20. številka
Pavšalni fr? n ko v drZavI SHS.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1921.
Vin. leto.
Delavec izhaja vsak drug petah s datumom naclednjegn fine. — Naročnina za colo leto K 32'—, z« pol letn K 16--, za četrt leta K 8 — Posamezna Številka 80v?v naročnina v inozen.-.ivn sorazmerno v?* Pošlljatve na nredniši • • upravništvo LJublJann, Šel »nhurgova ulica Ste v 6. II. nadstr. Telefon 3t. 225.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. - Za razna izjaveitd. stane mm vrstica KI’— Reklam, so poštnine proste. — NefranMra-na pisma se ne sprejemajo.
Zakaj pada naša valuta?
(Mnenje odličnega industrijca in finančnika o naši valuti.)
»Napre.;« je objavil naslednji lepi članek o valuti:
Povodom ljubljanskega veleseinnja sem imel priliko govoriti z odličnim hr-vatskim industrijcern. finančnim strokovnjakom. ki »a ni zničar niti vojni dobičkar. o naši va 'i in o naši finančni politiki. Mož je izrel l o naši finančni politiki naravnost uničijočo sodbo: želi pa zaenkrat ostati neimenovan. Saj je bela vrana. ki ne trobi v demokratski rog.
Vzroki padanju naše valute so različni. Deloma so svetovnega značaja, m se zato odtegujejo našen-.u neposrednemu vplivanju. Tudi italijanska lira. čehoslo-vaška krona, nemška marka itd. so nazadovale. Lira je n. pr. notirala začetkom julija 1921 — 30 cent., danes notira 24.50. Češka krona je notirala 8 cent., danes notira 7. To oadanje povzroča svetovni položaj (forsirano nakupovanje dolarjev in »zdravih« valut od strani nemške vlade in Slinnesa. nejasnost političnega položaja v srednii Evropi: Madžarska itd.); ali to nazadovanje je relativno majhno, znaša le 12—15%: naša krona pa je nazadovala za celih 40%!
Jaz sem mnenja, da je sprejetje ustave na naš kredit ugodno vplivalo. Jako neugodno pa vpliva na naš kredit dejstvo, da se komaj sprejeta ustava krši in	ne izvršuje. Mučen	vtis je napravilo že	to. da	ie	ministrski	svet sam sebi
potom naredbe^ dovolil kar 7 proračunskih dvanajstin! brez parlamentarne odobritve.	dasi	ie	proračun	prva pravica
parlamenta. Še nmčnejši vtis je napravilo v inozemstvu diletantsko poročanje o našem proračunu za leto 1922. Glasom dopisnega urada ie bilo prvotno določenih izdatkov 9 milijard, dohodkov pa 4 in pol milijarde. Finančni minister ie proračun	vrnil	in	i/datki so bili zniža-
ni — samo na besedo ministra! — za celih 2000 milijonov ali za 2 milijardi; znižali se pa bodo baje — istotako samo na ministrski poziv — še za 2 milijardi. Resnemu trgovcu se zdi ministrski svet. ki izdaja take komunikeje kakor otroci. Ali imamo res za 9 milijard potrebščin, potem se dajo predvidni izdatki kvečjemu skrčiti na — recimo 8 milijard, ne pa na 5 milijard; ali pa nimamo potrebščin za več nego 4 ali 5 milijard, in potem ni razumljivo. zakaj se je prvotni proračun lahkomiselno sestavil z 9 milijardami izdatkov. Kno ali drugo. Če je prvo. potem nastane sum. da ima finančni minister tajno posojilo Dri narodni banki. s katerim bo kril »prištedene« milijarde. Ce ie drugo. potem sodijo zaradi nezmožnosti vsi knjigovodje v finančnem ministrstvu s fi-
nančnim ministrom vred na — zatožno
klop.
Inozemstvo to vidi — in izvaja posledice. Največje zlo. rak-rana. Pa so.iz-voznišiki in valutni špekulanti.
Kakor hitro je žetev v Vojvodini končana, pokupijo vse žito madžarsko-židovski špekulanti in vojvodinske banke za »blagovne zaloge«. Sedaj se prične pritiskanje na valuto, na katero pritiskalo istočasno tudi domači in tuji .(inozemski valutni špekulanti. Za izvozničarje je namreč nizko stanje naše valute eksport-no premija. Najlepše pa še le pride. Ko je valuta že dovoli nizko podla, začno vpiti isti izvozničarji. da je treba valuto dvigniti s tem. da se pospeši izvoz in v ta namen se morajo izvozne carine ukiniti ali pa vsaj znižati. Ministrski svet seveda takoj sklene znižanje izvoznih carin, in tako dobe izvozničarji za svoj patriiotizem drugo eksportno premijo; namesto da bi vlada odredila, da nai izvozne carine v isti meri rasteio. kakor se naša valuta znižuje — to bi bilo pravo sredstvo za saniranje naše valute. Pokojni Stojanovič je pazno motril te zakulisne manevre in iirn skušal priti do živega, dasi mu ie lastna stranka metala polena pod noge. Škoda. da ie umrl.
Menda se pripravljajo neke odredbe Droti valutni špekulaciji. Prav. Ampak to ie še le polovično delo. dokler se ne stopi na prste tudi »patrijotičnim« izvozničar-icm.
