Posamezna številka stane £ .-kroni. Naročnina listu : Celo leio 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Cète leio 6j$ din. Inserati. ali oznanila se «Ssafenajo po dogovoru ; pri večkratnem tóse risanju primeren popnst. Upravništvo sprejema naročnino, inse.rale in reklamacije. Telefon interm’kan štev. 113. «. š*e «r. / 0 stanju naše zunanje politike. Pped par dnevi smo izsledili v tuzemskih listih malo notico, ki zasluži po vsej pravici, -da jo obelodanimo. — Ta malenkostna notica govori o'nagili razmerah več nego Velikanski' i'olijanti Njeno podrobno analizo prepuščamo Čitateljem samim. Evo: „Nedavno je ncM jugoslovanski trgovec,-ki se mudi v ćekosUovaški republiki, iskali v tej državi nujno potrebne kredite. Dobil |e od posredovalca sledeči odgovor: Pogajal sem se tudi, z drugi-, mi bankami-, toda vse stojijo pod vtisom vesti, ki so bile vsem denarnim zavodom in podjetjem službeno naperjene, češ, da naj ne dajejo jugoslovanskim trgovcem kreditov, ker so razmere v trgovskem svetu Jugoslav rvijt razoran«.“ Daleč smo že, da čeboslovaška vlada službeno svari svoje kapitalistične kroge pred dovoljevan jem kratkotrajnih kreditov, ki so našim trgov-cem-izvozničarjem v7! posameznih slučajih potrebni. Kdo je zakrivil te razmere ? Vladni listi pripisujejo vso težino te krivde nepomirljivi opoziciji, ki noče privoliti v centralizacijo države. Toda to so navadni sofizmi, brez katerih vladno časopisje ne more izhajati. To je plašč s katerim pokrivajo vladne stranke svojo so cf j al no- gosp o d str sk o nezmož- nost, nered v upravi in zakonodaji. Naravno, da tudi skupnost nima za upanja, če izvaja nekaka vladna večina absolutizem, kakor mu nimate kmalu primere! Kdo bo dajal kredite, našim trgovcem, ko pa v Curilui dap j?a dnevom beležijo nadaljna padanja j»aše valute! ? Kar se pa tiče uprave je bobe, da molčimo, zadostuje pa popolnoma, če mimogrede omenjamo pav Ii&mentarno mašino, — takozvani za fconođajni odbor — M je v treh mesr dii požrla 700 skrpucanih vladnih načrtov in v istem času oddala od sebe ravno toliko sankcioniranih zakonov. In ti zakoni so z dnevom obelodanit-ve tako globoko posegli v gospodarski organizem naše države, da se je prav kmalu pričela pretresovati v vseh delih svojega, fundamenta, Po treh lotiti narodnega ujedinjenja smo srečno prispeli v popoten gospodarski nered. Veit k del celotne krivde pa nosijo brezdvomno voditelji naše zunanje politike. Vodstvo zunanje politike, je bilo v Protič-Koroščevem kabinetu poverjeno Hi'vaju dr. Trumbiču, Ta je bil zaposlen na mirovni konferenci, v resnici pa Je vodil našo zunanjo politiko zloglasni Spalajkovic.) Ko se je Trum-Mč v zunanjem ministrstvu, poslovil?, j© prevzel stari Pašič posle tega ministrstva, 'To jč bito. le navidezno, kajti resnično je vadil našo zunanjo politiko Tihomir Popovič, sedanji poslanik na Dunaju. Tiča Popovič je potem, ko je v zunanjem ministrstvu že v dovoljni meri dokazal svojo ne sposobnost, prepusti svojo mesto bratu radikalnega prvaka dr, Velizar Jankoviču. Špalajkpvič je. odšel v Pariz, kjer bo nadaljeval Ve Siličevo delo, ki je bito od vsega početku, vladi Škodljivo, obenem paj razkrojovalno. Pariz je važna diplomatska postojanka. Na to mesto, pride s Spala] ko vičem è lo vek, ki nas je v Zvezi narodov osmešil.. Ah bo tam spletkaril proti Angliji, kar naj bi nam. prineslo Iran oosko naklonjenost, še no «mo, mi vemo le toliko, da so ga angleški listi radi njegove nesposobnosti v vi šokih diplomatskih krogih —». onemogočili. Mi Še do današnjega, dn» nimamo parlamentarnega odbora) za zunanje zadeve, '/postavitev takega odbora so zahtevali opozicijonaini klubi in — demokrati. Toda v trenutku, ko so u pati, da bodo dobili to ministrstvo v svoje roke, nišo hoteli o vpostavdvi zunanjepolitičnega odbora ničesar stišati. Gospod Pašič je vodil zunanjo politiko brez vsake kontrole. Nihče ni STRAŽA HEOĐVISEN POLITIČEN OST ZA SLOVENSKO UUOSTVO Ma^ibop, dne i6, januarja l@2i, Poštnina v državi SHS pavšalirana „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 42. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajp. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. izvedel kakšne so smernice, katerih se poslužuje ta sivolasi gospod pri vodstvu zunanje politike. Pod zunanjo politiko g. Pašiea smo doživelČ poraz za porazom. Obe stranki, ki vladate danes neomejeno v vsej naši državi, ne posedujeta niti enega človeka, ki bi žarno-' gel urediti našo zunanja politiko. Naj manj sposoben je v ta namen g. Momčilo Ninčič, sedanji' zunanji minister. Pomisliti je pa treba, 'da je uspešna zunanja podtika nemogoča, ako se razmere v državi sami nie zboljšajo. Ko je Pribi če vič odšel, smo si oddali n ili. Na njegovo mesto je prišel Voja Marinkovič, ld je hujši centralist nego Pribičevič. Naš spor z Italijo, ki jo postal po dogodkih v Šibeniku popolnoma zapleten. zahteva, da se ministrstvo zunanjih zadev poveri sposobni osebi. Dr. Ninčič je zafural naše linance, on ne bo v prospeh naši zunanji politiki. Franjo Šupilo o načinu narodnega ujedinjenja. Preminuli hrvatski politik Franjo Šupilo je 'leta 1917 obrazložil londonskemu poslaniku ' kraljevine Srbijo svoje misiji o notranji ureditvi Jugo slavi je. Poleg tega je pokojni Šupilo leta 191G poslal preko g. Watson a angleškemu zunanjemu, ministru sir Ed-, ware] Grèy-ju posebno spomenico, katero je objavil beograjski „Radikal“ v svoji božični Števiifei. Spomenica so glasi : 1. Slovenci Hrvati in Srbi so etui,?ko en narod. Pod tremi imeni, različni po zgodovinski tradiciji, po po’ litični ustavi, javnem pravu, oblikah' kulture in civilizacije, so ene rase in govorijo en jezik; 2. Glavna politična vloga t.lie role dirigent) v slovensko-iirvatsko-srbs-kem narodu, ki živi v mejah haušour’ Ške monarhije» pripada — Hrvatski, izven monarhije pripada ta vloga — Srbiji. Najsi še tiče Srbije ali Hrvatske, povsod se mora zajamčili popolna enakopravnost uied političnimi etemeliti; istotako mora biti zajamčena svoboda veroizpovedi. 3. Prava Hrvatska'z glavnim mestom Zagrebom, je v očeh vseh Hrvatov — glava in srce hrvatske stvari. Za Hrvate igra Hrvatska z Zagrebom vred neko bistveno vlogo v njihovem posebnem ustavno političnem življenju {dan s leur existence đ’ individualne politique ej, consjniut.onle’ ile), in kraji, v katerih živjjo. Hrva ti izven Hrvatske, se smatrajo kot člani, deli, tega političnega organizma. 