a wa w w
trzisce v pretekli sezoni
Lahko trdimo, da je bilo preteklo polletje za nas eno najtežjih obdobij. Prav gotovo je eden glavnih vzrokov za tako situacijo strah trgovcev pred novimi plačilnimi pogoji, ki so stopili v veljavo šele s 1. IV. 1976, toda negotovost pred njimi je bila prisotna že od začetka leta. Tako je trgovina s previdno roko kupovala blago, saj se je bala novih zalog, kajti mnogi so morali počistiti še zaloge iz prejšnjih let.
Že v začetku aprila, na začetku letne sezone, so kupci stornirali velike količine srajc s kratkimi rokavi zaradi velikih starih zalog in zaradi bojazni, da novega blaga ne bodo mogli plačati. Po končni uveljavitvi novega zakona o plačevanju se je situacija še poslabšala, predvsem v južnih republikah, ker so banke zamujale z avaliranjem menice in dajanjem garancije. Zaradi nesposobnosti takojšnjega plačevanja so trgovine ostajale brez blaga, temu primerno je padal tudi njihov promet in OD trgovcev. Taka situacija je bila značilna predvsem za področje južne Srbije, Makedonije in za del Bosne. Temu je sledila
nabava blaga pri proizvajalcih v istih republikah, ker tu ni bilo težav z avaliranjem menic, proizvajalce iz drugih republik pa je trgovina zavračala, češ naj sami zagotovijo avalista.
V letošnjem letu smo proizvedli približno enako količino srajc s kratkimi rokavi kot lani.
Čeprav je bilo veliko naročil še pred začetkom sezone storniranih, nam je nekako uspelo prodati veliko količino naših proizvodov, saj so nam bile vremenske razmere naklonjene. Na žalost pa so trgovci prišli k nam s potrebo po znižanju že 1. VII. 76, to je na višku sezone. Ker na to nismo pristali, so odšli k drugim proizvajalcem, ki so njihovi zahtevi ugodili in znižali svoje proizvode. Mi pa smo to storili malo kasneje in znižali cca 10 % svojih proizvodov. Ta preurejena zahteva trgovine po znižanju je neodgovorna. Z znižanjem si je trgovina res zagotovila povečanje prometa, toda ne zaveda se, da je to prav zato kratkotrajno, saj gre znižanje na račun OD proizvajalcev, ki pa so glavni potrošniki.
Očitno je, da je konkurenca na tržišču velika, tako po asortimanu, še bolj pa po cenah, če upoštevamo, da so proizvodi nekaterih južnih firm skoraj celo sezono 50 % cenejši od naših. Omeniti moramo tudi to, da gre vse več nabave zaradi prodajnih pogojev preko grosistov, ki so pravzaprav posredniki med proizvajalci in maloprodajo in praktično le podra-žujejo blago do končnega potrošnika.
Trgovina še danes kupuje zelo previdno, kar je posledica zakona o plačevanju. Manjše količine blaga, ki jih trgovci sedaj naročajo, nam povzročajo veliko več dela, predvsem v skladišču in prodajni službi.
adlešiči pri imv
Obrat TOZD Ločna v Adleši-čih se je s 1. VIII. 1976 pripojil k IMV Novo mesto, TOZD Mirna.
Polemika, ki sta jo sprožila Dolenjski list in tednik 7 D, je dobila epilog in naš odgovor 1. avgusta v Adlešičih. Med kolektivnim dopustom so strokovni delavci TOZD Ločna skupaj z delavci iz IMV pripravili vse potrebno za prehod iz Labodove proizvodnje na nov program IMV.
Obrat v Adlešičih je s pripojitvijo k TOZD Mirna pričel izdelovati skorajda celoten program zaves in ostalih konfekcijskih izdelkov za potrebe prikolic, kijih izdeluje IMV.
'Da bi bil prehod na novo proizvodnjo čim manj boleč, so
opravili naslednja dela:
Prostori šivalnice v Adlešičih so bili preurejeni, strojni park je zamenjan, tako da je v šivalnici sedaj postavljenih 16 šivalnih strojev, v glavnem znamke Singer.
Na novo je urejena krojilnica. S postavitvijo krojilnice je obrat dobil možnost, da v celoti zaokroži izdelovanje zaves v samem obratu.
Strokovnjaki Laboda so pomagali pripraviti tehnološke liste za posamezne izdelke, vključno z določitvijo norme.
Opravljena so bila vsa ostala vzdrževalna dela na instalacijah, ki so bila potrebna, da bi delo potekalo nemoteno, predvsem pa varno.
V istem času je IMV pripravila tudi investicijski program za novogradnjo v Adlešičih, in sicer za dejavnost, ki bo služila proizvodni usmeritvi IMV. V novem objektu bo lahko našlo zaposlitev do 180 delavcev. Objekt naj bi imel cca 2000 m2 površine, celotna finančna konstrukcija pa predstavlja investicijsko vrednost 3 milijarde starih dinarjev. Za novo investicijo bodo morale zagotoviti sredstva IMV, banke in občina Črnomlja.
Mimo lahko zapišemo, da smo delavci Laboda in TOZD Ločna skupaj z IMV Novo mesto storili vse, kar je bilo potrebno, da bo ta košček nerazvite Bele krajine našel svojo perspektivo tudi v industrijski dejavnosti.
Skrb za socialno varnost delavcev in črnogledost glede perspektive, ki je bila tako nedvoumno izražena v pisanju časopisov, je bila odveč. Tako delavci Laboda, Adlešičev in IMV so dokazali, da so za svojo boljšo prihodnost pripravljeni storiti veliko več, kot so od njih pričakovali tisti, ki so v realnost naših obljub in sklepov organov upravljanja dvomili.
Nebo nad Adlešiči je danes bolj jasno, kot je bilo ob pripojitvi tega obrata k TOZD Ločna.
