orožje za dosego naših zahtev. Končni namen vsega našega prizadevanja pa mora biti ta, da pripravimo države, iz katerih uvažamo, do tega. da v čim večji meri kupujejo naše proizvode in da čim več izvozimo. Iz življenja na deželi VELENJE. Težki so dnevi našega rudarja, kmeta,' obrtnika in nameščenca. Skrb za obstoj mu temni obraz, razjeda živce in smeh je zamrl na njegovih licih. Kako bi se rad sprostil te teže, rad bi vsaj za kratek čas ušel mrki sedanjosti, iz srca bi se rad spet nasmejal, toda življenje ne nudi tega. Edini svetli dnevi so oni, ki jih zaživi ob lepi knjigi, a še večji vtis napravi nanj lepa igra. Da je to res, so pokazale tri predstave Goljeve mladinske spevoigre: »Princeska in pastirček«, ki se je igrala tri nedelje zaporedoma v tem mesecu. Sokolstka mladina je v vlogah veterančkov, zajčkov, žabic in medvedkov ter v nežnih scenah princeske in pastirčka, v lepem petju in šegavem kretanju kuharčka, sploh v lepem podajanju vseh ostalih vlog izzvala odkritosrčen, ozdravljiv smeh in pozabo dnevnih tegob pri občinstvu, ki je vse trikrat do kotička napolnilo dvorano »Rudarskega derna«. Režiserju br. Mullerju in mladim igralcem, naj bo v zadoščenje in plačillo zavest, da so s svojim trudom dali gledalcem toliko zaželene zabave in da so jim ti hvaležni za vesele ure ter si le želijo, da bi jih še kedaj razveselil s svojim lepim igranjem. Ne malo so orijnomogli k dobro uspel' predstavi naši požrtvovalni godbeniki orkestra, za kar jim bvaila! Kupujte tiomače blago! Obremenitev uvoza — 30 odstotkov V preteklem letu so se naši carinski dohodki (brez dohodkov na račun drugih ob-lastev) ponovno nekoliko dvignili, medtem ko so do leta 1933. stalno nazadovali. Sku- j paj so lani znašali carinski dohodki 700.8 | milijona Din nasproti 659.5 milijona v I prejšnjem letu, 6^1.1 milijona Din v letu I 1933. V poslednjih dveh letih so se torej carinski dohodki vzporedno z naraslim uvozom povečali za skoro 80 milijonov, seveda pa še hudo zaostajajo v primeri z zadnjimi leti pred krizo, ko so presegali poldrugo milijardo Din. Od skupnega zneska carinskih dohodkov v lanskem letu odpade na izvozne carine le razmeroma majhen znesek 2.5 milijona Din. čista carinska obremenitev našega izvoza je lani znašala 19.1% nasproti 18.4% v prejšnjem letu, 21.5o/o v letu 1933. in 25.9% v letu 1932. Manjši odstotek carinske obremenitve v zadnjih letih je predvsem posledica o.-ol-nosti, da se je v znatni meri dvignil uvoz surovin (tekstilnih), ki je s carinami malo obremenjen ali pa je carine prost. Ostale dajatve pri uvozu če pa upoštevamo še ostale dajatve pri uvozu (davek na poslovni promet, luksuzni davek, državne trošarine, monopolske takse itd.), tedaj vidimo, da se je lani obremenitev našega uvoza .z javnimi dajatvami zopet dvignila na skoro 30»/0 nasproti 24% v prejšnjem letu in 30% v letu 1933. Te izvencarinske dajatve pri uvozu so znašale lani 342.3 milijona Din nasproti 290.2 milijona Din v prejšnjem letu in 253.7 milijona Din v letu 1933. Tu tvorita glavno postavko poslovni in luksuzni davek, čigar dohodki pri uvozu so znašali zadnja leta kakor sledi (v milijonih Din): skuj m i poslovni davek luksuzni davek 1931 118.8 — 1932 133.0 4.2 1933 164.1 8.4 1934 177.2 11.6 1935 191.8 15.8 Kakor vidimo, so dohodki od poslovnega davka pri uvozu znova narasli, letos pa bodo še večji spričo predlaganega povišanja baze poslovnega davka od 2 na 2.5°/0 in luksuznega davka od 10 na 12%. Vrhu tega je bilo lani na carinarnicah pobrano 64.8 milijona Din državne trošarine (prejšnje leto 58.5), 40.8 milijona Din monopolske takse (38.9), in 25 milijonov Din novih skupnih banovinskih trošarin, ki pa so se pobirale le tri četrt ".eta, ker so bile uvedene šele v začetku aprila. V celoti sc lani znašale carinske in ostale dajatve pri uvozu 1042- milijonov Din, t. j. 29% skupne vrednosti uvoza (brez uvoza monetarnega 7lafa). Povečanje tranzitnega prometa Tranzitni promet preko ozemlja naše države se je lani ponovno precej povečal in je znašal 2,673.000 ton. V zadnjih letih se je naš tranzitni promet gibal tako-le: 1931 2.86 milijona ton 1932 2.00 » 1933 1.93 1934 2.51 » 1935 2.67 » V primeri z rekordnim tranzitnim prometom v letu 1931. smo v letu 1933. padli za skoro 1 milijon ton. Zadnji dve leti pa se je tranzitni promet zopet povečal za okrog 30% in se ponovno približujemo rekordnemu tranzitnemu prometu iz leta 1931. Gospodarske vesti = Znižanje urozne takse pri uvozu našega blaga v Francijo. Francoska vlada ie s svojim dekretom od 13. 1. m. znižala uvozno takso pri uvozu blaga iz Jugoslavije Španije. Rusije in Brazilije od 6.4 na 2% Naša država je še ponovno napravila kora ke da bi se ta taksa na uvoz našega blagi-ukinila ali vsaj zmanjšala, ker hudo ovira naš izvoz. Vsi ti koraki pa so doslej ostali brez rezultata. Znižanje te takse v sedanjem trenotku. ko se vrše v Zagrebu važna trgovinska [>ogajanja z Nemčijo, pa je dokaz, da želi Francija vendar najti možnost za povečanje uvoza iz Jugoslavije. — Likvidacija Kovnice d.d. v Beogradu. Nadzorstveni odbor Kovnice d-d. v Beogradu sklicuje za 28. marc izredni občni zbor delničarjev. in sicer na osnovi čl. 37. in 62. zakona o delniških družbah. Na občnem zboru to podano poročilo o kazenskem dejanju direktorja kovnice Milivoja Boškoviča, nakar bo stavljen predlog o likvidaciji družbe. Eventualno bodo tudi volitve novih članov uprave. = Družba »Ta-Ta« v Beogradu, ki je nedavno olvorila velik trgovski magacin in namerava slične veleblagovnice ustanovili tudi v drugih večjih mestih proli čemur se vodi borba iz trgovskih krogov, sklicuje za 21. april izredni občni zbor, ki bo sklepai o povečanju delniške glavnice in o spremembi družbenih pravil. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo že male količine Ogi. reg. & br. 16485/36 — Bilance. Bruseljska družba Rudniki premoga v Aleksincu d.d., ki izkorišča premogovnike v Kraljevcu pri Aleksincu. objavlja bilanco za preteklo leto iz katere sledi, da je imela ta družba pri glavnici 6 milijonov belgijskih frankov in rezervah v višini 15.8 milijona frankov, čisti dobiček 1.84 milijona belgijskih frankov, dočim je znašal leta 1984. čisti dobiček le 0.37 milijona frankov. Od tega čistega dobička bo 1.61 milijona frankov razdeljena kot divideii-da na delničarje (prejšnje leto 0.32).— Ju-goslovenska Standard Vacuuin Oil Company d.d. v Zagrebu izkazuje v svoji bilanci za preteklo leto pri glavnici 223 milijonov Din dobiček v višini 15.36 milijona Din nasproti izgubi, ki je do konca leta narasla na 22.71 miiiiona Din. Z dobičkom v lanskem letu se je izguba prejšnjih let zmanjšala na 6.81 milijona Din. Pri skupni prodaji -332.9 milijona Din je znašal lani kosmati zaslužek 612 milijona Din. — Tvornica papirja d.d. v čaoku izkazuje v bilanci za preteklo leto pri glavnici 10 milijonov Din dobiček v višini 160.000 Din nasproti izgubi v prejšnjih letih v znesku 1.6 milijona Din. Naša trgovina z Avstrijo V prvih dveh mesecih 1.1. je avstrijski uvoz iz Jugoslavije v primeri z istim razdobjem lanskega leta padel od 14.7 na 9.6 milijona šilingov, medtem ko se je avstrijski izvoz v Jugoslavijo povečal od 7.1 na 8.0 milijona. Tako je bila avstrijska trgovina z Jugoslavijo v prvih dveh mesecih t.l.. pasivna le za 1.6 milijona šilingov, dočim je lani v istem razdobju znašala pasivnost 7.6 milijona šilingov. — Avstrijski izvoz v Italijo je znašal v teh dveh mesecih 20.7 milijona šilingov (lani 13.7) uvoz iz Italije 7.9 milijona šilingov (lani 8.3). = Vinski sejem v Ptnju, vezan z brezplačno vinsko poskušnjo, ki bo 3. in 4. aprila t.l. v Društvenem domu, se bo razvil, po sedanjih pripravah sodeč, v veliko manifestacijo go-stilničarstva, vinogradništva in konzumenta za pristna in prvovrstna štajerska vina. Kdor hoče spoznati pristna štajerska vina, se bo udeležil vinskega sejma v Ptuju, zlasti ker je dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da si udeleženec na vstopni nostaji vzame cel vozni listek z mokrim '.hrom ter legitimacijo Obr. K 13. ki si jo la potrditi na občnem zboru gostilničarjev, la je v resnici prireditev posetil, nakar velja listek tudi za povratek. Polovična vožnja velja za čas od 1. do 5. aprila ti., tako da je časa dovolj, udeležiti se nameravanih izletov Aspirin pomaga pri bole- Varujte se patvorb i n p a z. i t e n a B A Y E R.