4. Ideja narodnega ediustva Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavlja,, kot političen in logičen sklep, cino veliko težje k jedinstvu della, za politično edinstvd v svooodm nacijo-hoJni državi, kjer bi vsaka vejica srbsko-hrvaisko-siovenskega naroda, ali bolje rečeno: kjer bi predstavitelji teh plemen prinesli v skupni nacionalni sklad vse svoje, najboljše sposobnosti, energije in posebne tradicije. Ta nova formacija (.formation uni-tare) bi bila harmoničen proizvod vseh naših sil, fuzija idej, tradicij v ©n sam napor, ki naj bi nam osigural skupno bodočnost, Tako bi ustvarili državo, broječo 12—13 miljonov duš, katera bi bila močna dovolj, da zapre vrata imperijalistični ekspanziji^ germanizma na Vzhod. Ta država bi torej bila naravna zaveznica vseli tistih ki se borijo proti hegemoniji in gospodstvu gennanstva. 5. Toda unifikacija (ujedinjenje) ali nacijoiiaitna fuzija (združitev) se bo dala samo tedaj uspešno izvesti, ako bo Hrvatska z Zagrebom pri vsem tem sodelovala s polnim sroem in kot prava protista v iteljica hrvatslqe stvari, (3. Ce bodo močnejše sile, nego je pravica, preprečile ustvaritev narodnega ediustva,, n. pr. če bi morala Hrvatska izstopiti z bloka slovanskih dežel, ujedinjenih s Srbijo, in če se bo konstituirala kot posebna individualnost. bo napočil čas, da Srbija iz’ vrši v svoji notranjosti nacijonalnq, politično, ustavno in moralno reformo, katera bi onemogočila razvoj nove slo vanske tekmovalke in formirale naroden pokret za ust vabite v slične države, Z drugimi besedami: Srbija M morala izvršiti svojo notranjo transformacijo tako, da bi lahko sama dvignila zastavo jugosovauskega edin-sfva. 7. Ako bi bilo drugače, potem bi za Slovence In Hrvate ne preostalo no bena beseda o osvobojen ju, ujedinjenju in fuziji s Srbi, Potem bi stati pred poizkusom osvojen j a in dominacije. Takrat bi Srbija pokazala, da ji manjka — ali volle ali svobode, da vzame za bazo svoje politike princip jugoslovanskega edinstva in dovršitev tega edinstva bi se moralo preložiti na ugodnejši čas. Dokler ta čas ne bo prišel, bi bila dolžnost vseh Hrvar tov, delati v tem pravcu, da se s Hrvatsko ujedinijo vsi jugoslovanski kraji, v katerih bi se večina izreklta po svobodni volji v njeno korist, To so temeljni principi, na katerih si je pokorni Šupilo zamislil veličastno stavbo naše države. Duh Fran je SupiLa je že v naprej predvidel vse posledice, M se bodo rodile, ako bodo mali ljudje opojeni s plemenskim šovinizmom in, begemonističnimi tendencami, rožljali s sabljioo, namesto, da bi bratu ponudili bratsko roko. Več tiskovne svobode na obzorju. Nobeden minister ne bo zapustil y nagi kraljevini tako slabega spomina, kot g. policajdemokrat Svetozar Pribičevič. Ka,j da se pravi svobodo vkovati v verige, smo dovolj občutili vi žalostni dobi, ko je držal v, rokah ministrske vajeti notranjih poslov, in policije g. Pribičevič, G. Svetozar se je po nalogu po-hoajdemokracije stavil nalog: n asi- li im potom uničiti opozicijonalno časopisje. Da bi dosegel ta svoj cilj, si je dovolil naj debelejše brezzakonitosti. Kakor znano, se jo pred Pnbiöe-vičevo cenzuro pri nas v Sloveniji po stopalo pri cenzuriranih listov po staroavstrijskem tiskovnem zakonu, ker novega jugoslovanskega še do danes nimamo. Vendar Pribičeviču ni zadostoval bič avstrijske cenzure, am pak je komaj čakal, da je bila izglasovana ustava s člienom 13 in 138, ki govorita po policajdemokratskem receptu o „svobodi“ tiska in sta tako prikrojena, da je cenzura igrača v rokah cenzorja* Niti ustavna paragra fa glede tiska nista zadostovala Pri-bičeviču, ampak jo j© on še osolil s posebno policajdemokratsko interpelacijo, katero je razposlal vsem cenzorjem v kraljevini z naročilom, da je enkrat radi ene besede ali črke zabranjenomu listu prepovedana) druga izdaja. No, Pribičeviča je še podprl v Sloveniji g. pokrajinski namestnik, ki je tudi prišel v Slovenijo v imenu „pravice“ in sedaj so se spustili nad opozicijonahte liste vsi policaji in drž, pravdniki policaj demokr at s k eg a kova. Kako se je godilo našim listom pod Pribičevičevo roko, je znano našim čitateljem, saj je „Straža“ doživela, v minulem letu nič manj kot sedem zabran. Pribičevič kot nadoenzor je začel presedati radikalom, ki so ga komaj in komaj stiščali iz notranjih zadev nazaj v prosveto. Odkar nima Pribičevič več opravka s cenzuro, je popustil tudi g kraljevi namestniki z žegni pravice“ — žurnatistična svobodo si £v poldan s svojim odposlanstvom go -voril pred člani reparacijske komisi -je. Njegovo poročilo ni prineslo prav 'tikakih novih momentov, pač pa je podal sliko gospodarskoga stanja današ-»iega nemškega gospodarstva. Izvoz Nemčije od leta 1913 je padel od 11 milijard do leta 1921 na 3 do 4 mili -jarde. Iz tega sledi, da Nemčija ne me re izvrševati odškodninskih terjatev , Jiatkenauova izvajanja so izzvala ne-jirijeten vtis. Radi neprestanega naraščanja inozemskih deviz je zavladala splošna pobitost. — Po zadnjih poji očilih, ki so prišla iz Cannesa, je re-paraeijska komisija sklenila, da se Nemčiji dovoli začasen odlog plačevala. FRANCIJA. Kabinet Briand se nahaja v kri-z . Kakor znano, je Briand na konferenci v Cannesu (govori: Kanu) vse preveč povdarjal mirojljubno stališče in popustljivost na,pram Nemčiji. Večinske stranke v francoskem kabinetu s>e z Briandovo politiko niso strinjale in zato je prišlo do krize. Briand se je takoj odpeljal iz Cannesa v Pariz. jNajprej je v odboru za zunanje za deve opravičeval svoje stališče v Cannesu, nato pa je odšel v Elizej, kjer je predal svojo demisijo, Predsednik republike Mjdierand je demisi.o spredel. Novo vlado bo najojrže sestavu! Poincare ; zunanje zadeve bi v tem slučaju prevzel Barthou* Padec Briando-\ ega kabineta bo imel za Francijo ne-dogledne posledice. Situacija v Pari • zu je zelo resna. Francija je došla do lazpotja svo,e politike, Ce bi nadaljevala politiko, katero je započela v Cannesu, bi to pomenilo velik napredek v ureditvi evropskih razmer, Pričakovati je velevažnih sprememb. . .'iAUZ.LiSjvA. Po določbah reparacijske komisije bo Madžarska morala razven plačila vrednosti pe&UjSkega premoga plačevati bivšim sosednim državam skozi 39 let vsajko leto 28.1)00 glav goveje živine, 25.000 konj in 2G.