ANNALES 12/'98 D[LO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ATTIVITA DEi NOSTRI ISTITlJTI t DEi.LE NOSTRf soc1nA / ACTIVITIFS BY OUR INSTITUTIONS ANO ASSOCIAl IONS, 189-1(}7 sprejela Slavica Pavlič, za njo pa dr. Andrej Vovko, ki je ustanovo vodil do maja 1998, ko je krmilo prevzel mag. Branko Šuštar. Muzej se je počasi kadrovsko krepil, kar omogoča njegovo vse bolj pestro in bogato dejavnost. Slovenski šolski muzej danes Številne razstave, razprave, raziskave in izdaje publi- kacij pričajo, da je številčno sicer majhen kolektiv mu- zeja izjemno dejaven. Svoje delo so Le v jubilejni publikaciji iz 1978. leta med drugim nazorno opisali z naslednjim odstavkom "Delo delavcev v šolskem muzeju se delno razlikuje od dela drugih muzejev. V njem niso strokovni delavci le zbiratelji in preučevalci gradiva, ki ga zbirajo in raz- stavljajo, temveč morajo poznati notranje didaktično delo šol in vso šolsko zakonodajo, ki je bila v veljavi na ozemlju, za katero zbirajo gradivo. Ni dovolj, da so dobri zgodovinarji, ki poznajo narodno in splošno zgo- dovino, poznati morajo tudi zgodovino šolstva, za katero iščejo gradivo, in še nekdanje in sodobne smeri pedagogike. Za prirejanje občasnih razstav z različno tematiko je nujno, da so razgledani v metodiki posa- meznih predmetov in seznanjeni z učnimi načrti." (Pav- lič, 1978, 38). Organiziranost dela oziroma dejavnosti v oddelke je v osnovah podobna začetni. Najstarejši in verjetno najbogatejši je razstavni odde- lek, ki zajema najrazličnejše muzealije, s katerimi mu- zej lahko ponazarja razvoj šolstva, predvsem s pri" pravljanjem razstav, na katere pride letno vsaj 5000 obiskovalcev. Vsako leto priredi več občasnih tematsko zaokrotenih razstav, ki ob široki vsebini pokrivajo lahko obsežnejši teritorij, tudi Primorsko, le redko pa so spe~ cialno vezane na kako območje ali na posameznika. Posebej sta bili primorskemu območju med drugim na- menjeni razstavi o begunskih šolah za primorske iz- seljence med prvo svetovno vojno in o ita!ianlzaciji šolstva na Pdmorskem po prvi svetovni vojni. Osrednja in jubilejna je letošnja postavitev razstave o maturah, na kateri so predstavljene muzealije iz vseh koncev Slo- venije. Že dobro desetletje pa je nc1 ogled tudi stalna razstava o razvoju šolstva na Slovenskem od začetkov pa do leta 1848. Prip1·ava razstav pomeni po eni strani p1·edstavitev dejavnosti javnosti, po drugi pa tudi pri- dobitev prenekaterega gradiva, ki bogati depoje muzeja. V razstavnem oddelku hranijo izredno zanimiva in dragocena učila, od šolske opreme in pribora, šolskih spričeval do številnih primerkov zlatih in črnih knjig, v katere so vpisovali najbolj oziroma najmanj uspešne šo„ larje. Tu je shranjenih več zanimivih starih letnih šolskih poročil tudi iz Primorske in sicer iz Kopra, Gorice, Se- nožeč in Idrije ter vabila na šolske skušnje (javno oce- njevanje učencev) iz Vipave, Idrije, Postojne in Gorice. Arhivski oddelek hrani povečini nekompletno arhiv- sko gradivo različnih provenienc od leta 1750 dalje, z izjemo fonda Zveze slovenskih učiteljskih društev (1 854-1 918) in sekcije Jugoslovanskega učiteljskega udniženja z,i Dravsko banovino (1918-1941), ki ju tu najdemo v celoti, Med uradnimi spisi, učnimi seznami, zapisniki učiteljskih konferenc, učnimi načrti in po~ dobno pa najdemo tudi več starejših šolskih kronik. Za Primorsko zanimive so med drugim šolske kronike ljudskih šol na Blanči v Gorici, v