-je v križ. /IV BftYER) OcUa i« rcsntf. ped S. iL 1802 od U XII 193& v slikovite Haloze in lepe Slovenske, gorice. Krasne so >res Haloze, a revni prebivalci. Kdor bo zahteval in užival le pristnega lia-ložana, bo pomagal reševati bedo ljudstva, ker bo vinogradnik lažje za primerno ceno prodal svoj pridelek ter si nabavil življenske potrebščine, ki jih na svoji skaloviti in bre-coviti zemlji ne more prid3lati. Vinske krize pri nas ne bi bilo. ako bi '.'živali le domača pristna vina. ki !*> svoji kakovosti prekašajo vsa druga. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Frana Pustotnika, pos. in trg., Zg. Loke. p. Lukovica (poravn. upravnik Drago Kornhausen, odv. kandidat v Ljubljan; poravnalni narok pri sreskem sodišču na Brdu 28. aprila ob 9., prijavni rok do 23. aprila). = Dobave. Dne 4. aprila bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic ^v Beogradu ofertna licitacija za dotavo 57.2-0 kg okroglega železa raznih dimenzij, 6. aprila glede dobave 31.465 kg raznih žičnikov in 811.650 kg kalcijevega karbida, 8. aprila glede dobave železa za pritrjevanje kolesnih obročkov in železnih zatikačev raznih dimenzij, 9. aprila pa glede dobave raznih železnih lesnih vijakov in železnih v.^rig (navadnih, za vagonske ročice in kalibri-ranih)). Dne 30. t.m. bo v intendanturi štaba komade III. armij?ke oblasti v Skoplju ofertna licitacija za nabavo raznih pisarniških potrebščin. Dne 15. aprila bo pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija za oddajo Doslopja v Lazarevcu za otvoritev bufeta. Borze 26. marca Na ljubljanski borzi so ostali oficielni tečaji deviz v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi malo popustili in so bili zaključeni po 9.37, angleški funti pa so se trgovali nespremenjeno po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.31, v angleških funtih po 250. v grških bonih po 30.50 in v španskih peze' .h po 6.32. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.98, v Zagrebu po 13.9750 in v Beogradu po 13.9760. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda pri mirni tendenci zaključena po 357.50. Promet je bil še v 8«/n Blairovem posojilu po 82, v delnicah Trboveljske po 125 in v delnicah šečerane Osijek po 130. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982.03, Berlin 1752.77 — 1/66.65, Bruselj 737.39 — 742.46, Curih 1424.22 — 1431.29. London 215.41 _ 217.47, Newyork 3415.38 — 4351.70. Pariz 287.87 — 289.31, Praga 180.61 — 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2125, London 15 16, Newvork 305.623, Bruselj 51.8250, Milan 24.30," Madrid 41.8750, Amsterdam 208.25, Berlin 123.1750, Dunaj 56.30, Stock-holm 78.1750, Oslo 76.1750. Kobenhavn 67.6750, Praga 12.69, Varšava 57.70, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna b .-ajda 357 — 358, 4% agrarne 45 — 46.50, 6% begluške 65 — 65.75, 6°/o dalm. agrarne 61 den, 7% invest. 80 den., 7% Blair 72.25 — 72.50, 8% BlaiT 81.75 — 82: delnice: PAB 245 — 248, Trboveljska 120 — 12j. Šečerana Osijek 130 — 145. Beograd Vojna škoda 358 — 368.50 (357.75 — 358), 4°/o agrarne 45.75 — 46.25 (46), 7% invest. 81.50 — 82.25 (81.50 — 82), 7% stabiliz 80.50 den., (80.75). 6°/o begluške 65.75 — 66 (65.50 — 65.75), 7% BW 72.50 — 73 (72.50), 7«/o Drž. hip. banka 82 den . Narodna banka 6330 — 63/0 (6350), PAB 245.50 — 246.50 (345 — 245.50). Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 26. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97, za julij 87, za sept. 85.75; koruza: za maj 58.625, za sept. 58.875. + Winnipeg, 26. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 82.25, za okt.' 8z.50. -f Novosadska blagovna l>orza (26. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: baški in srem-ska 160 — 162; okol. Somtor 158 — 160; ladja Tisa ali Bege j 162 — 164; slavonska ^ 164 _ 166; banatska 160 — 164- Oves: baški in sremski in slavonski 136 —_ 140. Ječmen- baški in sremski 64 ks 13750 — 145. Koruza: baška in sremska 109 — 110, banatska 109 — 110. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 267.50. »2« 232.50 — 247.50: »5« 212.50 — 227 50: »6« 192.50 — 207.50; »7« 15o — 165; »8« - 110 Otrobi: baški sremski in banat^ki 94 — 98. Fižol: baški in nemški beli 175 — 180. -f- Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za maj 16.14—16.16; koruza: za mai 13.35— 13.38, za julij 13.86—13.89. -f Liverpool, 25. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 6.04 (prejšnji dan 6.05), za okt. 5.47 (5.49). .+ Newyork, 25. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.07 (11.04), za okt. 10.20 (10.15). Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Stroji z živimi očmi Naprava, ki registrira tatove in vlomilce, čuva delavce pri nevarnih mehanizmih in beleži športne rekorderje, ki so prispeli prvi na cil] Fotoelektrična stanica je električno oko človeštva. Svetlobne žarke, ki zade.vajo vanjo, spreminja v električne impulze. V tem obstoji, na kratko povedano, ves njen učinek. »Svetlobni relais« je najstarejša, najpreprostejša in najbolj znana uporaba električnega očesa. Stan;ca reagira, če pade svetloba ali senca nanjo, sproži električni tok in s tem spravi v delovanje kakšno signalno napravo, n. pr. aparat, ki sporoča požare. pri čemer sproži svetloba plamenov svarilno pripravo. Danes poznamo nešteto možnosti za uporabo svetlobne starrce. Rabi nam n. pr. kot detektiv, ki čuva prostore pred vlomilci. Pri tem izkoriščamo njeno lastnost, da reagira tudi na infrardeče žarke, ki so človeškemu očesu nevidni. Zgradili' so na tej podlagi svarilne priprave, ki stopijo v akcijo, čim se preseka, n. pr. po telesu vlomilca, infrardeči žarek, ki je iz njemu neviden žarnice naperjen na stanico. Vlomilec se pri svojem poslu niti ne zaveda, da je v tem trenotku že policija opozorjena nanj in da ga bo vsak trenutek zasačila Na ta način ščitijo v velikih galerijah slovite in dragocene slike. Že če se preveč približaš takšn' sliki, se zgodi, da se sproži svarilna priprava. Na podoben način deluje aparat, ki je že mnogo delavcev obvaroval težkih nesreč. Če se kakšen delavec preveč približa nevarnemu stroju, n. pr. žagi, povzroči prekinitev infrardečega žarka, da se stroj takoj ustavi. Vrata se odpirajo sama od sebe, čim se jim kdo približa— takšna vrata imajo danes že v mnogih velikih hotelih, v bolnišnicah, v garažah. Pri nekih postajah podzemske železnice v tujin; se pričnejo gibljive stopnice premikati s pomočjo foto-eiektričnih stanic šele tedaj, če se jim približa človek, ki hoče stopiti nanje Tudi v športnem življenju so se svetlobne stairce zelo obnesle. Do odlomkov sekunde natančno se da na pr. z njihovo pomočjo določiti čas. ko je zmagovalec dosegel cilj- kajti v tem trenutku je s svojim telesom prekinil nevidni žarek in stanica je nato ustavila uro štoper:co. Točne jščh in nezmotljivejših sodnikov ni. Žal se je morala seveda tudi vojna tehnika okoristiti s tem čudežnim izumom moderne tehnike. Že med svetovno vojno je električna zapornica zapirala pristanišče Kronštata. Vsaka ladja- ki je prišla v pristanišče. pa čeprav je bilo to v noči in megli se je s pomočjo nevidnega žarka, ki prodira tudi skozi meglo, m svefobne stairce sama javila pristaniški upravi. Zanvin bi sovražna ladja poskušala neopazno dospeti v pristanišče in začeti tam svoje uničevalno delo. Toda električno oko je oko tudi v pravem pomenu besede. Svetlobna stanica povsem na dem es tuje živo oko po neki pripravi, k; slepcem omogoča čitati knjige z normalno pisavo. Svetlobna stanica »otipava« tu črke in pod njenim vplivom se pojavljajo na posebni deski ustrezajoči plastični znaki, ki si epe emu po običajnem sistem omogočajo spoznati posamezne črke. Raba svetlobne stani^ je danes že tako mnogovrstna in obsežna, da bi vseh mož- nosti niti ne mogM našteti. Aparat, ki ob mraku avtomatično prižge mestne luč5, aparat, ki na isti način avtomatično prižge luči v vlaku čim je ta privozil v predor, aparat za neopazno štetje obiskovalcev kakšnega muzeja ali razstave, aparat, kr, meha- nično polaga cigarete v škatlo tako, da je njih tisk zgoiaj in viden, televizija, zvočni fUm, zveneči papir in nešteto drugih iznajdb: vse to je stvar, za katero se mora človeštvo zahvaliti čudežni moči svetlobne Staniče. Gradbeniki v svetu žuželk Termiti grade do 12 metrov visoke stavbe — Hrošč-rogač, ld