Katoli&k cerkven lini. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti /a celo leto 3 eld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . r tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide llaniea dan poprej. Tečaj XVII. V Ljubljani t. svečana 1864. List 4. M'ogovori otl h pore tU. Spisu je M. Srn o lej. (Dalje.) Ur a »Iii i k. Pa s tem, bi znalo ali bi imelo biti, s tem pač ni šc ničesar skazanega, kakor so nam že gosp. pastor opomnili, tu moramu, ako hočete, da bomo verjeli, zgodovinsko gotovost imeti. Duhovni pomočnik, llavno zgodovinskih gotovih spr čevanj, namreč izrekov cerkvenih učenikov iu pisateljev, imamo zlasti za spoved na zbiranje. Druge zgodovine v cerkvenih in verskih rečeh jest ne poznam, in ako posvetnim zgodovinarjem verjamete, morate, ako hočete pravicoljubni in ne enostranski biti, verjeti tudi cerkvenim pisateljem, sicer se od zgodovine sploh več govoriti ne more. Postaviti sim že poprej vam hotel sv. Kernarda, ki je vi. 1153 umeri: on od spovedi takole govori: „Kaj pomaga en del svojih grehov povedati, druge pa zamolčali, na pol se očiševai, na pol pa omadeževan ostati? Ali ni vse odkrito preti Kozjimi očmi? Kako, ti si prederzneš pred njim kaj prikrivati, ki je v tako velikem zakramentu Kozji namestnik!'4 Dalje on npomnja duhovni', z grešniki prijazno in poterpežljivo ravnati, da odkrijejo svoje serce, pa tudi skesanim odveze ne podeliti, dokler niso zaslišali njegove spovedi. (De milit, templi. C. I Si. Serm. 104 de diversis.) filejte, tako razločno govori od posebne spovedi sveti mož, ki je 62 let pred papežem Inocencijem umeri; kolika nespamet je toraj terditi, da je imenovani papež posebno spoved vpeljal! Sv. Anzelm, umeri leta 1109, pravi v govoru od gobovih mož: ,,Naznanite duhovnim v ponižni spovedi svoje notranje madeže, da čisti postanete. Kakor se izvirni greh v sv. kerstu odpusti, tako se tudi lastni grehi odpuste pri spovedi.44 (Hom. VIII. in Ev. sec. Luc.) Sv. Peter Damijan (y 1072) našteva razne dele pri zakramentu sv. pokore in imenuje ustno obtožen je četerti del in pravi: .,da naj se obtožimo, nas opominja pamet, nam veli Kog, ki vse vidi, in če se sedaj obtožiti sramujemo, koliko bo še le osramotenje takrat, ko bo vse razodeto.44 (De S. Andr. Ap. Šerm. 58.) Wulfad nadškof (-j- 870) opominja kristjane, naj vskak skerbno svojo vest izprašuje in dobro spozna, kaj je v svojem življenji grešil, in ako mu vest eno ali drugo hudobijo očita, „naj priheži k Kogu in materi cerkvi in naj se duhovnu čisto vsih svojih grehov .spove, naj sprejme in prav zvesto opravi pokoro, ki se niu naloži.44 (Mabillon Annal. p. 101.) Teodulf škof v Orleanu je lela 821 razglasil vo- dilo, kako naj se spovedi opravljajo, da namreč spo-koruik pred spovednika poklekne, se odkritoserčno vsili grehov obtoži, poleni pa posluša njegovo opominov anje in podučenje, sprejme pokoro in pot« m še 1«' odvezo, ako je vreden. Cesar Karol veliki je po opominu n« kega cerkvenega zbira lisa. okoli leta 742 na Nemškem sklicanega, za vojake posebne spovednike vpeljal, ki so mogli pred kako bitvo celo noč spovedovati. Kgbert škof v Jorku (y 767) pravi: On (grešnik) se mora grehov obtožiti, da spovednik ve, kakšno pokoro mu je naložiti. (AVilkins CC. \ng. T. 1.) Beda častitljivi (y 735) in (Eligij y 659) dokazujeta, da so aposteljni in njih nasledniki oblast grehe odpušati po Kristusu prejeli, ko jim je rekel: kar hote na zemlji zavezali i. t. d. (llom. IV. de eo ijuod Christus I a v 11 p? des), in pervi še pristavlja in uči, ,,da se mora pri tem razločiti, da sc vsakdanjih od-pu*tljivih grehov /.»moremo eden drugemu obložiti, da se po molitvi eden za drugega zveličamo, veči nesnage pa sc morajo po postavi duhovnu naznaniti, kateri bo po svojem spoznanju določil, kako in koliko časa se je vsakemu čistiti iu pokoriti (llist. geni. Angl. 5.14). (•regor veliki (y 604) opominja kristjane razla-gaje besede: ,.E (llom. 26.) „Xa tri reči. govori na drugem kraju, se mora pri vsakem spokoruiku paziti, u;t spreobernjenje duha, na obtožen je u>t in na kazen z;t greli: zakaj kaj tiiti pomaga, ako se grehov spove, v svi.jem sercu se pa ne sprcobcrnc.4* (Lih. VI. in I. Heg. C. 2.) Leon veliki papež (y 461 ) pravi v enem svojih pisem, daje posebno obloženje svojih grehov v od-pušanje neogibljivo potrebno, in da se tako imenovane pismene spovedi z apostoljskim izročilom ne vje-majo in jih toraj ojstro prepoveduje. (Ep. 104). Enako razločno in umevno govori od posebne spovedi sv. Avguštin, pa tudi sv. Jcrunim, ki med drugim spoved imenuje drugo rešivno desko po bar-kolomu. Sv. Janez Zlatoust (y 407) opominja, spoved zlasti o velikonočnem času opraviti, in med drugim takole govori: „Pomočki pekočo vest pomiriti, kteri so? Je ponižno obtožen je grehov, da jih v naročje enega moža odložiš, ki ti jih rti' bo nikdar očital. in ti zdravilo zoper tajiste naznanil; je natančna, ojslra naznanitev skrivnosti, njemu brez vsih prič. Idi, pokaži svoje rane duhovnemu zdramiku, in ur. ti h« naznanil, s katerimi sredki zamorca ozdraveti." ffhrvsost. hom. 20. in Gens.) Sv. Ambrož (f 397) pravi: Glejte, zdaj je cas sc svojih grehov pred Bogom in pred duhovnim obtožiti, in jih s postom, molitvijo, s solsami in miloš-njo izbrisovati i. t. d. (Serm. fcr. 2. post prim. liom. Q.) Laktancij v 3. in 4. stoletju opominja (kar je pomenljivo in imenitno tudi za sedanji čas), da naj se v spoznanje prave cerkve od krivoverskih, ki vse hočejo katoliške biti, na to gleda, katera ima obtoženje in pokoro, ki grehe in rane, katerim je slabost našega serca podveržena, dobrotljivo celi. (Lact. In-sti7. divin. 4. c. ultim.) In sv. Ciprijan škof v Kartagi (y 258) v svojih bukvah „de Lapsis« takole govori: „Vsak naj se svojih grehov obtoži, dragi bratje, dokler se njegovo obtoženje še sprejeti zamore, dokler je tisti, ki je orešil. še na svetu, dokler se njegovo obtoženje še sprejeti zamore, dokler je zadostenje in po duhovnu sprejeto odpušanje še prijetno pred Gospodom." Opomina vredno je še, kar sv. Pacijan skof na Španskem, ki je umeri okoli leta 390, tem odgovarja, ki pravijo, da noben človek, ampak le Bog sam ima oblast grehe odpušati; ker ravno v sedanjem času, zraven "nekterih mlačnih in brezvernih katoličanov, novo- in nekatoličani, ki se tudi na svoje verske ali simboliške bukve več ne vežejo, ravno tako govore, da bi tolikanj laže sebe in druge omotili, spoved in pokoro zavergli in si tako po svojih mislili lahko in gladko pot za čas in za večnost pripravili. „Iie Go-spo«l ,*• govori imenevani škof, „le Gospod sam, praviš ima Tihlast grehe odpušati. Kes jc to: toda kar on po svojih duhovnih stori, je enako njegova oblast, kajti, kaj je pač to, kar je aposteljnom rekel: kar koli bole na zemlji zavezali, bo tudi v nebesih zavezano, in kar koli bote na zemlji odvezali, bo tudi v nebesih odvezano. Čemu bi bile pač te besede, ako bi ljudem ne bilo pripušeno vezati in odvezovati. Al smejo to le samo aposteljni storiti? Potem smejo tudi Ic oni sami kerstiti, le oni sami sv. Duha deliti, Ic. oni tudi ljudstva grehov očiševati. (Epist. ad Svmpron.) Glejte tu celo .ersto toliko važnih in jasnih zgodovinskih s priče vanj skozi vse stoletja od papeža Inoeene.ja do sv. Ciprijana, in pa od tako veljavnih, učenih in svetili mož, katerim bi šc mnogo drugih pridjati zamogel. Kdo si bo li, vprašam, ako je Ic kolikaj raz u m en in pravicoljuben, še terdili prederz-nil, ako tudi le nektere tih mnogoverstnih, vendar pa tako vzajemnih zgodovinskih izrekov pozna, da je omenjeni papež posebno spoved vpeljal, da jo je sploh kaki papež ali duhoven iznajdel, da je v pervili stoletjih kristjani niso poznali in ne v navadi imeli! Prepričali ste se, upam, toraj tudi vi, g. pastor. da s.