.................................................................................................................1=1 jiS":™ Sli*':::::: LJUBLJANA 15.4.71 GUČEK Dne 11.1.1971 nas je nenadoma, nepričakovano in za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec, tovariš in prijatelj Lojze Guček. Po krajši bolezni je umrl v bolnici v Novem Celju. : Lojze se je rodil dne 28.4.1928 leta. V Celju je obiskoval meščansko šolo, nato j se je učil v trgovini. Tri leta je bil zaposlen v gradb. podjetju v Celju. Leta 1954 se je zaposlil pri poslovalnici Brežice, kjer je ostal vse do svoje smrti. Vodil je skladišče v Sevnici ter prevzemal material na sevniškem področju. Kadarkoli je bilo to potrebno, je delal tudi v brežiški poslovalnici. Bil je član ZK. Dostikrat je bil voljen v samoupravne organe, kakor tudi v sindikalne odbore. Težko je pisati o ljudeh, ki so nam dragi, a so za vedno odšli iz našega življenja, j Bil nam je drag in ljub in z njim smo preživeli dolgo vrsto let. Bil je izredno požrtvovalen, nesebičen, tovariški in ves predan svojemu podjetju. Tih in skromen kot je bil, je vedno skušal na svoj miren, ljubezniv način reševati probleme, ki so se pojavljali. Bil je vedno in povsod po svojih močeh pripravljen pomagati. -Z resnično žalostjo v srcih smo se od njega poslovili, ko smo ga dne 13.1.1971 pospremili na njegovi zadnji poti, na pokopališče v Radeče. Odšel je k večnemu počitku. Našel je svoj mir. Lik skromnega in zvestega tovariša pa bo z nami žive! dalje. x Milena Lemos LETO IX. ST. 54 in 55 SLAVNOSTNO * ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Dne 23. decembra lani, kmalu potem, ko se je končal skupni sestanek UO in DS v Ljubljani, je bilo še slavnostno zasedanje DS v čast 20 letnici delavskega samoupravljanja v podjetju. Za delovnega predsednika tega zasedanja je bil izvoljen DANILO JANČIČ, e-den prvih članov UO podjetja. Tovariš TONE PLEŠEC, predsednik sedanjega DS, je prebral poročilo o samoupravljanju v 20 letnem obdobju, vmes pa je vpletel tudi nekatere bodoče naloge. Govoril je tudi direktor podjetja tov. JANEZ RAMOVŠ. Orisal je dosedanje uspehe in opozoril, da stoje pred ko -lektivom vse težje naloge. Na slavnostno zasedanje v čast 20 letnici delavskega samoupravljanja v podjetju, šobili povabljeni tudi vsi člani prvega delavskega sveta iz leta 1950, povabilu pa so se odzvali naslednji: ANKA MARINKO JANEZ BRUNČEK IVAN BO RO VIČ VENČESLAV KOLAR FRANC RADANOVIČ in PETER DRINOVEC MARTIN TESOVNIK - starejši - se je opravičil. KUPNO ZASEDANJE DS IN DO Dne 23. decembra lani je bilo skupno zasedanje članov DS in UO podjetja. To je bilo 59. zasedanje DS In 57. seja UO. DNEVNI RED -ZAPISNIK IN SKLEPI Na dnevnem redu je bilo 12 točk, toda na predlog tov. MANCINIJA sta bili iz dnevnega reda črtani 5. in 6. točka. To je bil predlog za spremembo in dopolnitev pravilnika o premijah In poročilo o finančnem rezultatu poslovanja s papirjem. Obe zadevi sta namreč terjali natančnejšo obdelavo in dopolnitev že znanih ugotovitev. Pri preverjanju zapisnika 56. seje UO in 58. zasedanja DS so bila postavljena vprašanja glede Izvrševanja sklepov. Nekaj sklepov rti bilo izvršenih. Kontno so člani vsebino obeh zapisnikov sprejeli. @ • • POROČILO INVENTURNE KOMISIJE Od 21. septembra do 9. decembra 1970 Je inventurna komisija pregledala 10 skladišč. Komisija je med drugim predlagala tudi odpis 5 vagonov papirja, ki je zaradi samovžiga zgorel na železniški postaji v Novi Gorici, Papir je bil namenjen v Izvoz, poslan pa je bil iz Brežic. Predlog