MILAN BRATOŽ
kako smo gospodarili v prvem polletju letos
—	65 % več zaposlenih zaradi pripojitve Rog-a in TIP-TOP-a;
—	11 % več proizvodov v perilu šport kot lani;
—	v programu vrhnjih oblačil premalo proizvajalcev in še vedno preveč režije;
—	zaradi načina obračuna dohodka po plačani realizaciji izpad dohodka za 1 milijardo 45 milijonov S din;
—	amortizacija za 266 milijonov S din višja kot lani, amortizacija nad predpisano stopnjo pa znaša 374 milijonov S din;
—	stroški v programu perila na minuto za 15 % višji, bruto osebni dohodki za 21 %, kar skupaj v programu perila poslabšuje pogoje gospodarjenja za preko 900 milijonov S din;
—	cene naših proizvodov zamrznjene na nivoju leta 1974, kljub temu je bilo v prvem polletju vrtoglavo znižanje cen konfekciji tudi preko 50 % realne cene;
—	povečan izvoz za 32 %, uvoz pa zmanjšan;
—	oklestiti bomo morali vse stroške in priveske, katerih domače in svetovno tržišče ne priznava v ceno;
—	tudi v našem podjetju je
Šavrič Ivanko, zaposleno v TOZD Temenica v Trebnjem, je objektiv ujel na delovnem mestu, kjer si prizadeva, da v bodoče ne bi bilo več toliko kritike na račun kvalitete dela.
stran 2
labod* 24. avgusta 1976
polletni obračun dohodka zaradi načina obračuna negativen;
—	potrebna je še večja samoupravna in poslovna angažiranost ter povezanost proizvodnje in trgovine, da bi lažje obvladovali ekonomske težave, ki tarejo ves svet;
-	zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že pozitivno deluje. To so glavne značilnosti
analize poslovanja za I. polletje letos, o kateri bodo delavci razpravljali na prvih zborih.
Prvo polletje 1976 je bilo za notranjo organiziranost OZD LABOD, kakor tudi za zunanje odnose značilno v tem, da se je dejavnost Laboda s pripojitvijo Konfekcije ROG v programu perila razširila še na ženske bluze za domači trg in na ženske spalne srajce za izvoz in ker se je Labod pojavil na tržišču z novim programom vrhnjih oblačil pripojenega podjetja T1P-TOP Ljubljana.
Planske osnove števila zaposlenih so se povečale iz 1329 v letu 1975 na 2184 v letu 1976 ali za 65 %. Ne le povečanje števila zaposlenih, marveč predvsem d< : danje notranje razmere in gospodarski položaj pripojenih dveh podjetij ob časovni stagnaciji na zunanjem in domačem trgu so zahtevale posebne ukrepe in napore celotnega kolektiva. Posebno so bile izpostavljene skupne dejavnosti in skupne službe (nabava, prodaja, finance itd.), ker so bili zunanji pogoji in vplivi izven podjetja v veliki meri vzrok pri omeje-',*^anju boljšega poslovnega uspeha v I. polletju 1976.
Čeprav je družbena obveza po povečanju izvoza, katerega smo dosegli z indeksom 132, in zmanjšanju uvoza vplivala na zmanjšanje ostanka dohodka in imela za posledico povečanje poslovnih stroškov in družbenih dajatev ob cenah naših proizvodov na dan 31. XII. 1975, negativni ekonomski učinek, je bil v primeru konfekcije in tudi v našem primeru glavni problem I. polletja 1976 uvedba zakona o zagotavljanju plačil uporabnikov družbenih sredstev, ki je začel veljati 1. 4. 1976, in seveda prehod oračuna iz fakturirane na plačano realizacijo. Za oba ukrepa smo se zavzemali, ker bosta prinesla dolgoročne pozitivne učinke v gospodarjenju in v odnosih delitve ustvarjenega dohodka. Ker oba ukrepa močno vplivata na bilančni rezultat 30. 6. 1976, bosta imela podoben vpliv tudi ob letnem zaključnem računu, je prav, da ju pri oceni poslovanja za I. polletje 1976 podrobno analiziramo, ne kot opravičilo za negativni finančni rezultat,
marveč da iz tega izluščimo naloge in potrebne ukrepe za II. polletje 1976, odnosno že za leto 1977.
Resnična stimulacija za povečano storilnost in iz tega izhajajočo proizvodnjo je vsekakor možna prodaja. Ker je bila prodaja zelo omejena na domačem trgu, v izvozu pa smo tudi napeli vse sile, so bila prizadevanja pri zaposlovanju novih delavcev in v bitki za plan pod pritiskom teh pogojev.
Zato je bil plan zaposlenih v celotni OZD realiziran z 91,94 %, plan proizvodnje pa le s 86,5 %. Največji izpad zaposlenih je bil v programu VO (dosežen plan 77 %). Čeprav je bilo v skupnih dejavnostih in v skupnih službah od 235 planiranih le 228 zaposlenih (v programu VO 14 več od planiranih), so konstantni stroški skupnih dejavnosti zaradi izpada proizvodnje in prodaje tudi vplivali na poslovni uspeh.
Prvi ukrep poravnave obveznosti med uporabniki družbenih sredstev že daje zelo pozitivne rezultate pri disciplini plačevanja obveznosti. Izrazito negativno pa je deloval na storno naročenih sezonskih proizvodov za poletje, ker je bil uveden s 1. 4. 1976, to je takrat, ko bi morali pričeti odpošiljati trgovini naše proizvode za poletno sezono. Zmanjšanje zalog v trgovini in odklanjanje naročenih proizvodov je vplivalo na povečanje zalog v proizvodnji konfekcije. To je sprožilo, da je večina konfek-cionarjev pričela vrtoglavo zniževati cene in razprodajati zaloge tudi do 60% ceneje od realnih cen. To je tudi v našem primeru vplivalo na povečanje zalog gotovih izdelkov pri perilu za 27 %, skupaj z VO programom pa za 36 %. To pomeni pri sistemu cen za zaloge gotovih proizvodov, kjer imamo vkalkulirano le surovino, za več kot 5 milijonov din zmanjšanje pokritja proizvodnih stroškov, pri čemer ni upoštevana akumulacija in kritje stroškov skupnih dejavnosti in skupnih služb, kateri se ne morejo znižati ustrezno zmanjšani prodaji izdelkov.
Gotovo največji izpad dohodka v I. polletju 1976 prinaša način obračuna po plačani realizaciji. Razlika je 10,450.481 din. Ob obveznem nivoju maloprodajnih cen na dan 31. XII. 1975, kar praktično pomeni cene iz leta 1974, se poleg povečanja stroškov storitev in povečanja prispevkov močno odraža na dohodek tudi minimalna in funkcionalna amortizacija.
Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev v letu 1975 se je minimalna amortizacija poveča-
la v I. polletju 1976 za 145 milijonov S din, funkcionalna amortizacija pa za 121 milijonov S din ali skupaj za 266 milijonov S din. Naš negativni obračun 30. 6. 1976 bi lahko zmanjšali za vkalkulirano amortizacijo nad predpisano stopnjo v višini 374 milijonov S din, kar moramo upoštevati, ko bomo naše rezultate primeijali z drugimi podjetji ali pa znotraj posamezne TOZD.
