želimo 1*6» vsem vse naj lepše, veliko sreče in uspehov ter medsebojnega razumevanja h Sava iiuroiv UREDNIŠTVO ŠTEV. 23/24/XVII 19. DECEMBRA 1977 2 NA OBISKU »NASI« PISMONOŠE Pismonoše predstavljajo vez, brez katere ni pravega vsakdanjika. Kako težko pričakujemo pismo, pozdrav, vsaj kak glas bližnjih! Predstavljajo pa tudi vez med nami in našim drugim domom, delovno organizacijo. Kranjski pismonoše že 17 let raznašajo naše glasilo. Prav je, da smo se jih zato v teh dneh spomnili tudi mi v Savi. Nekatere smo poprosili za kratek razgovor. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo, kakšne so težave, s katerimi se srečujejo, kaj menijo o našem glasilu itd. Pogovarjali smo se tudi o njihovih željah. Naši sogovorniki so zgovorni, vidi se, da veliko delajo z ljudmi, nimajo dlake na jeziku, kajti njihovo delo je težko in odgovorno, vsi pa ga opravljajo z veseljem. JOŽA TREVEN je pismonoša že 15 let, trenutno pa je njegovo delovno področje v krajevni skupnosti Stražišče. O sebi in svojem delu mi je povedal naslednje: »Rad imam svoj poklic, čeprav je to naporno delo. Najlažje je v lepem vremenu, z jesenjo in zimo pa nastopijo težave, s katerimi se otepam dan na dan. Težave niso samo z vremenom, nemalo težav imamo tudi z ljudmi, ki ne sporočajo svojih naslovov, ko se odselijo. Naše dobro počutje je v veliki meri odvisno tudi od razpoloženja ljudi, vendar je sončna stran našega poklica v tem, da vsi pismonoše (brez izjeme) radi delamo z ljudmi. JožeTreven Med pošto, ki jo dnevno raznašamo, se dvakrat v mesecu pojavi tudi vaše glasilo. Imate imenitno glasilo, tudi mi pismonoše ga preletimo, če le utegnemo. Iz vašega glasila razberemo, da se iz dneva v dan spreminjate, da je v Savi veliko novega. Tudi kvaliteta glasila (oprema, papir, o.p.) je izredna. Med časopisi, ki jih raznašamo, izstopa prav vaše. Zelo smo zadovoljni, da ste nam priskočili na pomoč in glasilo pripravili po okoliših. S tem ste nam delo zelo olajšali. V zadnjem času tako nimamo nikakršnih težav, zgodi se le to, da moramo vrniti veliko glasil zaradi neznanih naslovnikov. Zanimanje za vaše glasilo pa je veliko, saj se nam dostikrat zgodi, da nam stranke postavljajo vprašanja: »Kje pa je savsko glasilo?« Vaši ljudje komaj čakajo na časopis, predvsem vaši upokojenci. Na koncu še to: »Vsem v Savi želim tudi v bodoče veliko delovnih in osebnih uspehov in srečno novo leto!« JANKO PLOJ je pismonoša že 14 let. Svoje delo opravlja z veseljem. »Veseli me delo z ljudmi. Rad sem med ljudmi, vedno je kaj novega, veliko novic slišimo. Sončne in senčne strani so prisotne tudi v našem poklicu. Problemi so ob konicah, ko je dela veli- Janko Ploj ko, ljudje pa so nestrpni, čakajo svojo pokojnino, vendar vsem naenkrat ne moremo ustreči. V našem poklicu se ne da dolgo zdržati, če človek nima veselja do tega dela. Za svoje delo nismo nagrajeni tako, kot bi morali biti. Tudi to je razlog, da mladi kot pismonoše, ne zdržijo dolgo. Med raznašanjem se srečujem tudi z vašim glasilom. Brati ga ne utegnem, mogoče preletim fotografije tudi zato, ker poznam veliko Savčanov. Če izdate dvojno številko, imam nekaj težav, kile hitro narastejo. Težak je ta vaš časopis, najbrž zaradi kvalitetnega papirja in seveda zaradi obsega. Ljudje ga težko čakajo in nas sprašujejo, zakaj ga toliko časa ne prinesemo. Savčanom želim ob novem letu veliko uspehov v prihodnje in da bi se še naprej dobro razumeli. Za nas pismonoše pa bi naredili veliko uslugo, če bi lahko zmanjšali format in včasih obseg vašega glasila. KARL SMODILA je star Kranjčan, pismonoša je že celih 30 let. N a pošti se je zaposlil 1946. leta in vseskozi vztraja. Po približnem računu je pri svojem delu opravil že toliko kilometrov, da bi lahko petkrat obkrožil naš planet. Karl ima izračunano, da je v 20 letih raznesel toliko poštnih pošiljk, da bi z njimi napolnil 190 vagonov. Danes je ta številka verjetno precej višja. Karl mi je med drugim povedal tudi tole: »Poštno službo opravljam zelo rad, zdi se mi, da sem rojen za to delo. Velikih problemov nisem imel. Da pa človek tu in tam kaj zagreši, je skoraj normalno, saj sam ne poznam nikogar, ki bi bil čisto brez napak. Kaznovan nisem bil še nikoli, tudi vse bolezni sem prebolel stoje, čeprav sem že v 59. letu. Z dobro voljo se da vse preboleti. Slabi strani našega poklica sta predvsem slabo vreme in neprivezani štirinožni prijatelji. O glasilu Save naj povem, da je lično, da pa imamo v zadnjem času z njim malo problemov, ker je časopis prevelikega formata in precej težak. Nobeno glasilo, kar jih v Kranju raznašamo, ni tako težko kot je prav vaše. Vse to mi pismonoše občutimo na svojih ramah. Upamo, da se tudi tu da kaj ukreniti in da boste z razumevanjem upoštevali to našo pripombo. Če včasih ostane kakšno vaše glasilo brez naslovnika, ga rad vzamem v roke. Večino novic o Savi zvem prav iz vašega glasila, vsebina mi je všeč. Veliko izvem tudi o vašem poslovanju, gospodarite dobro, včasih pa se pojavi tudi vest o kakšni izgubi. Vašemu 6000-članskemu kolektivu želim srečno in veselo novo leto, da bi bili pridni, da bi naredili še več in da bi se v letu 1978 zdravi vrnili na delo ter z veseljem prijeli za delo.« Karl Smodila S Karlom smo se pogovarjali tudi o nekaterih željah naših pismonoš. Želja, ki jo je izrazil v imenu vseh, pa je naslednja: »Mi pismonoše skoraj vsak dan prevozimo približno 50 km na svojih kolesih, obraba veloplaščev je velika, saj vsako leto izrabimo en par plaščev, kar za nas predstavlja dodaten izdatek. Pred leti ste nam že poklonili komplet plaščev za kolesa, veseli smo jih bili, lepo pa bi bilo, če bi se nas še kdaj spomnili s podobnim darilom. Naša velika želja je tudi ta, da poizkusite zmanjšati težo vašega glasila.« JOŽE TEROBŠIČ je najmlajši sogovornik, pri pošti v Kranju je zaposlen šele 6 let. Jože je doma iz Tržiča, v službo se vozi z avtobusom. Svoje delo ima rad in upa, da bo pri tem delu vztrajal. »Pismonoše radi delamo v lepem vremenu, težje je v dežju in v snegu. Včasih nas tudi zebe, težave so tudi s slabimi potmi. Tudi vašo Savo raznašam, včasih jo prelistam, preberem pa le športno stran. Zanimajo me vaši kolesarji, nekatere poznam tudi osebno in za njih navijam. Vaš časopis je težak za nas poštarje, vaši upokojenci pa ga komaj pričakajo. Kaj si želim v novem letu? JožeTerobšič Predvsem to, da bi bilo nam pismonošem olajšano delo, da bi dobili primernejše prostore in da bi poskrbeli za boljšo opremo pismonoš. Vam Savčanom pa želim obilo uspehov, tako delovnih kot tudi osebnih. Tako je potekal naš razgovor z nekaterimi pismonoši, ki raznašajo tudi naše glasilo. Povedali so nam to in ono o svojem poklicu in potarnali o svojih težavah. Opozorili so na nekatere težave, ki jih imajo z našim glasilom. Njihovo delo je naporno, zahteva zdravega človeka in veliko ljubezen do poklica. Radi ga opravljajo, čeprav z vsem niso zadovoljni. Delajo vse sobote, norme so visoke, vendar se zaradi tega niso pritoževali. Vsak njihov korak je izmerjen, vsako pismo ima svojo težo, torbe, obešene na rami, jih z leti ukrivijo, moči jih dež, sneg. Zgodi se, da jih popade kakšen štirinožni prijatelj, ki ne prenese uniforme ali pismonošo zamenja za neljubega gosta, vendar jih vse to ne moti. Vse to je mozaik, ki predstavlja njihovo delo. Dobri so ti naši pismonoše, zato jim tudi mi želimo veliko uspehov in zdravja v novem letu, želimo jim čimveč srečnih trenutkov pri njihovem delu. Janez Jereb Ml MED SEBOJ 3 EDVARD KARDEU -TEORETIK IN PRAKTIK Knjiga Edvarda Kardelja, člana predsedstva SFRJ, z naslovom »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« je zelo bogata. V njej je avtor prepričljivo razčlenil naš razvoj in pojasnil osnove značilnosti kapitalistične lastnine ter teoretično in praktično opisal posamezne etape razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vsebina knjige je bogato prežeta z našo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Posebno vrednost pa daje knjigi oziroma avtorju ocena sedanjega trenutka ter podane smeri razvoja političnega sistema družbenoekonomskih odnosov in nadaljnje graditve našega socialističnega samoupravljanja. Tov. Edvard Kardelj ocenjuje, da so bile s sklepi 10. kongresa ZKJ, z ustavo iz leta 1974., z zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi zakoni ter z ustreznimi družbenimi in političnimi ukrepi in akcijami v naši družbi, izvedene zelo velike, skorajda revolucionarne spremembe v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih, kakor tudi na področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Knjigo naj bi prebral vsak napreden Savčan, saj bo v njej zasledil tudi našo delovno organizacijo oziroma naš razvoj od ustanovitve do današnjih dni. Se več, tov. Edvard Kardelj, kot da bi bil Savčan, pravilno ocenjuje današanje samoupravne odnose v naši delovni organizaciji in nam daje napotke za akcijo pri graditvi vseh oblik nadaljnih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Priznati namreč moramo, kakor pravilno ocenjuje avtor, da s sprejetjem ustave in zakona o združenem delu naši samoupravni odnosi še niso zgrajeni. Nesporno je, da smo na pravi poti, da od tu ni poti nazaj, ne levo ne desno, temveč, da moramo nadaljevati z nadaljnjo graditvijo našega socialističnega sistema in s krepitvijo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Ob vsem tem pa moramo priznati, da se tudi v Savi obnašamo večkrat nesamoupravno, negospodarno, neodgovorno. Res je tudi, da smo Savčani še preveč zaprti, da se premalo povezujemo s krajevno skupnostjo, da imamo zelo lepo napisane samoupravne predpise in, da teh predpisov vselej ne upoštevamo. Tov. Edvard Kardelj v knjigi točno pokaže na odgovorne za akcijo, v kateri moramo doseči, da se