dvigne osemstokratno težo svojega telesa Človeški gradbeniki se še dolgo ne morejo primerjati z gradbeniki v svetu žužek. Iz poročil infektologov je znano, da gradijo termiti do 12 m visoke stavbe. Ce bi ljudje poskusili kaj podobnega, bi mo radi njfc »nebotičnikr« doseči višino kakšnega M on t Blanca. Kot mojster za težke utež5 veljajo med hroSči rogači, ki so sposobni dvigati bremen* svoje osemstokratne telesne teža Pa naj kakšen človek poskusi dvigniti bre- Džidžiga — cilj italijanskih bomharderjev me, ki bo 8-stokrat prekašalo njegovo te lesno težo! Rekord v brzini ima — pajek, ki v eni sekundi z lahkoto preteče stokrat daljšo progo, nego je njegova telesna doi-žina. Naši tekači bi se lahko s pajkom kosalr le tedaj, če bi mogli doseči brzino — tisočev kilometrov n« uro... na dnu morja John D. Oratig iz Hollywooda se je zmenil z družbo Tritonio, ki hoče dvigniti zaklade iz potopljene »Luzitanije«, da bo lahko snemal reševalna dela na dnu morja z zvočnvn filmom. Ta dela se pričnejo spet v letošnjem maju. To bi bilo snemanje prvega zvočnega filma na dnu morja in treba bo zanj posebnih potapljaških oprav, v katere bo Graig spravili tudi zvočno aparatura Za slikovne posnetke bo uporabljal posebno kamero, ki je zgrajena nalašč za podvodno snemanje. Italijanska letala so zadnje dni ponovno bombardirala Džidžigo. Sedem ln dvajset aeroplanov Je v dveh krdelih napadlo mesto, kjer se nahaja glavni stan Vehiba paše, z namenom, da ga raz dene jo in demoralizirajo abesinsko prebivalstvo. Pri dosedanjih napadih na mesto je bilo 143 oseb ubitih in ranjenih. Slika nam prikazuje eno najlepših ulic Džldžlge v mirnih časih Koliko je vreden zakonski mož Nenavaden način je uporabila 27-Ie«tna iMorrisonova r.z angleškega mesta Margatea, •da bi prišla do moža. Naslovila je na mestnega župana prošnjo, naj yi moža priskrbi, •za to pa je obljubila občini 5 funtov šter-•lingov za dobrodelne namene. Župan je pismo predal t"'sku. Dva dni pozneje se je •zakona željni dami ponudilo — dve sto kandidatov... Siamska dvojčka Mlada žena iz neke vasi v bližinr Poznanja je rodila siamska dvojčka. Bila sta obrnjena z obrazom drug proti drugemu iz zra-ščena skupaj na prsih in trebuhu. Kmalu po •porodu pa sta unurla. Usoda živil v kemični vojni Kako je z užitnostjo živil po plinskih napadih? Vprašanje o zaščiti za primer zračnih napadov je še vedno v modi. Enega najvažnejših vprašani pa ni še nhče obravnaval: Kako je z užitnostjo žirvil po napadih s plinskimi bombami? Na to odgovarja v neki medicinski reviji znan strokovnjak: Tekoča in trda živila, ki so prišla v do-tiko s strupenimi snovmi skupine zelenega križa (fcsgen, klor. per), n ostanejo po dobrem prezraoemju v nezastrupijenem ozračju spet užitna, čim se duh po olinu zgubi. Izjemo dela pruska kistliaa. ki lahko po daljšem učinkovanju vodo, vodene tekočine in mleko tako otruje, da prezračen jc ne zadostuje vedno. Uporaba te kisline v vojne namene in v škodljivih količinah ter koncentracijah pa je skoraj neverjetna. Tekoči strupi 6kupine rumenega križa (diklordietiilnulfid in drugi), ki so zastru-piili vodo, tekočine ali trda živila, se dado odpraiviti z najmanj pcluurn.'m kuhanjem živil v temperaturi 100 stopinj Celzija. Pare, ki pri tem uhajajo, vsebujetjo strupene snovi. Treba se ie torej zaščititi s plinsko masko. Meso se z okajevanjem in soijeniem ne da razstrupiti. PTiporočliivo je pred kuhanjem odstraniti zunanjo plast živila v debelini kakšnega centimetra. To plast je trebi uničiti. Živila in tekočine, ki so prišle v dotiko 6 strupi iz skupine moJrega križa, so posta la dokončno neužitna za človeka kakor za žival, kajti arzena, ki jo vsebujejo ti strupi, ni mogoče odstraniti. Tu je potrebna torej največja pažnja, kajti zastrupitev z arzenom je lahko smrtno nevarna. Odločitev, za katero vrsto strup« gre, moramo prepustiti strokovnjaku. Gospodinje morajio počakati na javne objave in svarila, ki so spet stvar civilne zaščitne organizacije. Seveda je najbolje, da se živila že v naprej zavarujejo zoper zastrupitev. Ce jih dobro zavijemo v celofan, ki ga tekoči strupi ne morejo predTeti, če pokrijemo večje zaloge s strešno lepenko, ki strup sicer vsrka, a ga ne propušča, če zapremo živila v konservne škatle i. t. A tedaj «no jih dobro zavarovali. Ojačena italijanska politika v Evropi J, . i . J1 - Rimu rojeni rimski protokoli iz 1. 1934, ki so že lani ustvarili iz Italije, Madžarske In Avstrije poseben b ok. Te tri države so se zdaj organizirale v skupino, ki bo vse politične akcije dogovorno podvzemala. Ob tej priliki je bila v Rimu parada, na kateri je bil napravljen ta posnetek. Na levi koraka madžarski min. predsednik G o m b o s, v sredi Mussolini, na desni pa avstrijski kancelar Schuschnigg ¥eličisia v carstvu zvokov Ob smrti skladatelja Aleksandra Glazunova Kratka vest iz Pariza javlja, da je tam v starosti 71 let umrl sloviti ruski skladatelj Aleksander Glazunov. Spadal je med najpomembnejše ruske skladatelje sedanjosti. Bil je nekako na isti črti z Rimskim-Korzakovim. Spočetka je sledil idealom Glinke in Balakireva, pozneje je močno vplival nanj Borodin in tudi Wagner. Postajal pa je čedalje samostojnejši in na zadnje si je ustvaril svoj posebni slog kot »absolutni simfonik«. Rodil se je 10. avg. 1865. v tedanjem Pe-trogradu kot sin nekega knjigarnarja. R.imski-Korzakov ga je učil kompozicije in in že s 16. letom je napisal svojo prvo simfonijo. Od 1. 1899. dalje je deloval Glazu-nov kot profesor instrumentacije in pozneje kot ravnatelj petrograjskega konserva-torija. Razen tega je bil član ravnateljstva carske ruske glasbene družbe. Zadnja leta se je naselil v Parizu. Od njegovih številnih del je večina napisana za orkester, ima pa tudi mnogo simfonij, simfoničnih pesnitev, uvertur, suit i. t. g. Poskušal se je tudi v operi, vendar brez takšnega uspeha kakor v simfonskem področju. Posebno znamenit je njegov violinski koncert v a-molu. Odlikoval se je tudi kot skladatelj komorne muzike in baletov. To bi bili podatki o njegovem zunanjem življenju. Zanimivejše pa je njegovo no- tranje življenje in njegova osebnost. Bilo je v začetku osemdesetih let preteklega stoletja, ko se je iz Petrograda razširila po vsem svetu senzacionalna vest, da so tam izvajali z velikanskim uspehom simfonijo nekega d?*ka konservatorista, ki kaže, da postane nova veličina v kraljestvu zvokov in da bo s svojim delom oplodil evropsko muziko. Takrat so delovali na pe-trograjskem konservatoriju možje kakor Rimski-Korzakov in Čajkovski, o katerih je svet vedel, da ne bi brez podlage in lahkomiselno izrekali takšne ocene. Čudežni deček, ki so ga tako hvalili, Glazunov, pa je bil pred vso to hvalo zmeden in bojazljiv. Takšen je ostal vse svoje življenje. Ce je le mogel, se je odtegoval javnemu priznanju in navdušenim častilcem svoje glasbe. Toda pri vsem tem je bil glasbenik, ki je hotel to, kar je ustvarjal, tudi svetu pokazati tako, kakor si je sam zamislil. Tako je navzlic plašnosti pred javnostjo ponovno nastopal kot dirigent svojih lastnih del in njegovi klavirski koncerti ostanejo nepozabni vsem, ki so jim mogli prisostvovati. Lepo zgodbo, ki ga karakterizira od obeh teh strani, pripoveduje o njem Evgen Ilijn. Bilo je v maju 1918., ko je Glazunov prvič po revoluciji nastopil v Moskvi in di- > rigiral svoja dela z orkestrom 120 moskov- | skih simfonikov. Ko je stopil pred dirigentski pult, je bil videti zelo star in upognjen. Vojna in revolucija sta bila potlačila tega preobčutljivega moža. Toda, ko je dvignil taktirko, se je postal hipoma pomladil, ogenj se je kresal iz njegovih oči in nova publika, ki je prisostvovala temu koncertu in ki morda ni popolnoma razumela, je čutila vsaj temno vso edinstvenost te umetnosti in njenega stvaritelja. Ko se je koncert končal, je Glazunov odšel spet upognjen in potlačen. Publika je besnela z odobravanjem, toda on se ni več prikazal. Deset minut pozneje ga je Ilijn slučajno videl v neki tihi restavraciji, ko je samoten večerjal. Stopil je k njemu in se mu predstavil. Glazunov ga je med drugim vprašal, ali zna igrati na klavir. »Prav za prav ne«, je odvrnil Ilijn. — »Prav za prav tudi drugi ne znajo«, je menil Glazunov, »menijo pa, da znajo. Razmerje med človekom in klavirjem bi morali gledati tako, kakor razmerje med moškim ta žensko. Ce ljubiš, se moraš vdati ves. Ce tega ne znaš, potem rajši pusti. Razočaranje je težka stvar.