¥HE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED 8TATES OF AMERICA. AMERIKAN EBYJ SLOVEN fa> GLASILO SLOV. KATOL, de LAV3TVA V ameriki in ur adno glasilo in zapadne slovanske ŠTEV. (No.) 213. CHICAGO, ILL., PETEK, 4. NOV UST 33 AMERIKI feUfci — od bojti do smajgll 2BE SV . DRU2INE V JOLIETU. — I. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAOb " V DENVER, COLORADO, NAJSTAREJI] IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. —» FRIDAY, NOVEMBER 4, 1927. LETNIK XXXVI« ORGANIZIRANI PREMOGA RJI ZAVRNILI DELAVCE, KI SO HOTELI NA DELO K CONSOLIDATED SALES KOMPANIJI. — OGENJ PRI CENTRAL MINING KOM-PANIJI POVZROČIL $50,000 ŠKODE. Lexington, Mo. — Veliko je prizadevanje članov United Mine Workers of America in njihovih somišljenikov, da bi pregovorili neodvisne premolar je, ki delajo pri Consoloda-ted Sales kompaniji in jih spravili na svojo stran. V torek je dve sto petdeset mož stražilo na cesti, vodeči k omenjenim premogovnikov, le-ti so zavrnili skupino delavcev, ki so bili na poti k jamam. Prišlo je do spopada, vendar ni bilo nič hudega. Pred okrajnem sodiščem v Kansas City se bo vršilo v so boto zasliševanje štiri in dvajsetih premogarjev, ki so ob-dolženi, da so kršili državno postavo s tem, ker so ovirali obratovanje v jamah, kjer delajo neodvisni delavci. Advokat, ki zastopa Consolidated kompanijo trdi, da bo še več premogarjev pozvanih na zagovor. FRANCIJA SE BOJI NEM-ŠKO-RUSKIH INTRIG. Francozi ugibajo, zakaj so Rusi sklenili, da pošljejo za stopnike na konferenco za razoroževanje. Pariz, Francija. — Te dni je bilo poročano, da bo tudi sovjetska vlada v Rusiji poslala svoje delegate na razoroži-tveno konferenco, ki so bo o-tvorila koncem tekočega meseca v Ženevi. To pa dela velike skrbi Franciji, ker se boji Rusko-nemškega pakta. Francosko mnenje je, da je Nemčija pregovorila Moskvo, radi tega, da jo bodo sovjetski delegati podpirali na konferenci. Nemci bodo v Ženevi zahteva-. }i, da se morajo tudi drugi na-J rodi razorožiti, kakor se je t i j . . j Nemčija, če to ne storijo, po- Kakor znano, neodvisni de- , . . . : 1 1 -ji- i - i . tem .10 morajo v tem oziru pu- lavci delajo za nižjo plačo, kot .... , , .. H ! , , . . TT j ,r. stiti v miru, da se tudi ona o-JO zahtevajo clam United Mine . v. XT ' . . .. . . t Vorl' borozi. Nemci se .sklicujejo na Waisenburg, Colo. — I. W. verzaIJsko P°godbo, v kateri TRAGEDIJA JAPONSKIH RIBIČEV. Seattle, Wash. — Tovorni parnik Margaret Dollar je v bližini washingtonske obali našel japonski ribiški čoln, v katerem sta bili trupli dveh japonskih ribičev in človeške kosti osmih oseb. Našli so tudi v čolnu kos lesa, na katerem se je nahajal težko čitljiv napis, s katerega je bilo razvidno, da se jim je pokvaril motor in so po morju blodili 7 mesecev; vsled lakote so postali ljudožrci. MEHIŠKI KOMUNISTI V MANJŠINI. \\\, premogarji so te dni izjavili, da bodo opustili piketi-ranje, katero jim oblasti za-branjujejo. Zadnja tozadevna poročila se pa glasijo, da pike-ti še vedno vršijo svojo službo. V torek so imeli stavku joči premogarji sejo, katere se je < se navaja splošna razorožitev. To pa je vzrok, da so si Nemci prizadevali dobiti na svojo stran Rusijo, da jo bodo njeni zastopniki v tem oziru podpirali na konferenci. Rusija, kakor znano, je bila vedno nasprotna arbitraži. To , , , , „ pa zato, ker dobro ve, da bi od udeležilo okrog 100 moz, na' . , .. „ . ... . , i nobene arbitražne komisije ne kateri so glasovali, da bodo na-! daljevali z nastavljanjem pi- mogla pričakovati pravične rešitve, ker je ves svet proti injej. ketov. Seje se je udeležil tudi voditelj stavke, Kristen Sva-. . r» •• o • i. ... . .. „ . . vv . Moakva, Rusija. — Sovjet-num. ki je bil sele izpuščen iz1 . . , . , . , t> j j m . ..'ska vlada skrbno izbira osob-zaporov. Predseanik pri seji i . , , , , , , ... i. .. ■. . je, katero bo poslala na kon- je bil proti piketiranju, a ve-' ^ ..... .. ferenco v Ženevo. Kolikor je c.na je bila zato proti niemu,i , . , , ... , , . ' ... i znano, ruski delegaciji bo na da je moral umolkniti. Moundsville, W. Va. — Na tipelnu pri Fort Pitt, Central Mining kompanije, ki se nahaja na drugi strani Ohio reke, je izbruhnil ogenj in povzročil $50,000 škode. Trdijo, da so nekateri videli sumljive mo- čelu član sovjetskega zunanjega ministrstva, drugi delegati bodo pa eksperti v ekonomiji in vojaških zadevah. -o- OBRAVNAVA PROTI ŠOFERJU PUESCHELNU. v. , . , v „ Waukegan, 111. — Pri tu- ske, ki so bezali proč od pro-i, .v . j.w . .v , j m I kajsnjem sodiscu se je pričela štora, malo predno ogenj. -o je nastal ZASTRUPILA MATER. DA JO JE REŠILA TRPLJENJA. obravnava proti Odo Pueschel-nu, 22 letnemu šoferju, ki je obdolžen umora Vilme Miller, 28 letne služkinje pri Thorne Donnelley-ju v Lake Forest. Pueschel je bil v službi pri Tonbridge, Kent, Anglija.— Nedavno so angleški listi po- Mrs. Abby Farwell v Lake Fo-ročali, da je sodišče oprostilo rest. Za to obravnavo vlada j kazni nekega očeta, ki je u- veliko zanimanje, kajti ni iz-smrtil svojo hčerko, katera je ključeno, da bi ne bil morilec veliko trpela za neko bolezni- Vilme tisti, ki je obdolžil u-jo. Sedaj pa se bavi sodišče v mora Pueschelna. Ker pa so Tonbridgeu z enakim sluca- našli krvave sledove na obleki jem, namreč, Mrs. Margareta šoferja, se bo najbrže izkaza-Bowman Delvigne, hči premož- lo, da je le on morilec. Glavna nega lastnika hmeljskih nasa- priča proti šoferju je črne Joe dov, je zastrupila svojo ma- Harriston, ki je tudi v službi ter, Mrs. Margareto Waite, pri Donnelleyu. Ko je zvedel, katero je mučila neozdravljiva da dolžijo njega umora, se je j bolezen. , tako prestrašil, da bi bil kma- -o I lu padel v nezavest. Izpovedal | 180,000*000 BUŠLJEV PŠE- I je, da je našel truplo Vilme na NICE V ALBERTI. j stopnicah, pa tudi šoferja Pues-Calgary, Alta. — I\ C. Co-' chela, ko je hotel iz hiše in ga leman, podpredsednik zapad- je vprašal kaj je iz Vilno, na nih železniških prog kanadske kar mu je odgovoril, da ni nič. pacifične družbe izjavlja, da Nato je Pueschel zaluputnil bo pridelek pšenice letos v Al- vrata in odšel, berti zelo povoljen, računajo,' Ker so pri šoferju našli tu-da je bo okrog 180,000,000 di zavratnico in verižico, last bušljev. j umorjene Vilme, mu ne bodo o--! njegovi izgovori, da je nedol- SlRITE