Fdino pravilno bi bilo nadalje da se zahteva za ves naš izvoz plačilo v naši valuti, in bi morala iiseti vlada razen tega kontrolo nad tem. da ti fakturni zneski tudi v resnici pridejo v našo deželo, iz zanesljivega vira namreč vem. da ima-’« mnogi naši izvozničarji tekoče račune v inozemstvu, zlasti v Trstu in Milanu, pa tudi v Švici. Tako se blago izvozi, denar Pa ostane tudi v tujini. Tak izvoz je direkten rop na našem narodnem premoženju. Hic Rhodus. liic salta! In potem se naj naša valuta dvigne? O. naivnost nad naivnostjo, da ne rečemo — lumparija!
Izvoz naše valute nai bi se popolnoma zabranil. izvzemši male svote. ki j;h rabijo naši podaniki, ki žive v inozemstvu (n. or. dijaki), za preživljanje. Tako bi se prisilili tuji importerii. da kupujejo našo valuto na našem trgu: s tem bi se dvignilo povpraševanje po naši valuti; m kurs naše valute bi rastel.
Sicer pa ni tolike važnosti, da se naša valuta dviga, kakor pa to. da se njen kurs stabilizira. To so spoznali že davno Čehi. Vsak padec valute pomeni rastočo draginjo, dočim naraščanje kursa ne pomeni ravno znižania draginje, vsaj vedno ne.
Maksimalne cene sq daio nrisilno uvesti le pri živilih, do gotove meje; pri
drugih predmetih, zlasti pri importiranih, pa je njihovo uveljavljenje nemogoče. To dokazujejo razmere med vojno, ko smo, imeli vse. polno kart in maksimalnih cen, ra vsak dan manj blaga...
Zato nai vlada rajši posveti svojo po* zornost izvpzu in izvozničarjem. Mešetarit ki niso naši podaniki, n. pr. ki pre-kupujejo našo živino, z žvenketajočimi lirami v žepu. pa bi sploh ne smeli dobiti vagonov od železniške uprave. Cehi za-i btevaio od vsakega izvozničarja. da sei izkaže, da ie podoisal toliko in toliko in* vesticiiskeg# posojila, če hoče vagon. Pri nas Da dobiva, vagone, kedar hoče in ko-1 likor hoče. signor Poiacco v Trstu.:.
Tako moj zagrebški znanec. Tem Iz* vajaniem ni kaj pripomniti.
Čemu tudi govoriti? Dvomimo, da ne bi vsega tega prav dobro vedeli tudi gospodje ministri — ampak teorija in Drajtsa sta dvoje, in kje bi ostala »zara* da«, če bi se teorija prenesla v prakso?!
Old Schatterhand.
Ka] sedaj?
Življenske razmere našega delavstva postajajo vsak dan bolj neznosne. Ceno rastejo dnevno, posebno cene najpotrebnejšega živeža. V enem samem mesecu se je življenje podražilo za več ko 20 od* stotkov.	' .
V marsikateri delavski glavi se po* raia obupno vprašanje: kaj bo? Kje je pomoč ?
Če hočemo na ta vprašanja kolikor, toliko točnega odgovora, maramo pred* vsem poiskati vzroke, ki so nas privedli v današnji položaj. V državi je živeža v; izobilju in nagromadenega dovoli boga* stva, pomanjkanje torej ni vzrok neznos-nemu položaju. Meščani nam na ta vprašanja odgovariaio. da ie vzrok draginji slaba valuta. To ie sicer resnica, vendar to ni edini vzrok. Pa tudi, če bi bil. kdo na je kriv. da veljava našega denarja tako silno pada? Država ima več izdatkov ko dohodkov, zato mora tiskati vedno več novega denarja, ki izgublja radi tega na svoii veljavi. Če hočemo torej v; tujini kupiti kako stvar, si- preskrbimo najprej denar dotične države, čim mani* šo veljavo ima torei naš denar, tem več moramo izdati za to, kar kupimo.
Kdor hoče torei doseči, da se cena našemu denarju dvigne, mora skrbeti za to. da se ne tiska več nov denar, oziroma da se še stari spravi kolikor mogoče iz prometa. To se da doseči na ta način, da se zagotovi državi več dohodkov in pa. de se kar največ zmanjšajo državni izdatki. Uvedejo nai se davki na vojne dobičke in izvede nai se delna oddaja imetja bogatinov. Tudi državni izdatki bi se dali precej zmanjšati, če bi državljani
n-!i!ltar!zn;:!i in sličnim .sesalcem stopili nekoliko na nenasitni trebuh, če bi tako delali, bi bilo za potrebne stvari kmalu dosti demiria in kar je glavno. bil bi to dober denar. S tem denariem bi sc lahko Dotem dvignil železniški promet, razširila industrija itd. Velike vsote denarja, ki romajo sedaj v tujino, bi na ta način osta-ie doma. in bi denar zopet pridobil na veljavi kef bi ga na inozemskem trsu pr»-manjkovaln. Polec: tega bi pa cvetela industrija in nromet. dela in jela bi bilo dovoli za vse. Seveda ta slika ni popolna, ker bi s takimi reformami v gospodarstvu šlo roko v roki še marsikaj drugega dobrega.