« V posvetilu nekemu svojemu prijatelju je Glazunov zapisal: »Svet bo obstajal tako dolgo, dokler bo ustvarjalna sila dvigala človeka nad vse ovire, nad vse grozovito-sti in ničevosti življenja. Tisti, ki so blagoslovljeni s to ustvarjalno silo, ne smejo svojega daru smatrati za neko prvenstveno pravico pred drugimi ljudmi, temveč za sveto dolžnost, ki jo imajo do vaega človeštva.« Poskusna vožnja „Queen Mary" Ladja se je trikrat dotaknila dna »Queen Mary«, svetovna kraljica morij V torek so imeli na Angleškem velikanski praznik. Ta dan so spustili v vodo največjo ladjo na svetu »Queen Mary«, ki bo večja od dosedanjega kolosa na valovih, francoskega veleparnika »Norman clle«. Splovitvi je prisostvovala ogromna množica ljudstva. Cenijo jo nad milijon oseb. Ob viharnih vzklikih vzradoščenih gledalcev je zapustila »Queen Mary« ladjedelnico ob Clydi ter izplavala dostojanstveno po reki navzdol v smeri proti Greenocku. Vožnja pa m minila brez razburjenja — ladja se je namreč na svoji prvi poti trikrat dotaknila rečnega dna. Manever je bil zelo težaven, strokovnjaki pa izjavljajo, da se trup ni prav nič poškodoval. Spuščanje v vodo je zlasti oviral lahen veter, ki je povzročil, da so morali novo kraljico svetovnih morij izročiti v varstvo osmim vlačilcem. »Queen Mary« je drsela po vodi z lastno močjo, toda prav to je povzročilo, da Se je kmalu zarila v blato. Trajalo je dobrih trideset minut, preden so jo zopet toliko dvignili, da je mogla neo tri rano nadaljevati vožnjo. Reko Clyde so prav za- Naročen umor Kakor pišejo češki listi, je odkrila policija nove podrobnosti v zvezi s smrtjo sodnega svetnika dr. Velga v Brnu. Pokojnik je, kakor smo pisali, postal žrtev napada livarja Černyja, katerega je najela v ta namen mlada svetnikova žena. Černv. ki so ga zaradi ran na glavi prepeljali v bolnišnico, je zdaj prišel toliko k sebi, da je povedal, da je dr. Velga pomagala umoriti tudi dejansko njegova žena. Pomagala je namreč brezposelnemu livarju držati starca tako dolgo pod vodo v kopalni kadi, dokler ni nastopila smrt. Državno pravdni-štvo bo zaradi te izpovedi raztegnilo obtožnico tudi na Velgovo ženo. ki je že sedaj v preiskovalnem zaporu. Rekordni polet Kc malove pohčerjenke 30 letna pohčerjenka turškega ministrskega predsednika Kemala Ataturka, Hanum Sabiha, je zelo navdušena za jadralno letalstvo. Te dni se je dala z motornim letalom potegniti iz Ankare v Eskihir, od tu je izvršila 225 km dolg polet z jadralnim letalom brez vsake nezgode. Po pristanku je stopila takoj v motorno letalo in ga je pilotirala v Ankaro. Na Kemalovo željo je mlada dekle pred nekoliko meseci z več drugimi turškimi mladimi pilotkami odšla v Rusijo, kjer se je izpopolnila v pilotiranju- Turške pilotke se bodo v letošnjem juniju udeležile velikega letalskega mitinga ▼ Bukarešti. radi tega čistili več dni pred splovitvijo, vendar je ostalo v njeni strugi še vedno toliko blata, da so se pri poskusni vožnji pojavile ovire. Po nadaljnjih 500 m pota se je ladja drugič ustavila in obtičala. Zopet so Se oglasila rezka povelja, vijaki so začeli delovati z vsemi močmi in kmalu se je Queen Ma-ry« pomaknila nekoliko nazaj. Topot je bil osvobodilni manever končan v dvajsetih minutah. Ladja je nato obtičala še tretjič, vendar so jo vlačilci tudi topot srečno izvlekli. Vsako pot, kadar se je ladja ustavila, se je polastilo množice gledalcev vznemirljivo čustvo, kaj bo zdaj. Ko pa se je morski ko-los jel zopet gibati, je milijonska množica postala vzhičena. Značilno je, da je ladja pasirala mesto pri Rowlingu, ki ga smatrajo za najnevarnejše v strugi reke, gladko. »Queen Mary« so spremljala na prvi vožnji tudi številna letala. Med gledalci, ki so prisostvovali splovitvi, so bili Angleži iz vseh delov države, mnogi pa so se pripeljali k temu izrednemu dogodku tudi iz kolonij. Na poveljniškem mostičku »Queen Mary« je bil pri poskusni vožnji kapitan Duncan Cameron, ob strani pa mu je stal Edgar Britten. ANEKDOTA Vnet oboževalec je dejal nekoč Renati Miillerjevi: :>Kako sem srečen, mHostiva! Imam veselo presenečenje v žepu: dve vozovnici za potovanje okoli sveta!« »Res se lahko veselite«, je odvrnila umetnica. > Dvakrat se lahko popeljete okoli sveta ...« VSAK DAN ENA m »Kakšno presenečenje! Že sedem let te nisem srečal!« »Kakšno iz nenaden jel 2e osem let le Mul tur ni pregled Obraz mladega rodu Za vsako dobo, tembolj še za današnjo, je problem mladega rodu eno tistih usodnih vprašanj, ki vise kakor Damoklejev meč nad slehernim narodom. Vedno je bil ponosni znak vsake generacije, da je hotela prinesti občestvenecnu življenju svojega naroda kaj novega. Odtod nujen spor s predhodnico, ki je v polnem razmahu, ko mladi rod šele trka na vrata javnega življenja, odtod večen boj med »očeti in sinovi.« V dandanašnjem svetu pa pomeni desetletna starostna razlika že bolj ali manj viden generacijski prelom. Tako se na terišču javnega življenj« tre več rodov, katerih pogledi na svet in življenje kažejo znatnejše psihološke razlike Morda niso bile diference med rodovi subjektivno, t. j. v njihovi zavesti, še nikdar tako važne, kakor se zde dandanes. Zaman bi jih pobijali s čisto razumskimi in objektiv-niirn dokazi. Doba tehničnih triumfov je v dušeslovnem pogedu za čudo zelo subjektivna: to je njen rodni znak, in v tem se tolikanj razločuje od 19 stoletja. Zarodi tega veleva modTa preudarnost: proučuj mo mladi rod. skušaijmo ga doumeti najprej iz njega samega in potem šele postavimo svoje vrednotne sodbe! Nedvomno je ta metoda močno neudobna, toda v nji je edino sredstvo, da tipamo kaikor slepci okrog reči, ki so drugim očitne in da kakor glušci ne lovimo v tišini zvokov, ki so le v nas samih. Češki publicist Ferdinand Peroutka je nedavno v svojem izborno urejevanem revialnem tedniku »Pritcrnnost« priobčil rekatere vtislke o mladi generaciji. Tu se med drugim zaustavlja pri razlikah med generacijo dvajsetletnih in tridesetletnih. Njegovi v tisk i utegnejo v nekaterih najosnovnejših psiholoških obrisih veljati tudi za naše okolje. Naj posnamemo iz njegovega članka oris teh dveh rodov. Ti. katerim je danes nad trideset let, piše Peroutka, so bili v jedru romantiki najrazličnejših oblik. Začeli so duhovno živeti v močno neurejenem in čez mero spolitiziranem svetu, to je zapustilo sledove na njihovem živčevju. Nekateri med njimi se ne bodo nikdar otresli razdvojenosti in razmajanosti, ki so jo vsesali vase iz svojega okolja. Notranjo negotovost so skušali prevpiti z vnanjo drznostjo. Je to nekak oseben titanizem. Ta generacija fe videla pred seboj spremembo sveta in ž njo združene velike priložnosti. Ustvarjala se ie država, tisoč karier je bilo odprtih. Odtod osebna nestrpnost, ki označuje mnoge iz te generacije, in očiten talent za mr/,nio, ki so jo prinesli v javno življenje. Čutili so, da i mano v sebi mar-šilsko palico in so jo včasi prenašali kar od smeri do smeri, od časopisa do časd-nisa. Premišljevali so velike načrte in so bili skoraj vsi vzburlfivi govorniki tudi tedaj, ko so pisali Pozna se jim. da so zrasli v času, ko ie radio r a znašal »vsem« namenjena politična naročila. G ene rac i j a, ki je šele prekoračila dvajseto leto. je drugačna.. Je preprostejša .od. prejšnjega rodu, manj dogmatična, bolj rezervirana, skeptičnejša, reaMstačnejša, trezneiša v izrazu, bolj molčeča in zato tudi skrivnostnejša. Doba velikih priložnosti je minila: ta rod se je pričel duhovno razvijati v času svetovne gospodarske krize, ko so ugašale možnosti dr^ga za drugo. Razočaranje mu je bilo po'oženo tako rekoč /e v zibelko. Deset let starejši ljudje so bili včasi prikupni (ali zelo neprikupn) razvajenci, ki so tožili nred vsem svetom, če jih je pičil komair. Mladi ljudje, ki prihajajo za njimi, imajo nedvomno težje rane, vendar o njih manj govore in jim tudi ni toliko mar za govorjenje. Kai nam poreko nekega dne, vprašuje Peroutka,. ti mladi, ki bodo morali po študijah gledati iz obličja v obličje nezaposlenosti? Kakšen bo njihov glas? »Sedem let sem služil pri vas in nič mi niste dali« — taka je razpoiloženost med izšolanimi ljudmi sedanjosti. Kakor so nekateri prodornejši pisatelji naposled prišllii do spoznanja, d'a zakon ni konec, marveč začetek romana, tako so tudi mladi