- >pisova\ci magdeburške zgodovine v resnici niso motili, ko pravijo, da je že o času sv. Ciprijana katoliška cerkev posebno spoved imela. ( Dalje nasle«l. I JMirijmn. (t eski -pisal Vacsl. Slulc, poslovenil D ež e 1 a n o v.) ( Dalje.) II. ko so sc žalostni psalmi razlegali po judovski gori, razlegal se osodoviti Aliasverjev krik: ..gorje !" vzdihovala je na dvoru velikega duhovna v tihi sobi tudi plemenita izraelska hči, vredna prijazniše osode. To je bila Mirijam (ali Marija), sestričina pervemu jeruzalemskih duhovnov, blago- duštto dekle, saronska cvetlica med ternjem iu osatom. V roci ji je dremala harpa, iz oči ji solze lile, in serce, ki je oUnemagovalo pod neizrekljivimi bolečinami, se je topilo v preveliki žalosti nad grenko osodo ljubljenega uaroda in svetega mesta. Njen stric je bil ravno odšel v rimski tabor pogajat se s Titom, da bi se mesto podalo. Občutljiva in goreča izraelska hči se je nehote spomnila in zamislila v babilonsko sužnost. Njena žalostna podoba se ji razgerne pred očmi, — pa se več: vidila je konec svetega mesta; ;idila, kako se skruni in razdira onečeščeni tempelj. Ni čuda, ker je iskala tolažila svojim bolečinam, da je uehote začela prebirati strune svoje blagoglasne har-pe, pa rajskomilo zapela k strunam psalm iz davnih časov: Tam ob rekah babilonskih Sedali smo in plakaii Pri spominu na Sion. In po verbah obešali Smo na tujem harpe svoje , Ki so milo pele prej. Da bi peli. so hoteli. Certi. ki nas odpeljali So s Sijona v Babilon. .Iz Sijonskih pesem sladkih Nam zapojte pesem milo I*4 To povelja bil je glas. AI kako na tujem peli Pesem bi Gospodu mar? Ako na-te kdaj pozabim 0 Jeruzalem, nej vgasne Na-me tudi vsak spomin ! Večno jezik mi onemi, Ako biti kdaj svetišče Mi Jeruzalem nehaš ! Mirijam poje pesem iz davnih vekov. Harpa strastno doni; bliski se vsipajo iz oči, in divja strast sovraštva in maščevanja ji žene kri v lica. Kar omolkne in harpa ji pade iz rok. Zgrabila bi bila za meč, da ji je pri rokah. Pa vihar ji zopet potihne v sercu iu srage vročih solz ji močijo mlado lice. Kaj pa je to ? — V sobi zraven se zaverti kamen in in z baklo v roci stopi skozi ozko lino mlad mož krasne postave, serčen bojnik. — Obleka je kazala, da je častnik iz rimskega taborja. To ti je Flavijan, hrabri tribun v carski vojski, iz prejšnjih časov že domač v hiši iu mil gost Kleazarjevcem. Mirijam ga jc dobro poznala , pa vendar — zdaj sc ga je vstrašila. „Odkod ?" vpraša ga začudena, .,oilkod, — kako? — čemu si prišel sem, Flavijan? Zakaj se siliš v hišo nesrečnih Izraelcev?" „Ne vprašaj, kako?" odgovori bojnik. „Mene se ti ni treba bati. Poznaš mojo poštenost iu neomadežanost, pa tudi moje usmiljeno serce. Pa zakaj si tako otožna? Kaj kali lesk tvojemu očesu?" ,.To me vprašaš, kaj mi kali oči; kaj mori dušo; kaj terga serce, — zakaj sem otožna? Ne misli, da Mirijam nc pozna svojih dolžnost. — Ha ji ni mar za-nje. Mar ne vidiš, kam jc prišla Izraelova slava? — Krasna mi domovina, sveta dedina naših očetov Abrahama, Izaka, Jakopa zdihuje v vaših okovih. Ali nisem sionska hči? Po mojih žilah ali se ne pretaka kri obljube? Vedi, Flavijan, jaz ljubim to sveto zemljo; ljubim domovino; ljubim kraj, kjer je stal Davidov prestol; kjer je bilo svetišče mojih očetov; koder je hodila noga Gospodovih prerokov, — kraj, ki je videl velike čine makabejskih junakov; kjer je sijala zarija Gospodovih maziljencev; kraj, ki je vir življenju in radosti v Izraelu. — Res da, ljubim Jeruzalem; serce mi poka zarad grenke osode mojega naroda; preklicujein sovražnike naše. Ne bojim se za-se; — judovska hči se ne boji smerti, mar nimam moči, kakoršno je dal gospod Ju-diti — Debori: smert me ne straši. — Tudi v nas jc Gospodov duh!" — „Ne jezi se tako zelo, ne jezi!" jo tolaži Flavijan. Ali Mirijam, vsa v ognji, ne mara za njegove besede. „Ne bojim se za-se," govori plamočutno, ali za domovino se bojim. Oh vem, kaj je čaka v vaših pestrh. Nase dvore boste razdeli, nas pa povlečete v sužnost, prodajali nas boste za sužnje, Sion bode narodom v posmeh, — sveta Gospodova gora bode skrunjena z malikovar.jem! Kako torej ne bi jokala? — Smela bi se mar veseliti, da odvrača Bog svoje obličje od mojega naroda ? Jaz radovala se, ko dopušča Gospod, da se Izrael zasmehuje? Za-me ni nič več življenja! Vse nade so ob tla, — moje cvetje je ove-nelo, korenina mojega življenja hira. — Domovina ob grobu — in ti — Flavijan — oh!u ,,l.c pomigni, Mirijam. — veli, kar hočeš sama: jaz sem tvoj zaročnik na veke!tf odgovori bojnik goreče. ..Kaj to govoriš ?" reče Mirijam. „Ti da si moj zaročnik? Oh, urnem te. Včm sirota, kaj mi poreče Flavijan. Nuj Mirijam! odpovej se vsemu, kar jc bilo očetom sveto, kar jim niso poterli Faraoni v Egiptu, babilonski trinogi; česar niso dali, da bi vzeli jim perziški kralji, Aleksander, Antijoh; odpovej te temu, za kar so prelili kri Kleazar in makabejski bratje; odpovej se, Mirijam. obljubi in zakonom Gospodovim, ki je naš Bog: — pa bode Flavijan tvoj zaročnik! — Na-te pozabiti, Gospod, Bog mojih očetov! Nc zaverzi svoje služabnice! — Na-te pozabiti, Večni, ki si dal zapovedi na sionski gori; ki si rešil moje očete iz egiptovske sužnosti; ki si svoje ljudstvo to-likrat iztergal sovražnikom iz rok in ga lahko osvobodiš tudi zdaj. — Boga svojih očetov, Flavijan, naj bi jaz zapustila sebi na sramoto, na pohujšanje Izraelu, pa zato da si tebe pridobim? — Oh, nikoli, nikoli ne!" ,.AIi ni nobene nade več na zemlji ?" vpraša Flavijan. Ti hočeš poginiti v jeruzalemskih podertinah !" „Pusti me, da poginem, Flavijan! Ti sc ne ml poveš naukom Nazarečanovim; — ti sc nikoli ne ukloniš zakonom mojih očetov, — ti služiš in bodeš služil orlom, ki mesarijo moj narod in sc pasti