AMZR. SL0VEICAI'žen, prav nič pomagali. Roka bivšega delavskega voditelja Gompersa, se se vedno čuti v Mehiki. — Gompers je največ pripomogel, da je prišel komunizem v Mehiki ob moč. Mexico City, Mehika. — Znano je, da obstoji tesno prijateljstvo med American Federation of Labor v Zed. državah in mehiško delavsko federacijo, ki se skrajšano imenuje Crom (C. R. O. M.) Pokojni predsednik Ameriške federacije, Samuel Gompers, je veliko k temu pripomogel. Predsednik Plutarco Calles, je imenovan delavski predsednik in je visoko čislal Gompersa. Calles je v resnici veliko storil za organizirano mehiško delavstvo, storil je več, kot je obljubil. Na panameriški konvenciji v Laredo leta 1918 je Gompers odgovoril na vprašanje, kakšne so razmere med mehiškimi organiziranimi delavci, da so nagnjeni komunizmu, in da čuti kot svojo dolžnost, vse storiti, da se razširjenje komunizma v Mehiki prepreči. Kar je Gompers storil v tem o-ziru, je znano delavskemu svetu, in še danes se čuti njegova roka, dasi je mrtev. Decembra 1924, teden dni pred smrtjo, je Gompers rekel, da je ruski vpliv in komunizem v Mehiki začel padati. To je bilo njegovo delo. Ogromne vsote denarja je Rusija potrošila v Mehiki za boljševiško propagando. Njihovo glasilo, E1 Manehete, je iz 3000 naročnikov narastlo na 50,000. To je bilo takoj, ko je prišel prvi sovjetski poslanik v Mehiko. TELEFONSKA ZVEZA MED MEHIKO IN KUBO. Havana, Cuba. — Podmorska telefonska služba med Kubo in Mehiko je bila 1. novembra otvorjena. Tri minute trajajoči pogovor med Havano in Mexico City, stane $17.05. -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA V GARY;; 22 OSEB RANJENIH. Gary, Ind. — Ekspresni voz Gary Railways kompanije je skočil s tira in zadel v telefonski drog; 22 oseb je zadobilo poškodbe, dve težke. Nesreča se je pripetila na 27. ave in Broadway. -o- Opozarjajte tvoje prijatelje in znance na zanimive povesti t "Amerikanokem Slovencu!" KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Senator Simmons, demokrat iz North Caroline, trdi, da se lahko zniža davke do $400,000,-000, ne pa le do $250,000,000. kakor je predlagal zakladni-čarski tajnik Mellon. — Danville, 111. — Clarence Leo Tighe-ja iz Des Moines, Iowa, ki je 28. maja 1.1. usmrtil igralko Mae McHhie, je sodišče obsodilo v dosmrtno ječo. — Pariz, Francija. — Ruth Elder in George W. Haider-man, ki sta se z letalom "A-merican Girl" podala čez morje in bila rešena v bližini Azor-skih otokov, imata dobre čase v Parizu. Od tukaj bosta šla v Versailles in okolico. — Springfield, 111. — Med prepirom je Frank-u Schnei-der-ju, iz Mount Olive, HI. u-šla žena k svojim staršem, kamor ji je sledil in jo ustrelil. Hudega moža so zaprli. — Dessau, Nemčija. — Kari Plauth, ki je bil na glasu kot najboljši pilot pri Junkers kompaniji, je z letalom priletel na zemljo iz visočine 3000 čevljev, bil je na mestu mrtev. -—Calcuta, ^frfia. — V se-vernovzhodnem delu Bengnla, je policija izvršila preiskave v več hišah, našla je dokumente, ki pričajo, da se na skrivnem kuje revolucijonarna zarota. — Cairo, 111. — Ogenj je izbruhnil pri Samuel Hasting Gvain kompaniji in povzročil $100,000 škode. — Omaha, Neb. — Sedem let že ni bilo tako visoke cene za govejo živino, kakor je letos. V južnem delu države je neki živinorejec prodal devet in dvajset volov po $16.25 za 100 funtov. — Glasgow, Ky. — Ogenj je uničil dom Earl Nicholsa; ob življenje je prišel v plamenih gospodar, njegova žena in| dva otroka. FAŠISTOVSKE INTRIGE V RUMUNIJI. Dunaj, Avstrija. — Ker je Bratianova vlada v Rumuniji naklonjena Franciji, ni po volji italijanskim fašistom. To je dalo povod govorici, da fašisti podpirajo gibanje proti vladi, da bi ustanovili novo, ki bi bila naklonjena fašistom, katere ministrski predsednik bi bil gen. Averescu. To trditev potrjuje dejstvo, da je bil Ma-noilescu, predno je šel v Pariz k princu Karlu, na obisku v Rimu. SUHAŠKI MORILEC NEKAZNOYAN. Prohibicijski biro ni odpovedal službe voditelju agentov, ki so usmrtili farmarja, tjidi nihče ni bil za to kaznovan. Washington, D. C. — J. Randolph Brewer, voditelj su-haških agentov, ki so usmrtili farmarja Charles Gundliča, iz Leonardtown, Md., še vedno vrši službo in ni bil kaznovan, dasi je obdolžen umora. Brewer je v službi prohibicijskih uradnikov kot šofer. Prohibi-cjski komisar Alf Oftedal je rekel, da je Brewerju le odvzeta pravica vdeleževati se suhaških vpadov v hiše kršitelj ev prohibicijske postave, nikdo mu pa ne more zabrani-ti vršiti šoferske službe, za kar seveda še vedno vleče plačo. Toronto, Ont. — Davki na žganje, ki je tukaj dovoljeno prodajati, so v petih mesecih, od kar je bila odpravljena pro-hibicija, prinesli dobička $4,-500,000. V Zed. drž. pa, namesto, da bi pobirali davke, raje potrošijo ogromne vsote za forsiranje prohibicijske postave. POLITIČNE VESTI. CROWE PROTI TERORISTOM. St. Louis, Mo. — Adam Mc-Mullen iz Nebraske, ki podpira Lowdena, je na konferenci, na kateri s£ je razpravljalo o J farmarskem problemu, nabadal senatorja Boraha, ki je pokazal zobe Lowdenu. Borah ima v svojem načrtu točko, po kateri upa, da bo pridobil delegate iz zapada. Mullen je rekel, da hoče Borah razdeliti farmarje iz zapada na korist reakcionerjev iz vzhoda. Na konferenci je bilo zastopanih trinajst držav. Vdele-ženci so bil večinoma farmarji. Govorilo se je veliko o Mac-Nary-Haugenovem predlogu, za katerega se poteguje guv. McMullen. Večina na zborovanju je zahtevala, da se pri prihodnjem zasedanju kongresa, omenjeni predlog mora sprejeti. McMullen je med drugim tudi rekel, da farmarji nočejo kreditov, ampak pripomočke, s katerimi bi se rešili dolga. Farmarjem ni v pomoč kredit, ker dolg ga tare. Senator £ap«per zahteva, da bi se farmarje postavila n& isto stališče, na katerem je vsa druga industrija. Kot odgovor na izjavo državnega pravdnika, v kateri navaja, da bo mesto očistil teroristov, je bila eksplozija bombe. Iz Jugoslavije* SEDEM LET JE MINULO, ODKAR SE JE VRŠIL PLEBISCIT NA KOROŠKEM, KATEREGA SE SPOMINJA VSA SLOVENIJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Koroški plebiscit. jV jesenskih dneh življenja v Ob priliki sedme obletnice veselje. ponos. — V veliko plebiscita na Koroškem piše "Slovenska Straža" sledeče: So dogodki v zgodovini narodov, katerih živ narod ne sme pozabiti. Za