Posamezna
U^ZirV' X,.^ikk C./0 iMrti-	Ly£ćXA4s$0~i.
Naročnina listu : Celo Mo SO din., poi iota 4$ din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. km Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-r*ffl ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pl večkratnem inseriranju primeren popust Uaravništvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije.
cn
Sfeodoisen političen list m slovensko ljudstvo
m
Poštnina platana v flotoviafr
»Naia Straža“ izhpja v pondeijek, sredo ta petti. Uredništvo In upravnlltw Je v Mariboru, Koroška ces ta ŠL 5 Z uredništvom
more govorili tl» «are.
a
B	|{0
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban št 113.
dan samo od 11. do Rokopisi se ne vračajo.
proste.
28. številka.
MARIBOR, dne 27. aprila 1925.
Letnik I.
SLS vedno dosledna.
»Slovenec« je v svojem bro ju 22. aprila zapisal te-le besede: »Slovenci se danes ne borimo za notranjo preureditev naše države — kot Slovenci, zato ker hočemo biti za-se; nego borimo se za to kot državljani, ki iv sedanji strukturi države ne vidimo pogojjev in možnosti za zdrav in krepak njen razvoj in ker ne inanimo države po starokopitnih vzorcih, nego hoče m o* državo, slonečo n a modernih demokratičnih temelj i h., ki so edini v stanu skleniti je v trdtno in nerazmšljvio zgradbo.«
Te besede so dale »Slovenskemu Narodu« povod za konstatacijo, da SLS stoji pred preobratom ne samo svoje taktike, marveč tudi svojega programa. Prej se je borila za revizijo ustave v smislu plemenskega separatizma, sedaj se pa [izjavlja za ustavno-revizionistično politiko demokratičnih reform celokupne države. Starikavo glasilo slovenskih mladinov potem v svoji znani bistroumnosti dostavlja, da je tak preobrat »res edini izhodi in rešitev SLS pred popolnim razpadom.«
Iz poslednjih besed »Slovenskega Naroda«, id po krivem nosii svoje ime, leer se poteguje ne za slovenski narod, marveč za jugoslovansko nacijo, sledi, da so samostalni djemokratje izgubili svojo zadnjo nado, iz katere so dosedaj črpali vse svoje upe, da 'bo namreč SLS totalno razpadla. »Slovenski Narod« dopušča, da se ta stranka more rešiti ter tako ostati na življenju. Starec res včasih resnico pove, kadar se mu posreči, da se nekoliko dvigjne nad svojo lažnjivo naravo.
Naj nam »Slovenski Narod« oprosti, da ne moremo sprejeti niti te njihove majhne koncesije, ki jo dela naši stranki. Razlog je v tem, ker njegova predpostavka, iz katere dela to dedukcijo (zaključek), ni istinita.
'SLS je vedno delala in dela tudi danes isto politiko. Niti točke svojega programa ni opustila. Njena doslednost je celo tako velika, da je poedinim programskim točkam vedno dajala bistveno isto tolmačenje in isto motivacijo (utemeljevanje).
To velja zlasti o naši borbi za avtonomijo Slovenije.
Mi smo svoj državnopravni program vedno naslanjali na moderno demokratično načelo o samoodločitvi naroda, narodovi zavesti in narodovi volji. Naš narod hoče, kakor vsak narod v sedanji dobi, biti gospodar svoje usode. On hoče svoje razmere sam upravljati v občini, v okraju, v okrožju in celi svoji deželi, kakor daleč sega njegovo nacionalno ozemlje. Skupek teh avtonomističnih edinic tvori avtonomijo slovenskega, naroda in sloven,ske dežele.
Tako mi tolmačimo svojo avtonomijo danes, tako smo jo tolmačili vedno in ravno s tem smo dokazali, da nismo nobeni plemenski separatisti, marveč dosledni bojevniki za realizacijo (udejstvovanje) načela demokracije.
Da nam naši demokratski neprijatelji ne bodo oporekali tega dejstva, hočemo kot dokaz navesti besede poslanca dr. H o h n j e c a , ki jih je govoril v debati o ustavnem predlogu. Na seji ustavotvorne skupščine dne
11.	maja 1921 je dr. Hohnjec program SLS tako-le raztolmačil: »Treba je zaznamovati, da se temeljna razlika V, pojmovanju države nanaša na oceno sestavin, iz katerih sestoji država. Mehan i fin o- ind i v iđua 1 ist ioni nazor, ifii se opira na načela Hobbesa in Rousseau-a, smatra Hržavo kot množino enakopravnih — vsaj teoretično enakopravnih —■ individujev (poedincev). To naziranje je protivno ne samo zgodovini, marveč Vsakemu globljemu pogledu v bistvo države. Zadnji sestavni deli drža ve niso indiviclUji, marveč familije. Zato že. Aristotel opredeljuje državo kot zvezo fanrilij [in občin k srečnemu in čednostnemu življenju. In Ciceron imenuje familijo seminarium rei publicae (semenišče države). Familija j,e pred državo :in narava ji odrejuje pravice, ki jih država ne sme gaziti.
Razširjena familija je občina. Občina ni poljubna in samovoljna družabna tvorba, ampak se j,e naravno razvila iz familije, je torej' utemeljena v naravi ter ima odi nje določen delokrog. Državna centralna oblast nikakor nima pravice, posegati v njen delokrog, je ne sme potisniti ob stran ter je oropati njene samostojnosti in neodvisnosti. Le kolikor bi splošni blagor cele države zahteval, ima država pravico, da omeji svobodo občine.
Kar smo rekli o občini, to velja tudi o pokrajini. Zvesti organskemu pojmovanju države zahtevamo za te organske celote, kot sestavne dele države resnično avtonomijo. Ustavni načrt, izdelan od vlade in ustavnega odboTa, je pros hijen z duhom mehanično-individuali-stičnega pdjma o državi ter odklanja idejo istinite in dejstvene avtonomije. On spaja posamezne teoretično enakopravne indi vidu j e z obročem centralizma v; državno skupnost.
.Gospodje! Iz zgodovine in iz izkustva črpamo globoko prepričanje, da se enakopravnost dejansko ne da obistiniti brez občinske in zlasti brez široke in -krepke pokrajinske avtonomije. Brez nje bo vsaka enakopravnost ostala samo na papirju, bo okvir brez vsebine. Boreč se za popolno enakopravnost v narodnem, socialnem
in gospodarskem ožim in za dosledno uresničenje demokratične ideje, se borimo zoper centralistično državno ureditev, ki jo smatramo za inkarnacijo (utelešenje) ideje državnega absolutizma in plemenskega hegemonizma.«
Te besede so dokaz, da je SLS danes takšna, kak or -išna je bila pred štirimi leti. Preobrat se pri njej ni izvršil niti ni potreben, ker se je vedno dosledno držala demokratičnih načel.
PolifiCne vesti.
Politična ugibanji» po Pašičevi vrnitvi. Kakor izgleda, še Pašič ni voljen, da bi izvedel rekonstrukcijo vlade. Pašič noče podati ostavke, ampak bo samo izpopolnil izpraznjena ministrska mesta. Ostavki dr. Šur-mina in dr. Driukoviča bosta sprejeti. Trdi se, da bodo radikali odvzeli samostojnim demokratom ministrstvo za agrarno reformo in mesto tega portfelja bodo dobili demokrati ministrstvo za trgovino in industrijo1. Kot novi ministri se imenujejo za izenačenje zakonov dr. Milan Srškič, za agrarno reformo Simonovič, za trgovino dr. Krizman ali Grisogono, za zgradbe Ante Radojevič ali Nikola Umnovič. Na ostalih ministrskih mestih 'bodo ostali dosedanji ministri. Danes, v pondeijek bo Pašič predložil kralju listo z novimi ministri izpopolnjene vlade. Kako stališče, da bo zavzel kralj glede Pašičeve nakane in izpopolnitve vlade, ni znano.