komisije je bil sprejet. Nekaj razprave pa je bilo tudi v zvezi z manjkam betonskega železa v Kopru in o 1180 kg kolutov, ki šobili slabe kvalitete. Na kraju te točke je bila izvoljena CENTRALNA POPISNA KOMISIJA, ki naj bi med drugim ugotovila tudi to, če |e bil popis vseh sredstev pod- jetja pravilen. V komisijo so bili Imenovani: VETROVEC, ERŽENOVA, REBRAČA in FRANK. NOVA OSNOVNA SREDSTVA Zaradi dolgega dobavnega roka je bi -lo potrebno že tedaj sklepati o nabavi nekaterih osnovnih sredstev, čeprav jih bo mogoče dobiti šele čez slabo leto. Sprejet je bil sklep, da se nabavi naslednja nova osnovna sredstva: - 2 kombija, - mehanografsko in pisarniško opremo v vrednosti 16.000.-din, - lopo iz železne konstrukcije za skladišče v Ptuju, - 8 tonski vlačilec TAM, - 7 tonski FAP, - TAM 2000 in nakladalno rampo za skladišče v Kranju. OBNOVITEV POGODBE Z DELIGRADOM Pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju z Deligrodom iz Aleksinca v Srbiji je bila sklenjena za leto 1970. Ker to podjetje v letu 1970 ni izpolnilo vseh obvez do našega podjetja, je nastalo vprašanje o pravilnosti obno -vitve pogodbe za leto 1971. Z ozirom na to, da so v Deligradu menjali vodstvo podjetja, ki je obljubilo resnejše sodelovanje, je bil predlog za obnovitev pogodbe sprejet. Izvajanje letošnje pogodbe z Deligrodom poteka zadovoljivo. KREDIT ZA OSNOVNA SREDSTVA Investicijski program podjetja je tako velik, da bo izčrpal vsa lastna sredstva pa jih še ne bo dovolj. Zato sta se UO in DS odločila, da podjetje najame kredit za nakup dveh HIAB dvigal In za dve stiskalnici tekstilnih odpadkov. Kredit bo treba vrniti v 5 letih In s pre cejšnjimi obrestmi. KREDIT TUDI ZA OBRATNA SREDSTVA Obratnih sredstev nikoli ni dovolj,čeprav naše podjetje vlaga v obratna sredstva zelo veliko ustvarjenega dohodka. Ponudila se je prilika za najetje kredita iz sklada skupnih rezerv Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. Predlog, da se najame kredit v višini 500.000.- din, je bil sprejet. Kredit bo treba vrniti v pol leta. KOLAR VENČESLAVI - VRŠILEC DOLŽNOSTI Ker je Jože Mirnik dal odpoved, je bil na njegovo mesto postavljen, v svoj stvu vršilca dolžnosti, Kolar Venčeslav, sicer skladiščnik in pomočnik poslovod je. Pod isto točko se je tov. Vižintinu iz Kranja dovolilo, da opravlja tudi posle vršilca dolžnosti šefa skladišča na Jesenicah. @ S 0 POSLOVODJA OPROŠČEN Poslovodja poslovalnice v Kranju ni po nalogu odpremil kosti. Ker je tov. Vižintin član DS podjetja, je o tej kršitvi delovne dolžnosti moral razpravljati DS. Kasneje je sicer hotel odpremi-ti kosti, pa ni dobil vagona, medtem ko je kosti odpeljalo že drugo podjetje. Ker se s kostmi redno ne ukvarja -mo več in ker železnica ni pravočasno poslala vagona, so se člani DS izrekli za oprostitev. Obenem so sklenili, da podjetje ne bo podpisalo pogodbe za dobavo 600 ton svežih kosti Kemični industriji Vranje. Transport kosti je vezan na dovoljenje sanitarne in -špekcije, ki pa nam takšnega dovoljenja ne bi dola, saj nimamo primernih vozil za transport kosti. ★ Dopolnitev je predlagal predsednik DS Tone Plešec in sicer, da se člen 100 dopolni z naslednjimi določili: -"V okviru podjetja se lahko ustanovi komisija za preverjanje varnosti pri delu na novih in obstoječih strojih in delovnih napravah. Komisijo iz prednjega odstavka Imenuje direktor podjetja in jo sestavljajo poleg varnostnega inženirja še po en strojni in elektro inženir. Komisija je pooblaščena izdajati potrdila (certifikate) o tehnični sposobnosti in varnosti stroja." DODATNI REGRES ZA DOPUST V letu 1970 je bil v našem podjetju način regresiranja dopustov spreme -njen. Že tedaj je bilo predlagano,da se naj delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke na družinskega člana kot din 550.