ljudje okrog nas spoznali, da konec študij ni konec, marveč šele začetek negotovosti. Dejstvo je. da nismo umeli v toliki meri izboljšati sveta, da bi vsak. kdor zahteva delo. delo tudi dobil. Nikdar ni bilo s te strani slabše kakor je dandanašnji.. . Peroutka očita mladim ljudem, da nimajo čuta za dobri stil. Ta očitek bi pri nas koma i lahko omejili na določeno generacijo. Omembe vredno je še. da mladi ljudje često očitajo starejši generaciji, češ da je zakrivila vojno, a vojna da je mati tolik;h nedostatkov našega časa. Tu Peroutka dobro odgovarja za one, ki so že prekoračili štirideseto leto: No, tudi rod. h kateremu se štejem, ni zakrivil vojne. Tudi med nas so jo nekega dne vrgli: povzročili so jo pa drugi. Zares, tistih pet let svoje mladosti nismo preživeli v idili. Ne spominjam se, da bi se bili med nami pojavili Ij-udije, ki bi zaradi tega govorili: Vse je ničevno. ker je bila vojna! Sicer pa naj bi mladi Ijudie malce pogledali po Evropi in previdnejše izrekali svoje obtožbe. Kajti kdo s? zbira okoli današnjih imperialističnih diktator, v/, katerih izhaja edina resnična vojna nevarnost? — Mladina ... V štirih poznejših številkah »Pfitomno-sti« so izšli odgovori na Peroutkov članek. Pisali so jih razni, javnosti večidel neznani pripadniki te ali one izmed označenih dveh generacij. Njih odgovori v marsičem potrjujejo Peroutkov oris razlik med tri-desetlletniki in dva.isetletniki inteligenčnega sloja. Poleg vsega raznoterega gradiva za psihološko spoznavanje mladih rodov se skoz' odgovore prepleta kakor rdeča nit problem nezaposlenosti mladih ljudi kot največji, najosnovnejši in nemara naj-.usodnejši problem vsega mladega poko-lenja. Vedno manj možnosti za delo in kruh ... to spoznavanje je prevpillo vsa idejna vprašanja, ono podtalno pronika v ves mladi rod in trepeče v vsem njegovem nezadovoljstvu. Neki mladi mož je to povedal takole: »Ne maramo besed, ne maramo gest. nočemo idej, nočemo simpatije: hočemo imeti' možnost živeti.« Drugi zaključuje svoj odgovor z clegično sliko: »Stojimo pred vratmi prenapolnjenega mesta. Kaj bo z nemi? Znotraj je vse polno, a zunaj ne moremo ostati.« Ta razpoloženost, ki ima v sleherni civilizirani deželi več ali manj realne upravičenosti. je v nemali meri ključ za razumevanje mladega rodu. Ž njo niso seveda izčrpane vse spoznave o njegovi psihološki posebnosti, zlasti pa o njegovem nagi- bu k radiikalizmu, ki včasi niha med najbolj grobim materijalizmom in najočitnaj-šim utopizmom. Toda socialne pojave proučujemo najlažje tako, da skušamo zapletene reči poenostaviti v kar moči elementarne in preproste življenjske resnice. —o. Živahna glasbena sezona Običajne pritožbe o revnem koncertnem življenju našega mesta, oprte ob na-migavanja na vseobčo krizo, so morale v tem mesecu pač nekoliko pojenjati kajti ni bilo zlepa dobe, ko bi bilo pri nas več koncertov, kakor jih štejemo pretekle štiri tedne. Ne da bi hotel podati izčrpen 'pt-e- ; gled vseh koncertnih nastopov, naj se -omejim na nekatere pomembne koncertne dogodke pravkar preteklega obdobja;' - - Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«- je praznovalo svojo tridesetletnico V tej dobi je mnogo pripomoglo k podvigu naše nac i- ■ onalne in pevske zavesti,; in čeprav je. pomen društva v zadnjem deceniju v;dno padal, vendar še vedno reprezentira .uvaže-vanja vreden kulturni faktor, kic z vzorno vztrajnostjo zasleduje svoje cilje "in jse_ jim skuša približati. Po dirigentu Zorku Prelovcu, k; je bil mnoga leta. mMifn,' cčli'r dve desetletji ali celo več, duša in srce društva, je prevzel umetniško vodstvo Dore . Matul, ki je za društveni, jubilej pripravil., koncert slovenske narodne pesmiZamisel. je bila dobra in vse hvale vredna: .zbor;'sey je lot:l naloge, ki mu je po eni p}ati;:m^i;a-/v la ustrezati, po drugi p« mu tudi. ni,-,nydilaf:. preveč glasovno-tehničnih problemov, ki ti jim morda ne bili vsi pevci enako kos. Tako je jubilejni Zvonov koncert podal lep vpogled v našo originalno narodno-pesem, odnosno v one ostanke prvobitne naše narodne pesmi, kolikor so se ohranili, pomešani z novejšimi, po harmoniki vplivani-mi napevi, ki se danes splošno smatrajo kot samonikle slovenske narodne pesmi. Programska knjižica, ki jo je ob tej priliki izdal »Ljubljanski Zvon«, je ,jmela: 114 pr^ vem mestu načelni uvod, Franceta, Marolta, potem pa besedilo, odnosno.njego^g fonetično transkripcijo in razlago k posamez; nirni pesmim, kar je mnogo pripomoglo' k razumevanju in poglobljenjn po smisel; pde;. sameznh pesmi. . ,' • « '••* . V nedeljo 8. marca je pri r.ediLprof: ■ Karel Jeraj svoj drugi mladinski-'koncert,^ .'ki je v nadaljevanju umetne in narodne .pesmi prinesel »Arijo«. Spored sta izvajala operna pevca, sopranistka Zvonim i ra Žu-pevčeva in tenorit Joža Gostič, ob klavirski spremljavi prof. Marjana' L i po všk a.' Uvodno predavanje je imel prof. ' Krn jI Adamič, nakar so se vrstile (brez historične ali stilistične povezanosti) nih avtorjev in raznih oper .01'; le žene \viri d sorske. . Mojstri pevci norinjiborsTcj, Carinen'. ;Wer " ther, Turandot, Seviljski.' briyec. J■ A'n^!ei-q'a. Lucia di Lammermopr —.- pri čemer - bi. si dovolil slovnično opozorilo na naslov tiskanega sporeda, da se namreč pridevniki v slovenščini pišejo-z malo začetnico, kar je bilo sestavijalcu sporeda očividno neznano). Mladina ki z veseljem poseča tovrstne prireditve — njih umestnost sem poudaril že ob prvem letošnjem poskusu —, je bila navdušena in je obdarila oba umetnika z aplavzom. Želeti je, da se ti mladinski koncerti še nadaljujejo, po možnosti v manjših presledkih, da se obdrži njih kontinuiteta. Dne 13. marca je koncertiral enoroki klavirski virtuoz Pave! IVittgenstein, ki po pravici velja za nenadkriljivega ,virtu-oza svoje vrste. Njegov spored je obsegal znamenite klavirske skladbe romantične dobe, ki jih je prednašal umetnik delno popolnoma v originalni notaciji, delno pa i nekoliko prikrojene. Presenetljiva je njegova-virtuozna izdelavmost leve roke, ki je sacer pri dvorokih pianistih rada pastorka-medtem ko je pri njem edino tehnično in izrazno sredstvo. V dnu tega načina kon-certiranja pa je le nekaj senzacionalnosti, kajti dokončnega dognanja tako enostransko podajanje ne more dati, saj se ponekod nevarno približuje akrobatiki. Publike na tem koncertu ni bilo mnogo, dasi je bilo pričakovati, da bo tuj virtuoz s takim sporedom in obenem s tako senzacionalno napovedjo privabil ogromno števMo glasbe in senzacije željnega občinstva. Dva dni kasneje je napolnil unionsko veliko dvorano »Trboveljski slavček« z bogatim sporedom domačih pesmi autorjev Preglja, Adamča, Pahorja. Osterca. Svare, Matečiča, Tomca, Kogoja, Vodopivca. Brav-ničarja, Mirka, Milojeviča in Mokranjca, torej skorajda vseh komponistov, ki so pri nas kdaj in kdaj komponiraP za zbor, posebej Za mladinski /bor, ter k temu še trojica srbohrvatskih. »Slavčki« so zbor, ki . Uživa ■ ogroinho popularnbšt pri nas in tudi že. drug'. Njihov vodja je Avgust Šuligoj, njihova solistka' Rezika Koritnikova. Klavirsko spTemljavo. v kolikor je prihajala v poštev,' je ., oskrbel dr. Danilo Švara. Bogati in'pestri spOred so pevčk' absolvirali z nrjmv" lastno --sigurnostjo in preciznostjo. Posebne- pozornosti i.n - ljubeznivega sprejema'je bila deležna seveda mlada solistka ;(tako tne je informiral očividec, kajti sam - sem bil-zadržan in se-nisem mogel udeležiti koncerta). ,Ne da bi se hotel tu spuščati v ocenjevanje umestnosti koncertirar.j« •mladinskih zborov in prirejanja takih turnej; po'domovini in v tujini (o tem nameravam ^spregovoriti ob priliki drugje), be--leždni kot kronist dejstvo, da uživajo tovrstne prireditve, pa najsi so pevske ali' ■ hafmonkarske, posebno priljubljenost pri -irašr>. publiki in morda tudi drugod, kar ne gre toliko na rovaš tovrstne umetnosti, mislim, 'kot na račun senzacionalnosti, ki je nujrior'zvezana z nastopi nedorasPh in ki ji pritiče nekaj preračunljivosti na ljudske 'n vobče človeške instinkte. Sicer pa je prav, da se vsakemu nudi nekaj in nikjer ne obstoja sama umetnost brez vsakršne primesi ... . Dne 18. marca je priredil državni konser-vatorij ljubljanski svojo tretjo letošnjo javno produkcijo, ki je bila namenjena ruski klavirski glasbi. Nastopili so gojenci klavirskega oddelka profesorja Janka Ravnika, ' in predvajali