s kervjo mojih bratov. — Kaj mi še ostane razun smerti. razun groba pod svetim jeruzalemskim zidovjem ? Brez domovine mora poginiti moje serce; — brez tebe pa!" — ,.Prav, Mirijam," pravi bojnik. ,,Flavijan derži prisego, s ktero sc je zavezal cesarju; Flavijan ostane kristjan do smerti — večno. I'a kar se tiče tebe, Mirijam. sej poznaš moje serce!" — ..Da, poznam ga, poznam tebe, Flavijan!" zdihuje sirota v vedno veči bridkosti. .,To ravuo me tlela nesrečno. Ti si ohranil mi življenje, svobodo, čast; ti si me iztergal raz-ujzdaui dcrliali iz pesti in pripeljal me zopet k ujcu nazaj. Da si tudi pogan, mogla sem vendar častiti tc. svojega dobrodeluika. Ti me nisi poznal, — celo videl me nisi nikoli; pa vendar si sc upal za neznano izraelsko hčer v nevaren boj zoper brezbožnikc. — Nisem pozabila, da s kervavimi ranami na svojem telesu si rešil mene — neznano Izraclko nesramne smerti. Kdo bi nc spoštoval, nc prestavljal tvoje blagoserčnosti, kakoršna šc ni nikoli kiučila bojnika naših sovražnikov! — Pa kaj šc le so videli vsi pri tebi, ko si ranjen ležal v naši hiši!" — „Oh. nehaj, Marijam!" prosi Flavijan. Imava Ne za tehtniši reči pomeniti. — Cas poteka. Le nekaj mi nikar ne očitaj. Jaz nisem pogaii — nevernik, temuč verujem v Kristusa. — molim Jezusa, Božjega Sina!** — ..Vem, vem to. Nisem tc slišala malokrat, kako si po-vikševal in molil tega Jezusa, češ, da ou daje življenje, pokoj, blagost in zveličanje. Pa, da je Jezus iz Nazareta res Mesija, obljubljeni od Gospoda, ne bil bi umeri med razbojniki na križu; naš narod bi ne zdihoval v obupanj; in nc žulili bi ga sovražni okovi; — novo soluec bi vzhajalo nad Sionom. Izrael bi že gospodoval po vsem vzhodu in Gospodova slava bi sezala od Jeruzalema čez vse kraje na zemlji. — Ce tedej nisi pogan, zakaj pa veudar služiš pod poganskim praporjem, ki žuga pogin mojemu narodu in svetemu mestu?" „Mene veže prisega, mene veže hvaležnost," odgovori Flavijan dostojno, pa tiho. ..Ki gubijo tvoj narod, so ti, ki skrunijo svetišče, dražijo narode, zapeljujejo Jeruzalem, more Izraela: zdaj gospodarijo v svetem mestu okleti siuovi unih, ki so prelili kri Pravičnega!" (Dalje nasled.) tšfagri *i9tlntr*fra. V seji gosposke zbornice 1K u. m. so trije vikši školjc. kardinala Kaušer in Svarcenberg in Solnograški inlgsp. Tarnoczv govorili zastran dohodkov dušnih pastirjev in ujih plače. Kardinal Kaušer so upanje razodeli. da vlada Nj. veličanstva bode dobro vterjene vošila dušnih pastirjev po vsem cesarstvu v ozir vzela. Da se sploh stan teh dohodkov zboljša, zboljšati mora, se morajo poprej obravnave doveršiti. pravijo kardinal; eno reč pa, menim, moram prcccj omeniti. Kolikor manjši jc duhovstvu vstanovljena plača, in kolikor pravičniši jc želja, da naj se povzdigne, toliko manj uaj se ta plača z davki in dajatvami krati. Tukaj jc vprašanje pravice. Deržava ne mjre iskati pridavka k očitnim uakladom od zneska. ki spozna. da jc v ohraiijcnjc dušnega pastirja skoz iu skoz potreben. Ilazun tega bi bilo po praviei in tudi po načelu, ki jc vstavljeno /.a jemanje dohodnih davkov, da vsi duhovni, kterih duhovnija nc prinaša čez <*»00 gold., bi nič dohodkovinc ne plačevali. Ker so dtiliovnijske pisma vložene ali vinkuliranc, bi sc dalo tako oprostenje brez priteznosti zveršiti." Knez vikši škof solnograški Tarnoczv so pristavili, da prošnja izhaja iz ene naj rodovitniših kronovin. vender so pa čisto prepričani. da je le predobro uterjena in pravična. Toliko bolj pa bo to veljalo šc le zastran škofij po nerodovitnih iu revnih krajih, kjer ima dušni pastir zdaj sploh tako pičle prihodke, da brez naj občutljivšega pritergovanja nc more izhajati. Govornik pravijo zdaj. ker akoravno so dušni pastirji po tacih goratih in nerodovitnih krajih od nekdaj v primeri le prav pičle dohodke imeli, vender nove okolišine zdaj njih stan šc le hujši delajo. Nadalje omenjajo. kako so po odkiipljcnji natornc dajatve jemale, pa tudi suha odkupnina ima zmiraj manj vrednosti, ker denarna veljava vedno pada; zraven tega mora duhoven verh dav-šine. Gebiilircnaquivalent. šc pri odkupiiiuskih obl.gacijah. ki mu imajo desetino nanicstovati. po 7 od sto plačevati. K temu se druži dragina. kakoršne nikoli poprej n. bilo... Poslednjič pa visoki govornik zavračajo šc ua potepinstvo. take namreč, ki nočejo delati iu sc lotijo bcračuustva. ter nar bolj nadlegajo duliovske hiše. ki vender nc morejo koga brez dani odpravljati. Naj sc pa tudi posameznim se tako malo da. se vender pri tolikem številu dan na dan prilia-jočili tujih iiadležnikov darovi narasejo vsako l«-t<» na tolik davek, da vse druge dajatve deleč preseže. In brez tega pičli dohodek duhovnu zc domači ubozni dostikrat obilno m čezobilno stisnejo. Svitli kardinal švarccnberg so bolj na tanko pojasnili razmero med nekdanjimi desetinami in sedanjimi dohodki, zlasti odškodnino, od kterc morajo takorekot trojni davek plačevati. Opomnili so, da tudi zaloge ali štiftunge poznejšega časa so z davki zmanišcvanc. Posiavili so vzgled nekega kaplana, ki od .'ll.~> gld. dohodkov platujc 2."» gld. 50 kr. davkov. K temu, kar so visoki gospodje zastran nadležnega potepiustva govorili, sc sine opomniti, da ravuo -laba iz-reja jc tega nar večkrat kriva. Zanikat ui stai-i iu zani-karni otroci so duhovnu, kakor žc bodi. neprenehoma na vratu. Zavcržcnci v otročjih letih terpiučijo duhovna, ker jih nc more z druzimi vred dobili k rednemu poduku. k Božji službi, k ss. zakramentom, in ker mu nedolžne otročiče po duhovnii pačijo in pohujšujejo. V nekoliko bolj godnih letih so taki veči del hudi potepini, ponočnjaki, tatovi itd.. ter spet lerpinčijo še hujše duhovnega pastirja. Zanikerne od-rrjenre zavolj njih malopriducga življenja zadeva zgodej šiba Božja, da nimajo kaj v usta vtakniti in nc kaj nase vreči, in spet je duhoven na versti, da naj pomaga. Ze celo pa ko laki zanikerneži obojega spola, ki so se poprej že delj časa ciganili, v zakon stopijo, jim velikrat prav uruo kazen siopa za petami. Eden ali drugi boleha po cele mesce, zgo-dej umerje. drugi ostane s celo kopo zopet slabo zrejenih in zanemarjenih otrok, in spet je duhoven na versti: „daj, daj. pa spet daj ! ('e pri duhovnu ne dobim. kje pa bom dobil?