Št> 34- Nedelja 23. avgusta 1936 Gustav Strniša s _ Harmonikar Binček Spet je moral deček južinati in potem sta zaklenila vrata in odšla. Na cesti sta ju že čakala dva nemirna konjička, ki sta urno potegnila koleselj v mesto, kjer se je starec oglasil pri sodišču in pri orožnikih. Že drugo jutro so prišli možje postave k njemu na dom in se tam začasno naselili, a sam je šel s svojim mladim prijateejlm nazaj v mesto upajoč, da se bo kasneje lahko brez skrbi vrnil, saj je bil prepričan, da bodo vse tolovaje od prvega do zadnjega ujeli in pobili orožniki. Res so tolovaji napadli hišo, a spretno so se umaknili. Orožniki so budno pazili, a prebrisani rokomavhi so jim vendar pobegnili. Zgrabili so samo enega, a drugi so ušli in ranili na begu dva orožnika. Škrga si ni upal več v svojo hišo. Naselil se je stalno v svoji večji hiši v mestu in vzel je tudi Binčka k sebi. Se preden pa je poskrbel starček za dečkovo bodočnost, ga je nekega dne nenadoma zadel mrtvoud. 4. Razbojnik Mrha, ki so ga orožniki ujeli, je bil obsojen na vislice. Mnogo ljudi je prihitelo, da bi prisostvovali usmrtitvi, saj je tudi v nekaterih ljudeh nekaj zverinskega ker radi gledajo usmrtitev sočloveka, ki je sicer kazen zaslužil, vendarle je usmrtitev nekaj strašnega. Mrha ni bil zakrknjen in divji kakor njegovi tovariši. Bil je zvijačen in premeten človek ter ni rad prelival krvi. Glavarju je bil vendar prav on desna roka. Strašni Teleban je res znal udariti ter se pogumno boriti in braniti. Res je bil največji junak med vsemi, toda pameti ni imel preveč. Zato je. vedno spraševal Mrho za svet in zelo je tu* goval, ko je zvedel, da bo njegov pri« jatelj usmrčen. Mrha se ni bal smrti. Pripravil se jo in skesal. Ko so ga vprašali, če ima kako željo, je dejal, da bi samo še rad slišal Binčkovo harmoniko preden ga rabelj usmrti. Ker je Binček moral pričati o razbojnikih, so sodniki imeli njegov naslov in poslali so ponj, da bi zaigral tolovaju preden umre. Deček je prišel. Ko ga je Mrha zagledal, ga je objel in kar nič ni bil hud nanj: »Vidiš, nekdaj sem bil poštenjak in lahko bi bilo kaj prida iz menel Premotil me je Teleban, ki je moj rojak. Pričela sva krasti, potem ropati in naposled celo pobijati ljudi. Sicer sem se sam bal umorov in še Telebanu sem včasih zabranil, da ni kar pobijal. Svarim te pred njim! Boj se ga, kajti maščeval se bo za me, saj mu bo brez mojih nasvetov trda predla. Ro-govilež je sicer in strahotnež toda možganov ima manj kakor otrok, saj so mu misli po polževo počasne 1 Težko bo shajal in morda ga kmalu zgrabi roka pravice. Ne privoščim mu, le žal mi je, da je bil prav on moj zapelji-vec,« Binčku se je Mrha zelo zasmilil in je tudi sam prosil sodnike, naj mu priza-neso in ga naj ne usmrte. Strogi gospodje so skomizgnili z r»* meni, češ, da je taka sodba in postava, ki ju ne morejo in ne marajo več spreminjati. Binček se je poslovil od Mrhe in žalostno zajokal. Obrisal si je solze in dvignil svojo ljubljeno zvesto spremljevalko. Pristopili so birici in sprevod je krenil proti vislicam. Harmonik« se ja oglasila. Otožna pesem je zadonela. In ljudem je bilo, da je zaplakala vsa pri-roda. Rosa je blestela na cvetju in bilju, drevje je otožno pošumevalo med bolestno pesmijo. Vsem je zamrl smeh na očeh. Tolovaj je zamišljen poslušal. Njegova duša se je poslavljala od divjih strmin v samoti, od skalovja in gričevja, od gozda, travnikov