slovenski narod je tak dogodek koroški plebiscit, ki se je vršil pred sedmimi leti, na nedeljo, 10. oktobra 1920. Ob tej obletnici občudujemo one koroške rojake in smo jim hvaležni, ki so pri plebiscitu vzdržali, čeprav je nemški narod z vsemi silami in vsem državnim aparatom stoletja pritiskal nanje. Pokazali so, da so Slovenci dovolj močni, da ohranijo svojo narodnost tudi proti velikemu narodu, ki je razpolagal z vsemi sredstvi za raznarodovanje manjšin in jih je ravno na Koroškem z vso silo uporabljal. Spominjamo se tudi onih rojakov, ki so pri plebiscitu klonili in žalibog odločili usodo Korotana — zibelke srečo si je štela, da je njen sin Anton postal duhovnik in dosegel to, kar je nekoč bil njegov stric in njen tri leta starejši brat g. knezoškof, ki je bil in je zlasti danes ponos nekdaj nepoznane, a danes tako slavne hiše Pogorelčkove z Begunj. Pokojnica je tri svoje hčere darovala samostanu, od teh sta že dve umrli, tretja pa deluje kot učiteljica v samostanu v Milni na Braču v Dalmaciji. -o- Nevaren vlomilec pod ključem. Mariborska policija je aretirala pred nekaj časa nekega Graha, o katerem se je sumilo, da je opasen za tuje imetje. Sedaj se je dokazalo, da je sum upravičen, ker je dobila policija obvestilo, da je izvršil v Avstriji dva velika vloma. V Ehrenhammu je vlomil v neko trgovino ter oropal blagajno. Drugi vlom je izvršil v nekem sloven- .kraju na avstro-ogrski meji. skega naroda. Ni toliko temu krivo nemčurstvo, kakor pomanjkanje narodne zavednosti. O narodni zavednosti pa Nesreča. M. Marolt z Vrbja je tako . . . nesrečno padla z voza, da si je moremo govoriti le tedaj, ka- zlomila nogo pod kolenom. dar je posameznik v stiku z Zdravi se v celjski bolnici, življenjem svojega naroda, ka- I _ _ dar je vesel in žalosten s celotnim narodom, kadar je ponosen, da pripada svojemu narodu. Kdor ni takšen, kdor se za to ne briga, ni narodno zave- ko bi se on vedel, če bi prišel v položaj, v kakršnem so bili koroški rojaki. Narodna zavednost je za nas Slovence ravno danes velike važnosti. Znaten del slovenskega naroda tvori danes primeroma majhna in zatirana narodna manjšina v tujerodnih državah; veliko Slovencev je v borbi za kruhom tudi sicer raztresenih po tujini. Ker naš narod ne razpolaga z veliko številčno močjo in tudi ne z materialnim bogastvom, zaenkrat ni nič bolj potrebno, kakor medsebojno vzbujanje in gojenje na- Himen. Dne 9. oktobra popoldne se je v jeseniški župni cerkvi poročil g. Jože Perme, fin. pod-preglednik v Mariboru z gdč. den in veliko vprašanje je, ka-,CilkoRozmanovo iz ugledne L" r\ Vit c o An rorlol r>a K? nričal -i T Rozmanove družine na Savi pri Jesenicah, in svakinje oblastnega poslanca g. Petra Arneža. Nevesta je bila vrla članica kat. prosv. društva na Jesenicah ter izborna igralka. -o- Tepež. Dne 2. oktobra zvečer je nastal v gostilni Ivana Medica v Lazah, občina Črmošnjice, med navzočimi pivci pretep, pri ko-jem sta bila posestnik Ivan Križe iz Travnega dola in posestnikov sin Hijeronim Stalzer tako težko poškodovana, da so ju odpeljali v bolnico usmilje- položili že več bomb, ki so eksplodirale in povzročile ve- Chicago, III. — Državni Clh' Vse Slovence> tiste, pravdnik Robert E. Crowe, se ki 50 razdelJeni po tujih drža- zadnje dneve zelo trudi, da bi razPršeni P° sve*u, mesto očistil teroristov, ki so'dru^ bolj in bolj zavest' da tvorijo eno narodno družino. j V prvi vrsti pa smo poklica- liko škodo. Te dni je Crowe ni k delu za ProbuJ° narodne izjavil, da bo pognal iz mesta Slovenci, ki živimo v to bando. V odgovor so pa te- ®vobo?.m državi in na roristi položili bombo na stre-;domaci zemljl ho čevljarske delavnice, na . 3610 W. 16. ulici. Eksplozija mo obletnico nesrečnega koro- je povzročila precejšnjo ško- škega P^biSClta. -o- rodne zavesti pri vseh Sloven-,nih bratov v Kandiji. Andrej S temi mislimi obhajamo sed- do, nastal je tudi ogenj, ki je precejšen del poslopja uničil. Šipe na oknih po sosednih hi Sestra g. knezoškof a umrla. V soboto, dne 8. oktobra zju- šah so pobite in težke poškod-|traj je umrla v Zabreznici pri be je zadobila neka ženska., jŽirovnici na Gorenjskem v vi-Jacob Noosbond, lastnik hi-soki starosti 74 let ga. Jožefa še in delavnice, je izpovedal, Prešeren, roj. Jeglič, zadnja da so mu to naredili zato, ker sestra g. knezoškofa ljubljan-ni prispeval k skladu za Uni- skega dr. A. B. Jegliča in mati ted Shoe Repairers društvo te'g. p. dr. Antona Prešerna, je-ker je izjavil, da bo pomagal zuitskega provincijala v Za-kampanji Crowea pri prega-'grebu. Bila je globokoverna in janju teroristov. skrbna žena, ki je z modrostjo in srčnostjo vzgojila svojo številno" družino tako, da ji je bila Širite amer. slovenca. Kump se pa zdravi doma. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO,. Itd Yd* denarna poliljatev bo r itirw krajo hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako ee pozi oži te naše bank* Dinarje, ozir. lire samo včeraj Ijali po teh-le cenah: 5°0 Din__-__9 9.40 1,0°0 Din_______18.50 2,500 Din-----46.25 5,000 Din____92.00 10.000 Din_____182.00 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 6.20 „$12.10 „$29.25 -$57.50 Pri večjih zrotah poseben Poštnina je v teb etneh 2t Zaradi naatalnoati cen Je nemegeJSi ▼naprej cene določevati. msto&jm ee mm dneva, ko denar srr«|iinii— KikattOa se isvrinkjs po pofld M p^i ^dqjbvqo* IZVRŠUJEMO TUDI DSNAINI POSILJATVX IZ 8TAKIQA JA V AMEtfTKO. in poBljke nastorhe ml zakraJSek a Cešark, mat SLOVENEC Petek, 4. novembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC ta Mjatartjii ikmnski Ust upi. Utaja rmk 4an rx*u* m*4elj, »»o-»nuoutih. Mti« i« tislpi: CDINOST PUBLISHING CO, Natknr mredniitra in uprave: *M0 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon; CANAL QCM. J5J& h leto Wto_ I* col leta----- 2JS$ Za Chicago, ganarfo ie la eel« ktou Ka Do! leta-. m* 3M Th« First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 189L Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST publishing co. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, iii. Phone: CANAL 009a Subscriptions: For one year. For half a year. Chicago, Canada and Eoropa; For one year__ . 