** itd. Molčimo pa šc od tega. koliko ima ubogi dušni pastir opravili, kadar taccga zanemarjenca, vsega garjevega na duši in na telesu, dobi v dušno očiševanje. bodi si bolj zgodaj ali bolj pozno, v zdrav ji, v bolezni, ali celo še le na smert ui postelji! Iz tega jc zopet jasno, koliko je na tem ležeče, da bi vsak otrok prejel prav dobro odrejo. zlasti poduk v ker-šanskem nauku, in kadar pervo sv. Obhajilo opravi, se spravil k rokodelstvu ali se druzega stanovitnega dela poprijel. iz kakoršnega mu jc upati, da se bo mogel pošteno preživili. Potepinski otroci brez določenega opravila bi se ne soieli nikoli in nikjer terpeli. Ravno to pa zopet po-ja-nuje neizrekljivo dobrotljivost in modrost rajneega gosp. Melelkota. kteri je v svojem sporočilu za lake otroke po-skerbel. - Resnica je, da katoliški duhoven ima vso človeško revšino in nadlego — dušno iu telesno -— ua vratu in veči del svojih žuljev za terpeče človeštvo obrača. — kako ga zato s\et plačuje, uči le preobilnokrati vsakdanja skušnja. Ogled po Slovenskem in dopisi. Il !N«»\ouiesta. 26. prosenca. (Zlati vek.) Prebral sim Zla i i vek. bukve zares tudi zlatega denara vredne. Ne da se dopovedati, kako so sc meni prilegli vsi sostavki. posebno pa uni „verski razločki med staroversko ali pravoslavno iu edino piavo rimskokatoliško cerkvijo.44 Spisal dr. Cebašek. Ta sostavek je spisan s tako strebljcno pa umevno besedo, ter tako logično in umno. tako priljudno in poljudno, dc je bilo vse ginjeno iu razveseljeuo moje slaro serce. Bog vam obilno poplati. gospod doktor, ves vaš trud, ki ste ga imeli pri tem važnem delu. Vi imate res dobro glavico, slovenska beseda vam teče gladko kakor oije, brez v.-e spod-tike iu terdobe. Osvetlili ste dostojno svojo tvariuo od vsih strani, in pa kaj pametno je tudi. de ste omenili pesem in molitev razkol ui kov. ktere so žive pričala zoper njihove zmotnjave. V serce so mi segle tudi vaše sklepne mile vabila: obernejo naj sc ogoljfaui razkoljniki nazaj v edinost ••ue. prave rim-ke cerkve, ki je mati iu učenica vseli vernih. Tudi je izversten iu dognali historični sostavek gosp. doktorja I.. Voiičina-ta: Razkolništvo v-hodnje cerkve. Oba -ipi-a gresta skup . ter eden druzega razsvetljujeta . česi-ravno je za me Ia sestavek že nekoliko pretežak. Njj bi -e oba ta sostavka prevedla v vse une jezike, klere govore razkolniki: gotovo hi to ne bilo zastonj, in gotovo I i tu iiiociio pospešilo, kar zahteva bratovšina ss. Cirila iu M« toda. Ilvaia lepa vsim vam. v rcsiiiei jakim pisateljem ..Zla-iega veka " Dobro sle jo vgauili, in se kaj dobro obnesli. I o pi-i»r. C mo/.je za to. .lernej Ar k o. prošl. Iz I .j uhlja lic. Cisto nenadoma so svojo ljubo domačijo prišli obiskat naš rojak. prečastitljivi gospod Frančišek Tire. misijonar v šenlpavelski škofii deržave Mincsota v severni Ameriki. Veliko pomanjkanje delavcev v ondot nem prostornem vinogradu Gospodovem jc prignalo TSletnega, pa vendar še čverstega. na telesu in duhu zdravega staička v Evropo! Ilili so I ledne na potu s svojega misijona do nas, od koder bi se sieer prišlo v 21 dneh, pa ob nedeljah niso popotuvali. iu v Monastiru iu Paderburnu so sc nekoliko mudili. Nadaljna njih osnova, da bodo prijatli vedili, kje jih iskati, je ta-le: Od 22. do 27. pros. so bili v Ljubljani v samostanu čč. oo. Frančiškanov, kjer so tudi pervo pred-pepelnično nedeljo pridigali. Od 27. pros. do 3. svečana so namenjeni prebiti v Kamniku; potlej en teden v Podbrezji, — in poslednjič zopet v Ljubljani pri oo. Frančiškanih do odhoda v Ameriko okoli srede mesca svečana. Na Nemškem jim je že obljubilo nekaj duhovnov, da z njimi v misijon pojdejo, in od ondot pričakujejo pisem: ako se ondi in drugod dosti misijonskih tovaršev najde, pojdejo po ravno ti poti naravnost nazaj v svoj misijon: čc pa ne, bodo popotovali skoz Francosko, du bi si tudi tamkaj kej pomočnikov pridobili. Gospod misijonar Pire imajo zraven štirih misijonov belih katoličauov tudi šest velikih indijanskih občin, divjih nejevernikov, ki jih je treba šele spreobračali. oni so tamkej čisto sami. ki indijanski jezik umejo, in tako vsem deset velikim misijonom v toliki starosti ne morejo kej. Zastonj so prosili misijonarjev in pomočnikov pri svojem škofu mlgsp. Tomažu Grace-u, ker dobri škof imajo 111 farnih misijonov, večidel nemških prebivavcev, pa Ic samo 20 duhovnov, in so tako ubožni, da komej svoje domače potrebe zmagujejo iu nc morejo podpirati zunanjih misijonov. Zavoljo tega torej so gosp. misijonar Pire poslani od svojega škofa v Evropo, da bi pridobili kej gorečih duhovnov za indijanske in nemške misijone, ali tudi kake gg. bogoslovec za ondi pričeto semeniše, pa tudi, da bi si pridobili kej pomočkov iu cerkvenih naprav za svoje indijanske misijone. V indijanskem misijonu namreč še ni uc cerkev in ue iuisijon>kih hiš, in gosp. Pire želijo kacih s e d e iii c e r k e v na novo narediti. Torej so naravnost rekli, da sami zase nočejo nič, kdor pa ali s cerkvenimi napravki ali z denarom cerkvam iu misijonu v prid kej pomaga, bo to velika dobrota, ker potrebe so prav velike! Mincsota, ob gornjem Misisipu, gospod Pircev misijon, jc silo lepa dežela med 42. iu 40. stopinjo severne širjave, ki ima Hiti.000 šlirjaških milj ali 10(i milijonov oralov prostora. Tukaj prebiva še do 1 Hi.000 ludijanov. Deželo je že I. 1H4U amerikanska deržava od ludijanov kupila, iu berž ko bo v nji ">0.000 belih prebivavcev, bo v pravo deržavo vravnana. Kdor koli se oudi naseli ter sc spozna s svojo deržino za amerikanskega deržavljaua. dobi 160 oralov zemlje zastonj. Zastran misijonarjev pravijo gosp. Pire, ako bi jih 100 šlo v Minesoto, bi ne bilo preveč. Tudi so si svesti, da jih bodo dobro prcskerbeli v lepi deželi. V svojih bukvah ,.Dic Indianer iu Nordamerika, bearbeitet von Franc Pirz, St. I.ouis 1853 .4* popisujejo to veliko iu lepo deželo kakor posebno oblagodarjeno. kteri ue manjka druzega kakor pridnih rok, da bi jo dobro obdelovale. Skoda, da nam čas iu prostor ne dopusti podati vsega silo mičnega popisa: nekaj pa vendar le moramo povedati. Zemlja je skorej vsa ravna z malo homei vmes, ki se zlagoma nižajo in zgtihivajo. silo mična, ter ima do treh petin sočnih travnikov in dve petini lepih gojzdov vmes. Zraven sladkorjevca rastejo prelepi hrasti, košate lipe in drugo divje iu sadno drevje, zlo kakor pri nas. Vsa zemlja je napolnjena z jezeri, prepasana z rekami in studenci ter prijazno vodenčna. Obnebje jc zmerno, zdravo, nikoli ni kužljivih merzlic, kolere in druzih grozečih bolezen, kakor pa na jugu. Zirna jc nekaj daljši, pa nc bolj merzla. kakor na jugu, sneg nikoli čez čevelj debel. Oudi rastejo po vatlu dolge kumare, blizo 30 liber težke buče. čez 20 liber tehtajoče zelnatc glave, 18liberne kolorabe, bogata pšenica, oves, obilno laško pšeuo, innogotereii divji sadež; vode dajo iz-verstnih rib. po travnikih skakljajo fazani kakor kobilice; po gojzdih je sern, mnogoterih jelenov, medvedov veliko; na večernem kraji tisočere čede bivolov, — do 20.00!) jih neki na leto pobijejo. Tudi ovce se dobro redijo. Rokodelci imajo živež in po 2 dolarja, dninar po 1 ali 1 1 dolar na dan; hlapec služi 16 do 20 dolarjev, iu dekla ali kuharica pa 10 do 15 dolarjev na mesec. Da pri tem tudi