Že zgoraj navedeni primeri kažejo, da smo pri upoštevanju višje sile iz sistema obračuna, ki kaže negativni obračun v višini 1 milijarde 287 milijonov S din le dosegli interni pozitivni poslovni uspeh, čeprav ne tako bleščeč kot smo bili navajeni v zadnjih letih. Največjo napako bi storili, če bi hoteli slabši poslovni rezultat v letošnjem I. polletju prevaliti na zunanje činitelje in ne bi samokritično ocenili naše notranje sile, ali so dovolj organizirane in usposobljene, da bi premagovale zunanje vplive, ki pa so v veliki meri tržne narave, in kaj nismo storili, da bi poslovni neuspeh spremenili v poslovni uspeh. To pa bo v nadaljevanju te analize razvidno za vsako TOZD znotraj programa PŠ in VO. Tu je dovolj, da navedemo, da ima program PŠ negativni obračunski efekt v znesku 3,436.504 din, vrhnja oblačila pa 9,366.263 din.
Poleg že navedenih zunanjih razlogov za negativni obračun programa perilo šport moramo upoštevati obvezo za izvoz ženskih spalnih srajc iz programa Rog, za katerega nismo imeli ustreznih strojev. Stroji so bili sicer naročeni in že več kot leto dni čakali pri dobavitelju, ker zaradi predpisov ni bil dovoljen uvoz. Ta škoda je znašala zaradi izpada storilnosti več kot 300 milijonov S din. V TOZD Ločna se v obračunu storilnosti in dohodka odraža, da delavci iz Roga še niso mogli doseči enakih učinkov kot Labodovi. Zato dohodkovni položaj TOZD - programa perilo šport le ni tako zaskrbljujoč kot je to primer pri vrhnjih oblačilih. Ker smo sproti spremljali in ocenjevali uspešnost posameznega programa in posamezne TOZD, smo že v začetku junija predlagali spremembo plana in potrebne ukrepe. Nedvomno je položaj našega podjetja, njegova organiziranost in sposobnost proizvajalnih sil taka, da bomo uspešno zaključili poslovno leto. Toda potrebni bodo dodatni napori na vseh ravneh, zlasti pa moramo odkloniti tista žarišča, ki znotraj podjetja zaviralno vplivajo na večjo učinkovitost in prilagajanje tržnim razmeram, kajti odslej bomo morali še bolj
skrbeti, da proizvedemo tisto, kar bo jutri potrošnik zanesljivo kupil ne pa le prevzela trgovina. V programu vrhnjih oblačil je poleg tega še neobhodna sprememba strukture zaposlenih, kar pomeni zmanjšanje režije v korist proizvodnih delavcev (tako smer so že sprejeli delavci na zborih konec junija).
Poleg neposrednih proizvodnih in poslovnih nalog ter družbenopolitičnih akcij, ki so izhajale iz nalog ob uveljavljanju nove ustave, osnutka zakona o združenem delu, zakona o dolgoročnem in srednjeročnem planiranju, iz stabilizacijskih ukrepov itd., je Labod izpolnil svojo obvezo do bivšega obrata v Kostanjevici in v ta namen nakazal ISKRI Šentjernej -enota Kostanjevica dolgoročno posojilo v znesku 300 milijonov S din. Prav tako nam je uspelo, da je pričela 1. avgusta 1976 poslovati enota v Adlešičih v sklopu IMV Novo mesto. Intenzivno delamo, da bi čimprej prišlo do gradnje ustreznega obrata IMV v Adlešičih, in da dokončamo investicijo v Šmar-jeti. Izdelava načrtov za skladišče in likalnico v TOZD Libna Krško poteka uspešno in bodo načrti v jeseni že na voljo. Tudi adaptacije za rekreacijski center v Sromljah gredo h koncu. Potrebna bo le še večja udarniška akcija za ureditev okolja. Kupljena zgradba za počitniški dom v Savudriji je že sprejela prve obiskovalce; tudi na Lošinju bodo s 14-dnevno zamudo na voljo tri počitniške hišice.
Izgradnja Zdravstvene ambulante v Novem mestu poteka po planu. Za podražitve sta morala TOZD Ločna in delovna skupnost skupnih služb povečati svojo udeležbo od milijon din na milijon 200 tisoč din.
V I. polletju 1976 je bilo med OZD LABOD in njegovimi kupci sklenjeno 82 sporazumov o združevanju dela in sredstev in kreditnih pogodb za osnovna in obratna sredstva.
Dokončno je ustanovljeno mešano podjetje „JUKEN“ v Keniji in pričakujemo, da bo tovarna pričela delati v začetku leta 1977.
Poslovne vezi izvoza smo razširili močneje tudi na Madžarsko, Poljsko in Francijo (pidža-me), kmalu pa bomo pričeli izvažati na Dansko in v druge države.
Pred nami je zelo zahtevna naloga povezovanja proizvodnje in trgovine ter povezovanje tekstilne industrije znotraj panoge in izven nje. O tem bo v kratkem narejena posebna analiza.
Glavni direktor ZDRAVKO PETAN
labod* 24. avgusta 1976
stran 3
za zdravo družino
V razpravi je predlog zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zakon ureja področje, ki je izjemnega pomena tako v zasebnem kot v družbenopolitičnem življenju. Gre za zakon, ki bo uresničeval ustavna določila o pravici vsakogar, da bi imel toliko otrok, kolikor si jih želi. Doslej smo Slovenci edini v Jugoslaviji, ki smo ob „pravici človeka, da svobodno odloča o rojstvu otrok in da se ta pravica lahko omeji le iz zdravstvenih razlogov11, zapisali tudi nadvse pomembno določilo: „V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja družbena skupnost potrebno izobrazbo ter ustrezno socialno varstvo in zdravstveno pomoč." To pomeni, da si prizadevamo doseči visoko obveščenost, da bi se ženska namesto za prekinitev nosečnosti zrelo odločala za rojstvo svojih otrok že pred zanositvijo.
pozdrav
konferenci
neuvrščenih
Delavci tovarne oblačil „LA-BOD“, vključeni v družbenopolitične organizacije ZK, sindikat in ZSM, pozdravljamo konferenco neuvrščenih držav v Colombu. Zavedamo se, da je neuvrščenost, katere pobudnik je prav tovariš Tito, trajna usmeritev Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zavedamo se, da je boj za mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek hkrati boj za politično in gospodarsko osamosvojitev, za enodvisen narodni razvoj, za enakopravno in demokratično mednarodno sodelovanje vseh narodov in držav, neglede na razlike v družbenih sistemih.