ÜUQ ovac. Krog vlade. Vse jim dobrodošlo. Vladni i sti so in še opisujejo kraljevo zaroko na dolgo ter široko. Seve, za kraljevo zaroko čepi zajec vladinovcev — beg pred novimi volitvami, Vladinovei ho čojo vprašanje novih volitev umakniti iz du ovitega reda, dokler se ne izvrši na najslavnejši načni še kraljeva poroka. Novi vojni minister in zmanjšanje stalnega kadra. Policajdemokrat Pri-bičevič se je začel zanimati za zmanjšanje stalnega kadra. „Narodna Politika“ javlja: minister Pribičevič je izjavi! v fin an e irskem odboru, da se jo razgovarjal z novim \ ojnim ministrom, ki je priznat, da se načelno strinja z odlok! finančnega odbora glede vojaštva, a je odločno proti zmanjšanju stalnega kadra. Novi vojni minister obsoja generala Zečeviča (prejšnjega vojnega ‘ministra)', ker je pozval rekrute v tako neugodnem vremenu — na zimo, ko je nemogoče moštvo preskrbeti s potrebno obleko in ljudje bolehajo na vseh mogočih boleznih. Minister Pucelj — Gubec raznih bank Minister Pucelj se je nezabno „priljubil“ celo čisto na južnem koncu naše kraljevine ob Ohridskem jezeru. Kakor znano, je Ohridsko jezero eno izmed najbogatejših na ribah. Do „slavnega“ ministrovanja g. Pucelja je bil ribolov na Ohridskem jezeru v rokah raznih ribiških družin, ki že bivajo od nekdaj ob jezeru. Gospod Pucelj pa je sklenil z neko delniško družbo, v kateri so seve banke, po godbo, polom katere je dobila ta druž ba pravico, do eksploatacije ribolova na Ohridskem jezeru. Vsied te pogodbe je kruto prizadeto objezersko prebivalstvo in zahteva, da se ta pogodba razveljavi. Z ribolovno pogodbo ministra Puclja se ie že bavil zakonodajni odbor, na katerega so se pritožile uničene ribiške družine. Gospod minister Pucelj Je mnenja, da spadajo ribiči pod območje njegove strokovne (mesarske) izobrazbe. Ljubezen naših ministrov* do, železničarjev. Ministrski svet je sklenil da se ne izplača 13 mesečna plača že lezničarjem, katero je obljubljalo „Jutro“ pred Novim letom. Uradniško vprašanje v Bosni in Hercegovini. .Upravni odbor Saveza državnih uradnikov se je bavil v Sarajevu z vprašanjem o zmanjšanju števila uradni št v a in naglasil, da. je v Bosni in Hercegovini danes veliko manj uradnikov kot leta 1914. Savez bosansko-hercegovskih u-radnikov je brzojavil vsem parlamentarnim klubom in jih pozval, da se naj takoj reši uradniško vprašanje, naj se uveae pragmatika in na ta način se bo najbjjše reduciralo uradni št vo, Pragmatika bo zaščitila uradnike pred partizanstvom, protekcijo in korupcijo. Savez pdločiid protestira proti predlogu demokratskega poslanca R’eisnerja, ki postavlja Bosno in Hercegovim v V. razred, ko je vendar znano, da je n. pr. Hercegovina pasivni kraj in odločno zahteva, da se uvrstita Sarajevo ter Mostar v II. razred, Hercegovina v III. razred a ostali kraji v IV. razred. Bos&isko-liercegovinski uradniki konečno zahtevajo, da se jim takoj izplačajo ob ljubljene doklade, ker trgovci ne dajo uradniku nič več na vero ter kredo. S silo jih priganjajo med uradni ke ! Sarajevska vlada je obvestila centralno vlado o stanju živinoreje in podčrtata pomanjkanje veterinarjev* Ministrstvo poljoprivrede je pokrajinski upravi odgovorilo, da naj nemudoma izpopolni 17 izpraznjenih veterinarskih mest. Pokrajinska uprava je nato odgovorila, da je to nemogoče, ker, noče radi slabih plač nihče vstopiti v službo. Minister Puioelj je zopet odgovoril, da se morajo izpraznjena mesta brezpogojno izpopolniti in da o kakem povišanju plač ne more biti govora* Sedaj bo morala pokrar jiuska uprava s silo priganjati nezadovoljne veterinarje v urade. Vse io se dogaja v naši državi, za časa moderne vladavine g. Nikole Pašiča in, poljedelskega ministra g, Puclja, doktorja vsega mesarstva . . ... Dva vidika. Geiioslovaški finančni minister dr. Novak ja izjavil, da je naglo naraščanje vrednosti čehosiovaš ke krone pripisovati dejstvu^ da je Cekoslovaška ukinila tiskanje novih bankovcev. — Finančni minister SHS dr. Kumanudi pa zatrjuje, da tiskanje novih bankovcev] sploh ne vpliva na vrednost valute . . .. Državni avtomobili. Pri sejah raznih odborov se razpravljajo včasih prav zanimive stvari. Enkrat so na vrsti uradniki, ki samo šetajo iz pi -same v pisarno, pijejo kavo, pušijo cigarete ter nimajo niti dovolj stolov, da bi po tem „težkem'' delu malo posedeli. Drugič se razpravlja o tem , da je res preveč na '2U0 prebivalcev naše države od starčka do novorojenčka — po eden žandar itd. Zadnjič en krat so govorili o državnih avtomobilih in pri tem se je ugotovilo, da vozi po Beogradu 51 avtomobilov, drugod pa 4 samo na račun ministrstva za promet. Torej, za samo eno ministrstvo 55 avtomobilov, kje so pa še drugi, Ugotovilo s’e je tudi to, da'se vozijo‘v teh avtomobilih največ prijatelji, rojaki in še razni drugi dobri znanci gospodov ministrov. Stroški za razne ministrske avtomobile, garaže in bencin iznašajo na leto okrog 100 milijo -rov dinarjev ali skoraj pol milijarde Kron, in lahko se še zgodi, da dobimo i rez vse te avtomobile* ki požro približno toliko državne imovine, kakor, bako ministrstvo, še posebnega mini-:-ira, ministra avtomobilov ali pa ministra za prevoz 'drugih ministrov in njihove žlahte od tete pa do začasne ljubice in njene sestre/ Beograjski trgovci zahtevajo skgr ra: vsaki dan v tem ali onem listu , pri tej ali oni anketi, pri tem ali pn onem odseku — moratorij ali sploh odlaganje plačil, če se že kdo spodtika nad tem imenom. Ves dalekovidni in solidni poslovni svet je proti temu, le samo beograjsko sejmišče — čaršija nima miru in ne odneha od zahteve po moratoriju. O tem se govori že nekaj mesecev, četudi se zatrjuje, da je to samo kratek odlog izplačil, za kate -i ega jamči vlada itd* Stvar je pa zelo enostavna: Trgovski svet po Beogradu in po dcugih večjih srbskih mes -tih je skozi in skozi špekulativen ter se je prešpekuliral. Trgovci imajo seveda zveze pri vladi, vsak ima svojega veljaka, ki mu gre v vsakem oziru na roko in sedaj se po vladni po -moči kupuje, prodaje ali pa tudi — o-biane dolžen* Natančnost in vestnost .e pri teh ljudeh nekaj neznanega* Po-rodičarski trgovec ti danes naročuje , kupuje brez konca in kraja* potem pa vse, kar je naročil, če ni drugega odjemalca ali kupca — naprti potom svogli vladnih prijateljev državi. Recimo, da kupuje Jošo papir in svinčnike, Tošo pa platno, gotovo, pa je, da najde eden kakor drugi na vladi človeka, ki z uredbo ali naredbo odredi, da morajo vsi državni uradi in zavodi kupovati pri enemu to, pri dru -gemu drugo. Zgodi se pa lahko, da i-ma Joso svinčnikov ali „plajvajzov“ , kakor. pravijo v Beogradu, preveč, še črez državno potrebo,' kaj sedaj ? Joso gre k ministru in pravi: „Brate, daj moratorii ali kako drugače odredi, da lahko ostanem dolžen in da mi nikdo ne bo mogel očitati nesolidnost.