Likvidacija spora z Bolgarijo. Spor, ki je zadnji čas nastal med Beogradom in Sofijo vsled nespretnih izjav nekaterih članov bolgarske vlade, predvsem ministrov Ruševa in Kalifova; je sedaj z izjavo bolgarske vlade 'likvidiran. Omenjena ministra sta napadala našo državo, češ, da je ona povzročila zadnje nemire in atentate v Bolgariji. V istem smislu je pisalo tudi bolgarsko časopisje. Naša vlada je zapretila po svojem sofijskem poslaniku z energičnimi merami, ter hotela predati bolgarski vladi posebno demaršo. V soboto je sofijska vlada izdala dementi, v katerem zanikuje vse izjave, ki se pripisujejo ministrom Kaifovu in Ruševu, da je atentat V Sofiji delo beograjskih službenih krogov. V Beogradu so vzeli ta dementi na znanje in s tem.-bo bolgarska afera spravljena s pozornice.
„Črna roka.“
Ko se seda ji toliko razpravlja o odgovornosti za svetovno vojno, se često imenuje tudi srbska oficirska organizacija »Črna roka« v zvezi s sarajevskim atentatom. Ob tej priliki trdijo eni, da je stala začetkom vojne še blizu tedanje srbske vlade, drugi; pa dokazujejo, da je bila srbska vlada tedaj že zelo nasprotna organizaciji in da iz tega sledi, da tedanjo srbsko vlado ne zadene nobena odgovornost nad sarajevskim atentatom ali nad začetnikom svetovne vojne.
»Črno roko«, ali kakor se ta organizacija pravilno imenuje — »Ujedinjenje ali smrt« — so leta 1911 ustanovili oni srbski oficirji, ki so leta 1903 umoril kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljico Drago. Člani te organizaciji so se rekrutirali tudi iz civilnih stanov in je treba organizacijo strogo ločiti od leta 1909 ustanovljene »Narodne Odbrane«. Ko je »Gma roka« prava teroristična organizacija, ki smatra silo in orožje za najboljše propagandistično sredstvo, je pa »Narodna Odbrana« navadna legalna nacionalistična organizacija, ki zasleduje v prvi 'vrsti prosvetne cilje. Ko so se na Dunaju vznemirjali nad srbsko nacionalistično propagando v Bosni, pa niso hoteli ali pa niso znali ločiti teh dveh organizacij.
»Črna roka« se je ustanovila v svrho srbskega ustaštva po Makedoniji in je seveda ustaštvo zanesla tudi v Bosno. Odnošaji med to organizacijo in vlado nikdar niso bili čisti. Delovanje in propaganda »Črne roke« je šla vladi sicer v račun, a ker je postajala »Črna roka« vedno oblastne jša, se je tudi vlada vedno ostreje obračala proli njej. Največji spori so nastali po zmagah v 'balkanski vojni, ko so hoteli oficir j i-pristaši »Črne roke« obdržati vojno okupacijsko oblast nad novo pridobljenimi južnimi kraji, češ, da je taka oblast boljša kot pa ona, ki jo hoče vzdržati vlada z nesposobnimi uradniki. V načelu je imela vlada prav, dejanski položaj! je pa opravičeval črnorokce, ker je vlada, kakor še sedaj, pošiljala iz Beograda na jug na j slabše in najkoruptnejše uradnike.
Spor med vlado in »Črno roko« je bil leta 1914 res že na višku in tako bo verjetno, da tedanja srbska vlada ni 'bila v nobenem oziru tega deležna, kar so črnorokci prispevali k sarajevskemu atentatu.
Svojo oblastnost je črna roka odevala tudi v roman lično tajnost. Njena pravila so bila čisto zarotniška, član stvo je bilo razdeljeno na skupine, katere so osnovali člani, obvezani in zapriseženi, da od njih vsak organizira po eno petorico. Skupine niso vedele ena za drugo in
navodila so sprejemale od vodstva po tajnih posredovalcih. Novega ciana so pripeljali v čisto temno sobo in tu je na križ, nož, strup in na mrtvaško glavo prisegal, da se bo pokoril vsakemu povelju vodstva. Takim prisegam je vedno prisostvoval ‘kak popolnoma zakrinkan član vrhovne organizacijske grupe. Duša »Črne roke« je bil Dragotin Dimitrijevič, radi visoke in temne postave nazvan »Apis«, sposoben in hraber oficir, kot človek pa strasten in v svoji oblastiželjnosti brez meje in brez obzira. Leta 1913 je bil Dimitrijevič že polkovnik v general-štabnem oddelku za špijonažo in četudi je iz tega mesta samovoljno krepil »črno roko«, ga vlada le ni mogla ali pa ni hotela odstraniti in se je začetkom leta 1914 morala celo udati, ko so of i c ir j i - črn o r oke i zahtevali spremembe neke ministrske naredbe.
Angleški pisatelj in znani poznavalec naših razmer Seton-Watson navaja v svoji razpravi o začetku vojne in odgovornosti za njo, da je Dimitrijevič že leta 1911 poslal na Drmaj nekega atentatorja, da ubije ali cesarja 'Franca Jožefa ali pa nadvojvodo Ferdinanda. Ker je ta atentator odrekel — bil je jetičen in je najbrž med potom umrl —, se je Dimitrijevič z Vojo Tankosičem, ki se je kot poručnik udejstvil pri kraljevem umoru leta 1903, posvetoval o novem načrtu atentata. Angleški pisatelj opisuje Tankosiča kot človeka nasilne narave. Tankosič je stopil v zvezo z nekimi nacionalističnimi študenti iz Bosne, organiziral jih je kot nacionalistično-teroristično sekcijo ter jim je najbrž kar na svojo roko dajal navodila in jih vadil v rabi raznega orožja. Seton-Watson tudi trdi, da sla »Apis« in Tankosič predložila vodstvu »Črne roke« to teroristično sekcijo za sprejem in za uporabo, pa sta ostala v manjšini s par glasovi. Ali sta potem oba skupaj ali pa eden od njih poslala atentatorje v Sarajevo, se ne bo dalo dognati. Pri vseh zvezah, ki sta jih imela »Apis« in Tankosič z atentatorji, je pa atentat vendarle delo celokupne srbske bosanske omladine.
Na spomlad leta 1917 je Pašičeva vlada obračunala s »Črno roko«. V Solunu so bili Dimitrijevič — »Apis« in še nekateri drugi oficirji obsojeni na smrt, drugi pa na dolgoletno ječo po obtožbi, da so pripravljali in poskusili atentat na prestolonaslednika Aleksandra. Ta proces je še danes v mnogem nepojasnjen, širijo se pa o njem najrazličnejše vesti. To je gotovo, da je hotela vlada uničiti »Črno roko«, ker je bila premočna in preveč samostojna in da ne bo vse res, kar je vlada o procesu izjavljala. Na prestolonaslednika naj bi bil streljal neki Grk, ki je v ječi izjavil, da so ga najeli Dimitrijevič in dragi črnorokci. Atentator-Grk pa ni nikdar prišel pred sodišče, ampak je izginil iz ječe, dočim se je njegova izpoved vzela za temelj, obtožbe proti Dimitrijeviču in tovarišem. Nasprotniki Pašiča še danes trdijo, da se je Pašič tedaj bavil z idejo skleniti mir z Avstrijo in da je dal radi tega obsoditi črnorokce, ker je avstrijska vlada po posredovalcih stavila to kot prvi pogoj. Ob izrek« smrtne obsodbe se je Anglija brzojavno zavzela za obsojence, Dimitrijevič, Apis in dva njegova tovariša so pa vendarle bili ustreljeni in Pašičeva vlada je odgovorila Angležem, da je prišla brzojavka — prepozno. V ječah po Srbiji in v kaznilnici Lepoglavi je še danes mnogo obsojencev iz solunskega procesa in med njimi tudi kapetan Mišič, sin slavnega vojvode Mišiča.
1 Solunski proces spada v najniračnejši del srbske politike sploh, Pašičeve pa še posebej, in kolikor upravičenosti je imela Pašičeva vlada za pobijanje teroristične organizacije »Črna roka« in udejstvovanja oficirjev v po liti ki, toliko slabe luči mečejo na to postopanje njene metode in pa dejstvo, da je tudi vlada za svojo stran spravila oficirje v politiko in da je proti oficirski organizaciji »črna roka« osnovala drago oficirsko organizacijo »Bela roka«.
mir»*»1 W| ■
Po svetu.