Kostanjevici na Krasu, Čezsoči, Št. Petru na Krasu, Boljuncu pri Trstu, Brezovici v Istri in na Spodnjih Škofijah. Kar nekaj gradiva za medvojno in povojno šolstvo na Primorskem je muzeju podaril Drago Pahor iz Trsta, ki je obenem tudi poskrbel za reden dotok sodobne dokumentacije o slovenskem šolstvu v Italiji. Med tem gradivom so tudi zanimivi dokumenti za čas zavezniške vojaške uprave v delu Pri- morske. Za raziskovalce šolske preteklosti na Primor- skem so zanimivi tudi dokumenti o begunskem šolstvu med L svetovno vojno, o Gentilejevi šolski reformi, o preganjanju slovenskih učiteljev med obema vojnama, pa tudi gradivo, nastalo ob srečanju pa1tizanskih uči­ teljev Primorske 1973 leta v Novi Gorici. Sprva v sklopu arhivskega, sedaj pa samostojno de- luje v okviru muzeja tudi dokumentacijski oddelek. Le- ta zbira, preučuje in dopolnjuje podatke o izobraže- valnih ustanovah vseh stopenj od v1icev do univerze. Vsilka ustanova ima svojo mapo, kjer najdemo osnovne podatke o njenem delovanju. V okvir dokumentacijske zbirke pa sodijo tudi letna šolska poročila, lastne publikacije izobraževalnih ustanov in bogata fototeka šolskih stavb. Sestavni del muzeja je tudi izredno bogata strokovna knjižnica, ki je v oporo in pomoč p1·i marsikateri raz- iskavi preteklosti šolstva. Posebej dobrodošle so po- polno ali skoraj kompletno ohranjene številne peda- goške revije, med njimi tudi Šola, ki je izhajala v Gorici, in Učiteljski list, ki je izhajal v Trstu, pa tudi mladinski tisk in šolski učbeniki. Posebno pozornost pa zaslužijo tudi specialni šolski šematizmi,3 ki zajemajo podatke za slovenske šole in uči1elje v vseh avstrijskih de.Lelah, torej tudi na Primorskem. Pod različnimi naslovi in pri različnih založnikih so izhajali od 1870. leta dalje ter se za Primorsko zaklju<"ili z Ročnima zapisnikoma Zveze jugoslovanskih u6te!jskih društev Julijske krajine za leti 1922 in 1923 (Hrani SŠM), Vsi oddelki muzeja spmti izpopolnjujejo naštete zbirke, svojo dejavnost pa redno predstavljajo v že omenjenem glasilu Šolska kronika. !z izčrpnih objav- ljenih poročil o delu lahko spoznamo, da imajo po- 3 SŠM hrani Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev po 5107 venskem iz 1874.leta, posamezne, skoraj kompletno ohra- njene lmjitice Popotnikovega koledarja za Slovenske učitelje od 1886/87 do 1896/97, Ročne zapisnike z imeniki ljudskih. sol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Ju;tnoštajerskem in· Primorskem in z osebnim st;iletem kranjskega )judskošolskega učiteljstva od 1897 /98 do 1914/15 ter Učiteljski ročni zapisni~· v vojnem lclLI 1915. 194 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ ,\TTIVIT!\ DEi NOSTRI IST!TUTI E OELLE NOSTR[ S{)CIETA/ ACTIVI, lfS BY OUR INSTITUTJONS ANO ASSOC/ATIONS, 189-207 membno mesto v muzeju tudi znanstveno raziskovalno delo, sodelovanje z drugimi ustanovami in aktivna ude!etba na različnih simpozijih. Že vrsto let sodeluje muzej tudi pri raziskovalni dejavnosti mladih, predvsem zgodovinarjev, ki so ob pokroviteljstvu strokovnjakov iz Slovenskega šolskega muzeja opravili 2:e precej raz- iskovalnih projektov tudi na Primorskem. Ko se lotevamo raziskave katerekoli teme s področja šolstva, nas pot skoraj nujno vodi tudi v Slovenski šolski muzej. Obisk v njem se nam bo vedno bogato obre- stoval, saj nas čaka poleg pestre dokumentacije tudi sprejem ustrez!jivih in izredno dobro podkovanih stro- kovnjakov. Ob njihovem jubileju jim lahko le zatelimo, da bi še dolgo tako plodno zapolnjevali vrzeli v po- znavanju preteklosti našega šolstva in nam ohranjali stoletno in sodobno kulturno dediščino na tem pod- ročju. UTERATURA Edinost. Trst. Ostanek, F. (1956): Slovenski šolski muzej. Ljubljana. Pavlič, S. (1978): Ob osemdesetletnici Slovenskega šol- skega muzeja. Ljubljana. Soča. Gorica. Učiteljski list. Trst. Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak PREDSTAVITEV DELOVANJA PININE AKADEMIJE Pinina 1\kademija je projekt, ki je zaživel novembra 19971 z zeljo, da vse za znanost in aktualna družbena vprašanja zainteresirane 1·azveseli z okroglimi mizami in predavanji, ki se nanašajo na pereče problematike obal- nega prostora in temeljne teoretske paradigme sodobne znanosti. Ne nazadnje je bila ob ustanovitvi projekta prisotna želja, da bi projekt Pinine Akademije pripo- mogel k vzpostavitvi kritične in razmišljajoče javnosti na obalnem podmčju. Dejavnost Pinine Akademije, ki poteka v okviru Zgo- dovinskega društva za južno Primorsko v sodelovanju s Primorskim !Nformacijskim Ateljejem (PINA) v Kopru, finančno podpira Zavod za odprto drutbo - Slovenija. Teme okroglih miz, ki so se odvijale v obdobju od novembra 1997 do junija 1998 v prostorih Mladinskega kulturnega centra (MKC) v Kopru in Znanstveno-raz- iskovalnega središča RS Koper, so se nanašale na pro- blematiko identitete (od osebne, spolne, religiozne do socialno-razredne). Zadnje, junijsko predavanje je bilo posvečeno nekoliko drugačni temi (nasilju v družini) s ciljem obeležitve prve obletnice delovanja Pine. V sklopu predavanj na temo "identitete" so se v ob- dobju od novembra 1997 do junija 1998 vrstila na- slednja predavanja: 1, Na okrogli mizi, dne 13.11.1997, posvečeni temi "Oblikovanje osebne identitete s spremljajočimi krizami v dobi mladostništva", so sodelovali d1·. Mirjana Ule (profesorica na Fakulteti za druZbene vede v Ljubljani), dr. Maja Vodopivec s Centra za svetovanje mladost- nikom in staršem iz Ljubljane in mag. Aleksander Zadel z Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Avtorji okrogle mize so poskušali odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo oblikovanja in vzpostavljanja osebne identitete v dobi mladostništva posebna pozornost je bila posvečena krizam osebne identitete, ki spremljajo to obdobje, in boleznim odvisnosti med mladimi Predstavljeni so bili rezultati 1·aziskii.ve o vrednotah mladine v devetdesetih letih in izpostavljeno je bilo vprašanje: Kakšne zna- čilnosti, posebnosti odlikujejo današnjo mladino glede na predhodne generacije? 2. "Delo-telo-u2:itek" je bil delovni naslov okrogle mize, ki se je odvijala 18.12.1997 v sodelovanju z dr_ Tanjo Rener, predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, g_ Zojo Skušek, urednico zalotbe /*CF-, mag. Mojco Urek in g. Ano Zihrl z Lenske sve- tovalnice v Ljubljani. Okrogla miza je bila posvečena vprašanjem ženskega telesa, mišljenja in življenja ter ženski vlogi v drutbi. Izpostavljene so bile "post~ moderne vrednote", kot so zdravo življenje, prosti čas in delo, ki se kot ideologija sodobne družbe odražajo v 2:iv)jenjskem stilu posameznikov in posameznic. Zaradi kontradiktornih zahtev, ki jih družba postavlja ženski, kot je »biti močna in avtonomna" in "biti ženstvena", se pravi biti krhka, sp1·avljiva, odvisna, smo v 2:enskem svetu priča različnim duševnim stiskam, med katere sodijo tudi motnje prehranjevanja (anoreksija, bulimija in druge). 