“ Beležke. Naše vezi z zapadno civilizacijo . Sara,evska „Hrvatska Sloga", organ Hrvatskega bloka, je zavzela ob pri-Iliri kraljeve zaroke sledeče stališče;) „S čisto hrvatskega stališča se kraljeve zaroke iskreno radujemo. Radujemo se radi tega, ker smo globoko u- -V er jen i, da se Hrvati približujejo, svojemu idealu* Kumunska, JjPSj/ftda med kulturne (I) države, bo z zbližanima prinesla v našo državo evropskega duha, svooode G) in ravnopravnosti. In Čim v čvrstOjšo vezi bo stopila naša država z drugimi narodi, tem manj bo tistega nasiljà, proti kateremu se beri hrvatski narod* Mi gremo za tem* da dobijo naše razmere, režim in način vladanja obliko in vsebino evropske civilizacije. ,To je hrvatski ideaJj,. in za ta ideal se borimo, iNašo zbliža* uto z rumunskim in grškim narodom, preko obeh pa z zapadno crv Tizaoijo, je važen korak k dosegi naših hrvatskih idealov*“ — Gospoda okoli „Hr vatske Sloge“ je naj o rž e postala slaboumna, ker hoče privesti Hrvatsko preko Kumunov, Grkov in Balkana —: v: paradiž civilizacije, PameCi, pameti gospoda! Plodovi strankarstva, Belgrajska ^Tribuna“ piše zelo ostro o piouovih našega strankarstva, ki da«e ogabnim amuicUam posameznikov in korupciji obilico razvojnih možnosti. „Vsakdo ki je v prvih dnevih narodnega osvobojen ia nosil voditeljem naših politih n ih strank kakšne ko včke, je postal-minister. Voditelji so se Jm za njih poslužnost na ta način oddolževali la povorka titularnih ministrov je živela v prepričanju, da je impozantna pie jada sijajnih državnikov* Za cestnega pometača so zahtevali kvalmkaci^e, za ministra je pa zadostovala članska legitimacija te ali one politične stran tee, zahtevala se je servilnost* Kakor so v teh ljudeh posedovali vomì,epi strank udane pristaše, tako so na račun države ustvarjali — nove, Obkro-ž e vali so jih nesposobni in brezvestni .radniki in vsi skupaj so se igrali državo, pn vsem tern pa zastavljali vse tvoje moči, da se nedograjena država ne dovrši* Partizanstva se je oklepala nezajezljiva težnja po bogatstvu. Afera se je vrstila za aiero, Te aiere so rušile državo. Degradirani elementarnih pojmov o morali, poštenosti in par triiotizmu, se niso ozirali na desno in ne na levo, glavna skrb jim je bila ueutešljiva pohlepnost po — denarju < Korumpirane! so širili korupcijo na vse strani. Tako se godi do današnjega dne » * . Kakor v — srednjem veku, Poli -cjjdemokratska „Riječ“ z dne 11. jan* je obavila ta-le izvirni brzojav: „Beo grad, Merodajni politik, ki je te did dopotoval iz Rumunije, je 'po neki vecziji izjavil, da bo Njeno Visok princesa Mariola poklonila našemu kralju mesto Temešvar z okolico vred* — To „novico“ je objavil „demokrata* ki“ list v sredini „demokratske“ državo Mesta, zemljo in ljudi so v sred -njem veku, v dobi fevdalizma, poklanjali eden drugemu, danes je pa kaj takega — nemogoče in blazno. Zdi se , da je demokratska, (7) gospoda tako 0-pojena, da sanja o razmerah srednjega veka, Oficirji in zabave. Beograjska „Pravda“ je dobila od neke znane beograjske dame pismo, v katerem toži, da vlada v, tej sezoni radi odsotnosti oficirjev, ki žalujejo za kraljem Pejfe* rom, na vseh plesih neka pomanjkljiv vast. „!To je velika praznina ea t» zimsko sezono“, — piše omenjena da-ma. „Prvič so mliadi oficirji večino* ma dobri plesalci, pred vsem pa ljudje, ki s svojimi praznimi razgovori za bavajo damsko družbo* Drugič je oficirska uniforma ona stvar, ki dajjfc vsaki zabavi neko prijetno* različno S h ko. Tretjič so pa v oficirskih, vrstah še vedno lahko najde kaka dobra partija , . . “ Iz teh razlogov zahteva o-i« e njen a dama, „da se u vidu najviše milosti škrati zvanična žalost za offe eiroN — Ali bi ne bilo bolje, da bi p@ naj ali oficirji meso na plesišča raje v Šolo, kjer bi se naučili vsaj toliko, da v bodočih sezonah ne bodo vodi® „prazn Ih razgovorov, ? “■ Čudni davki. Mostarska mestna občina je nabila posebne plakale, katerimi naznanja cenjenim meščanom, da se bo odslej pobiral davek od stranišč in straniščnih vodovodov, — Kar se tiče tega novega davka, |e vprašanje rešeno že za skoro, polovico Mostarčanov, ki kulturne naprav» stranišč sploh nimajo, ona druga polovica pa, ki si je že nabavila tof na= pravo dvajsetega veka, pa jo bo % očigled novemu davku zopet odstrani» 18. a STEAKÄ, Odlikovanja lavantinskega viaüjt-tie. Naß knezOškof je odlikovan % redom sv. Save 4 stepena. Castitamol f Neizprosna smrtna roka, jetika jo ugasnila mlado duhovniško življenje blagega in nezabuega kaplana g., France Pautič» Rodil se je 19. avgusta 1865 pri Sv. Petru pri Radgoni. Posvečen je bil 25. julija 1Ö11» Kapla’ »oval je najprej v Laškem trgu, od koder je bil premeščen na, Pilštanj. — Sfc Pilštanja je bil vpoklican na vojno. Po odpustitvi iz vojaške službe je zopet kaplanova! na Pilštanju, Iz Pii’ Stanja so ga premestili k Sv. Rupertu v Slov. gor., kjer je pastiroval, dokler se ni vsled onemoglosti zgrudil pred oltarjem. Cista oslabelega so pripeljali farani v Maribor, 'k obitelji Goleč, kjer je tekal zdravja,, a je bilo žaiibog prepozno. Umrl je dne 16. t. », ob 4. uri zjutraj,. Pogreb se vrši v sredo ob 543» uri popoldne od Gole-jteve Mše, Aleksandrova cesta 53 na Pobrežje. Maša zadušnica bo v četrtek ob 149. uri predpoldne^ Rajni France je bil blaga duša in povsod v. pastirski službi priljubljen vsled svoje darežljivosti in dobrohotnosti, blagemu tovarišu nezabefl bratski spomin. Zborovanje duhovnikov a ob d ra v ?tiih in slovenj egoriških dekanij od L utomera in Zavrča do Starega trga h» Slovenjgradca, velevažno za raz-roj IIL reda sv, Frančiška, se viši v sredo, dne 18. t. m. ob 10. uri pri oo, jrančiškanih v Mariboru, Obilna udeležba potrebna! Yakrai. bodo znamenja —.-------— ko bodo policajdemokrati razkosavaj Slovenijo na dva dela. Eno tako znamenje je preselitev dr. Kukovčev» častitljivosti iz Celja v Maribor. Dr. Kukovec je namreč dandidat z,a pokrajinskega namestnika v Mariboru, Ker je pa ta bodoči gospod, namestnik polioajdemokrat po mišljenju ter po žepu, mu ne bo zadostovala samo ena plača pokrajinskega namestnika tjer ministrska penzija, ampak bo imel po liberalni navadi tudL še odvetniško pisarne, ki bo gotovo ena najbolj obiskanih, kajti g. namestnik bo skrbel za njeno klijentelo iz najvišjega mesta, Pravijo, da bo tudi g. Kukovec pred nastopom namestništva rajžal na državne stroške po vseh krajih mariborske oblasti, obljubljajoč beduemu narodu začetek demokratske pravice koi je n. pr. Hribar p Adi trovai radikalno pravico. AE pa bo nastopil g. Kukovec prvič kot namestnik v Hribarjevi uniformi, nam ni znano. Zagreb je dobil 14, !t m. na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta župana v osebi arhitekta Helinzla, ki je dobil 34 od. 43 glasov. Stiri glasov-nioe so bile prazne, pot glasov pa je dobil demokrat. .Volitev zagrebškega Župana je bila zelo burna. Železničarske zahteve. V svojem apelu na javnost označuje vodstvo ko Miranih železničarskih' organizacij ta kole svoje odnošaje proli vladi: 1. Železničarji zahtevajo anketo, da se pred celim svetom javno razpravlja o njegovih potrebah — minister prometa pa- e tem noče ničesar slišati. 