Skrbi Nemške Avstrije. Avstrija s svojimi šest milijoni prebivalcev proizvaja danes v svojih lova mah toliko izdelkov kot preje za celo bivšo Avstro-Ogrsko. Žal ib o g pa nikakor ne more prodati toliko blaga v inozemstvo, ker ne more konkurirati v zapadnih državah; nasledstvene države, to je one, ki so nastale iz delov! bivše Avstro-Ogrske pa so zavarovale svoje meje proti uvozu nemško-av str i j skega blaga s tako carino, da je izvoz tudi v te dežele nemogoč. Vsled tega skrbi vladinih! in trgovskih krogov na Dunaju, vsled tega tudi zastoj dela v tvomicahi lin brezposelnost (približno 80.000 samo na Dunaju). V zadnjem času so pa začeli z silo tirati to vprašanje v ospredje, in sicer na način, ki je razburil posebno nasledstvene države. Danes obstojajo tri pota rešitve avstrijske industrije in trgovine: 1. Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji, katero pot sta pripravljala dir. Dinghofer in dr. Frank' v Berlinu, ali
2.	carinska unija z Italijo, radi česar se je posvetoval dr. Mataja v Rimu in pa 3. združitev Nemške Avstrije z vsemi nasledstvenimi državami v eno gospodarsko enoto centralne Evrope, kjer bi odpadle vse carinske ome-
ìj'ilve in bi bil lako prosi uvoz in izvoz blaga v teh deželah. Radi te zadnje točke je potoval dr. Ahrer v London, kjer mu gredo baje Angleži zelo na roko. Naši industrijski in trgovski krogi so všled tega seveda zelo razburjeni, ker se boje konkurence/ na drugi strani pa .pravijo, da se za to gospodarsko enoto skriva politična enota, to je vstajenje bivše Avstro-Ogrške, kar pa seveda nikdo ne more odobravati.
Vandervelde vrini mandat. Vodji belgijskih socialistov V ander velde- ju se niso posrečila pogajanja za sestavo koalicijske vlade; najprej je skušaj ustvariti koalicijo z liberalci, potem pa s katoliško stranko. —• Kralj bo poveril s sestavo vlade najbrž katoliško stranko.
ftotrodoil®
originalno angleško sukne
ilium i r irn
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Mastefe, Giara! Ira 16
SSSBBBBBBBBilBBflnBraRRBBRflBBBBfliaB'
čičerin dementira vmešavanje sovjetov v nemire na Balkanu. Neka ameriška agencija se je obrnila na Čič eri na, zunanjepolitičnega komisarja sovjelske Rusije, da se izjavi o resničnosti obtožbe, s katerimi napada Can!; o v moskovsko vlado, čičerin je odgovoril z ostrim napadom na Cankova in njegov režim v Bolgariji. Izjavil je, da se Rusija nibi najmanj ni vmešavala ,v bolgarske notranje zadeve. Dogodki v Sofiji so samo izraz nezadovoljnosti ljudstva, ki se upira svojim tlačiteljem. Ta upor skušajo sovražniki sovjetov pripisati njihovi propagandi, samo- da diskreditirajo sovjetsko vlado. Bolgarska vlada se poslužuje falsificiranih dokumentov, da dokaže zveze med sovjeti in domačimi re-voiucijoranci. V Berlinu so nedavno naročili tiskovine, na katerih stoji naslov in pečat neke sekcije tretje in-Semacijonale, ki stvarno sploh ne obstoja. Iz takih tiskovin potem delajo svoje »dokumente«.
Rusija se z vsemi silami bori proti gospodarski propasti, katera ji grozi. Kot dokaz nam služi naredba, ki jo »hočejo izdati boljseviški komisarji te dni. Dosedaj nam reč kmetje niso smeli imiti najemnih delavcev, ampak ■so morali lastnoročno obdelovati svoja polja, in sami oskrbovati svojo živino. Delavci na državnih vzornih posestvih pa so hoteli biti enaki z delavci v tovarnah in so delali samo 6, pozneje osem ur na dan. Poleg tega seveda vse nedelje proste, pa četudi je bil čas košnje. Sedaj pa hoče. Kalinin z enim mahom odpraviti ta nered. Nova naredba dovoljuje kmetom, da smejo imeti na-jjenme delavce, ki morajo, ako je to v pogodbi ž njimi sklenjeno, delati tudi več kot osem ur na dan. Najemati .»smejo'tudi štirinajstletne v izjemnih slučajih celo dvanajstletne otroke na delo.
Prosvetna zveza v Mariboru
vabi vljudno na
pevsko - planinski večer,
M bo v četrtek, 30. aprila t. I. zvečer ob 8. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Spored:
Nastopi priznana solistinja gdč. Regina Mihelič iz Zagreba z več izbranimi pesmicami, pri klavirju spremlja g. Milko Bedjanič... — Krasne planinske skioptične slike
'Kriglava, Kamniških planin itd. Predava g. dr. A. Veble. Petje moškega zbora, izbrane orkestralne točke, — Vstopnice od' 1 do 3 D se dobe zvečer pri blagajni. —
Zadnji prosvetni večer v tej sezoni!
Na gore, na gore na strme vrhe tja kliče in miče in vabi srce!

HSSSSUE®
Dnevne novice.
Za duhovnega svetovalca lavantiske škofije je bil včeraj, 26. aprila ob priliki blagoslovljenja novega velikega zvona v Št. liju v Slov. goricah od škofa dr. Karlina imenovan tamošnji župnik Evald Vračko. Naš vladika je v svojem nagovoru v župnišču naglašal velike zasluge odlikovanca. Dekan in č. kanonik Čižek je nato prečital odlok, s katerim utemeljuje gospod škof imenovanje g. Vračka duh. svetovalcem. Iskrenemu rodoljubu in neutrudljivemu prosvetnemu delavcu iskreno čestitamo!
Gasilstvo in politika. Iz gasilskih krogov smo prejeli la-le dopis: Gotovo vam je znano, da je obhajal demokratski veljak in gerent ljubljanske občine g. Josip Tunk pred nekaj dnevi svojo, 60 letnico rojstva. Demokratsko časopisje je vzdignilo velik halo in nastopile so tudi razne demokratske organizacije. Vendar, to nas ne briga! — Briga nas pa, da se je tem pristnim strankarskim organizacijam pridružila tudi nadstrankarska gasilska organizacija. Za ljubljansko gasilno društvo se nam to ne zdi čudno, ker je pač jubilant sedaj njegov načelnik in obenem mestai gerent in ljubljansko gasilstvo že od nekdaj rado prireja razne štafaže. Toda, kdo je pooblastil gospoda Vengusta iz Celja, naj klečeplazi pri tej prireditvi v imenu štajerskega gasilstva? — Mar misli, da tvori on štajersko gasilstvo? — Kolikor poznamo naše gasilce, so ti na pravem mestu in se ne dajo izrabljati ne odi ene, ne od druge strani za razne politične humbuge. Ako je že g. Vengust mislil, da mora biti navzoč, naj bi bil, toda v svojem imenu, ne pa v imenu štajerskega gasilstva, ki dobro pozna jubilantove zasluge na gasilskem polju in ve, da bi bilo za gasilsko organizacijo veliko bolje, da bi takih ljudi nikdar ne
štela za, svoje člane. Štajersko gasilstvo se ne ho dalo I nikdar zapeljali v politični tabor, ki mu že od nekdaj ! preseda. Ako gospodje kot gasilci nočejo poznali ne-I političnega, strokovnega dela, potem naj bodo prepri-: cani, da jim mi ne bomo sledili in si osnujemo svojo organizacijo, ki bo odgovarjala interesom ljudske volje, : ne pa volji posameznih demokratskih kričačev. Na tem tudi razpusti ala Sv. Lenart v Slov. goricah ne bodo nič ; spremenili.
Petovia d. d. slovenska tovarna čevljev in usnja v Ptuju hoče kriti svoje izgube s tem, da se odpiše del delniškega kapitala, na 'drugi pa se združiti z nemško-av-strijsko velefirmo »Humanic« ter povečati delniški kapital na 10 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami, zopet prehaja slovensko podjetje v tuje in celo nemške roke. Pa se bomo zopet trkali na prsa, češ, mi nacionalisti moramo ščititi jugoslovansko industrijo in trgovino.
