£pü~i fo^uezsa številka stane 12 v. l&g 83. Številka. Maribor, dna 15. avwosta 191S. •2. letnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. za drage bve di. - Daje . >< Koroška o favuuMtrtjftfce rieieie £ K. Jiikega UshovatfC Jrttja vsak četrtek in velja s poštnino »red in v Mariboru s pošiljanjem na dom la celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za NemHjo 8 K, za K-k>r hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravaištvo ^Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — Ust te dopolflja do odpovedi, rušiva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo naročnino, inserate in reklamacije j(i inserate se plačuje od enostopne octitvrei« za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelka .Mala stane beseda 10 vm. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. K atoli cesta itev. i, spre|< Poglejmo si v oči! ¿, i Pd zadnji naši ponesrečeni oienzivi ob Piavi je Izdal vojnočasnikarski urad na Dunaju poročilo , v katerem pravi, „da se je takoj ob začetku bojev o; j pazilo, da je sovražnik ravno na mestih, ki so bili ; Izbrani za slučaj nadaljnega prodiranja, začel po na- i črtu dobropripravljene protiinapakle. Tudi se je u - j g o t o v i 1 o, da je bil nasprotnik o obsegu, dnevu in uri našega napada natančno poučen. V kratkem času je bilo tudi z a k t i d o g n an o, da je cela vrsta k sovražniku pobeglih izdala italijanske -mu armadnemu vodstvu načrte, Ujeti angleški, francoski in italijanski oficirji in moštvo je izpovedalo, 8a se je bilo na večer 14, Junija razglasilo, da se bo avstrijska ofenziva začela zjutraj ob 2. uri. „Natančni Čas so baje (sollenl, izdali jugoslovanski pobegli vojaki." To poročilo je izšlo v dunajskih časnikih dne 86. julija, torej ravno po odhodu poslancev iz Dunaja, ki niso mogli več zahtevati, da se to poročilo ali ¡»Opravi ali prekliče. Poročilo ima na prvi pogled pečat neverjetno -«ti na sebi. Pravi, da je bila izdaja ugotovljena, tudi z akti dognan a, potem pa naenkrat, ¡Ha so b a j e izdali jugoslovanski vojaki. Ako je „baje", potem ni dognano, potem se sploh kaj takega, kar obtežicel narod, ne piše, če pa je dognano, potem pa ni „baje", potem pa z imeni in jasno trditvijo na dan! Ker je poročilo vojnotiskovnega urada tako ču-8no, zato smo se za stvar zanimali, Hočemo gospodi od vojnotiskovnega stana jasno pogledati v oči! V roke smo dobili list „Front", Tabori hetilap, t, evfo!yam 21 szam, List izdaje armad no p o -1 j s t v o JP^ To poveljstvo je gotovo bližje fronti kakor vojaŠkotiskovni stan na Dunaju in mu je gotovo o dogodkih na fronti tudi gotovo več verjeti nego dunajskemu uradu, ki je nastanjeno v vojnem ministrstvu. Kaj pravi ta list? Na strani 2. piše „Front": „Čeravno je bilo vse do na;manjše posameznosti skrbno pripravljeno, so izvedeli celo udeleženi poveljniki za — čas napada Še le zadnji večer. Potem bi morala v noči od 13. na 15. julija ob zori točno ob treh na celi fronti — od Tirolske do morja — začeti artilerija streljati." Ker so izvedeli za začetek ofenzive le udeleženi poveljniki, je jasno, da je niso zamogli izdati jugoslovanski vojaki. Čudno je tudi, da bi se „jugoslovanski vojaki" kar za eno uro zmotil:, — jsajti tiskovni stan začne ofenzivo ob 2,, ar- madno poveljstvo pa še le ob 3. uri. AU so s 'Ion vedeli Lahi, kd,aj ravno bomo mi začeli napad? Tiskovni stan pravi, da so vedeli za obseg, 'la in uro našega napada. A kal pravi armadno poveljstvo? „Front" na strani 7 pravi: «Sovražnik je bil iznenaden. Kar tresli so se mladi fantje. Vedeli so sicer, da se ofenziva pripravlja, pa Še slutili niso, da bo napad na tem mestu. Mirno so spali v podkopih, ko je začela nanje padati železna toča peklenskega bobnečega ogn)a, vse je bilo z-mešano, oficirji se niso videli, višje vodstvo je odpovedalo ..." Ali je torej na Piavi res bilo krivo „ba- je* — izdajstvo jugoslovanskih vojakov? Kaj pravi zopet k temu armadno poveljstvo? „Front" piše na strani 12: „Prve tri Črte glavnih laških postojank so naši zavzeli, dne 17. so prodrli do železniške črte Nervosa—Volpago . . . Ker je na pogorju deževalo, kakor bi se bil utrgal oblak, je sicer deroča P i a v a tako narasla, da je napol dovršene pontonske mostove na treh prehodnih krajih odnesla. Skoro istočasno so južno od Ner-vese in v okolici Arcade in Spresiano stoječe daleč noseče italijanske baterije na naše od sovražnih letalcev ves Čas opazovane prehode umerili in njihove težke granate so dan in noč od minute do minute z matematično natančnostjo udarjale v, pontonske mostove, ki smo jih že tri dni sem že šestkrat iznova začeli. Tako je hilo dovažanje m u n i c i j e (streli va , oskrbovanje z živili in obvezami tako otežko-ßeno, da so tam na Montellu naprej pomaknjene čete že čisto osamljene držale zasedene postojanke in so morale z lačnimi želodci, z obupno malo municije dvakrat, trikrat na dan ponavliajoče se besne protinapade laške infanterije odbijati," „Tako so bili prisiljeni, da so v noči od 22. na 23. in od 23. na 24. julija v dveh oddelkih umaknili čete nazaj Čez Piavo." To so torej vzroki našega umika na Piavi; Zakaj govori o „baje'-izdajstvu jugoslov- vojakov? Vemo, zakaj se vse to godi. Mi smo o vsem dobro poučeni, gotovo boljše, kakor si gospodje pri ze- lenih mizah domnevajo. Gre se dobiti orožja proti ; jugoslovanskemu gibanju. Od vseh strani se znašajo , skupaj ovadbe, poročila, opazovanja, polna najgrših ! laži in obrekovanj. Vse, kar nas sovraži, znaša ta j material skupaj. Nekatera ministrstva so polna teh I aktov.. Po poštenem potu se nam ne more priti blizu, zato si gospodje preskrbljajo nepoštena orožja. I Toda jugoslovanska misel se ne da tudi z laž- jo ubiti, še manj pa z grožnjami in novimi žrtvami, Mi smo pripravljeni, pogledati vsakemu v oči! Politika slovensko-štajerskih mest Vse, kar na Štajerskem .slovensko misli in ču-\ ti, je zavzeto za jugoslovansko idejo. Naš narod hoče i biti na svoji zemlji svoj gospod. To je tako naravna^ samoumevna želja našega naroda, da mu je nihče ne more iztrgati iz srca, razven s silo. Toda ker vsi ne-nemški narodi v monarhiji enako mislijo o svoji bodoči usodi, zato je tudi ni sile, ki ba mogla pripraviti večino prebivalstva v monarhiji do tega, da drugače misli, Želi in dela. Trdno smo prepričani, da dobimo svojo Jugoslavijo in sicer čim prej bo mir, tem prej jo dobimo. Naša mesta na Slovenskem Stajerju delajo politiko, ki je politiki slovenskega prebivalstva popol -noma sovražna. Mi hočemo samostojnost, mesta nam je ne privoščijo. Se več, vstala so ter zahtevala, da se vsako svobodno politično gibanje med nami ustavi. Kako kratkovidna je ta politika! Ne bo dolgo, in potem bodo mesta našega ozemlja morala dajati odgovor za vse, kar so nam storila neprijaznega in ža-Iega. Te besede naj dobro premisli meščansko prebivalstvo in razvidelo bo, da mu je sedaj in mu v bodoče bo v največjo korist, ako živi z nami Slovenci v najlepšem razmerju. Naj se ne da hujskati od ljudi, ki nimajo ničesar izgubiti, ki lahko vsako minuto zvežejo svoje culice ter jih pod pazduho zanesejo preko Semeringa. Mi nočemo sovraštva, ampak mi ho * Semo prijateljsko razmerje med Slovonci in med mestnimi prebivalci. Pri tej priliki moramo opozoriti, da je tudi sedanja prehranjevalna politika naših mest popolnoma kriva. Postopanje, ki je opazujemo v Celju z okolico, v Mariboru na trgih z našimi prodajalci in prodajalkami, v Ptuju s Poljanci, nikakor ni pripravno, da bi vabilo ljudi na-se. Tako postopanje odbija in ško- LISTEK Vojaški novinee. Belgijska povest Spisal Henrik Konsjans; preložil za „Slov. Gospodarja« Al« B. (Dalje.) Starec jo doide in vpraša: „Ali Janeza ni zraven, da si obstala, Katri - «ar „Moj Bog, to bo moja smrt!" vzklikne deklica. fcEe poglejte, oče, tam za drugimi prihaja s povešeno glavo in bledim obrazom ... na pol mrtev je že, siromak!" „Morda od samega veselja, Katrica." „Kako ste srečni, oče", je rekla, „da ne vidite v.a£ dobro!" Med tem se je Janez približal kraju, kjer Je bil «jazil starega očeta, ter šef počasi proti njemu. Katrica mu ni Šla nasproti, marveč skrila gla-DO ob drevesu in jokala na glas. Mladenič prime starca za roUo, mu pokaže Šte- j villo in nravi s hripavim glasom: „Oče, izžrebal sem se!° Potem gre k deklici, vzdihne in solze se mu u-Ujejo iz oči: „Katrica! Katrica!" Več ni mogel reči; glas mu je zaoslal v grlu. Stari mož je bil preveč prestrašen, Hi bi bil mogel kaj reči, ali kaj pomisliti; solze so mu polzele p« gubali na obrazu, molče in prepaden Je stal tu in pogled upiral v tla Nekaj časa so bili vsi tiho, dpkler ni Janez naenkrat vzkliknil poln obupa: -O moja uboga mati, uboga mati!" Ko je to -čula, je bila deklica zdajci kakor iz-premenjena. Bila je plemenita, pogumna ženska. Dokler je bila v dvomu, je plakala, zdaj pa, ko je bila piepričana o nesreči, se ji je v sroe vrnila potrebna -tia. Zdaj, ko jo je dvigajoče čuvstvo dolžnosti vz -dramilo iz bolesti, se ji je vrnila v dušo moč, ki je bila last njenega lepega značaja. Dvignila je glavo, ctrla solze in rekla z mirno udanostjo: „Janez, prijatelj moj, Bog je tako sklenil; kdo bi se mu protivil? Sa> ostaneš pri nas še eno leto; morda je Še kaka pomoč. Jaz grem naprej; tudi tvoji tr-ateri porečem tako. Ako bi ji kdo drugi prinesel to grozno novico, bi jo utegnilo zadeti . . O teb besedah jo hitro zapustilo cesto, stekla v smrekov gozd m izginila. Starec in mladenič sta krenila po navadni poti v vas. Slišala sta pe^i, kričati in vriskati, a sta bila preveč vtopljena v svojo žalost, da bi se bila zme-nua za ta hrup. Ko sta se bližala siromašnemu stanovanju, so iim jokaje prišli nasproti Katrica, obe ženi in mali bratec. Mladenič je poln hvaležnosti pogledal prijateljico, kajti opazil je na obrazu materinem, da je bila blaga deklica res vzbudila v srcu trpeče žene čuvstvo upanja. Ta pogled ga i« okrepil, da je premagal tudi svojo žalost ter z odprtimi rokami pohitel materi na^ sproti. Nekaj časa so bili vsi silno vznemirjeni, morila jih je bolest in solz je. teklo obilo; s časoma pa je oBup minil in polagoma se je zopet mir povrnil v koči ubogih vdov II. Prišel je Čas odhoda! Tam pred kočama stoji zal mladenič - j opotno palico čez ramo in zveznem na hrbtu. Nje* ove sicer tako žive oči se zdaj počasi ozi-ajo naokrog obrui mu je miren in vse kaže, da mu je duša mirna, le srce mu burno bije in prsi se mu hiopeČe dvigajo in ubadajo. Njegova mati ga drži za roko in ga obsi i z gorečimi dokazi ljubezni; revica ne plaka, lica ji tre-pečejc vsled prizadevanja, da bi skrila svojo žalost. Smehlja se sinu, da ti ga tolažila, a ta prisiljeni in mučni smeh je žalostnejši od najgrenkejših tožb. Druga \dova ima opraviti s tem, da miri dečka in mu prigovarja da se Janez kmalu vrne, a de-čkr >e večletna- tugovanje staršev poučilo, da je ločitev velika neseča — in zdaj glasno plaka Ded in Katrica sta v koči, mudeča se z zadnjici ¡'upravami za potovanje; v hlebec kruha sta naprtila veli-co lutnjo ter jo napolnila g surovim mg slom; potem slabila ž njim pred vrata ter se vstopila j cle^i mladeniča. i i0v ^ odprt, vo! se žalostno ozira po svojem gosprdarjero ter včas;n zamuka tiho in brez pogu >■ ma; človek bi rekel, da žival ve, kaj se god; pred vralm». ftv e pr > nvljeno, on odhaja Dajje prihodnjič. Prihodnjo nedeljo na cesarsko slavnost v mariborski Narodni dom! m mri» S. SLOVENSKI G 0 S P 0 D & R. 15. avgusta 1918. 