6.00 For half a year___3.00 POZOR:—-Številka poleg Vašega naslova na listu znati, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč" no, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI valfieca pomena za hitro obiavo morajo biti doposlani na ured-siitvn mj dSA hk pol pred dnevom, ko ixide list.—Za sadnjo številko v tednu Is čas dO četrtka dopoldne.—Na dopise bres podpisa se na ozira.—Rokopisov 1»i1nllNt. as vrača. Entered «s second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, nnder the Act of March 3, 1879. Kaj se godi v Rusiji? Med ruskimi komunisti vlada že dalj časa oster frakcijski boj. Zdi se, da bo ta boj letos vsaj na zunaj končan. Prve dni decembra bo namreč zboroval 15. kongres ruske komunistične stranke. Na tem kongresu bodo razlike v mnenjih še enkrat prerešetali in spor zaključili, bodisi zlepa ali pa zgrda. Da pa zlepa ne pojde, kažejo dogodki, ki so se zadnje čase odigrali v Rusiji. V tako veliki državi, kot je Rusija, ne morejo biti vsi ljudje enakih misli o vseh pojavih, ki se vrše pred njihovimi očmi. Še težje pa je biti enakega mnenja o zadevah, ki se tičejo ljudi, njihove blaginje in življenja. Take zadeve spadajo predvsem v politiko, in zato ni čudno, da so si politiki vedno v laseh. Sovjetska Rusija je dolgo časa uživala navidezen političen mir. Vladal je diktatorsko Lenin, mož z močno roko. Po njegovi smrti je pa opozicija jela dvigati glave. Kaj pa je prav za prav ruska opozicija? Lahko bi jo označili kot združeno nezadovoljstvo koristolovskih desničarjev in črez mero radikalnih levičarjev. Notranje torej ni enotna. Ima pa bistre glave, ki jo vodijo, n. pr. Trocki, Zinovjev, Kamenev itd. Iz tako različnih sestavin so ti možje ustvarili enotno smer, ki obstoji v tem, da ne odobravajo nove vladne gospodarske politike, ki jo je pričel že Lenin. Opozicija trdi, da se je vladna skupina v stranki (Stalin, Bucharin, Rykov, Kalinin, Vorosilov in drugi) izneverila komunističnim gospodarskim načelom in da je njena krivda, da je sedanji gospodarski položaj sovjetske države tako slab. Kdor bo hotel sedanje stanje popraviti, bo moral ubrati druga pota, pota dosledno izvedenega komunizma. Bogati kmetje, imenovani "kulaki", bodo morali opustiti svoje kapitalistične nagone, inozemski kapitalizem bo treba omejiti, vlada se ne sme tako vneto pripravljati na vojno itd. Posebno podporo je opoziciji dalo glasovanje angleških strokovnih zvez (Trade Unions) v Edinburghu, o katerem je bilo tudi že poročano. Angleški delavci so prekinili vsak stik z ruskimi delavskimi zvezami. To je za vladno stranko hud udarec, kajti tako zvani angleško-ruski odbor strokovnih zvez je bila vladna ustanova, proti kateri se je opozicija že od vsega začetka iz načelnih vzrokov borila. Opozicija je svoje nazore javno izražala. Trocki ni zamudil nobene prilike, pri kateri je lahko očital vladni skupini napake in pogreške. Ko je izbruhnil znani spor z Anglijo, ki mu je sledilo prekinjenje diplomatskih odnošajev, je v plenu-mu izvrševalnega odbora ostro kritiziral vodstvo stranke in njegovo delo. Govoril je odkritosrčno in prav ta odkritosrčnost je vladne pristaše silno razburila. Trocki je rekel med drugim — to označuje njegovo samozavest in odločnost — tudi sledeče: "Ako boste našega delavca danes pognali v vojno, se bo zelo temeljito vprašal, za kaj in za koga naj se prav za prav bojuje." Nasproti vnanjemu svetu pa je bil v svojih izjavah zelo previden. V avgustu tekočega leta so se mudili v Moskvi odposlanci ameriških delavcev in učiteljev. Obiskali so tudi Trockega in ga pobarali o sporih v komunistični stranki. Trocki je rekel, da je sicer res, da je razlika v mnenju o nekaterih zadevah pripeljala do ustvaritve manjšine in večine v stranki, da pa enotnost stranke ni radi tega prav nič trpela. "Tisto, kar nas loči, je neprimerno manjše od tistega, kar nas druži!" je vzkliknil in celo uradna "Pravda" je morala priznati, da je pametno in previdno govoril. Opozicija pa je svoje ideje tudi tajno širila. Ponavljali so se prizori iz revolucionarnega delovanja pod carsko vlado. Opozicija je ustanavljala tajne krožke in prirejala tajna zbo- rovanja. Ker nobena javna tiskarna ni hotela prevzeti tiskanja knjig, brošur, letakov in drugih neizogibno potrebnih stvari, so opozicionalci ustanovili tajno tiskarno, ki jim je tiskala razne razglase, nenatisnjene govore Trockega in Zinov-jeva, letake in drugo tako robo. Vladno krilo predstavljata posebno Stalin in Buharin. V rokah imata vse ustanove stranke in ves državni aparat. V Rusiji pa je tako, da tisti, ki ima v rokah vojaštvo, železnice in brzojav, z lahkoto obvladuje deželo, posebno ako so delavci zanj in ako so kmetje nevtralni. Kmetje so s^sedanjim položajem zadovoljni. Dobili so v last zemljo, drugo jih pa ne zanima. Delavci pa še niso dovolj prosvetljeni, da bi lahko sodili, kdo ima prav. Naravno je, da gleda vladno krilo z nezaupanjem na delovanje opozicije. Pa se ne zadovoljuje samo z gledanjem. Vladinovci so že pričeli hudo borbo proti Trockemu in njegovim pristašem. Poročalb se je že o ukrepih, ki jih je vlada sklenila proti opoziciji. Nekatere imenitnejše njene člane je poslala izven Moskve na visoka mesta, n. pr. Kameneva kot poslanika v Rim, Smigla v Novosibirsk kot ravnatelja sibirskih železnic. S tem se jih je na lep način iznebila. S Trockijem pa stvar ni bila tako enostavna, ker ni hotel oditi iz Moskve. Stalinova skupina je posegla po korenitejših sredstvih. Javila je v juliju tega leta Trockega in njegove pristaše Osrednji nadzorstveni komisiji (C.K.K.), ki naj stvar preišče. Takrat se je napetost sicer še polegla in C.K.K. ni izrekel nobene razsodbe. 8. avgusta so voditelji opozicije podali neko izjavo, s katero se je Stalin začasno zadovoljil. 