in polja ter od vse prirode sploh. Še enkrat je prisluhnil v naravo, ki jo je edino ljubil od kar mu je umrla mati. In potem se mu je misel vrnila v mladost. Duh mu je zazrl milo obličje zlate matere, ki mu je prehitro umrla in je pač zato zašel na kriva pota, ker ni imel njenega varstva. Otožno in ljubeče ter odpuščajoče so ga gledale njene globoke oči. In laže mu je bilo pri srcu. Razbojnik je sklonil svojo glavo in x mislijo na svojo blago mrtvo mater, je spustil svojo dušo. Daleč zadaj med množico se je pomešal glavar sam. V kmeta preoblečen je prihitel na morišče s svojimi najdrznejšimi pajdaši. Upal je, da bodo v gneči morda lahko rešili tovariša. Ko pa je videl Mrho obdanega od vojaštva in orožnikov, je takoj obupal in odšel. V daljavi je spet začul bolestne glasove Binčkove harmonike. Dvignil je svojo težko pest in divje zaklel. Ker je stari Škrga umrl, je bil Binček spet osamljen in zapuščen. Prišel je v neko vas za pastirja, kjer je pasel ovce na prostem pašniku, obiskoval šolo in igral na svojo harmoniko. Tovariši so ga ljubili, tudi gospodar mu je bil naklonjen. V nedeljah pa je pod večer moral sesti pod vaško lipo s harmoniko v naročju. In zaigral je. da je vse prisluhnilo. Vsi so hvalili mladega vrlega harmonikarja, ki je znal .vsakemu svirati na srce. Nekega dne je bil sam na travniku. S harmoniko v roki je hodil po cvetoči loki in opazoval življenje okoli sebe. Tedaj je zabrnelo v zraku in sredi travnika je pristal aeroplan Deček je takoj priskočil. Pilot, ki je izstopil, mu je velel, naj pazi, da se kdo ne približa in mu česa ne pokvari ker se mu je pripetila mala nezgoda. Medtem ko je odšel vozač proti vasi, je Binček zlezel v aeroplan. Ko se je pilot vrnil, ga ni opazil ker se je potuhnil pod sedež. Ko je letalo od-plulo in je bilo že visoko, se je slepi potnik oglasil. »Kar na zemljo te bom treščil!« je zapretil vozač. »Tega vem, da ne boste storili«, se mu je Binček prijazno odzval. Pilot mu je povedal, kako naj se priveze in že se je oglasila Binčkova harmonika, saj je zdaj brezskrbno plaval v zraku. Vozač je poslušal in kimal. Binček je stresal glasove harmonike visoko pod nebom, da so ptice ki so plahutale mimo, začudene strmele in niso mogle razumeti odkod ti glasovi. Škrja-nec, ki je prav tedaj hitel kvišku, je kar onemel in prisluhnil iščoč z očmi novega tovariša, ki je tako živo drobil in stresal svoje popevke iz vrtoglave višave. Ko sta dospela na letališče, je avi-jatik stresel dečku roko: »Prav lepo si mi zaigral, toda kako naj te zdaj spravim nazaj?« »Kar pišite gospodarjevim, da sem pri vas! se je godec opogumil.« Pilot, gospod Milan se je popraskal po glavi: »Zakaj si se pa potem odpeljal z menoj?« »Rajši bi tukaj ostal!« je šepnil deček. »Kaj naj počnem s tabo? No, čakaj I Morda bo pa le kaj?« Še tisti dan je dobri vozač Milan od-vedel Binčka k svojemu poročenemu tovarišu gospodu Klinarju, ki je bil brez otrok. Izročil ga je gospej Klinarjevi in obljubil, da bo tudi on prispeval za dečkovo izobrazbo. In tako je Binček ostal v mestu ter pričel obiskovati šolo. Pridno se je lotil učenja, ki ga je zelo veselilo. Le njegova nemirna krvca ga je še včasih dražila, da bi jo spet kar rad popihal v svet, toda preveč je že skusil in bal se je, da bi se mu znova ne godilo slabo DALJE PRIHODNJIČ. Doživljaji Jima v džungli Spisal in risal Mitja Kraigher, star 11 let I k, so se nenadoma ustavili motorji, M > .