Gospodarstio. Uinagrgdniittfo Letošnja vina vsebu^io razmeroN ma precej kisline, ki pa ni neprijetiiBi in se bo porazgubila naravDim potam pri nada^nem dobrem razvoju yina* V slučaju potrebe zamoremo umetno pospešiti to ,,odpravljan;oK kisline na^ la način. ako mlada vina po konftanem glavnem vrenju teraeljito prema* šavamc z drožami vred. Drože so Ibh ios zdrave, ker ni bilo milega grozd-* ja. Vsak teden naj se enkrat temeljjH fo premeša. Kdor nima posebnega mo^ Šalnega droga iz pocinkanega železa, .'ahko meša s snažnim hlodom. Na ta uačin preraešana vin;i se navadno ž'e f/red prvim pretakanieai bolje izfiistijo^ V splošnem pa Je' to >. ostopanje pripo^ ročljivo le pri vefi ali manj nezrelih sicer f:a zdravih letmkih in sorfah —, ker je gotova količii:a kisline v vinu iiak potrebna K,aKvoj sladkorjn v grozdju letoŠnjega pridelka, V Mnarski in sadjarski šoii v Mariboru so ugotovili, da sa jo v razdobju 15 clni, namreft oJ 24, sopterobra do 9. oktobra, zvišala vseu biaa siadkorja pri naslednjili gestih. sortah (doma5i nasadi), takole: pri tra rrilnou od 20 na 21.5%, pri silvanctt od 19.5 na 21,5%, pri belem burgundcu od 18.5 na 21.5%, pri lagkem rizlingn od 18.5 na 21.5, pri gipoau (Moh sler» od 15.5 na 20.5%, pri rizlinga (mala gragevmaj) od 15 na 20%. Oddaja vinsldh trt iz državnili trtniii aasadov- Spomladi leta 1922 sa bodo oddajale trte iz državnih trtnili nasadov- Vinarsko nadzornigt\o v, Maribcru ima na razpolago okoli 7ft tisoč copljenk, 25,000 korenjakov ia 200.000 ključev. Cene bodo-slede6e:. U cepljenke Ia, za 100 komadov 350 K; cepljonke Ila za 100 komado 150 Kr 2, korenjaki Ia, za 100 komadov 70 kron; korenjaici Ila, za 100 komadov 35 K; 3. kljud Ia za 100 komadov 20 kron; ld|juči j.Ia za 100 komadov 10 kron; To tfer.s veljajo le za manj ima vite posestnil;e, ki doprinesejo od pri-! stojne občine tozadevno potrdilo. Vsem cirugim naročnikom se bodo trte zaračunale 70% dražje, Nasprotao se oe* na v slučajik dokazane revšSine 08i na zniža za 25%. Nadal|e veljajo te cene le na oddajnem me&tu v pristoid: državni trtaici^ Omot in dovoz na žolezDico ali pošto se zaraSuni poaebej. ,Trte dobijo le vinogradniki iz Siovenijie, ki m zavežejo, da bodo »sto sadili mp, lastni zemlji. Pri dod^itvi koreniakov se bo oziralo v prvf vrsti na one narocnike, ki nameravar jc zasaiti lastni maiičnjak, pri dodelitvi kljrčev pa na one, ki cepijb trta za lastni vinograd in l^e za za prodajo in ki do.)rin-eseja tozadevno potrdilo pristojrr? občime. Naročila ge sprejema,io pri drž. trtiilii nasadih. i-i pri pristojro.m vinarskem nadzornigtvu v; Maribora in sioer najkasneje do konca novombra 1921. Po tem roku se> irte nudelijo sorazmerno med vse u^ pravičcoa naročnlko, katerim se doht-vi iozadevna nakaznica. Vsak uaI ročniiM ki se mu nakažejo naroSenoe vrste trl, je obvezan iste prevzeti in plaCpii. NaroCnil^, ki dobijo dodeljene di nge sorto nego so jih naroSili v nadoraestilo, mcrajo