28. septembra pa je svet presenetila vest, da je moskovska nadzorstvena komisija izključila iz stranke 14 komunistov, ker so snovali nezakonite organizacije in ustanovili tajno tiskarno. Vsi ti izključenci so pristaši Trockega. Vložili so priziv na Osrednjo nadzorstveno komisijo (C.K.K.). Kot zagovorniki izključenih so bili Trocki, Zinovjev in Smigla. Predsedstvo C.K.K. pa je samo v dvelj slučajih ovrglo razsodbo krajevne nadzorstvene komisije, vse druge je potrdilo. Trockega pa je par dni za tem zadela huda disciplinarna kazen. Izvrševalni odbor Tretje internacionale ga je soglasno izključil iz svoje srede. Ostal pa je član osrednjega odbora ruske komunistične stranke. S tem ukrepom zadeva nikakor še ni rešena. Z njo se bo bavil, kot že rečeno, 15. kongres stranke in bo končnoveljavno o njej odločal, ako bo položaj dopuščal. Take so torej težave in homatije pri ruskih boljševikih. Tt> pa ni znak nemoči in propada, ampak dokaz velike življenjske sile ruskega naroda, ki se javlja v aktivnem sodelovanju pri odločanju o državni usodi in ki bo vse morebitne sunke in stresljaje brez večje škode pretrpel. SLOVENSKE ŽENE! Barberton, O. Zopet je tu pomemben čas, čas volitev. Ali boste volile? Mnoge smo volile, odkar smo dobile enakopravnost z moškimi, mnoge ste si pridobile pravico za to v tekočih letih, ker se zavedate dolžnosti in čutite, da bi v splošnem obratu tudi ve imele besedo. In tako je prav, kajti mnogokrat le en sam "ja" ali "ne" dosti spremeni in je od enega glasu pri volitvah dosti odvisno. Le želeti je, da bi se nam, ki smo volile in katere bomo topot zopet volile, pridružile še ostale, katere imajo pravico v to, a se jim iz enega ali drugega vzroka ne vidi dovolj važno, da bi šle in oddale svoj glas. One pa, ki nimajo potrebnih listin, da bi se potrudile in dobile državljanstvo in s tem dobile pravico do volitve. Pomislimo malo samo na o-troke v šolah. Ali ni resnica, da že oni, ako so vprašani v šoli, neradi povedo, da njihovi starši niso državljani? Nasprotno pa, v kolikih slučajih se jim od-pomore, ako imajo starši pravico kje kaj odločevati. Poseb- no velja to lastnikom hiš in posestnikom zemljišč. Ti morajo plačevati velijte davke, zakaj pa se ne bi tudi poslužili svoje pravice na voliščih? Kar velja za moške, to velja danes tudi za ženske. Kar je zelo hvale vredno v tem pogledu je, da se je zadnje čase pri nas več žen potrudilo, da so si preskrbele državljanstvo. Tudi je tukajšnji slovenski politični.klub sklenil obdržati sejo 6. novembra, na katero se vabi vse može in ženske, ki se količkaj zavedajo gospodarskih in s tem v zvezi političnih dolžnosti. Na tem sestanku se bomo pomenili o podrobnostih, ki se tičejo bližajočih se volitev. In najuspešnejše bi se to zgodilo, ako bi klub po svoje j najboljši zmožnosti poizvedel in pojasnil volilcem kakovost stranke ter namen kandidatov, v kolikor se to more poizvedeti. Dobro bi bilo, da bi razložil točke, ki so na volilnem programu, tako da bi vo-lilci po svoji razsodnosti zamo-gli voliti enega ali drugega-v ta ali oni urad ter oddati svoj gias za eno ali drugo točko na volil-Inem listu. Na ta način bi se dosti odpo-moglo zlasti novim volilcem in več ko nas bo volilo, toliko bolj ugledni bomo in toliko bolj se bo vpoštevalo naše zahteve. — Pomnite to sosestre, žene; pridite na sestanek 6. novembra in pojdite na volišče 8. nov.! Pozdrav vsem slov. ženam! ? Mrs. Angela Beg D.C. -o- KAKO JE V COLLIN-WOODU? Collinwood, O. Marsikaterega bo zanimalo, kako je kaj pri nas? Odgovarjati moramo, na taka vprašanja, da jako dobro. Zlasti na verskem polju se boljša od dne do dne. Ko prihajajo semkaj iz premogorovnih okrožij za delom, večkrat kdo misli, češ, Collinwood je ves rdeč, pa se moti. Vsak tak naj pride ob nedeljah v našo cerkev, pa bo videl, da Collinwood je danes ves drug. ^Taša cerkev je polno ; nabita vsako nedeljo pri službah božjih, tako da bomo morali kmalu cerkev povečati. — Vsak tak se bo hitro prepričal, da brezverci in socialisti v naši ^naselbini gredo rakovo pot, da {izgubljajo na celi črti. In ne bo dolgo, ko se bodo kmalu vsi vrnili nazaj h cerkvi. Naš preč. g. župnik Vitus Hribar.se veliko trudijo za napredek naše župnije. To so res delaven in agilen gospod. Njihovi jedrnati govori v cerkvi so že marsikaterim odprli oči. Saj tudi govorijo tako prepričevalno, da bolj ne morejo. Imamo tudi izborno organizirano pev-jsko društvo, katerega vodi naš ! vrli organist Mr. Rakar, kate-! remu je težko najti para na > polju petja. Vsa čast in priznanje vsem, ki se trudijo za napredek naše naselbine in naše župnije. Delavske razmere so pa jako slabe, da slabše skoraj biti ne morejo. Tretjina nas skoro ne dela. Imamo pa več časa proučevati sedanje volitve, ki 'se vrše 8. novembra. Vsi smo sklenili, da bomo volili in svoje glasove oddali za našega slovenskega kandidata Dr. James i Mallyja, ki kandidira v našem četrtem distriktu. Slovenca bomo podpirali, ne pa Italijana. Torej rojaki v 4. distriktu, vsi na plan in dan na volilni dan 8. novembra ter volite vsi za Mallyja! Pozdrav vsem naročnikom tega vrlega lista! Lojze s 155-te. -o- SKRAJNA NESRAMNOST — SLOVENCI SPLETAJO ITALIJANSKI BIČ! Cleveland-Collinwood, O. Italijani se nam smejejo in rogajo: "Poglejte jih, takšni so Slovenci!" In kdo je tega kriv? Volilni boj je v polnem razmahu in kmalu se bo nagnila zmaga na eno ali drugo stran; ali bo zmagal Slovenec, ali bo zmagal Italijan. Edini in pravi slovenski kandidat, Dr. Mally, ima vse prednosti, ^da zmaga, ako mu vsi zavedni slovenski delavci oddajo pri volitvah dne 8. novembra glas s številko 1. Medtem, ko je pri Italijanih en ,sam kandidat, De Maioribus, imajo Slovenci dva kandidata, Dr. Mallyja in Vehovca. Tako se bodo cepili slovenski glasovi in s tem se prične narodna ža-loigra clevelandskih Slovencev. Naš boj postaja čimdalje bolj srdit in ljut. Mi, zavedni slov. delavci, se moramo boriti proti Lahu De Maioribusu in proti slovenskemu kandidatu Vehov-cu. Vsi oni, ki volija De Maio-ribusa s številko 1, naj dajo Vehovcu št. 2, in vsi, ki dajo Vehovcu št. 1, naj volijo Italijana s št. 2. — Tako se je slišalo v nedeljo na italijanskem shodu, kjer je bil navzoč tudi Vehovec in baje priporočal svoje glasove za Italijana De Maioribusa. To je skrajna nesramnost, ki je nima para v zgodovini clevelandskih Slovencev. Najelo se je celo par nesramnih slovenskih kričačev. razigranost, ono pričakovanje za velike slovenske praznike pa bo le v našem srcu, ono veselje, ki smo ga imeli v srcu v starem kraju ob takih lepih prilikah. Na veliko noč smo lani pokazali, kaj zmore slovenski izseljenec, kadar hoče pokazati svojo slovensko dušo, slovensko slogo in bratsko medsebojnost in tudi 6. november bo dan chikaškega slavja medsebojnosti. To-le bomo povedali v nedeljo na slovesen način: Kadar gre za skupnost, kadar gre za naselbino, kadar gre za cerkev, takrat so vsi Slovenci eno, vsi gredo roka v roki. Noben ozir, noben izgovor, nobena stranpot. Vsi smo enega srca, ene krvi, ene vere in ene narodnosti. Dasi nas je samo milijon Slovencev, v Ame- ; Chi- ne, ki agitirajo po slovenskih hi- jriki še morda 80,000 ne, v šah za Italijana in narodnega cagi še morda nekaj tisoč 1 odpadnika ter lovijo slovenske na so ti borni tisoči močni, pa glasove z bluffanjem, češ, da so ti desettisoči krepki in polni Dr. Mally ni delavec itd. To je življenja, ker so složni v enem sam čisti bluff! Zavedni slov. delu in eni misli: vse, kar dela- kandidat je ravno tako dela- mo, delamo zase in za svojo vec kot oni, ki dela v tovarni; moč in svojo korist in svoj ka- razlika je le v načinu dela; de- pital. 