00 imajo mesta. Cim bolj prijateljsko in prijazno razmerje bodo mesta gojila napram slovenskemu ozem -lju, tem več brane in živil bo. S sovražnim nastopanjem se nihče ne pridobi, posebno isti ne, ki kruh deli. Kdor bo z nami^ bomo mi tudi z njimi Naše žrtve m damosino. Dne 3. avgusta se j® vršil žalosten, toda jako sijajen pogreb pri Sv, Frančišku v Gor. Sav. dolini. Spremili smo na zadnji poti vrlega mladeniča Franclna Nerat, ki je bil 89 mesecev na Ironti in od-poČival doma pri svojih starših. Mozirčani so mu zapeli ginljive žalostinke na domu in na grobu. Poslanec dr. Verstovšek je govoril nagrobni govor, v katerem je zlasti povdarjal, kako kruto je usoda delala z mladeničem, katerega je obvarovala božja previdnost 39 mesecev pred kroglami sovražnikov, ki je pa vzdihnil svojo blago dušo pred očmi skrbne matere , zadet od krogle neprimišljenega žandarja. Žalost je K celi dolini velika: razburjenje ljudstva nad orožniki nepopisno. Od č, g. vojnega kurata je sprejela občespošto-vana in priljubljena obitelj Kuharjeva v B r s t e h pri Ptuju nad vse žalostno poročilo iz italijanskega bojišča, da je padel junaške smrti dne 17. julija t, 1, za cesarja in domovino 40 let stari posestnik in večletni občinski predstojnik Franc Kuhar, Padli junak je bil brat Č. g. kaplana Antona Kuhar in se je boril Že od začetka vojne. Ž njim je legel v grob mož, ki je bil izredno blagega značaja, vedno na svojem mestu. Bil je zaveden Slovenec in zvest naročnik našega lista, 2 njim ni le izgubila njegova blaga žena z dvema nedoraslima otrokoma blagega moža in skrbnega očeta, ampak občina Brstje bo pogrešala svojega priljubljenega predstojnika, ki je bil vedno pravičen in blag sodrug svojim mnogim prijateljem. — Dragi France! Orna zemlja te je vzela in te ločila od <{ragih tvojih, a mi te ohranimo v blagem spominu in se te bomo spominjali v molitvi. Kuharjevi celi rodbini in njegovi ženi kakor otrokoma pa na tem mestu najglobokejše srčno sožalje! Padlemu junaku pa statva! Bodi mu Bog plačnik za njegova dobra dela! In nai mu bode žemljica lahka! Iz T i n j a na Pohorju se nam poroča, da je v teku enega tedna smrt pobrala tri vojake te občine: Prvi ¿e umrl Jernej Pliberšek, posestnik na Velikem Tinji. Sušica, ki si jo je pridobil vsled prehlada,, s-uravila ga je v prerani grob. Umrl je na svojem domu. Pet dni pozneje je v solnograški bolnišnici umrl za hudimi ranami Janez Jesenek, kmetski sin v Plar nini. Leta dni poprej pa sta oče in brat tega mladeniča padla na bojnem polju. V soboto, dne 27. Julija je pa v Mariboru v vojaški bolnišnici umrl Pet, Ma-vrič. drvar, ki se je na vojnem polju prehladil in vsled tega končal še mlado življenje Bog jim daj — sveti raj! Zopet je došlo žalostno poročilo od poveljstva c. j:r. poljskega lovskega bataljona št. da je dne 15. unija t. 1. na italijanskem bojišču pri Asiagu padel <>d sovražne granate zadet mladenič Franc Veis iz Spodnjega G a s t © r a j a v Slov. gor. Bil je ud Martino družbe, katero je prisrčno častil; večino pisem, katere je pošiljal svojcem, je sklenil z besedami: „Z Bo^om in Marijo!" Upamo, da je Marija .svoierau častilcu izprosila milostno sodbo in ga pripeljala v nebeške višave! Rajni je bil tihega in treznega značaja; imel je lepo in redko čednost, da se nikoli ni opijanil ter je bil radi prijaznega občevanja 7, bližn im povsod priljubljen. Rajni je najraje čital naš list, katerega je imel tudi pri vojakih naročenega. Tebi pa, ne.čzabni France, bodi tuja žemljica lati V*! Dne 18. junija je padel na italijanskem bojišču vrl slovenski mladenič Jože! Capi iz F r a m a, star 21 let. Bil je vojak 87. pešpolka. Rajni je bil sin ga-fiega somiSljenika posestnika Capla. JNaše prisrčno sožalje, padlemu Jožeku pa svetila večna luč! Dna 15, junija t. 1. je padel pri Asiagu narednik Alojzij Marčič iz Slov. Bistrice, star šele 24 let. Služil je že od začetka vojske ter bil odlikovan s Karlovim Četnim križcem, z bronasto, z malo, in z veliko srebrno hrabrostno kolajno Naj počiva v miru! Dne 18. junija 1918 je žrtvoval za cesarja in domovino svoje mlado življenje Alojzij Lajh, doma Polenšaka. Kot desetnik se je vojskioval ob Piavi in bil odlikovan s tremi svetinjami, star še le 24 let. Bil je ud Marijine družbe, naročnik „Slovenskega Gospodarja." Služboval Je nekoč tudi kot or-ganist v Mariboru. Iz italijarisko-tirolskega bojišča je pred krat -fcim došla žalostna, vest, da je dne 27. junija 1918 od sovražne granate zadet padel Jakob Vršič iz S t a -n e t i n e c pri Sv. Antonu v Slov. gor. Bil ¿e priden mladenič, zvest naročnik „Slov. Gospodarja", edina tolažba enega brata in dveh sester, živa tJika že rajnih staršev. Kot bodoči gospodar si je o-«rog svoje rojstne hišice zasadil mnogo sadnih dre pa ljubi Bog ga je prezgodaj poklical k seli, se zdaj veseli pri svojih dobrih starših. Njegovo prsi sta krasili moia in velita srebrna *oiaj«ft U Karlov križec. Svo oe »••> dom si ljubil pra^i.i ■>. v« Bomovino si snubil m. Odkritje dr. Krekore spominske plošče. V nedeljo, due 18. a* gusta, s^ bo odkrila ni, žty aišču v Št. J»nžq na Dolenjskem, kjer je dr. £r<3!: umrl, gpominBka plofcča. Tega slavlja se udeleži mnogo ljodiitoa. Tudi Čehi, Poljaki, Hrvati ¡nSrbi so na znanjeni v velikem Itevila. Is Ljubljane >ozi vlak v Št. Janž ob 8. ari zjitraj. Nerazdružna zveza slovanskih narodov. Listi poročajo: Pred nekaj dnevi se je vršilo skupno posvetovanje poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev. Pri tej priliki je bila podpisana skupna izjava glede solidarnosti slovanskih avstrijskih narodov, ki se glasi: „Združeni v veliki zahtevi po samoodloče -vanju narodov, sledeč želji po neodvisnosti in svobodi in ukazu bratsko solidarnosti, dalje prepričani,. da dosežemo svoj skupen cilj le na podlagi skupnega dela, so sklenili zastopniki Poljakov, Ceho-Slovakšov in Jugoslovanov postaviti v času svetovnega prevrata stalno, trajno in nerazdružno zvezo slovanskih narodov." Kaj se v Mariboru zapleni. V por edeljkovi „Straži* je cenzura zaplenila v poročilu o obisku i-talijanskih letalcev na Dunaju poročilo, da je vjeti i-talijanski poročnik Sarzi, ki ja pri Dunajskem Nov. mestu ponesrečil, še isti dan skupno obedoval s častniki avstrijskega letalskega z b o ra. Vsi drugi listi so smeli prinesti to vest, n. pr.: „Edinost", „Slovenski Narod", „Arbeiterzeitung", „Neues Wiener Journal" itd., le „Straža" ne. Tako svobodo uživajo slovenski listi pri nas v Mariboru! Brimi italijanski letalci. V petek, dne 9. avg. okoli 10. ure dopoldne je