3. Sledil je sklop dveh predavanj, posvečen aktualni temi "Religija in Slovenci" V okviru prvega večera, dne 5.2.1998, sta sodelovala dr. Marko Kerševan s Filo- zofske fakultete in dr. Marjan Smrke s Fakultete za drutbene vede. Avtorja omenjene okrogle mize sta se dotaknila pomembnosti, ki jo ima religija za sodobnega človeka in njegovo dojemanje sveta, 1emeljnih funkcij religije in spremenjenega položaja religije v Sloveniji ter stopnje zaupanja v cerkev v devetdesetih letih. 4. Dr. Aleš Debeljak in dr. Mitja Velikonja s Centra za preučevanje religije in cerkve sta se v drugem delu sklopa, posvečenega vprašanju religije, dotaknila vpra- šanja 1·eligioznih identitet {"Slovenci in religija - med no- vimi in starimi identitetami"). Beseda je tekla o dina- mični slovenski identiteti, ki jo tvorijo tako sodobni kot t1·adicionalni elementi. Avtorja sta primerjala pomemb- nejše vidike slovenske religiozne identitete s tistimi v drugih sodobnih družbah, zlasti iz anglosaksonskega sveta, 5, Sklop, posvečen vprašanjem večplastne identitete, je zaokrožil sociolog MatjaL Hanžek z Urada za ma- kroekonomske analize in razvoj. Na predavanju, dne 195 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRušnv / ATTIVITA DEi N051RI ISTITUTI E OELLf NOSTRE soc1nA; ACTl\llTlfS BY OUR INST:TU!IONS ANO ASSOCIATiONS, 189,201 1 G.4.1998, je predstavil prelomno obdobje, v ka1erem se trenutno nahaja slovenska drutba: namesto socia- lizma kapitalizem, namesto solidarnosti tekmovanje, na- mesto socialnega razvoja ekonomska rast Poudarjen! so bili procesi sodobnega razslojevanja, razpada vrednot- nega sistema in sistema zaupanja, ki ga je nadomestil vrednotni sistem brezobzirnega tekmovanja, kjer manj agresivni ostajajo na dnu. Kritično sta bila orisana eko- nomistični pogled na družbeni razvoj (poudarjanje pro• fita) in položaj Slovenije v prepletu vrednotnih sistemov. 6. Zadnje predavanje je bilo zastavljeno s ciljem obeležitve prve obletnice obstoja in delovanja Pine, zato je bilo vsebinsko zastavljeno nekoliko drugače. Lo- rena Božac z Društva S.O.S. telefon za ženske in otroke žrtve nasilja in Katja Zabukovec z Društva za nenasilno komunikacijo sta v okviru predavanja "Nasilje v dru- žini", dne 11.6.1998, spregovorili o pogosto zamolčanih in tabuiziranih temah družinskega življenja: nasilju, izsiljevanju, emocionalnih pritiskih itd. Poleg tega sta predstavili delovanje neformalnih oblik pomoči žitvam družinskega nasilja, ki so se v zadnjih letih vzpostavile v slovenskem prostoru. Po poletnem premoru je za prihajajoče obdobje (november 1998 ~ maj 1999) v okviru Pinine Akademije zastavil!jen sklop predavanj/okroglih miz s skupnim naslovom "Alternativni pogledi". V okviru načrtovanih okroglih miz bomo tako poskušali zajeti alternativne pristope in prakse na različnih področjih družbenega življenja. Ta tema je bila izbrana, ker menimo, da iskanje novih in drugačnih poti, pri razreševanju druž~ benih problemov ter odgovarjanju na aktualna druž.bena vprašanja, prispeva k spreminjanju institucionaliziranih in že uveljavljenih pristopov, ki se pogosto kažejo kot konservativni in premalo učinkoviti. Predvidene okrogle mize/predavanja bodo vk!juče~ vale naslednjih osem tem: - Demistifikacija človekovega rojstva in smrti - Alternativni modeli in pristopi k vzgoji in izobra- ževanju ~ Sonaravna kultura bivanja - Zdravstvo: alternativne prakse napram uradni medi- cini ~ Drugačen