bomo v bodoče obnašali bolj samoupravno, gospodarno in v skladu z dogovorjenimi načeli nadaljnje krepitve našega sistema in samoupravnih odnosov. Družbenopolitične organizacije, subjektivni činitelji, kakor jih v svoji knjigi imenuje tov. Edvard Kardelj, so v prvi vrsti odgovorni za nadaljnjo krepitev doseženega in uresničitev bodočega razvoja našega političnega sistema in za uresničitev zelo preproste, a hkrati bogate misli Edvarda Kardelja, ko pravi, da imajo avantgardne sile socializma in socialistična družba lahko samo en cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje. Pri tem ima, kot do sedaj, tudi v prihodnje odločilno vlogo organizacija ZK, ki mora zavzeti jasna stališča o smereh in sredstvih za nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Skratka, potrebno bo aktivirati vse subjektivne sile za uresničitev zakona o združenem delu ter za krepitev nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. To pa ni naloga samo organizacije ZK, temveč je to naloga vseh naprednih sil oziroma vsakega, ki se zavzema za uresničitev socialističnega samoupravljanja. Vsak posamezni Savčan lahko prispeva svoj delež s svojim gospodarnim delom, z gospodarnim odločanjem v samoupravnih organih in kot delegat v skupščini. Vzporedno in učinkovito pa se bomo organizirano lotili akcije v vseh družbenopolitičnih akcijah. Nedvomno pa bo naša akcija bolj učinkovita in uspešna, če bomo prepričani v pravilnost poti razvoja našega sistema. Kdor bo skrbno prebral knjigo Edvarda Kardelja, si bo pridobil trdne temelje za nadaljnjo akcijo graditve našega družbenoekonomskega sistema in krepitve sociahstičnega samoupravljanja. Blaž Studen MSSMS' -nvv.- ČESTITKA SAVČANOV FRANCU LESKOŠKU-LUKI Dne 9. decembra 1977 je Franc Leskošek-Luka praznoval visok življenjski jubilej — 80-letnico življenja. Franc Leskošek-Luka je postal član Komunistične partije Jugoslavije leta 1926. Bil je delegat na ustanovnem kongresu KP Slovenije in prvi sekretar CK KPS, prvi komandant glavnega štaba slovenskih partizanskih enot. Po vojni je bil minister za težko industrijoFLRJ, predsednik ljudske skupščine. Delovni ljudje Slovenije so ga vseskozi volili za svojega poslanca v republiški in zvezni skupščini. Kljub letom je tovariš Leskošek še vedno zelo delaven v CK ZKS in ZKJ ter v svetu federacije. Tov. Leskošek je vseskozi pozorno spremljal tudi razvoj Save, s svojimi življenjskimi in revolucionarnimi izkušnjami pa v mnogočem vplival na naš velik napredek. Ob prazniku smo jubilantu poslali tole voščilo: DRAGI TOVARIŠ LUKA! Ob vašem visokem življenjskem jubileju vam delavci Save Kranj pošiljamo najprisrčnejše čestitke in najboljše želje za v prihodnje. S hvaležnostjo se spominjamo vseh vaših prizadevanj in pomoči, ki ste jo kot eden najvidnejših slovenskih revolucionarjev nudili tudi našemu kolektivu. Nemalo zaslug k takšnemu razvoju in takšni razvitosti današnje Save imate nedvomno tudi vi in to nas je obvezalo tako v preteklem obdobju, kot nas obvezuje za prihodnje, da bomo s svojim delom in svojimi prizadevanji še več prispevali k razvoju naše samoupravne socialistične družbe, k razvoju humanosti med ljudmi, čemur ste posvetili del vašega življenjskega snovanja. Iskreno želimo, da bi bili še dolgo let med nami in veseli bomo vsake vaše pobude, ki bo prispevala k uresničitvi vseh naših nalog. Delavci organizacije združenega dela Save Kranj 4 IZ STROKOVNIH SEKTORJEV SODELOVANJE Z DISLOCIRANIMI TOZDI V tej številki zaključujemo informacije o sodelovanju z dislociranimi tozdi. Bralca moram opozoriti, naj uspešnosti sodelovanja ne presoja zgolj po obsegu poročila. Nekateri so delo sektorjev opisali podrobneje, drugi navajajo samo najnujnejše podatke. Vendar pa sem prepričan, da bo iz gradiva vsakdo lahko razbral prizadevanja za uresničevanje sklepov združitve. O sodelovanju med dislociranimi tozdi ter Savo v Kranju oziroma s stokovnimi sektorji in o nekaterih perečih problemih je pred kratkim razpravljal tudi politični aktiv. V Rumi, kjer je bil ta sestanek, je bila odločno postavljena zahteva, da je potrebno v prihodnje dosti tesneje sodelovati, kar bo možno uresničiti tudi z novo organiziranostjo Save. PREGLED PRODAJE BLAGA DISLOCIRANIH SKUPNOSTI TOZDOV V OBDOBJU OD L—IX. 1977 Pri načrtovanju prodaje blaga dislociranih skupnosti tozdov Sava Kranj za leto 1977, smo bili zelo pozorni. Predvsem smo se trudili, da v naše prodajalne vpeljemo kompletni asortiment. Doseženi rezultati so razvidni iz naslednje tabele. Pregled realizacije za obdobje od I. — IX. 1977 Skupnost Plan Realizacija Indeks tozdov L-IX. 1977 L-IX. 1977 Totra Ljubljana 493.500,00 826.700,30 167,5 KTM Ljubljana 352.500,00 742.225,39 210,6 Ruma Ruma 2,115.000,00 5.284.053,65 249,8 Vulkan Niš 6.697.500,00 9.203.366,03 137,4 Skupaj 9.658.500,00 16.056.345,37 166,2 1. Totra Ljubljana Iz proizvodnega programa Totre smo vpeljali kompletni asortiment pozamenterije. S komercialno službo smo se dogovorili, naj bi njihovi komercialni predstavniki redno obiskovali naše prodajalne in spremljali založenost z njihovimi izdelki. Po tej akciji upamo, da bodo rezultati še boljši. V drugem letu bomo začeli s prodajo cevi. 2. KTM - Ljubljana Razen prodaje protektiranih gum, smo začeli s prodajo gumijevih izdelkov in penastih profilov, po katerih je veliko povpraševanje. 3. RUMA — Ruma Prodaja tovornih avtoplaščev poteka v redu, prav tako tudi zimskih potniških avtoplaščev. Prodaja potniških letnih avtoplaščev ne poteka najbolje, ker je majhna razlika v ceni med normalno kvaliteto in protektiranimi avtoplašči. To je predvsem zaradi iste stopnje prometnega davka, ki bi morala biti nižja za protektirane plašče kot za normalno kvaliteto. To je treba urediti z zveznimi organi. 4. VULKAN - Niš Prodaja se je zelo izboljšala, predvsem na račun asortimenta za široko potrošnjo. Vpeljali smo kompletni asortiment cevi za avtomobile in drugih novih izdelkov. Škoda je, da termoforji, ki jih delajo, niso iste kvalitete, niti niso enako embalirani, ker bi jih še več prodali v maloprodaji in tudi drugim kupcem. O tem problemu smo obvestili komercialno službo Vulkana Niš. Za vse skupnosti tozdov lahko rečemo, da se bo prodaja do konca leta normalno odvijala. DELO MARKETING SEKTORJA ZA DISLOCIRANE SKUPNOSTI STOZDOV 1. Sodelovali smo pri izdelavi projektov za traktorsko pnevmatiko in regenerat v Rumi. 2. V delu*'imamo analizo potreb trga za semeringe za Vulkan, ki bo zaključena do konca leta. 3. Za KTM smo pripravili kratko informacijo o mikroniziranem aluminijevem sulfatu 4. Koordinirali in zbirali smo podatke o izvozu, kadar so ti veljali za podjetje kot celoto. 5. Pripravljamo skupne tekste za kataloge za stiskane izdelke, plošče in cevi. 6. Delamo na poenotenju nazivov in označevanju izdelkov, ki se izdelujejo na več lokacijah. 7. Sodelovali smo pri opredeljevanju skupne prodajne funkcije. 8. Usklajevali smo delo in skupno pripravljali sejme. POROČILO O DELU TEHNIČNEGA SEKTORJA ZA DISLOCIRANE SKUPNOSTI tozdov v 3 Četrtletju KMT Na zahtevo vodstva KMT smo izdelali kompleten tok materiala za protektiranje avtoplaščev v KTM. Kompletna izdelana analiza obsega skupno 36 tipkanih strani. Priloženi so tudi načrti za tok materiala in posamezna medfazna skladišča. Delo je opravil biro za študij dela in časa ter transporta; opravljenih je bilo 300 ur. Ruma — Ruma Izdelan je bil osnutek skladišča za izdelke in razpored opreme za proizvodnjo traktorskih avtoplaščev. Delo je opravila konstrukcija in projektiva v 75 urah. Ruma in Vulkan Niš Prevzem in odprema preš za obnavljanje avtoplaščev pri firmi »Gustro« Frankfurt v dneh od 30. 5. do 4. 6.1977 — 6 dni. Delo je opravil oddelek za osnovna sredstva. FINANČNI RAČUNOVODSKI SEKTOR - PREGLED OPRAVLJENIH NALOG ZA ZUNANJE SKUNPOSTI TOZDOV ZA SKUPNOST TOZDOV RUMA — izdelava ekonomskega dela prijekta traktorske pnevmatike — izdelava sanacijskega programa 1977 — 2 dni obisk v Rumi, mesec junij — pregled bilance, Protektirnica Ruma (presek bilance), delo v zvezi z novim kontnim planom, — predlog dopolnitev pravilnika o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za protektimice, ki vozijo protektiranje iz odkupljene karkase (za KTM, Ruma) — najem inozemskega komercialnega kredita od Gume Polimex Cekop, Warszawa, Polska, za nabavo preš za akumulatorske posode (organizacija najema kredita, prijave pri narodni banki, devizna garancija LB, dinarska garancija LB, podružnica Kranj). Za skupnost tozdov KTM-Protektor — izdelava ekonomskega izračuna za povečanje proizvodnje aluminijevega sulfata (maj 1977) — izdelava ekonomskega izračuna za povečanje proizvodnje penastih profilov — izdelava ekonomskega izračuna za investicijo v tozd Protektiranje — kontni plan delovne organizacije. INFORMIRANJE Čeprav bi morali informiranje v dislociranih tozdih opisati pri kadrovsko-splošnem sektorju, smo ga izvzeli zaradi specifičnosti. Ob integraciji je bil sprejet dogovor, da se informiranje poenoti v vseh tozdih Save. V realizacijo te naloge je bilo vloženega veliko dela in prizadevanj. Medtem ko na lokacijah Kranj —Ljubljana v glavnem ni bilo večjih težav, pa v tozdih Ruma in Vulkan to sodelovanje nikakor ne steče. Delavci tozdov Kranj-Ljubljana dobivajo enotne informacije (časopis in Informator), z Rumo in Vulkanom pa smo se dogovorili, da bo med redakcijami tekla redna izmenjava prispevkov za obveščanje ter izmenjava časopisov. V začetku letošnjega leta pa smo dobili iz Niša sporočilo, naj jim naših časopisov ne pošiljamo več. Hkrati so nehali pošiljati tudi svoje prispevke za časopis. Na naše opozorilo, da to ni v skladu z dogovorom, so odgovorili, da imajo težave s kadri. Menimo, da bo potrebno v prihodnjem letu te odnose povsem na novo urediti, sodelovanje