2. Železničarji zahtevajo človeško mogoč nost življenja,, —■ minister jim na to niti ne odgovarja. 3. Železničarji zahtevajo, da sodelujejo pri sesttavi svoje pragmatike, — minister molči jn pragmatika se izdeluje brez njih med štirimi Stenami ministrstva, (Uspava priznava ekonomske organizacije —< samo minister in njegove direkcije nočejo priznati železničarska organizacije. Vedno večja draginja. Soctijalai demokratje so ob volitvah pripovedovali lahkovernim ovčicam, da bo draginja ljudskim potrebščinam padla, čim dobijo vodstvo mestne občine v svoje roke. O padanju cen pa ni ne duha ne sluha . » . Le ne dajati preveč obljub! Snega je z,apaditi dne 15. januarja v Mariboru in okolici 20—30 cm debelo, Ker so tia dobro zmrznjena, bo vožnja s sanjkami izborna, Tudi u panje, da$ dobimo več vode je Kalo večje. Naš kralj za zgradbo katoliške cerkve. Kralj Aleksander je podaril društvu za zgradbo katoliške cerkve v Beogradu 5000 dinarjev. Politika med invalidi. Glasilo invalidske organizacije „Ratni invalid“ prinaša fo-Ie beležko: Pri pregledu in validov v Bosni: Foči, Bileču in Tre-binju so se dogajale razne nepravil -nosu. Tako so čiarl. komisije in miti invalidi Mišo Kontič in Anto Vučere-vič, mesto da varujeta invalidske interese, nazivali invalide s „švabam in šuckorom“ ter, jih tudi odganjali, češ, ie pojdi, saj si se boril za švabo, O zmerjani in odgnani invalidi so pes j lali svojo pritožbo na ministrstvo % ! cijalne politike v nađi, da dobijo ti« svojo pravico. — Evo bratje, kako s širi bratstvo in ujedinjenje med nami ki smo vsi žrtve in reveži brez ra like! Deputaciji hercegov inskih uste Sev. To dni se je mudila v Beogradu deputacija hercegovskih ušlašev. let* nikov 1875—78 in 1887—82. Deputacija je razložila vladi bedno stanje ustašev In njihovih potomcev,, ki životarijo danes v Črni gori. Nekaj od teh ustašev, M so še ostati pri življenju, so bih neprestano v bojih od leta 1Ö12 naprej. Njihovo bivanje v Crni gori je bilo težko ter skrajno revno, ker jim siromašna Crna gora ni mogla odpo-moči. Bedni položaj teli usltašev se ni niti do danes izboljšali, radi ite ga pa je zahtevala deputacija, da vendar enkrat reši Beograd vprašanje preskrbe teh narodnih bojevnikov, ki so žrtvovati in tvegali za domovino imet je in življenje. Črnogorci proti Italijanom. „Slobodna Tribuna“ javlja, da sa zborovali Črnogorci na Cetinju. Pri tej pri liki so nastopili govorniki proti ved nernu izzivanju Italijanov na naši zemlji. Enoglasno je bila sprejeta o-stra resolucija, ki poziva vlado, da napne vse moči in sile v svrho zloma Italijanske akcije proti naši državi. Crnogorci zahtevajo, da takoj zapustijo naše luke italijanske bojne ladje in da naj razsodi posebna mednarodna komisija o sporih, ki so se doigraJi med našo državo in Italijo. Konsčno zahtevajo cetinjski zborovalci, naj smatra naSa 'država vsako italijansko dejansko izzivanje kot povod za vojni nastop. Tihotapstvo z našim zlatom in srebrom v Skader». Beograjska trgovska zbornica jö razpravljala o vprašanju naše valute. Pii tej priliki je izjavil na javni seji neki Stefan Seke-rezovič, da se je mudil pred kratkem na trgovskem pofsllu v Crni gori ter Skadru, Pri tej’ priliki je zapazil na naši meji napram Albaniji dejstva, ki postavljajo naše obmejne oblasti V najslabšo luč. Na tej meji se vršijo dan na dan tihotapstva z našim srebrom in zlatom. Vi Skadru (ki pripada Albaniji);, je namreč srebro ter zlato izvanredno visoko glede cene. Razni jugoslovanski špekulanti kupujejo pri nas srebro al pari, zliato pa po dnevnem kurzu, v Skader pa potem tihotapijo te novce in jih prodajajo za o-gromnj profit. Ta trgovina z zlatom in srebrom ob albanski meji naravnost ogroža našo valutno situacijo. — Beograjska trgovska zbornicta zahteva da ustvari vlada zakon po vzgledu Francoske ter Švice, ki- kupujeta zlato in srebro za papirnate bankovce, a skrbno pazita, da zlato in srebro o-stane v državi. Valutna tihotapstva. Beograjska trgovska zbornica je ugotovila, eia se vršijo valutna tihotapstva y, največjem obsegu v naših obmejnih krajih iz naše države v Italijo, na Madžarsko in Grško, V Dalmaciji iztihotaplja jo naše srebro, zlato in dolarje italijanski (trgovci z južnim sadjem. Od Francoza je bil okraden zagrebški trgovec Franjo Scholz na via ku iz Dunaja. V, vagonu je bil trgovcu okraden kovčeg, v katerem je bilo nad 1 milijon vrednosti. Avstrijska po iicija je zaprla Francoza Andreja Chauvena iz Pariza, pri katerem so našli prazen Scholžov kovčeg.« Tragična usoda dveh starcev* .V. Bečkereku sta se obesila pred nekaj dnevi neki Karl Pavelka in njegova zena, oba v visoki starosti, V. start sta šla radi bede in pomanjkanja. Bite sta bolna in nista imela sredstev za zdravljenje. Kritičnega večera ju je obiskala neka znanka. Njej sta razodela, da si nameravata vzeti življenje Ob polnoči so slišali sostanovalci . ekak ropot, nato je pa bilo vse tiho, Drugo jutro ju je našel sin — mrtva. Vrednost denarja., Ameriški dola» stane 282 do 28454, francoski frank 24 do 24,10 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.70, za 100 čeho» siovaških kron 460 do 470 naših bron, za 100 nemških mark 148 do 152, za .100 laških lir 1240 do 1255 naših K. Vrednost naše krone znaša v Cur-.hu 1,68 (1 centim =- 1 vinar), Od zadnjega poročila je vrednost našega denar.-a ostala nespremenjena. iz Ptuja. Seja mestnega obč. sveta. Dne i4 f. m. ob 18. uri je imel ptujski občinski odbor javno sejo. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Čitanje zapisnika o inštalaciji župana. 2, Vonte v upravnega in pravnega odseka, ‘er rediteljev. S. Prodaja nove vojaš- Gladiatorji. Bora knjiga. — Eroe. (58,, nadaljevanje.) „Halve61! “ je pozdravil in pogledal naokrog. Njegova častitljiva glava in njegovo plemenito, mirno vedenje je bilo r živem nasprotju z robato silo in sirovimi obrazi gladiatorjev. — „Salvei* je ponovil in se nasmehnil začudenju, ki ga je vzbudila njegova pri-xozea. Hipija tudi sredi sirovih gladiatorjev ni pozabil na oliko. Vljudno je stopil k prišlecu, ga pozdravil in vprašal, česa želi. „Eaiti“, jQ rekel, „ne izgledaš mi, častitljivi o-če, kot da bi imel ODravka z menoj , a-i pa z mojimi učenci, ki je borba njihov posel kakor vidiš!“ »Tudi jaz sem vojak!“ je mirno odgovoril Kalha in gledal začudene -mu učitelju borbe prostodušno v obraz Kakor poredni šolarji so se zbrati wog njega gladiatorji, vsak hip pri-patayl'eni za zlobno hudomušnost —. „Vojak — je vzkliknil Euhenor. JToraj se,- ne bojiš jekla — ?