pristop k drugačnim - Zakaj potrebujemo alternativno kulturo? - Mladi ustvarjajo svoj svet - mladinske subkulture - Mrežni marketing kot alternativi'! tržne ekonomije? Skozi sklop "alternativnih predavanj" se bomo tako sprehodili od esencialnih vprašanj modernega človeka, ki zadevajo rojstvo in smrt, življenja v sozvočju z na- ravo, vzgoje in vključevanja otrok v širšo drutbo in kulturo, do alternativnih pristopov, ki se kot izzivi po- nujajo trenutno prevladujoči svetovni ekonomistični lo- giki. Salvator Žitko POROČILO O DELU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA JULNO PRIMORSKO ZA LETO 1997/98 Delo zgodovinskega društva je bilo v tem obdobju dokaj razvejano in razgibano. V veliki meri je potekalo v okviru začetnega programa bodisi glede mednarodnih znanstvenih srečanj, bodisi glede publicistično-založ­ niške dejavnosti oziroma drugih dejavnosti društva. Med mednarodnimi znanstvenimi srečanji v so- organizaciji Zgodovinskega društva je osrednje mesto pripadalo simpoziju SISTEM! OBLAST! IN OBLASTI !NSTITUCIJ, ki je poteka! od 9.-11. oktobra v Pokra- jinskem muzeju Koper v sodelovanju z Znanstveno-ra- ziskovalnim središčem Republike Slovenije Koper, Filo- zofsko fakulteto Univerze v Benetkah, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Trstu, Od- delkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Hrvatskim institutom za povijest u Zagrebu, Zavodom za povijesne i društvene znanosti HAZU Ri, jeka, ltalo-germanskim zgodovinskim inštitutom v Tren- tu in Italijanskim društvom zgodovinarjev institucij. Udeležili so se ga zgodovinarji iz Slovenije, Hrvaške in Ha!ije, predvideni pa so bili tudi referenti iz Francije in Nemčije. V letu 1997 so tekle še priprave za organizacijo stro- kovnega posveta Josip Agneletto - slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960), ki se je odvijalo 18. aprila 1998 v Trstu v sodelovanju z Znanstveno-razisko* valnim središčem Republike Slovenije Koper, Narodno in študijsko knjižnico ~ Odsekom za zgodovino, Krož- kom za družbena vprašanja "Virgilij Šček v Trstu in Kul- turnim klubom lstra, Hkrati so tekle priprave za orga- nizacijo mednarodnega znanstvenega sestanka "Peter Pavel Vergeri ml. Polemični mislec v Evropi 16. stoletja" {ob S00-letnici rojstva), ki se je odvijal 1. in 2, oktobra letos v Pokrajinskem muzeju Koper. Soizdajateljska dejavnost z ZRS Koper v znan- stvenem publiciranju revije Anna!es je tako tudi v letu '! 997 podprla raziskovalno delo in ponudila širši jav- nosti vpogled v svoje znanstvene in strokovne dosežke , ,, zadnjih nekaj let. Zgodovinsko društvo je v soizdajateljstvu z ZRS Koper v letu 1997 pripravilo in izdelalo dve številki re- vije Annales (10. in 11. številko), prispevke znanstve- nega sestanka "Veliki reformator 18. stol. Gian Rinaldo Carli med Istro, Benetkami in Cesarstvom" v zbirki Acta Histriae, v knjižnici Anna!es pa lepo število del: Rastlinstvo Primorskega krasa in Istre - Travniki in pašniki dr. Mitje Kaligariča, Poštna zgodovina in fl!a-- telija na Primorskem B. Marenčiča in V. Guština ter pre- vod romana Marjana Tomšiča "Šavrinke" v italijanščino.