neopaženo priplulo nad Dunaj 7 laških letaloev. Bomb niso metali, pač pa na stotisoče listkov, v katerih pozivajo Dunajčane, naj ne izvršijo samomora s tem, da grecto čez drn in strn s Prusi. Očita se jim med drugim: „Odkar ste oblekli prusko uniformo, ste se ponižali do berolinskega grobijana in cel svet se je zasukal proti Vam. Pruski generali so Vam obljubili od' jčilne zmage, a te so ravno take kakor obljubljeni ktuh iz Ukrajine, Du-najčani, pomislite, kaj Vas čaka in prebudite sel" Nad Dunajem so se mudili letalci samo kakih 5 minut, odpluli so nato proti Italiji. Pri Dunajskem Novem Mestu je en letalec ponesrečil in s« je moral s-pustiti na tla. Letalo je zažgal. Na begi. so ga vjeli., Izpovedal je, da so letala zjutraj ob 6. "i odplula iz mesta Padova. — Ostala letala so plula na č-ti Gradec, Lipnica, Pohorje, SaV njska 'dolin:: Lj ii ljana, Trst na Italijansko. Ob pol 12, uri opoldne je šest letal srečno prispelo domov. Za dolgo : -:>{ okoli 600 km so drzni italijanski letalci rabili sami "úbrih pet ur. Madžarska predrzn®st. Med avstrijsko in ogrsko vlado se vrše pogajanja o ustanovitvi ^mcstojne ogrske vojske. Stvar se tiče tudi Hrvat le in ogr ska vlada je povabila Hrvate na pogovora, zaradi lepšega. Zmenili se niso nič in odgodili r-^itev na. reguikolarne deputacije, ki nikoli ne zbo 'ieje. V ogrskem državnem zboru so poslanci hr ko-srb ske koalicije protestirali proti temu, dt se hrvatsko domobianstro in črna vojska mc'. a v en. kol z ogrskim honvedom in ogrsko črno vojsko. Madžari bi radi Hrvate tako podjarmili ko* so Slovake in druge narode na Ogrskim. V nemškem glavnem stanu se vršijo dni ve lika posvetovanja. Navzoči so cesar \ i, Hin denburg, Ludendorff, ministri in dru, Imožje, Predmet posretovanj: položaj na zahod: i ronti in sovražno gibanje proti Nemcem v Rusiji. Lojd Džorž o zmagi nad Nemčijo. Angleški ministrski predsednik Lojd Džorž je imel dne 9. t. m. govor, v'katerem je med drugim rekel: Bojujemo se za pravico in pravični Bog nam bo to priznal. Sovražnik je narod, ki govori in sanja le o vojni. Ko dosežemo pravičen mir, nam bo zopet zasijal božji blagoslov! Po dosedanji zmagi zremo z zaupanjem v bodočnost. Priti Še utegnejo temni dnevi, toda vkljub temu bomo ostali trdni. Zmago nam jamči duh, ki preveva naš narod. Nova ustvaritev sveta zahteva sicer velikih žrtev, toda ta svet bo velik, kakor so žrtve, «z katerih bo izšel. Baliour o niiroviJ,: jvirafi. V anglešti spodnji «bornioi je imel minister BaJiour govor, v katerem je rekel med družin»: Glavna ovira, da ne more priti do miru, tvori okolnost, ker je nemška politika popolnoma pogreSena, kajti v Nemčija delajo politiko razni pisatelji, profesorji in taki ljudje, ki se pečajo ^s trgovino in t zgodovinskimi preiskavanji. Ti ljudje so prežeti z mislijo, tla mora Nemčija zagospodovati nefl celim svetom. Gleda Belgije se 8e Nemčija dose-Raj nI larekla, da hoče popraviti storjeno krivico ln deželo vrniti nazaj, škodo pa, katero ji jo povzročila, popraviti. Na vzhodu je Nemffija ustvarila u{divT 13. avgusta 1918. SLOVENSKI O O S P O D ft B* MU Rtr*n S. ki sega od sevorne i nske do Črnega morja. Nemčija /o zasedi: zamudi., ruske dežele pod pretvezo, da hoče osvoboditi narod,- ki prebivajo v teb deželah, v istini jih je pa zasužnjila ter jih spravila pod svoj gospodarski in vojaški a^v. Kako ume Nemčija na-) ekovati mir premaganem., sovražniku, je izborno pokazala pri sklepanju miru z Rusijo in Rumuni.o, ki ste sedaj v gospodarskem in vojaškem oziru popolnoma odvisni od Nemčije. Tudi angleške armade so zasedle mnogo sovražnega ozemlja, kot južno Palestino, velik diel Mezopotamije in vse nemške prekmor-ske naselbine. Toda mi smo ust\arili na zasedenem ozemlju stalne in varne razmere ter povzdignili bla-gostan.e zasedenega ozemlja. Iz postopanja nemške vlade in iz izjav nemških politikov je razvidno, da ni niti najmanjšega znamenja za kak- plcdovit razgovor 7. Nemčijo. Prepad, ki loči zvezne velesile od osreii -njih velesil, ^e tako širok, da ga ni mogoče premostiti. Dokler Nemčija ne opusti svojo dosedanje politike, da hote gospodovati celemu svetu in dokler ne bo popolnoma premagana, ne more priti do trajnega miru« rm Novi nadškof solnograSki. Dne 12. avgusta se je vrška y Solnogradu volitev novega solnograškega knezonadSkofa kot naslednika rajnega knezonadško-la dr. Kaltnerja. Solnograški stolni kapitel je izvolil za novega solnograškega knezonadškofa pomožnega škofa dr. Ignacija Rieder. Novoizvoljeni knezonad-škof je bil rojen leta 1858. Njegov oče je bil mizarski mojster. Cesarjev rojstni dan se bo obhajal po vsej državi dne 17. avgusta. V Mariboru bo zopet zanimivo gledati, kako se bodo temu slavlju odtegnili vsi oni krogi, ki imajo proti svojim sodržavljanom neprenehoma v ustih „veleizdajo" in „nepatrijotizem." Ne bo jih videti niti v cerkvah, niti bo videti njih patrijoti-zem v razobesitvi zastav. Mariborski Slovenci pa, katere je začetkom vojske c. kr. vlada zapirala kot veleizdajalce in zločince, bodo v nedeljo priredili v Narodnem domu cesarsko slavnost. Cesarska slavnost v Mariboru. Za to ljuds/ko slavnost in za naše vrlo Dramatično društvo vlada po vsem Slovenskem Štajerskem veliko zanimanje — iz Ljutomera, iz Ormoža, iz Slov. Bistrice in Ptuja je napovedan mnogobrojen obisk. Ravnotako nam poročajo iz slovenjeb striškegu, okraja. Mariborska o-kolica pa bo ta dan itak vsa v Mariboru. Slovenska šola v Mariboru, ki bo deležna čistega dobička, bo lahko zdalno pomnožila svoj fond. V nedeljo, dne 18. avgusta, torej vsi v Maribor! Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. f Miaiiivr iiociieai&urger. V Gradca je an;ri bivši pravosodni minister dr. pl. Hochenbarger. Bil, je velik nasprotnik Slovencev. UČna podpora. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) podeli za šolsko leto 1918/19 učno podporo v zneska 400 K v svrho obiska c. kr. državne o brtne šole v Ljubljani. Prošnje, opremljene s krst nim listom aii domovnicui ter zadnjim šolskim iz-pričevalom, js vložiti do dne B. septembra 1918. — Ravnateljstvo. 