izključno skladbe ruskih avtorjev, Kabalevskega, Ljadova. Bo-rodina, Musorgskega. Skrjabina, Mjaskov-skega ~n Judina (poslednje ime zveni nekam sumljivo in ni bržkone polnokrvno Slovansko). Večer je bil namenjen skoraj izključno modemi, v katero pa sta se s pridom prilegala Borodin in Musorgski, Stalne prireditve državnega konservatorija, ki je kot naš najvišji glasbeni zavod najbolj poklican, da jih prireja brezkompromisno. so deležne znatne in naščajoče pokornosti' naše pubPke, ki s tem dokazuje-da ni navezana le na presenetljive in bom-baStieiVe 's^n^aerje. čimveč da zna ccniti tudi' tiho, skromno; a pomembno in plemenito delo. Ni izključeno, da sem ta ali oni manj podčrtani glasbeni pojav preteklih štirih ted-iov spregledal, s čimer sem neprostovoljno napravil krivico poncertantom, ki jih nisem tu navedel. Ker se že dolgo ne vrše več se koncertne prireditve pod okriljem Glas-ene Matice in ker mi nekateri koncer-tanti ne pošiljajo svojih sporedov, n;sem v Stanju, da bi vse koncertne in podobne prireditve registriral, dasi ne izključujem ložnosri, da se tu pa tam na skrivaj pojavi nov ali pomemben talent. Poskušal sem pač podati le pregled nekaterih koncertnih prireditev, na katere sem bil pravočasno opozorjen. L. M. Š. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varul svojcem zavarovalnino „Clas neduznihu Združenje učiteljev šol za defektno mladino izdaja v Beogradu mesečnik »Glas nedužnih«. Ta edini jugoslovanski časopis za pedopatologijo in pedagog;ko specialnih šol je vreden tem večje pozornosti, ker kaže v redakciji Ferdinanda J. Mesli-ča očitno stremljenje po znanstveni višini in skuša uč;teljstvu pomožnih šol nadomestiti tuje strokovne revije. Zvezki, ki jih imamo pred seboj, pričajo, da mu to v nemali meri uspeva. »Glas nedužnih« (naslov se nam ne zdi posebno srečen, saj ga ne izdajajo »neduž-ni«) je priobčil celo vrsto tehtnih strokovnih razprav, katerih nekatere utegnejo zanimati tudi izvenšolske kroge. Tako opozarjamo zlasti na razpravo MU' dr. Hinka Frcunda (Zagreb) »O neurotskim smetnjama govora«, MU dr. Otta Horetz-kega »O duševno zaostalcj deci«, Vilka Mazija »V boju proti ječanju«, Frana Grma »Izobrazba učiteljev gluhonemcev«, MU dr. A. Šerka »Ko je nasiedno optere-čen?«, dr. Kurta Levija »Tipologija u sa-vremenoj psihologiji«, Ivana Kunsta »Poizkus ž-aforistično metodo«, MU dr. Alfreda Šerka »O agnozijah in apraksijah«, dr. K. Levija »Pedagoška primena Jaenschove tipologije«. Vlado Frat »Moja izkustva s prmeriom Termanove skale tekstova za ispitivanje inteligencije-Ju-tru« lep napredek. Iz tega kotička naj veje dokaz, da so naša društva, predvsem podeželska na delu in v razmahu, iz tega kotlička naj črpajo pomezna društva in njih voditelji svežino in voljo, da se bo naša prosveta še bolj širila in napredovala. Okrožni odbor ZKD v Litiji. Pro5!o soboto, 14. L m. se je vtršil ustanovni sestanek okrožnega odbora ZKD. Udeležilo se ga je 10 društev 'iz Litije, Šmartna. Pono-vič in Pcišnika. Ljubljansko centralo sta zastopala g. dr. Stanko Jug in g. inž. Joža Rus, ki sta podala poučne referate o smot-renem prosvetnem delu. Vsi navzoči zastopniki društev so toplo pozdravili ustanovitev. Za predsednika je bil izvoljeni g. Roječ Vlado, ravnatelj fukajšnjie meščanske šale. V kratkem se bo vršil idejni tečaj, zato vabimo vsa naša društva, da zainteresirajo zanj mlade in delavoljne moči. Predavanje ZKD Pri Okrožnem prosvetnem odbora ZKD v Kamniku dne 27. t. m. ob 20. g. Viktor Pirnat o temi; O potovanju s parnikom »Kraljica Marija« (francoska rivijera, Marše i 11 e in Barcelona). Pri Sokolu v Grosupljem dne 30. t. m. ob 30. bo predaval g. Viktor Pirnat: »Altžir in Tuniis«. Pri Sokolu na Vrhniki dne 31. t. m. mb 20. g. Vekoslav Bučar: »Lepota Bosne :«i Sarajeva« (s slikami). Pri Sokolu na Jesenicah dne 1. aprila ob 20. g. Viktor Pirnat o temi: »Naša mornarica« (s slikami). Pri C:ril-Metodovi podružnici v Metliki dne 5. aprila ob 14. bo predaval g. prof. Kumer o temi: »Položaj Slovencev med Kočevarj-i«. Posedajte kino-matineje ZKD. ker fe čisti dobiček namenjen izključno za kulturno delo na deželi. Iz mariborske ZKD. Za mladinsko icrro »Princesa in pastirček < izposojuje Sokol-?ko društvo Velenje kostume, lasulje in drug material po zmernih cenah- Priporočamo društvom, ki nameravajo imenovano igro uprizoriti, da se obrnejo na velenjskega Sokola. — Društvom, ki imajo svoje knjižnico ali potovalne knjižnice ZKD priporočamo, da uvedejo kartoteko, ki ?e je v vseh knjižnicah prav doi-«n obnesla. Kartoteke in izkaznice oddaja p« lastni ceni ZKD v Mariboru. Vsa društva ki še ni?o predložila statističnih poročil o svojem delovanju, naj store to takoj, ker ZKD nujno rabi jx>daike za sestavo letnega poročila. Naše gledališče DRAMA Petek 27.: Zaprto (v operi Pot okoli sve_ ta). Sobota 28.: Družinski oče. Red C. Nedelja 29.: Ob 15. Vesela božja pot. Iz_ ven. Cene od 1C Din navzdol. Ob 20. Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. V Werflovj zgodovinski drami »Ju-are« in Maksimiljan« igra cesarja Makslmiljana I. Mehikanskega g. Levar, dočim Juarez v d« a-mi ne nastopa, pač pa vsa njegova okolica. OPERA Petek 27.: Pot okoli sveta. Sobota 28.: Netopir. Izven. Globoko zni_ žane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 29.: Ob 20. Kavalir z rožo. Izven. Rihard Straussova opera »Kavabr t rožo« je imela pri premieri v sredo izredno velik uspeh. Prva repriza bo v nedeljo. Zasedba vlog kot pri premieri. Prihodnja novota v operi bo opere[»e-sem ljubezni«. Libreto je napisal član ljubljanskega Narodnega gledališča g. Simončič, zelo efektno in posrečeno slasbo pa kapel-nik Josip Raha. Premiera 1k> konec prihodnjega tedna. Šentjakobsko gledališče Sobota 28: Na Trški gori. Krstna predstava-Nedelja 29: Na Trški gori. Mariborsko gledališče Petek 27: Zaprto. Sobota 28: ob 20. Siromakovo jagnie. C. Kakor je bilo že naznanjeno, prične v prihodnji številki tedenske revije wŽIVLJENJE IN SVET" — redni prilogi ponedel|-ske izdaje „Jutraa — izhajati ilustriran Dumasov roman ,TRIJE MUŠKETIRJI4 1Zt NE ZAMUDITE ZAČETKA! „Trije mušketirji" je knjiga, ki se . po sv. pismH najbolj čita. „Trije mušketirji" je najbolj zaželjena knjiga po vseh šolskih in javnih knjižnicah. „Trije mušketirji" se vračajo zmerom znova — in zdaj so spet tu! Naročnik, ponedeljske izdaje „Jutra" prejemajo revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" zastonj. Mesečna naročnina samo Din 4'— (po pošti ali na dom Din 5*— H. CVETTN: 22 Zadnja stran Moška postava je stopila iz voza, stisnila šoferju nekaj v roko in krenila proti vrtu pred hišo, kjer je neodločno obstala in počakala, dokler ni avtomobil znova potegnil in zdržal proti Petrovemu drevoredu. To, kar je mož potem storil, bi bilo osupnilo vsakega gledalca. Najprej je vrgel mali kovčeg, ki ga je dotlej držai v desnici, na vrt, potem pa spremo preplezal nizki plot, ka je ločiil ozki travnati pas od ulice. Žele v zavetju vratne dolbine je spet obstal in jadrno slekel suikniič in hlače. Temni triko, ki ga je nosil pod obleko, ga je storil nevidnega kakor senco. Iz kovčega je vzel zvitek tenke vrvi, s katerim se je vrnil na vrt. Med tem, ko je odvijal vrv, si je pazljivo ogleda1! hišno pročelje. Nato je v krogu zavihtel vrv nad glavo in jo zdajci zaluči' kvišku. Njegov pogled je pazljivo spremljal lučaj Ce je imel lučaj kak cilj. ga vsekako nii bil dosegel. Vrv je tiho cepnMa zraven moža na travo. Hitro jo je pobral, si pri slabotni luči oddaljene cestne svetiljke ogledal zanko in ponovil poizkus. Spet mu je zazvižgala zanka okoli glave, zletela nato strmo kvišku---in to pot menda res obvisela. Mož je previdno potegnili za prosti konec vrvi. Tik zadovoljen smeh se je začul iz njegovih ust ko vrv ni odnehala. Napeto je pogledal kvišku in pokimaJ, ko je videi da se je bdla zanka ujela za kovano ograjo balkona v prvem nadstropju. Zdaj se ni več obotavljal. Z žilavimi pestmi se je oklenili vrvi in jel počasi plezali kvišku. Kakor senca se je vzpenjal ob temnem zidu. Samo nekaj minut je trajalo, da je priplezal na balikon in začutil spet tirdna tla pod nogami. Na balkonu je pocenil, bržkone zato, da ga s ceste ne bi opaziš. Previdno je potegnil prosti konec vrvi k sebi, jo vestno zvil in jo položil zraven sebe na tla. Šele nato se je počasi vzravnal. Nekaj