Srečni smo, da delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije s tem, ko aktivno sodelujemo v mednarodnem življenju in posebej v gibanju neuvrščenosti, opravljamo svojo internacionalno dolžnost.
Govor in predvsem veliko navdušenja za prijatelje, ki so pred petintridesetimi leti nesebično sprejeli naše iz$nance, so delegacijo iz Bajine Bašte ponovno prepričale, da smo jim hvaležni za vse, ker so nam dali pred petintridesetimi leti
vlak bratstva in enotnosti v krškem
V soboto, 5. maja 1976, se je natanko ob napovedanem času na železniški postaji v Krškem ustavil vlak BRATSTVA IN ENOTNOSTI. To je vlak, ki vsake dve leti v obojestranski izmenjavi popelje na pot delegate ponovnega obujanja spominov in zbliževanja med občani in delovnimi ljudmi nekaterih srbskih in slovenskih občin. To je vlak, ki manifestira tisto, kar se je rodilo v najtežjih dneh naše revolucije, ko so nekateri kraji, kot naprimer Titovo Užice, Kraljevo, Požega, Čajetir.a, Bajina Bašta, Čačak in še nešteto drugih nudili našim slovenskim izgnancem drugi dom.
Tudi iz krške občine so bili ljudje preseljeni v Srbijo. Danes so to samo še spomini, spomini, ki nas obvezujejo, da jim vrnemo vsaj delček tistega, kar so nudili našim izgnancem v najbolj težkih dneh izgnanstva.
Tokrat so bili gostje naše občine delegati pobratene občine Bajina Bašta. Med štiridnevnim bivanjem v naši občini so si gostje med ostalim ogledali tudi delovne prostore naše tovarne TOZD Libna Krško in imeli krajši razgovor z vodstvom TOZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter s strokovnim osebjem.
Za uvodni del sprejema delegacije pobratene občine Bajina Bašta, ki so jo spremljali predstavniki skupščine občine Krško in družbenopolitičnih organizacij, je predsednica delavskega sveta tovarišica Dragica Stanič med drugim dejala: „Veseli nas, da je v programu vašega bivanja v naši občini tudi obisk našega štiristočlanskega kolektiva, v katerem so zaposlene predvsem ženske. To je kolektiv, kot še nešteto drugih, kjer se v eni osebi združujejo obveznosti delavke, samo-
upravljalke, matere in g^Podinje. Veseli smo vašega obiska, veseli zato, da vidite, kje smo, kaj delan10 in kako živimo.
To zadovoljstvo pa je 5c toliko večje, ker prihajate k narn 17 pobratene Bajine Bašte in iz krajec kjer so vaši občani v najtežjih dni;h nudili našim ljudem toplo zatočišče. Tisto, kar se je rodilo v najtežjih £°eh naše revolucije, BRATSTVO Ib ENOTNOST, je danes trdna resničfpst. Naša skupna naloga je, da te vezi111 sožitje med narodi in narodnostni' Jugoslavije stopnjujem*^) s tem & °°lj kot kdaj koli prej dokažemo, da smo nerazdružljiva država, ki želi ustvarjati sedanji in bodoči generaciji lepši jutri."
Ob koncu ogleda in razg°v°ra smo se poslovili z željo, da se čiH'Prej spet snidemo v njihovi občini.	„
edo Komočar
l/eč kot tisoč udeležencev letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti iz 30 občin SR Srbije so nekdanji izgnanci 'n današnji prijatelji prisrčno sprejeli, prav tako tudi kolektivi, kjer so se ustavili.
kako
do
leta 1980
Dogovarjanje in sporazumevanje svobodnih in enakopravnih dejavnikov ne bo dpravilo ekonomskih zakonov, ki so značilni za blagovno proizvodnjo, in tudi ne ekonomske nujnosti in stvarnosti, vsekakor pa bo utiralo pot postopnemu obvladovanju objektivnih zakonitosti in preprečevanju stihije v razvoju gospodarstva in družbe. Sporazumevanje in dogovarjanje, ki bi se zožilo na sprotno urejanje odnosov, ne bi bistveno spremenilo tradicionalne narave dogovornih odnosov, zlasti pa ne bi v ničemer bistveno spremenilo sedanjega stanja. Ne gre torej samo za preobrazbo in reševanje problemov v samoupravni bazi, marveč tudi za bistvene spremembe v dejavnosti in delovanju, načinu dela in odnosih v republiki, ki mora vse bolj opravljati svojo vlogo središča za sporazumevanje in dogovarjanje organizacij združenega dela, ter opuščati funkcije «*n metode odločanja, ki so v marsičem pomenile prevzemanje odgovornosti za urejanje odnosov znotraj združenega dela — brez združenega dela.
To osnovno spoznanje bomo uveljavili tudi z dogovorom o temeljih družbenega plana socialistične republike Slovenije za obdobje 1976-1980. Dogovor o temeljih družbenega plana republike je nov dokument, ki ga uvaja zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in ga doslej še nismo poznali, pomeni pa bistveno osnovo za stvarno planiranje.
Dogovor o temeljih družbenega planiranja SR Slovenije upošteva samoupravne sporazume in družbene dogovore na tistih področjih, ki so bistvena za nadaljnjo politiko razvoja, in kjer sporazumi in dogovori obstajajo. Hkrati pa ta dogovor
izvirno ureja nekatera bistvena vprašanja razvoja, za katera še nismo sklenili samoupravnih sporazumov oziroma družbenih dogovorov, pospešuje in usmerja proces snovanja samoupravnih planov in usklajevanja ter dogovarjanja osnovnih nosilcev planiranja s tem, da nakazujeta temeljne usmeritve in okvirne možnosti razvoja ter osnovne skupne interese nosilcev planiranja in njihove obveznosti za njihovo uresničitev.
Iz dogovora o temeljih družbenega plana razvoja do leta 1980, ki smo ga kot udeleženci dogovora usklajevali in podpisali v juliju, so jasno razvidne naloge, ki jih bosta morala naše gospodarstvo in dmžba opraviti v prihodnjih nekaj letih.