Dohod k elektrarni na Fali. Vodstvo elektrarne objavlja, da je od 1. maja t. 1. naprej dohod k elektrarni mogoč samo skozi glavna vrata na levem bregu Drave, poleg državne ceste. Posetniki, ki dospejo z železnico, se morajo prepeljati preko Drave z brodom, ker je dosedanji dohod do elektrarne po jezu zagrajen.
Tajnik SLS M. Kranjc bo odslej v tajništvu Slov. ljudske stranke v Celju, vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne. V Mariboru je tajnik Kranjc v tajništvu SLS gotovo ob petkih od 8. do 12. ure dopoldne, druge dneve negotovo. Voditelji krajevnih organizaciji SLS, pa tudi drugi naši somišljeniki so vabljeni, da se radi zglašajo pri tajniku, ako pridejo omenjene dneve v Celje ali v Maribor. Za navadna posredovanja, pojasnila itd. pa je seveda tajništvo SLS v Mariboru in v Celju vsem našim somišljenikom^ razum nedelj in praznikov, vsak dan odprto. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Zanimiva šahovska prireditev v Ljubljani. Ljubljansko društvo »Atena« priredi dne 1. maja originalno šahovska prireditev. Pod vodstvom šahovskega mojstra Vidmarja se ho izvajal takozvani »živi šah«. Na obsežnem kvadratnem' polju bodo nastopile v narodne noše oblečene skupine oseb, ki bodo predstavljale posamezne šahovske figure. V igri bodo nastopili proti Vidmarju najboljši ljubljanski šahisti, tako, da l>o igra tudi po vsebini napeta in zanimiva.
Kongres vseh trgovcev Jugoslavije se bo vršil ob priliki otvoritve zagrebškega velesejma dne 26. in 27. t. m. v Zagrebu. Obravnavali bodo vprašanje centralne organizacije vseh različnih trgovskih organizacij v Jugoslaviji in prisilni vstop vseh trgovcev v trgovske organizacije.
Avtomobilska in avijatična nesreča. Te dni se je zgodila v Sarajevu pri Alipa šinem mostu težka avto-mobilna nesreča. Avto je braci v Sarajevo, da si kupi bencina. Na lem potu je šofer smrtno povozil 17 letnega seljaka Goljana, ki je šel v spremstvu svojega strica v vas. Povoženi je vsled rane umrL Avtomobil je preveč krenil na stran, zadel v kup kamenja in se prevrnil. Pred nekaj, dnevi se je ponesrečil vojaški zrakoplov pri selu Jasenice v bližini Mostarja. Aeroplan se je pokvaril in padel na zemljo z viišne 150 m. Pri padcu sta se ponesrečila narednik Perovič in pilot. Oba sta dobila tako težke poškodbe, da je Perovič v mostarski bolnici umrl, pilot pa se bori s smrtjo.
50	tisoč romarjev» v Rimu. Dosedaj je obiskalo Rim 95 večjih romarskih skupin iz Italije in 63 iz inozemstva. Skupno je obiskalo Rim letos nad 50 tisoč romarjev. Večina inozemskih romarjev je bila dosedaj iz Francije, Belgije, Nemčije, Avstrije itd. Izmed Slovanov se podajo na romanje v Rim prvi Jugoslovani, ki oM-' ščejo sveto mesto v maju.
Konec brodarskega štrajka. Na rečnih tovornih ladjah so štrajkali brodarji, ker jim brodarski sindikat ni hotel povišati plač. Te dni se je končno dosegel spo-razum med obema skupinama in sindikat je povišal brodarjem njihove prejemke ter- sprejel v službo vso odpuščeno moštvo.
Borza. Budapest 870, Italija 258, London 299.25 do 299.75, Newyork 62.15—62.25. Pariz 323.25, Praga 185— 185.25, Dunaj 878.5, Curih 12.07—12.09. V Curihu notira dinar 8.30.
Odprto pismo vpakojen-cev zakonodajalcem v Beogradu.
V zagrebškem »Obzoru« je objavljeno odprto pis-! mo upokojencev, ki ima med drugjiin sledeče v največji j meri upravičene in nujjne zahteve.
Toliko se govori o enakopravnosti v naši državi, • a krivica, ki se godji nam prečanskim upokojencem je : s tem v največjem nasprotju. Višina naše pokojnine iz-, haja še iz dobe, ko je imela krona zlato valuto. Mesto
f da se nam oli prevedbi krone na eno četrtino dinarske j vrednosti naše pokojnine (izdajo v dinarjih, so nam še redno ostale kronske penzije in smo moral tudi mi od! tega žrtvovali tri èelrine. V drugih nasledstvenih državah z veliko boljšo valuto so krone spremenjene v plačilne enote dotične države, kakor v Italiji v lire, v Češki v češke krone itd., kar odgovarja določilom konference v Rimu 1921, Pri nas se pa to ne upošteva ia vse prošnje ter pritožbe ne ostanejo samo brez uspeha, ampak tuđi brez odgovora.
Krivica pri penžijah pa nji ublažena z dodatki na draginjo, ker te dodatke dobijo tudi upokojenci z dinarsko, torej štirikrat večjo penzijo. Pa tudi v pogleda doklad so oškodovani prečanski upokojenci, kar se vida iz naslednjega:
Ministrski svet je rešil lani, dia dobijo vsi upokojeni generali prejšnje srbske in črnogorske vojske, ako so 20 let služiti, mesečno doklado od 3000 dinarjev brez. ozira na višino penzije in na stalno bivališče. Prečanskii generali s 40 ati še več let službe pa dobijo komaj polovico tega dodatka. Torej za upokojence ene in iste kategorije silno neenako in postransko postopanje! Pri tem pa nosijo prečanski kraji veliko večino davkov ia že radi ugleda pred svetom bi se moràla odpraviti ta krivica. Upokojenih preča n skl h generalov bo okrog 3© in že. stroški za en luksuzni avtomobil bi lahko pokrili krivično razliko doklade.
Ministrski svet je sicer zvišal dragjnjske doklade, to zvišanje pa je reducirano s tem, da so ustavljeni prejšnji dodatki na stanovanje. Vse doklade so pa itak polirah hišni posestnjiki, ki so baš tedaj zvišali najemnin©. Večina prejšnjih penzijonistov pa sploh ne dobiva nobene stanarine.
Upokojenci so nadalje v svojem pismu obširno ba-vijo s sedanjjim ptredilogm stanovanjskega zakona ter končno vprašujejo: »Ali ni to naj.večja ironija, da moramo mi penzijonisti, prejemajoč še vedno stare predvojne penzije v sedanjih devalviranih kronah, hišni im posestnikom ne samo njihove krone v dinarje spremeniti, ampak še te dinarje s šestimi pomnožiti?! —«
V Avstriji so hišni lastniki gjlede dohodkov od M* (izenačeni z lastniki vrednostnih papirjev (vojnih posojil, železnic itd.) pri nas je pa vseeno, če je človek nekdaji v hiše vložil vse svoje prihranke, ali pa če .si je hiše prišpekuliral. »Vse v en koš« — to je parola tuda pri obravnavanju hišnega lastništva, mnogo hišnih posestnikov je silno krivično prizadeto po projektu stanovanjskega zakona, ker se jih trafetira prav tako kot hišne posestnike-špiekulante hi velekapitaliste, če mm pa penzijonist pristradano hišico Sz davnih let, je pfc gotovo s 100 proti 1, da mu ostanejo v hiši, edini njegovi posesti, stranke, ki imajo jiolegj predvidene zaščite še druge moči, da nastopajo kot jež v brlogu lisice. Večina prečanskih penzijonistov pa naj s kronsko penzija — mesečno Okrog 300 dinarjev — plačuje na najemnini z večjo družimo (3 sobe) mesečno 1000 D, torej dvojno, trojno, četverno svojo penzijo. Od' kod neki? JesBt in oblačiti se mora tudi, pa če bi penzijonisti začeli o&~ služevafi najemnino s kulukom, kdo maji tu posreduje im. odloča, ko bodo hišni lastniki samo one sprejemati, -ki izglodajo še vsaj, par let sposobni za kuluk. Ptenzijo-nlisti, M so desetletja kuLučdli v državnih službah, bock pa v splošnem seveda zelo slabo blago na trgu sužnjev» ali kulukar jev.