1034. Za crganiste in pevske zbore. Pravkar je izšla »Sloveusia maSa za mrtve«, vgiasbil Rudolf Čeh. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Obmejni Slovenci za revno jugoslovansko deco. Slovenci pri Gornji Sv. Kungoti, Sv. Jariju ob P. in v Svečini so zložili za ubogo deco in poslali odboru »l0«ensK0-hrvatsko srbskih žen v Zagrebu 75 K. Zivda narodna zavednost naših obmejnih Slovencev! Vitanje za deklaracijo. Iz Vitanja se je dopos- lalo j. K. še 236 podpisov žen in deklet za Jugo- s:avijo. S'."-va!l Lalionci pri Ormožu za deklaracijo. Odbor obline Lahonci se je v svoji seji dne 4. t. m. enoglasno izjavil za jugoslovansko deklaracijo. Podpise občanov je zbirala mladenka Micika Meškova, Živela jugoslovanska mainiška deklaracija, čeravno je prišla naša izjava pozneje! Pisarna Slovensko Kmetska Zveae, združena s Poslovalnico slovenskih spodnještajerskih poslancev, ima svoje prostore v Mariboru, Koroška cesta štev. č. I. nadstropje. Pisarna daje članom S. K. Z. brezplačna pojasnila v vseh vojaških zadevah, v zadevi podpore, v davčnih zadevah, sestavlja prošnje in vloge na oblastnijo itd. Jugoslavija Jugoslovanom. Pod tem naslovom je Izšla knjižica, ki razpravlja na poljuden in pri-prost način o bistvu in pomenu jugoslovanskega v-prašanja. Knjižica obsega statistične podatke o številu Jugoslovanov, o velikosti jugoslovanske zemlje, prinaša kratko zgodovinske podatke, opisuje položaj, v katerem se nahajajo danes Jugoslovani in vzroke, k? so dovedli do majniško deklaracije. Knjižica Z8-Hjuču/e z besedami ook. dr. Kreka: „Vi vsi, ki ste seme jugoslovanskega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi za njen procvit in blagostanje!" Knjižica se prodaja v tiskarni sv« Cirilo t Mariboru. Gena s poštnino vred 50 v. Pwwoano! Vrhovno vojaško sodišče na Dunaju jo sprejelo ničnostno pritožbe proti smrtni obsodbi, a katero bil svoječasno v Sen\i v Dalmaciji obsojen na srn rt in ustreljen Hrvat Onizim Popovič iz Knina. JJKtrelili so ga in kot veleizdajalea pokopali. Pozneje j so dognali, da je bil po krivem obsojen .(da ga je n^V zahrbtnež nalašč ovadil), zato mu je šla vo,-t. dba na grob igrat, sedaj je sprejeta tudi ničnjstua pritožba proti prvi ousodDi, k- je nnela za posledico usireiitev. Ustreljenemu so zaklenili vse premoženje, iaioj, da ¿e ^ odu^ uboga zena-vdova z osmimi otroci — beračica. Proti slovenskim kmetom hujska zopet v štev. 183 „Mariborčanka", kajpada brez vsake ovire ou našiti tren gospodov cenzorjev. Pravi, da jo tudi mad Jugoslovani kakor med uehi dovolj špeha, mastij moke, svinjskega mesa m okajenih klobas. Mi lanko rečemo, da vsega tega ni vec, ker so to vse že z misli nemški meščani in tržani v svojih, nahrbtnikih od kmeta, ki j« ž njimi (Posedaj pošteno delil, kar je i-mei. Zato seveaa sme sedaj meščan po časmkiii neovirano hujskati, češ, krnet še ima vsega dovolj. A smešna je samohvala» da so Nemci v sedanji vojni največ trpeli, ko vemo vendar vsi iz ust asovega voditelja dr. Vilitla, da so po statistiki največ krvar veh ¡Slovani in da Nemci ravno v tem vidijo za sebe bo i j Se ¿use» ker je Slovanov mnogo ve« poklanih nego lNemcev, Ne bwlile lahkoverni! Naša sodišča unaio pogosto opraviti s sleparji v civilni in vo;aški fchieki, ki ljudem pod raz-juni pretvezami izrabljajo denar ui živila Ttuo je mariborsko okrožno soaiSce pretekle &reao obsodno 221eiiiega Franca Merkuša iz S p uhlje na 15 mesecev ječe, ki se je od lanske jeseni kot invalid brv/z dela potepal po ptujskem, mariborsKaai in celjskem okiaju in ¿judi goljuiai. Poizvedoval]^ pri katerih hišah imajo »akega svojca pri vojakih ud na uo, itn m ¿.otem je matere ali zene detičuta vojakov ob.sKai in jim z živimi barvami slikal, kako sli'po se vojakom godi, katerim bi on bil pripravljen nesti ži-viia m denar, Na ta način je preslepil velik število gespodinj zlasii v okolici Ptuja in Aioškanic, da mu izroede donar in razna živila* ki jih je on cotem v veseli družbi zapravil. Tako je veseljačil in ljudi siepard pol leta; aokazaio se ind je goijuiij za biizu 2000 K, — 'Bodite torej previdni in ne ver„amite vsakemu tujcu, 'ki pride k vam z lepimi besedami! Zahtevajte izkaznice! Dobivamo poročila, da razni vojaški oddelki in posameznici prihajajo zdaj h kmetom in se izuajajo kot „rekvizicijske komisije." Mnogi -aš: ljudje nasedejo takim goljmom. Mnogokrat pa se celo zgodi, da imajo ti ljudje ponarejene izkaznice. Od vsakega,, ki pride k v am pot uradni rekvizitor, zahtevajte uradno legitiinaci.o, Ce se sami no morete ubraniti ^red takimi vsiljivci, pokličite takoj soseda, župana ali žandarmerijo. Varujte se gol.uiov, četudi so v vojaški unilorn... Gospodarske no vise, Novi davki. Da so avstrijski Nemci nezmožni za vladanje države, se je pokazalo ne s ^uo . p-oaii-ki, ampak posebno še v gospodarstvu. Našo finance io popolnoma zavožene, naš denar brez vrednosti — nobena izmed večjih vojskujočih se držav ni tako zadolžena m neurejena kakor naša. Se celo na Mad -žarskem je boljše. Sedaj hočejo upeljati nove davke, da so vsaj nekoliko urodijo iiuanoe, Zato bi naj bii sklican državni zbor že za drugo polovico septembra meseca, da dovoli nove davke. Povišati mislijo posestni in obrtni davek ter upeljati davek na vmo, premog in sladkor. Tudi vozne cene na železnicah bi se naj zopet zvišale ter poštne in telefonske pii. tojb.nei Naše vlade, ki se sestavljajo skoro izključno iz Nemcev, tudi z novimi davki ne bodo .zha^aie, ker sploh ne znajo gospodariti. Stova iski narou, pa si - ouo So le premislili, ali naj vladi, ki jim noče dovoliti njihove prostosti, dovolijo nove davke ali ne. Samo zadovoljni narodi se lahko od loči-o, ua vzamejo tudi viSpa ciavčna bremena na se. Proč z rarnainimi cenami za vino! V nižjeav-stri skem deželnem dvorcu se je dne 25. julija t. 1. vršila seja osrednjega odbora avstrijskega kletars -kega društva ter zveze kmetijskih