-** letalo se je vnelo. Jim je skočil iz letala v morje in si tako rešil življenje. Vsd ostali potniki so s pilotom vred zgoreli. Leta 1933. je iz San Frančiška (v Ameriki) odletelo veliko potniško letalo proti Avstraliji. Letalo ni nikjer pristalo, temveč je letelo naravnost v Kalkuto (v Indijo). •'• " r*< -........... 3. Ko je letalo prispelo do indijske oba" Jim je splaval na breg. Tam je našel veliko gorjačo. Z njo se je odpravil po džungli. »■■1 WPP H ; — -.V. Ko je hodil nekaj časa in premišljeval svojo žalostno usodo, je zdajci zagledal v pesiku človeške stopinje. To je muckova žlička, to je vrabčeva žlička, tale je pa palčkova žlička .. •« Palček spet ni strpel in je zakričal: »Čarovnica, ne dotakni se moje žličke!« Čarovnica je zgrabila palčka in odletela z njim. Palček je pa zarvpil: »Mucek, priteci. vrabec, prileti!« Ta dva sta ga slišala in prihitela; mucek je praskal čarovnico, vrabec jo je kljuval, rešila sta palčka, in ga spravila domov- Tretji dan sta hotela spet v gozd po drva in sta zabičali palčku: »Pazi, če pride čarovnica, molči kakor riba; danes pojdeva zelo daleč z doma!« Mucek in vrabec sta odšla, palček je pa spet sedel za peč. Komaj je sedel, je vstopila čarovnica, vzela žličke in jela šteti: »To je muckova žlička, to je vrabčeva žlička, tale je pa palčkova žlička • . .« Palček tudi to pot ni strpel in je zavpil na vse grlo: »čarovnica, ne dotakni se moje žličke!« Čarovnica ga je zgrabila in ga odvlekla s seboj. Palček je kričal: čad: »Mucek, priteci, vrabec, prileti!« A tovariša ga nista slišala. Čarovnica je vlekla palčka v svojo kočo in ga vtek-nila v luknjo pod pečjo- Zakurila je peč in velela najstarejši hčeri: »Dekle, jaz moram še v svet; speci mi palčka za večerjo!« Peč je bila vroča, hči je poklicala palčka iz luknje »Lezi v ponev!« mu je ukazala. Palček je legel v ponev, iztegnil eno nogo kvišku, drugo pa obesil čez rob. Dekle je reklo: »Ne tako, ne tako!« Palček je dejal: »Kako pa, pokaži mi!« Dekle je leglo v ponev Palček pa, ne bodi len, je zgrabil ponev in jo s čarovničino hčerko vred porinil v peč, zaloputnil peana vrata in zlezel spet v kuhinjo. Zvečer se je čarovnica vrnila in vzkliknila: »Zdaj se bomo ma-stile s palčkovim mesom!« Tedaj je je zaklical palček: »Le masti se s hčerkinim mesom!« Čarovnica je poskočila in pogledala: v peči je bila njena hči, pečena. »Haj, malopridnež, ne uideš mi!« je zatulila .Ukazala je drugi hčeri, naj speče palčka, in odletela. Druga hči je zakurila peč ter poklicala palčka iz luknje. Palček je spet legel v ponev, iztegnil eno nogo kvišku in obesil drugo čez rob. »Ne tako, ne tako!« je rekla hči- »Kako pa. pokaži mi!« je dejal palček. Hči je legla v ponev, palček je zgrabil ponev in jo porinil v peč. Nato je spet zlezel v luknjo in počakal čarovnice. Kmalu se je čarovnica vrnila in vzkliknila: »Zdaj se bova mastili s palčkovim mesom!« Palček je spet zaklical: »Le masti se s hčerinim mesom!« Čarovnica je poskočila in pogledala: v peči je bila druga hči, pečena. »Haj, to pot mi ne uideš!« je vzrojila. Ukazala je najmlajši hčeri, naj speče palčka A tudi to pot je bilo tako; palček je porinil najmlajšo hčer v peč- Čarovnica je divjala še huje. Snma je zakurila peč in se zadrla: »Semkaj, palček! Lezi v ponev!« Palček je legel v ponev, iztegnil eno nogo v zrak, drug£> na obesil čez rob: pcmev ni šla v peč. Čarovnica je zavpila: »Ne tako, ne tako!