Upravičene zahteve penzijjonfctov so: Da se penzij-ske krone počenši odi uvedbe dinarske valute obračunajo v! enaki višini v dinarjih ter da se izplačajo tudi m. nazaj, za bodoče pa se naj uredijo enake pokojnine, doklade in vse drugo po enaki dobi službi1 in čina, dra-ginjski razredi naj se pravilno in pravično ra zdeli j«), kot stanovanjska doklada naj se pa da toliko, da se lahko 'plača stanovanje, ki naj se ne odpove, dokler ni. zajamčeno drugo.
Iz Maribora.
Umrl je v Mariboru v nedeljo opoldne v bolnici Miroslav Košir, dijak tretje meščanske šole. Pogreb rajnega bo iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežje. Rajni Košir je bil član Orla.
Protest zoper 2% davek na zaslužek ročnih delavcev.
V soboto, 25. aprila, popoldne je bil v Studencih1 pri Mariboru občni zbor organizacije SLS. Poslanec dr. H o h n j e c je podal politično poročilo, ki je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. SLS in njenim poslancem je bilo soglasno izraženo popolno zaupanje. Sprejeta tudi soglasno bila resolucija, v kateri se odločno protestira zoper 2% davek na zaslužek ročnih delavcev, j Ta daiek je nesocialen, ker zadeva tiste sloje, ki z največjim naporom svojih sil težko preživljajo sebe, pa se jim še nalaga davek, ne da bi se niti najmanj mislil® na eksistenčni minimumi, ki mora ostati davka prost. Posledica tega davka bo, da se bodo podražili proizvodi domače industrije in obrti. Ta davek bo, kakor vsi ostali, najobčutoejše zadel Slovenijo, ki bo morala plačati 12 milijonov, torej eno petino tega za celo državo v znesku 60 milijonov proračiiinjenega davita.
»Tabor« — list za poneumnjevanje ljudi. V Mariboru izhaja listič samostalne demokratske stranke, ki je veren odsev njene duševne siromašnosti. Obsega navadno dve strani male oblike, pa še teh ne ve s ščim napolniti kakor siromak, ki ne more niti svojega malega stanovanja opremiti s potrebnim in primernim pohištvom. Zadnji čas »Tabor« napolnjuje svoje svoje predale z abotnimi pripovedkami o krv potečih Johan-cah v italijanski Kalabriji ter o čudežnih, nadnaravnih prikaznih, ki se dogajajo bogzna kje na Italijanskem. On čuje v svoji nežni, za take reči dovzetni duši glase, ] ki prihajajo iz groba (papeža Pija N. On gleda v svoji
27. aprila 1925.
»NAŠA STRAŽA«
Stran S.
temperaturno povzdignjeni fantaziji, kako hudobni duh v obliki mačka razmetava pohištvo in razne stvari po neki hiši na Italijanskem. In tako dalje. Ali ni to dostojna tvarina za vodilni organ samostalne demokratske stranke v mariborski oblasti? Ako hoče »Tabor« v tej branži konkurirati s socialističnimi listi, mu je obetati lepili uspehov v stroki poneumiijevanja ljudi.
Postopanje tukajšnjega stanovanjskega urada. Stanovanjski urad je na zadnje seji dodelil stanovanje nekemu uradniku, ki je vložil prošnjo šele pred 6 meseci in se poročil pred kratkem. Ta gospod je brez otrok. — Stanovanjski urad si je upal preskočiti nebroj starih orosilcev, rodbinskih očetov, ki žive ve podnajemih. — Vprašamo predsednika, ali ni to grozna krivica? Kako si upa svoj odlok zagovarjati. Ljudje, ki čakajo že 2 do 3 leta na stanovanje, so silno razburjeni, in tacega postopanja ne odobravajo. Vprašamo tudi prisedinike stanovanjske komisije, kako zagovarjajo svoj sklep. Ali ni nikogar, ki bi si upal temeljito razčistiti in pojasnili razmere stanovanjskega urada.
f Tihotapec ustreljen. V petek, dne 24. t. m., je tihotapst vo na naši severni meji zahtevalo zopet žrtev. Pri Sv. Križu nad Mariborom, kjer navadno prestopajo tihotapci avstrijsko mejo, je v petek stražil pripravnik finančne kontrole Valentin Dvorak. V Soteski pod Slemenom je naletel na dva tihotapca z nabasanima nahrbtnikoma. Ko sta tihotapca zagledala financarja, sta zbežala nazaj proti meji ter vkljub ponovnemu pozivu in streljanju v zrak nista hotela obstati. V jarku pod Slemenom se je financar Dvorak »podtaknil in padel. To priliko sta hotela tihotapca izrabiti ter sta začela financarja obmetavati s kamenjem. V lastno obrambo je prijel Dvorak za puško, nameril za tihotapcema, sprožil in zadel enega v desno stegno pod kolenom. Krogla je prestre lila žilo odvodnico in dovodnico. Tihotapec je takoj padel in kmalu izdihnil na izkrvavitvi. — Še tekom istega dne je dospel na lice mesta iz Maribora sreski upravnik finančne kontrole g. Janko Kosti, ki je izvršil preiskavo. Ustreljeni tihotapec ni imel pri sebi nikakih listin, pač pa se je do danes ugotovilo, da je neki Černčič, ki je bil prej uslužben pri tvrdki Toman v Mariboru, kjer so ga radi nepoštenosti odslovili. Šel je k vojakom v Zagreb, kjer je dezertiral, bil mimogrede skrit pri svoji ljubici na Pobrežju, odkoder so ga pa zopet odgnali k vojaštvu, nakar je zopet dezertiral in se preživljal od tihotapstva. Stanoval je pa sicer pri svojem očetu na Teznif pri Mariboru. V nahrbtniku pa so našli četrt kilograma saharina, več sto škatelj »Solo«-vži-galic (kar običajno naši tihotapci spravljajo preko meje) in še nekaj drugih stvari.
Težko se je ponesrečil. Včeraj ob pol 5. uri popoldne je pridrčal po Koroški cesti na motociklu Negerjev mehanik Anton Gačnik. Ko je hotel zaviti iz Glavnega trga v Stolno ulico, je zadel s kolesom ob vogal trgovine Weiler. Sunek je pognal Gačnika s kolesa, zadel je z glavo ob cestni tlak in se težko poškodoval. Kljub težki poSfcodbi-na glavi, je upanje, da bo ostal pri življenju. Gačnik se je pripeljal iz Marenberga. Vzrok nesreči je .pokvarjen gubemal.
Promoviran je bil doktorjem medicine v petek, dne
24.	t. m. v Pragi g. Franc Pavlič, znani mariborski rojaki. Akoravno je omenjeni izvršil celo ljudsko šolo in gimnazijo v nem. Grazu, je vendar ostal zvest svojemu narodu in je v svetovni vojni šel med legionarje. Po prevratu se je odločil, nadaljevati svoje študije v Pragi.
Pevsko-planinski večer priredi kot IV. in obenem aadnji prosvetni večer v tej sezoni v četrtek, 30. aprila
i.	L ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke Prosvetna zveza v Mariboru. Naj bi splošna priljubljenost teh večerov privabila k udeležbi še one, ki doslej niso utegnili priti. Posebna točka naših priredi -lev bo tokrat nastop priznane solistinje gdč. Regine Mihelič iz Zagreba, ki bo s svojim lepim in izšolanim glasom zadovoljila tudi razvajence. Pri klavirju bo spremljal g. Milko Bedjanič. Lepoto naših slovenskih gora — med njimi tudi Pohorje — bo ob posebno krasnih ski-»ptičnih slikah predaval in pojasnil predavatelj g. dr. A, Veble. Moški zbor bo zapel veličasten »Triglav, moj dom«, orkester ipa nas bo s svojo že priznano vestnostjo popeljal z glasbo na naše strme vrhe. Kdo torej ne bi pohitel .na tak pevsko-planinski večer! Vstopnice od 1 do 3 D se Jobe zvečer pri blagajni.