zadrug za našo državno polovico, pri kateri so se posvetovala razna pereča vprašanja glede, pridelovanja, prodaje in cen za vino. Na zborovanju je bila sklenjena sledeča resolucija: Cesarska vlada se naproša, da razveljavi obstoječe ravnalne cene za vino ter odredi, da bo zopet prost promet z vinom ne samo v Avstriji, ampak tudi Qa vseh vojnih ozemljih, kakor jo prost na Ogrskem in v Nemčiji. Cena sadja in dobički oblastveno določenih nabiralcev sadja. V mariborskem okraju je bilo nazna-rueno, da se' v mestu plainjo zgočlnjo sadjo po 1,30 ¡>\ zunaj pa eaj oblastveno uoločcai aaj.raici plačujejo pc i k pozneje so je reklo fJo v). Tak nabiralec sadja torej pri enem vozu, na katerega lahko naloži do 20 meterskih stotov, „zasluži" svojih 600 K. Ali je ta dobiček v kakem razmerju s ceno sadja? Tako državna uprava sama, zdi se mi vsaj, kar spodbuja slehernega: le išči si prilike, da se ob trudu drugih obogatiš z raznimi „dobavami" javni upravi! In to ubija v ljudstvu vedno bolj naravni čut pravičnosti lu poStenja. Kmet mora oddati živino, a za njega ni mesa. Pišejo nam: Čudne razmere so pri oddaji mesa. V občini Spodnja Polskava sta dva mesarja, ki sekata meso in prodajata. Gornja Polskava pa mora oddati zmiraj izvanredno veliko število živine, pa ne dobi nič mesa. Ce greS na Spodnjo Polskavo po meso, pa slišiš prav surove besede: „Glejte, Qa greste proSl Zn. Gornjo Polskavo ni mesa in Se bočem dati meso, dam, da nočem, pa ne", take neprijazne besedo mora slišati slovenski kmet od prijatelja f?), kateremu si tu« ti pomagal na noge. Že pred po! leta je občina •Gornja Poiskat a prosile, dr: I« so dodelila v Gornji vi mesarjem živina, pa brez us /.•> Gor -njo Polskavo ni mesa! Kaj je to, g. živinozdravpik Fischer ? Mi se hoče kdo z nami šaliti ? Potem se pač motite! Gornje-Polskavčani hočemo imeti meso, vsaj oddamo dovolj živine. No Vi, g. Fischer in tudi nobeden drugi nam ne bo prikrajšal te naše pravice!! Razumete! Nove cene za moko. Krušna moka za občine v deželi, ki so oddaljene k večjemu 3 k.n od žel. postaje 1 kg 1 20 K, moka za kuho, pš nični in koruzni zdrob, enaka moka, ječmenček. ovsena kaša, proseno pšeno, ajdova mo&.a 1 66, moka za peko (ogrska) 2 66 K. Za kraje, ki ¿o oddaljeni od žel. postaje 3—10 km se zviša cena za 2, za več kot 10 km 4 vin. Hlebec kruha bo odslej težak 1260 gramov. Cena i 60 K. Z;* o?ebo se bo dalo n& teden cel hlebec, za težke dela ce 7 če-trtink klebca. Sladkor za petijot. Urad za ljudsko prehrano razglaša, da se bo tudi letos razdeljen sladkor za zboljšanje vinskega mošta in napravo petijota. Prošnje za nakazila sladkorja je treba vložiti najpozneje do 1. septembra pri pristojni občini. Navesti je treba zaželjeno količino sladkorja. Občine naj pošljejo prošnje c. kr. kletarskema nadzorniku S Petrovana v Maribora.«^¿^^ *** M R&^ne Bovice. Bolgarska bajka. Bolgarski list „Mir" je pri -občil sledečo bajko: „Beg je prigovarjal kmetom tako: „Pojdimo skupno na Medveda, da ga ubijemo." Kmetje se branijo: „Saj mi nimamo ovac, nam krvoločni medved ne škoduje." Beg jim obljublja: „Pri lovu na medveda ubijemo še kakšno drugo žival ter si razdelimo meso in kožo." „Nimamo čevljev in ne smodnika." „Vse, vse vam dam!" Kmetje gredo na medveda, ustrelijo ga. zraven pa še neka} zajcev in sr..o. Kmetje hočejo deliti lovski plen. „Počakajte!", jim zakliče beg in dvigne roko, „moramo napraviti račun!" In računa: Toliko in toliko stane obutev, katero je dal kmetom, toliko smodnik, toda treba je še prišteti hrano: kruh, sir in čebulo. Vlovljene živali ne morejo pokriti vsega dolga. Zato s: jih beg obdrži in kmetje mu ostanejo še nekaj dol i. „A to pa je res lepo", mrmrajo vznemirjeni kmetje, „zato, i ker smo ubili medveda, nismo ničesar zaslužili?" A f beg je slišal njihovo mrmra ;je in pravi: „Dolg je I dolg, a vi ste sužnji. Z Bogom!" A kmaje so se po-j mirili,, ker jih je beg proglasil za sužnje. Dolg je pač f dolg/' s Lisičjo zalege se je letos toliko zaplodilo po l Slovenskih goricah, da so si ljudje res že v skrbeh ; svojo perotnino. Pri nekaterih hišah je lisjak po-I davil že vse kokoši. Lovci, posebno mestni, se izgo-j varjajo, da nimajo streliva. Okrajna glavarstva pa I se ne, zmenijo za pritožbe. V listu avstr jsko-nemške-; ga Iqfvskega društva čitamo, da je za čas vojske z-i bežalo s primorskega, koroškega in tirolskega goro-| vja na stotine lisic v naše kraje. Blizu Solnogradaso I pa celo ustrelili lisico, ki je nosila znamkg lovskega j zakupnika blizu Verduna na Francos' ''m. Tako da-§ iti zbežala pred vojnim gromom. I Ogromne zaloge živil. V Novi Zf lan iji v Av-< straliji so ob morski obali nakopičene nasifidnje ve-I likanske množine živil, določene za A 'ijo, Franci-i ¡o, Italijo in tem prijazne nevtralne dr. /e v Evropi: mili.orta zmrznjenih živali (gc ¡a), 600.630 Pal volne, 172.318 zabojev surovega mi :a (vsaka po 68 kg), 57.518 sodov loja in masti, 42,0. bal lanu in 18.822 bal preje. Koncem meseca julija o baje znašalo zaloge zmrznjenega mesa približno 4 milijone glav goveje živine. Vrednost blaga, ki ča"! na vkrcanje v Evropo, znaša nad 500 milijonov . trk. Velike zaloge zaloge žita in moke, ld čakajo -a vkrcanje. pa še v tej svoti niti niso zapopaden Prašič z dvema glavama In dvemr gama. Iz Freudenthala na Slezijskem ; oročajo, dž, skotila v svinjaku tamošnje poljedelske srednje šo svinja — prašička, ki ¿e imel na sredi telesa 2 nog , iia sp*red-nji in zadnji 'strani pa po eno glavo. Živ" je živela 1« par ur. Varujte se psov! V Tridentu leži i- rno bolna lUletna hoi bogate tirolske druž^. priliki neke vožnje jo je pes obtiznil po licu. ispodični so se na licu napravili tvori in zdravr.il i so spo anali nevarno zastrupljenje. Izrezali so ji kos lica, vendar še plava nesrečnica med življenjem in smrtjo. IDNipisd. Maribor. Ne železniški progi med Mariborom in Pragarskim sta dva podčastnika te dni raznim o-sebam odvzela nahrbtnike z živili. Ker dotiona nista ■meja nikake legitimat e, sta očiviri Pesnici. Na gostiji so svatje zložili 200 K za slovensko 5olo v Mariboru. Vrlemu -ja . , ;mo obilo božjega tagMtov»! - Cisti dobičeK zndr]n, ril-Meto'o.