Kdo n?, na? ta načrt Izvede?
Davek na vojne dobičke, oddaja imetja, znižanie militarizma itd., to so stvari, ki bi jih oilo treba predvsem izvesti. Ali jih bodo izvedli demokraije in radikalci? Ali celo samostojneži. narodni socialisti ali klerikalci?
NI upanja! Ti delavec, delavka, ves, da ni upanja, kajti sami sebe ne bodi) tolkli po zobeh.
Kdo pa bo izvršil to nujno izpremem-bo? Edini, ki to vprašanje lahko reši, je enotno in mečno organizirano delavstvo!
Jeli delavstvo enotno? — Ne!
Jeli mečno organizirano? — Tudi
ne3
Torej kaj storiti? Moramo se enotno in močno organizirati! Druge pomoči ni in je tudi ne bo.
Ljudsko vseučilišče v Celfu.
»Klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju« se je že drugič in v še obilnejši meri kot pri celjskem zdravstvenem tednu posrečilo, vsaj v kulturnem delu združiti vse, drugače si nasprotujoče faktorje — bodisi v delu za predavanja, bodisi v delu agitacije. Vsak dela v svojem delokrogu — vsi pa streme za enim ciljem: doseči čim najboljši uspeh.
Predavanja bi morala imeti namen, seznanjati posečujoče občinstvo z današnjim stanjem človeške znanosti, zbuditi zanimanje za to ali ot;o stroko, povečati intenzivnost misli in dela. Vendar pa je letos, za začetek potreba, da se občinstvo. ki bo več ali manj stalno isto — poda nekakšna podlaga, da bo drugo leto ustanova res odgovarjala svojim cravim namenom. To naj bi mogoče gg. predavatelji vzeli malo v poštev pri sestavljanju svojih predavanj. Vse predava'olje pa se opozarja, da bi bilo d:-lio, da se poslužujejo modernih metod, ki zahteva nazornost in ki napravi predavanja vabljiva in zanimiva. V ta namen bi bili krasni na-učni izleti in ekskurzije, ki bi gotovo teoretična predavanja apopolnile. Posebno velja to za teme iz tehnike ta naravoslovja. Potrebne so tudi rairazllčnejše slike. karte, statistike itd.
Program je sestavljen sledeče:
19.	septembra. »Francoska revolucija. Predava vladni svetnik gosp. Em. Lil^k.
'tovnem prostoru« (iz astronomije). Pre-njih iz zdravilstva (II. del)«. Predava g. dava g. nadučitelj Bizjak.
3. oktobra. »O ilirskem pokretu«. Predava g. prof. Rajh.
10. oktobra. »O aktualnih vprašanjih Iz zdravilstva (I. del.)« Predava gosp. dr. SsbscafaL
17. oktobra. »Tema iz kemije« (na- 1 slov bo pravočasno naznanjen). Predava g. ravnatelj Serajnik.
24. oktobra. »Zgodovina novinarstva«. Predava g. urednik V. Špindler.
31. oktobra. »Telesna vzgoja mladine«. Predava g. dr. Dereani.
7. novembra. »Vodne sile z ozirom na zmanjkanje premoga«. Predava vladni svetnik g. Raebler.
14. novembra. »£) solnenih urah«. Predava e. prof. Kožuh.
21. novembra. Rezervirano.
28. novembra. »Nastanek Jugoslo-venske glasbe«. Predava g. učitelj Ciril Pregelj.
7. decembra. »O socijallzmu«. Predava odvetniški kandidat g. Rudolf Do-bovišek. (To predavanje izjemoma ni v pendeliek.
12. decembra. »Tema iz pedagogike« (naslov bo pravočasno' naznanjen). Predava g. nadučitelj Bizjak.
19. decembra. »O prehrani«. Predava g. dr. Rajšp.
27. decembra. »Pregled zgodovine tehnike«. Predava stud. tech. tov. Erha-tič. (To predavanje izjemoma ni v pon-deljek).
2. januarja, »O bacilih in bakterijah«. Predava g. dr. Rak. (Eventualni drugi del se bo predaval v četrtek 5. jan.).
9. januarja. »Prvi početki slovenske poiitične zgodovine«. Predava g. upravitelj	Iv.	PrekorSek.
16.	januarja,	»O	aktualnih vprašanjih	iz	zdravilstva	(II.	del)p.	Predava g.
dr. Schvvab.
23. januarja. »O Danteju — ob njegovi 600-letnici«. Predava g. profesor Krajnc.
30.	januarja.	»Tema iz	narodnega
gospodarstva«. (Naslov se Še objavi). Predava g. ravnatelj Lešničar.
6. februarja. Rezervirano.
13. februarja. »Iz jugoslovenske geografije«. Predava vladni svetnik gosp. Em. Lilek.
20. februarja. »Tema iz narodnega gospodarstva«. (Naslov in predavatelj se še objavita).
27. februarja in 6. marca. Naslov in predavatelj se še objavita.
13. marca. »O Cankarju«. Predava g. učitelj Roš.
20.	marca. »Tema iz narodnega gospodarstva«. (Naslov se še objavi). Predava g. dr. Božič.
27. marca. Tema in predavatelj se še objavita.
3. aprila. »O komunalnem zdravstvu«. Predava g. dr. Dereani.