Koroški večer, ki ga je priredila v petek, dne 24. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke Prosvetna zveza v Mariboru, je bil v vrsti raznih prireditev v Mariboru nekaj tako lepega in prisrčno domačega, da smatramo naravnost kot dolžnost povedati o tem besedo tudi javnosti. Pedlio ima kateri prireditelj tako srečno roko v izberi in sestavi sporeda, kakor jo je imel topot nam neznani aranžer, ki ej vpošteval umetniško linijo celotne prireditve, obenem pa je znal dati vsemu večeru ono nepretrgano čuvstvo bolestnega spomina na našo Koroško. Popolno priznanje je treba izreči vsakemu izmed sodelujočih, ki so bili z ljubeznijo pri stvari. Čuditi se mora človek nesebičnosti in vnemi raznih gospodov in gospodičen, ki žrtvujejo popolnoma brezplačno svoj prosti čas tako plemenitemu delu. Iznenađuje nas naravnost napredek orkestra Ljudskega odra pod spretnim vodstvom g, Draga Gračnerja, da zanj pač nobena pohvala ni pretirana; isto velja o nastopih moškega zbora, ki vedno bolj izpričuje strokovno znanje, a tudi organizatorično sposobnost svojega požrtvovalnega voditelja. Iskreno želimo, da bi našla njegova prizadevanja vedno čim več odziva in da stopijo v krog naših korajžnih pevcev še vsi oni, ki imajo za to sicer dovolj sposobnosti, a vse premalo volje in občestvenega smisla. Večer je nadalje pokazal, da sodi prav lepo na sporede naših prireditev tudi deklamacija, če je pravilno izbrana in povedana s tako globokim razumevanjem, kakor je storii to z Ivan Pregeljevo »Tožbo Korošcev« gosp. Haue. Daljnih podrobnosti večera ne bomo naštevali, ker prepisati bi morali ves spored in pristaviti pri vsaki točki: prav dobro ali izborno. Poseimo bi še to morali omeniti o
predavanju g. dr. Karla Capudra, ki so mu pa navzoči izrekli z dolgotrajnim aplavzom svoje vsestransko priznanje. Večer je bil kar najboljše obiskan, med raznimi odličnejšimi osebami je bil tudi mestni župan g. dr. Leskovar z gospo soprogo. Po vsem sodeč bo storila Prosvetna zveza vse, da bo njen. zadnji prosvetni večer v tej sezoni v četrtek, dne 30. t. m. kar najdostojnejši'zaključek in da bomo komaj čakali jeseni, ko prične nova sezona.
Ljudski oder v Mariboru uprizori dae 3. maja t. 1. izvirno slovensko dramo v štirih dejanjih »Dom«. Predprodaja vstopnic v prodajalni Tiskarne sv. Cirila in njeni podružnici, v Aleksandrovi cesti 6. Prijatelji slovenske mladine, pridite v obilnem številu.
Komična opera »Marta« na. mariborskem odru. — Radi bolezni gospe Mitrovičeve, ki bo pela glavno partijo v » Tosai «, se je moral študij te opere prekiniti. Sedaj se študira Plotova romantično-komična opera — »Marta« z gdč. Vladiniirovo v naslovni vlogi. Ostale par lije so v rokah ge. Petkove in gg. Petrovskega, Govorova, Janka, Oksanskega itd. Režiral in dirigiral bo pa opero g. ravnatelj Mitrovič. »Marta« je stalna repertoarna opera na vseh velikih odrih; zato je sigurno, da bo predvsem radii svoje izredne metodijoznosti in veselega ter prikupljivega dejanja, napolnjevala tudi naše gledališče.
Na inicijativo Ženskega društva v Mariboru priredi Pomladek Rdečega križa v nedeljo, dne 3. maja, v narodnem gledališču dobrodelni koncert v prid otroške bolnice kraljice Marije. Pri prireditvi sodeluje več mariborskih šol. Poleg pevskih točk je na dnevnem redu tudi igra »Pri mamici« . (Jeraj) s plesom vil in raznih cvetk. Kakor kažejo sedaj vaje, obeta vsa prireditev nuditi občinstvu nekaj prisrčnega. Zato pohitimo v nedeljo, dne 3. maja, mnogoštevilno v naše gledališče, da vidimo, kja zmore naša mladina, naša deca!
Državna borza dela v Mariboru. Od ID. do 25. aprila 1925 je bilo pri tej borzi dela 100 prostih mest prijavljenih, 183 oseb je iskalo službe, v 42 slučajih je borza posredovala uspešno in 17 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 25. aprila pa je bilo 2085 prostih mest prijavljenih, 3322 oseb je iskalo službe, v 936 slučajih je borza posredovala uspešno in 175 oseb je odpotovalo.
Studenci. Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi dne 1. maja 1925 v gostilni A. Senica v Studencih zabavni večer z velikim sporedom, kakor gledališko predstavo »Dva sveta«, delavska drama in druge proste zabave.
Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Maribora priredi v nedeljo, dne 17. majnika ob 15. uri, na vrtu podoficirske inženirske šole (poprej kadetnica) veliko majniško proslavo z obširnim veseličnim vsporedom in prosi obilne udeležbe. Vstopnina 5 dinarjev, -t Odbor.
Ugodna prilika. Da se odpomore vsaj. deloma pereči stanovanjski bedi, ozir., da se da dober vzgled, pričel bo zidati »Dem ubogjih« enodružinsko hišo s 4 sobami in pritiklinami. Ta hiša bo prvi dobitek loterije, katero priredi »Dom ubogih«. Drug' dobitek bo pohištvo za 2 sobi in kuhinjo, tretji pa stavbišče od 1000 m5. Vse v Mariboru. Srečke stanejo 50 D. Da se omogoči nakup tudi revnejšim slojem, se dovoli izplačevanje kupnine v obrokih, vendar mora biti kupnina 2 dni pred žrebanjem popolnoma vplačana. Srečke, ki niso do tega termina izplačane, ne igrajo, lin zapadejo v prid »Doma« ubogih. Žrebanje se vrši 10. junija 1925. Ker je zanimanje —- posebno v delavskih krogih — zelo veliko, svetujemo, naj nikdo te ugodne prilike ne zamudi — Srečke se dobe v Maribora v pisarni »Doma ubogih«, Rotovški trg 1, ter v vseh mariborskih trafikah. Srečke se pošiljajo na zahtevo tudi izven Maribora.
Književnost.