-e slavnost! smo sledeče razdelili: 300 II s!obi slovenska Šola v Mariboru, 200 K Tiskovni dom, IaJ0 K Krakov spoaenil tn K osiepali slovenski Slava po3rtvovaln.m feronlnSaaom! ran 4. wixjybnbki oospodah, Iß. avgusta 1918, Zetale. V nedeljo, dne 18. avgusta, bo pri Ma-jriji Tolažnici velik dekliški shod. Ob 10. ari dopol -dne 1k> slovensno opravilo, pridiga za dekleta, ol 11. do 3. ure poDoldne v gospodarskem poslopju žup-nikovem slavnostno dekliško zborovanje v proslavo flOletnioe lurške G^sje z govori, deklamacijami in • petjem deklet. Ob 3. mri popoldne bo druga pridiga 2» dekleta in slovesne ve6ernioe, nato odhod. Mla -denke rogaškega in ptujskega »kraja, posebno Še one Marijinih družb, pridit« poinoštevilno na ta shod in če mogoče v procesijah z družbenimi zastavami svetinjami. Shod obeta biti jako veličasten. Kostrivnica. Kljub neugodnemu vremenu s» j» proslava 1501etnice ¿lozidanja naše romarske Marijine cerkve dne 28. julija dostojno izvršila. V lepem številu so s č. g. kaplanom prihiteli romarji s Ptujske gore, ki so imeli v predvečer pridigo in slovesn« vecernice. Pri rflnem svetem opravilu je oznanjeval božjo besedo misijonar Klančnik, pri poznem opravilu pa župnik Gomilšek, ki je razložil zgodovino zidanja cerkve in nauke, ki nam jib daje. Od 1. do 3. ura popoldne se je vršilo dekliško zborovanje. Vodil gn je Župnik Gomilšek. Na shodu so bile zastopane poleg Kostrivnice Še Sv. Križ, Sv, Peter, Sv. Ema, Sv. Vid, Poljčane, Studenice, Laporje, Sv. Jernej in Ptujska gora. Pričela so ga domača dekleta z Marijino pesmijo. Tadina Ivana (Kostrivnica) izpregovori besede pozdrava, Kovačič Kristina (Sv. Križ) dekla-muje pesem: Otrok Marijin, Senekovič Roza {Kostn-ivijica; pa razloži dolžnosti slovenske mladenke (i) Marije. Tramšek Marija ¡¡Sv. Peter na Medvedovem selu) deklamuje pesem: Slovenski svet Marijin dom, Senekovič Roza pa j>esem • Slanica. Cverlin Ema ud Sv. Eme vnema za apostolsko delo v Marijini diuž-bi. Nadžupnik Korošec se spominja (iOletnice lurške ¡G^spe in razloži, kako so Slovenci leta 1886 prvikrat romali v Lurd in je tam prvikrat slovenski pri-idigotai prelat Košar, Zbil Marija (Sv. Križ) priporoča iovarišicam modrost, ljubezen do bližnjega in srčnost, Drofenik Neža (Sv. Peter) pa razloži nalogo izoDra^cne Slovenke. Ganljivo govori Darinka Debelak Zader) o bedi v Dalmaciji posebno med otrou in vse navduši za našo lepšo bodočnost v Jugoslaviji. iV hipu je bilo nabranih za gladujoče otroice 152 K! Kapian Avšič poda obilico lepih naukov miadontam žiipu*: Gomnšek pojasni delo mladenk za našo lepn 5o priliodnjost in ves zbor xapoje: Lepo iiu5o domovino. Tii-mšeji Marija (Sv. Peter) opiše pr"*'»;.'. zgled naše te-..ric6 Zit6, uakar zadoni oesarsca pesem kot rnak --krenega domoljubja mladenk. Lepo zborovanja ¡* ve« i;deležmke navdušilo za Mar.iO, za izobrazbo, z a narod In domovino. Nato je pri večernicah kaplan Avšii vnemal v pridigi mladenke za prelepi ▼zgled Bernardine, hčerke Marijine, in pet» litanije so zaključke ¡emenlpvv slovesnost» (iuruja Sa»in)4Ha dolina. Due 25. avgusta ob 3. uri popoldan se vrši pri Sv. Frančišku v gostilni g. Natlačena p. d. Martinovca shod, na katerem poroča drž. posl. dr. K. Verstovšek. Gornjesa vinjčani vsi na shod! To nedeljo ne sme ostati nikdo doma. Celje. Slov. kat izobraževalno društvo priredi n 100 em visok. 9B6 Cement dva vagona prodaj» An. Sükmajer, Maribor, Tegitikfff-ova ulica 77. 9S»8 Proda s» dobroidod» gostilna v Studencih pri Marikora. V. An-drejik, Koroška cesta 32, Mar bor. Portla'd-cement v sodih i 200 kg ravnokar dospel. Avstrijska petro-lejska družba, Maribor, Burggasse št. 8. tü 98i XX XX Hlapca sprtjme vinarska kla Burgw»id pri Mariboru. Plač» K 60— mesečno. 1018 Učenca sf rejme Matija Hoisvar, k jučavničarski mojster a» Rogoa-aici pri Ptuju. 1028 Majef in vlnlčar s 4—5 del. moS mi. Dohi mnogo pelja in krave. E. Ti«so, Sp. 8v. Kungota. 1020 Mizarski pcmečnlkl »a sprejmejo pri J. pfeffer, tovarna v Hočik pri Maribora. 1081 Prldrn fant, katsri se hodo «liti krojaštra, s» takoj »prejme pri A Košar, krojač, Stelni trg S, Ms ribor. Iva vlnliarja s 5 del. močmi sa Počshoro in Wndlberg pri Mariboru se sprejmeta. Ritmojstor pl. iTabricl, Počehova, p. Maribsr Učsnao ia boljše hiše se sprejme r trgovini z islezom In (pecerije • 'rimo* Henrik, Maribor, Triaik» cesti 25 1021 Poltena, zveita in priletna dokla vajeaa vsakega dela se sprejme Naslov v upravi pod „atesta detla št. 1025". t rtnar zmožen obeh dež jezikov, odločen, p. šten in marljiv, ki je izvežban v gojitvi soiivja in eve ] tlia; posebne v vinogradništvo, Iie sprejme s 1. seftem. 1918 oa graščini Rlivniea pri Marib. 1024 Sprejme se takoj mlinar, ki tudi obenem rodi električno lač pri F:. Gajšek v Loki pri z,asma. Sta-rejii imajo prednost. Plača po dogovora. 1C 34 Konjski hlap«o, zanesljiv pri ko njih, trezea ia pešten, se iprejm« za dobro plačo tskoj v trsjno sla ibi Ksil Cimjeriek, trg. i« pos. 8ernica ob Savi. 1085 V Razboru pri Slov. gradcu s« sprejme pošten cerkvenik, ki zna tudi orgljati in pet;e učiti. Plača po dogovoru. Zglasiti ss j« osebno v župnišču. 992 Izvežban vlnlčar s 8—4 rednimi del močmi, dobra plača, pomoč v živilih. R, Flick, Fram, ali hišnik, Maribor, Bismurkstr. 18. 9S6 Vlnlčar s 4—6 lel moimi za Bre-sternlco pri Maribora. Več pove stavbenik Naesimbeni, Maribor, Oartengasse 12. 999 Š a f a r, ošenjea, absolvent sad j« in vinarske šele z večletno prsk so ieli službo preminiti. Ponnd be na uredništvo ,31ov. Gospod, red šafar it 9i7/ 10 szvežbanih spretnih natakaric se išče aa 18. avgast za cesarsko slavnost v Narod, d od u, Maribor. Pojasnila v restavraciji. 1001 Prideš fant, star 18-14 let, M zna ministrirski i» ima reselje sa organiska učiti, se takoj sprejme, Kje, pove uprava tega lista. 1008 XX mrnsmm; XX Vraiajožlm s« vjetnlkeaij Kdc iitatbd TnHjoih sr, vjetoiKov t4 kaj poročiti o Matiju 5r«u, psš «u pp. E8 ? Srea je kiask v St. Ilja v 8 k v. gor., roj. 1. 1878. Vjit je bil i Galieiji I 1915. Pi sal je reč d pisni« is okoli«« Om eka, kjer je bil pn nekem ruskem ; bar«ca vrtaar. 01 jeseni 19¡7 pa ni a«bei!«ga glas s veš o njem. Poročila prosi njegov svik: Fr. Žebot, nrednik Slor. Gosp. Maribor. T UCenua sprejme misarija Kaiser strsfie 18, Maribor. 1005 Vlnlčar s 8—4 izveibaaiasi d«L mo'«i >e sprejme pri dobri p a-či i* depat»tu od 1. aovenbra. Zelo dobra letna plača. Emilija Kartin, Gornja Polskava pri Pra gerakem. 1007 Vlnlčar in majer ss sprejme pod zeln ugodnimi pogoji. R'bard O gr s«g, Sturmberg pri Mariboru, p Pes*'«a. 9S8 Sprejme se meieo pošt«*« kme-sko dekle za služkinjo za vrtna ai domača dela, »ko iasa zmožnost se priuči tudi l»hk» v kobilji i* trgovini I. Traua, Ptni-ska gora. 973 Sprejme se «iničar in sicer mož ia žesa ali tudi z enim otrokom, biit* mesta pod selo ugodnimi pogoji. Og ase piseeao ali nstme no na ntslov: Otilija Kovač č, Celje, Breg 88 970 Vlelčar a 8—4 dal. močmi se sptejm« sa dobro planilo pr g, Frie Jeres, Počehova 800 pri Maribora. 1008 Zanesl i v vlnlčar s 4 del močmi z dobrimi spričevali se sprejme pri guepej Kinig, fit. Peter pri Mariboru. 1014 Išče se gospodinja (oskrbnica) strrgo poštena, katol. vere, ki se raznme tndi ca kletar-st»o.Spričevala(prepiBi,)ki pa se ae vrnejo, se naj poftljejo priporočeno na gspö Schweiger, Vinica pri Ormoža (Ki«nr. 22) Izvežban in strogo poiten viniiar •loreaski Spodaještajerc, ki te raznme na cepljenje, se iprejme na grof^vskem pose-»tvn. Prepisi spričeval, ki pa se ne vrnejo, se naj pošljejo v priporočenem pismu pspč. Schweiger, Vinica pri Ormoža. (K i« ur, 21) Viničar ia najemnik s« sprejme s» dobro olačilo pri g. Karlu iižel: r Lembihu, ali sred« in soboto od 10-11 ure, Maribor, Giajska ul. 8. 1051 Sprejme se takoj pridea I* zasej lji r fant kot strežnik, kateri iasa veselje pri cerkvi, zravna mežna-rijo s a iakko uči tudi krojaštva F. Bračko, «srk. in org. pri Sv. Barbari v Halozah. 10t8 Išče s* v najem v mM j Sem kraju *a 8',. štajerskem meblovane aH ne meMoraao stanovanje, obstoječe ii dveh sob, kuhinj« in pfitikli* t malim vrtom ali t*est o v izmeri 40—tO cralov (travniki, njive, g ispolarifco poslopje, ž vi i* mrtvi inventar) v okoli«i Maribora. Ponudbe na nas lov: „Anbau offisiei" nadomest a ga bataljona str. p. 26, Maribor. 1018 G. Maurič, ki je pona ai kumno, naj laztani svoj naslov. Huber Fran«, Maribor. 1*19 Z&meoj& se posestvo, '/< 016 °d | meita, blisu kolodvora, pri hiši dober stsdezec ia lepa sadna dre->esa posebej nji?a in travnik. 0-glasijo se naj taki, ki niso dilei od mesta ali večjega trga. Ponudbe na upravo lista pod .Posestvo št. 1087-" Vabilo k občnemu zboru Osrednje zad. z» vnovčenje živine i* pospeševanje živinoreje v Mariboru, r. z. b o z, kateri se vrši v soboto, dne 24. avg. v Mariboru, Koroška eesta i. Začetek ob uri pr«dp. — Dnevni red 1. Poročilo načelstva in nadzor stva. 2. Odabrenje raš. zakljaika za 1. 19 >7. 8 Slučajnosti. — Ako ai občni sbor ob napovedani nri skle|tčea, vrši s» čet jedno uro drug občni sbor e istim dnevnim r«lom, ki sklepa pri -sakem ite vilu eavsočih flasov. Nač. 1086 Temaomodra ženska j e p I oa i* blusa se odda ** živila. Trebaik, Kotoška eesta 19/1. Marib. 1048 Okllo. Elblova Topolnikova gostilna v Cegetincih pri Sv. Aittona v Slov. £or. s semljišč«* vred se bo da l v tor»K dae 27. avgnsta ob 8. nri p*p«ldoe dražbsaim potem v najem. Posestvo obstoji iz pnatra ae hiše i* gosy peslbs v pisarni poipisaa« ga s daega komisarja ob nradaih urah. Dražba se vrti aa liei mesta v Cogetineih. — Fran fitupi «. kr. aotar, kot sodni kemi-sar. 1026 200 K nagrade dam tistemu, ki mi zve j» tata, ki mi je v noči od četrtka na petek ukradel 80 kg špeha, 14 m rasnega sakna ia 1 ženski plašč iz žsmeta s črnim kožafcaatim ovratnikom v a k c p m i vrednosti vei tisoč kron. Tatvine j< estmljen kakih 26 let star velik mot, belno iagleda, s iraim trlim klobakom ia ebeo-šeao obleke; bil je v spremstvu 18—20 let*» ženske in 10 letnega fanta. Zea>ka je bila oblečena s črnim svilenim krilom, črno-rjavi klebak, ieiek je isael dslge hls če ia ¿apic«. O u a sta baje is Dunaja. Hti se btje sove Rndolf Riedler ženska pt Panla Wesely — Rajh, pe« In last. žage v Bi strici pri Lembichu. 1055 Cement Kmet. Zadr. v R čab ima s - ek« tevarnc v Nemčiji sklep na eliko maoiiao cementa. De kler ne be te število vagonov razproda*«, lahko pošljemo eden aH več vagonov vsak« mu, ki poš ljo «d gla arstva petrjeao. da cement a jno rabi (Dri glichkeits besebe sigung). Cena do prekl'«* 20 nark v R?č»h, marka po dnevnem kurzu. Naračite hitre, ker j« pričakovat pr^poiedi i «voz« >n tnnspartnih težkoč. 10.2 Apno. Imimo še na razpolago >eč ea ouov ni Fnike katera je *e sam» mice, ampak tali šs uedorastle otr ke in celo sorodstvo v svoji najlepši dobi življ«-nja v trtarest 38 let, zapm-stila, mi vsle« nenadjega ixi frežtlostnrga udsrta ni bilo mogoče se vaem časM-tia spremljevalcem, č. č. dahovaikem, gasil, drattvn i* jpl»'-'. • sem triaooa, kmetom ia sorodstva oseb bo zahvaliti. Tem po'cm e« zahvalim za zadnje spremstvo in dokaze ljubezni. — Prosim Vas vse. da vt m blaga ra na o it*ne v bla gcm s*eminn. — Rajhan-burg, 7. avg. 1918 1032 Ivan Leskošek 3ora 'n kom; prijateljem in znancem naznanjamo. potrti g o oke žalo ti tužno ve ne, godbe» ■« instrumentov iH Ivan Konran, ces. in kr. dvorni dobavite Most št. 1954, (Brüx) (Cešk< Niklaste ali jeklene anker-utt-K 26.— , 28.—, 80.—, iz b»W koviae (Gloria-srebro), Gold ,j ali jeklean Remont, ure ■ dv< ; nim ¡» krovom K 86.—, 40. . 50.—, «0.—. Violine K. 22. 24.—, —, vlačne harmonik K M —, 28 — in višje Za i. t triletno jamstvo. Polili» se » povzetju. Zamenjava dovoljei . ali denar naaaj. (4 D. tdhjfeteil ia aaloinik:; XBlsOBko tlatovnu nipipnral lSy^ flfeÖBfe, 9QMK tlsíiAcne m, Oirfia ¡¿ ¿ímá-uhhm*