° * Pozdrav Latinoev = „Zdrav bodite In v hiou je strgal meč raz steno m ga sunil proti starčevim prsim. Kalha se ni genii. Njegov obraz jo osfal neizpremenjen In n|ti z očmi-ni trenil. Nepremično je zrl v Grka , ki se je očividno le šalil, Ze je meč zadel starčevo obleko, ko ga Rufus udari v stran z roko, a Hipija pa sune napadaloa pod rebra, da je opotekajoč se zletel ob steno. „Kaj je to — ?“ se je zadrl, kakor bi se kregali nad nepokornim psom. — „Kaj je to — ? Ali nisem tu jaz gospodar — ?“ Pohvalno so zamrmrali gladiatorja Prizor jim je bil po godu» Privoščili so Grku njegovo kazen in starčeva hladnokrvnost jim je zelo ugajala* Eska pa je stopil k svojemu prijatelju in pogledal, po tovariših z očmi, ki niso nič dobrega obljubovale, če bi se še kdo drznil, se lotiti njegovega znan-oa. bodisi v šali, bodisi za resnico, „Prehudo si ga udaril“, je rekel Kalha z mirnim glasom, kot da bi se ne bilo prav nič zgodilo, „prehudo si ga udaril — ! Saj je mislil le šalo Ji Lanes, Hipija, nisem še vide# piko krepkega sunka, kar sem v Rimu! — Tvoja roka je močna in nagla ko blisk , fu tvoji učenol so tebi podobni — po- gumni, silni, izurjeni! — Cul sem o legiji, ki se imenuje „Nepremagljiva.“ - Ni dvoma, da sem jo našel tukaj! h- Moji ljubi sinovi, ali niste „Nepremagljivi" — ?° Tako mirno je govoril, da niso vedeli, ali se šali, ali govori resnico.— Mamljivi naslov je’ prijetno donel za nühova ušesa.. Razposajeno vzklikajoč so obkolili prišleca, „Nepremagljivi —P“' so se smejali, „Zares, stereo, ml smo nepremagljivi! Kdo se nam more ustavljati? — Se nam hočeš pridružiti — ? Prostora bo dovolj, preden bo mesec mimo ; “ „Dajte mu meč v roke!“ |e vpil Rufus, „da vidimo, kaj premore zoper Lutorija ! Stari Galijec ima že itak zadosti I — Loti se ga, sivec, kmalu ga ‘ boš cljal ob tla!“ „Ne — ! Naj se poskusi z leseno sulico!“ se je smejal Hirpin. „Mladje se in nežen ! Slabo mu postane,, če bo videl teči kri — „Naj se poskusi z mrežo in trizobom!“ je zbadal Manli j. „S cestusom!“ je dejal Euhenor j zaničljivo» „Jaz sam bi se poskusili v j par sunkih z njim, takole za zbavo!“ ! „Stojte, prijatelji!“ jih je ustavil Eska in lica so mn zardela» „V svoji nice 'državi, V upravni odsek so bili sogasno izvoljeni socijalisti: Šegula ivan, Rozman Franc, Kaisersberger Alojz, Vizjak Franc, Hernja Andrej" ìb Zamuda Ivan. Od NSS“ Pavelka Karel in Mikuletič Bernard, pd JDS: Lenart Franc» Zelenko Ignacij, Mahorič Franc in dr. Ivan Fèrmeve. V pr» vm odsek so bili soglasno izvoljeni :■ Od JSDS:* Levanič Franc, Tomanič :\dolf, KristaniČ Ivan, Auer Srečk.» Od NSS: Wolf Parano, Serona Vinto, dr Lj. Jenko. Od JDS: dr. M. Sondar, dr, Bela Štuhec, Ivan Klena .»a • teč. Za reditelje so bili izvoljeni Mahorič Franc, Lenart Frane, dr» Ljud. .tenko, Serona Vinko, Levanič Franc, Tomanič Adolf. O prodaji nove vojašnice državi je poročal prejšnji gereni občinski odbornik dr, M. Senčar. Vojašnica je bila cenjena od zastopnikov mesta in vojaške oblasti na 7,752.000 R. To kupnino ponuja tudi ministrstvo vojne in mornarice, Treba je torej samo sklepa obč. sveta» Ker občina ta denar nujno rabi, predlaga, da se kup n... pogodba o uovi vojašnici sklene Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Fermevčev predlogi da občina stopi takoj v pogajanja z državo o nakupu stare vojašnice v mestu in do -minika.iSke vojašnice pose ono radi togu er je v mestu veliko pomanjkanje stanovanj, je bil soglasno sprejet. Pred razpravljanjem o nakupu vojašnice je prečital dr. Fermevc spomenico demokratske stranke, ki izjavlja, da je zastopala d mokratska stranka načelo . da more biti ptujski župan le naroden mož (op. ur.: državotvoren!), ker inače je protidržaven, posebno vsled te -ga, ker so ravno njeni pristaši pretrpeli v P tulu največ preganjanja. Zupan Lozinšek je izjavil,’ da sé tudi on pridružuje načelu, da more v Ptuju le naroden župan biti državotvoren element, da se pa tudi drugi narodnosti !.c sme delati krivice, Nato se. je razvilo temeljito politično razmotrivanje , ».ateremu je napravil konec narodni socijalist Mikuletič z vzklikom: „Pojmo na del!“ Zidanje hiš Prvi Ptujčan: Ali ž& več, da jie stanovanjska oblast ukazala podružnici Ljubljanske kreditu© banke in Petoviji, da morata zidati hiše? Drugi: Znano mi je, a pri kreditni banki menda ne bodo nič opravili, ker zida centrala v Ljubljani veliko hišo, tukaj imamo pa samo podružnico. Prvi: Prijatelj, ali živi podružnica Ljubljanske kreditne bank» od Ljubljane ali od Ptuja? Ce ne reflektira na ptujski denar, potem ji no bo treba zidati, če pa reflektira na naš denar, potem bo pa zidala» Tako mi vsaj pravi domača ptujska pamet. Drugi: Imaš prav. Zidati moral Nenadoma je umrl Ivan Glavnik, krojaški mojster, star 74 let, Ko mu je dne 12. t. m, prinesla hčerka zaju trk v sobo, ga je našla mrtvega v postelji. V mladih letih je bit Glavnik cerkovnik pri mestni cerkvi1. V stariji časi o so v mestni cerkvi zelo slovesno obhajali praznike, posebno Božič, Sv. 3 Kralje, Veljko noč, TjeLavo, najbolj slovesno pa cerkvenega patrona sv, Jurija. Sest obrtnikov (med njimi Pav linič, stari Riogeibauer, Glavnik, domovini sem se uči. da je treba spo. Štovati sivolaso glavo! Ce tako zelo hrepenite po cestusu, sulici in meču , Iute sem, neizkušen in nešolan, pa pripravljen, se spoprijeti z vsakim i%-med vas!“ Razdraženi so. ga obstopili gladiatorji. Tako predrzno izzivanje med temi nemirnimi duhovi bi se bilo morebiti končalo z bridko resnico. iTotia Hipija je prekinil prepir s svojim kratkim, rezkim „Mir!“, se o-bruii h Kalhi in ga prosil, naj pove, po kaj je prišel. „Prišel sem“, je začel ter jih pomilovalno in občudovaje gledal, „prišel sem, da vidim s svojimi lastnimi očmi „Nepremagljive.“ — Povedal sem vam, da. sem tudi jaz vojak, ki je njegova 'dolžnost, da gre v smrt, — m dnevno v smrt, če je treba!