utrditi ter veliko več narediti, tako da bomo imeli delavci vseh tozdov enotne informacije. TU MED NAMI 5 POGOVARJALI SMO SE V STARI VAUARNI Delovna enota, od koder vam v tej številki posredujemo pogovor, je ena od najstarejših in delovni pogoji v njej so izredno težki. Vendar lahko že v uvodu napišem, da so delavci zelo prizadevni, bolj kot marsikje, kjer je delo lažje in morda celo bolje plačano. Sicer pa presodite sami, kako o delu in življenju v Savi mislijo moji sogovorniki. Prav gotovo tole ni in ne more biti celovit zapis, saj sta čas in prostor omejena, zato sem ob koncu pogovora obljubil, da bomo v prihodnje stari valjarni namenili več pozornosti. V našem pogovoru so sodelovali: Jože Mohar, vodja organizacijske enote stare valjarne — Koliko je v tej enoti delavcev? Stodvajset. — Ali so to pretežno delavci z daljšim delovnim stažem? Pravzaprav sta dve skupini. Tista starejša, stalna; druga pa je tako imenovana fluktuacijska skupina mlajših. Sicer zdajle nimam natančnega podatka, vem pa, da je fluktuacija malo nad poprečjem Save. Delno je to razumljivo, saj so pogoji dela bistveno težji kot drugod. — Za kolikšen del Save pa ta valjarna dela? Vse zmesi za TTI, zdajle pa bomo začeli delati v dveh izmenah na velikem mikserju tudi za TAP. Pa tudi na drugih strojih delamo veliko za TAP. — Koliko pa vaše delo predstavlja v enomesečni to-naži? Štirideset do petdeset ton na dan, to pomeni v dvaindvajsetih delovnih dneh skoraj tisoč ton na mesec. — Ustrezna temu je seveda tudi poraba surovin? Da, toda pogoji za skladiščenje surovin so izredno neugodni. Sušilnica za gretje kavčuka je premajhna, prostora za saje v skladišču ni in so velikokrat pod milim nebom, pokrite le s plahto. Vse to povzroča pri predelavi velike težave. Na probleme stalno opozarjamo. Malo boljše bo, ko bo tudi TAP imel svojo sušilnico in ko bodo saje ustrezno vskladi-ščene. — S katerimi surovinami pa je največ težav? Predvsem so to saje, ki se zunaj navlažijo. Zaradi tega se celo mešalni časi podaljšujejo. Podobno je tudi s kavčuki, ki so »skladiščeni«, kar na prostem. Pozimi bomo vse to sicer morali spraviti pod streho, toda pri nas smo že tako na tesnem, da ne vemo, kako bomo. Vblikokrat pa nas celo kritizirajo, češ da imamo velik nered. Zadnjič se je na primer zgodilo, da je mešalec dobil za predelavo zmrznjen kavčuk. Ko ga je dal na valje, ga je stroj »zabrisal« tik mimo delavca. Če bi ga zadel, bi ga lahko ubil. To se dogaja. — Valjarna je bila včasih znana tudi po tem, da je bilo veliko hudih nesreč. Kako je zdaj s tem? Stanje se je zelo izboljšalo in sicer predvsem z osveščanjem delavcev. Delavci sami zelo pazijo, vodje jih stalno opozarjajo, mladih ne damo kmalu za stroj. Vse to je vplivalo na odpravo hudih nesreč pri delu. Manjše pa so. Mislim, da v poprečju Save. — Ali je pri vas veliko delavcev iz drugih republik? Ja, kar precej jih je. Mnogi so se že povsem vživeli, pognali korenine. Nekateri pa so seveda tudi slabši tako kot je na splošno z ljudmi. Moram reči, da so nekateri zelo v redu fantje. Res pa je čutiti, da kadrovska služba izboru delavcev namenja vse več pozornosti. Ne gre več vse v tovarno, kar pride. Karel Tušek, mešalec zmesi — Kako pa samoupravljanje? Ali delavci sodelujejo na sestankih? Sestanki sindikalnih skupin so pri črnih in pri belih zmeseh. Sestanke delavcev imamo po izmenah. Delavci še premalo sodelujejo. V glavnem se oglašajo vedno eni in isti. To pa ni dovolj. To še ni samoupravljanje, če pridejo na sestanek in avtomatično potrdijo. — Zakaj menite, da je tako? Meni se zdi, da večina delavcev gradiva za zbore delavcev sploh ne prebere. Delavec marsikdaj Franci Žumer, prevzem surovin pride na sestanek, pa še dnevnega reda ne ve. Menim pa, da bo za pravo samoupravljanje treba dosti več časa in pri tem moramo biti strpni. Težiti moramo za tem, da bodo ljudje bolj sodelovali pri odločanju, da bodo zahtevali od delegatov odgovore. Seveda pa bi morali prav pri samoupravljanju dosledno upoštevati odgovornost. Če delavci na zboru delavcev postavijo neko zahtevo in če je sprejeta, jim je treba dati vsaj odgovor, če se že ne uresniči. Pa se dogaja, da še odgovora ni. Tudi pri nas je tako. Ničkolikokrat smo že zahtevali, naj urede garderobo »ta črnih«, pa nič. Zaradi takih primerov se interes delavcev za sodelovanje zmanjšuje. Mi smo se na sindikalni skupini že pogovarjali, da bi del izpraznjene stare mehanične delavnice radi dobili za jedilnico in garderobo. Za nas bi bilo to zelo primemo, ker je prostor praktično del valjarne. Na zborih delavcev bomo postavili to zahtevo in upamo, da nas bodo tudi drugi podprli. Sedanji prostor in garderobe za delavce pri črnih mikserjih ne ustrezajo niti minimalnim zahtevam. — Valjarna je bila včasih srce Save. Tudi delavci valjarne smo solidarno gradili nove obrate. Tedaj so obljubljali, kako se bo denar vračal tudi k nam. Prav je, da smo gradili tisto, kar največ daje. To, da se v stari valjarni leta in leta ničesar ne naredi — to pa ni prav in to ni solidarno. Celo nasprotno. Pri nekaterih ljudeh se že pojavlja občutek elitnosti, občutek, da so bolj pomembni kot drugi. — Kako pri vas izpolnjujete planske obveznosti? Naše planske obveznosti so v glavnem vezane na plane enot. To je prva faza proizvodnje. — Pa vi zmorete zadovoljiti vse zahteve? V celoti. Tudi v primerih, ko je treba narediti več kot zahteva plan. Gotovo se še mnogi spominjajo primera, ko se je v TAP pokvaril mešalnik, pa smo v naši valjarni v prostih sobotah in nedeljah nadomestili pomanjkanje zmesi. No, letošnje leto je bolj umirjeno. — Ali se pojavlja pri vas problem starejših delavcev, mislim starejših po delovnem stažu, ki ne zmorejo več toliko dela kot v mladih letih? Ne, v glavnem ni veliko takih primerov. Skušamo pa take delavce razbremeniti in jih razporediti na delovna mesta, kjer je delo lažje, morda odgovornejše, a enako nagrajevano kot prejšnje. — Kaj pa problem alkoholizma? Tega pa smo odpravili. Sami med seboj. Ne rečem, da se manjša stvar v zvezi s tem tu in tam ne pojavi, vendar alkoholikov, tistih hudih, nimamo. Jure Borič, referent za zbirno gumo O tem smo se pogovarjali med seboj. Veliko prepričevanja je bilo treba, da smo ljudem dopovedali, da nevarno delo in alkohol ne gresta skupaj. Če koga zasačimo pri alkoholu najstrožje ukrepamo in še bomo. Moram pa reči, da nam pri tem veliko pomagajo prav naši dobri delavci, skupaj pa krotimo tudi »barabce«. — Pa disciplina v vaši enoti? Hujših kršitev ni. Pojavljajo se manjši prekrški, kot se v vsej Savi. Pa še to. Starejših delavcev skoraj ni v disciplinskih postopkih. Z nekaterimi mlajšimi pa je treba včasih postopati malo ostreje. Ko delavec enkrat dobi stik z ožjim kolektivom, ko pripada kolektivu, potem v glavnem ni več težav. Nadaljevanje na 24. strani 6 PERISKOP REFERENT ZA IZNAJDITELJSKO DEJAVNOST SAŠA STRUPI V Razvojno tehnološkem institutu, oddelku za tehnološko dokumentacijo, vodimo evidenco o prijavljenih iznajditeljskih predlogih in organiziramo sestanke strokovne komisije, ki obravnava vsak prijavljeni iznajditelj-ski predlog. Priprava gradiva za posamezne člane komisije in za delavske svete tozdov, ki o predlogih dokončno odločajo, je dokaj zamudno delo, ki smo si ga v oddelku za tehnološko dokumentacijo razdelili po zmožnostih. Začetki vodenja te dejavnosti v našem oddelku segajo v leto 1971. Že takrat je velik delež navedenih obveznosti prevzela tovarišica Saša Strupi. Dolžnost je opravljala zelo vestno in odgovorno, tako, kot smo si lahko le želeli. Za avtorje je vedno našla prijazno, vzpodbudno ali tolažilno besedo. Ni ji bilo težko poiskati avtorja ali kateregakoli člana komisije na enem ali drugem koncu obrata II, ob lepem ali slabem vremenu, da mu je osebno izročila vabilo za sestanek strokovne komisije. Tako izročeno vabilo je pomenilo zanesljivo obveščenost in je zagotavljalo udeležbo, kar je istočasno pomenilo tudi nemoteno delo pri reševanju predlogov. Sindikat in vsi, ki na tem področju delamo, smo menili, da se na področju iznajditeljske dejavnosti lahko in mora še marsikaj izboljšati v avtorjevo in širšo družbeno korist. Predlog sindikata, da bi imeli poklicnega delavca za to področje, je dolgo dozoreval in 1.11.1977 je postal resnica. Svet za medsebojna razmerja je potrdil predlagano razporeditev Saše Strupi na novo sistemizirano delovno mesto »Referent za iznajditeljsko dejavnost.« Še majhna podrobnost. Prvi predlog, ki ga je naša sodelavka Saša zapisala v evidenčno knjigo, je bil predlog s številno 393 in sicer 6. 11. 1971. Bil je uspešen, ocenjen kot tehnična izboljšava, ki je takrat prinesla gospodarsko korist v vrednosti približno 13.000 din in za katero je bila izplačana nagrada okrog 1.800 din. To je bilo 1971. leta. Dober začetek! Zdaj, po šestih letih, 10. 11. 