Stran 2. Umgsten opomin davtnemu uradniitvu. Večkrat smo že v »Slov. Gospoderjvtvt po^^iaijali dejstvo, da je ravno slovenski davčni uradinik v Sloveniji nekak neusmrljen valpet za davkopJačevaka-iVmieta. Vsa~ ka, davčna narediba, ki priroma iz Beograda v Slovemio, se potom naših davčnih uradov izvede brez usmiljenja in sicer po najostrejšem ključu. Petoliznost nasih davanih uradov, kar zadeva davčne naredbe, katere nam pošilja fiTiančno ministTstvo iz Becgrada, je dosegln pri nas v Sloveniji ta višek, da se j® čutil finančni delegat v LjubLjaTii dr. Šavnik prisiljeneg«, da je izdal na finančme urade posebne okroinice, v katerih poziva urade k popustljivosti glede privijanja davčnega vijaka. Treba pa tudi pribiti, da je g. finančni podtajnik Slovenije dr. Šavnik zelo natančen mož, Beograd več nego preveč posluša, a vendar celo njemu finančna strogost slovenskih davčnih uradov preseda in je smatral kot svojo predstojniško d^lžnost, da je potom posebnih spoTnenic opcmnil davcne^oblasti, naj ne ibodO' bolj papežke nego finanoni papež v Beogradu (g. finančni minister) saml V svoji zadnji spomenici na slovenska finančna oblastva se je dotaknil g. delegat svarilno predvsem davčnega posrjppanja v osehni dJohodnini napram zirr.ljiškim posestnikoim, ki se peča|a izključnp s kmetijstvom Gospod delegat sam pravi, da so ravno glede izkljucno kmetijsldh pcsestnikov že bili izraženi ponovno upravičeni dvomi: ali je dohodninski davek v obče upravičen kot devčna ©bremefrite-r -z« posestnike, kojoh dohodk. prihajajo h isgokl naravnega tgro-spodarstva in kj s« dajo preračunatt tselo teiko v denar, ali nel Revnokar otnenjetni pomlslefc- glede- •dohodhine pri irfdjjerčn-o kmettjakih pasestn&ih so kn-ele višje davčiie oblasti že od nekdaj m kaj šele danes, ko Je zvišana zemSjarina. G. predstojnfk finančne oblasti v Sloveniji naroča ravno giede posestnikov, ki nimajo gostiln, ne izvršujejo fcake drvcge oforti, niso v bližini večjLh mestih in induBtrijskih krajev, da postopajo davčne oblasti napram tem reveiern ofozimo in verjamejo njihovim davčnim napovedim. Ve-krat se -zgodi, da pusti kmet pri svojeia gospsdaretvu popraviti kako malenkost, ki je trenutno ueol>hodno potrebna, a davtne oblast mu zaračuna to malenkostoo popravilo tekoj v neobitno naložitev |>remoženja irt »ahteva za taka popravile celo s koleki potrjene račurve. Glede ravnokar omenjenega postopanja finančnih oblasti pri malenkostnih popravilih svari g. predstojnik pooložne n»u davkerije, naj xie dražijo kanetskih davkoplačevalcfev « takimi šikacuoni, kojih ne veieva in ne podpisuje notiede« davčni zakon in naredba, am^Bk izvirajo samc a podrepništva naših žalibog preveč centralistično navdermjeruh davčs\ih uradnikov. Predvsem pa zabičava g. davčni predstojnik podrejenam mu davcnkn ^uradom zvišanje eksiste«čne-ga minima glerie tiohodnine na 20.000 K. Predpriprave _a odmero doiiodivine po ključu 20.000 K se morajo začeti takoj, da se bodo lahko skiicale cenilne komisije in da bo predpis dohodrvine za leto 1923 gotov do 15. ma|a t. 1. Ako pa bi katero fkiančno osbla-stvo ta predpis dohodnine do 15. maja zakasnilo, bo pozvano na odgov-omost m bo Jcascnorano. Hvalevredno je tudi od g. ddegata, da zabičava v okrožnici davčnim ošilja g. finančni mlnister iz BeOgrada. Ta zopetna okrožnica g. delegata dr. Savnika nam je dokaz, da so ravno slovenske davkarije krive v veKkf meri, da se naš kmet, ki je edino naveaan iva dohcdek iz grude, potem previsoJcih davkov izmozgava, zadolžt _'e in sc od dine do dne bol| približuje •— bobnu. Prepričani smo, da okrožnic na davčne urade, ki bi opojtvmjaie • davčme uradnike k mile_fšemu postcpanju pri predpisih in iztirjevanju davkov, ne izdajejo finaivčaa predstojništva po Snbiji, ker tamkaj je uradnik pametnejši in drži s prtprostim narodom — pri i\as pa ravno takoevani »napre-dni« davkar nima srca za našega davkoplačevalcal