trenutkov je negibno stal pred vrati, ki so vodila z balkona v stanovanje. Nato je segel v majhen stranski žep svojega trikoja in izvlekel predmet, s katerim je v naslednjem trenutku potegnil po šipi. Zaškripalo je in tiho zažvenketaJo. Smolnata kupa, ki jo je nočni gost pritisnili na steklo, je zadušila zvok. In že je zazijala v šipi nepravilna črna luknja, in moževa roka je segla skozd njo. Kljuka na vratih je komaj slišno zaškripala . . . Dr. Boris Moravec, koncipijent pri dr. Šolarju, je kadil že četrto cigareto--vtihotapljeno, težko, z opijem napojeno američaniko — odkar je ležal v postelji in se zaman skušal poglobiti v knjigo, ki jo je imel na kolenih. Nekaj je bilo v njem — nekakšen notranji nemir, ki si ga nikakor ni mogel razložiti. Spet in spet mu je uhajal pogled od knjige proti temnemu šterikotniku okna. Zdaj pa zdaj se je ozrl na srebrno budilko, ki je tiktakala zraven njega na nočni mizici. Dve je bila že ura--- Dr. Moravec je utrnil ogorek svoje cigarete na pepelniku, zatisnal oči in poizkušal misfcti — misliti na Nado Senčarjevo. Kako lepa je bila spet oocof! — Samo — tako čudna--tako udiržana, toliko da ne boječa, kar drugače ni bilo njena navada--- In počasi je koncipijent spet odprl oči in iztegnil roko proti svetiljki na nočni muzici, da bi jo utrnil. Sredi tega giba je mahoma prestal. Razločilo je bil začul oprezne korake. k5 so mu iz sosednje sobe udarjaili na uho. Koraki — — seveda so bili koraki, plazeči se, previdni koraki, ki so se izkušaili ogniti vsakega izdajalskega šuma. Boris Moravec nikakor ni bil strahopeten. A v tem trenutku mu je kri vendarle hitreje zaplala po žilah. Hipec ali kaj je omahoval, nato je storil svoj sklep. Na nočna mizioi zraven njega je stal telefon. Malo prej je bil poklical Nado i« jo vprašal, kako se je vrnila domov. Zdaj je previdno segel po slušalo in ga nesMšno vzdignili z rogovil na uho, z drugo roko pa si je potegnil odejo čez glavo, da bi zadušil sieherni glas. Pod debelo odejo je težko dihal. Cela večnost se mu je zdelo, preden se je oglasila gospodična na telefonskem uradu. »Policijsko ravnateljstvo — « je zašepetal tako tiho, da ga je ravmo še razumela. Mahoma se je bil spomnil komisarja Remca. Spet je trajalo neka i časa. preden se je ogia-silo ravnateljstvo. Takoj nato ga je službujoči uradnik spojil s komisarjem, kii ga je bilo po njegovi vrnitvi iz kavarne samo naključje toliko časa zadržalo v uradu. »Tukaj Moravec — dr. Moravec — « se je tiho oglasil koncipijent dr. Šolarja. »Da — prosUm?« je začuden vprašal Remec z onega voda. »Gospod komisar — v mojem stanovanju je vlomilec!« Prestrašen vzklik: »Človek božji, zakaj ne telefonirate najbližji policijska stražnici--?« Moravec se je tiho zasmejal »Ne bojte se, gospod komisar — saj imam orožje! Zadržal bom vlomilca, dokler ne pridete!« »Nezmisai, gospod doktor! Telefonirajte na stražnico!« »Narobe — čakam, dokler ne pridete samU — Gotovo smem pričakovati, da se podvizate!« Vzdih z onega konca voda, kalkor da bi se nekdo vdal v božjo voljo--« Prav, gospod doktor, če vam je toliko do tega--« Nato je bilo vse tiho. Moravec je previdno odloži)! slušalo na rogovi le, zitezel iz postelje, stopil pred nočno mizico in odprl predati. V naslednjem trenutku je držal v roki samokres. Ozki, ostri trak tatinske svetiljke je kakor puščica rezal temo v sobi. Vsako ped je vestno otipal in 'begal po stenah in po sobni opravi. Tako je zaporedoma odkril široko knjižno omaro, dva globoka usnjena blazinjaka in lično kadii-no mizico in se nato pomudil na plošči pisalne mize, ke je bila razen dveh ali treh papirjev popolnoma prazna. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje □aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Hali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M <• m ----.t-i. odgovor, priložite ^lll J.- ▼ MMMIlKafl Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Sli^žbo dobi Beseda 1 Oin. Iavek S Din sa iifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmani«) toesek 17 Ola Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. Premelč. rhinajska 30. 699ea Krojaškega pomočnika za male kose. sprejme takoj Konrad Terbuc. Mariborska 9, Celje. <3969-1 Krojaške pomočnike in pomočnice za d.imske plašče. prvovrstne moti. iščem. Rado Je-rin. Rožna dolina VI/33. 6943-1 Krojaškega opomočnika dobro raarj-enefta, sprejme takoj Anton Medve&ek. — Trbovlje . (£72-1 Salon »Truda« Aleksandrova cesta 5, išče dv-5 izurjeni modist.ki . pomočnici. 6968-1 Pletilca obenem mehanika, ki se dobro razume na ploske ple-tilne stroje, sprejme večja tovarna v Zagrebu. Ponudbe na Pul>Lici bas. Zagreb, pol »43991«. 6037-1 Vsaka beseda SO par: davek Din, t« lajanje naslova * Din, najmanj' Tiesek 12 Oin Za gospodinjo grem k dobrosrčnemu, mirnemu, samskemu gospodu. Ljubljana, Celje št. 30. — Nflslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6947-2 Potniki tie.-e.Ja ) Oin Iavek 3 Otn sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NalmanjSl eneseli 17 Din Zastopnike za Maribor, Ptuj. Ljutomer, Kranj in Novo mesto, išče večja zavarovalnica. Ponudbe pod »Za v aro val ni ca c na ogl. odd. Jutra. 6S71-5 Prodam * 0n> .•slov* > ieseJa I Din. Javek tn šifro aH lajanje * Oin Najmanj!) 17 Oin Narodno nošo originalno kranjsko, že nagrajeno, ugodno prodam. — Ravno tam taidi klavir znamke Forster. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ročno delo«. 6963-6 Avto, tHdto Beseda 1 Din, davek 3 Din, zs šifro ali dajaoje aaslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Tovorni avto •2 in pol tonski, Chevrolet, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ugodno št. 282«. G840-10 Tovorni avto dobro ohranjen, 1 in pol tonski, zamenjam za oeebni eventuelno istega prodam Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod šifro »Prav ugodno«. 6517-1« 3e.->«=ab ) Ola Javek 3 On « šifro ali dajanje naslov. 5 Dia Najmanjši znesel 17 Ola Lanz lokomobilo na pregreto paro, 50 KS, s pregrevalcem, zgrajeno leta 1022., k.i si jo lahko ogledate v obratu, nadalje dy-namo za igtosmesrni tok li6 KW, 1)10 voltov, proda takoj tvrdka: Herz & sin. tovarna salam«. Banatski Kajlovac. 6988-» Seseda I Dta. Javek 3 liti. sa Iifro al) dajanje naslov: 5 Oia NajmanjSI zneski n Dia Orehove hlode iščem za furnirje, z dovo ljenjem za eksport v Av strijo. V poštev "ride sami' prvovrstno blago. Ponudbt na podružnico Jutra v Ce lju pod značko »Furnir«. 6835-;."i Kupujte domače blago! G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec v Ameriko 103 Nekega dne sta namreč prišla k njemu sestra in profesor; držala sta se pod pazduho in mu povedala, da sta se zaročila! Nu, kar čedna dvojica sta bila; kapitan vlačilca je takoj napravil fotografijo, ki jo tukaj vidite. Ker ni bilo zelenja in cvetlic, so jima spletli venec iz morskih jezikov in slanikov. Kapital Beseda I Ola davek 1 Olu za Ilfro ali dajanje naslov: < Oia Najmanj® »nesel n oia Vse denarne posle nakup In prodaja vrednoti nib papirjev vnovčevanje vloge pri denarnih zavodih, menic in čekov, eskont in reeakont posojila Kompenzacije dolgov, k od »ertacije Srečke drž. razredne loterije izvršuje strokovno lo strogo solidno Priložite znamko) Banino kom. pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA. Gledališka ulica li Telefon 98-10. 76-16 Dolžnikom Celjske mestne hranilnice! Več vlo» pri Celjski mestni hranilnici, raznih višin (od "lO.OOO do 250.000 Din), je ugodno, tudi na obroke, naprodaj. Ponudbe na ogl >dd. Jutra pod »Stroj« do M. t. m. 0856-16 Denar na hranilne knjižice seh denarnih ze vodov, do >ite takoj. Strogo soiidno poslovanje. Bančno komis. pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 17. Telefon 38-10. Priložite znamke! 6926-16 »e inesek 80 ~>in n. Prihodnji teden, po osmi uri zvečer. Prosim sigurno. 694VS4 Beseda I Din. Javek 3 Ota za ilfro ali dajanje aaslova - Oia Najmanjši znesek 17 Ola Izjava! Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marija ali kdorkoli na moje ime. Josip Kristan, tkalski mojster, Maribor, Meljska cesta 50. 