Z naštevanjem nalog, ki se jih bomo morali lotiti v naslednjih letih, še zdaleč ne bi predstavili vsebine družbenega načrta razvoja Slovenije do leta 1980 oziroma različnih samoupravnih sporazumov. Vendar bi bila kratka predstavitev tega pomembnega dokumenta še bolj pomanjkljiva, če ne bi opozorili na nujno skupno značilnost prizadevanj organizacij združenega dela v prihodnjih letih, na usmeritev v višjo stopnjo predelave in večjo kvaliteto izdelkov, na modernizacijo zmogljivosti, proizvodnje in poslovanja, višjo produktivnost dela ob ustrezni zaščiti okolja. Ta temeljna skupna usmeritev organizacij združenega dela na vseh področjih gospodarstva izhaja predvsem iz potreb po intenzivnejšem vključevanju v mednarodno menjavo in v zvezi s tem iz nujnosti, da povečamo konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na mednarodnih trgih. Uresničevanje teh nalog terja boljše izkoriščanje strokovnjakov in znanja v gospodarstvu, intenzivnejše in neposred-nejše vključevanje znanja v proizvodne procese kakor tudi odločnejše in neposrednejše vključevanje.
Modernizacija gospodarstva se ne bo smela omejevati zgolj na nabavo novih sredstev za delo, temveč vključuje in predpostavlja nove koncepte razvoja na podlagi dolgoročnejših proizvodnih in raziskovalno-razvoj-nih usmeritev, sodobnejše organizacije poslovanja in dviga tehnološke ravni. Poudarek velja predvsem avtomatizaciji proizvodnje, ker sedanja struktura delovnih sredstev, v kateri odpade visok delež na polavtomatske stroje, kar povzroča ekstenzivno zaposlovanje ter nezadovoljivo produktivnost in konkurenčnost. Vse organizacije združenega dela bodo morale to upoštevati, ko bodo oblikovale skupne programe razvoja v okviru širših asociacij združenega dela.
srednjeročni
plan
civilne
zaščite
Delavski svet TOZD Ločna in delovne skupnosti skupnih služb v Novem mestu sta na predlog odbora za splošni ljudski odbor in štaba civilne zaščite sprejela srednjeročni program razvoja za obdobje 1976 - 1980 in ugodno ocenila osnutek plana kot plod obsežnega dela. To je že naš drugi petletni plan civilne zaščite. Poglavitna usmeritev v tem srednjeročnem obdobju je naslednja:
-	Vzgoja in izobraževanje enot in štaba civilne zaščite.
— Nabava minimalnih obveznih sredstev za kolektivno zaščito delavcev na osnovi odloka TIS.
-	Nabava gasilske opreme.
— Nabava opreme za splošno enoto, enoto prve medicinske pomoči, radiološko-biološko kemično zaščito in enoto reda.
Enote civilne zaščite morajo imeti zaščitno opremo in delovna sredstva, saj je to pogoj za njihovo učinkovito delovanje. Posebej velja poudariti, da smo v prvem načrtu civilne zaščite za obdobje 1971-1975 premalo upoštevali in preozko gledali na civilno zaščito. Zato želimo v tem drugem petletnem planu popraviti zamujeno, popraviti preozko gledanje na civilno zaščito z namenom, da utrdimo družbeno zaščito.
Predloženi srednjeročni načrt sta delavska sveta ugodno ocenila, člani se strinjajo z usmeritvami, ki so opredeljene kot temeljni cilji bodočega razvoja civilne zaščite, ter z utrjevanjem družbene zaščite in samozaščite. To poudaijamo zato, ker marsikdo ta dva pojma ne razlikuje in meni, da je samozaščita isto kot družbena zaščita, kar pa seveda ne drži. Pri samozaščiti gre za sodelovanje vsega sposobnega prebivalstva, medtem ko pri zaščiti in reševanju ljudi ter imetja ob vojaških akcijah in ob naravnih ter drugih nesrečah sodelujejo le zato usposobljeni ljudje. Naloga družbene samozaščite je preprečevati sovražno obveščevalno in drugo podtalno dejavnost, katere namen je škoditi naši družbeni ureditvi ali porušiti naš družbeni red, ter preprečiti podobno sovražno
dejavnost, kot na primer izdaje, vohunske in diverzantske dejavnosti, ki so usmeijene proti naši skupnosti. Prizadevanje za dosego neučinkovitosti sovražne propagande in varovanje družbenega imetja pred škodo, povzročeno iz zlonamernih ali koristoljubnih pobud ali iz malomarnosti.
Varnost TOZD i: OZD je sestavni del življenja delovnih ljudi, zato je njihova dolžnost in naloga, da se aktivno vključijo v družbeno zaščito in samozaščito. V normativnopravnem urejanju civilne zaščite smo napravili velik korak naprej, s čimer smo okrepili to pomembno sestavino vseljudske obrambe. Storili smo to, kar smo bili sposobni v časovni in materialni stiski. Seveda pa to ne pomeni, da smo storili prav vse, da sedaj ni več dela. Nasprotno. Dela je še ogromno, če hočemo izpeljati vse potrebne in možne zaščitne ukrepe, da bi bile posledice vojnih ali povojnih akcij ter naravnih nesreč čim manjše.
Srednjeročni plan civilne zaščite v TOZD „Ločna“ in delovni skupnosti skupnih služb m samo dokument, ki opredeljuje ukrepe in smeri razvoja civilne zaščite, temveč tudi nakazuje pot, ki zagotavlja uresničevanje načrtovanega. V nadaljnjem procesu planiranja je potrebno popraviti in dopolniti preozko gledanje na civilno zaščito.
Odobrena finančna sredstva bomo koristili k za namenjeno dejavnost oziroma za popravi-tev stanja v civilni zaščiti v TOZD. Da bi vse to realizirali, je potrebno razumevanje ter pripravljenost članov splošnega ljudskega odpora ter štaba CZ, delavskega sveta ter direktorja kot nosilca vsega navedenega. Takšno sodelovanje je možno in koristno ne samo za Novo mesto, temveč tudi za vse ostale TOZD.
Strokovni sodelavec MILAN ILlC
Gasilstvo je tudi del naše samozaščite. Kako smo pripravljeni, kaj vse znamo ukreniti ob nenadnih naravnih ali drugih nesrečah, bodo pokazale naše prostovoljne gasilke.
športno rekreativna delavnost v LABODU vsebuje tudi strelstvo, ki je zelo priljubljeno in razširjeno. Zato bo boj za točke tudi v tej disciplini velik.
šport
Ko smo pripravljali letošnji program za II. tekmovanje v športno-kulturnih aktivnostih, so nas predvsem vodile izkušnje iz lanskega leta. Ugotavljamo, da letos s pripravami nekoliko kasnimo, zato smo se dogovorili na sestanku 8. julija 1976 v Ptuju, da bistveno ne spreminjamo sedanje zamisli in obdržimo ta sistem tekmovanja tudi v letošnjem letu.