6. november bo pokazal, lavec v tovarni si služi svoj kdo je Slovenec in kdo ni Slo- kruh z rekami, a Dr. Mally si venec, komu je kaj za našo na- mora služiti svoj kruh s pomoč- sclbino in našo cerkev in komur jo vede in znanja. Ni res, da bo ni zanjo. Zato ne bo nobenega cela tovarna Lake Shore volila manjkalo ta dan na prireditvi Italijana in Vehovca, resnica združenih katoliških društev, pa je, da bo večina zavednih na prireditvi celokupne šent- slovenskih delavcev, ki hočejo štefanske fare. biti zvesti svojemu narodu, od- Naša nedelja bo to, to se i dala glasove št. 1 za edinega* pravi, slovenska nedelja. Pro-pravega kandidata, Dr. Mai- gram bo popolnoma slovenski, lyja. pesem slovenska, veselje slo- Slovenski delavci ne pustite I vensko in doli v bazmentu bo se blufati od peščice slovenskih tudi še kaj drugega sloven-kričačev, ne prodajajte svoje skega. časti in ugleda Italijanu, kate-! Kdo bo tako nespameten, da ri vam ne bo hvaležen, marveč bi si ne privoščil takih dobrot? se varj bo smejal in rogal. j Kdo bo tako trd, da ta dan ne Naši ljudje v stari domovini; bo nekaj špendal za svojo cer-ječijo pod italijanskim bičem kev? Kdo bo tako malo narod-in mi Slovenci naj bi še poma- njaka in Slovenca, da se bo u-gali brusiti nož, ki bi se zadi- maknil lepi slovenski družbi, ral v srca naših bratov v domo-i d~ u:>'*i prijateljev in tovarišev, vini?! Skrajna nesramnost! ; Skupaj trpimo, rojaki, po tej Slovenski delavci, pojdimo v i ameriški zemlji, skupaj nosimo boj za našega sodelavca Dr. | izseljeniški križ, zakaj bi se še Mallyja: Njemu dajmo vse na-i skupaj ne poveselili od časa do še prvovrstne glasove in Dr. časa tako. kakor smo se časih Mally bo gotovo izvoljen. Karol Skebe. -o- ! i V Veselični odbor. starem kraju v dneh fantov-i stva in deklištva tam preko morja, v naši rodni vasici, pod NASA NEDELJA. 'lipo. Chicago, 111. Možje bodo moževali, fantje Kadar smo se v starem kra-jbodo plesali, dekleta se bodo ju pripravljali na kako veliko j sukala, žene bodo kramljale o veselico, so navadno pokali starih časih, vsi skupaj pa bo-možnarji, fantje so ukali na I do veseli, veseli bodo v tej mi-predvečer po vasi in peli, de-1 sli, da je še slovensko veselje kleta so vezala vence, oče! je v Ameriki doma in slovenska so se obrili in navihali korajž-. nedelja, no mustače, matere so brskale' po skrinjah za najlepšim kri-' lom, za najlepšo obleko. Zakaj slovenski prazniki so veseli prazniki, ko se je treba posta-', viti in pokazati, da smo sloven-! skega duha in srca. Tega smo j se v starem kraju zavedali. — Ena takih nedelj, kakor smo j jih v starem kraju veliko praz- j novali, bo prihodnja, dne 6. novembra. Seveda možnarji ne bodo pokali, ne bodo zvonovi pritrkavali, fantje ne bodo tikali in peli na predvečer, očetje si ne bodo vihali mustač, ker se povečini vsi brijejo, in matere so tudi vse lepo oblečene že čez teden. Smo pač v Ameriki. Toda ono veselje, ona ITALIJANSKE HARMONIKE A:i izdelujemo in importiramo vse .-rste harmonike, prvovrstne, na roko klane ITALIAN ACCORDEONS, ▼log«, ter poiiljt dele ivsU. in $300,000.00. c k. wqjon, l DKAR je Mr. Fiske podal to izjavo, je število vlagateljev denarja v podjetje za proizvajanje električne sile narastlo na tri milijone. Ugotovljeno je, da je leta 1926, štiri sto tisoč odjemalcev kupilo nad tri milijone delnic omenjenega podjetja. Nad trinajst milijonov odjemalcev je, ki imajo delnice od teh družb. Lastnike delnic najdete pri ljudeh različnega stanu. Dve kompaniji javljate, da so njihovi odjemalci, katerih je štirinajst tisoč, ki i-majo delnice, spadajo k 269 različnim poklicom. Gibanje za lastovanje industrije po odjemalcih, je našlo največji uspeh pri kompanijah za pro- izvajanje elektrike, radi velikega popmena odgovornosti, ki jo imajo te kompanije napram ljudstvu. dffjj Ker obratujejo pod ameriškim principom inicijativ posameznika, in jih vodi osobje z veliko zmožnostjo in nagnenjem do ljudstva, so te kompanije prišle do veljave in so za interese javnosti, tako da sestava ameriške prosperitete sloni v veliki meri na njihovi službi. Ameriška neprimerna udobnost in prosperiteta, • se je zamogla vdejstviti le s ceno in zadostno silo, ki se je razvila pod ameriškimi principi, individualne ini-cijative, kar je najboljši dokaz, zakaj se morajo ti principi ohraniti in ovekovečiti. * Izjava v celoti Mr. Fiske-ja se polije na zahtevo. Commonwealth Edison Company 7* w. adams street, chicago Sprejeto. Br. J. Živec predi., da se v členu 2, stran 36, v točki 6 za besedo "izvršiti" nadaljni odstavek črta in naj se nadomesti sledeče: Vsak član(ica), ki želi pristopiti v DSD., mora biti navzoč na prvi seji, kadar pristopi. Sprejeto. Predi, in podp., da se v točki 7, stran 36 za besedo "istega" nadaljno črta in se nadomesti sledeče: vrhovnemu zdravniku v pregled, kateri potem pošlje istega tajniku. Sprejeto. Točka 8 naj se glasi: Gl. tajnik vknjiži kandidata, ko ga vrhovni zdravnik odobri. Točka 9 se črta. V točki 10, stran 37 se naj za besedo "prošnji" doda sledeče: potrjeno od vrhovnega zdravnika. Upravni odbor priporoča, da se v členu 4, stran 37, točka 1 spremeni sledeče: Člani (ce) se zamorejo zavarovati za svote $250.00, $500.00 in $1000.00. Ostalo se črta in nadomesti sledeče : Člani (ce) se lahko zavarujejo sledeče: od 16—40. 1. star. za..$1000.00 od 16—45. 1. star. za.. 500.00 od 16—55. 