“ Njegove besede so bile tako mime in resnobne, tako brez vse samohvale: tako odkritosrčne in priproste, da Si njegovi robati, drzoviti poslušavoi niso mogli kaj, da ga ne bi bili po slušali, (Daljo prihodnjič.! Reisinger in druga dva) je svetilo pri slovesni maši z debelimi svečami, ki so tičale v velikih svečnikih. Ptujčani so ite može imenovali „Die Wind-liehttrüger“. Nosili so dolge rdeče plašče. Navzoča sta bila ob takih slovesnih mašah tudi cerkvena ključarja, stari Kaiser in stari Winkler, ki stavbila v klopi pri oltarju. Na klopi j« ležaja svilena blazina in na njej cerkveni ključi. Stari cerkveni o-foiČaji izginjajo. Glavnik je bil priden obrtniK, krojač starega kova, dobrosrčen in postrežljiv. Ob nlegovi smrti pa smo se spomnili ttidi častitljivih starih ptujskih cerkvenih običajev. Umrl je dne lh L m. g. Erhartič, davčni sluga v pokoju, zet trgovca Kovačeca. N. v m. p. ! Iz Maribora. Ia seje mestnega sveta dne 14. januarja, Navzoči: župan Grčar ter mestni svetniki: podžupan Roglič, dr. Leskovar, Krajnik in Zebot ter mag. ravnatel Koehler, G. Peklarju se do-voU na posestvu v Tomšičevi ulici napraviti ogra,o. Stavbeniku Kitlmapnu se dovoli gradn a kanala v Trdinovi ulici k nevim hišam. Polovico stroš -kov plača g. Kiilmann, a kanal ostane last mestne občine, Prošnja Ivana Mojzer za barako na Kralja Petra trgu se odkloni. Prošnja Lu0ze Völker-Novakovsky za odstranitev kostanje -vega drevesa pred nameravano garažo se odloži za prihodnjo sejo. Tvrdka Himmier-Suppanz-Matheis želi nakupiti v Cvetlični ulici majhno parce- lo. Se odstoji pravnemu odseku . Družba „Kristal“ gradi v Vrbanovi u-liei v poslopju bivšega župana Schmi-derer„a tovarno za razno stekleno robo. Okrajno glavarstvo je preko mestne občine izdalo tudi dovoljenje za to zgradbo Take pravice pa okrajno glavarstvo v mestu nima. Mestni svet proti takemu kršenju mestne avtono -mi,e odločno protestira. Češka družba „Unio“ želi za svojj kemično tovarno r Melju nakupiti še eno parcelo, ki je jast mestne občine. Mestni svet se v principu izreče za prodajo, a odstopi prošnjo lin an čn emu odseku. Trgovcu oeretu na Aleksandrovi eesfi se ne dovoli zgraditi visokega dvoriščnega poslopja, ker bi s tem zazidal stanovanje neke družine in bi se tako uničilo eno stanovanje. G, Serec smo dograditi le tedaj magacin na dvorišču, «e bo dotično stanovanje ostalo prosto, 'v tore«:, dne 17. t. m., bo sestanek pooblaščencev mestnega sveta z delegati vojnega erarja v svrho.prodaje mestnih vojašnic. Župan poroča o pravnem razmenv glede „Vesne.“ Prošnja g. Bunc na Koroški eesfi se odobri. Najemninska pogodba z Josip Mohorkom v Mrtiu se vzame na znanje. Potočilo mestne bolniške blagajne za poste se oetoori Letni prispevki za vsakega posameznega posla se zvišajo na 120 K. Prošnji kopališkega maserja Sai.uno -sa se ugodi Poročilo nadzornika kopališka se odobri. Čevljarskemu moj strv iLubičku in slikarju Coffouju se !i*vo’i, da smeta ob sobotah prodajati svoie izdelke na -Novem Glavnem r -gu. Glede prošnje Valentina Glušiča za gcrtilniško koncesijo v hiši Koroška cesta 3 (Friedau) se prizna krajevna potreba* Ravno tako tudi glede prošr e Romana Mt# za gosiilnitšJco koncesijo na Tržaški cesti (bivša gostilna Rapoc) in Ane Žičkah na Meljski cesti (Murko). Prošnji Miloša O -set glede veletrgovine s špecerijskim blagom in poljskimi pridelki se ugodi. Giede uporabe dvorane v kazini za plesne prireditve se sklene, da se ta dvorana za plesne zabave nikomur ne odstopi. Prošnji tehničnega delavskega gledaltškega osobja in društva Ro-:e Elf se torej zavrneta. O prošnji Lu-bi-Smolej za agenturo in komisi-o papirja se izreče mestni svet, da ni krajevne potrebe. Prošnja strank v hiši Gregorčičevi ulici 18, ki je last mestne občine, za napravo električne razsvetljave, se odstopa s priporočilom e-lektričnemu odseku1. Vinarska in Sadjarska šola prosi mestno občino za odstop primernega stavbišča za gradilo državne srednje poljedelske šoie. Zadeva se odloži. Za novega šolskega slugo je imenovan Ivan Marko, Jza hišnika v kazini pa invald Bololen. Obrtna zveza ža mesto Maribor in okolico vabi svoje člane na predavanje o dohodninski napovedi v sredo, dne, dne 18, januarja ob %8. uri zvečer v zborovainici Mojstrskega društva v Vetrinjski ulici (Vetrinjski dvor). Predava g. prof. Vesenjak. Predavanje bo praktično: Kako naj obrtnik sestavi napoved o dohodkih in izdatkih za leto 1921. Ob en'em se bo vršilo tudi vpisovanje članov za leto 1922v Za odbor: Ivan Lorbez, predsednik. Občni zbor JDS v Mariboru se je vršil 12, t. m. Pri tej priliki ni bilo nikake druge nesreče kot da so dosedanjega predsednika mariborske JDS Voglarja odstavili in ga zamenja li z drugo duševno korifejo dr. Dipoi-dom. Mariborski krajevni JDS odbor so raztegnili na 50 člianov izi vseh „slojev“ ter spolov. „Tabor“ povdarja, da so v novem odboru tudi ženske, menda vsled pomanjkanja moških. — Demokrati so sicer odločno proti žen- ski volilni pravici, a v krajevne mest- ne odbore pa rinejo svoje žengtvo, ker moški odpadajo. Krekova posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z. je začelja poslovati v začas-hih prostorih v Frančiškanski ulici 2 pritličje v soboto, 'dne 14. t. m. Uradno ure so spočetka v soboto od 3, do 6. ure popoldne in v nedeljo od 9, do 1! ure popoldne. Nov trgovec. Špecerijsko trgovi- no Preao-Soštarič v Gosposki ulici je od dosedanjih lastnikov kupil gospod Anton Požar, tržaški Slovenec, Vodil jo bo s svojim bratom. Zopet dva nova advokata. Dočim v Mariboru obrtniki, ki se borijo za svojo eksistenco, me morejo dobiti ne lokalov, ne stanovanj, pa prihajajo vedno novi advokati,, kateri imajo že v naprej zasigurane prostore za pisarne Jn dobijo tudi stanovanja, kar koršna hočejo. Tako se napovedujeta zopet dva demokratska advokata in sicer dr. Vek, Kukovec iz Celja in dr. Tomšič iz Ljubljane, Tako bo štel Mar riäor nad 30 advokatov. Nevarno je obolel g. Ivan Tavčar oče bratov Tavčar industrij aloe v in podjetnikov v Mariboru in Dravski do lini Častitljivi starček je dosegel visoko starost 82 Det, r Zdravstveno stanje g. dr. Ivana Turšiča se je obrnilo na bolje. Bollii k je v zdravniški oskrbi g. dr. Fr. Jankoviča. Usnjarskim delavcem v Maribo -ru! — Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani sporoča, da dobijo v smislu dopisa Zveze industrialcev us-n arji od dne 12. t. m. povišek in si -cer pri podjetjih Berg in Freund za 16%, pri podjetiu Badia nasi, pa za 10%. Ta povišek je sprejet od Ju gosi. strokovne zveze pod pogojem, da se vrše meseca maroa zopet pogajanja. uo sporočamo prizadetim v ravnanje. Ce bi bil kateri pri zaslužku prikrajšan, naj takoj javi to na okrožno načelstvo Jugoslovanske strokovne zve ze v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 10, I. Kako se hoče ubogo družino popolnoma spraviti ob stanovanje., Iz Aleksandrove ceste nam pišejo: „Stra ža“ je nedavno prav dobro krdtikovala postopanje trgovca g. Seneca, kateri je neusmiljeno sredi najhujše zime vrgel tri uboge obrtniške družine iz nj;b lokalov. Gospod Serec pa gre še dalje. G. Monari, ki jè bil s silo de-ložiran iz obrtnega lokala, ima že dolga leta na dvorišču malo stanovan-i je. Da bi mogel vreči fo siroto z tropo otrok na cesto, hoče g, Serec zazidali edini dve oknji na bornem Mo-narijevem stanovanju. G. Serec hoče namreč, kakor sem izvedel od zidarjev, postaviti poieg Mo.narijevega stanovanja skladišče. Komisiji