- din mesečno, da še dodatni regres. Na tem 59. zasedanju DS je bil v zvezi s tem sprejet naslednji sklep: - Če pride na družinskega člana do 350.- din osebnega dohodka na mesec, znaša dodatni regres 10.- din dnevno, - če pride od 350.- do 500.- din je dodatni regres 7.- din, - od 500.- do 600.- din pa 5. - din dnevno. Velja za 10 dnevni dopust in samo za tiste člane kolektiva, ki so ali bodo 10 dnevni dopust izkoristili v naših počitniških domovih. ★ nov REZERVNI SKLAD Pravzaprav ne gre za nov rezervni sklad, pač pa gre za nova določila o oblikovanju in črpanju tega sklada,ki jih mora sprejeti DS podjetja. Preje je bilo namreč to določeno z zakonom. sredstva v zadnjih 3 letih, je rezervni sklad dovolj velik in se vanj ne vlaga več. Sredstva rezervnega sklada podjetja se lahko trošijo za: - kritje izgube podjetja kot celote - za znižanje cen zalog blaga, ki ne gre v prodajo - za kritje neodpisane vrednosti raz- ■ hodovanih osnovnih sredstev - za posojilo fondu osebnih dohodkov delavcev podjetja - za obratna sredstva. Tak predlog je dala tovarišica Tekav-čeva. Bil je v celoti sprejet. ★ NOVI UPOKOJENCI V decembru mesecu lani ter letos janu- j ar ja in februarja meseca se je redno ali j invalidsko upokojilo osem naših delov- [l cev, od katerih so nekateri bili pri nas zelo veliko let. O dveh in sicer o Jožetu Vidmarju in o Vinku Magistru pi -šemo v tej dvojni številki, radi pa bi se s par vrsticami oddolžili vsem, ki so odšli v pokoj. Prosimo vodstva posloval - jj nic, da z novimi upokojenci stopijo v § stik in jih prosijo za sliko in kratek življenjepis, nato pa naj oboje pošljejo kadrovski službi na upravo podjetja.U-rednik ima v evidenci naslednje nove upokojence: Cerar Anton iz Ljubljane, Habuš Aleks iz Maribora, Kamnikar Peter iz Ljubljane, Kuzma Ludvik iz Murske Sobote, Sedmak Jože iz Pivke in Skrbinšek Franc iz Ptuja. (nadaljevanje s 1. strani.) Te dopolnitve veljajo od 1. januarja 1971. ★ ★★★ Osnova za oblikovanje sredstev rezervnega sklada naj bi bila obratna sred -stva, ki so bila potrebna za poslovanje v zadnjih 3 letih. Stopnja odvoda naj bi bila 2 %. Ko bo zbranih 30 % sredstev, ki so bila potrebna za obratna Direktor podjetja in predsednik delavskega sveta sta gostom, ki so prvi zaorali ledino samoupravljanja v našem podjetju, poklonila skromna darila. s. koman O ZAKLIUCNEM RAČUNI Si.Sill 111 II 60. ZASE1AHII IS ZA LETO 1970 Zadofa seja UO je bila 18. februarja, zadnje t,j. 60. zasedanje DS pa je bilo 26. februarja letos. V dnevnih redih obeh sestankov samoupravnih organov podjetja je dominirala točka o zaključnem računu za leto 1970. Na UO so bile samo 4 fočlce dnevnega reda, na DS pa kar 14. Na UO so podrobneje obdelali poročilo o zaključnem računu in na koncu sprejeli velik stolpec predlogov za delavski svet« DS je v svojih sklepih upošteval predloge UO, Važnejše sklepe v zvezi z Izaključnim računom kakor tudi sklepe, ki so bili sprejeti na osnovi razprave po ostalih točkah dnevnega reda obeh samoupravnih organov našega podjetja, vam prinašamo v sestavkih pod samostojnimi naslovi, USPEHI V 1.1970 Ng UO je o zaključnem računu za leto 1970 poročaI tov. Stane Mancini, na DS pa predsednik UO, tovarišica Justi Tekavčeva, Oba sta povedala, da je podjetje v preteklem letu uspešno