Tekmovanj se udeležujejo: TOZD „Delta“ Ptuj, TOZD „Libna“ Krško, TOZD „Lo-čna“ Novo mesto, TOZD ,,Te-menica“ Trebnje, TOZD „Tip-Top“ Ljubljana ter delovna skupnost skupnih služb Novo mesto. Zmagovalna skupina sprejme ob zaključku kviza prehodni pokal tovarne oblačil LABOD. Prehodni pokal zmagovalca iz leta 1975 in prehodni pokal „lesena riba“ brani TOZD ,,Libna“ Krško.
RIBIŠKO TEKMOVANJE v lovu rib s plovčkom za prehodni pokal ,,lesena riba“ bo 18. 9. 1976 na ribniku Podle-hek pri Ptuju. Organizator TOZD „Delta“ - Ptuj.
ŠAH bo 3. 10. 1976 v Trebnjem. Organizator TOZD „Temenica“ Trebnje.
ROKOMET bo 16. 10. 1976 v Novem mestu. Organizator TOZD „Ločna“ Novo mesto.
STRELSTVO bo 5. 9. 1976 v Ljubljani. Organizator TOZD „Tip-Top“ Ljubljana.
KEGLJANJE bo 24. 10. 1976 v Novem mestu. Organizator delovna skupnost skupnih služb v Novem mestu.
KROS bo 25. 9. 1976 v Sromljah. Organizator TOZD „Libna“ Krško
Ribiško tekmovanje, šah, rokomet, strelstvo, keglanje in
stran 6
kros se štejejo za skupno tekmovanje v športno-kulturnih aktivnostih.
GASILSKO TEKMOVANJE
Ker vse TOZD in DSSS nimajo možnosti tekmovati v gasilstvu, organiziramo gasilsko tekmovanje med tistimi TOZD, ki imajo gasilske enote. Prehodni pokal bo zmagovalce prejel na kvizu znanja. S tem bomo dali gasilstvu mesto, ki mu v naši organiziranosti gre. Točke iz tega tekmovanja niso sestavni del skupnega točkovanja. Organizator tega tekmovanja bo „Temenica“ Trebnje s pomočjo „Ločne“ Novo mesto, tekmovanje bo v Trebnjem 30. 10. 1976.
Skupne določbe tekmovanja v športnih aktivnostih:
Točkovanje: 1. mesto — 10 točk; 2. mesto - 7. točk; 3. mesto - 5 točk; 4. mesto - 3 točke; 5. mesto - 2 točki; 6. mesto - 1 točka.
Seštevek točk iz vseh tekmovanj za vse sodelujoče ekipe posamezne TOZD pomeni začetno stanje osvojenih točk na KVIZU ZNANJA.
Pokali — diplome: 1. mesto - diploma in pokal v trajno last; 2. mesto - diploma; 3. mesto — diploma.
Velja za organizatorje (TOZD in DSSS) posameznih tekmovanj.
KVIZ IN PREGLED KULTURNE DEJAVNOSTI bo 20. 11. 1976 v Kidričevem (Ptuju) s pričetkom ob 15. uri
PRVI DEL
Prikaz kulturne dejavnosti po lastni izbiri (netekmovalni del)
Vsaka TOZD in DSSS lahko prispeva po dve točki.
DRUGI DEL
Kviz znanja - tekmovanje poteka v treh kolih s po tremi vprašanji. Na vsako kolo vprašanj odgovoija tričlanska ekipa. Na vsako kolo vprašanj odgovarja druga ekipa (drug sestav -zaradi množičnosti), torej zastopa vsako TOZD in DSSS po
9 tekmovalcev ali tekmovalk. Med posameznimi koli vprašanj bodo glasbeni vložki ansambla in nastop „SRAJČKA“. Med drugim in tretjim kolom bo podeljen prehodni pokal zmagovalni ekipi v gasilskem tekmovanju.
Teme: 1. kolo: 3 vprašanja iz osnov civilne zaščite; 2. kolo: 3 vprašanja iz zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem; 3. kolo: 3 vprašanja iz razvoja tekstilne industrije na Slovenskem. Vsak pravilen odgovor se oceni z 2 točkama in se prišteva k že osvojenim točkam iz športnega tekmovanja. Nepravilen ali pomanjkljiv odgovor je nič točk.
Spori - neodločen rezultat
Vse spore rešuje razsodišče. Njegova odločitev je dokončna. V primeru neodločenega rezultata sestavijo tiste TOZD oziroma DSSS, ki imajo enako število točk in tekmujejo dalje, posebno tričlansko ekipo (iz vsake ekipe po 1 član), ki odgovarja na dodatna vprašanja. Dodatna vprašanja dobijo z žrebom, in sicer iz vsakega kola po eno vprašanje, dokler ni znan zmagovalec.
Zmagovalni pokal TOZD, ki bo zbrala največ točk, bo podeljen ob zaključku kviza.
Za pripravo in izvedbo tekmovanj v športno-kulturnih aktivnostih je pooblaščen in odgovoren ORGANIZACIJSKI ODBOR:	predsednik:	BRA-
TOŽ Milan; člani: GOLC Stane, KOSTREVC Ivan, PUTRIH Slavica, JERMAN Justina, BLATNIK Polde in VESEL Stane.
Za izvedbo zaključne prireditve kviza znanja je še posebej zadolžena TOZD ,,Delta“ Ptuj.
Sodelujte in vplivajte na sodelavce, ki imajo možnosti, da zastopajo TOZD in DSSS, da aktivno sodelujejo in omogočijo, da dosežete čim večje število točk v tekmovalnem delu, hkrati pa zagotovite množičnost tega tekmovanja.
vabilo
športnikom
Pamučni kombinat iz Vranja nam je poslal povabilo, naj sodelujemo v športnem turnirju, ki ga organizirajo v počastitev dneva osvoboditve mesta Vranje.
V pismu je rečeno, da vabijo naše športnike in predstavnike družbenopolitičnih organizacij zaradi dobrih prijateljskih in poslovodnih odnosov, kijih ima naše podjetje z njimi.
Vabilo so poslali še naslednjim tovarnam:	Konfekcija
„Prvi maj“ Pirot, „OTEKS“ Ohrid, „TRIKO“ Srbac in MTC Čakovac.
Tekmovanja bodo v naslednjih disciplinah: mali nogomet — moški, strelstvo — moški in ženske, namizni tenis — moški, rokomet — ženske ekipe.
Odločili smo se, da nas bodo na tem srečanju zastopale rokometašice in strelke. Ker je srečanje že 4. in 5. septembra, predlagamo vsem športnim ekipam po TOZD, da se začno takoj pripravljati.