1977, je v omenjeno knjigo vpisala iznajditeljski predlog pod številko 797. Njegova usoda še ni znana. Želimo pa, da bi bil tudi ta predlog, kakor tudi vsi vmes in še vsi tisti, ki bodo prišli zelo uspešen in v splošno zadovoljstvo. Zaželimo ji, da bi delo opravljala z zadovoljstvom in pri tem imela čimveč uspehov. N. M. IMATE IDEJO! Okrog nas je polno stvari, ki bi se dale spremeniti, izboljšati, narediti lažje, ceneje ... Skoraj sleherni med nami je gotovo že opazoval delo — bodisi svoje ali svojega sodelavca in pri tem mislil, da bi se dalo to ali ono opraviti drugače. Žal nas večina to vidi in pozabi. Večina pravim zato, ker so med nami tudi ljudje, ki idejo obdelujejo in obdelajo tako, da iz nje nastane racionalizatorski predlog. Toda, tole razmišljanje ni namenjeno racionalizatorjem. Namenjeno je pravzaprav vsem, slehernemu izmed štiri tisoč delavcev Save. Marketing sektor je sredi novembra pripravil predlog, po katerem naj bi člani kolektiva Sava množičneje sodelovali pri osvajanju oziroma uvajanju novih izdelkov in sicer tako, da bi vsako novo misel, idejo zapisali in sporočili tistim, ki bi jo uresničili. K neosvojenim proizvodom prištevamo: — nove dimenzije plaščev in tiste nove izvedbe, ki bistveno spremenijo funkcionalnost plaščev — stiskani izdelki v kalupih, za katere nimamo kalupov — stiskane plošče (iz same gume ali s tekstilnimi vložki) izven osvojenih dimenzij ali z novimi funkcionalnimi lastnostmi — transportni trakovi z novimi funkcionalnimi lastnostmi — vse nove dimenzije ozkih in zobatih klinastih jermen — cevi z novimi funkcionalnimi lastnostmi — nove oblike profilov, ki imajo nove funkcionalne lastnosti — prevleke koles (gumene ali iz poliuretanskega elasto-mera) v kalupih, za katere nimamo kalupov — prevleke valjev z novimi funkcionalnimi lastnostmi — gumiran tekstil z novimi funkcionalnimi lastnostmi — konfekcijski izdelki z novimi funkcionalnimi lastnostmi — lepila z novimi funkcionalnimi lastnostmi — kemični izdelki z novimi funkcionalnimi lastnostmi — umetno usnje z novimi funkcionalnimi lastnostmi — umetno usnje za nova področja uporabe — PVC paste z novimi funkcionalnimi lastnostmi — PVC paste za novo področje uporabe — proizvodi za nove osnovne skupine izdelkov. V temle zapisu objavljamo le najvažnejši del predloga (neosvojeni izdelki), seveda pa bo dobrodošel tudi katerikoli sprejemljiv predlog novega izdelka, ki morda tu ni naveden, pa bi ga bilo možno in koristno izdelovati. Prijavnico, ki je objavljena pomanjšano, bomo razmnožili in jo bo vsakdo lahko dobil v svoji enoti, pri nas v uredništvu ter v marketing službi. Torej, ko se vam bo porodila ideja ... JOŠT IDEJA O NOVEM PROIZVODU št. PODATKI O IDEJI S SEJ DELAVSKIH SVETOV TTI Deveta in deseta seja delavskega sveta tozda TTI predstavljata na področju iznajditeljske dejavnosti pomemben korak k vzpodbujanju te dejavnosti pri nas. Od skupno sedmih predlogov, o katerih je delavski svet TTI dokončno odločal, je bilo šest pozitivnih, to je realiziranih in nagrajenih ter le eden odklonjen. En predlog je bil opredeljen kot tehnična izboljšava, pet predlogov pa kot koristnih predlogov. Pri vseh pozitivnih predlogih je Finančno-računovodski sektor lahko izračunal čisto gospodarsko korist ali pa jo vsaj ocenil. Skupni prihranek pri vseh šestih pozitivnih predlogih znaša 1.685.569,43 din. Za pet predlogov je bila izplačana nagrada, za enega pa akontacija. Skupno izplačilo avtorjem znaša 68.418,75 din, kar predstavlja približno 4 % vrednosti celotnega prihranka. Zap. KDO IN KAJ SO PREDLAGALI? št. predloga avtor predlog 402 Lojze Gregorc 455 Vid Gazvoda 462 Marjan Novak 537 Stane Vidmar 576 Marjan Novak Pavel Homar 602 Stane Vidmar Konstrukcijska sprememba za prekate ležalnih blazin Zmanjšanje teže in debeline skimanega tekstila za blazine Odprava poškodb na stroju SKR-1 pri polaganju jedra Vezava kovina-guma pri izdelavi velo, moped in 14X4 ventilov iz butjdnih zmesi Proizvodnja klinastih jermen z enostransko gumirano oblogo Odprava moline pri svetlih in dvobarvnih žičnih veloplaščih N. M. Kdo je idejo zapisal Kje je nastala OSNOVNI PODATKI O PROIZVODU Naziv ali opis proizvoda Namen uporabe Material iz katerega je proizvod PRILOŽENA DOKUMENTACIJA Datum: Podpis: NOSILEC OSVAJANJA Tehnološki del: Tržni del: SAVA V SVETU 7 IRAN IN EGIPT ZANIMIVO TRŽIŠČE V dneh oa 6. do 11. novembra sta bila tov. Filip Majcen in tov. Franc Indihar na službenem potovanju v Iranu in Egiptu. Namen njunega obiska je bil ugotoviti, kakšna tržišča so v omenjenih deželah za našo avto-pnevmatiko in ostale izdelke, istočasno pa sta preverila sposobnost naših kupcev, tako v Iranu kot v Egiptu. Načelno pa sta se dogovorila tudi o poslih za naslednje leto. Nekaj več o uspehu poti sta mi povedala tov. Filip Majcen in tov. Franc Indihar sama. Obisk v omenjenih deželah je plod večkratnih povabil naših odjemalcev, stalnih kupcev. koncu letošnjega leta smo uresničili večji posel in sicer za 300.000 dolarjev. Naša pnevmatika je na njihovem tržišču zelo dobro sprejeta, izvažamo pa tja predvsem diagonalno in radialno potniško pnevmatiko. Kupci so z našo znamko zelo zadovoljni in pričakujejo, da bodo z nami sodelovanje še razširili. V Iranu obratujejo tri licenčne tovarne avtomobilske pnevmatike, ki s svojimi zmogljivostmi krijejo le 60 odstotkov potreb. Ostalih 40 odstotkov pa krije cela vrsta izvoznikov, med njimi tudi Sava. Gospod Soboti nam je zagotovil, da bomo v prihodnjem letu dosegli znatno višji izvoz. Dogovorili smo se tudi za višje Dostavno vozilo firme Kakim v Kairu za oskrbovanje manjših trgovin V Iranu sta obiskala firmo SOBATFv Teheranu. Obisk je bil zelo kratek, saj sta se v Iranu oz. Teheranu zadržala le dan in pol. »Obisk pa je bil kljub temu ploden, saj sva se prepričala, da je naše podjetje dobro zastopano in da so dobre tudi naše možnosti v bodoče. Iran je izredno hitro razvijajoča se dežela, predvsem zaradi velikih zalog nafte in seveda pametnemu ekonomskemu pristopu družbenega razvoja, tako da so tam resnično neizčrpne možnosti za sleherno podjetje v svetu. Dežela se izredno hitro industrializira, vsaka dejavnost tako hiti, da vsega ne zmorejo sami. Zanimivo je, da v Iranu ni brezposelnosti in da zaposlujejo celo delavce iz Afganistana in Indije. Manjka pa jim strokovnega kadra. Prav v tem svetu pa imamo mi Jugoslovani posebne prednosti, ki pa jih, po naši oceni, premalo izkoriščamo. Sava je začela sodelovati z firmo Soboti pred tremi leti. Sodelovanje se je začelo dovolj uspešno, tako količinsko kot tudi glede cene. Zanimivo je, da smo v krizni situaciji dosegli najvišje cene ravno v Iranu. Razvoj odnosov je dosegel svoj višek v letu 1976, ko smo izvozili v vrednostil,000.000 dolarjev. V letošnjem letu so nastopile prve težave. Njihov uvoz je zapadel pod restrikcijo in potrebujejo za uvoz pnevmatike posebna dovoljenja, šele proti cene, predvsem pri diagonalni pnevmatiki. Povečanje pri diagonalni pnevmatiki bo znašalo okoli 7 odstotkov, pri radialni pa približno 10 odstotkov. Obstajajo pa tudi možnosti, da preko našega stalnega odjemalca v Iranu vzpostavimo stike tudi z Afganistanom, predvsem na področju radialne tovorne pnevmatike. Pojavil se je določen interes tudi za ostale naše proizvode. Zanima jih predvsem velopnev-matika. Podjetje GENEX iz Beograda, ki nas v Iranu formalno zastopa s svojim zastopništvom, je predvsem zainteresirano za delo z izdelki, ki jih danes ne izvažamo. Večkrat so izrazili željo, da bi izvozili umetno usnje. Predstavnik omenjenega podjetja vidi možnost plasmaja umetnega usnja, vendar preko drugih podjetij. EGIPT Tudi Egipt lahko označimo kot deželo, ki se izredno hitro razvija. V tem delu sveta prav Egipt predstavlja center trgovskega dogajanja. V Egiptu sodelujemo s firmo Hakim, ki je zelo staro in znano podjetje. S tem podjetjem sodelujemo od sredine 1976. leta. Njihove zahteve po naši pnevmatiki so zelo visoke. Ze na začetku sodelovanja so nastale določene težave, predvsem pri ceni in pri njihovi zahtevi po velikih količinah diagonalne pnevmatike za potniška vozila, ki pa jih pri nas ne izdelujemo v zahtevanih količinah. Gre za avtomobilsko pnevmatiko, tudi radialno, s tekstilnimi vložki. Poslovanje pa se je na skupno zadovoljstvo dobro razvijalo in smo plan leta 1977 v celoti dosegli za približno 700.000 dolarjev prometa. S tem smo uresničili načrte, ki smo jih imeli v sodelovanju s firmo Hakim. Zanimivo pri vsem tem je, da se prav v Egiptu močno zanimajo za našo proizvodnjo in da je za to tržišče zanimiva predvsem radialna potniška pnevmatika v tekstilni izvedbi dimenzije 145 SR 13. Ta dimenzija pa je zanimiva zato, ker v Egiptu izdelujejo licenčno vozilo fiat 128. To vozilo je v Egiptu silno razširjeno, vsak drugi avto, ki smo ga lahko videli na cesti, je prav fiat 128. Vse že omenjene potrebe po takšni avtomobilski pnevmatiki pa pogojujejo predvsem izredno slaba cestišča. Na teh cestiščih je praktično nemogoče voziti z radialno pnevmatiko z jeklenim vložkom. Za naše bralce bo najbrž zanimivo tudi to, da je Sava postala »hišna znamka« omenjenega podjetja in da se naš zaščitni znak nahaja na vidnem, reprezentančnem mestu v vsaki trgovini. Zanimivo je tudi to, da je v največjem egiptovskem dnevniku ATAhramu, vsak drugi dan objavljena tudi reklama, ki predstavlja našo delovno organizacijo. Tov. Filip Majcen in tov. Franc Indihar sta imela priložnost, da sta si lahko ogledala delo v tej časopisni hiši. Ob tem naj zapišem tudi to, da je v Kairu opaziti veliko zanima- nje prav za naše izdelke in da našo pnevmatiko izredno hvalijo. Danes predstavljamo tretjo do četrto znamko pnevmatike na tem področju. Zahteve po naši pnevmatiki so prav na tem tržišču kar trikrat večje od naših zmogljivosti. Možnosti izvoza so torej velike, in sicer na področju avtomobilske pnevmatike, v zadnjem času pa je čutiti povpraševanje tudi po drugih naših izdelkih. Umetno usnje ima v bližnji bodočnosti velike možnosti, da se pojavi tudi na tem tržišču. Tako smo se pri nas že odločili, da bomo v naslednjem letu povečali naš izvoz v omenjene dežele. To povečanje naj bi znašalo 20—30 odstotkov izvoza v primerjavi z letošnjim letom. Če to prenesemo v denarno vrednost, pa naj bi ta znašala od 600.000 do 700.000 dolarjev. V kratkem bomo zaključili dogovore z omenjenimi podjetji, tako v Iranu kot v Egiptu. Na tem dogovoru bodo zaključene tudi naše cene. Predvidevamo povišanja, na katera so naši odjemalci že pristali. In za konec še ugotovitev, da se na tem tržišču Sava ni pojavila prepozno, pojavljala se je vzporedno z ekspanzijo našega izvoza. Rezultati pojavljanja našega gospodarstva v tretjem svetu so spodbudni, s tem