1. star. za.. 250.00 felasi: sinovom in hčeram, — ostale podtočke se sorazmerno uvrste. Br. Widetz predi., da se v čl. 7, na strani 39 k točki 2 doda sledeče: dokler ga vrhovni zdravnik ne odobri. J. Štrukel podpira. Enog. sprejeto. Prebere se pismo od drž. komisarja države Illinois, v katerem se zahvali DSD. za brzojavno čestitko in želi konvenciji velik uspeh. Br. J. Štrukel predi., da naj se v členu 13, stran 43 v zadnjem odstavku doda za besedo "društev" besede "D.S.D." — Rev. Škur podp. Sprejeto. Br. Kramarich predi., da se v členu 15, stran 45 doda sledeče : Vsak član(ica), ki je prejel odstopni list, ima pravico biti nazaj sprejet v teku 90 dni od časa odstopa, ako poravna vse asesmente od časa odstopa in se da zdravniško preiskati. Br. Štrukel podp. Sprejeto. Br. Nemanich predi., br. Živec podp., da član(ica), ki potuje izven Združenih držav, se mu izda potni list le za eno leto. Sprejeto. Rev. Škur, duh. vodja, svetujejo, da naj bi se podaljšalo Br. J. Živec predi., br. Lass potni list še za eno leto onim. podp., da se priporočilo uprav-j kateri se izjavijo, da mislijo nega odbora sprejme. Enoglas- j priti nazaj v Združene države, no sprejeto. jPredl. in podp., da se nasvet Upravni odbor priporoča, da ;duh. vodje sprejme. Sprejeto, se k točki 3, član 5, stran 38 | Br. duh. vodja Rev. Škur o-doda sledeče: V slučaju pre-'pomnijo zbornico, da je jutri memb, zvišanja zavarovalnine, j Mali Šmaren in bo sv. maša ob in v slučaju izgube, se izda nov certifikat, ki stane 50c. Predi, podp. in sprejeto. Sklenjeno je bilo, da naj se v členu 6, točka 2, podtočka b) uri zjutraj. Seja se zaključi z molitvijo. Geo. Stonich, predsednik, P. J. Laurich, zapisnikar, Louis Košmerl, pom. zap. o S g 8 S O — OBIŠČITE — Bensel-novo trgovino za KLOBUKE 728 First Str., in CVETLICE La Salle, 111. Najfinejše klobuke po najnižjih cenah. Cvctlicc sveže za pogrebe iii druge pr.'like. ŠOPKI ZA POROKE NAŠA SPEC I AL I TET A. Za naklonjenost S3 priporoča: Phone 8C0 W. ^^ O '^^®^^00000000000000<>0000000C><>(X)<>00000<>000^ McLaitt & Eetidlei* 726 First Street Phone 678 LA SALLE, ILL. Karkoli potrebujete v tiskarski stroki, se obrnite na nas, gotovo boste zadovoljni. Izvršujemo vsa tiskarska dela. LA SALLE Savings Bank and Trust Co. BANKA Z ZVONECO URO. Hranilne vloge in vse bančne poele izvršuje točno in zanesljivo. PRIPOROČA SE V NAKLONJENOST. ' lf"'1 W. L. Padlo SHOE STORE 8th STREET, LA SALLE, ILLINOIS. - Rojakom se najtopleje priporočam za obisk. Imam veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo zmernih cenah. Tudi popravljam, moje čeio je prvovrstno in trpežno. Kupujem* tudi stare čevlje. Slovenci, pridite gotovo k meni. — SVOJI K SVOJIM! m Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 4. novembra 1927. 1 POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz patjtfhm prevel Dr, Rudolf Mol«. North West Second Rear "To, česar jaz ne bom mogel napisati. . . Toda treba ga je polagoma pridobivati. Bog obvaruj, da bi se izdal, da si slišal od mene, da stremim za krono. To je še prezgodaj. . . Toda povej, da vsa žmudska in litevska šlah-ta o tem govori in rada vidi; da sami Šved je glasno to omenjajo; da si to slišal tudi na kraljevem dvoru. . . Tam boš uvidel, kdo izmed dvorjanov je z gospodom maršalom najbolj zaupljiv, in sprožiš pri njem tako misel: na.i Lubomirski prestopi k Švedom in kot nagrado naj zahteva poroko Herakleja z Radzivilovo, potem naj pa pomaga Radzi-vilu na velikoknežji prestol, ki ga bo sčasoma podedoval Heraklej. Pa to še ni dovolj; omeni tudi to, če bi si Heraklej enkrat postavil litevsko krono na glavo, tedai bi ga lahko sčasoma poklicali tudi na poljski tron, in tako bi se lahko zedinili dve kroni v dveh rodbinah. Če se tam te misli ne oklenejo z obema rokama, se pokažejo, da so majhni ljudje. Kdor ne meri visoko in se ustraši velikih namenov, naj se zadovolji s palico, bula-vo, kaštelanijko, naj služi in upogiba tilnik, naj čaka na milost lakajev, zakaj drugega ne zasluži!. . . Mene je Bog ustvaril za nekaj drugega in radi tega se drznem stezati roko po vsem, kar je le v človeški moči, in iti do one meje. kakršno je sam Bog postavil v človeški moči!" Tu je knez res iztegnil roko, kakor bi hotel zgrabiti neko nevidno krono, in je pri tem lako vzplamtel kakor bakla, ali medtem mu je od razburjenosti vnovič zmanjkalo sape v grlu. Črez nekaj časa se je vendar pomiril in rekel s pretrganim glasom: "Evo. . . kadar duša leti. . . kakor bi hote-la k solncu. . govori bolezen svoj memento. . . Naj se zgodi, kar hoče. . . Ali ljubše bi mi bilo, da bi me smrt našla na tronu. . . nego v kraljevski predsobi. . "Ali lahko pokličem zdravnika?" je vprašal Kmitic. Radzivil je začel mahati z roko. "Ni treba. . . ni treba. . . Mi je že bolje. . . Evo! To je vse, kar sem ti imel povedati. . . Vrhu tega imej oči odprte, ušesa odprta. . . Pazi tudi na to. kaj delajo Potočki. Oni hodijo skupaj in so Vazom zvesti. . . in mogočni. . . O Koniecpolskih in Sobieskih se še ne ve, kako se obrnejo. . . Glej in uči se. . . No, tudi naduha je minila. . Ali si vse razumel natančno ?" "Da. Če se zmotim v čem, to bo moja krivda." "Pisma imam že spisana, še nekatera manjkajo. Kdaj nameravaš oditi?" "Še danes. Čim najprej!. . ." "Imaš morda kakšno prošnjo od mene?" "Vaša knežja milost!. . ." je začel Kmitic. A prenehal je naenkrat. Besede so mu težko šle iz ust, na obrazu pa se je izražalo prisiljenje in zmešnjava. "Govori pogumno!" je rekel hetman. "Prosim," je rekel Kmitic, "da se tu meč-niku rosienskemu in njej. . . ne zgodi nobena krivica!. . ." "Bodi uverjen! Toda vidim, da še vedno ljubiš to deklico?. . ." "Ni mogoče!" je rekel Kmitic. "Mar jaz vem . . . Eno uro jo ljubim, eno sovražim . . . Vrag sam vedi! Vse se je končalo, kakor sem rekel. . . edino muka je ostala. . . Ne maram je, a tudi nočem, da bi jo vzel kdo drugi. . . Vaša knežja milost naj tega ne dopusti. . . Sam ne vem, kaj govorim. . . Odidem takoj, odidem čimprej! Naj vaša knežja milost ne pazi na moje besede. Bog mi povrne pamet, čim poj dem skozi grajska vrata. . ." "Razumem to, da dokler ne ohlapne s časom ljubezen, muči človeka misel, tudi če je sam noče, da bi mu jo kdo drugi vzel. Toda bodi miren, zakaj nikogar ne pustim semkaj, a tudi oditi odtod jima ne dovolim. V kratkem bo povsod polno tujih vojakov in nevarno !. . . Najbolje bo, da jo odpravim v Ta-vroge, pod Tilco, kjer se nahaja kneginja. . . Bodi miren, Andrej!. . . Pojdi, pripravi se za na pot, pa pridi k meni na kosilo!. . ." Širite "Amer. Slovenca"! Tovarniška prodaja — South Plainfield, N. J. — Potniško letalo "Fairchild" je padlo v bližini New Market na zemljo: štiri osebe so prišle ob življenje in pet jih je zado-bilo tožke poškodbe. Za Revmatične bolečine, nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe iti izpahke Uporabljaj te DR. RICHTER'S Anchor Brand PA!N-fXPEi.lER Tvorniska mamica Reg. U. S. Tat. Off. Ni pristen brez naše SIDRO tvor-niške znamke. V lekarnah 35c in 70c. F. AD. RICHTER & CO.,— Herrckes Hardware 433-435 FIRST STREET, LA SALLE, ILL. potrebščine za dom in športne predmete, steklo, olje in raznovrstne barve. Vse kar vam manjka pri vašem domu, dobite pri nas. Pridite k nam enkrat, dobro boste postrežem in prišli tudi drugič. r..i:.iliii.r...niii,iiLJ..i.aiii-i.i...