Ekipi naj sestavljajo naše najboljše rokometašice in strelke. Da bi jih lahko izbrali, bomo konec avgusta organizirali izbirno tekmovanje v obeh disciplinah.
Prepričani smo, da se vsaka športnica želi udeležiti tega prijetnega srečanja, zato bodo priprave potekale v redu. Vodje ekip pa prosimo, da organizirajo vse potrebno za nemoten potek priprav.
Športno društvo LABOD
Tovarišice sodelavke! Podajmo se v boj za to£ke za svojo TOZD, tako kot so se pred časom borile tele predstavnice LABODA.
labod* 24. avgusta 1976
r
Jesen se bliža in zopet se bomo spraševale, kaj obleči.
Marsikatera si bo sama skrojila in sešila jesensko oblačilo. Mogoče vam bosta v pomoč tudi gornja modela.
Jesenska moda predvideva enostavnost in preprostost modelov v raznih barvnih kombinacijah jesenskih barv. Še naprej bosta prevladovala jeans in surova barva.
modne
tendence
1977
31. 8. in 1. 9. bomo organizirali na Otočcu modni reviji, na katerih bomo prikazali kolekcijo za pomlad-poletje 1977. Dne 31. 8. bo revija za slovensko prodajno področje, kamor nameravamo plasirati 25 % naših proizvodov; naslednji dan pa bo revija za Hrvaško in del Bosne z enakim namenom. Le dan predaha bo, kajti že 3. 9. bomo organizirali revijo za ostalo jugoslovansko tržišče v Beogradu.
Na reviji bodo prikazani modeli iz programa perilo-šport - moške srajce: 20 izhodov po 4 manekeni, prikazano 80 modelov; ženske športne bluze: 10 izhodov po 4 manekeni, prikazano 40 modelov; iz programa ženskih in moških vrhnjih oblačil: 30 izhodov po 4 manekeni, prikazano 120 modelov.
Po že vpeljanem običaju dobi vsak udeleženec ob prihodu program modne revije, na katerem je pregled vseh prikazanih modelov s prodajnimi artikli (komercialnimi imeni). Tako si poslovna stranka ob gledanju revije lahko na programu ozna-
či zanimive artikle za bodočo komercialno nabavo.
Naša delovna organizacija že več let prikazuje svojo kolekcijo za prihodnje leto že pred zaključkom leta. Te navade niso imela sorodna ali konkurenčna podjetja. Modne revije so prirejali samo občasno, na primer „Astibo“ leta 1975 v času Sejma mode v Ljubljani, v januarju na Otočcu in „Mura“ lani, ko je organizirala prvo modno revijo, pa še to ob proslavi 50-letnice obstoja tovarne. Letos pa se je odločila, ravno tako kot mi, za prikaz kolekcije pomlad-poletje 1977, in sicer dan za nami, to je 3. 9. v Radencih.
Tokrat je priprava kolekcije za pomlad-poletje 1977 še posebej težka glede na to, da je tržišče že zasičeno s karo vzorci. Moda za 1976 leto pa je reklamirala črtaste vzorce, ki pa jih žal naše tržišče ne sprejema tako kot bi želeli.
Koelnski sejem, kije največji evropski sejem moške mode, nam pri letošnji kolekciji žal s svojimi tendencami ne bo mogel dosti pomagati, ker je šele tik pred našimi revijami, to je od 27. - 29. 8. 1976. Kolekcija pa mora biti kompletno pripravljena do 30. 8. 1976, kajti s 1. 9. bo prodaja že zaključevala. Tako morajo biti do tega roka izdelani vsi vzorci, dežen karta in kalkulacije.
Letos se srečujemo ob tem z velikimi težavami zaradi uvoza manjših količin blaga n višjih cen zaradi dodatnega davka. Domači proizvajalci blaga pa
sploh ne prihajajo s kolekcijami, temveč samo izjavljajo, da lahko naredijo vse, kar želimo. Pred leti se je vsaj naš veliki dobavitelj MTT pojavljal s kolekcijami, sedaj pa je tudi ta popolnoma opustil to. Zato ima naša nabavna služba za program perilo šport velike težave pri nabavi ustreznega blaga in deze-nov.
Nujno je, da tehnična predpriprava dela napne vse sile in organizira izdelavo vzorcev. Seveda pa bodo pri tem morali pomagati prav vsi TOZD, ki se ukvarjajo s programom perilo-šport. Strokovne delavce prosimo, da sodelujejo ter pomagajo z izkušnjami, ki so jih pridobili pri delu, pri izdelavi, modeliranju, kreiranju in izbiri. Pripravljeni smo tudi nagraditi komercialno uspele modele. To velja za program ženskih športnih bluz, moških srajc in otroških srajc.
Vsa ta leta smo se predstavljali z moškimi srajcami, letos pa se bomo na novo predstavili tudi s programom ženskih športnih bluz in moških ter ženskih vrhnjih oblačil.
Do sedaj so bile „Labodove“ modne revije ene najboljših modno tendenčnih revij in so bile temu primemo tudi obiskane. Upamo, da bo tudi letošnja uspela kot vse dosedanje, saj je njen namen med drugim tudi ta, da se naši večji kupci vsaj enkrat na leto seznanijo z našimi predstavniki. Hkrati pa se jim mi lahko posvetimo vsaj en dan na leto ter jim prikažemo, kaj smo zmožni.
labod* 24. avgusta 1976
izredno
šolanje
za poklic
konfekcijski
delovodja
Po sklepih delavskih svetov TOZD in našemu programu izobraževanja za brigadirje v proizvodnji smo navezali stike s šolskim centrom za oblačilce iz Maribora. Ta je pripravljen odpreti oddelek v Novem mestu oziroma v Labodu že v letošnjem šolskem letu. Možno je redno in izredno šolanje. Za nas bi bilo bolj primerno izredno šolanje. Slušatelji bi dobili gradivo in bi študirali sami, vsakih 14 dni ali vsak mesec pa bi imeli konsultacijo z predavateljem.
Redno šolanje traja dve leti in je v rangu srednjih šol. Pri izrednem šolanju ni omejitev, če slušatelji pridno študirajo, lahko zaključijo šolanje pred potekom dveh let.
Ker organiziramo šolanje za naše kadrovske potrebe, bomo naredili izbor najprej med brigadirji in pomočniki brigadirjev, ki že opravljajo to delo, pa nimajo primerne izobrazbe. Možno pa bo vključiti nekaj kandidatov več. Izbor bodo naredile kadrovske komisije po TOZD.