pa uresničujemo del naše ekonomske politike. Presenečajo tudi naše ugotovitve o ravni razvoja v tem delu sveta. To tržišče je sposobno veliko konzumirati, potrebe po različnem blagu naraščajo iz dneva v dan, to pa je tudi garancija za uspeh našega prodora na to tržišče. L. M. V Kairu je veliko podobnih trgovin, a le trgovine Hakim se lahko pohvalijo z našo reklamo 8 AKTUALNA TEMA DOHODKOVNI ODNOSI - TEMELJI VSEH NADALJNJIH „ „ ODNOSOV VINKO PERČIČ Ničkolikokrat smo že dobili v roke poslovno poročilo, tromeseč-no, polletno ali zaključni račun. Vsi vemo, da ta poročila nastajajo v naši finančnoračunovodski službi, vemo tudi to, da tam dela veliko naših sodelavcev, celo srečujemo se z njimi, vendar vseh ne poznamo. Prav zato smo se odločili, da vam v tej številki glasila predstavimo sodelavca iz omenjene službe, ki ima velik delež pri obveščanju nas vseh o naših rezultatih poslovanja. VINKO PERClC je naš glavni računovodja, v Savi je zaposlen že od leta 1963, med delom še študira. Končal je I. stopnjo ekonomske fakultete, danes je absolvent II. stopnje ekonomske fakultete. Z Vinkom Perčičem sva se pogovarjala po domače — v za vse razumljivem jeziku, najin razgovor pa je potekal takole: — Kakšno je bilo po tvoji oceni leto 1977, ki se pravkar izteka? Če vzamem za izhodišče ocenjevanja rezultatov gospodarjenja preteklo leto, potem je nedvoumna trditev, da je poslovanje v letošnjem letu veliko boljše. Ob tem moram opozoriti, da smo v preteklem letu 1976 poslovali v izjemno neugodnih pogojih, tako da na lokaciji Kranj noben tozd, razen POS, ni dosegel akumulacije (ostanka dohodka za sklade). Skupnost tozdov TTI in tozda Umetno usnje pa sta izkazovala celo negativni poslovni rezultat. Nasploh je opaziti v zadnjih nekaj letih relativno upadanje rezultatov poslovanja s področja akumulativnosti in s tem slabitev reprodukcijske sposobnosti gumarske panoge kot celote. Kot sem že omenil, je poslovanje v letošnjem letu uspešnejše, toda zelo različno po posameznih skupnostih tozdov oziroma tozdov, kar je odraz še vedno različnih pogojev poslovanja posameznih tozdov. Omeniti moram predvsem, sicer boljši, toda še vedno kritični rezultat tozda Umetno usnje, ki je pogojen z vrsto okoliščin: neusklajenost med jugoslovanskimi proizvajalci in prodajalci tega proizvoda, neusklajenost prodajnih cen glede na cene surovin itd. — Kaj je pripomoglo, da so rezultati v letošnjem letu boljši? Iz četrtletnih oz. mesečnih poslovnih poročil je razvidno, da v celoti uresničujemo naloge, ki smo jih predvideli z letnim gospodarskim načrtom. Ob tem naj omenim področje prodaje, ki je resnično presenetila. V prvih desetih mesecih je obseg prodaje kar za 8,4 odstotka večji v primerjavi z načrtom, oziroma kar za 34,6 % večji od enakega obdobja lanskega leta. Če natančneje analiziramo področje prodaje delovne organizacije lokacija Kranj, potem vidimo, da smo v lanskem letu prodali povprečno na proizvodni dan za 560 starih milijonov din izdelkov, letos pa je povprečno dnevno prodanih za 760 starih Naši osebni odnosi niso bili nikoli vprašljivi oziroma kritični. Stremimo za tem, da bi postali še pristnejši. Kot Sav-čan se počutim zelo dobro. milijonov din izdelkov. Moram pa zopet poudariti, da je največji porast prodaje predvsem glede na načrt v skupnosti tozdov TAP in TTI, medtem ko v drugem polletju 1977 tozd Umetno usnje dosega slabše rezultate prodaje v primerjavi z doseženo realizacijo v prvih šestih mesecih letošnjega leta. — Kje so vzroki za tak porast prodaje? Prvi vzrok je ugodna konjunktura predvsem na tržišču pnevmatike in gumenotehničnih izdelkov. Tako smo v opazovanem desetmesečnem obdobju prodali večjo količino izdelkov kot smo jih proizvedli, kljub temu, da je obseg proizvodnje v letošnjem letu porastel za preko 11 odstotkov. Drugi najpomembnejši vzrok je to, da smo dosegli večjo vrednost prodaje s prestruktuira-njem asortimana (radialna pnevmatika, poliuretansko umetno usnje, nekatere skupine gumenotehničnih izdelkov), kar je odraz smotrnih investicijskih vlaganj v preteklih obdobjih, to je vlaganja v novo tehnologijo, gradbene objekte, stroje in naprave. Kolikor želimo tudi v bodoče dosegati po- večanje produktivnosti in s tem boljše rezultate gospodarjenja, je odločilnega pomena prav investicijska dejavnost, ki pa mora biti seveda pravilno izbrana. Povpraševanje po naših izdelkih ni samo posledica splošne konjunkture, ki je letos prisotna na tržišču, ampak v veliki meri v preteklosti pravilno izbrane investicije, ki so omogočile, da danes proizvajamo asortiman visoke stopnje predelave, ki se po kvaliteti enakovredno kosa tudi na vseh tujih tržiščih. Torej je zadovoljiva prodaja prvenstveno posledica proizvodnje izdelkov, ki jih trg potrebuje, to pa je rezultat smotrnih investicijskih vlaganj in sistema organiziranja. Samo zadnjih pet let smo realizirali številne investicijske naloge; večje med njimi so: izgradnja projekta avtopnev-matike Sava-Semperit, izgradnja računskega centra z modernim računalnikom, postavitev nove moderne kotlarne, izgradnja tovarne umetnega usnja s še enkratnim povečanjem obsega proizvodnje, s področja družbenega standarda pa nakup številnih stanovanj in ureditev samskih domov, sredi izgradnje je sodoben projekt mehanične delavnice ter številne rekonstrukcije za povečanje obsega proizvodnje posameznih skupin gumenotehničnih izdelkov. Integracijska povezovanja z dislociranimi skupnostmi tozdov so bila izvedena z namenom, da povečamo produktivnost dela funkcionalno po posameznih teritorijih ter tako izboljšamo poslovanje. Na indeks prodaje, predvsem pnevmatike, pa je kot tretji vzrok vplivalo tudi to, da so se z mesecem januarjem letos zopet vrnile cene avtopnevmatike in velo-pnevmatike na raven izpred VINKO PERČIČ je naš glavni računovodja, v Savi je zaposlen že od leta 1963, ob delu pa še študira. Končal je I. stopnjo ekonomske fakultete, danes je absolvent II. stopnje ekonomske fakultete. 1. avgusta 1975. Takrat so bile prodajne cene tem proizvodom znižane v povprečju za 8,5 odstotka z namenom, da tudi gumarska panoga z ostalimi industrijskimi vejami prispeva k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Čestokrat morajo posamezni tozdi oziroma službe vlagati skrajne napore, da je proizvodnja še pravočasno preskrbljena z ustreznimi surovinami Toda pri tem znižanju smo ostali sami, nasprotno cene surovinam so se nam celo povečale in marsikdo se spominja, koliko naporov, analiz in dokumentiranih zahtevkov je bilo potrebno, da smo končno dobili omenjeno povečanje prodajnih cen kot nadomestilo za povečanje stroškov vgrajenih surovin v izdelke. — Kakšne spremembe so se pojavile v letošnjem letu? Številni problemi, ki se pojavljajo v našem gospodarstvu, imajo za posledico, da je potrebno čestokrat v smislu zakonov, odredb in določil na novo sprejeti ali korigirati mere ekonomske politike, ki naj bi omogočile čim skladnejši razvoj našega gospodarstva v celoti. Ko govorimo o spremembah, je nujno, da se vrnemo kako leto nazaj, oziroma, da imamo vedno pred očmi osnovne gospodarske težave (pre-struktuiranje gospodarstva, zunanjetrgovinska plačilna bilanca). Stalno prisoten problem SFRJ je prav nesorazmerje izvoza z uvozom. Naša panoga to še bolj občuti, saj ima še vedno precejšnjo uvozno odvisnost (trošimo surovine, ki jih doma še ne proizvajamo, sintetični kavčuk, jekleni kord, oz. jih ne moremo proizvajati — naravni kavčuk). Čestokrat morajo posamezni tozdi oziroma službe vlagati skrajne napore, da je proizvodnja še pravočasno preskrbljena z ustreznimi surovinami. Zavedati se moramo, da v letošnjem letu v tozdih, lokacije Kranj povprečno ustvarimo na delovni dan 230 milijonov starih din dohodka, to je novo ustvarjene vrednosti. Če ne delamo, tega dohodka ni. Torej po eni strani so zelo pomembne odločitve pri reševanju problemov uvoza surovin za nemoten potek proizvodnje, po drugi strani pa odločitve, katero skupino proizvodnje izdelkov bomo v primeru pomanjkanja deviz in s tem surovin morali začasno opustiti. Predvsem v zadnjem četrtletju letošnjega leta, nič boljše ali še slabše se nam obeta tudi v prihodnjem letu, je bilo potrebno AKTUALNA TEMA 9 dosti naporov, da ni prišlo do zastojev. Takšna situacija pa nam tudi narekuje, da se še intenzivneje povezujemo ali v smislu poslovno-tehničnega povezovanja ali še čvrsteje s porabniki naših proizvodov, ki so izvozno aktivni, da nam tudi oni pomagajo pri preskrbi ustreznih deviznih sredstev. Poleg omenjenega problema uvoza in izvoza pa naj omenim velike težave, ki jih je imelo gospodarstvo v letu 1975, ko je bila skrajno zaostrena nelikvidnost. Ta problem je danes po zaslugi zakona o zagotovitvi plačil, velja od 1. 4.1976, v celoti odpravljen. Danes, ko ugotavljamo, kako izredno uspešen je bil ta zakon, se samo lahko sprašujemo, zakaj ni bilo to določilo sprejeto veliko let prej. Prav tako je prišlo v letu 1976 do korenitih sprememb v zakonodaji, ki urejuje ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka tozdov. S 1.1. 