Predavanja za 10.. 17. in 24. aprila In prfdavateltl se še obiavijo.
1. maja. »Propaganda dela«. (Marx in Engels: 8 ur delal telesno, 8 ur delaj duševno. 8 ur počivaj!). Ime predavatelja se še objavi.
7. maja. »O zgodovini kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju — posebno z ozirom na klubovo kulturno delovanje«. Predava jurist tov. Roš.
Na željo delavskih strokovnih organizacij v Celju se bodo predavanja najbrž vršila tudi še celi maj in junij. Julij se bo pa posvetil propagandi za smisel narave. t. j. teoretičnim Predavanjem bi sledili nedeljski izleti. Ker je slednje namenjeno v prvi vrsti delavcem, bi bilo želeti. da se zainteresira za stvar podružnica »Slov. planinskega društva« v Celju in pa centrala v Ljubljani — da poš-
' lieio predavatelje ter da načrt in organizacijo te propagande čim/prej pošljejo vod§tYU ljudskega vseučilišča v vpogled.
Gospoda, ki se strokovno bavi s kakšnim predmetom, se prosijo, v slučaju. da se je prezrlo naprositi Jih (posebno gg. profeforji in učitelji!), da se javi,jo za kakšno predavanje. Prosi se za naslov teme. ime predavatelja in pa približno čas — ta to čimpreje. da se more definitivno sestaviti letošnji program. Predavatelji se prosijo, da se čim najtoč-neie drže programa ter da samo v najnujnejših slučajih odpovedo — ali pravočasno (najmanj 10 dni prej!) — svoja predavanja ev. zamenjajo. Originalna m izborno uspela predavanja se bodo po mogočnosti v obliki brošur tiskala — na kap sz. predavatelje posebej opozarjamo. Prosiio se nadalje gg. predavatelji, da po mogočnosti oskrbe za svoja predavanja potrebne slike, table in aparate — čim dobi klub dovoljno podpor, kupi skiopti-kon in ga postavi v službo ljudskega vseučilišča. Občinstvo, podpri »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« z denarnimi prispevki in knjigami v njegovem kulturnem delu! Nai rodi njegova letošnja 15-letnica obilerj sad! — Gg. predavatelji naj do konca tega meseca, dokler so akademiki Še tu. javijo ev. svoje potrebe za predavanja — ali direktno klubu. — ali pa preko vodstva ljudskega vseučilišča — da jim po mogočnosti preskrbi potrebne aparate, table itd. v kolikor bi gg. predavateljem samim to ne bilo mogoče.
V posnemanje se priporoča organizacija propagande delavskih strokovnih organizacij za ljudsko vseučilišče v Ce-liu.: po tvotjiicah kroži poziv delavskega tajništva na stalni obisk Predavanj; vsaK izmed delavcev, ki sc zanima za ta predavanja. se s svojim podpisom zaveže, da bo stalno obiskoval predavanja. O uspehu še poročamo. Kakšen sistem propagande imajo ostali — ne vemo. Zelo pa pogrešamo udeležbo sokolstva in nje-va kulturnega odseka. Upamo, da bo brez njegove oficijelne udeležbe na Informativnem sestanku, vseeno s svojo propagando v sokolskih vrstah pomnožil obisk predavani ljudskega vseučilišča po svojih Članih.
Pozivaj se vse udeležene organizacije. da vodilo statistiko o posečanju predavanj po svojih članih.
Ker te precejšen del našega trgovstva ostal brez globlje splošne izobrazbe. vsled razdrapanih avstrijskih razmer — se pozivajo gg. trgovci na obisk pre-davanl. Prav posebno se poziva naše delavstvo. da tudi ono postane vsaj deloma deležno duševne svobode In Izobrazbe, ki jo uživa čmlkanec. Vstop je brezplačen — ter se tudi prostovoljni prispevki nc bodo pobirali!
Odbit napad.
Koncem julija t. 1. je potekla delavna pogodba, ki so jo imeli sklenjeno kemični delavci tvrdke ing. Pavlin v Libojah. Posestnik tamošnje hirarične tovarno ie obvestil strokovno organizacijo kemičnega delavstva, da je pripravljen skleniti novo pogodbo pod pogojem, da se odpravi aprovizaciia v naturi, ki so jo do tedai delavci, kot del svoje pJače prejemali. Preiemanie anrovizacije v naturr nai bi se izoremenilo tako. da bi dobivali delavci nadalje kot nadomestilo zneske v gotovini. Ti zneski bi se imeli sldo-
Dfti s temeljno 'dnevno plačo. ■Razumemo, da so mnogi podjetniki za časa voine bili primorani skrbeti za aproviziranje svo-iesra delavstva, umevamo pa tudi stremljenje podjetnikov po odpravi tega sistemi Toda uredbo plač, kakor si ie bila to zamislila prizadeta tvrdka, delavstvo nikakor ni moglo vzeti na znanje. Od celote. ki ie tvorila temeljno plačo z ono gotovino, katera je bila namišljena za nadomestek aprovizaciie. ie hotela tvrdka reducirati za 15%! Ko je prišlo do razprave. se ie izkazalo, da ne zadene tvrdko toliko krivda, kakor »slavno zvezo industrijcev«. Zveza industrijcev je bil tisti faktor, ki je pritiskal na tvrdko, hoteč poskusiti že zdavnai nameravano zniževanje plač. Razume se. da delavstvo ni šlo zvezi lndustrijcev na limanice in da je naletela taka namera pri delavstvu na odločen odpor. In ker zastopnik zveze in-dustriicev ni hotel razumevati težavnega položaja prizadetih delavcev, kojih plače so itak od daleč zaostajale zja dejanskimi potrebami, ni delavstvu preostalo drugega. kakor, da se je oprijelo zadnjega srcd-siva ter ie dne 1. avgusta stopilo eno-dušno v stavko. Ho druge razprave je prišlo šele dne 15. septembra t. 1. Zdi se, da ie bilo zvezo industrijcev malo sram in naibrže radi tega pri tej razpravi ni biio zastopnika iste. Te razprave so se udeležili gospodje lastniki, od oddelka za socijalno skrb g. dr. Mrak. za strokovno organizacijo poslanec Tokan. V. Rejc in še trije zaupniki iz tovarne kot zastopniki svojih tovarišev, Rezultat razprave ie bil ta. da se ie uredilo plačilno raz-merie na novo in imajo delavci namesto skrajšanja svojih plač zaznamovati pri-dobitek za povprečno 12%. Na podlagi tega se ie stavka prenehala in je delavstvo dne 16. septemjbra zopet korporativno nastopilo delo. Ako misli zveza industrijcev r.eševati na tak način vprašanja tičoča se razmerja med delodajalci in delojemalci, kakor si ie to zamislila v Libojah. tedaj ta organizacija ne bo v korist Podjetnikom, ker lih prej pokopava kakor pa rešuje. Milo rečeno je to početje od strani zveze industrijcev čisto navadna nesramnost. Da je mogoče vpričo naraščajoče draginje zahtevati od delavcev. da popuščalo od svojih plač. dokazuje da se ima pri zvezi industrijcev opraviti z abnormalnimi ljudmi.
Vsa Čast delavstvu, ki se ie ves čas stavke vedlo naravnost vzorno.
Kovinarjem na Jesenicah, Javorniku, Muti in Dobravi.
V najtežjih časih za delavstvo, pod težkimi okoliščinami vrši naša strokovna organizacija svojo čloVeČansko dolžnost. Vihar nasprotnikov divja proti našim sklenjenim vrstam. Brezpogojna solidarnost in disciplina v naših vrstah nam je do danes varovala vse. kar smo v večletnem trdem boiu priborili. Niti največjim in najbolj premetenim nakanam naskakujočega kaPitalizjna se do danes ni posrečilo omaiati nase zaupanje v samega sebe. Naši uspehi niso bili sijajni, vendar čim slabši uspen smo odnesli iz mnogih bolev. ki smo iih bojevali, tem trše smo stisnili svojo Pest in si obljubili, da se za prihodnji boi še boli pripravimo. Ohranili smo si veselic do boia in voljo za zmago. To ie naš kapital, s katerim hočemo v bodočnosti črpati uspehe.
Pozabiti pa ne smemo, da je tudi gospodarska ureditev naše organizacije
predpogoj dobrim uspehom. Organizacija brez močne denarne rezerve mora pre-mnogokrat kloniti vrat, čeravno je bojni duh članstva na višini.
Naš kongres, ki se je vršil v februarju tega leta. se ie zavedal, da ni mogoče ustvariti .airtiljerije brez kanonov. Zato je odločil, da se imajo prispevki zvišati, in sicer: I. razred 6 K. II. razred na 4 K, III. razred na 3 K in IV. razred na 1 K tedensko. Vse diruge podružnice so sklep izvedle takoj, in danes že razmišljamo, na kakšen način še bolj dvignejo dohodke. Vašim podružnicam pa je kongres dovolil nekaj mesecev odloga. Sedaj pa. ko položaj zahteva od organizacije vedno večiih žrtev, je treba ta sklep brez odlašanja Izvesti.
Centralni odbor, zavedajoč se svoje odgovornosti, ie na svoji seji dne 14. t. m. sklenil pozvati naslovljene podružnice, da s 1. oktobrom t 1.. t. I z 41. tednom izvedelo ta sklep.
Meški delavci, ki zaslužijo več kot 48 kron na dan. pristopijo v prvi, oni. ki zaslužijo mani. na v drugi razred. Zenske v tretji in vajenci v četrti razred.
Kovinarji! Izvedimo ta sklep z geslom- »Izpraznimo gostilne, da si nabavimo ajrtileriio!«
Tako je sklenil Vaš centralni odbor.
Centralno tajništvo O. D. K.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
Društvo zasebnega uradništva je imelo v pondeljek zvečer shod v »Mestnem domu“ ljubljanskem, kjer se je razpravljalo o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev.
Pokojninsko zavarovanje je bilo že v Avstriji nedostatno, dosti boljše tudi ni v zmislu nove uredbe, ki jo je izdalo ministrstvo za socijalno skrb v Belgradu. V društvu zasebnega uradnštva pa je nastal spor, ker zahtevajo nameščenci bank in zavarovalnic svoj lastni pokojninski zavod, ki pa v zmislu uredbe ni dopusten. Zavarovalni in bančni nameščenci bi imeli v svojem zavodu večje ugodnosti kakor pri snlošnem pokojninskem zavodu. Pri tej zahtevi podpirajo najbrže nameščence banke in zavarovalnice, ker jih hočejo s tem priklopiti nase in jih tako prisiliti, da so mirni in tihi, kakor sužnji. Seveda je dobrotljivost le prazna, ker, če so banke tako naklonjene svojim uslužbencem, jih lahko tudi pri pokojninskem zavodu višje zavarujejo.
Pa tudi s socijalno - političnega vidika je krivo, če bi se to zavarovanje cepilo. Zavarovanje je popolnoma nezadostno, zavarovanje pa potrebno za vse delovne sloje, ne samo za zasebno urad-ništvo. Ce torej hočemo priboriti zadostno zavarovanje za zasebno uradnIŠtvo in tudi za vse drugo delavstvo, se moramo vsi delovni sloji strniti v močne organizacije ter sporedno in skupno izbojevati primerno zavarovanje za starost In onemoglost, to je splošno socijalno zavarovanje. Uradniki sami ne bodo riič opravili, oziral se ne bo nihče nanje, če bodo hlapčevali meščanskim strankam. Pokojninsko zavarovanje je skupna zadeva vseh delovnih slojev in pravo zasiomoo v boju za to bodo tudi zasebni uradnik! dobili le v naših strokovnih organizacijah.
Absolutno pa mora stati uradništvo na stališču centralističnega pokojninskega zavarovanja ter si pogodbenim potom zagotoviti ugodnosti, ki jih nudijo banke
in zavarovalnice svojim nameščencem. Če bi banke te ugodnosti hotele odreči, bi bil to dokaz, da tiči za dobrodelnostjo drugačen zajec.
Na shodu se je govorilo tudi o Delavski zbornici. Na zadnji anketi pri vladi so se postavili zasebni uradniki na separatistično stališče ter niso hoteli sporazuma z našimi delavskimi zastopniki. Tudi to je bilo napačno. Zakaj, če imajo ti ljudje, ki so tudi le delavci, kje skupne interese z delavci, potem jih imajo v Delavski zbornici. Moralo bo pač priti do tega, da se bodo tudi zasebni uradniki zavedali, da so le — mezdni delavci kakor ml.
Vsem strokovnim organizacijam na znanje.
Tajništvo »Strokovne komisije zU Slovenijo« je od oddelka za socijalno, skrb deželne uprave za Slovenijo prejelo nastopni odlok:
»Glasom začasnega taksnega zakona štev. 259 ter pravilnika za izvrleva-nje določil o taksah štev. 268 v »Uradnem listu« iz leta 1921 se plačuje v smislu tarifne postavke I. za vloge ali prošnje vobče ne glede na število in velikost pof taksa po 2 dinarja in za priloge vi smislu tarifne postavke II., ki se dodajejo prošnjam, vlogam itd., na primer prepisi vlog o stavljenih zahtevah delavstva do Podjetnika, taksa 50 par.
O tem se »Strokovna komisija za Slovenijo« obvešča s pripombo, da se morajo v zmislu člena I.. točka 4. citiranega pravilnika vloge toliko časa zadržati nerešene, dokler se ne opremijo z. zadostno takso.
Predpisana taksa se mora plačati tudi za brzojavno vlogo, in sicer mora pošiljatelj telegrama prilepiti kolek za brzojavko.
Resolucije in spomenice so proste takse.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Višji komisar . .	dr.	Mrak.
Tajništvo Strokovne komisije daje tem potom vsem strokovnim organizacijam na znanje predstoječi odlok. Razume se. da se je strogo ravnati po njem, ker bj drugače razne prošnje ostale nerešene.
Ne moremo si kaj. da ne bi k temu odloku pripomnili, da nam noče iti v glava kako pridejo strokovne organizacije do tega. da bi potom raznih taks vzdrževale oddelek za socijalno skrb. Vsa' -^^^Jgglgda^jTekoliko^presocijalna«.
Mezdna gibanja.
Maribor. Dne 14. septembra so stopili mizarski pomočniki ter strojni delavci v Mariboru vsled trdovratnosti mizarskih podjetnikov, ki ne puste ubogi delavski pari več živeti, v stavko. Tamkajšnje delavstvo ie namreč stavilo za sedanje čase jako skromne zahteve, a Še te so bile skoro v celem obsegu odklonjene. Nudilo se je delavcem le nekaj malega, kar pa seveda nikakor niso mogli sprejeti in to še posebno sedaj ne, ko stoji zima pred vratmi in je treba nabaviti sedaj to sedaj drugo. Iz tega lahko razvidimo, kako ljubijo kapitalisti delavce, raje jih vidijo umirati poleg sebe, kakor da bi jim ponudili košček kruha, katerega so seveda sami zaslužili. Zatorej poživljamo vse mizarske pomočnike ter strojne delavce, da ne potujejo v Maribor za nobeno ceno, dokler stavka ni končana, kar bo objavljeno v časopisih.
Shodil«
Shodi pivovarniških delavcev v Ljubljani. V sredo dne 14. t. m. se je vršil izredni občni zbor in volitev odbora se je i nadaljevala dne 21. septembra t. 1. v gostilni Fetan. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Slivar Rudolf, predsednik; Kalan Jožef, namestnik; Presetnik Franc, blagajnik. in Brus Alojz, namestnik; Rozman Jožef, zapisnikar, Letnar Ivan, namestnik; Južina Franc, Bregar Primož, Završan Matevž, Dolničar Marija, Jakopin Mihael, Letnar Franc, odborniki; Bratina Maks, Kolarič Jožef in Rozman Jožef v kontrolo. V nedeljo pa se je vršii shod pri Novem svetu, na katerem je predsedoval sodr. Štern, pri katerem so podali posamezni funkcijonarji odbora poročilo o dosedanjem delovanju podružnice pivovarniških delavcev. Blagajniško poročilo izkazuje za letos odposlano na centralo K 21.604,84 in v blagajni pa ostane K 7.397.54. Na shodu so poročali razni člani in objednem tudi narodni poslanec Tokan Ivan, ki je .obrazložil položaj v Libojah na Štajerskem glede štrajka kemičnih delavcev, ki se je prejšnji teden končal z lepim uspehom. Namesto da se delavstvu skrajša plača za 15%, kakor je hotelo podjetje, so po 7 tedenski stavki pridobili še čez 10% poviška na plači. Ob pol 12. uri zaključi predsednik centrale shod.
Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani. Ker polletni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ni bil vsled slabe udeležbe sklepčen, se ga sklicuje ponovno na nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih male dvorane Mestnega doma, z istim dnevnim redom. To pot bo sklepčen ne oziraje se na število članov.
Celje. V nedeljo, dne 25. septembra, ob 9. uri dopoldne se bo vršil shod stav-binskih delavcev v Celju v gostilni Zeleni travnik. Dnevni red:	1.	Čitanje	novih
pravil. 2. Stavbinska organizacija in njene naloge. 3. Socijalna zakonodaja. 4. Volitev odbora podružnice Celje.
Shod mlinarjev v Mariboru. V nedeljo dne 24. septembra se bo vršil ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu siiod mlinarjev v Mariboru, na katerem se do poročalo o pogajanjih pri pokrajinski vladi dne 21. septembra t. 1. v Ljubljani. Člani naj prineso članske izkaznice in knjižice s seboj na zborovanje. Vsi mlinarji Udeležite se shoda!
Ustanovni občni zbor Unije stavbin-skih delavcev za Slovenijo v Mariboru. iV nedeljo, dne 11. septembra se je vršil shod stavbinskih delavcev v Ljudskem domu v Mariboru, ki ga je sklicala nova Centrala iz Celja. Shod je otvoril centralni predsednik sodr. Zebič Valentin iz Celja, poročal pa je sodr. Leskošek. Po podanem referatu se je izvolil pripravljalni odbor in sicer: 1. Kramberger Simon,, predsednik; 2. Volker Mihael, zapisnikar; 3. Lešnik Avgust, blagajnik; 4. Stanec Peter. 5. Peršak Josip, preglednika; 6. Laško Ivan, 7. Ramer Jurij, odbornika. — Po prečitanju pravil Unije stavbinskih delavcev se je vpisalo takoj 250 članov, ki so v znak protesta izjavili, da ne marajo več biti v komunističnem Osrednjem društvu stavbinskih delavcev. Zbor odobrava ustanovitev centrale v Celju ter obljublja jo zvesto podpirati. — Zbor je nadzorovala policijska oblast.
Milanovvrh. Dne 14. avgusta se je vršil društven shod obenem z^ občnim zborom lesnega delavstva. Poročal je s. Bradeško iz Ljubljane, ki je v jedrnatih besedah orisal gmotni položaj delavstva ter krizo lesne industrije. Poživljal je nav-
zoče, da se organizirajo do zadnjega, ker le potem bo zmaga delavstva nad kapitalisti mogoča. H koncu se je izvolil nov odbor, kateremu želimo najboljše uspehe. Naša želja bi bila, da nas govorniki večkrat obiščejo v naših zapuščenih šumah ter nas nekoliko pozive, ker le tako bo i mogoč napredek na strokovnem kakor tudi na političnem in gospodarskem polju. Živele strokovne organizacije! ■ - -
Razno.
Volitve v obrtno sodišče ljubljansko
so za naše strokovne organizacije ugodno iztekle. V mali obrti so dobili naši kandidati skoro vse glasove, v veliki obrti pa veliko večino. Uradno pa rezultat volitev še ni objavljen.,
Jesenice. Član narodno-„socijalistič-ne“ organizacije, g. Ignacij Koritnik, je trosil po Jesenicah razne izmišljotine proti našemu sodrugu Martinu Jeranu. Ker so te razne 'obdolžitve padle tudi na javnih shodih, je pozvala naša kovinarska organizacija s. Jerana, da citira g. Koritnika pred sodišče. Sedaj je sodna razprava končana; s. Jeran je in z njim tudi naša organizacija dobila sijajno zadoščenje. Gosp. Koritnik je bil obsojen in mora plačati vse sodnijske stroške. — Laž ima kratke noge.