poslovalo, sicer pa so člani obeh samoupravnih organov podjetja lahko to videli tudi iz podatkov o zaključnem računu, ki so jih prejeli skupno z vabilom na sejo oz, zasedanje, Produktivnost se je v odnosu na leto 1969 povečala za 28 %, nekateri ostali pokazatelj? pa sicer kažejo zaostajanje, Tov, Mancini je s tem v zvez? delal s " Nove naložbe ne dajejo ustreznih novih rezultatov v novem dohodku že nekaj let nazaj. Potrebno bi bilo pripraviti podrobnejše analize o naložbah in poslovanju z namenom, da bi se stopnja rentabilnosti v prihodnjih letih zvišala" , Tovarišica Tekavčeva pa je tudi opozorila na izplačevanje akontacij osebnih dohodkov, k! bi morali vedno biti v-okviru dejanskih dosežkov, ne pa višje, ker potem pride do različnih in hudih težav. Zaloge niso bile previsoke, Osebni dohodki $o se dvigali v sorazmerju s produktivnostjo, Razlike med osebnimi dohodki posameznih poslovalnic so se znižale - po zaslugi prispevka v tako-zveni sanacijski sklad. Kljub temu, da so se osebni dohodki v povprečju dvignili za 25 % napram letu 1969, je u- stvarjeno razmerje med osebnimi dohodki in skladi boljše v korist skladov in tako dobro ni bilo od leta 1965 dalje. Razmerje je znašalo 69,49 na -pram 30,51 % v korist osebnih dohodkov. Celotni dohodek našega podjetja je prvič znašal preko 10 milijard starih dinarjev^ prodali pa smo nekaj čez 95.000 ton blaga. PRAVILNIH I PREMIM Kako občutljive so stvari v zvezi s premijskim nagrajevanjem nam pričajo razprave na zasedanjih delavskega sveta, saj skoraj nobeno zasedanje ne mine, ne da bi se pogovarjali tudi o tem. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so bile sprejete naslednje spremembe oziroma dopolnitve Premijskega pravilnika: predlog direktorja podjetja oz. poslovodja ali obratovodja odloči, da premijskemu upravičencu premija ne pripada, če ga po poslovnih podatkih o-ceni, da ne izkazuje zadovoljivega poslovnega uspeha. - Taka odločitev velja vse dotlej,dok1 ier premijski upravičenec ne doseže pozitivnega tromesečnega poslovnega uspeha. - Premijskemu upravičencu ne pripada premija tudi v primeru, če organizacijska enota, v kateri deluje, izkazuje preplačilo osebnih dohodkov. ■e*™- DOLOČITEV PRISTOJNOST! KOMERCIALNEGA BIROJA Delavski svet je na zadnjem zasedanju sprejel naslednjo organizacijo komerci jainega biroja pri upravi podjetja; - Komercialni biro ima naslednje enote: a) centralno skladišče barvnih kovin in reprodukcijskega blaga b) referat za odkup in prodajo železniškega blaga c) poslovalnica v Beogradu - Odredbodajalec te enote, ki bo poslovala kot evidenčno obračunska eno- m PREDMETA POSLOVANJA Pojočemu prodajna mreža na drobno je bilo vprašanje, ki se je večkrat pojavilo na zasedanjih delavskega sveta. Zadnje čase, ko je likvidnost poslovanja eno naj ■ težjih vprašanj, pa je trgovino na drobno, kjer se plačuje v gotovini, še zlasti interesantna. Tako je tudi na zadnjem zasedanju DS bila podana obrazložitev predloga za razširitev predmeta poslovanja našega podjetja na prodajo in nakup izdeM kov črne metalurgije in gradbenega materiala. Razprava o tem predlogu je pokazala, da niso vsi razpravljale! enakega mišljenja! toda po obrazložitvi, da se bodo s to dejavnostjo ukvarjale le tiste enote, ki bodo imele posebno ugodne pogoje za uspeh, je bil sprejet sklep, da naj se razširitev registrira. O trgovini na drobno je bilo govora tudi v zvezi s predlogom, da se trgovina sor-S tirnice tekstila v Ljubljani osamosvoji. Člani DS so ugotovili, da ta predlog ni dovolj utemeljen, da se naj o njem še razmišlja. So pa člani v zvezi s to razpravo sprejeli dva druga sklepa in sicer, da se trgovina v Metelkovi ulici v Ljubljani priključi ljubljanskemu tekstilnemu obratu in da naj podjetje organizira enotno nabavo blaga za prodajo na drobno za vse trgovine v podjetju in za vsa skladišča, ki se tudi ukvarjajo s trgovino na drobno. RAZŠIRITEV .. —-——- .............