60S8-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Amatersko, Amerika, Banje, Brez posredovalca, Dobra mirne stranka. Dobra kuharica, Dobra stvar. Dobro kuham, Dobra služba, Foto 100, Kupim takoj, Ljubljanska železnina, 20 let. Ločena, Miekarna, Mala Bebi, Maj 600, Na obroke, Pripravna, Prikupljivost, Pisarna. Pristna, Prometna točka. Pošten, Poštena lfi, Rentabilno, Resen kupec, Sigurnost, Stalna, Sigurna, Stalna, Sigurna trajna eksistenca, Sv. Krištof, Trije odTasli, Tajnost. Vrlo, Velik zaslužek, Vijolica, Visoki gospod. Vesten, VH, Železo, Značaj. Zaupna oseba. Znanje, 400, 292. 4000. Rctzho ;<--eila l Olo Iavek 1 L m iifro ali dajanje aaslova Oia NajmanjSI zn»sek 17 »n TREIICHCO ATE ter vsa li SLAČILA v ogromni izberi, odlično izde ■anu si nabavite aa j ugodneje pri PRESKERJU Petra t. U lelefon 38-83 Telefon 2059 Suha drva. premog, Karbopakete w ^ dobite pn 1. POGAČNIK Boboričeva uL št. 5 Okoliški gostilničarji o stanovskih zadevah Ljubljana, 26. marca. V salonu restavracije »Pri levu« se je vršil dopoldne ob izredno veliki udeležbi članstva redni občni zbor Gostilničarskega združenja za ljubljansko okolico. Zbor je otvoril predsednik g. Franc šušteršič iz Zapuž. Pozdravil je zastopnika mestne občine mest. svetnika g. Ferda Pavlica, zastopnike raznih gospodarskih ustanov in zastopnika zveze ravnatelja g. Petelna, nato pa se je spomnil med letom umrlih članov: Ivana Bohinca iz Medvod, Jožefa Čada iz Podrožnika, Srečka Cirmana iz Št. Vida in Zavirška Ivana iz Šmarja. Spomin pokojnikov so prisotni počastili z vzklikom »Slava!« Zatem je predsednik omenil, da odpade od združenja zaradi priključitve okoliških občin k mestu V dosedanjih članov, ki bodo v bodoče udruženi v Gostilničarski zadrugi za mesto Ljubljano. Izčrpno poročilo o delovanju v preteklem letu je podala gdč. Marija Kozamerni-kova. Iz njega sledi, da je zaradi rigoroz^ nega izterjavanja davčnih zaostankov združenje vložilo pritožbo na finančno direkcijo. obenem pa prosilo tudi zvezo in Zbornico za T0T za intervencijo. V pritožbi se je poudarjalo, da mnogi vsega predpisa niso v stanu poravnati naenkrat, pač pa v obrokih, ker so po večini mali obrtniki. Na j>ogoste pritožbe članstva, da se za majhno prekoračenje policijske ure izrekajo denarne kazni, je združenje z zadoščenjem ugotovilo. da je našla zvezna uprava pri banovini za svojo pritožbo največje razumevanje. V juliju lani je izdala banska uprava novo naredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov. Gostilne smejo biti odprte zdaj v ljubljanski okolici do 23. kavarne pa do 1. Združenje je vložilo na dravsko finančno direkcijo in sresko na-čelstvo mnogo ovadb, odnosno pritožb proti krošnjarjem. posebno proti onim iz Hrvatske. ki prihajajo v naše vasi kar s celimi vozovi vina. Združenje je vodilo borbo tudi šušrmarstvu po trgovinah in storilo potrebno, da se v bodoče trgovine ne bodo več vmešavale v posle gostilničarjev. Za člane z inkorporiranega ozemlja je združenje vložilo prošnjo na ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, naj ne zahteva nikakih kavcij od založnih kleti. Obenem je združenje zaprosilo s spomenico oddelek mestne klavnice, da dopusti do nadaljnjega, dokler se ne pripravijo prostori. klanje živali 5e na domu. z motivacijo. ker je nehigiensko in v zvezi z velikimi stroški dovajanje živali s periferije na klavnico. Z zadovoljstvom je dalje zaznalo združenje, da je ministrstvo financ ugodilo zahtevi zveze in izdalo novo razvrstitev točilne takse po tar. post. 62. taksnega zakona. Nova razvrstitev točilne takse je tako v izdatni meri znižana za podeželske gostilničarje. Tninioa je omenila drtlje. da je bila ustanovljena v letošnjem letu v Ljubljani tros+ilničarska šola za go-stilničarske srosnodinie pod vodstvom strokovnih učiteljic. Ta «ola je namenjena zlasti hčerkam naših gostilničarjev kakor tudi vsem ostalim dekletom, ki imajo veselje do te?ra posla. Tz okoliša združenja obiskuje to šolo več gojenk. V Ljubljani bo letos v začetku junija tretji vsedržavni gostinski kongres v zvezi z veliko gostinsko razstavo, ki bo pokazala razvoj in pa sedanje stanje gostilničarskega stanu. Da bo mosroče doseči čim lepše uspehe, bodo morali tudi gostilničarji z dežele priskočiti na pomoč z razstavnim eradivom. V preteklem letu so • bile podeljene v okolici tri koncesije za gostilne in dve krčmarski konepsiji. Vsega članstva šteje združenj" 275 (25fi irostiln. 11 restavracij, pet krčem in trije buffeti). Za nadzorni odbor je poročal g. Anžur ] in predlagal odboru razrešnieo. ki je bila | sprejeta soglasno. Ker dosedanji preds<*d- | nik s priključitvijo okoliških občin k Ljub- l Ijani odpade, je bil soglasno izvoljen za novega predsednika g. Avgust Kane iz Podsmreke. v ostali odbor pa gg. Janko Cirman iz Mednega. Filip Bohinc iz Medvod, Jeriha Mihael iz Dolnje Hrušice, Mo-dic Jakob iz Bresta in Rudolf Babnik. Zbor je nato sprejel proračun za prihodnje leto v znesku 31.000 Din. Sledile so slučajnosti in se je razvila živahna debata v raznih zadevah gostilničarskega stanu. RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji ca radio, gledališče, film »Naš val« Mesečna naročnina Din 12 Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Izvleček ii programov Petek 27. marca Ljubljana 11: šolska ura: Ob 100 letnici Ciglerjeve »Sreče v nesreči« (dr. R. Kola-rič). — 12: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 14: Vreme, borza. — 18: ženska ura: O tkaninah (ga. štibernik Dana). — 18.20: M. Ravel: Bolero (plošče). — 18.40: Delavsko predavanje: Naši vajenci (g. Pernišek). — 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: III. ura slovenske klavirske glasbe. Uvodno predavanje: g. prof. Marjan Lipovšek, klavir solo: dr. Danilo švara. — 21: češka glasba (Radio orkester). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Sobota, 28. marca Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delo- pust igra radio orkester. — 18 • 40: O me-dionizmu (prof. Jos. Šimenc). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.o0-" Nac. ura. — 19.50: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.15: Ronnv jazz. — 21.15: Pozor! Uganite za nagrado konec »Čudne zgodbe profesorja Hudobivnika«. Zvočna igra, napisal g. Joža Vombergar, izvajajo člani rad. dram. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 16.30: Narodne pesmi- — 17: Godalni kvartet. — 19.50: Narodna glasba. — 21.30: Orkestralen koncert. — 23: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 1210: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Večer zagrebških madrigalistov. — 21: Pesmi z orkestrom. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19-15: Banio-trio. — 19.50: Zvočna igra. — 21.50: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — 22.30: Godba za ples. — Varšava 20: Jazz,— 21.30: Vedra glasba,— 22: Simfoničen koncert.— 23.05: Ples.— Dunaj 12: Plošče.— 15.40: Orkester mandolin.— 16 50; Pevski koncert.— 17.20: Plošče po željah.— 17.50: Vokalna glasba Islama— 19.10: Operetni večer.— 22.10: Chopinove klavirske skladbe.— 23.05: Ples.— Berlin 19: Koncert orkestra.— 20-10: V plesnem ritmu po Berlinu,— Miinchen 18: Lahka glasba.— 19: Vesele Bachove skladbe.— 20.10: Zabaven večer.— 23: Plesna muzika.— Stuttgart 19: Sveže izbrane melodije— 20.10: Lahka godba orkestra in solistov.— 22.30: Vojaška godba.— 24: Nočni koncert,— Rim 20.35: Veseloigra,— 22: Lahka in plesna muzika. Perfekten poročen strežaj ki ima že dolgo prakso kot sluga, zanesljiv in spreten, dobi mesto takoj. Reflektanti naj pošljejo svoje pismene ponudbe z navedbo plačilnih pogojev, in če možno, s sliko, na ogl. odd. Jutra pod »Perfekter Diener«. i I Naša iskreno ljubljena, predobra mama in stara mama, gospa IVANA PREK roj. BIZOVIČAR ZASEBNICA, nas je danes po kratkem trpljenju za vedno zapustila. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 28. t. m. ob 5.*uri popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 26. marca 1936. Žalujoče rodbine PREK — TOMAŽ IČ — BIZOVIČAR. # Potrta glot>oke žalosti naznanjam, da je moj ljubljeni soprog, oče, stric, svak, gospod JERNEJ PINTER BANČNI RAVNATELJ V P., dne 26. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. marca ob 5. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Gosposvetska c. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 26. marca 1936. MARIJA PINTER, soproga; MARIJA, hči; DANILO, sin in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Rflmikaz. — Za Narodnr tiskarno d. d. kot Uskarnarja Prane Jezerfiek. — Za tnaeratal del Je odgovorea Aloji Novak. ~ 1 LJubljani