Slovenski biografski leksikon. Izšel je slovenski biografski leksikon 1 zvezek, ki sega od črke A—Č. Leksikon je založila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Celotno delo bo izšlo tekom 1. 1925 in 1926. Plačilni pogoji: V subskripciji stane celo delo, ako se takoj plača 500 D, posamezni sešitki 90 D. Posamezne zvezke dobijo samo subskribentje. Po končani subškribciji bo stal leksikon 600 dinarjev. Kdor naroči prvi zvezek, se obveže s tem za, celotni leksikon. Slovenski biografski leksikon je uredil Izidor Cankar s sodelovanjem najbolj priznanih slovenskih znanstvenikov in vsebuje življenjepis slovenskih slovstve-nikov, umetnikov, glasbenikov, šolnikov, politikov, narodnih gospodarjev, izumiteljev, ki so za razvoj kulture v Sloveniji kakorkoli pomembne, bodisi da so slovenskega rodu, in so delovale doma ali v tujini, bodisi da so tujega rodu, a so s svojim delom med Slovenci trajno vplivale na sloven-
sko kulturno življenje. Slovenski biografski leksikon se naroča pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Novi stenski zemljevid Slovenije po profesorju Franc Orožnu, priredil dr. Karl Capuder. Nova izdaja že splošno upeljanega Orožnovega zemljevida vojvodine Kranjske, ki pa je obsegal tudi južno Štajersko in Koroško ter slovenske dele Primorja ter dobro služi našim šolam in uradom, zaradi svojeg;} razmeroma velikega merila (1' : 130.000), je postala nujna potreba, ker jc izdaja zastarela in tudi pošla. Nova izdaja ima namen seznaniti z novo politično razdelitvijo slovenske zemlje. Zlasti važne so naturae državne meje. Upošteva najnovejše podatke jugoslovansko-italijan-ske razmejitve, zlasti razmejitvene posledice rimske pogodbe z Italijo pri Reki. Dasi, še ni Ločno izvršena vsa razmejitev, so vendar dela že tako napredovala, da ni pričakovati večjih sprememb, ki bi jih bilo mogoče na karti v tem merilu vidneje naznačiti. Na novo je dodano kot posebni zemljevid Dolenje Prekmurje in Medjimurje. V notranjosti je na podlagi zakona o razdelitvi države na okrožja (sreze) in raznih dodatnih določb razdeljena Slovenija. Posebno velike izpremembe so na nekdanjem južnem Štajerskem. Ta razdelitev ho važna za urade, ki dosedaj nimajo tako nazornega - pripomočka za spoznavanje nove administrativne razdelitve, ker po uradih še vedno vise stari, sedaj že samo zgodovinski zemljevidi. Popravljena so podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja znamenja za kraje. Na novo so vrisane železnice in važnejše nove ceste, spremenjenih je mnogo krajevnih imen, da so v skladu z uradno upeljanimi imeni in posebej še s stenskim zemljevidom, ki ga je izdala Matica Slovenska. Tudi višine so točno določene. V šolah bode tedaj omogočen pouk domòvino-zhanstva, ki so ga doslej ovirale zastarele stenske karte. — Zemljevid obstoji iz šest listov in velja nenalepljen 120 D, nalepljen na papir s platnenimi prigibi 240 D. Na platno s palicami 360 D. Kdor ima pa kak star, na platno kaširan zemljevid, ki ima vsaj velikost 180X146 cm ga lahko pošlje Jugoslovanski knjigarni, ki mu ga proti mali odškodnini prelepi z novim zemljevidom. Zemljevid se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Pregled zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sestavil profesor Silvin Kranjec. Cena 18 D, v platno vez. 24 D. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta kronološki pregled skuša podati jugoslovansko zgodovino, ki je vsled naše politične razcepljenosti v preteklosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši in preglednejši razvrstitvi, pri čemer upošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturao-zgodovinska dejstva. Namenjen kot repetitorij predvsem srednješoclu, ki se pripravlja na nižji ili višji tečajni izpit, bo lahko služil, v pregledno ponovitev Indi visokošolcu, učitelju in vsakemu, ki se pripravlja na razne sprejemne in usposobljenostim izpite, ker se zahteva poznanje domače zgodovine. Kot repetitorij bo pa knjižica omogočila tudi izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki se ne utegne bavili z obširnejšo zgodovinsko knjigo, ali pa hoče le hitre informacije o trenutno pozabljenem imenu ali letnici, lahko orie.ntacijo v naši preteklosti. Zato navaja tudi najvažnejše dogodke v dobi po ujedinjenju, ter ima pridejano obširnejše osebno in stvarno kazalo ter pet rodovnikov jugoslovanskih vladarskih rodbin, ki jih sicer ne dobimo v slovenskih zgodovinskih knjigah.
Mali Lord, roman, angleško napisala F. H. Burnett, poslovenil K. Pribil. Založila Jugoslovanska knjigarna, v Ljubljani. Cena broš. 24 D, v platno vez. 36 D. Ta povest gre sedaj drugič med Slovence, v novem, prav lepem prevodu. Povest je najbolj znano in najbolj; popularno delo sloveče angleške pisateljice Burnett in je prevedeno v prav vse kulturne jezike. Prvi slovenski prevod je Ml' takoj razprodan, zato bo nova izdaja posebno dobrodošla mladim in odraslim. Le nerad odlaga človek Malega Lorda, ko ga prečtita. Knjiga je pisana v tako prikupljenim tonu, da bi jo prebiral venomer. Vso povest prevera neka mila, neobično ugodna prifcup-Ijtivost, ki počasi premore tudi manj. čustvenega človeka, da se mestoma ne more ubraniti solz. In ker tako blago vpliva na človeško srce, je pripravna za mlade in velike bravce, kakor malokatera knjiga. Vsak, ki jo prečita, jo odlaga s tihim sklepom v srcu, posnemat* malega junaka prekrasne povesti. Kakor je knjiga opajala stotisoče, kakor sem jaz ob njej, pozabil nekaj ur nase in na svet, tako se tudi ti draga hravka in dragi bravec, ne boš mogel odtegniti pretesnemu njenemu ča-rn, ko se poglobiš vanjo. Vem, da je ne odložiš, dokler j,e no končaš. In če ti bo ugajala, priporočaj jo svojim vrstnicam in vrstnik oni. Knjiga s tako zlato vsebino v današnjih dneh gotovo zasluži, da najde pot v vsako slovensko hišo. Ne le vrelec užitka, tudi izvor in plemenitost bodi vsakemu malemu in velikemu otroku našega naroda. Knjiga se dobi v knjigarni sv. Girila v Mariboru.
Vinarstvo. V založbi Cirilove tiskarne v Mariboru je izšla knjiga »Vinarstvo«, katero je priredil po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo« Franca Zweiflerja direktor Andrej Žmavc, ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Oktav, VIII in 208 strani, 188 podob. Cena
v platnu vezani knjigi brez poštnine 66 din., s poštnino 66 din.
Študija o stanovanjskem vprašanju. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani je izdala študije o stanovanjskem vprašanju, ki osvetljujejo, oprta na bogato statistično gradivo, stanovanjsko krizo v Sloveniji. — Knjižica se dobiva v vseh knjigarnah.
^EMEWttlfflllirillira IIIIBMBMBMMHMIIWMMBBMWMBIMMIilirilWIllllllWIliil iiilMllllllliaiiiiiiMiilli »ti ||| |||Mllt|||||l|'l»g
Najnovejše.
Hindenburg — nemški predsednik. Po prvih poročilih iz Nemčije je izvoljen za predsednika nemške republike maršal Hindenburg.
LISTEK.
Mali svet našiti očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
5
»Kako ti je, Franco?« ga je vprašala stara mati in hitro pristavila, ne da bi čakala odgovora: »Čuj, gospodična Carolina bi rada slišala oni komad iz Kalk-buennerja.«
»Oh ne, ne«, je hitela gospodična in se z neko nevoljo obrnila proti mlademu možu. »Dà, rekla sem, toda Kalkbrenner mi prazaprav rie ugaja. Rajši kramljam z gospodičnami.«
Franco je bil, kakor se je videlo, zadovoljen s sprejemom in je začel kar brez vseh ceremonij govoriti z župnikom o neki dobri, stari sliki, katero si morata ■skupno ogledati v cerkvi v selu Dasio. Gospa Evgenija je kar pihala od jeze. Prišla je s svojo hčerko iz Lovena čele po tajnem diplomatskem posredovanju, katerega so se bile udeležile druge, uplivne osebe. Ali se naj; ta poset napravi ali ne, ali ga ugled družine Carabelli dovoljuje, ali je verjetnost uspeha tolika, kakor jo pričakuje gospa Evgenija, — to so bila zadnja vprašanja, ki jih je bila tajna diplomacija natančno uredila. Kljub starim zvezam gospe Carabelli in stare gospe Marroni sta se bila mlada človeka dotlej komaj parkrat površno videla. Kar je bilo privlačno za rodbini, je bilo samo bogastvo in odličnost rodu, sorodstvo in prijateljstvo starejših; na tak način se privlačujeta kapljica morsile in' kapljica sladke vode, kljub temu, da so najmanjša živa bitja, ki živijo v njih, izročena smrti, če se kapljic i »družita. Markiza je bila zmagala v borbi; navidez radi njene starosti, v resnici pa radi njenega denarja se je sklenilo, da se snidejo v Cressognu. Franco je imel sicer samo dorico svoje matere, to je osemnajst do dvajset-tisoč avstrijskih lir, zato pa je sedela stara mati s svojim ravnodušnim dostojanstvom na par milijonih. Ko pa je gospa Evgenija videla mladeničevo obnašanje, se je kar tresla od jeze napram markizi, ker je njo in hčerko pripeljala v tako grozno ponižanje. Ge bi bila mogla z enim dihom odpihniti staro markizo, njenega vnuka, vso to zoprno hišo in to dolgočasno družbo, bi bila gospa Garabelli lo z veseljem storila; toda treba se je bilo potuhniti, pokazati ravnodušnost ter pogoltniti sramoto z obedom vred.