gospodarji, rokodelci itd. svoj dober zaslužek imajo, je očitno. I.. 1855 se je bilo na vabljenje gosp. Pirca v „\Vahrheits-freund-u" že čez 50 nemških deržin naselilo v Minesoti. Gosp. misijonar žele, da naj bi uaj lepši in boljši okrajine te dežele prišle v pridne katoliške roke. ktere bi iz te obla-gedarjene zemlje zamogle zemeljsk raj napraviti. Pri vsem tem so pa vender gosp. misijonar revež, o-hilno pomočkov potrebni, da bi mogli toliko cerkev narediti iu opraviti. „Danicak< rada sprejema, kdor jim želi kej izročiti. Na* rojak, gosp. misijonar And. Amlolsek, je zdaj v Kalifornii v mestu s. Frančeško v dušnem pastirstvu in se mu prav dobro godi, kakor njegov dopis pripoveduje. Iz Ljubljane. Znani neutrudljivi gosp. .lož. .fakše, nekdanji pomožni giniuaz. učenik, je tc dni umeri. — »lim tistim, kteri njega ljubijo. I. Kor. 2, 9. To si, to bodi Zgod. Dauica Slovencem, in »cerkven, klci kalen in u 11 r a m o n t a n s k list" biti, bodi tvoje veslo vsikdar! Iz Krašnje. — V tem, ko smo drugi premišljali, kako in kaj iu svete dajali, odkazala je nam ..Danica** v svojem zadnjem listu še le prav djansko pot za matico v prid in podporo revnim iu obnemoglim duhovnom naše škofije. - Gospod dopisnik J. je pač zares od te strani pravi ..Co-lumbus cum ovo." Da nc ostanem toraj le prazen svetnik, ampak tudi djansk podpornik omenjene matice, kaj pa da le po zmožnosti svoji, pridenein tukaj dvajset goldinarjev v ta namen, ter upam. da bo ta naša reč. enkrat pričeta, čez leto iu dan brez dvombe ustanovljena iu vravnana. Fiat. Z Dalmatinskega. (Pust za kristjane.) Ilcsnic-ua je pripovest. ktero je neki turčin izustil, da mesec svečan je tisti ča". \ kterem bodo kristjanje obnoreli. Ali je pa to sreča, je li mar komu privošiti, da bi sc mu zmešalo, da bi pamet zgubil? Ali bi nc bilo dobro, da bi se mnogi ze naprej zdravila poslužili, ki ga sv. Cerkev pepelnično sredo daje. namreč: ..Memeuto homo, <|iii;t pulvis es et in pul-verem reverteris: Pomni človek, prah >i in v prah se boš povernil!" — — Drugo zdrav ilo je pomislik. tla pustni čas je uaibol j nevarni, (ta tutli najbolj dragi iu sveti čas. Vendar pa ne misli zato, tla te vabim k žalosti in dolgočasil; tega gotovo ne: vabim tc še le k veselju iu židaui volji, moj bravec! Kako to. ti bom nazadnje povedal. Ilečcm pa. da ta čas je najbolj nevaren zavoljo toliko priložnost greha, ker se vsilujejo od vsih strani grešne drušine iu prilike, toliko skušnjav in zalezovanj, t oliko mikanja in uagihkov k grehu, tla sc sine reči: čudež jc. akti bi duša v tolikih skušnjavah ne bila ranjena. (Ih ljubi bravec, koliko žalosti iu strahu sc v/.ije , koliko grenkih solz se prelije, kadar je strahovita kolera, ki pobira ljudi vsake verste. iu sc vidijo merliči po vsili krajih na okrog! Kdo bi vendar mogel imeti tako terdo serce iu bi se lic zjokal! Poglej pa z dušnim očesom, o človek, in vidil boš kolero šc hujši, kolero za duše. kolero za nedolžnost. kolero za gnado! (I koliko je morije okoli tebe. in ti se — nc mara — z drugimi vred smejaš na vse usta! „Vae vobis. oni ridetis, tjuia flebitis. et risus dolorc misec-bitur: Gorje vam. ki sc smejale, ker jokali se bote. iu -meh se bo z bolečino mešal !** Pri veselicah, plesih iu drugih pustnih tiorijah te sic-čajo vsa kteri smertni padci, padec vleče za seboj padcc. in to sc vcri/.i potlej dostikrat veliko let ali celo življenje. Kna sama veselica jc mnogokrat k vsim naslednjim nesrečam iu k pogubljenju duše priložnost dala. \i zadosti en štiridesetdanski post. morebiti celo leto ne. kdo ve, če bo zadosti vse tvoje življenje za objokanje. izmitje iu zace-I jen je rane. ktero si dobil ti pustnih veselicah. Stara pravljica pripoveduje. tla je bil Noe našel divjo vinsko terto . ktere grojzdje pa je bilo silo terdo iu ki»|o _\ato je vzel Noe levje, jaguječje . svinjske, petelinove in medvedje kervi. ter je s to mešanico terti prignojil. iu lerla jc potem rodila naj slajši grozdje. Kaj je resnica iu uauk v ti pravljici? Nič druzega ne razun samo to. da kaze. kakošen utegne človek hiti. kadar sc vina napije v nevarni driišini in zlasti o pustnih veselicah. Kdo neki ue ve. tla eni so v pijanosti serditi iu togotni kakor levi. ter za vsako besedico iu reč. če jim jc Ic malo navskriž. divjajo m bu-čijo kakor oroslani. Nekteri se kremžijo iu tarnajo in so sicer pohlevni . drugi pa se po nesnagi iu blatu nečistosti valjajo kakor svinje. zopet drugi se košatijo. napihujejo, bahajo . tutli sc kavsajo iu sami sebe smešne iu zaničljivc delajo kakor petelini, pa tutli tergajo. praskajo, prctcpljcjo. pobijajo se, kakor medvedje. U koliko jih prevzdihuje mesce in leta po ječah zavoljo lega, kar so v pijanosti storili 1 Koliko jih zdihuje natihoma: o jest butasti neuinuež, alr nisem mogel ostati, in bi ne bil zavergel poštenja pred ljudmi in prijaznosti pred Bogom ! Der/i le se, ljubi bratje iu sestre! teh-le naukov v pustnih dnevih: t. Goreče se priporočite in zročite Bogu, da vas obvaruje zalezovanja vašega dušnega sovražnika. ,,Zalezvanja hudičevega: reši nas. o Gospod !" 2. Bodite pazljivi na svoje znotranje in zunanje po-čutke, da se vam ne razujzdajo, zlasti tudi na oči. .,Od-verni m»je oči, da ne bodo gledale nečimernosti !■• 3. Tistih ljudi se ogibajte, kteri so strastno navezani na gostivniee, nevarne drušine, zapeljive plese in druge nečimernosti. ,,Slepci so in vodniki slepcev." 4. Tudi male, domače in družinske veselice, zlasti, kjer se plesavci shajajo, so dostikrat prav nevarne. „Omnia vanitas: Vse je nečiaierno." Zavoljo česar veš, da bi te drugi dan serce teželo in vest pekla, tistega se glej ogniti. Zastrau pustnih šem, krink ali larf bi ti rekel: Svojega obraza, kije Božja podoba, ue zakriva s še m o, kdor sam ni osem I j en. •i. Pustni čas je zlati čas, veseli čas, ker takrat imaš priložnost pokazati svojo terdno in keršansko vero fdiko bolj. kolikor bolj nespametni svojo nejevero kažejo in v ajdov-tvo nazaj silijo. Drugi zapravljajo, da so potlej bolni: ti pa rajši kaj vbogajme daj, da na duši močnejši prihajaš. Drugi gredo zvečer na ples, v šum in hrup: ti >e podaj liho pred sveto Rešuje Telo. ali pa doma daj čast Bogu. Tako doprinešcii čas bo tebi čas veselja, zlate, zidane volje boš. Stavim, kolikor hočeš, da boš bolj vesel, kadar bo ob enajstih zvon k postu zapel, kakor vsi razuzdani pustovavci. Poskusi, če nc verjameš. T. Pustni čas jc posebno svet čas. ZakajZato, ker se v tem času očituiši vidi in razodene, kdo si res za čednost in svetost prizadeva. Kjer imajo v tem času cerkvene slovesnosti, se jih dobri verniki vdeležvajo, prejemajo ss. sakramente in toliko bolj sv. Rešuje Telo molijo in častijo, kolikor bolj se mu drugod ravno te dni nečast dela. O kako spodobno je, da bi se v teh dnevih veliko grešnikov spovedalo in spokorilo, ker ravno zdaj sc veliko novih grehov sloii, morebiti celo poprej nedolžne duše Hvojcga Zveličarja po.ludežcvo izdajo in prodajo svojo prelepo nedolžnost, ktere za vse rumeno zlato in svitle drage kamne in bisere vesoljnega sveta ne morejo več kupiti ! O ljubi kiistjan. ti nepopaeeuo serce, ki šc kej ljubiš, kar je zares dobro in blago: ali se ne boš tedaj rajši odpovedal nevarnim shodom, drušinam iu derhalim. ali nc boš rajši zapustil nevarnega pustovunja. kakor pa Njega, kteri jc življenje m smert daroval za tebe na križu ? — To vam piše \as ro|ak iii \erstnik M. Smolnikar z otoka llvara ali l.esine. \«» krasil. 