« A palček se je naredil, kakor da ne razume: »Ne znam, pokaži mi.« Tedaj je čarovnica sama legla v ponev. Hitro je zgrabil palček ponev za držaj, jo porinil v peč in stekel domov. Doma je povedal tovarišema, kako je bilo. »Vidita, tako sem ugnal čarovnico- Jutrovčki pišejo Alkohol in njegove posledice. Alkohol je zelo nezdrav. Kdor pije veliko alkohola zboli. Dobi jetiko, zboli na ledvicah i.ld. Zato se je treba alkohola varovati, da rae bi prišle ntjegove posledice. Posebno je pa alkohol nezdrav za mladino. Če kdo že v svoji mladosti začne piti, pa tudi ko bo star ne bo nehal. Zato se je treba alkohola varovati, da si ne bi prikrajšali življenje, ker nam to ni potrebno. Turk Natalija, uč. II. raz. real. gimn. Zagreb, Štoosova ul. 12. Kaj mislim o vojni? Vojna je hud udarec za vsako državo, pa tudi za narod, ki v njej prebiva. Ce pogledamo zgodovino nas Južnih Slovanov, vidimo, da so prišlo naši predniki čestokrat pod tuje gospodarje, ker niso bili dovolj »močni, da bi se mogli braniti pred nasprotniki. Ce pomislimo samo na kosovsko bitko. Petsto let je bil naš narod pod turško nadoblastijo. petstolet je klonil mogočnemu sultanu, boril se za svoje pravice, a jih ni dobil. Šele ko je prišel Črni Jurij Karadjordie in prevzel vodstvo nad srbskimi četaši, je premagal zavratne Turke in osvobodil svoi narod. In kaj je bila svetovna vojna? Štiri leta je tekla nedolžna kri in pojila zemljo, na tisoče žrtev je padlo, pa naj se ne bojimo vojne? Bodimo složni, ljubimo se med seboj, saj samo v miru bomo živeli srečno in se bo lahko razvijala kultura posameznih narodov. Jerše Marjan, dijak III. razr. gimn. v Ljubljani Delavčev dom in družina. Dom delavca ni vedno enak. Nekateri delavci so zmožni bolišega stanovanja, drugi živijo v bajtah. Družina je pri delavcu skoraj vedno velika, toda delavčevim otrokom se godi včasih zelo slabo. Ce pomislimo, kako bridko ie če postane oče brezposeln in potem ne ve kako bi prehranil svoje otroke. Včasih se v obupu celo umori ali pa začne krasti. Dragi stric Matic, mislim, da me v nagradah ne boš pozabil. Prisrčno Te pozdravlja Kurt Scharner, uč. IV. raz. v Ptuju Panonska uL 13. Alkohol in njegove posledice. Strašen uničevalec človeštva je alkohol. Skoraj v vsaki pijača se skriva; čim več pijemo, tembolj učinkuje. — Pijače, n. pr.: vino, pivo, žganje, vsafe pozna, toda ma-lokateni ve kaj o alkoholu in njegovih posledicah.— Pijanec se vrača opoteka'-joč domov in se znese na ženo aH otroke. To ne traja dolgo! Kmalu postane bled in suh, vedno slabši je in potem umre. Stotine je lačnih otrok, ker jim je oče pijanec in zapravlja zaslužek v krčmi. Vsak dan se slišijo govorice, da se je ta ali oni obešal, ali zažgal hišo in to je vse povzročil alkohol! Zato se varujmo alkohola in ne plimo alkoholnih pijač! Kos Vladko, dijak klas. gima. v Mariboru Pijanec 1. V zatohli krčmi — tam sedi. Zaslužek svoj zapravlja. A dan za dnem — vse bolj bledi, sam sebi grob pripravlja. 2. Doma pa — žena in otroci raztrgani okrog hodijo. Za očeta — zdravja vsii prosijo, toda, pijancu ni pomoči! Vsak sebi smrt pripravlja, kdor v krčmi vse zapravlja! Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru Dragi stric Matic! Dolgo se nisem oglasili ker sem se bal tvojega koša seda« sem se opogumil in Ti pišem kako preživljam počitnice. Jaz Ti odkrito pišem, da se mi nikamor ne ljubi. Peljem se v vinograd pa ne z vlakom ampak s kolesom, ker je v vinogradu sad:e se ga najem da me kar trebuh boli pa še domov ga nesem. Ce bi ti stric Matic prišel bi "H prepustil drevo da bi jedel in s sebog nesel. Kmalu bo grozdje zrelo in Te povabim jesti grozdje. Valter Rozman Celje 4 razred osnovne šole Listnica uredništva Uganke in križank© iz zadnjih številk so pravilno rešili: Milloš Likar, uč. IV. razr. v Ljubljani, Brišnik Ljubica, uč. III. razr. mešč. šole v Ljubljani, Jurčič Metka, uč. IV. razr. na Brdu—Vič. Milena Lendovšek, diiiiakinda v Škofji Loki. Jul-či Krašovčeva, uč. ? razr. v Št. Vidu pri Stični. Makoter Marjan, dijak v Ptuju, Mežek Zvonko, uč. 1L razr. mešč. šole na Jesenicah. Ivan Volk, dijak; Tvojo dopisnico smo prepozno prejeli. Knjigo smo poslali na prvotni naslov, Franc Gorenc, nč. v št. Rupertu, Metka Jurčič, uč. na Viču; Vajina dopisa je stric Matic na žalost prepozno prejel. Udeležita s« novega natečaja, Kamelja dediščina Arabec je umrl in zapustil trem sinovom sedemnajst kamel. Teh sedemnajst živali naj med seboj razdelijo tako, da jilv tarejši dobi kolovico, drugi tretjino, najmlajši pa devetino. Sinovi si niso vedeli pomagati. Kaj naj počne starejši s polovično kamelo, in ostalima dvema pritičejo tudi le ulomkil Šli zatorej pred kadija, pred sodnika, in mu povedala, kako je s to rečjo. Rekel jim je, da jih bo popoldne obiskal doma in rade volje pomagal vse skupaj razvozlati. Prijezdil je na kameli. Prištel je svojo žival k skupni dediščini. Tako je zdaj stalo na dvorišču osemnajst kamel, ki jih je bilo treba razdeliti med tri sinove. Starejši je dobil polovico: devet lepih kamel, in je bil zelo zadovoljen. Drugi tretjino: šest zdravih živali — kar požvižgal si je od veselja. Pa tudi tretji ni bil nesrečen s svojo devetino, dobil je dve dobri kameli. Ostala pa je še ena kamela in ta je bila sodnikova. Nanjo se je povzpel kadi, ponosen, ker je spet enkrat presodil tako pametno, kakor bi to uaal menda malokdo na svetu. A Manica: Kaj je imel na glavi »Očka Komajnarjev, povejite nam po dolgem času kaj lepega!« »Dobro, pa povem!« Janez Kozoder je šel v mesto, da si kupi pokrivalo. Ker je imel slučajno nekaj več cvemka v žepu kot navadno, se je hotel dobro zailožiti, da bo vsaj nekaj časa mir. In res, kupil je klobuk, slamnik in še čepico po vrhu. Vse troje je potem nesel v roki. Med potjo je mislil in tuhtal, s čim naj se pokrije. »Klobuk« — tako je ugibal sam pri sebi — »je najbolj gorak, slamnik je najlepši in najbolj viden, a čepica — ta je pa najelegantnejša. Za zlomita, kaj naj vendar poveznem na glavo,,.?« Tako je premišljal Kozoder in še le po dolgem kolebanju se je odločal. No, otroci, kdo ugane, kaj j« imel Kozoder na glavi, ko je prišel domov T« »Klobuk!« »Ne!« »Slamnik!« »Ne!« »Čepico!« »Ne! »Kaj pa potem?« »Kaj neki — lase!« Oj ti presneti navihanec, očka Komajnarjev! Zlogovnica Sestavi iz naslednjih 12 zlogov; az— e — tet — gar — ja — li — mak pa —- stru — va — vi 6 besed pomena: 1. delavec; 2. slovansko drevo; 3. reka v Vardarski banovini, desni pritok Bregai-nice; 4. kmetsko orodje; 5. Noetov san; 6. pramati, da bodo dale začetne črke od zgoraj navzdol svečano praznovanje, a končne črke od zgoraj navzdol sredstvo, ki povdigne razpoloženje Dri ta* kem praznovanju. Rešitev križanke Beli lokvanj" Vodoravno: 1. rt; 3. božur; 6. uk; 7. Vidovdan; 11. rapir. Navpično: 1. rž; 2. tu; 3. Bud«; 4 okofii & -