— — (Nadaljevanje s 4. strani.) ta, v sklopu komercialnega sektorja skupnih služb podjetja, bo vodja oddelka za barvne kovine in reproduk -cijskega blaga, iz komercialnega sektorja . V KRANJSKI POSLOVALNICI Kranjska poslovalnica je med tistimi našimi poslovalnicami, v katerih imajo delavci najvišje osebne dohodke, toda to ne pomeni, da tam vlada zadovoljstvo. Predstavniki te poslovalnice so prišli celo opozoriti direktorja podjetja na resnost njihovega položaja, direktor pa je o tem seznanil upravni odbor. Poslovodja poslovalnice tov. Vižintin je resno bolan in je v bolniškem staležu. Šef skladišča v Škofji Loki je tudi v bolniškem staležu, šef skladišča no Jesenicah pa je bil premeščen na delovno mesto skladiščnega delavca. Poslovodjo samo ^občasno nadomešča tov. Tone Plešec |iz uprave podjetja. j Razprava na UO je potekala v tej sme-Iri, da bi tovariša Vižintina zaposlili jjna upravi podjetja, čim bi zopet lah-fko začel delati. Do ozdravitve tov. »Vižintina naj bi poslovalnico vodil tov. Plešec in to redno vsak dan, potem pa bi razpisali delovno mesto poslovodje in se potrudili, da bi dobili vsestransko ustreznega človeka. _________________ • ■* mi sklepi Ko je na zadnje zasedanje delavskega sveta prišel na dnevni red predlog za nakup novih osnovnih sredstev, je bilo v razpravi ugotovljeno, da je predlog vsestransko utemeljen in, da zaradi tega ni potrebna še posebna razprava. Sprejet je bil sklep, da se kupi še naslednja osnovna sredstva: - 3 tonski viličar za centralno skladišče barvnih kovin - 90 košev za kamione - samonakla-dalce - kamionet IMV 1,2 toni za skladišče na Jesenicah - mehanografsko in pisarniško opremo za ca. 80.000,00 din - nakladalno rampo za skladišče v Kopru. Zi lov: asiina sreistfi 1 rekordni december LANSKI DECEMBER MESEC JE BIL PRVI MESEC V ZGODOVINI PODJETJA, DA JE MESEČNA FAKTURIRANA REALIZACIJA ZNAŠALA 1.000.000.-DIN (1 milijarda starih din) IN ŠE NEKAJ VEČ. FINANČNI NAČRT PODJETJA ZA LETO 1971 ZAHTEVA TAK-ŠNO REALIZACIJO VSAK MESEC, DOSEDANJE LETOŠNJE POSLOVANJE KAŽE, DA SE BO NAČRT DAL REALIZIRATI. ZA NARODNO OBRAMBO - || Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so obravnavali tudi številne prošnje občinskih skupščin, da naj podjetje prispeva k finansiranju različnih nalog teh skupščin. Delavski svet je razpravljal o vseh predlogih, končno pa sprejel sklep, po katerem se odobri vse pogodbe v zvezi s sofinanciranjem splošne ljudske obrambe. Sredstva v te namene gredo v breme skupnih sredstev podjetja. Glede ostalih prošenj (za gradnjo šol, melioracijska dela in razne komunalne investicije) pa je bilo sklenjeno, da naj o tem sklepajo posamezne poslovalnice. Za prošnje, ki jih bodo ugodno rešile, bodo sredstva izplačana v njihovo breme. ■_____II za novo bolnico V RAKIČANU Tudi na 59. zasedanju delavskega sveta so člani reševali različne prošnje, ki $o jih našemu podjetju poslale nekatere občinske skupščine. Skupščina občine Lendava je prosila za prispevek 540,- din, plačljiv v 3 letih, za izgradnjo zdravstvenih objektov v Rakičanu. Prošnja je bila u-godno rešena. Istočasno je tekla razprava o pomoči našega podjetja za prispevek k stroš-kdm