21. giud. I8ti3. ti. II. Blagovolite, gospod \tednik, naj popišem v kratko lepo cerkveno svečanost. ktera se jc obhajala 3. adv. nedeljo v Du t ovija h ua Kiasii. Pa ti, bogoljubui bravec. ne vstraši se. ko ii nekoliko verstii ponu lini s Krasa, sej Kras ni ravno tako strašan. kakor si marsikdo misli, ki ga s stare ceste :,ii pa z zrle/niče ogleduje. Na Krasu hi prcbivavci pri vsili gro/.o\iinib in večnih skalovjih iu nepremakljivih stenah še veliko boljši živeli, kakor marsikje, ako bi jim Ic Bog o poletji \eekrat potrebnega dežja dal. in bi jih varoval slabega vremena. Sred šiiocih goličav sc širi tii rodovitno iu dobro obdelano polje, na kterem se prideluje veliko /.late pšenice iu do-li drugega žita in zeliša. posebno pa današnje tan- toliko sloveči in dragi Tern **). Illizo rodov itnega polja -o povsotl zasejane precej velike in snažne vasi. izmeti kterih -e v/.digujejo lepobcle cerkvice s svojimi zvoniki. in sprieujejo -vetu. da pobožni Slovenci tukaj prebivalo Zvonove imajo tc cerkve okidi slavne iu starodavne •) Mjte moi ■ sh-iiu izgovarjali T«-rn . nc pa T. r.tn. OJ k"-l tu k to ime černt ea kraškega >iu.»" l'is>. tomajske fare večidel vbrane in precej velike, kteri so bili skor vsi nakupljeni od slavnoznanega in slovečega ljubljanskega zvonarja, gosp. Samasa. Dutovlje, kaplauija imenovane tomajske fare, niso nar bolj premožna soseska na Krasu, temuč marsikteri Dutovljec si mora po dolgih in težavnih potih iskati kruhka zase in za svoje. Imeli so tudi oni že tri zvonove, pa sredi bližnjih duhovnij so jim bili že več časa premajhni. Zdelo sc jim je, da slabo zvonjenje oznanuje majhino soseskino gorečnost za čast Božjo, in zato so si nov zvon omislili, ki tehta 22 centov in K"> funtov, in »o ga dobili od g. Samasa 10. dan t. m. Pa Dutoveljci niso le samo zavolj novega zvona hvale vredni. Njih lepo okinčana in snažna cerkev, njih popravljeni in olepšani zvonik, njih spodobno stanovanje za duhovnega iu njih šola, _ vse to spričuje, da so vneti za čast Božjo. Dutoveljci! spoštujte in poslušajte le šc za naprej svojega ncutrudlji-vega in visokovrednega dušnega pastirja, gosp. Jerneja Breneeta, svojega vse časti in hvale vrednega župana, g. Andreja Stok-a, iu druge spoštovane starešine in soseskine može, ki so dozduj složno delali v čast vaše soseske; iu pridobili boste še veliko koristnih in hvale vrednih naprav, kakor ste po složnem prizadevanju imenovanih mož dobili novi in lepi zvon, ki ste ga želeli. Radodarnost in gorečnost Dutovcljcev se je pa tudi pri ti priložnosti očitno pohvalila. Na gorečo željo in ponižno prošnjo so prišli naš milosti vi škef prečastitljivi gospod .Jernej l.egat sami žc na večer v sahoto pred 3. adv. nedeljo v Dutovlje, iu so se narpopred, spremljani od domačega duhovnega in od zbranega ljudstva, ktero jih je pobožno pričakovalo s križem in baklami v cerkev k večerni sabiitni pobožnosti. to jc, k sv. roženkrancii . litanijam in blagoslovu podali, kakoi je v naši škofiji navadno. Drugi dan so pa blagoslovili v pričo l."> bližnjih in prijazno povabljenih duhovnov preti cerkvijo novi iu lepi zvon, pa tudi na cesti preti stanovanjem duhovnega novi iu dragi pil s krasno podobo Matere Božje živega roženkranca, in slednjič še v cerkvi novo iu prezalo bandero za šolsko mladino. Vse to je v kratkem napravljeno po radodarnosti Dutovljanov ! Po dokončanem cerkvenem opravilu jc že v pervič zapel novi zvon, kteri ni je-njal pozdravljati prečastitljivcga in ljubljenega škofa iu zbranega duhovstva tudi takrat ne, ko so bili po dutoveljskem gospodu pošteno pogostovani, — in razveseljevati zbranega ljudstva, ktero je od blizo in daleč k slovesnosti privrelo. Počastila sta to lepo cerkveno slovesnost tudi dva blaga kraška pervaka, namreč: spoštovani c. k. načelnik v Sežani, gospod Golia, iu obče ljubljeni domorodec, gospod P. Kozler; — slava njima! Naj ne govorim na dalje od veselih na-pitnic pri obedu na sv. očeta Papeža in Njih veličanstvo presvitliga cesarja pa do poštene dutovcljske kaplauije; samo to naj šc rečem, tla vse jc bilo veselo in zadovoljno, posebno pa dutoveljska soseska, če ravno so ji te hvale vredne naprave veliko stroškov prizadele. Res, še tudi nebo je bilo prijazno ti slovesnosti. Zimska sila, ktera o teiu času tolikokrat po Krasu grozovito razsaja, iu bi hitro pokončala kraške stene, je bila potihnila, in lepo, tljal bi, pomladansko solnce je milo iu toplo sijalo. Zdelo se mi je, da sam Bog blagovoljno gleda na svoje vdano in radodarno ljudstvo, da zahvaljuje z gorkimi žarki rumenega solnca za ponižno poklonjcni dar, in da radodarno zliva svoj Božji blagoslov po višem namestniku, milostnem našem gospodu škofu vsim, kteri so sc od blizo iu daleč tc slovesnosti pti-jazno vdeležili. Po besedah godovnega govornika, prečast-nega gosp. Jakopa Komana, škedenskega dekana, čigar zgovorna beseda je pri ti priložnosti mnoge serca močno ganila, naj tedaj poje dutovcljski veliki zvon na čast Božjo in v spodbudil pobožnega duha sedanjih in prihodujch Dutovcljcev dolgo — dolgo let! V očetovski ljubezni do vsili svojih ovčic so sc milostni gospod in škof peljali v pouedeljik potem obiskat dve bližnji kapluuii tomajske fare, namreč: Skop in Koprivo. Potem so sc pa, spremljeni povsod od svojih vdanih duhovnov, akozi Sežano podali v Tcrst. Bog Jih živi! Ii Zagreba piše „Katol. Liaf1: Za čast. o. Pavla Bošnjaka, redovnika sv. Frančiška okrajine sv. Križa in sedanjega gimnaz. vodja v Karlovcu, je prišla iz Rima sekularizacija, vsled ktere prestopi v zagrebško škofijo; do konca šolskega leta pa ostane na svojem sadanjem mestu. M t {J je hej norega po širokem nvetu P Po Holzhauserjcvcm pogledu v prihodnje čase je peta doba neka podoba petega dneva stvarjenja. Ta dan jc bil namreč Bog stvaril živali v vodah in pod nebom. Oboje naznanujejo naj višji prostost ali svobodo; kaj je namreč prostejši od ribe v vodi, od tiče pod nebom? — Tako jc v peti cerkveni dobi po podobi zemlja in morje napolnjeno z lazečimi in letečimi živalmi: to jc, z ljudmi, ki v neberzdaui