-TT,i.i: ... .....................uilliiu-uillll..l.„niunill,11.11.u.l.,.i.ni eetoold Studio RALPH HALLEN, Mgr. "12 fotografij pomeni 12 prijetnih daril za bo- žične praznike." SAVINGS BANK BLDG. LA SALLE, ILL. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D9 Avej poslopje, 2. nadstropja str. sobe 204 Phone: 4884 t V CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in oooaa BREZPLAČNO ženska pottreinicn Odprto: ed 9. zjutraj dnflw ed 10. zjutraj de 12. epolndne. GOSPODIH JE V JOUETH so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekaj eno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS„ Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. NEW MODEL BOILER Catalogue FREE Naročajte najstarejši slo* venski list v Ameriki "Amerik kanski Slovenec!" i •0<><><><>00{K><><>0 Q<}^000<>(K><>(>0 00<><><><>0<><><><>^ Posebno trpežni čisti baker, 5 col kapa iz medi in cevka. Lahko za čistiti. Kapa ni na vijak, ni se treba bati, da bi si o-pekli roke. pri snemanju. Le la-bek pritisk in kapa se v Sekundi xlstrani. Varno, praktično, enostavno n trpežno. Nobene posode tako fin«.: cvalittte ne morete dobiti za taki lizko ceno. To je kotel z nizkim priimkom in pasteurizer. Ni boljšega za lomačo vporabo. Pošiljamo proti go-ovini po tvorniških cenah, označenih na sliki. Pošljite "money order" ali lenar. Vredno, da se ima tako posodo. HOME MANUFACTURING CO. Dept. S-4 18 E. Kinzie St. Chicago, 111. £]uuHiuwaiiiiiiii!iio:i!iimn^ S SLOVENSKA 'PRALNICA j Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- | vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo B tkodljivih kemikalij, najsi jo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič I se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše deTo g brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite e Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! 1 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1 | 1727 West 21st Street, Chicago, 111. j nrnimim;ni!miiHt!inmMiimitniiimmmnmiwiimniiiimimro^ -^ Rojakom v Waukeganu in No. Chicago PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo ca tis* točila z« premog — drva in pc«vs-ianje pohištva ob času selitv«. Pokličite Telefon: Rooievelt 8221. LOUIS STRITAR 9011 W. 21«t Place. Chicago. IB NI VAM TREBA BITI SU« ŽENJ ŽELODČNIH NE-PRILIK. i Žalostno je življenje onih, ki !so sužnji želodčnim nezgodam« ,Tak človek ne more jesti, ne' more spati, nima energije, izgleda kakor skamenjen. Imamo pa uspešno sredstvo, s katerim se rešimo te sužnosti:' Uživajte Trinerjevo Grenko Vino in vaše zdravje "se bo vrnilo! Ne boste več imeli nered-nosti v želodcu, slabega teka, zaprtja, plinov v črevah, glavobola — nič vas ne bo več vznemirjalo. Prehladov se najlažje iznebite, Če se poslužite Trinerjevega Cousjh Sedative in Trinerjevih Cold Tablets. Dobite jih pri vašem drogistu' ali pri Joseph Triner Company, Chicago. III.—(Adv.) STANOVANJE s petimi sobami in zaprtim porčem se odda v najem. Blizu slovenske cerkve in šole. V bližini ulične železnice in elevetra. Poizve so: 1S27 Wpst 23rd St. 1. nadstropje, Chicago, 111. TRU - FIT - BOOTERY ČEVLJI IN NOGOVICE M. J. WISNIESKI, lastnik 605 First Street, La Salle, Illinois. FRANK GREGO RICH GREASE, GAS & OILS — LA SALLE, ILL. Tudi vsakovrstna okrepčila in informacijski biro. priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ' ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini. CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA! Se priporočam za poset Frank 502 — 10th STREET, Waukegan, 111. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi žir veli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital in rezervni sklad ▼ vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najbolje? ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejiv izrazitejšo naklonjenost. strežbo, in od kaetrega prejema naj- JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS. JOLIET, ILL. Wm Redmond, predsednik Cfaas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir VALENTIN CIGOLE First Street, La Salle, 111. Phone 171 Velika zal< vsakovr.-tnega svežega mesa in izvrstne suhe kranjske klobase vedno v zalogi. \ olika izbora i/nx-orijskoga hlat>a po najnižjih conah. Slovenci, kupujte pri nas, naročite kar po telefonu. FISCHER'S La Salle Theather — ZMERNE CENE. — Prvovrstne kino slike in najboljši vaudevil vsako SOBOTO IN NEDELJO. LA SALLE, ILL. Frank J. Bruder Phone 756 R. 941 First Str. LA SALLE, ILL. Akc hočete najboljše blago, sveže mesc in grocerijo, tedaj pridite k nam. Cene nizke. Garantiramo, da boste z našo postrežbo zadovoljni. ROJAKOM V CHIKAŠKI NASELBINI SE PRIPOROČA Slovenski pogrebni zavod A. GLAVACH UNDERTAKERS CO- 1941 West 22nd Street, Chicago, 111. NASA KAPELA VAM JE NA RAZPOLAGO. Phone: Canal 5889. Rojaki, za vse delo, ki sem ga že izvršil pri slovenski cerkvi skozi 18 let in se trudil zanjo kot pošten faran, vas prosim, dajte mi priznanje in pomagajte s tem, da kličete naš zavod, kadarkoli bi smrt segla po vaših sorodnikih, znan.-.ih in prijateljih. — Priporočamo se tudi, da nas pokličete, ko potrebujete avtomobile za svatbe, krstije in sploh vse enake prilike. Služba noč in dan. Priporočam se vsem dragim rojakom in faranom cerkve Sv. Štefana. Držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Pfaeaes: 2575 m 2743. Anton Nemanich & Son FSVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLUBTV IN AMERIKL USTANOVLJEN L. MM, Na raspolajpo ooč ia — Najboljši avtomobili m pogio be, krste m šonitovanj*. — Cene smerne. 1008 —» N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL,