Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K P«dAHa»**sa itivilSia 10 ». Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana plBma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOatopna peti-vratiča' (širina 88 mm) za enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 54. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 7. maja 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. k. d.: UpravnlŠtvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Po deielnozborsklh dopolnilnih volitvah na Goriškem. Konec. Pri volitvi je moral dr. Gustav Gregorin pač občutiti nekoliko razočanja. Odpovedal se je svojemu poslanstvu v znak protesta proti (nezaslišanemu postopanju* dr. Gregorčiča, ki se je drznil razveljaviti pravilne volitve v veleposestvu. Nastopil pa je kot kandidat zopet pod geslom, da je goričkemu deželnemu zboru treba krepke, energične, brezobzirne kontrole in opozicije. V znak protesta bi sevoda morali volilci dr. Gregorina izvoliti z ogromno večino; no, zgodilo se je, da je pri dopolnilni volitvi dobil manj glasov nego pri prvotni volitvi. Slovesen protest je torej ostal precej na papirju, in ravno tako ostane sedaj na papirju energična kontrola v deželnem zboru. Ce kdo izmed goričkih politikov ne zna energične kontrole, je to dr. Gustav Gregorin. Smešen je bil torej protest in še bolj smešna bo sedaj kontrola. Ravno tako nesmiselna je bila seveda odpoved Andreja Gabrščeka «v znak protesta proti nasilstvu slovensko-klerikalne in iaško-liberalne zveze v goričkem deželnem zboru*. Edina kurija, ki je danes na Goriškem v naprednih rokah, je en cel poslanec v mestih in trgih, in na tega poslanca se tudi danes omejuje vse zastopstvo narodno-napredne stranke v deželnem zboru goričkem. Dr. Gustav Gregorin namreč nikdar ni bil naprednjak in za naprednost tudi nima Bobenega zmisla. On je rodoljub kat’ eksolea. Zato pa je Andrej Gabršček danes naprednjak kat’ ektokč.i. Volilci v trgih in mestih slovenskih so mali trgovci in obrtniki ter uradniki. Ti so pred vsem močno antiklerikalni in bi menda izvolili vsakega, kdor bi na antikleri-kalnem programu kandidiral. Na moralne ali PODLISTEK. Socialize* In vera. Predavanje dr. Henrika Tume dne 17. aprila 1910 V strokovni organizaciji kovinarjev na Jesenicah. Konec. Ker je socialno-demokratična stranka iaterkon-fesionelna, mora izključiti cerkev kot istovrstni faktor v državi ter stremeti za tem, da se cerkev odloči od države, ker mora biti vsaka cerkev, vsaka konfesija prosta in ne obvezna. Socialno-demokratična stranka mora biti proti zvezi države in cerkve, proti zvezi konfesije in politike tudi v svojem stremljenju po svobodnem razvoju človeka na poti izobrazbe. Cerkev v zvezi z državo izraža svoj ogromni in škodljivi vpliv na ljudstvo v tem, da potom države sili človeka takrat, ko mu je razum nerazvit, ko je nesposoben, sam iskati si prepričanje, da se potom spomina, torej mehaničnim potom, uči stavke in zapovedi gotove konfesije. Prav pravi veliki ruski mislec Tolstoj; «Ni večjega hudodelstva nad človeškim umom, nego ono, siliti nedoraslega otroka, da se mehanično uči gotovih verskih stavkov, ki ga oklepajo liki verige za celo življenje*. In isti mislec pravi: «Najhujšiboj inteligentnega človeka v sebi je tisti, ko zlomi te verige in išče svoje lastno prepričanje. Koliko orjaškega dela bi bilo človeštvu prihranjenega, ako bi se nežna mladina vzgajala v občečloveških čuvstvib, bi vzgajala svobodno prosti razum brez spon cerkvenih zapovedi*II druge kvalitete deželnega poslanca se pač ne gleda, glavna reč je, da je proti-farški. Goriški mali trgovci in obrtniki so dejanski najreakcionarnejši element v deželi, nepristopni za vsako res napredno idejo, nesposobni za vsak gospodarski napredek, in kakor je kmečka masa odvisna od duhovnikov, ravno tako in še bolj so oni odvisni od trške gospode. Trška gospoda, in med njo nekaj slovenske inteligence, se peča s politiko le za kratkočasje. Ako bi koga vprašali, zakaj je naprednjak, zakaj je liberalec, zakaj je strasten nasprotnik klerikalcev, zakaj še bolj strasten nasprotnik socialistov, bi seveda mož ne vedel povedati, marveč bi se ognil direktnem odgovoru z zavijanjem in napadanjem na neljube politične osebe. Kdor pozna slovensko trško inteligenco, tudi ve, da dobi med prostimi kmeti, ki se malo zanimajo za politiko, ali pa med delevci, ki aktivno Bastopajo, veliko več političnega razumevanja, nego pri oni. Ni dolgo od tega, ko se je eden prvih slovenskih naprednih inteligentov spravil v diskusijo o socializmu cele ure, koncem tega pa priznal, da sploh o socializmu ni ničesar čital ia se potem sam priporočal, naj se mu napove kaka knjiga, kjer bi dobil temeljne principe socializma. Prav klasičen eksempel politične indolence! — Ako je Andrej Gabršček sijajno zmagal, ni zmagal morda zaradi protesta proti počenjanju dr. Gregorčiča v deželnem zboru, in tudi ne zaradi lastne osebnosti, ampak zmagal je, ker je kandidat protifarške stranke. Njegov protikandidat pa je bil skromen posestnik, klerikalec, župan v edinem slovenskem mestu na Goriškem, kar je vipavsko-frančiškanski Sv. Križ. Sposobnega kandidata naprednjaki menda itak nimajo. V osebi Andreja Gabržčska pa je izražen neki prečudni simbol, ali bolje antifarški fetiš. S car vedo količkaj poučeni slovenski tržani, trgovci in inteligenca, da od leta 1902 naprej gospodari Andrej Gabršček absolutno v stranki in v RBBS9SB9S9S95SSB59SSB9BSSBS59S5BSS5SBSSSS zavodih in napravah, odvisnih od stranke, in vedo vsi, kako nezaslišana korupcija in terorizem se povsod vrši. Vedo vsi, kako je napredna stranka zavozila in kako so napredni ekonomični zavodi na robu propada — vse po brezglavosti vodstva in brez veste osti, ki meji ob nepoštenost. Vedo, odkod izvirajo vsi slovenski konkurzi in vsa socialna mizerija. No, fetiš še danes drži, dokaz, da je fetišizera še vedno najtrdnejša vera od pravekov, pa do današnje pro-bujene ere. Napredna stranka bo torej imela v deželnem zboru svoj fetiš, in da je ta pridobil s tem tudi imuniteto, je morda še edina praktična pridobitev zanjo. V deželnem zboru bo torej poslovala še daljših & let slovensko-klerikalna in laško-liberalna zveza. Imajo 18 glasov, proti sebi pa 6 glasov precej zmerne opozicije laške klerikalne stranke, ki po vseh znamenjih dobro ve, da ji pri prihodnjih volitvah docela odklenka in proti peterim slovenskim agrarno - narodno - naprednim poslancem. Agrarni poslanci bodo predstavljali bržkone nekoliko ovčjo potrpežljivost, dr. Gustav Gregorin bo igral razžaljenega narodajaka, Andrej Gabršček pa bo skušal obračati kot edini up napredne ideje na Goriškem pozornost nedoraslih poslušalcev deželnozborske dvorane nase. In tako fmita la comedial Volitve v tržaško okrajno bolniško blagajno. Borba, ki se je začela na celi črti ob priliki volitev v tržaško okrajno bolniško blagajno«, se bo končala — kakor se je že prej znalo — z zmago socialno-demokratične stranke. Obrekovalcem je zlezlo srce v hlače. Naši nasprotniki so se bahali že takorekoč z gotovo zmago. Zdaj pa, ko se bliža čas, da pokažejo svojo moč, so izgubili pogum ter jo popihali z bojišča. Pagninijanci — to je firma, pod katero se zbirajo vsi nasprotniki socialno-demokratične stranke Ako je socialno-demokratična stranka kot praktična stranka za ločitev cerkve od države, zato pa ni izključeno, da ista stranka priznava, da je konfesija plod razvoja človeške izobrazbe in da je konfesija kakor državno pravo dajala možnost, siliti človeka do višje izobrazbe. Kakor država ni nič drugega kot prisilna organizacija, da se uveljavijo, gotova razmerja človeka s človekom, tako tudi cerkev ni nič drugega kot prisilna organizacija, ki človeku vsiljuje gotove oblike vere. Kakor je država bila najmogočnejši faktor, da so se razvili posamezni sloji človeštva do višje stopnj j, tako jr cerkev imela isti vspeh. In kakor sociaino-dem atična stranka stremi za tem, da pride do veljave v državi kot sredstvo, da uvede drug socialni red med človeštvo, tako hoče izločiti prisilno versko organizacijo potom konfesije in cerkve in na njeno mesto postaviti v prosti državi harmonično izobrazbo človeških čustev, človeškega razuma in človeške volje na podlagi izkušenj, spoznanja in razvoja človeštva po vsej zemlji. Kakor je socializem sam v bivstvu novo svetovno naziranje in nova vera, tako socialna demokracija ne more biti nasprotnica vere. Kakor je klerikalizem predstavitelj socialne zlorabe vere, tako mora biti socialna demokracija nasprotnica klerikalizma, in kakor vidi v državi glavno sredstvo organizacije človeštva, tako mora delati nato, da se odvzame izobrazba čuvstev cerkvam kot posebnim prisilaim organizacijam, da more to izvesti v državi, potom svobodne šole. Ako pa se Vas kot socialne demokrate skuša zivajati pri Vaših zborovanjih in nastopih na polja vere in konfesije, odklanjajte od sebe vsako diskusijo. Socialno-demokratična stranka stremi po politični moči in ima v to svrho politične organizacije. Bojuje se proti premoči ia zlorabi kapitala in ima v to svrho strokovne organizacije. Eao in drugo polni danes še vse predale gibanja in stremljenja delavstva, in lahko rečemo, velikega dela človeštva. Dovolj je, ako se delavstvo z vso silo in zedinjenjem loti in drži tega dela. Vprašanje teorije socializma, novega in starega svetovnega naziranja pa ne spada v diskusijo praktične politične in ekonomične stranke, marveč spada na polje višje izobrazbe. Neohodno potrebno je, da se delavec zaveda, kaj je vera kot religija, kaj je klerikalizem, konfesija, država, in dokler tega ne ve, ne more reči, z zavestjo, da je socialist. Dovolj pa je za priprostega delavca, da je socialni demokrat, to je član armade, ki hoče uveljaviti boj za politično in ekonomično moč, končno tudi principe socializma v človeški družbi. Eno veliko silo, čuvstveno silo, versko silo čuti vsak delavec in vsak trpin z vso svojo dušo, in to je čuvstvo solidarnosti, tovariša in ljubezni do svojega bližnjega. V tem se združuje eden temeljnih momentov socializma z novim, praktičnim, političnim in ekonomičnim delom v organizaciji, Zato pa mora biti prvi in zadnji klic vsakega delavca trpina: •Proletarci vsega sveta, združite sel* — ki 10 govoriti že v prihodnji zmagi in ki so zahtevali volilno pravico za «10.000 svojih pripadnikov*, so bili pivi, ki so se umaknili z bojišča, češ, da jim ni mogoče vstrajati v boju, ker da socialno-demokratično vodstvo okrajne bolniške blagajne takorekoč naravnost terorizira člane. Iz tega vzroka da oni odstopajo od nadaljne borbe ter da vlože protest proti vodstvu okrajne bolniške blagajne in da bodo zahtevali, da se sedanje volitve razveljavijo. Obenem so poslali tudi brzojav na ministrstvo, v katerem protestirajo proti (terorizmu* socialno-demokratičnega vodstva, ki je sedaj na čelu okrajne bolniške blagajne. Ampak mi vemo prav gotovo, da ni to vzrok, da se ta gospoda ne udeleži volitve. Glavni vzrok tiči v tem, da od 10.000 reklamacij, ki jih je vložila Pagninijeva stranka, nima pravo glasov niti 3000. Teh 10.000 glasov je nabrala Pagninijeva stranka med vsemi sovražniki socialno-demokra-tlčne stranke, med liberalci, mazzinijanci, anarhisti i. t. d. Pa stranka, ki je zahtevala, da se d& italijanskim podanikom volilna pravica z 21. letom, češ, da so v Italiji polnoletni z 21. letom, ta stranka se je ustrašila svojega «fijaska» ter je sklenila, vzdržati se volitev. Kakšno vlogo pa so hoteli igrati pri teh volitvah slovenski narodnjakarji, oziroma njih krumirska N. D. O. P Ti zavezniki Pagninija in C'madorija, čeravno znajo, da nimajo kaj iskati pri okrajni bolniški blagajni, ker nimajo tam svojih pristašev, kajti slovenski delavci, ki so včlanjeni v okrajni bolniški blagajni, se večjidel socialni demokratje, so hoteli tudi tja utakniti svoj nos, z namenom, da bi škodovali socialni demokraciji. Ti krumirji, ki hočejo vedno dokazovati, da jim je pač vseeno, če upravlja okrajno bolniško blagajno socialna demokracija ali pa kdo drugi, so imeli ravno iste pole za reklamiranje volilne pravice, kakor Pagninijeva stranka in stranka delodajalcev, samo da so zbrisali delodajalce pa dopisali N. D. O. Eden voditeljev te krumirske organizacije pa je bil na avdienci pri Pagniniju ter mn razjasnil, kakšne pogoje bodo stavili socialni demokraciji, če bo hotela, da ti kumirji glasujejo za njo, in da bodo takrat hoteli imeti pismeno obvezo in ne kakor se je godilo dosedaj, da so glasovali ž njimi, ne da bi imeli kakšne koristi od tega. Njih pobožne želje se pa ne bodo nikdar izpolnile, ker se socialna demokracija ni dosedaj nikdar vezala z nobeno nasprotno stranko, še manj bi se vezala stranko krumirjev, kakršna je N. D. O. Kaj pa se je zgodilo P Tem junakom, ki so se že videli v vodstvu tržaške okrajne bolniške blagajne, je tudi zlezlo srce v hlače kakor Pagnini-jancem ter so tudi oni sklenili, ne udeležiti se volitev. Vložili so namreč tudi oni reklamacije za volilno pravico za nekaj črez 1000 svojih pristašev, od katerih bi imelo volilno pravico morda nekaj okrog 200. Ker so videli, da se Pagninijeva stranka ne udeleži volitev, so tudi oni sklenili se vzdržati. V to svrho so sklicali za sredo zvečer javen shod, da povedo svojim pristašem in da (protestirajo* tudi oni proti (terorizmu* dr. Puecherja in socialno-demokratičnega vodstva blagajne. Shoda se je udeležilo 160 oseb, Katerim je podpredsednik N. D. O. dr. Bračič tolmačil, zakaj se ne udeleže volitev. Tolmačil in kritiziral je na dolgo in široko § 29. štatuta bolniške blagajne, katerega da dr. Puecher popolnoma napačno tolmači ter da s pomočjo tega paragrafa terorizirajo druge stranke, ki se imajo udeležiti volitev. Shoda se je udeležil tudi (tovariš* dr. Rjrbar, ki je grajal postopanje socialne demokracije in ' rekel, da se takšnega terorizma sploh ne spominja pri nobenih volitvah. On da je imel priliko udeležiti se raznih volitev, ki da so se vodile na nezakoniti podlagi, ampak takšnega terorizma da ni videl. Grajal je socialno demokracijo, katera je vedno očitala liberalni stranki, da je kamori-stična, a sedaj da je socialna demokracija še slabša nego ista liberalna stranka. Zaključil je svoj govor, rekši: mi smo se borili že s slabšimi nasprotniki, pa se bomo tudi proti socialni demokraciji in v to nam pomagaj Bog in trača junaška I Za njim je govoril Godnik, — ta v vsakem pogledu propadli tipus, ki je hotel pristopiti tudi k socialni demokraciji, ko so ga narodnjaki zapodili iz svojega tabora, se mu ni posrečilo. Pa bi se rad sedaj maščeval nad njo, — ter je čenčal razne neumnosti in ponovil govor dr. Bračiča. Na koncu je pa izustil insinuacijo, za katero bi bilo treba prisiliti ga, da jo dokaže. Rekel je namreč, da se socialna demokracija ne sramuje niti naj-podlejšega sredstva za dosego zmage pri sedanjih volitvah, tako n. pr. da ima svoje ljudi, ki kupujejo legitimacije po 20 vinarjev v plavžih v Skednju. Ta propalica se drzne torej na takšen podel način blatiti socialno demokracijo, lfi mu sicer ne zamer mo, ker je bil gotovo pijan kakor navadno, a pijan človek ne ve, kaj govori. Moramo le čestitati dr. Rrbaru, da je prišel v takšno družba. Tako se je končala ta borba nasprotnih strank, ki so se že veselile zmage nad socialno demokracijo. Politični odsevi. V Ljubljani, 6. maja. * Državni zbor se zopet shaja. Po zaslugi vlade je raztegnil počitnice zopet prav po nepotrebnem. Na dnevnem redu prve seje je vladna predloga o definitivni reformi opravilnika. Kakor znano, je bila lani izprememba državnozborskega opravilnika po Krek-Kramafevem predlogu le provizorično sklenjena za eno leto. Takrat je šlo pravzaprav le zato, da dobi Slovanska Enota, ki je gonila svojo nesmiselno obstrukcijo, most, po katerem bi se mogla vrniti na delo. Ker je bila reforma le provizorična, so se za eno leto lahko sprejele tudi nekatere določbe, ki jih trajno ne bi mogla trpeti nobena svobodomiselna stranka. Sedaj je pa vlada izdelala načrt, po katerem bi se imel opravilnik trajno reformirati. Tu je treba ločiti načelno stališče pa podrobna vprašanja. Načeloma je stari opravilnik nedvomno potreben iz-premembe. V posameznostih je pa v vladnem načrtu motjo nesprejemljivega. Po njeni predlogi bi moral predsednik dobiti naravnost absolutistično moč in vladi ne bi bilo treba nič druzega kakor uslužnega predsednika, pa bi imela parlament v žepu. Načrt vlade je torej potreben popravkov; to se seveda opravi s stvarno debato. Vendar kaže, da bo v parlamentu zopet buija. Češki radikalci, katerim uhajajo pristaši trumoma iz stranke, bi zopet radi odvrnili pozornost ljudstva od svojih grehov in zato napovedujejo, da bodo obstruirali reformo opravilnika. Prav lahko je mogoče, da pride vsled tega do kravalov v zbornici. * Poilaneo profeior Maiiryk je imel v sredo v Pragi shod, na katerem je govoril o politi finem položaju. Naglašal je potrebo češko-n em-škega sporazuma, češ, da je sedanji češko- nemški boj že nevaren dostojnosti parlamenta. Ceško-nemški sporazum bi koristil politični svobodi. Po Masarykovem mnenju se na Dunaju že opaža, da so Čehi in Nemci siti prepira. Masarjk je tudi zagovarjal reformo opravilnika. * Hrvaški sabor je bil sklican za sredo. Toda seja je bila nesklepčna. Navzočih je bilo samo 28 poslancev. Vsled tega se je seja odgodila na soboto. 41 Razpis ogrskih volitev se baje razglasi dne 7. t. m. * Kandidatov so na Ogrskem doslej postavili: Khuen - Hedervaryjeva stranka 351, Justova stranka 180, Košutova 145. ljudska (klerikalna) stranka 58, Rumuni 48, Slovaki 32, Nemci 11, na podlagi avstro-ogrske pogodbe stoječi divjaki 32, na podlagi ločitve stoječi divjaki 17.1 * is Koiutovo stranko je izstopil bivši poslanec Aladar Burgyan, ki kandidira v Kesmarku, češ, da se v stranki ni ohranil čist program. * Is Egipta dohajajo v London zelo vznemirljiva poročila, ki napovedujejo, da se pripravlja v Egiptu revolucija. Položaj je že tako napet, da se že boje vmešavanja Nemčije, če Angleška krepko ne poseže vmes. Glede na neugodni položaj v Egiptu je angleški kralj Elvard nenadoma zapustil Biaric. * Finski deiainl sbor je na zadnji seji odklonil zakonske načrte, po katerih se ima uničiti fiaska samostalnost. Seveda se car in ruska vlada ne bosta ozirala na to. * (Svoboda* V Rusiji. V ruski dumi se pripravljajo zakoni, ki Ztdom popolnoma zapro vrata do izobrazbe. Vzeti jim hočejo sploh vsa državljanska prava in jim onemogočiti vsako sodelovanje v državnem in socialnem življenju. Izključiti jih hočejo od obiska sredojih in visokih šol, odvzeti pravico do odvetniške, zdravniške in uradniške službe. Po teh zakonih ne bodo smeli biti na delu na ni-kakem podjetju, ne bodo smeli izdajati listov, sploh ne bodo smeli biti v nobeni javni službi. * 0 fStaji v Albaniji se poroča: Vodja vsta-šev Idris Sever je v enem zadnjih bojev padel. Odposlanci Arbanasov s Kosovega se trudijo, da bi spuntali Arbanase v okraju Malisija. V Peči, Prizrenu in Mitroviči se je razburjenje poleglo. — Uradna poročila turškega vojnega ministrstva pravijo, da je v bojih koncem aprila, ki so se končali s tem, da so Turki zasedli sotesko Kačanik, padlo na turški strani strani 24 vojakov in 3 častniki, ranjenih pa je 89 vojakov in 5 častnikov. Vstaši da so imeli 500 mrtvih. V boju ob prehodu Cernajevo so imeli po poročilih ministrstvi vstaši 250 mrtvih, dne 1. maja pri Nikovčem pa 50 mrtvih, dočim sta bila na turški strani le dva vojaka lahko ranjena. Ta vest pač ni zelo verjetna, čeprav je uradna. Turška rlada tudi zanikuje, da bi bili turški vojaki zažgali več arbanaških vasi. Umetnost in književnost. : Modemi politični raivoj. Društvo (Ljudski oder* v Trstu je izdalo lično knjižico, ki obsega troje poglavij in sicer: Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj — Cilji socializma. Priredil jih je sodrug dr. Ferfolja po predavanjih, ki so jih imeli v Trstu znani sodrugi dr. Renner, dr. Danneberg in Winarsky. 2e imeoa predavateljev in urednika jamčijo, da je knjižica zanimiva. Cena je 20 vinarjev. Naroča se pri (Ljudskem odru*, Trst, ulica Boschetto 5. BPS9 Savičev pesimizem. Daije. Hrastovi Tonki je bilo devetnajst let. Stanovala je pri neki teti v mestu; staršev ni imela. Teta ni bila siromašna, toda jako sitna je bila in Tonka ni imela pri njej nič posebno dobrega. Stric se sploh ni menil za njo. Kar je dekle dobilo, si je pravzaprav pošteno zaslužilo, kajti v hiši je Tonka delala, kakor bi bila najeta, šivala je, vezla, likala perilo, pisala tetina pisma. Ko je po smrti svoje matere prišla v tetino hišo, je bila v štirinajstem letu. Dotlej je bila v zavodu za meščanska dekleta, a ker ji starši niso zapustili premoženja, je teta hotela, naj postane šivilja ali pa modistka. Tonki je bilo to jako žal, ker se je rada učila. Ali ni mogla oporekati. Dve leti se je res hodila učit za modistko. Tudi tukaj je bila jako pridna, vendar ni mogla pozabiti svoje želje, da bi prišla zopet v šolo. Neprenehoma je mislila, kako bi izvršila svoj namen. Dekle je imelo za čudo železno voljo in v dveh letih je dosegla svoj cilj. V tem času se je izučila svoje obrti. Obenem si je tudi prihranila malo vsotico. Teta ji je dajala vsak dan nekoliko novčičev za južino. To je bilo od neznane zapuščine Tonkine matere. Raznašati je morala gotove klobuke in včasih je dobila zato kakšno desetico. Zadnje mesece je delala tudi čez uro, kadar je bilo mnogo naročil in »madama" ji je dajala malo odškodnino za to. Vse to je prihranila. Koncem druzega leta jo je .madama" oprostila, a nagovarjala jo je, naj ostane pri njej kakor pomočnica, kajti Tonka je imela jako fin okus za ženske klobuke in gospa je dobro vedela, da bi mnogo pridobila z njo. No, dekle je hotelo sedaj izvesti, o čemer je sanjalo ves čas, kar je bilo izstopilo iz šole. Prav tedaj je bila ustanovljena višja dekliška šola. Tonka ni imela več miru. Obljubila je ma-dami, da ji bo pomagala, kolikor ji bo dopuščal čas in modistka je bila zadovoljna. Teto je pa vprašala, ali ji je ljubše, da ji plača stanovanje in hrano, ali da ji pomaga v domačnosti ? Teta je mrmrala nekaj o muhah mladih deklet, ko pa je videla, da ne vspe proti Tonkini volji, je dejala, da se ne da tako osramotiti, da bi jemala denar od dekleta. In tako je šla Tonka zopet v šolo. Po dnevi je v prostih urah pomagala doma; po noči je delala za modistko. In vendar je bila v šoli vedno j med prvimi. I Ne more se reči, da je bila izredna krasotica, vsekako pa je bila lepa deklina, kateri je zdravje in veselje gledalo iz modrih, velikih sijajnih oči. To je bilo tisto dekle, ki je tako odločno obsojalo pesimizem. Savič je drugi dan prinesel pisanke v šolo in jih vrnil dekletom. Najprvo je hotel takoj izprašati Tonko, ali zdelo se mu je neumestno, da bi storil to v šoli. Potem pa zopet ni vedel, kdaj bi bil primeren čas zato. Na ulici je vendar ne j more pričakati. V šoli je ne more zadrževati. A bilo mu je, kakor bi moral govoriti žnjo. V šoli jo je dobro pogledal. Iz teh oči je sijala nenavadna prostodušnost in njemu je bilo, kakor bi se pregrešil, ako ji ne bi povedal resnice. Bojje, da jo izve sedaj, nego da živi v , fantastičnih iluzijah, pa pade potem naenkrat iz oblakov na trdo zemljo, kakor se je zgodilo njemu. Sicer ne ve prav, zakaj se briga prav za njo. Opraviti ima z mnogimi optimisti, a vsakemu pušča njegove domišljije, ker se je davno prepričal, da ne doseže ničesar s svojimi teoretičnimi dokazi. Že davno se drži načela, da je najbolje, ako prepuščamo ljudi same sebi; praktični dokazi življenja jih morajo izpreobrniti. Zakaj naj radi Tonke dela izjemo? Eh, no. Je Že tako. Rad bi jo poučil; ali kje naj dobi priložnost za to? Dolgo je premišljeval, a ni našel nobene prave poti. Tedaj mu je slučaj prišel nasproti. Nekoč je šel po ulici in brez namena se je ustavil pred prodajalnico ženskih klobukov. Med oknom je videl klobuk s čudnimi okraski. Tudi moda se je polastila umetniške secesije in ta klobuk je bil uprav secesijonističen. Bilo je na njem res nekaj umetniškega. Zato se je zagledal vanj. Rabite, če imate nahod, če ste hripavi, zasližebi in težko dihate, fellerjev illiid z Znatuko »Elsafluidt. Prepričali smo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu i. t. d., o njegovem zdravilnem in kače) tolažečem vplivu. Tucat sa poskužnjo & kron, dva tucata 8 kron 60 vinarjev franko, Izdeluje ga la lekarnar E. V, Feller v Stubici, KUin trg St, 952 (Hrvatko). Domače vesti. — Zt ljubljaskega žaptoa je bil na zadnji seji zopet izvoljen g. Ivan Hribar. Na tem seveda ni nič čudnega, ker ni za liberalno stranko nobenega povoda, da bi ne izvolila vnovič onega, ki je bil že petkrat zaporedoma iz njenih vrst izvoljen za župana. Nekoliko bolj čuden je pa bil slavnostni govor, s katerim ga je pn izvolitvi pozdravil podžupan g. dr. Tavčar. 2e začetek je bil neupravičen. Govornik je namreč dejal: «V šestič te kliče danes Ljubljana na stol svojega župana*. To ni bilo resnično. Gosp. dr. Tavčar bi bil labko dejal: •Kliče te uarodno-napredna stranka*, ali pa «kliče te liberalni občinski svet*. Koga bi Ljubljana klicala na stol svojega župana, je pa za sedaj skrivnost, katere ne pozna nihče. Kajti pri volitvi svojega župaaa nima Ljubljana besede. Ljubljana si bo šele tedaj volila svojega župana, kadar bo uveljavljena splošna volilna pravica za občino. Mogoče, da bo tudi tedaj izvoljen Hribar; tedaj bo dr. Tavčar lahko dejal: Poklicala te je Ljubljana. Sedaj pa so ga poklicali samo jerobi Ljubljane in to je precej velika razlika. A dr. Tavčar je dejal še nekaj drugega, kar je tako neoukusno, da človek res ne razume, kako je moglo uiti iz ust estetiku Tavčarju. Rekel je namreč županu: (Ljubljana brez tebe živeti ne more in tudi živeti noče ...» Mi želimo gospodu Hribarju prav odkritosrčno dolgo življenje. Ampak umrjoči smo vendar vsi. Takih čudnih egoistov pa končno vendar menda ni med nami, ki bi želeli, da naj ogenj in žveplo pokonča Ljubljano, kadar nas ne bo več. Bilo bi nemara tudi mogoče, da bi se Ivan Hribar naveličal županovanja, kakor so se ga naveličali v časi že drugi. Ali bi morala tedaj res zemlja pogoltniti Ljubljano? V rimski dobi so cesarji zahtevali od ljudstva božansko slavo; njihovi kipi so se morali, postavljati v hrame in oboževati so se morali kakor bogevi. Na to šego spominja vnebopovzdigovanje sedanjega ljubljanskega župana. A ko se je to godilo v Rimo, je šlo z Rimom navzdol. — Za podžupana ljubljanskega je vnovič izvoljen dr. Ivan Tavčar. — Za preblvalatvo v Sumadiji, ki je oškodovano vsled zadnje velike povodnji v Srbiji, je ljubljanski občinski svet dovolil 1000 kron podpore. — Konflikt t ljubljanskem občinskem svetu je nastal zaradi oddaje mizarskih del za novo obrtno šolo. Po poročilu odseka se je oglasilo več ponudnikov, med njimi tvrdka T 6 a n i e s, ki zahteva 64.064 kron, in pa združeni mizarji Primožič, Škafar in tovariši, ki so dražji za 2687 kron. Poročevalec Turk je predlagal, naj se dela oddajo T 6 n n i s u, ker je najcenejši. Temu je nasprotoval dr. Or a že n, češ, da mora občinski svet podpirali domače obrtnike. To stališče je zastopal tudi dr. Tavčar in občinski svet je sklenil oddati dela omenjenim združenim mizarjem. Toda ta sklep je takoj ustavil župan Hribar, češ da je nemoralen, nepravičen in občini na škodo. Združeni mizarji — pravi župan — so bili v začetku za celih 14.000 kron dražji, šele ko so izvedeli, kako po ceni je TOanies, so znižali svojo zabtevo. «Ti slovenski obrtniki so pri vseh ponudbah dražji.* Ce se je občinski svet res hotel ozirati na slovenske obrtnike, naj bi bil vpo-števal »Zadrugo slovenskih mizarjev*, ki je ponudila ceneje nego omenjeni združeni mizarji, a te ponudbe ni poročevalec niti omenil. Dr. Oražen je izjavil, da bo na prihodnji seji odgovoril na županove očitke. — Mi se za danes ne bomo vmešavali v ta konflikt. Le nekaj moramo omeniti. Občinski svet se ozira na ponudbene cene, na interese obrtnikov, nismo pa še slišali, da bi se oziral tudi na interese delavcev in to bi bila vendar tudi njegova moralna dolžnost Kadar se oddajajo taka dela, bi se občinski svet že labko nekoliko pobrigal zato, pod kakšnimi pogoji morajo delavci delati pri onih podjetnikih, katerim oddaja mesto svoja dela. Ker je v občinskem svetu nekoliko gospodov, ki bi radi veljali za socialne politike, jih opozarjamo, da imajo sedaj priliko, dokazati svoje socialno mišljenje. —■ 0 fetrajku stavcev v Gorici, ki ga je povzročil v lastni tiskarni lastnik «So če», smo poročali prejšnji teden. in o dveh dušah, ki živita v tem lastniku v najlepši harmoniji, d asi sta si di-amentralno nasprotni. Rekli smo, da se ena dula topi navdušenosti za narodnost slovensko, druga pa v koprnenju po profitu. Lastnik «Soče» se je 30. aprila razjezil nad našim poročilom in izjavil, da ■mo mi lagali in zavijali. Takim izjavam lastnika «Soče» je pa treba vselej pogledati na dno, potem se opati, da je resnica ravno nasprotna tistemu, kar je izjavljal. Tudi v tem slučaju je tako! Resnica je da ni sodrug Gallini nikegar silil v štrajk v tiskarni «Soče», ampak da je bil itrajk naravna posledica nastopanja lastnika. Resnica je, da ta lastnik sovraži italijansko nevednost in da v tem obstoja njegovo slovensko rodo-ljubje; laž pa je, da bi sodr. Gallini mrzil ali celo sovražil Slovence in slovenski jezik: saj je bolj izobražen in bolj plemenit, nego patentirani narodnjaki na laški in slovenski strani 1 Resnica je, da se je stavec, ki si ga je lastnik «Soče» ordi-Hiral iz Italije, ne da bi bil vprašal pri posredovalnici doma ali v Milanu, prostovoljno pridružil štrajku, ko so mu tovariši razložili zadevo. Laž pa je, da so ga terorizirali štrajkujoči. Lat je, da je tega stavca pustila organizacija na cesti brez denarja, Gabršček pa ne da bi bil v to primoran, da mu je dal denar, da je plačal, kar je potrošil, in mogel oditi. Resnica je, da je organizacija, dasi ni bila dolžna niti primorana, dala temu stavcu podporo, ker ga je Gabršček na cedilu pustil; r e s je, da je bil Gabišček nrimoran na mu-nicipiju, da je plačal t^ nu stavcu šele po dveh dneh, kar mn je bil dolžan, da je stavec mogel oditi! Slava narodnjaku Gabričeku, da tako dela z regnicolom, ki si ga ordinira iz Italije za drag denar, da mu množi profit I — Na druge manjše laži ne reagiramo; saj vemo, da je absolviral lastnik «Seče> klerikalno žurnalistično šolo z odliko. Pribijemo pa iH-famnost, kakršne je zmožen le tako podel značaj, kakor diči onega, ki odgovarja v «Sofii» na našo notico. Da je ima svojo prvo izkušnjo v četrtek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društv. prostorih, Šelenbnrgova ulica 6. — Vse priglašene sodruge in sodrugmje prosimo, da se je točno udeleže. — Poučevalo se bo v teoriji. — Nove člane sprejema zborovodja sodr. St. Lehpamer vsak dan od 6.-7. ure zvečer v društvenih prostorih. Zadnje vesti. Za ponesrečene ? Srbiji. V Ljubljani se je sestavil odbor, ki pozivije prebivalstvo, da priskoči v pomoč srbskemu ljudstvu, ki je prišlo vsled katastrofalne povodnji v Sumadiji v silno bedo. Ker smo dobiU oklic iele ob zaključku lista, ga ne moremo priobčiti v celoti. Predsednik odbora je župan Hribar, blagajnik pa trgovec Nikola Novakovič. Driavnl ibor. Dan a j, 6. maja. Današnja seja poslanske zbornic., se je ičela prav tako, kakor se je pričakovalo. Na d nem redn je bila vladna predloga o definitivni izpremembi poslovnika. Češki radikalci so predlagali naj se ta točka odstavi z dnevnega reda. Ostali so pa s svojim predlogom zelo osamljeni, kar so itak mo- rali že prej vedeti. Ž njimi so glasovali samo bu-kovinski Rusini, pa dva češka agrarca. Ceško-radi-kalni komediantje so iz tega dejstva, ki ni moglo presenetiti nikogar, (izvajali posledice*. V zbornici so uprizorili edino burko, ki jo znajo: začeli so se dreti in razsajati. Velikega uspeha niso dosegli s tem. Prekinila se je seja, kar bi se bilo itak zgodilo, da so se mogli vpisati govorniki. Ko se je seja zopet otvorila, je dobil besedo baron Bienertk. (O njegovih cenenih modrostih se zmenimo posebej. Op. por.) V klubu so pa češ. radikalci «konstatirali», da ne nabaja njihova politika podpore v Slovanski Enoti in so raradi tega sklenili, da izstopijo iz Enote. — Za ministrskim predsednikom je govoril poslanec Seitz, ki je izjavil, da priznavajo socialni demokratje potrebo reforme opravilnika, ne strinjajo se pa s posameznimi določbami vladnega načrta in bodo naznanili svoje izpreminjevalne predloge v odseku. Potem je govoril nemški nacionalec Weidenhoffer, ki je precej tarnal o zatiranju Nemcev. Vstaji V Albaniji. Carigrad, 6. maja. Iz Albanije prihajajo mirnejše vesti. Armada gre za tem, da obkoli ostanke vstaških čet in jih z la ko to prisili, da se vdajo. Novih čet ne pošiljajo v Albanijo. V Peči in Prizrenu je mir. Tuintam naznanjajo prebivalci «hujskače>. V Kačaniku, Verisovieu in Giljamu je razglašeno vojno pravo. Solun, 6. maja. Razširjena je govorica, da je Djakova v rokah vstašev. V Prizrenu se boje napada od Djakove. Od Gornje Morave se sliši grmenje topov, tam se baje razvija večja bitka. Carigrad, 5. maja. Blizu Giljama so vslaši naskočili turški transport s strelivom, ubili šest vojakov in ranili 16; 120 so vzeli orožje in zaplenili 48 zabojev patron. Katastrofalen potres. London, 6. maja. Iz Novega Jorka se brzojavlja, da je v Nikaragvi potres uničil mesto Kartago. Skoraj vse hiše so razdejane. Več kakor 500 oseb je pokopanihpod razvalinami. Poslano. Vsled nekega neljubega slučaja, ki bi utegnil pri nekaterih sodrugih povzročiti popolnoma napačno mnenje, se čutim dolžnega, podati somišljenikom sledeče pojasnilo: Na predvečer prvega maja me je, kakor že mnogokrat, doletela naloga reditelja pri slavnostni predstavi v areni .Narodnega Dama*. Po dogovoru med pevskim in dramatičnim odsekom je vodstvo .Vzajemnosti* odkazalo pevcem posebeni prostor v dvorani, da se jim ni bilo treba zbirati iz vseh kotov in motiti gledalcev, kadar so imeli nastopiti. Določene so bile v ta namen mize na levi strani dvorane, kjer se niso mogli postaviti stoli v vrstah, odkoder so pa pevci labko skupaj in ne da bi ovirali občinstvo, prišli po najbližji poti na oder. To je bilo že zaradi tega potrebno, ker so morali pevci nastopati parkrat tudi med igro. Moja naloga je bila med drugim tudi ta, da pazim, da ostane Usti prostor rezerviran pevcem. Približno pol ure pred začetkom predstave, ko je bila še polovica arene prazna, je prišla v družbi treh ali štirih drugih sodrugioj tudi sodru-ginja Ružena Kristanova. Ko sem opazil, da so siučajuo zasedle prostor, ki je bil namenjen pevcem, sem po svoji dolžnosti pristopil in razložil stvar s prošnjo, da bi si izbrale druge prostore. Vse sodruginje so vstale brez ugovora, češ, da niso vedele. In ko so vprašale, kam bi sedle, sem jim pokazal prostor v sredini dvorane, ki je bil brez dvoma ugodnejši, ker se z leve (rezervirane) strani komaj vidi na oder. Kam so pozneje sedle, ne vem, ker nisem imel časa paziti na to. Kakor omenjenim sodruginjam sem moral pozneje tudi drugim sodrugom in sodruginjam, ki so siučajuo sedli tjakaj, povedati, kar sem bil povedal že prvim. Toda sčasoma se je arena tako napolnila, da je povsod začelo primanjkovati prostora. Nazadnje ni pomagalo nič drugega, kakor da se je vendar nekoliko gledalcev, ki jim je bilo žal oditi, stisnilo k pevcem. Krivda, če se sme v takem slučaju sploh rabiti izraz .krivda*, je edino v tem, da je bila predstava tako obiskana, kakor se ni pričakovalo; misliti bi se dalo,- da mora to veseliti vsakega sodruga. Ker sem do zadnjega tre-notka, dokler je bilo le mogoče, prosil vsakega, kdor je hotel sesti na tisti prostor, naj ga prepusti pevcem, je s tem dokazano, da ae je prvotno pravilo spnstilo le vsled nujne potrebe. Vendar sem moral pozneje zvedeti, da se je moje ravnanje od neke strani popolnoma napačno tolmačilo, menda tako, kakor da bi se bilo merilo s dvojno mero in imel sem zaradi tega celo jako neljub prizor. Na to ne mislim tukaj reagirati. Ker pa bi bilo prav lahko mogoče, da bi se ono napačno mnenje širilo še dalje med sodrugi, in ker ne morem vsakemu posameznemu privatno razlagati, kako je bilo, sem prisiljen tem potom odbiti vsako sumničenje, da bi bil storil kaj dru-zega kakor svojo rediteljsko dolžnost, ki itak ni ugodna; nikakor pa ne gre, da bi moral še naknadno trpeti krivico radi nje in da bi se tak slučaj zlorabljal za agitacijo, ki bi le škodovala solidarnosti stranke. To sem se čutil dolžnega pojasniti. V Ljubljani, 6. maja 1910. Antoa Vičič. Strokovni pregled. Radar. S prvini majem je začel izhajati za slovenske rudarje strokovni list „Rudar“, ki ga bodo dobivali člani rudarske „Unije“. Namenjen je seveda potrebam strokovne organizacije in se bo vsled tega bavil s političnimi vprašanji le toliko, kolikor se naravnost dotikajo rudarskih razmer. Prva številka, ki je izšla ravno za delavski praznik, je dobro urejena in se sme soditi, da bo list spretno vršil svojo nalogo v službi zavednih rudniških delavcev. Pozdravljajoč novega sobojevnika, opozarjamo rudarje, da ostane ,Rdeči Prapor* slejkoprej politično glasilo jugoslovanske socialno-demokratične stranke in ker je politična izobrazba neobhodno potrebna vsakemu zavednemu delavcu, je seveda torej politična dolžnost rudarjev, da ostanejo zvesti naročniki .Rdečega Prapora* in da mu pridobivajo vedno novih odjemalcev med svojimi tovariši. ftfco it «M, poSljltc naroMao! Iz stranke. o Gariiks dežela« organizacija italijanske locialno-deipokratične stranke je začela v Gorici izdajati lokaien list «11 socialista Friulano*. Novemu sobojevniku želimo najboljši uspeh. o Socialna demokracija v Boinl ln Hercegovini vrlo napreduje. V Mostaru je začel s prvim majem izhajati poseben list za železničarje (Bosansko hercegovački željezničar*. Uredništvo je v Mostaru. upravniitvo pa v Sarajevu. o Bolgarska socialno demokratična Itrnka nam naznanja, da ima svoj letošnji (17) zbor od 24. do 26. julija v Sofiji s sledečim dnevnim rodom: 1. Poro C - osrednjega odbora in kontrolne komisije. 2. Politični položaj v deželi in delavski razred. 3. Balktnsko vprašanje in socialna demokracija. 4. Okrožna in občinska samouprava. 5. Organizacija socialno demokratičnega izobraževalnega dela. 6. Delavsko zakonodajstvo •> boj zanje. 7. Mednarodni socialistični zbor v Korianju in volitev delegatov. 8. Volitev osrednjega odbora in kontrolne komisije. 9. Raznoterosti. H.Suttner Llnbllana mestni trg naaprstl r«tovia> Priporoča svojo bogato zalogo pravih švicarskih ur, zlatnine in srebr* nine najfiaejžega izdelka po najnitjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zaatonj in poitnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. i>2 t Dlv|akl pojedli miilonar|e. Mornarji jader-n*ce «Marie Winkelraann», katera je priplula s Torg** otokov, poročsjo, da so na Sauvage-otekb (Tihi ocean) divjaki ubili in snedli presbiteriamkega misionarja Obkima in Mattersona. f strop 10 ie ndrl v Berolinu pri novi gradnji v dvorani, ki je bila namenjena za shode in razne prireditve. Zasulo jo vte delavce, vendar »o pa bili samo trije težko ranjeni; eden je že umrl. Svoji« čitateljem priporočalo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem listu. Raznoterosti. t Zbesnela vojafeka straža. V Toulonu na Francoskem je zbesnel nenadoma vojak, ki je stal na straži. Oficir, ki se je nahajal v obližjn, bi bil skoro postal žrtev nenadejanega napada, kajti vojak je a tako naglico in divjostjo pritiskal z bajonetom v roki na eficirja, da mu je ta komaj ušel. Po hudem boju so vojaka zvezali in ga spravili v bolnišnico. Vesti Is groba cherrysklh premogar|ev. V nesrečnem premogovem rovu v Cherry III., so na*li ie trideset trupelj v novembru ubitih pre-mogarjev. Kakor znano, je takrat ponesrečilo zlasti mnogo Slovencev in Hrvatov. S trupli so našli tudi napis, katerega je pred smrtjo napisal kak nesrečnik. Na listku je zapisano: «Vsi smo še živi ob 2. popoldne, 14. novembra.* Trupla so našli v najglobokejiem hodniku, ki se nahaja 600 čevljev pod zemskim površjem. Nesrečniki so po raztrelbi bržali na nek prostor, ki meri 20 štiri-jaških čevljev. Tu so zgradili iz lesa pahalo, s katerim so potem skrbeli za to, da je zrak cirkuliral bolje po onem prostoru. Iz tega je razvidno, da ao nesrečniki živeli vsaj še en dan po grozni katastrofi. Brezdvomno ao sepremogarji pri mahanju a pahalom menjavali Truplo enega premogarja je ležalo na držalu pahala, iz česar je sklepati, da je najbrže umrl, ke je bil pri mahanju. V oblekah nesrečnikov ie je našlo obilo denarja. Tako je imel neki premogar v svojem pasu 1400 dol., zopet drugi je imel 190 in tretji 172 dol. Pri nekaterih nesrečnikih se našli pisma, ki ao pa bila vsled vode tako poškodovana, da jih ni mogoče Citati. t Največja anglelkn krllarka. Na ladjedelnici v Barrovru so pričeli z gradnjo največje angleške križarke «Princess Rojral*. imela bo hitrost križarke I. reda in bode armirana kakor velike vojne ladije. f Strelne rasmere so našli v Obuhovi bolnišnici v Peterburgu. Bolniki, ki ao internirani kot alkoholiki, ao morah spati kar na hodnikih. Kakih 500 jih je bilo v barakah, zbitih iz tankih desk. Kopališče je bilo obenem — bufot. Po mizah in stenah je bilo vse polno golazni. Mlado, staro, Vsak pove: Ta pa je za mel Ker se samo ž njim krepčam, Vedno zdrav 2elod’c imami Najboljši želodčni liker! sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. . . 4-80. Naročajte in širite naš list! Velikansko izber lli in Ul priporoča tvrdka 52-47 Naslov za naročila: »FLORJAN*, Ljubljana. V.------------------------------ JJ-Z-J Svarimo pred ponaredbami! Kavama ,Unloiie‘ v Trsta n n na. Oaserma in Torre Blanca se priporoča. | lil I ( I I 'Ml lil II 10-8 I. Kut, Ljubljana, Dvorni trg S.3. Najnlžje, stalne oenel Častiti gospod Gabrijel Piccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle pescstRlk In premlranl medvedi! loveo v Korltnloah, pošta Knežak pri Št. Petru na Kraau* Ceno posteljno per|e lnpnh! 1 kilogram sitega, oskubljenega K 2•—, polbelega K 2'80, belega K 4'—, prima puhastega K 6-—, izredno finega skub-ljenega K 8'—, sivega puha K 6'—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12'—, od 5 kg nabrej franko. — Gotove postelje iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s pulipm K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14 —, K 16’—, blazinice K 3-—, K 3 50, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5-—, 5’50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10-— naprej franko 52—19 Maks Bsrger, Deachenitz St. 678, Bdhmervrald. Cenik o malracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. Delniška dražba pivovarne Union Sp. Šiška pri Ljubljani priporoča svoje priznano izborno marčno, dvojnomar čno in eksportno pivo v sodcih in steklenicah. 10—6 Ustanovljena 1847. 62-22 Ustanovljena 1847 tovarna pohištva J. J. Naglas Turjaiki trg št. 7 n LJUBLJANA n ITurjaški trg it. 7 Najve5|a zaloga pohlfetra sa spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroci na smeti, iimnati modrooi, otroški yosički i. t. d. Najalžje oene. Na|»oUd*ie|*e blago. Kmečko-delavska gospodarska zadruga Dobravlje •• •• pošta sv. Križ, Goriško • • »e Dobravlje priporoča sVojo IfAajateOi ta td«»v«i9i •redaik frea Rifli, legate zelogo iiteerail fin. V Lfnbl|anl ima zalogo v Vodmatu „pri Mraku". Po cenah le vprašati v prodajalni »Konsnnnega društva la Ljubljano in okolico", Vodnat* Bohoričeva ulica. . - -.ni or---ri-m.nn J m. 11 ~iiitw—rmrn—ti 1- — " " ■■■— — ----------- M |T,pv.U«pret VKvrU«.