vestni in ver*ki prostosti lazijo in letajo za svojim hudobnim poželenjem kakor živali in živine, ter slehern misli, veruje in dela, kar se IIIU poljubi. (Jud. 8, 10 — 19.) V tem žalostnem stanu sv. Cerkve sc bodo svete cerkvene naredbe zaničevale (p. post, dolžna vclikanočna spoved, Božja služba itd.), božje kakor človeške postave teptale (p. storjene in prise-žeue zaveze, dane postave). S tem napovedovanjem uaj primerja djanje iu gnanjc dandanašnje, komur drago. Ker Cerkev uči pravo prostost ali svobodo, torej se jc iše svet zucbiti, da bi živel v neberzdani svobodi, brez vere, brez Boga, brez Odrešcnika, brez Božje službe, brez ss. zakramentov: kakor živali pod nebom iu po morji. Na Laškem je v ječi veči del oznanovavcev prave svobode, škofov, ali po ječah potaku jenih, ali pa pregnanih in v begu. Celo naj višji glave strahujejo „lažili-beralci ;u Napoleona z bombami in bodali vlečejo na svoje pota. Sardinski ministri z Viktor H m a uvel o in vred so sužnji psevdoliberalcev, Marina, Garibalda, Passaglia. Minister Pisanelli je menil liberalne duhovnožerec vtolažiti s tem, da je vel. namestnika milanskega, škofa Caccia, v Toriu iu v ječo spravil, kjer zdaj z njim delajo kakor s hudodelnikom. Po bolnišnicah in ječah smejo svojci k jetnikom, h Cacciatu pa šc tone: ecce — pscudoliberalizem, ki ga celo čezmerno liberalna „Stampatt graja! ... Iu zakaj sc vel. vikariju taka godi? ... Nekega abb. Avignona in druzih mož ni hotel zu kanonike poterditi, ker po vesti ui smel. Avigiiouc pa jc ravnokar umeri, kakor pišejo. Lahonski lažnjivi liberalci sploh nosijo zvonec pred tistimi, ki ua dvoje hudo teže, namreč: ljudstvo spačiti za vero iu deržavo. lleržave same pa so po Božjem dopušenji prišle v take kleše, ker so mnogotero grešile same in njih ljudstva. Pseudoliberalnost pa razpenja po vsi Evropi in šc delj strašne boje. Sardinska vlada, sama rudečkarica, je menda do obupanja pobita, ker zalezli so deleč razpleteno zakletev zoper Viktor F man vel a. Velike mesta na Laškem so imele dati znamnje za rogovilstvo, po kterem bi se bil mogel Viklor Kmanvel od vlade odvreči, republika bi se bila okli-cala iu Garibaldu diktatura ali naj vikši povelje izročilo, da naj s pomočjo narodovo Italijo odreši, to je, Bcneke Avstrii in Him papežu s silo vzame. Pravijo, da piemonška vlada zdaj ne ve, kaj početi, ker je zakletev povsod raznirežena in se boji, da ne bo mogla rovarstvu kaj. Tudi napad na Napoleona je bil zanesljivo s tem rovarstvom v zvezi. Iz vsega tega se vidi, da plačilo dozorja Viktor Kmanvelu za to, kar si jc na Laškem prisvojeval. Tudi na Francoskem jc nekaki vladi nasproten šum zmiraj močnejši, ki se nc ve, če ga bo mogel Napoleon panati, ali nc. Tudi šc po innozih krajih šumi pripravljanje na boj. Turki se orožijo, ker jih gotovo huda vest peče zavolj tolikih silovitost, ki so jih že počenjali nad kristjaui. Ob spodnji Donavi obetajo vriš med Kunami iu turki, ker uui menijo, du so godni za emancipacijo ali sainosvojnost. Kristjanje v Trebinji so tur- škim vradnikom davke in pokoršino odpovedali. — Na jutiu zopet Beduini rojijo; v Jemenu so uapravili hud vpor. — Tudi v srednji Ameriki v Kolumbii je med dvema narodoma huda vojska. V mestu Guaya<|uili so mogli mesca grud. u. I. vsi moški od 14 — 60. leta pod orožje. — V Mcxiki se zmiraj več mest Francozom podaja; Juvarez meni neki bežati v deželo Texas. Svitli nadvojvoda Maksimilijan bo skorej gotovo mexikanski cesar; žc tekočega mesca ga imajo v Parizu s cesarsko častjo sprejeti. — Na Danskem se tudi orožijo. vendar zdaj tako kaže, da bo iz veliko šuma malo moke. — V llelgii jc razpušeno dosadaujc ministerstvo, da bi prostor dalo novemu konservativnemu in katoliškemu, ter bi se kraljestvo ložej branilo zoper Francijo, ki sc boje, da bi celo po ti deželi ne segla. Z Berila se piše v „lllas da gosp. dr. Jan. Ililv je tisti, ki so ga kardinal vikši škof Svarcenberg nagovorili, da naj spiše rž i vije nje Jezusovo" ko lek zoper Kc-nanove zblode. Priti ima na svitlo pri Bcllmaiiu v Pragi in ozališano bode s 34 podobami. Kcuanove sanjarstva bodo v njem zavračauc le posreduje in ne po imenu. zlog bo poljuden. Iz Neapeljna pravi neki dopis: ..Mi ubogi Napolitauci zamoremo komej komej vjeti kako maličkost vclicih novic, in šc le potlej ko so bile podverženc pogledu iu cxc. listopada je bilo tako obliajanje v blizo šestdeset, in drugo nedeljo po razglašenji skorej v sto cerkvah. Izmed kacega pol milijona prebivavccv tega mestu so o tej priliki doma ostali samo bolniki in ne veliko število rovarjev iu sovražnikov sv. Cerkve. Torej so bile vse cerkve prcuatlačeuc — zunaj ene same velike, ktera je zapušcua in otožna kazala, da v nji vladajo nekaki „libcrali" slabega kopita. V vsaki cerkvi je brez števila veliko obhajancev, med njim veliko patricijev iu gosposkih med ljudstvom. Vse to kaže, da Italija jc katoliška in hoče ostati katoliška, iu pa da na Napoli-tanskem je le prav majhno število rovarjev. ki imajo — kakor razbojniki — za malo časa vso deželo v strahu, ki se bo pa gotovo oserčila in zopet svoje pravice poterdila. Ni dvomiti, da enako je po vsem Laškem. Rakošne misli o Poljskem imajo v daljnih krajih, kaže pismo irskega vikšega škofa v Doblinu do oudotnega mestnega lord-mčra. Piše namreč takole vmes med drugim: .,Dragi moj lord-mčr!---- Novice uam vsak dau dohajajo iu kažejo, kako silno so naši bratje ua Poljskem potrebni našega usinijeuja iu naše pomoči. Dela se z njimi z neko neusmiljenostjo, kakoršna nima enakosti, razun v letnikih irskih pod Klizabeto in pod Kromvvcllom, ko so se houici Mullaghmastovi, ceste Droghcdc iu \Vezford-a rudi-čilc irske kervi. Naši sprcduiki so terpeli. ker ni*o hotli svoje vere žertovati... V sredi poskusenj, ki so jih imeli prestati, so zgubili vse, oteli le samo vero sv. Patricija, od ktere jih ni uiogcl ločiti nc ogenj ne meč. ue muka ne smert. Poljci terpe dandanašnji, ker so z nepremagljivo stanovitnostjo prezirali sprejeti rusovsko razkolništvo... Nedvomljivo bodo posnemali Irce, deržali sc bodo skale sv. Petra, iu vse moči razkoluiške neusmiljenosti ne bodo premogle za-treti prave vere v deželi, ki je bila skoz toliko stoletij braiuba keršaustv u zoper napade neveruikov iu mahouiedauov. In zdaj ko jih je vse zapustilo, naš sv. Oče Pij IX, napolnjeni z ljubeznijo Jezusa Kristusa, uiso pozabili svojih otrok , dasiravno jih tolika daljava loči od njih. Kakor tudi farni terpeči in preganjani, ho povzdignili glas in zaznam-njali moškovitarsko neusmiljenost; v zavesti svoje duhovne prezmožnosti so opominjali vernike, da naj obdajajo s svojimi gorečimi prošnjami prestol Njega, ki je Oče milosti, iu naj zagovarjajo pred Njim reč naroda, ravno (ako blagoser-čnega kah<»r čverstega, ki se mu žuga sadnji čas popoluo zatertje. 