- Zalot:niško-programsko zasnovo smo obravnavali in' 'i, potrdili tudi na Izvršilnem odboru društva leta 1997 ... ___ , Poleg teh del sta takoj na začetku leta 1998 v isti- , 196 ANNALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ AHIVITA DEi NOSlRI ISTITUTi E DEI.H NOSTRf SOC!HA / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, lll 9 _ 201 zbirki izšli še dve monografski deli in sicer Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi !stre avtorja dr. Maria Perosse in Geografska imena v severozahodni lst1·i avtorja dr. Julija Titla. Zgodovinsko društvo je v letu 1997 sodelovalo pri predstavitvi nekaterih publikacij, ki so izšle v okviru založniške dejavnosti društva in ZRS Koper: predstavitev zbornika Acte Histriae V. na sedežu Accademije dei Concordi v Rovigu 29,5.1997. Z akademijo v Rovigu je društvo oblikovalo program sodelovanja na razisko- valnem področju zlasti na proučevanju zgodovinopisja. Ravno tako je društvo sodelovalo pri predstavitvi 9. številke znanstvene revije Annales ~ series historia naturalis (9. 4. 1997) in 11 . številke 16. februarja 1998. Dejavnost društva je segala tudi na druga področja, in sicer prek šolske sekcije, ki jo vodi Vida Rotac Darovec. Tako je društvo sodelovalo pri oblikovanju Pinine akademije z vrsto predavanji iz različnih pod- ročij družbenega tivljenja, V letu 1997 je društvo v skladu z novim zakonom o društvih pripravljalo predlog novega statuta, ki ga je na podlagi dopolnil pristojnega urada dokončno sprejel Občni zbor društva na svoji seji 13. novembra 1998. , , MMnomdni, koiif""'""a,, ,PETElf PAVEL "'ERGERIJ lll!, I OLEMIČNIMJSLEC_V ]1:VROPI 16. si ', 'OB 50 'LETNIClROJSTVA ', ',' , , ,, , LETJA- 197 Občni zbor Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper~ Societa storica del Litora!e - Capodistria je na svoji seji dne 13.11.1998 sprejel v skladu z Zakonom o društvih (U.I. RS št. 60/95) spremembe in dopolnitve statuta z dne 09 .11 .1989, tako da se prečiščeno besedilo glasi: STATUT Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper Societa storica de! Utora!e - Capodistria SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen !me društva je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper - Societ.a storica del litorale - Capodistria Sedet: društva je v Kopru, 6000 Koper, Garibaldijeva ulica 18. Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Društvo ima žig okrogle oblike z imenom društva ter emblemom. Emblem društva ponazarja sonce. 2. člen Društvo je prostovoljno, samostojno in neprofitno zdru- ženje in strokovna organizacija zgodovinarjev in ljubi- teljev zgodovine, znanstvenikov, učiteljev in strokov- njakov tudi iz drugih znanstvenih panog ter drugih, ki združujejo svoje interese, delo in sredstva za delovanje na raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem pod- ročju. Društvo deluje na celotnem ozemlju Republike Slo- venije in se vključuje v mednarodne organizacije in pro- jekte. DEJAVNOST DRUŠTVA 3. člen Društvena dejavnost je splošnega družbenega pomena in neprofitna. Deli se na pet organizacijsko vsebinskih sklopov (v oklepaju je navedenih nekaj temeljnih aktiv- nosti): Znanstveno-raziskovalna dejavnost (prirejanje kon- gresov, predavanj, seminarjev, izletov, ekskurzij in raziskovalnih akcij, organizacija drut:abnih srečanj in raziskovalnih taborov, izdajanje in distribucija raznovrstnega propagandnega materiala, posredo- vanje znanstvene in strokovne literature in sredstev za delo, podpiranje strokovnega izobraževanja in znanstvenega delovanja svojih članov, pospeševanje raziskovanja zgodovine, zlasti specifičnost! zgodo- vine območja, na katerem deluje, preučevanje teo- rije stroke in družboslovja nasploh); publicistična dejavnost (urejanje in izdajanje društ-