V Novem mestu bo organiziran oddelek za slušatelje TOZD Ločna, Libna in Temenica. Kandidati TOZD Delte se bodo priključili šoli v Mariboru. Za TOZD Tip-Top Ljubljana pa se bomo o šolanju proizvodnih kadrov pogovarjali kasneje.
Pogoji za vpis so naslednji: končana poklicna šola konfekcijske smeri, tri leta delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji. Tisti, ki nimajo končane poklicne šole, bodo lahko delali diferencialne izpite za pridobitev KV.
Vsak TOZD naj bi vpisal približno pet kandidatov, tako da bi oddelek v Novem mestu štel 15-20 slušateljev.
Prosimo strokovne službe in kadrovske komisije, da takoj naredijo izbor kadrov, ker moramo že do 23. avgusta posredovati vso potrebno dokumentacijo šoli v Mariboru.
stran 7
Za dan borca smo obiskali spomenik neznani partizanki, nad katerim ima patronat tozd Ločna.
kulturo
delavcem
Kulturno življenje delavcev sodi med temeljne smeri družbenopolitične in idejne dejavnosti sindikatov. Na idejnopolitičnih zasnovah X. kongresa ZKJ in resolucije o kulturnem življenju delavcev, ki je bila sprejeta na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, je zadnji kongres Zveze sindikatov Slovenije začrtal vsebino in sprejel naloge slovenskih sindikatov na tem področju.
Zdaj so ustvarjene vse možnosti, da lahko na novih idejnih, družbenopolitičnih in ekonomskih osnovah sprejeta stališča uresničujemo v neposredni praksi. Vse to lahko ustvarimo le z organiziranim delovanjem, s široko pobudo in konkretnim delom članstva sindikatov - to je nas vseh.
Velik del življenja delovnih ljudi naj se odvija v tej smeri in jih bogati kkot svobodne ustvarjalce in jih razvija v vsestransko kulturno razvite osebnosti. Vse to nam danes že dokazuje praksa iz preteklosti, posebno iz lanskega leta. Z akcijo, ki je pred nami, želimo napraviti pregled našega delovanja in dokazati, da ustvarjalne sposobnosti usmerjamo tudi v kulturno in športno dejavnost. Dokazati hočemo, da je tudi ta dejavnost del vsebine življenja delavcev, ki nenehno spodbuja in gradi takšne samoupravne odnose, ki bodo brez posrednikov povezovali neposredne proizvajalce in športno-kulturne delavce.
Proizvodnja kolekcije šport je prodana skoraj v celoti, zaloge so minimalne in v avgustu nas čaka dovolj dela, kajti pohiteti je treba s pripravo jesenske kolekcije. Na tržiške bomo poslali lepe jesenske bluze iz indijskega bombaža. Novost bodo prav gotovo tudi dekliške bluze, ravno tako krojene iz indijskega bombaža, za starost od 8 do 14 let.
*
Za strokovne sodelavce programa šport bo mesec avgust v znamenju priprave kolekcije pomlad-poletje 1977, kajti bližajo se modne revije, znane kot modne tendence, in imajo zelo velik odziv pri naših kupcih.
kdo je delavec v združenem delu
(6. člen osnutka zakona o združenem delu)
„Delavci v združenem delu so po tem zakonu osebe, ki delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti, v kmetijski ali drugi zadrugi, v
Letos pričakujemo še večji obisk, ker bomo na teh revijah prikazali naš celoten asortiman ponudbe perilo šport in vrhnjih oblačil.
Program šport se razvija. Polletni obračun kaže ugodne rezultate, kar je razvidno iz poročila. Še naprej se bomo trudili, da bomo program šport razširili, popestrili, kar nam zagotavlja zaposlitev nove sodelavke - pripravnice modne kreatorke, ki bo skrbela za pestrost izdelkov programa šport, ter na novo zaposleni potnik, ki bo skrbel za plasma le-teh na slovenskem in delno hrvaškem tržišču.
pogodbeni organizaciji združenega dela ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
Kmetje in delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in svoje delo in delovna sredstva združujejo v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali prek zadrug povezujejo v proizvodnji ali prometu z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, imajo načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. “
VELIK POMEN POSOJILA
Predsednik ZIS tovariš Džemal Bjedič je ob sprejemu predloga družbenega plana SFRJ do leta 1980 poudaril: „Ta plan in njegovi cilji ustrezajo duhu zakonov o temeljih družbenega načrtovanja in o družbenem planu Jugoslavije v skladu z realnimi možnostmi glede na dosežene pozicije in organiziranost združenega dela in doseženo stopnjo razvoja delegatskega sistema. Naš delavski razred, naši narodi in narodnosti so s tem dosegli velik uspeh in imajo zdaj v rokah instrument za stabilizacijo in uspešnejši razvoj svoje dežele."
40-letnica
stavke
slovenskih
tekstilcev
Slabe mezde, čedalje dražja hrana in slabi delovni pogoji so delavce v tekstilni industriji že pred veliko tekstilno stavko 1936 silili v boje z delodajalci. Tako je bilo v tekstilnih podjetjih že v letih 1934 in 1935 več stavk in mezdnih gibanj. Tudi v letu 1936 so se mezdna gibanja nadaljevala. V Kranju je bilo 19. 8. 1936 zborovanje, na katerem je 3000 zbranih delavcev zahtevalo takojšnja pogajanja za kolektivno pogodbo, ker bodo sicer stavkali.
Na sestanku so pravilno ocenili, da je glede na razpoloženje delavstva in nepripravljenost podjetnikov čas, da pričnejo stavkati. Sklenjeno je bilo, da se stavka prične 20. avgusta.
Delavci so v skladu z navodili zasedli tovarne in postavili straže, v vsaki tovarni pa postavili strokovni odbor. Člani tega odbora so se zavedali, da morajo stavko razširiti na vsa tekstilna podjetja v Sloveniji kljub nasprotovanju sindikalnih vodstev.
Stavkajoči so organizirano izvajali navodila. Stavka je zajela razen nekaterih tekstilnih podjetij vso Slovenijo.
Po stavkah so kljub drugačnim zagotovilom oblasti sledile v vseh tovarnah številne aretacije in odpusti z dela.
Večji od materialnega učnika stavke je bil moralni učinek, saj so delavci spoznali, da razredna zavest in krepitev delavske enotnosti dvigata delavski razred v vodilno silo demokratičnega revolucionarnega gibanja.
Iab©d
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska - KNJIGO-TISK, Novo mesto