Matjaža je ohranila na zunaj svojo mrzlo mirnost, četudi se ji je v srcu kuhala jeza in nevolja napram vnuku. Pred dvema letoma se je bil drznil, prositi jo za dovoljenje, da bi se poročil z neko deklico iz Valsolde, ki je bila sicer izobražena, a niti bogata niti plemenitega rodu. Odločna odklonitev starkina je bila takrat preprečila zakon in pripravila dekličino mater do tega, da je prepovedala don Francu vstop v hišo; toda markiza je bila trdno prepričana, da se ti ljudje še vedrio ozirajo z enim očesom po njenih milijonih. Zato je sklenila, da čimpreje poišče Francu ženo in ga tako obvaruje nevarnosti; in iskala je deklico, ki naj bi bila bogata, a ne preveč, odlična, a ne preveč, izobražena, a ne preveč. Ko je tako našla, jo je predlagala vnuku, ki je pa vzkipel od jeze in odločno izjavil, da se ne bo poročil. Ta odgovor se ji je zdel zelo sumljiv; zato je odtlej še bolj pazila na vsak korak svojega vnuka in na korake one »gospice Mišnice«, kakor je zelo ljubeznivo imenovala gospodično Luizo Rigey.
Družina Rigey, štejoča dva člana, Luizo in njeno mater, je prebivala v bližnji dolinici Valsoldo, v mestecu Castello. Ni je bilo torej težko nadzorovati. Vendar markiza ni mogla ničesar izvohati. Nekega večera pa ji je poročal Pasotti s hinavskim obotavljanjem in opravičevanjem, da je upravitelj iz Garavine o priliki nekega sestanka v lekarni v S, Mametti, kjer so se sešli on, (t. j. Pasotti) ter gospodje Giacomo Puttini, Paolin in Paolon, rekel to-le: »Gospod Franco se bo za šalo delal toliko časa mrtvega, dokler stara res ne bo umrla.« Ko je markiza slišala ta fini dovtip, je mirno rekla skozi nos;
»Hvala lepa«, in je obrnila razgovor drugam. Nato je zvedela, da je gospa Rigey, ki je bila vedno nekoliko bolehna, nevarno zbolela za razširjenjem srca in zdelo se ji je, da je Franco radi tega slabe volje. In prav tedaj so ji predlagali Carabellijevo. Carabellijeva morda ni bila prav po njenem okusu, toda spričo' nevarnosti, ki je pretila od druge strani, ni smela odlašati. Govorila je s Francom. Topot se Franco ni razsrdil, raztreseno je poslušal in rekel, da si bo slvar premislil. Bila je to morda njegova edina hinavščina v življenju. Markiza pa je začela predrzno igro ter povabila obe Carabeilijevi.
Danes je pa jasno videla, da je njena igra izgubljena. Franco ni bil'navzoč ob prihodu dam in se je tudi potem prikazal samo za par minut. Njegovo vedenje je bilo v teh par minutah uljudno, a obraz ne; obraz je govoril kakor vedno tako jasno, da markiza, ki ga je izgovarjala z nerazpoloženjem, ni mogla nikogar prepričati. Vendar pa stara gospa ni bila uverjena, da je ona slabo igrala. Že od tedaj, ko je prvič začela samostojno misliti in presojati, je stala na stališču, da si človek nikdar ne sme sam priznati nobene napake, nobene krivde, in da nikdar ne sme prostovoljno raniti svojega odličnega in ljubljenega »jaz«-a. Sedaj si je domišljala, da mu je morala po onem razgovoru, ki ga je bila imela z unukom o zakonu, že po kaki skrivnosti poti priti na uho.kakšna medena, vabljiva in strupena besedica. Nekoliko tolažbe za svoje razočaranje je našla v vedenju gospice Carabo Ili, ki je zelo slabo skrivala svojo živahno užaljenost. To stari markizi ni bilo prav. Ko ji je.kara-vinski upravitelj po tihem pripomnil glede gospice, češ: •»To je avstrijska pr . ... .«, se je starki zdelo prav, samo ne fino rečeno. Kakor stara Avstrija v onem času, tako namreč tudi markiza ni ljubila v svojem kraljestvu živahnih duhov. Njena železna volja ni trpela nikogar poleg sebe. Njej je bil odveč že neposlušni unuk Franco, pol Lombard, pol Benečan, gospica Carabelli pa, ki je hotela kakor so je zdelo, imeti svoja čustva in svojo voljo, bi bila v hiši Maironi najbrž postala neprijeten podanik, nekakšna nemirna Ogerska.
(Dalje sledi.)
HšMšMš
□ □□□
■ ■ ■

: Najboljše klobuke :
domače izdelave vseh vrst za moške in otroke dobite zaradi visoke valute s 20% popustom pri tvrdki
ANTON AUER,
klobučar
Vetrinjska ul. 5 MARIBOR Vetrinjska ul. 5
i.iiliii.ii«i[insiriiiswii[iifgiwi
Jajca za podlaganje štajerskih in sulmdolskih kokoši čisto pasme se dobijo vedno pri F. Greiner, trgovec, Maribor, Gosposka ulica 2.	1Q0
Motorno kolo (iPuch) 2% PS je poceni na prodaj. Vpraša se Grajska ulica 5, mizarstvo.	189
Premog it svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Sto« venska piemogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Woifova ulica št. 1-1.	107
Trboveljski premog
po cele vagone kakor tudi vsako drugo količino od 100 Iddogpamov naprej, nadalje bukova oepana drva. dobi se po originalnih premogokopriih, ozir. najmižjih cenah vedno pri tvrdki
BRANKO MEJOVŠEK MARIBOR — Sodna ulica 17.
E 3410 24 18.
D?albani oklic.
Dne 6. maja 1925, ob 10. uri, se bode vršila pri.podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba teh-le nepremičnin:
1.	VI. štev. 13 k. o. Počehova polovica poslopij, hleva in svinjaka, polovica pašnikov, sadonosnika in vinograda.1 ter polovica pritiklin v cenilni vrednosti 229.002.90 din.; najmanjši ponudek s pritiklinami vred znaša 152.73 din..*
2.	VI. štev. 34 k. o. Počehova, gospodarsko poslopje, hlev, vihičarija, njive, travniki, gozd, vinograd v cenilni vrednosti 271.329.50 din.; najmanjši ponudek 180.886. dinarjev.
3.	VI. štev. 69 k, o. Košak, polovica njiv in vrtov v cenilni vrednosti 49.650 din.; najmanjši ponudek je. 30.625 din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Vse drugo je razvidno iz dražbnega oklica na sodni: deski.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 18. aprila 1925.	191
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi nad vse nam ljubljene, umrle hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospodične
-Z\.oD.toni3e Hrašovec
se najtopleje zahvaljuje za mnogobrojno izkazano srčno sočutje in tolažila, podarjene vence in šopke ter spremstvo na njeni zadnij poti.
Maribor, 23. aprila 1925.
Žalujoča rodbina Hrašovec.

■ I ■ Il B

Obiščite i Maribora I 1 vinotoč g I
„Štajerska tlet" j |
Kopališka ulica 17. | |
I Kletni prostori Nar. doma. i S
t«? s
Izvrstno vino, jabolč- S S nik, mrzla m topla j| g ------jedila. ----g
OSETANDBEJ | |
rTlrTTTjri f:T ri ri n
KA» j fcA»	! VS» '	! bA* 1 lAa j fcA» j fcArf I v\i.
Pletene vrtne garniture in stoiala za cvetljice
ima v največji zalogi
IGO BALOH
Maribor, Gosposka ul. 15
is* ps* i PVV I PVR ^ ps/* k* rv* k^lk a\^a k.ikiki
			
	K i ' k, A j	!BK Ki	BBB|B!B!B!Bk«

najboljše in najvapnejše
pri
Stolna ulica št. 6
T.Z.Z D. Z.,
ki obrestuje hranilne vloge po
,% in ioy«
oziroma po dogovoru.
E	(kV	i B j K i B ! H i B1B i B1B	V* I 1 r.T ! >VkVkV^^	! kVi k'a 1 k»! j	iBIB BB BiBlBI	1 k*4 [ kV a V k
m	SB;		mmms&mm	héèéHH		mssBS
XXXXXXXXXX
Inserirajfel
XXXXXXXXXX
Brezplačen, potile !
MS letno fantstro !
Najpopolnejši
Stoewer šivalni stroji
r\' -..v';.*- ■ W- V.:	I
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednost jpri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L
^ UTsk Tiskarne st. Cirila v Mariboru,
Odgovorni urednik: Jarmi Goleč,
Izdaja konzorcij »Naše Strafet.