nove katastrske izmere v občini Dravograd. Ta prošnja ni bila ugodno rešena. mmm DNE 29,111. LETOS JE BILA V KOPRU DEMONSTRACIJA USPEŠNOSTI _____________ ______ KAMIJONSKEGA DVIGALA TIPA HIAB 550. TO DEMONSTRACIJO Sl I||| JE OGLEDALO OKROG 50 PREDSTAVNIKOV IZ 18 PODJETIJ NAŠE VRSTE IZ VSE JUGOSLAVIJE. DEMONSTRACIJO JE ORGANIZIRAL INOT S POMOČJO GOLJA ANTONA IZ DINOSA. DEMONSTRIRA LA j JE FIRMA HIAB-CENTAR IZ TRSTA. NA SLIKI - INTERESENTI. KUPOV - Vse pozitivne razlike osebnih do -hodkov po ZR za leto 1970 se izplačujejo v letu 1971 postopoma, v skladu s stabilizacijskim? ukrepi, ki urejajo področja izplačevanja osebnih dohodkov. - Akontacije vkalkuliranih osebnih dohodkov v letu 1971 smejo znašat? do 80 % doseženih osebnih dohodkov v preteklem letu. Izjemoma lahko poslovalnice v Kopru, Pivki in Kranju ter kolutoma v Ljubljani in tekstilni o -brat v Bohovi, izplačujejo akontacije do 90 % doseženih osebnih dohodkov v preteklem letu. - Razlike med akontiranimi in doseženimi osebnimi dohodki se izplačujejo tromesečno v oblik? dobička. - Do konca leta 1971 preiti iz točkovnega sistema na vkalkulirane fiksne o-sebne dohodke. - Izboljšati nabavo in prodajo raznih vrst uporabnega blaga predvsem v cilju izboljšanja naše likvidnosti. - Posvetiti več pozornosti izkoriščanju strojnih kapacitet, transportnih sredstev in organizaciji dela s poudarkom na racionalnem zaposlovanju. V ZVEZI Z ZAKLJUČNIM RAČUNOM ZA LETO 1970 - Pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov, v večji meri kot doslej, upošte' vati strokovnost in sposobnost ter perspektivnost posameznega prosilca. - Analizirati razloge zaostajanja z dela v določenih vremenskih intervalih. PIVKA ZBOR DELAVCEV Delavci pivške poslovalnice so imeli sestanek ali bolje rečeno - zbor delovne enote - v januarju in februarju mesecu. V januarju so se zbora udeležil? 3 od 4 zaposlenih, v februarju pa 4 od 5 zaposlenih na Pivki. Na prvem zboru so določili o prenehanju delovnega razmerja dvem delav -cem in o sklenitvi delovnega razmerja z dvema delavcema. En delavec je na prestajanju zaporne kazni, drugi pa je prosil za razrešitev. Razrešili so oba. No novo pa so sprejeli dva delavca domačina in sicer Slavec Ivana in Kariž Leopolda. Na februarskem zboru so razpravljal? o planu za leto 1971 in sklenili, da naj bi bil večji od lanske realizacije Dragi bralci ! V zadnji številki našega Glasila, v tisti slavnostni, smo objavili sliko Stefana Kramarja iz Maribora s podpisom, da je v našem podjetju že 20 let. Mariborčanom to ni bilo všeč, saj smo ob takih jubilejih vedno napisali kaj več. Tudi za Štefana je bilo napisano, toda tedaj je v slavnostni številki zmanjkalo prostora. Namesto takrat objavljamo članek o Štefanu v tej številki. Seveda Štefan sedaj n? več v Škofji Loki. Štefanu in vsem ostalim, ki so bili prizadeti, pa se opravičujemo, čeprav je ra -zumljivo, da nismo imeli nobenih slabih namenov, še najmanj pa proti Štefanu, ki je lahko vsem samo za vzgled. Kramar Štefan je vodja stiskalnice za pločevino tipa Schliter, ki Ima svoj domicil v mariborski poslovalnici. Ko so v Mariboru uspeli "pospraviti" vso vskladiščeno pločevino, so s stiskalnico lahko šli drugam. Tako Štefan, skupno s sodelavcem Pavlom Blaže -kom, sedaj dela na skladišču v Škofji Loki. Ko je že tako blizu Ljubljane, sem ga šel obiskat. Rad bi, da bi mi povedal kaj posebnega 'iz svojega četrt stoletja dolgega dela v našem podjetju. Pa nisem zvedel nič takega. Zdelo se ml je, da je žalosten in utrujen. Utrujen, da je res, mi je