1976 je namreč celotni prihodek samo tisti del fakturirane realizacije (prodanih izdelkov), ki je v določenem računskem obdobju plačan. Prav zaradi prehoda iz sistema ugotavljanja celotnega prihodka od fakturirane na plačano realizacijo smo imeli v preteklem letu pri izkazovanju poslovnih rezultatov tozdov veliko težav. Nekateri se bodo še spominjali, ko smo v naših poslovnih poročilih razčlenjevali negativne poslovne rezultate (izgubo) na poslovno izgubo in tehnično izgubo. Prav slednja je posledica sprejetja zakona omenjenega prehoda. V preteklem letu je pričel veljati za nas tudi izredno pomemben zakon o temeljih samoupravnega družbenega planiranja. Ta akt je dal nove okvire in velik poudarek sistemu samoupravnega planiranja, saj mora vsak plan izhajati iz posameznega tozda ter se nadalje usklajevati na ravni delovne organizacije, sozda itd. Na področju planiranja smo mi že v letu 1973 sprejeli organizacijski predpis o letnem in srednjeročnem gospodarskem načrtovanju, ki predpisuje enotno metodologijo, s katero ugotavljamo medsebojno primerjamo in usklajujemo nabavne in prodajne plane, usklajeno zasedenost kapacitet ter smotrno izbiro proizvodnih programov. Na osnovi tega zakona smo v tem letu sprejeli samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—1980, v katerem smo začrtali osnovne cilje razvoja ter proizvodne usmeritve posameznih tozdov v okviru delovne organizacije. To je pomemben akt, kajti zavedati se moramo, da jutrišnji uspeh v veliki meri zavisi od današnjih pravilno in pravočasno postavljenih ciljev. V tem sporazumu smo tudi že opredelili dohodkovne odnose, in prav na osnovi teh določil smo ob izdelavi zaključnih računov posameznih tozdov delovne organizacije — lokacije Kranj izvršili med trgovino (tozd POS) in proizvodnjo (tozd TTI in tozd Umetno usnje) poračun dohodka. Sprejetje zakona o združenem delu v novembru preteklega leta pa nam je omogočilo, da smo intenzivneje in v skladu z določili tega zakona pristopili in pravočasno izdelali samoupravne normativne akte za izvedbo reorganizacije. Zadnje akcije so bile izvedene prav pred tednom dni, ko smo na referendumu v celoti sprejeli novo organizacijo, ki bo začela veljati s 1.1. 1978. — Kakšni so bili naši odnosi letos? Že prej sem omenil, da smo v lanskem letu sprejeli zakon o sa- če vzamem za izhodišče ocenjevanja rezultatov gospodarjenja preteklo leto, potem je nedoumna trditev, da je poslovanje v letošnjem letu veliko boljše. moupravnem planiranju, ki je pomemben prispevek na področju samoupravnih odnosov. Tako smo tudi v Savi sprejeli samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—1980, kjer smo pravzaprav z definiranjem ciljev razvoja in proizvodnih usmeritev posameznih tozdov dolgoročno uspo-stavili odnose na najbolj demokratičen način — z dogovarjanjem. Z normativnimi akti, ki smo jih, kot sem že omenil, izdelali letos za novo organizacijo, po kateri bomo poslovali že v prihodnjem letu, pa smo te odnose še natančneje določili. Zavedati se moramo, da je v Savi, posebno na lokaciji Kranj, že danes velika povezanost znotraj proizvodnje, kakor tudi proizvodno-tegovinska povezanost. Z novo organizacijo pa to povezanost še znatneje povečujemo. Povečalo se bo število tozdov, pa tudi prodajna povezanost se bo povečala. Delovna organizacija Sava-Commerce bo namreč prodajala celoten proizvodni asortiman. Jasno, da je bilo potrebno zato v samoupravnih sporazumih še posebno pozorno opredeliti odnose. Predvsem je pomembno, kako bomo realizirali projekt dohodkovnih odnosov, ki smo ga opredelili v naših aktih. Saj prav ti odnosi ob temeljih srednjeročnega razvoja pomenijo temelj vseh nadaljnjih odnosov, če bodo dohodkovni odnosi pravilni, pravilni pa bodo takrat, ko bodo spodbudili nadaljnjo usklajeno in stalno prisotno željo po povečanju produktivnosti, nadaljnje večanje rasti proizvodnje in ekonomično gospodarjenje v vsakem tozdu. Če pa se bo tozd razvijal, večal, pa ne bo prišlo do vprašanja njegovega obstoja. — Kakšni pa so naši osebni odnosi? Naši osebni odnosi niso bili nikoli vprašljivi oziroma kritični. Stremimo za tem, da bi postali še pristnejši. Kot Savčan se počutim zelo dobro. - Kaj bi lahko bilo bolje? Ker je moje delo oz. delo nas, ki delamo na področju vodenja poslovnih knjig, tozd ter izdelave raznovrstnih poročil in analiz oz. ekonomskih študij, v veliki meri povezano z zakonodajo, večkrat občutimo morda prepogostnost izdajanja zakonskih določil, odredb in odlokov, ki nimajo namena vsebinske menjave mer ekonomske politike, pač pa se preveč spuščajo v tehniko dela zbiranja včasih nemogočih podatkov statistike in tako dalje. Posledica tega je, da preveč rastejo administrativni stroški na vseh ravneh. Menim, da bi morali z večjim občutkom gledati na racionalnost akcij, torej s preudarkom in temeljito pretehtati, kakšen bo na eni strani potreben napor (dodatna administracija), kakšna pa bo na drugi strani koristnost. Ob tem nam pa mora biti vodilo pravilo ekonomske teorije, da mora biti koristnost večja od napora oziroma v najslabšem primeru mora biti koristnost enaka naporu. Večkrat tudi v dnevnem tisku, radiu in televiziji slišimo komentarje o narodno gospodarski produktivnosti, ki ji je trn v peti ravno ponekod preobširna administracija. SDK — podružnica Kranj, je recimo ob sestavi zaključnega računa za leto 1976 ugotovila, da je bilo potrebno za vsak tozd izdelati v računovodstvu preko 400 podatkov. To pomeni za lokacijo Kranj, kjer oddajamo 6 bilanc, preko 2500 podatkov. Vprašamo se, kdo vse te podatke v takšnem obsegu resnično potrebuje, zakaj razne institucije, ki se ukvarjajo z analizami, zahtevajo od tozdov še enkrat podatke po svoji metodologiji oz. jih ne zahtevajo s strani SDK po enotni zakonski predpisani metodologiji. — Tvoje osebno počutje? Najhuje mi je takrat, ko ugotavljam slabe poslovne rezultate. Zavedati se namreč moramo, da sanacijski programi, analize, predlogi, akcijski programi in številne druge akcije, ki jih je potrebno ob slabih rezultatih opraviti, lahko še tako metodološko brezhibne toda samo na papirju ne bodo rodile sadu. Prav v začetku letošnjega leta je bilo obilo težav pri sestavi zaključnih računov tozdov za leto 1976. V tem razgovoru sem že večkrat omenil te probleme in številne spremembe, ki so bile izvedene v preteklem letu. S strani zakonodajalca so bile večkrat objavljene dopolnitve in spremembe zakonov, odlokov, ki so obravnavale potek obračuna. To dodatno komplicira obračun in tudi ni možno posredovati delavcem v tozdu informacijo v enostavni obliki. Prav zaradi tega je padla marsikatera pikra in neopravičena opazka na delo v računovodstvu; (enkrat je izguba; en- krat ni izgube; saj izguba ni takšna kot je izkazana itd.). To pa izhaja predvsem iz nepoznavanja sistema bilančnega obračuna, planiranja, kalkuliranja, analiz, kontrole in revizije (vse te funkcije nazivamo pod skupnim imenom računovodstvo kot celota). — Tvoja želja? Leto 1977 je za nami. Ugotavljamo, da je boljše kot preteklo leto, čeprav bi si želeli še boljše uspehe. Pred nami je leto 1978, pričetek poslovanja po novi organizacijski shemi. V tem letu bo srednjeročno obdobje 1976 — 80 prešlo v drugo polovico in ugotavljali bomo ali smo uspeli oz. koliko smo uspeli realizirati cilje srednjeročnega razvojnega programa. Moja želja je, da bi v prihodnjem letu, za katerega pa osebno menim, da bo, kar se tiče pogojev poslovanja znatno težje kot letošnje leto, dosegli še boljše poslovne rezultate. Boljši rezultati pomenijo dosegati akumulacijo — ostanek dohodka za investicije (dosegati reprodukcijsko sposobnost nad količnikom 1), to pa pomeni dodatna vlaganja v razširitev proizvodnje; to pa pomeni rast, razvoj tozda. Tako lahko zaključim ta razgovor, da je naša skupna želja dosegati v naslednjih obdobjih večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Moje mnenje je, da v celoti razumemo enega izmed osnovnih pravil ekonomske teorije, ki pravi: »Delovna organizacija, ki se ne razvija, je delovna organizacija v zatonu!« L. M. CIVILIZACIJA NAPREDUJE - NARAVO PA UNIČUJE Dolgočasim se. Odločim se, da odidem v Kranj. Toda danes bom šla za spremembo peš. Počasi stopam po pločniku. Papirčki, vrečke in drugi odpadki me pozdravljajo, vendar se tega pozdrava nič ne veselim. Nekaj metrov vstran pa stoji koš za odpadke. Pogled nanj me pretrese. Ves je zverižen, obtolčen in kar je najhuje, čisto prazen. Tudi ljudje so prazni. Mrki zrejo predse. Vsi nekam hitijo, bežijo pred tem umazanim svetom. Želijo si čistega zraka in kraja brez odpadkov. Zrak je siv, težak od dima in izpušnih plinov. Sonce komaj prodira skozi sivo zaveso. Nebo že dolgočasi ta sivina. Tudi jaz hitim od nje proč. Pred mano je reka Sava. Zazrem se v njene valove. Voda je umazana, rjava, penasta od umazanije. Le kam si izginila bistra reka? Kje so tvoje bistre vode, ki so nas nekoč vabile na kopanje? Tudi ti si se znašla v tej džungli, tudi ti si postala žrtev civilizacije. Sanjarjenje pretrgam, ko vidim, koliko je ura. Med hitenjem domov pomislim: »Civilizacija zares napreduje, toda naravo s tem uničujemo«! Anita Drolc, 7. a. 10 OD TU IN TAM NEREŠENA VPRAŠANJA NA DOMAČEM TRGU UMETNEGA USNJA V LETU 1977 Nerešena vprašanja plasmaja umetnega usnja v letošnjem letu, kakor tudi uresničitev ambiciozno postavljenih planskih nalog, nas je obvezala, da vsaj v skopih obrisih nakažemo vso težo in celovitost problematike, zaradi katere je, po našem mnenju, prišlo do določenih odstopanj od začrtanih ciljev. V Jugoslaviji se širijo zmogljivosti za proizvodnjo umetnega usnja in plastificiranih tehničnih tkanin neusklajeno s stvarnimi potrebami. Tako so zrasle proizvodnje v Durnu, Vladičin Hanu in Kočevju. S tem pa se proces izgradnje še ni ustavil, saj rastejo zmogljivosti v Šabcu in Bački Palanki. Omenjena nekontrolirana rast zmogljivosti pritiska na jugoslovanski trg z novimi 5—6 milijoni kv. m letno in tako ponudba daleč presega absorpcijsko sposobnost trga. Glede na omenjeno, lahko trdimo, da sta tako proizvodnja in proizvodnost na eni, kot plasman proizvodov tozda Umetno usnje na drugi strani, dobra in na visoki ravni. To trditev bomo podkrepili s prikazom »stopnje izkoriščenosti proizvodnih kapacitet za 1977« ter »stopnjo udeleženosti na trgu za 1977«. ^ 'm ^ e g s |š f ll Ph h- N o E cd > -o o o g £ > Sava Jugovinil Ohis Catex 72 6082 48 63 3468 27 20 1296 10 54 1860 15 Značilen kazalec, da so se pri plasmaju nekega proizvoda pojavile večje težave kot so: močno povečana ponudba, zmanjšanje kupne moči, zapiranje trgov v regionalne meje in podobno, je povečanje zalog. Tako beležimo na domačem trgu umetnega usnja zvišanje zalog panoge od 1.852.000 kv. m leta 1975 na 2.788.000 kv. m ob koncu leta 1977. Neurejen, predvsem pa nekontroliran, je tudi uvoz umetnega usnja in plastificiranih tehničnih tkanin. Posledica take nekontrolirano-sti je vidna v udeležbi domačih proizvajalcev na trgu umetnega usnja, ki znaša približno 65 %, torej 35 % izdelkov, kljub velikemu obsegu obstoječih zmogljivosti, uvažamo. Če to problematiko gledamo skozi izkoriščenost že obstoječih proizvodnih zmogljivosti, vidimo, da je njihova izkoriščenost komaj 46%, kar je za jugoslovanske razmere porazno. Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, je kljub vsem težavam tozd Umetno usnje uspel svoje zmogljivosti izkoristiti do višine 72 % in te zmogljivosti tudi spraviti na trg. Taka proizvodnost pa je na ravni jugoslovanskega povprečja v industriji, ki je med 70 in 78%. Še več, tozd je uspel povečati plasman umetnega usnja z intenzivnostjo, ki daleč presega povprečno letno rast v industriji, ki znaša za navedena leta 7 do 8 %. V prodajnem oddelku umetnega usnja Leto Količina v 000 kv. m Verižni indeks rasti Neto prod. vrednost v 000 din Verižni indeks rasti 1975 3.579,7 0 140.264,3 1976 4.637,9 129,6 206.899,9 1977 6.021,1 129,8 233.433,4 poprečni indeks rasti 129,7 0 147,5 112,8 130,1 ca e « _a> > "3 p -a 6c oz Za opisane težave v plasmaju umetnega usnja je v veliki meri odgovoren zunanje trgovinski režim in politika, ki ne samo, da ne ščiti tovrstne domače industrije, ampak s tem tudi omogoča prodor uvoženega umetnega usnja, predvsem z Vzhoda po dampinških cenah. Kaj pomeni dampinški uvoz z Vzhoda, lahko ilustrira naslednji primer: Iz vzhodnoevropskih držav po statističnih podatkih uvozimo letno od 1,200.000 do 1,700.000 kv. metrov težkega umetnega usnja, kar predstavlja tudi za toliko nižjo realizacijo domačih tovrstnih proizvodov. Primerjajmo sedaj prodajne cene, torej: uvoženo umetno usnje 29.00 do 36,00 din/kv. m domače umetno usnje 35.00 do 47,00 din/kv. m Končno sliko dobimo, če pogledamo še povprečno neposredne stroške umetnega usnja jugoslovanske proizvodnje, ki se gibljejo med 27,00 in 40,00 din/kv. m. Zadovoljevanje potreb trga po umetnem usnju je izredno zahtevno, predvsem zaradi motivov nakupa; zadnje čase pa opažamo celo tendence zapiranja regionalnih trgov. Bolj kot omenjeni problemi, je zaskrbljujoč finančni učinek prodaje umetnega usnja v Jugoslaviji. Tu mislimo predvsem na izrazit razkorak med obstoječimi prodajnimi cenami na domačem trgu, ki so ostale nespremenjene že četrto leto, in nenehnim naraščanjem cen osnovnim surovinam ter stroškov, tako internih kot eksternih. Prodajna služba in Marketing sektorji ob vseh teh težavah ne spita, sta stalno aktivna, po skupni akciji pričakujeta že januarja 1978 spremembo sedanjih prodajnih cen umetnega usnja in s tem ugodnejše razmerje med prodajno ceno in stroški ter seveda ugodnejši ekonomski učinek prodaje. Poleg tega se na našo pobudo pri zveznih organih pripravlja na področju problematike uvoza umetnega usnja sprememba uvoznih režimov, kar obeta, da bodo ta gibanja v bodoče kontrolirana, to pa pomeni večjo možnost prodaje. Na koncu moramo poudariti, da je problematika plasmaja umetnega usnja stalno rasla in postajala vse zahtevnejša, medtem ko obseg in organizacija prodajne službe, kot tudi spremljajočih dejavnosti (specialist za umetno usnje v marketing sektorju, modni kreator, tehnični svetovalec ...) ni sledila tej problematiki. Pričakujemo, da bo nova organiziranost prodajne službe na ravni Save skušala rešiti tudi te probleme in bo tako plasma in odgovarjajoči ekonomski učinek prodaje umetnega usnja ugodnejši. Direktor prodaje tozda Umetno usnje Ivo Gerzinič, dipl. inž. HI NE BOMO ZAPRLI! Še en dokaz, da Savčani berejo svoje glasilo. Iz skupnosti tozdov TTI smo dobili dva prispevka, ki predstavljata odmev na zapis TTI ne bomo zaprli. To je hkrati tudi dokaz, da vsem v TTI ni vseeno kako in kaj delajo, da jih njihova bodočnost še kako zanima, da jim ni do polovičnih odgovorov. Radi bi konkretne odgovore na vprašanja, saj bomo le tako odpravili negotovost, ki je ustvarjena med nekaterimi sodelavci v TTI. Odgovor na članek, ki je bil objavljen v Dnevniku 22. septembra 1977, je dovolj obširen in realen za vse, ki so črnogledi za obstoj TTI. Lahko so se prepričali, da le ni vse tako slabo v TTI. Po zaslugi te tovarne so zaživeli tudi drugi, zato moramo priznati, da je vsa leta svojega obstoja vlagala velika finančna sredstva za izgradnjo in razvoj drugih tovarn, sama pa je nekaj časa zaostajala, vendar ne toliko, da ne bi imela možnosti za svoj obstoj. Vsi si moramo prizadevati, da se bo v prihodnji tovarni Gumenotehnični izdelki hitreje razvila v moderno proizvodnjo organizacijo. Da taki pogoji so, nam dokazuje tudi objavljena informacija. A- S. V glasilu Sava, ki je izšlo 10. novembra letos, smo med drugim prebrali tudi članek o prihodnosti TTI. S to informacijo smo se dodobra seznanili s trenutno situacijo v TTI. Zelo malo pa je navedenih ukrepov za izboljšanje položaja TTI. Iz informacije ni razvidno, kateri izdelki so nerentabilni, oziroma ne pokrivajo lastnih stroškov in kaj se načrtuje s tem v zvezi. Nič ni omenjena avtomatizacija obstoječe proizvodnje. Ponekod so pogoji dela zelo slabi in se z dneva v dan slabšajo. Vzemimo primer izdelave cevi na jeklenih jedrih. Kakor na samem začetku nosijo jedra na ramenih delavci, ki tam delajo, čeprav se že 10 let govori o nabavi nekakšnega transporterja za njihov prenos. Pogoji za delo se slabšajo sorazmerno z dvigom produktivnosti. Med delavci se že nekaj časa govori, da bomo proizvodnjo cevi na jeklenih jedrih prenesli v nek drugi dislocirani tozd. V zvezi s tem se delavci sprašujejo, kaj bodo delali potem. To pa ustvarja med nekaterimi delavci negotovost in zmanjšuje delovno in tehnološko disciplino. Š. Z. MNENJA 11 O INFORMIRANJU SO REKLI FRANCI PRISLAN Informiranje je dobro, včasih ga je celo preveč. Vsebina je zelo kvalitetna. Z drugo besedo, vsebina in kvaliteta obveščanja v celoti izpolnjujeta družbenopolitično poslanstvo. Kvaliteto informiranja stopnjuje naše obveščanje že nekaj časa; tako je bilo tudi ob združevanju. Če svojo oceno stmim, moram reči, da so Savčani z vsemi oblikami informiranja dovolj obveščeni o vsem, kar jih zanima. MARJAN PENEŠ Obvestila, informacije, ki so nam na voljo, tako v glasilu, Informatorju, kakor tudi v vseh drugih oblikah informiranja, so dobre, prepričan pa sem, da bi bile lahko še boljše. Zakaj boljše? Sam Informator je dovolj jasen, včasih malo preobširen. Vem, da se vse ne da povedati v dveh stavkih, želel pa bi več kratkih novic, zapisov. Savsko glasilo je nosilec družbenopolitične usmerjenosti, pogrešam pa temeljitejšo obravnavo dela posameznih sektorjev in mogoče tudi počutja posameznika v sredini, v kateri dela in živi. Oddelek za informiranje in odbor za informiranje sta v zadnjih letih naredila veliko prav na področju izboljšanja informacij, pogrešam pa »glas« posameznikov oziroma ljudi, ki so dolžni informirati širši kolektiv tudi v področju družbenopolitične aktivnosti. Premalo pišejo. Sicer pa sem z obveščanjem v Savi že nakj časa zelo zadovoljen. JANEZ BOHORIČ Informiranje v Savi je dobro, sem in tja bi mu lahko kaj očitali. Za vse oblike informiranja, tu mislim na glasilo, Informator in na druge pisane oblike raznih sporočil, lahko ugotovimo, da tu in tam po vsebini nihajo, po vsebinsko bogatih in kvalitetnih informacijah se pojavijo tudi kvalitetno slabše. Informator pa je zelo zanimiva oblika obveščanja, predvsem za vse aktualne probleme. Premalo pa je stenskih časopisov, ki poleg tega niso postavljeni na najbolj obljudenih mestih. Prav bi bilo, da bi se pojavili še na nekaterih mestih. ANTON LAH »Meni se zdi, da je informiranje v Savi zelo dobro. V naših virih informacij lahko dobimo izredno veliko podatkov, menim, da celo preveč. Vsak član kolektiva ima možnost izvedeti vse, kar ga zanima, vsak, ki prebira naše glasilo in ostale oblike informacij, lahko dodobra spozna kolektiv. Informacije so dobre, odkrito podane, v obliki, ki jo more razumeti sleherni Savčan. Informiranje v Savi uresničuje predvsem svojo družbenopolitično funkcijo, manj pa strokovno tehnološko. Te svoje trditve utemeljujem z naslednjim. Napredek na področju informiranja v zadnjih sedmih letih je viden tako v vsebinskem delu kot tudi v estetskem izgledu, kar velja za glasilo Sava, za Informator in Inus. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vse druge oblike informacij. Še posebno moram omeniti velik prispevek oddelka za informiranje ob integraciji, ko je na nevsiljiv in razumljiv način predstavil priključene delovne organizacije, ki do takrat niso imele tako razvitih oblik informiranja. Oddelek je pripomogel, da smo spoznali procese združevanja in da so se ljudje med seboj bolje spoznali. FILIP MAJCEN Naše informiranje ocenjujem pozitivno, po vseh vidikih informiranja. Obveščanje v Savi popolnoma uresničuje svoje družbenopolitično poslanstvo. To lahko podkrepim s trditvijo, da je obveščanje prisotno in da ga uporabljamo v vseh primerih. Svojo vlogo je odigralo tudi pri združevanju v delovno organizacijo. V zadnjih letih je kvaliteta obveščanja na višini. Pri tem moram žal opozoriti na nekaj nebistvenih stvari. V nekaj številkah našega glasila sem opazil precej »tiskarskih škratov«, za katere menim, da jih je preveč. Predvsem pa mislim, da smiselnih napak v glasilu ne bi smelo biti. ŠTEFAN ZRINSKI Informiranje v Savi je kvalitetno, po moji oceni malce preobširno. Družbenopolitično poslanstvo uresničuje v celoti, kar je dokazalo že ob združevanju, saj je prav celovito informiranje kljub nekaterim težavam, veliko prispevalo. Pristop oddelka do pomembnejših odločitev, akcijsko in vsebinsko, je na zavidljivi ravni. JANEZ GLOBOČNIK Obveščanje je celovito in dobro. Mislim na vse oblike obveščanja, od Informatorja do sestankov. Neposredni proizvajalci se v zadostni meri pojavljamo v svojem glasilu. Vsakemu posamezniku v Savi je takšno informiranje v veliko podporo. Lahko rečem, da nas to obveščanje dobro usmerja, tako pri družbenopolitičnem delu kot tudi neposredno na delovnem mestu. Našemu informiranju ne morem očitati pomanjkljivosti, ker nam, kakor sem že povedal, v veliko primerih pomaga. Moja edina pripomba bi bila, da informacije včasih niso povsem razumljive, vem pa, da se čisto vsega ne da povedati po domače. JAKOB ŽIBERT Informiranje v Savi je zelo v redu. Savski časopis z veseljem vzamem v roke. Imam pa nekatere pripombe. Določene stvari prepogosto objavljamo v glasilu. Res pa je, da je glasilo v glavnem pestro, da je v njem toliko stvari, da je za vsakogar nekaj. Tudi mi, neposredni proizvajalci, se dostikrat pojavljamo v glasilu in prav je tako. Lahko rečem, da v glasilu ne pogrešam ničesar. Zadovoljen sem tudi z dnevnimi informacijami v ciklostilni obliki, ki so tekoče, poštene in predvsem pravočasne. Zvem res vse, kar se pri nas dogaja. Vse oblike informacij veliko pripomorejo k boljšemu razumevanju in nam pomagajo pri našem samoupravnem odločanju. TONE BOŽIČ Po moji oceni je podatkov, ki jih lahko dobimo iz vseh oblik obveščanja, dovolj. Če preberemo vsaj del tistega, kar je napisanega, nam mora biti situacija o delovni organizaciji jasna. Nekateri menijo, da so določene informacije preobširne, da bi bile lahko krajše, vendar ob tem ne smemo pozaibti, da se nekatere informacije ne morejo krajšati prav zaradi podatkov, ki jih moramo poznati, saj bi informacija drugače izgubila celovitost in točnost. Glasilo Sava je, po moji oceni, »u redu cajteng«. Njegovo družbenopolitično poslanstvo je na višini. Ob združevanju je odigralo pomembno vlogo. Kon- IEJEOSNO :k ST mčNi ^ eritveF \ >' Iv "SvoMNU t' 1 mi Ta ■ M i -o* »M u. >' co •<* DELE*' '*Vp sim s?‘"“"M Dpr C/3 % -m. KRŠKEM —M § 4 S^)ug -HjKuhi kretno, vse oblike obveščanja smo uporabili tudi mi v KET. Informacije o naši dejavnosti ob integraciji in tudi danes so dovolj obširne. Tako smo osvetlili našo spremljajočo dejavnost. Prispevek oddelka za informiranje je bil pomemben tudi pri začetku gradnje nove mehanične delavnice. Glasilo nas je seznanilo tudi z oddaljenejšimi delovnimi organizacijami, tu mislim na Rumo, KTM, Totro in Vulkan. Tako zastavljeno obveščanje je potrebno, njegova pomembnost je očitna. IVAN ŠKOFIČ Na kratko, ne da bi se spuščal v podrobnosti, je po mojem mnenju obveščanje v Savi nad poprečjem. Če bi ocenjeval s številkami, bi savsko obveščanje ocenil s štiri, raje kot s tri ali manj. Ta ocena je podana na splošno, ne da bi pri tem upošteval, kaj je strokovno informiranje, kaj je pogostnost informiranja, preprostost itd. Družbenopolitično poslanstvo informiranje v Savi uresničuje dovolj uspešno, res pa je tudi, da ga še nekaj časa ne bo v celoti. Celovitost obveščanja zahteva več kot pa imajo na razpolago »infomratorji« v Savi. Tako ni dovolj sredstev, ni primernih prostorov itd. Ob uresničevanju delegatskega sistema bo potrebno tudi pri obveščanju storiti še veliko več, da bi to zaživelo tako, kot je predvideno s cilji razvoja socialističnega samoupravljanja. Informiranje je tudi pri povezovanju odigralo svojo vlogo, pogrešal pa sem informacije o konkretnih težavah na posameznih ravneh združevanja. Rekel bi, da sem pogrešal »kamenčke v mozaiku«, ki sestaljajo ta naš korak naprej. Ljudje v Savi pa smo bili o pomenu in ciljih združevanja zadostno informirani. ALEŠ PIRC Po moji oceni je informiranje v Savi na zadovoljivi ravni in uresničuje svoje družbenopolitično poslanstvo. Je na prav tisti ravni, ki sem jo že ocenil, ko sem podal splošno oceno o informiranju. Prispevek informiranja k osveščanju v pogledu samoupravljanja in sploh k družbenopolitičnem usmerjanju je velik. SLAVKO ŠOLAR Informiranje v Savi je na dovolj visoki ravni, tako v strokovnem kot tudi v vsebinskem pogledu. Informiranje vsebuje elemente, ki bi jih moralo vsebovati vsako obveščanje. Izpolnjuje bistvene lastnosti, ki jih obveščanje mora imeti. Je dosti objektivno, zna biti tudi kritično, če je potrebno, zna najti pravo mero, ko informiranje združuje kolektiv, ne pa, da ga z nepremišljenim (Nadaljevanje na 24. 12 KLEPET iipiSeeE ' m? POGOVOR ZA PREMISLEK DEDEK MRAZ PRIHAJA! Okrašeno pravljično mesto, lampijončki, pisane žarnice, vsenaokrog živžav - tam na sredi pa oder, na odru dedek Mraz z vsemi svojimi snežinkami, medvedki, ob velikih, zasneženih saneh. Vam vsem, ki vam je TOLE razmišljanje namenjeno, je prav gotovo še v spominu takšna podoba dedka Mraza, pravljičen dogodek, ki nas je vsaj enkrat v letu popeljal v sanjski svet. Bilo je in ni ga več. Zakaj? Zakaj nismo več voljni (ali sposobni) pripraviti našim otrokom takega in tolikšnega veselja, ki bi jih navdalo s pričakovanjem, z radostjo in z upanjem. Ne z upanjem na dragocena darila, ampak s pričakovanjem in upanjem na nekaj nevsakdanjega. Nekaj odgovorov boste prav gotovo našli v tem zapisu, ki je nastal po pogovoru z dedkom Mrazom. Ta zapis zares nima namena biti sentimentalno tarnajoč v spomin na nekaj, kar bi danes lahko mirno prezrli, zamahnili z roko češ, kaj ga pa s ... Za otroke pa je dedek Mraz nekdo, ki ima zanje vedno prijazno besedo, ki jim predstavlja nek daljni, pravljični svet. Skoraj nemogoče si je namreč misliti, da smo že do konca naveličani prav vsega, da smo presiti tudi razvedrila zase in za naše otroke. Skoraj nemogoče si je namreč misliti, da smo že do konca naveličani prav vsega, da smo presiti tudi razvedrila zase in za naše otroke. Vsaj vsi niso, oziroma večina ni. In kdo je potem? Zupan? Predstavniki Kulturne skupnosti? Prijatelji mladine? Sindikat? Preveč »dejavnikov«, ki pa vsak zase lahko odloča! Ali se bo raven praznovanja dedka Mraza še naprej zniževala in bo nazadnje ostal le mehanični dedek Mraz, ki se bo monotono — enakomerno klanjal iz izložb? Preveč »dejavnikov« si tudi lahko izmišlja »svojega« dedka Mraza, za petdeset starih »jurjev« pride na dom. Takih misli je med ljudmi vsak dan več! In prav bi bilo, da se te misli strnejo v eno in iz tega nastane delavsko samoupravna zahteva: dedek Mraz naj v prihodnje ne bo skomercializirana farsa, temveč resnično praznovanje naših otrok. Takih misli je tudi dedek Mraz, ki kot neposredno prizadeti, pravi takole: »Mi starejši smo verjetno razvajeni. Včasih je dedek Mraz prihajal v povorki, s spremstvom. Naredili so pravljično vas prav v ta namen. Tam se je peklo in kuhalo. Doživljanje pravljičnega sveta se je začelo že ob prihodu, ko dedka Mraza še nikjer ni bilo. Vsak otrok je takoj vedel, da se tam nekaj dogaja. Pa danes? Danes pa okrasimo dve smreki s tridesetimi žarnicami in menimo, da smo naredili dovolj. Za otroke pa je dedek Mraz nekdo, ki ima zanje vedno prijazno besedo, ki jim predstavlja nek daljni, pravljični svet. Za otroke je dedek Mraz tudi dobrotnik. Danes pa je vse to precej drugače. Vse naše pripovedovanje otrokom o dedku Mrazu, da živi v daljni deželi na severu in je zato tudi tako napravljen, spremljajo pa ga prijazne živali, vozi se s sanmi ..., ob goli resničnosti otroke neprijetno razočara. Danes vabijo trgovci dedka Mraza v trgovine, da jim dela reklamo, da starši otroke pripeljejo v trgovino in tam čimveč zapravijo. To ni pravi dedek Mraz, ampak figura, ki služi trgovcu — ne pa otrokom. Otroci to že opažajo. Kdo je temu kriv? Mi sami! Otrokom slikamo dedka Mraza, damo pa jim ga ne. Se sploh ne zavzemamo za to! In dedek Mraz je pogosto v zelo težkem položaju. »Kaj naj jim na primer odgovorim, ko me vprašajo, kje so snežinke, kje so medvedki, zajčki. Znajdi se. Nisem mogel, bom drugič!$W'- 53 ^ v^vMA^ y^'.' y/> xv j£j?_ >i\d.S>3-: i Jr v^V/MrT-ce^ '-^^Vk r 7<. , SEafAviL/vaeLKA irULAR JO 0 LJUB L J. GLEOAL. IGRALEC (.DARE) jezdec V SKOKE ŽUŽELKA K! PIČI SINDIK. ORGA -H/ZA C. RIMSKA So IME VEČ REK V ANGLIJI VO O ! - TE L J BOLEZEN ZA RA O! VOORA IKER naša ARMADA MESTO V SEV. ITALIJI ) (HM VAS PR' KRANJU OTOK V SOMALIJI KRILO Rimske legije STRUPENA KAČA podnebji GORICA PTICA UJEDA TONA NAŠ' RAZGLED/ IGRALEC VIDOV iTAL. L/RA FOSFOR OKROGLA MESTO V JO-K. FRANCIJI MESTO v ITALIJI VELIKA VEŽA ALUMINIJ ROBIN/JA A IZ BRANA DRUŽBA OTRIN IKA /OMSK / POZDRAV NOČNE PTICE ERANC. PISATELJ K A IM O V BRAT MESTO v SLAVONIJI VRSTA, PLEME 3UQOSL. nOg,.klu& z.dru£. litera- tov %LOVEN!]L BRANE OBLAK POROK RIMSKA PET SLUŽAB- NIK ITALIJA NAG/6 adresb NEMŠKI GENERAL- feldmar- ŠAL C FON E T. ) znamka POTOK OP. STROJEV tu/ KAL -N/C A KLIC, POJ. ! V mesto V PAKISTANU Rl TISKA ENA REKA V ŠVICI KRAJ POD KKINOM MESTO V VlP <5 /n / C KOA ) TEN EL J KAČA >! JUNAK IZ Risank VEZNIK PUSTINJA V APfUK! repu e, - LIŠKA SKUPŠČ. ANKA ČOLNAR naziv HUNSKI KRALJ ER&U LESENO Pihalo OPRAVA TROJAN- SKI JONA K SHAK£- SPEAR.OV JUNAK ital. K£KA (fo/jet.) pl&s| PADAVINA ŠESTI DEL ERA HM E STARO- EG/Pč. BOG DuŠiK TETA TEŽA _ EKSALAZE GEOftETfi. TELO AVSTRIJA KaPO- REON! ČRK! PRESTOL &, DAN V tednu ŽVEPLO KAŠE PRISTAN. ZEMELJ. PODNOŽ. LESENA NIŠA VOŠČENE SVETILKE NANUT tone VRELA VODA ALKOM, pi JA ČA LITER HERCE- GOVEC M A VLAKA, ŠAflA VARJENO MESTO TEK IŠKI UEAA O A l£N7. PAASEK ZA LASE OSEBNI ZAIMEK POGLA- VAR INKOV m^\ a. del PKANCIJE AL6ANUA KARLOVAC GRŠKI OTOK Pozitiv. elektr . ZDRAV!L o PROT! MALARIJI KALU CELOVEC ELLIOT CARSON ŽENSKA Ki SE DRO-ŽI S KLARO 7ALISO- VA ORANŽ .