Narodna banka SHS izkzauje dne 8. septembra: novčanice v prometu znašajo 4,287.234,145 dinarjev (+ 93,677.655), kovinska podlaga 433,749.747,24 dinarjev (— 6,072.732,78). posoiila, ki jih je dala banica, 367,932.478,28 d.. (+ 50,038.916,09), Številke v oklepajih pomenijo izpremem-be od 1. do 8. septembra. Po tem izkazu vidimo da se ie število novčanic v prometu precej pomnožilo, a kovinska Dod-laga se je zmanjšala. — Tudi vizrok padanja naše valute*
Nova steklarna. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo osnovanje nove tvornice za steklo v Belgradu.
Carinski dohodki v letošnji proračunski dobi znašajo 786.312,718.24 dinarjev v srebru.
Koliko ?e živine v Jugoslaviji? Po zadnjem štejm imamo v Jugoslaviji 1 milijon 458.000 konj in mul. Vrednih 11.664 milijonov kron; 5.496.000 glav goveje živine. vredne 21.984 milijonov kron; 4,£49.000 svinj, vrednih 9698 milijonov kron; 2 milijona 448.000 ovac in koz, vrednih 489 milijonov kron. Celokupna vrednost vse živine znaša 46 milijard 278 milijonov 600 tisoč kron.
Lesene hiše na dunaiskem sejnin so zbudile pozornost vseh obiskovalcev cele j Evrope. Ministrstvo za socijalno politiko ie poslalo enega načelnika na Dunaj, da si ogleda vzorce teh hiš. ki so razstavljene na sejmu. In če so za naše razmere primerne m dobre, bo zahtevala vlada od Avstrije, da nam pošlje večje število teh hiš kot vojno odškodnino.
Nezaposlenost na Angleškem narašča. Po zadnjih uradnih izvidih je popolnih nezaposlencev 1,527.000, 400.000 delavcev dela tri dni na teden. Angleška vlada misli to težko gospodarsko vprašanje rešiti na ta način, da bo dovolila velike kredite tistim občinam, ki bi hotele pričeti z javnimi deli. pri katerih bi se uporabljali nezaposleni delavci.
Manganova in železna ruda v okolici Bitolja. Listi poročajo, da je pred kratkim izsledil g. Ilija Gjorgjevič, kavarnar iz Beograda, v okolici Bitolja večja ležišča manganove in železne rude. — Kakor znano, je ministrstvo za rude dovolilo, da 1 sme vsakdo, kdor hoče, iskati rude.
Na ljubljanskem mestnem magistrata
imamo obrtni referat (obrtno oblast), katera sprejema od inšpekcije dela v Ljubljani pritožbe zoper kršenje obrtnega reda, prekoračenje delovnega časa in noč nega dela. Toda ljubljanski „Amstschim-mer le površno preišče razne pritožbe ! zoper prestopke obrtnega reda in obstoječih odredb. Junija meseca tega leta je romala na obrtni referat neka pritožba podpisana s 36. pričami, katere so. strokovno dognale, da se je res izvršilo kršenje obstoječe naredbe o prepovedi nočnega i dela. »Amtsschimmel« je potreboval 73 j dni, da je odgovoril in sicer tako, da so i podpisane priče bile zbrisane s papirja, ter j se j’.h m nič vpoštevalo, še manj pa zasli-j šalo. Tozadevne preiskave pri mestnem j magistratu ljubljanskem niso dovedle do I kazenskega postopanja, „ker se kršitev i naredile o nočnem delu baje ni faktično ugotovila.** Kaj pa je bilo v resnici, ne vemo! Piič je bilo 36, pa niso bile popra-šane. ali je res bilo takrat ponoči delano ali ne! K temu ni potreba komentarja, za bodoče pa bodemo bolje pazili na gg. okrog ščitenja zakonov in naredb! Dela naj se pravilno in popolnoma nepristransko zoper vse osebe, naj si bodo katerekoli! Haksa nas uči, da delavski sloj, če stori še tak majhen pregrešek, ne more ubežati roki pravde, zato zahtevamo isto za vsakega posameznega delodajalca ne-glede na to. kateri stranki da Dripada in koliko premoženja da ima!
Ruski agronom Carin je iznašel nov način za pečenje kruha. Carin uporablja pri svoji metodi nezmleto zrno, ki ga samo v vodi zmehča in potem zgnete iz takega zrnja testo. Poročajo, da je kruh iz Carinovega testa za 50% redilnejši kot navaden kruh. Tak kruh so v zapadni Evropi in zlasti v Nemčiji sicer že prej poznali in priporočali, vendar pa se ni mogel udomačiti, ker je za naše dekadentne želodce pretežak, dasi ne more škoditi in je celo izvrstno preprosto zdravilo za marsikatere bolezni, ki nastanejo radi slabe prebave.
Zahvale.
Podpisana se zahvaljujeva za podporo, ki sta jo prejela ob bolezni od delavstva tovarne Union v Ljubljani In sicer v znesku K 589 (Jenko) in K 560 (Planinc) naj§rčneje vsem darovalcem. — Jenko Anton. Planinc Jožef.
Črna-Žerjav. Nadpazniku g. Govej-šeku, ki je dobrohotno nabral in mi izročil ob času moje bolezni znesek K 130 in vsem tovarišem darovalcem izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. — Krebs Franc.
Izdajatelj in odgovorni orednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Sprejmem takoj vec dobrih in treznih
usnjarskih
pomočnikov.
Za stanovanje preskrbljeno.
Tovarna usnja Aleks Pod vinec, Radeče pri Zidanmostu,