dejal, pa še bolj da bo, ker so zdaj prišli do pločevine,ki je vsa prepražena in stisnjena, tako do jo je treba z vso silo vleči Iz kupa in "cvikati". Kramar Štefan je iz Čehovca pri Čakovcu. Rojen je bil 9. decembra 1927 leta, pri nas pa je od 11. septembra 1950. iz Maribora je šel vsako soboto domov, kjer ima poleg žene tudi hčerko in sina. Hči se uči za tekstil ko, fant pa hodi v 4. razred osnovne šole. Svojo hišico imajo. Čez teden spi v Mariboru, v Češki ulici, kjer Ima Dinos hišo in sobe za takšne kot je on. Tu v Škofji Loki spi čisto blizu skladišča, v samskem bloku nekega podjetja, hrani pa se v menzi. Njegovi so zdaj predaleč, da bi šel vsako soboto k njim. Pa kljub temu ne bo prihranil kaj prida. Ob nedeljah je menza zaprta, pa mora jesti v gostilni. Tam pa je hrana tako drago, da gre zanjo ves tisti denar, ki bi sicer šel za vožnjo domov. "Plača ni kdo ve kaj", pravi. "Vedno se vrti okrog 900.- din . Malo -kdaj pride na 1000,- din. No zdaj že večkrat, kosi delijo tudi tromesečno Urednik razliko, toda to je še vedno manj kot 900.- din pred leti. Vse se je podražilo." Vsa Krčmarjeva delovna doba je nastala pr? nas. Le 9 mesecev je bil v varaždinskem živilskem podjetju "Kolnik" , potem ko je prišel od vojakov. Na stiskalnici Schliter dola odkar je ta pri nas. Z njo je delal že v Ljubljani, pa v Radencih in sedaj v Škofji Loki. Vprašal sem ga, kaj ga je zadrževalo pri nas, pa mi je odgovoril, da je mislil, da so tudi drugje takšne plače in da ne bi hič prebral. Zdaj vidi, da to ni res. Že kranjski "prešarji" imajo od kilograma enkrat več kot mariborski. S. k. (nadaljevanje s 6. strani) za 3 %. Potem so razpravljali o novem načinu nagrajevanja, ker sedanji točkovni sistem ne zadovoljuje in ker je tako sklenil delavski svet podjetja. Sprejeli so naslednje "vkalkulirane postavke akontiranih" osebnih dohodkov: - skladiščni-transportni delavci 5.10 in 5.60 din neto - knjigovodja in blagajnik 7.10 din neto - poslovodja 9.30 din neto. Na drugem zboru je bil navzoč tudi predsednik DS podjetja tov. Tone Ple-šec. E VIDMAR JE ŠEL V POKOJ Vidmar Jože, uslužbenec uprave podjetja, je lani 25. novembra praznoval 60 let življenja. V našem podjetju je bil zaposlen od 1. marca 1949, v pokoj pa je šel 31.12.1970. Rojen je bil v Trbovljah in preden se je zaposlil v trgovini, je skoraj dve leti kopal premog v trboveljskih premo-gokopih. Dobrih 8 let je bil tudi samostojni trgovec z manufaktumim blagom, najprej v Kranju, potem pa v Tržiču. Za Osvobodilno fronto je začel delati leta 1943 in tako je po osvoboditvi prišel v Štab za repatriacijo vojnih ujetnikov in izseljencev, ki je bil v Ljub Ijani. Na skrbi je imel prehrano. V našem podjetju je vse do leta 1965 odgovarjal za odkup kosti. Leta 1949 je namreč Izšel zakon o obveznem zbiranju kosti in dela mu dolgo ni zmanjkalo. Sedaj v Sloveniji kosti ne gredo v denar. Nimamo več tovarne kleja. Pozimi klavnice kosti izvažajo v Italijo, poleti pa jih zakopljejo ali zažgejo. Zadnja leta se je zato tovariš Vidmar bolj ukvarjal s prodajo čistilne bombaževine. Stanuje v Ljubljani. Je oče dveh hčera Starejša je medicinska sestra, mlajša pa profesorica italijanščine in francoščine. Na vprašanje, kaj in kdaj je bilo za njega življenje najbolj zanimivo, je dejal, da takrat, ko je delal v rudniku. Jože Vidmar je skoraj 22 let delal v našem podjetju. Ukvarjal se je s kostmi, ki so vsem drugim smrdele, čeprav so prinašale dohodek. Naj se mu zahvalimo za vse njegovo delo in mu zaželimo še dolgo in lepo življenje. s. ko man