je Serec izjavil, da je dotično stanovanje njegovo in da stanovanjski urad nima nič proti temu, če napravi Serec iz njega magaein. Torej celo na tak, n arini hočejo g. demokrati metati ubogo družino na cesto. Pošteni Mariborčani kaj pravite k temu? In kaj pravita k temu magistrat in stanovanjski urad? Yrse, kar je prav! V nedeljo, 15. januarja zjutraj okoli 5. ure je gruča vinjenih ljudi, ki so se vračali iz ir go vskega- plesa pri Gotžu pred frančiškansko cerkvijo zagnala naravnost huronsko vpMje. Tik pred vratini svetišča, so zapeli klalarsko pesem. In nobenega poštenjaka ni b lo, ki bi te „trgovce“ opozoril, da bi trebalo vendar malo več obzirnosif. Ali tala slučaji 'dvigajo stores demokratskih zabav, je drugo vprašanje. Na tisoče in tisoče revežev — tudi v Mariboru — nima niti kruha za gladno deco, mno’ gi zmrzujejo v nezakurjenih sobah, a demokratski sloji rajajo in divjajo , . Ne pozabite na Planinski ples, dne i. tebruarja 1922. Vstopnina je samo 40 kron. Obleka planinska, na-ìodna ali promenadna. Ta dan izda Planinski kozel list „Planinski Šaljiv veo“, ki ima velikansko in zanimivo vsebino. Predprodaja vstopnic pi i gg, odbornikih ir pri tozadevno označenih' gg. trgovcih. Pomagajte siroti! Pred nekaj tedni smo poročali o strašni bedi krojačeve družine Koletnik v Mlinski ulici št. 33. Vsi so bili težko bolni in brez vseh sredstev: oče, mati in dvoje o-(rok. Moža so nazadnje le spravili v v bolnišnico, kjer je umrl, ostala je žena Ana z dvoje otrok. — dečkfcm o® 8 in drugim od 4 let Beda in trpljenje teh sirot je neznosnaj Zèna, že o^-slabljena od bolezni, je nesposobna delo, starejši deček ne more y Solo , ker nima obleke. Pozivamo usmiljena sna, ‘da priskočijo na pomol tem sir» iam s staro obleko in z drugimi i* -reiid. Prvi ženski pomočnik v pleskarski obrti. Gospodična M. W.ergìes,, hčerka znanega pleskarskega mojstra je bila te dni izprašana v Mariboru, iz pleskarske obrti, je prestala izpit z: i-r.bornim uspehom in bila usposobi Jana, prvim ženskim slovenskim pomočnikom v pleskanji, G ospiti Wergles iskreno častitamol Poštenemu najditelju. Uboga ženska je zgubila na potu iz zavojita Šolskih sester v kolonijo v kuverti skr an, fenih 7400 K. Pošteni najditelj to svote se naproša, da odda pròti nagradi: najdeno v uredništvu našega Tista. Razne novice. «talarji pred tuzlansko sodnijo. Državni pravdnih Sokovih je obtožil. 355 oseb in sicer 350 rudarjev in pet oseb, ki so prikrivali rudarje ob prš, liki aretacije. Od 355 obtožencev je začela pred dnevi razprava proli dvajseterici. Od počitka razprave pr®! ti dvajseterici! je odvisna tudi usoda ostalih obtožencev. Kot glavni obtoženec sedi na obtožni klopi Kari Železnik z 19 tovariši. Razveji Jurija Ka-roševica, M je obdolžen umora zaudarja Relžiča, so vsi cirugjs obtoženi radi tega, ker so sie uprli 27. prosinca 1920 nasilnim potom orožniškim in policijskim patruljam, ki so lovile po-va seli Husini in Lipnici rudarje, osobito Slovence. Pri tej priliki je ubil Kerošovič orožnika Relžiča; dva zaudarja in 1 policaj pa so bili povezani in odpeljani kot talci. Proti nasilnemu, nastopu žandarmerije se je organiziralo 300—400 ljudi, ki so se oborožili z vsem .mogočim orožjem. Ker žan-darmerija ni uspela s svojim nastopom so poslali nad rudarje vojaštvo, ki je razkropilo rudarje.. Obtožnica zahteva, za dvajseterico smrtno kazen. Za cel® razpravo, ki se bo gotovo vlekla bog; zua kako dolgo, vlada v Bosni velika zanimanje in bomo tudi mi poročali & njenem poteku, Scžiga-iije „žuudmoauuv „k Bard brni so oblasti javno sežgidu itj.OOto nemških romanov, ki so brez vsake literarne vrednosti, tvorili strup z& mladino in široke ljudske mase. Prt nas pa razširjajo Macharjevo blasfemično knjigo „Strup iz Jude]»“ (Krščanstvo.) .... Spomenik Devici Orleanski. Dne ‘j 1.7, t. m, so v Washmgtonu vj navzočnosti predsednika 11 ardi n ga odhitel spomenik svete Ivanke d1 Ara, Angleški Est o Masaryku in Ba-nešu. Nedavno je „Manchester Guar-ardian“ pisal zelo simpatično o mail antanti, češko-poljskem in češko-avst-rijskem sporazumu, ter med drugim ixivdarìl, da sta Beneš in Masaryk storila za evropski mir več nego med-zavezniški vrhovni svet z vsemi svojimi sestanki in konlerenoami, 9 Iščem neoženjenega žaferja za vinograd. Kosman feuber, Turčin pri Varaždinu 2—2 19 Vešč organist kovnik se sprejme. Stanovanje in vrt. Plača po dogovoru. Tri ure severno od Maribora. Župni urad Sv, Jurij na Pestici, p. Gor. Sv. Ksngota. 2—2 21 Nova salon, obleka gospoda se proda za polovično ceno Vprašati v Novivasi pri Maribo.u, Vrtna ulica 5. 28 ičram Učenega moža za ISlClTi snaženjesadonosnika. Ponudbe na Kosmanhuber, Turčin pri Varaždinu. 2—2 20 Našla se je denarna svota, dvigne se v Mar,boru, Tattenbachova ulica 20, parter desno. 26 Srebrne krone, 8rSlae kronsko in petkronake novce, srebrne goldinarje kupi vsako množino po najvišiih cenah AVGUST WAPPER, zlatar in urar v Maribor i, Stolna ulica I, (Domgasse). Za odgovor j t priložiti znamko. 1 — 3 26 Krekova posojilnica v Mariboru r. l. i n z. prične pestovati 14. januarja 1922 v začasnih prostorih v Mr>r boru, Franč škanska ulica št. 2, pritličje. — Dradne ure bodo spočetka vsako soboto popoldne in nedeljo ter praznik dopoldne. Krščansko delovno ljudstvo, oprimi se zadruge, ki je tvoja in ustanovljena le v podporo in zaščito delovnim slojem. Kdor išče posojila, ali hčče naložiti denar obrestinesno in varno, poslužuj se kakor zave-23 den krščanski socialec svoje zadruge. 2 — 2 DOBRO IN POCENI Z Z kupite edino pri tvrdki Jakob Lah, Maribor,Glavni trgi Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! Solidno! VSE NAJBOLJŠE k imendanu in obilo mm i h niumMimi itmmmin sreče želijo nasledniku tvrdke Preac & Šo- ilinAmnmumnmiKiiiniiiMHiMmKmiMNNfHDniBnwtMiixiuinmimoHi.'mimoionmimiiimimrni štarič g. Antonu Požar, nastavljenci tvrdke. 1. XX XXXXXXXX XXXXXXXX XX Güspodarwka zveza je ustanovila _ i MLEKARSKI ODDELEK riagffaftrgaigsgg ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoii organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn. 3—3 6 b Lastni miičrti marniti v Lipsiani, Danajska c. it. $9 in So-sk drevoreo št 14, (ped SEmerdščefn). X X X X X X X u m m X X X X Spodnještajerska ljudska x : posojilnica v Mariboru : registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica it 6 obrestuje od Novega leta naprej navadne 41 a e 2 X X X X o trajne in večje vloge pa po dogovoru. 18 X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXX*X Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru, li dal irteli in založnik: Konz. Streže. .Odgovorni urednik: .Vlado Pušenjak.