nakaznice, 6o dodcljiiiili vrst no želijo, tekonj 14 dni s. priporočeno pošto vrniti, drugaCe sa tudi oni zrvezani nakazajie trte prevzeli in plaSati, , Kmet. podrnžnlca v Ptuju priredi v nedeljo, dne 27. novembra v dvoranl g. Zupan6i6 poučno zborovanje. — Zaeetek bo ob 9 uri prodpoldno. Prednval bo g. predsednik Kmetijsko dru žbo za Slovenijo Gust. Pirc o kmetij-« s<vu itd. Pri tej prfliki so bodo sbrefemala, tudi naročnina za galico in; udnina za leto 1022. K obilni udeležbi vabl nadelnik. ^ Cebelarska podružnlca za okraj Sv. Lenart s sedežem pri Sv. Trojici v SIov. gor. vabi uljudno vse Clane iu prijatelje čebelarstva na obc. zbor, ki se vrgi dne 18. deo. 192,1, dopoldne ob 9, uri y gostilnl g. 'Antonije Arnug \vi Sv. Lenartu v SIov. gor. K obilni adeležbi vabimo prijatelje čebelic! Slinovka in parkljevka se epet giri. Pokra inska uprava za Slovenijo je proglasila za okužene okolige sle 5e<5e krajo: 1. vse občine političnega okraja logaškega in občino Vrhnika. 2 iVse občine sodnega okraja brežiškega in obCine ArneŠko, Anže, Blanca, Gorica, Rajhenburg, Sevnica ter Siolovnik sodnega okraja sevnigkega* V teh navedenih krajih, se je strogo držati zdravstveoih predpisov in dolo&l, objavljenili v »Uraidnem Ustu" gf, 136 Uvoz žlvlne v Italijo zopet dovoIjen. Italijanska vlada je dovolila uvoz živine pod sledečimi pogoji: Zivina se pusti v živem stanju do Trgta in Ankone, kjer se v klavnicah pokolje, tako da pride le mrzlo meso v državo . ,V vsa druga mesta je uvoz popolno ma prepoveclan. Marlborsko sejmsko poročilo. Na zadnji živinski sejm so prignali: 10 bikov, 126 volov, 344 krav, 7 telei in 7 konjev. Sfoupaj 494 komadov. PovpreSne oene za različn© živalske vrste so bile slede6e: debeli voli 15—18 K, poldebeli voli 11—14 K, plemenski .voli 11-14 K, biM za kHanje 9—11 K, klavne krave, debele, 12—14 K, plemonske krave 7—12 K, molzne krave 12-1.6 K, breje krave 10-16 K, mlafla živsna 7—13 K, teleta 14—1-6 K za 1 kilogram žive teže. Krave za klobasarje 1 kg žive teže 6—7 K. Sejmsko poročilo. Na svin|ski sejm dne 11. novembraj 1921 so pripeljali radi slajbega vremena samo 20 komadov svirj. Cene so ,bile sledeče: Mladi prašiči ,5, tednov stari3 komad 150—200 K, 6—7 tednov stari 300 do 350 K, 5—6 mesoev stari 1200—1500 K eno leto stari 3000—3500 K. PlemenBklh in polpitanih svinj spk>h ni bilo aa sejmu, Mosne cene v Mariboru: Volov' meso prve vrste 1 kg 22—24 K, druge srste 18—20 K. Meso od bikov, krav, telx 18 K. Telečje meso prve vrste 20 K, drnge vrste 18 K, Svinjsko meso sveže 22 K* Na živinskem sejmn v Ptuju. V torekj 15, novembra so se cene gove- ]i živini precej dMgnilfi. Ljubljanski ia zagrebšk} /kupci so pla&evaJi vole, ki so tehtati nad 1200 kg po 18 do 20 K 1 kg žive teže. Izjemo je delal posebno lop jpar, volov, za katere Je plačal ljubljaoski Predovič oelo 24 K. iTehtaii so oko|. 