1'pajmo. da zdihljeje naslednika sv. Petra iu vsih vernikov bode poslušal Vsegamogoči; upajmo, da bo blagovolil oberniti oko usmiljenja in miloserčnosti na terpljenje, na ti ude velike dežele katoliške, ter ji bo povernil mir in blagovito-t____" ( Mieu Publ.) Mesni ki, Jabelka in lesnika, Mli-p. lulleii, \ikši škol v Dubliuu, so 28. grud. n. I. pri si.idu /a sirotiše sv. Brigite opmiiili, da I. 1732 je bilo v ondotui vikši škofii 130.000 katoličanov in 80.000 protestantov; zdaj se šteje 100.000 katoličanov — 50.000 protestantov. — Imenitne za sedanje zadeve so prošnje, ki prihajajo v Kim ml raznih strani, da naj bi se blaženi Jo-safat. >kof na Pojskem. zavolj \crc mučen od Kusov, med svetnike prištel. Nekteri upajo, da se bo posvečeuje zgodilo že tekoče l« to. Kreimavrarski humanizem je sardinska vludu uiolan prav očitno .»kazalu. Velika pupešku barka je uioglu zavolj viharja v surdinsko luko zakerniti, iu Sardinci so vse baikino moštvo \ jeco gnali. Ililu sta pa drugi pot dva sar-din-ka ea-tnika skrivaj v Kim prilezla, in rimska vludu ni nit druzegu stoiila razun du ji je dalu nu železnico spremiti. — V l.ondonu je v katoliško cerkev prestopil piusci-tiški piidigui K. C. Muthtvvs. - Kako nevarni so zu človeško družbo ljudje brez vere, kaze pretresivuu dogodbu iz srenje Pezare nu l.aškem. Ilogut posestnik jc unnil in zupu^til dedom listek, du njegovo premoženje znese ti i sto tisoč l itiui.iMHi) lir, du pu je komaj petdeset tisoč po pravici njegovih, diugoje nukiudeno uli pu s pregiehumi pridobljeno blago. PristavIjcno jc šc. du je tu krivični denar mirno i !! } podedoval; ..v dvomu pa." pravi, ,.da bi vi imeli še neke vraže. vas nu to opomnim, ker če še verujete v [tekel. odpovejte se krivično pridobljenemu. .Ako bi hotli po-verniti. tu imute zapisnik tistih. kterim gre...." Nuto je ua-tetih .'»3 oseb. Dedi so tri ure preudarjali. kaj je stoiiti, potem so list sožguli. (Arm.J ... Lakomnost je les mali-kovuv st v o, kakor uri sv. pismo, torej ni čudo, du je bil uni gerdun. ki je sirote deri, vero /.utajil, in du njegovi dedi zavoljo ravno te picgrche niso hotli krivi«- poviučevati. lire/ sievilu spisov zavručuje in ovručtijc Kenanove sa-iijurije in lazi. celo neki izruclec. piše rBicn publ.*', je obelodanil delo, v kterem iz hebrejskih izročil in iz učenosti prijema iu stiska freimuvrurja Kenuiia. Zvedilo namreč se je. da tu gerdun je ies med freimavrurji iu iuiu ondi šc neko višji službo uli časi. — Napoleon III se je bil v ponedeljek in torek po Božiči s cesarico in cesarjevi-ecm podal k malemu zamerzujeiicmu jezciu Suresuc zunaj Pariza. Ondi so stopili i/, voza. iu cesar si je nataknil dereze iu sel ilersut se. Iuiu neki v dcisunji posebno gibčnost tu spretnost. K sreči, du ne vč zu Kcrn! — Cesarica pu je šlu v suni in se vozilu. Po vsuki ceni lepši, kakor ilu bi se bilu dersula; ker ženski se kej slabo podli, kuhuvnico. kubuviiico v roko! — Laške mestu so sc letos posebno dobro skuzule s svojimi darovi svetemu Očetu zu novo leto; iz Torinu, iz To-kuuskegu, iz Pizc, l.ukc, ili druzih krujev je Piju l\ došlo durov uli penezov sv. Petru. Zlusii kar so ostudni Keuun in njegovi bravci jeli preklinjati >inu Ilo/jegu. se podlo/.nost do sv. Očetu in češenje sv. Ki-stijegu Telesa prav posidmo poziv lju iu razširja. -- Ga-libaldi g i ubi zdaj denar skupaj. kolikoi nai bolj more, in nul iia I udi poSicilii. Neapeluu . Gcno\i. .Mesca svecunu sc uumrijao uu iiioi ,c z vet krujev ob Gciivi iu nekteri meni- jo, da velja dalmatinskim bregovom. Mazzini rovari tudi za Garibalda. Veliko denura neki že imajo v angleški banki. Druge ognjiša so v Livorni, v Torinu..... In kaj počne k temu sardinska vlada? .... Čuka. Ministcrstvo je pri-pravljeuo Garibalda zatajiti, čc nič ne upravi, ali pa prid vleči iz njegove sreče, če bo. (Bien publ.) — rNi treba s štev ilkami spričevali, da skoz leto 1803 so liberalci vedo-in a, predct/.uo, brez strahovanju storili več napak, zoper-postavnost, neusmiljenost, pobijanj, mesarjenj kakor pa konservativni, despoti in tirani (kakor imenujejo prekucnjene vlade J skoz čas več stoletij! Ako bi očitali preteklim stoletjem tezo ali torturo, vam precej odgovorim, tla absolutne vlade so jo bile odpravile po vsi Kvropi, uli liberulno minister.stvo Mingetov in Peruzzov jo je zopet postavilo v Neapeluu, v »Sicilii I. 1863".....Tako spričevanje in pohvalo daje „Armonia" novi liberalni Italii zraven šu druzih gorkih levitov, ki sovražnikom katoličanslva nič prav prijetno ne donijo na uho. — Pravijo, da svitli kardinal \Visenian se zavolj slabega zdravja misli odpovedati vvestminsterskemu vikšemu škofijstvu, iu du bi bil milgsp. Munning njegov naslednik. — Po Milanu krožijo rovarski razklici, ki Guri-buldu vabijo, du nuj zbornico zuluši in se stori samopovelj-niku uli diktutorja. — Neki duhovni pastir v Lorcti je bil pred nekimi dnevi po noči pri umirajoči kmetici. Kur se pritepe luhoiisk razbojnik v stanovanje, gre nu ravnost proti duhovnu, stegne roko in gu hoče z bodalom umoriti. K sreči zruvcu pride žluhtuik u mirujoče in morivec zbeži. Poznali pu so gu iu bil jc iz nurodue straže. Vender ga je sardinska pravica pri miru pustila. Zudelu pu gu jc Božja pravica, če tudi le usmiljeno. Padci je undun in si ravno tisto nesrečno roko zlomil, ktero je bil zoper duhovna vzdignil. - Prusovski kralj je 25. u. m. deželni zbor kar nc-nudoma razpustil. — Mšnkorske spremembe. V ljubljanski školii. G. Jož. Coze, lokalist v pokoju, ju 10. u. in. umeri v kčevski Kcki. K. I. P. MJabrotni ftarari. Zu mulico obnemoglih duhovnov v ljubljaski škofii: ..Zučnimo, začnimo!" Neimenovan duhoven ljublj. škofije iz Cmr. poslal 105 gold. 50 kr. G. fajm. J. Vari iz Krašnje 20. gld. Gosp. Leopold Gcstriu, fajm. v Sentjurji ob Kumu 10 gld. Za mis. g. Cehulju 10 gld. iz Poljan več dobrotnih rok iz hvaležnosti do nekdanjega g. kaplana. Zu alVik. misijon. Z Dobovca 5 gld. Neža M-r I gld. Za pervence našega milega slovstva v novem letu so ravnokar prišle na svitlo krasne pridige gosp. J a n e z a Z I a t o u s t a Pogača r j a, dr. bogoslovja, kota rja stolne cerkve itd., in se dobivaja pri gosp. pisavt-u in pri bukvarji g. Matiju Gerberji. Obširniši o njih ho prihodnja ,,Danica** govorila. Iz Ljubrijaite. Ker je občinstvu znano, da je bila ,,Zgodnja Danica" tožena zavolj spisa Križne gore 7. mal. serp. Ilavnopravnost ver," kakor da bi bila po §§ 303, 7 in 239 kazn. post. očitni mir in red begala; torej naznanimo, da slavna c. k. vikši deželna sodnija v Gradcu je 12. pros. lhli-l vredništvu ,,Z g o d n j e D a n i c e" dala prelepil, na neoveržljive razloge operto spričevanje p ti p o I n c n e z a d ti I ž e u o s t i.