1600. kg» Italijanskib. kupcev ni bilo. Zlvinske cene na Hrvatskem. PovnreSne cene živini na hrvatskiii tr žišCih.' so sledeče: V zagrebgki županiji: voli 16-20 K, biki 12-16 K, in krave 12—16 K; v bjelovarsko-križevski županiji: voH 18—20 K, biki 14 —20 K, krave pa 10—18 K za kilogr. i;ive teže PodietnJI doma&iriL Drr.žba ^Me&na" v Mariboru je dosegla" da lalika s posebnim Madilnim vlakom vozi vsak teden 5—6 vagonov mlesa v Svico. — 1'revoz mesa se vršd v vagonih, v katerili električni obrat sproti proizvaja led, tako da sa meso na dolgi poti prav niž ne skvari. V Svici prid8 ©n kilogr^*" govejega. mesa v nagi vaJuti na 150—200 K. Svicarji prodajajo svojo živino kot drago plemensko živino v druge deželt^ meso pa uvažajo. Zvišanje krugnili cen. v Beogradu ,Y Beogradu so zvišali krugne sene takole: črni kruh. 3 dinarje, beli kruh. 4 djnarje 30 para. C«ne se razumejb v kilogramUi, Cene poljskim pridelkom. V^led padanja vrednosti aagega denarja so v preteklem tednu žitne cene in cane za druge poljske pridelke mofino po SKOČile, Tudi slabe prometne razmere so mnogo pripomogle k stalnemu »a raŠSaniu ž:tnih cen. Na žitnem trguv Zagrebu je bilo v prejgnjem tednu — j:rav malo pženice. Prodajala se je po 1200 do 1300 K za, nvrtersjci stot. Na žitnem trgu so ponujiJi rž samo srbskega izvora in so }o plaSevali po 750 do 770 K za meterski stot. Tudi ječ men je bil samo srbskega izvora in le slabo blago, za katerega ni bilo dosti popraševanja. Prvovrstno blago so pa kupovali po 1100 K za meterski stot. Popragevanje po ovsu je prece] popustilo. Cene so se gibale med 750—770 K za meterski stot. Očiščeno blago je pa doseglo ceno 800—820 K. Po stari koruzi je bilo po[)ragevanje zelo živalino rn temu primerne so bile tudi cene, ki so se gibale okrog 1100 K, Nove koruze ni bilo dosti, večinomablago iz Banata in je stal meterski stot 840—870 K. Po moki je bilo popraševanje zelo živahno, zlasti po kupcih. iz Ceške. Cene so bile za nularco 18 do 18,40 K za kilogram, za krugno mo ko pa od 15 do 16.50 K za kilogram. Otrobov je bilo malo na trgu. Meterski stot je stal 5^0-640 K. Fižol so kupovali samo zr domafio potrebščino. Pisani fižol je Gtal 1000 K, beli 1200 K met. stot. Novi motorni plugi. Neka duna]ska tvrdka je izdelaia novo vrsto malih motornih plugov, ki orjojo 70 cm globoko. Motor ima 12 konjskih sil in se mor"} uporabiti tudi drugje. Poiz !<usi so se jako dobco obnesli. Ijlmolj. Na hmeljskem frgu v Zatcu tud; v pretekli dobi ni bilo nobe nega živahnega popraSevanja po bmeIju. Za prvovrstni hmelj so ponujali ,.500—C400 čehoslovagkih kron za 50 kg., za tuj hmelj pa po 4800—5000 K za 50 kg. Cene so padle za 200—300 K ;>ri kilogramu. 'Vrednost denarja. Amer|3fki dolar stane 268 nažih kron, Za 100 nemžkiU mark je plačati HH naših kron, za 100 avstrt'.jskih kron 6, za 100 oelio slovaških krai> 299-302, za 100 laških jir 1050 jugoslovanskih kron. 1 Iranc. Irank stane 19% nagili kroa, Vrednost i;a&ega denarja' je poskofiila za 40 toCk *n notira v Curihu 1,90*