Poštnina plačana v gotovini. Leto 1. štev 6 in 7.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR**'
lili i poti m zabavo
IZHAJA VSAKEGA PHVEGA V MESECI
Cena inseralom po dogoworu
CENA: 100 Pin letno, inozemstvo 200 Mn
Uredništvo in uprava Maribor, Slomškov trd št. 20
Zdravje - narodno premoženj e.
Na vse se zmislimo, kaj nam bo v večje blagostanje in kaj bi povečalo naše bogastvo, na to pa, da je zdravje veliko naravno premoženje, pa premalo mislimo, to premalo upoštevamo.
Slovenija je sama na sebi zelo zdrava dežela. Ima zelo ugodno podnebje, gozdove, malo ali nič močvirij, in celodnevne megle. Slovenci so od nekdaj bili korenjaki, ljudje krepkega zdravja. Imeli so pa seveda tudi čase, na katere nas opominjajo kužna znamenja. Dandanes se pojavljajo kužne bolezni še vedno, po statistiki v celi državi najbolj ravno v Sloveniji. Moramo pa še kar tu povedati, da ta Statistika ne drži, ker se ne zbira povsod enako točno. V Sloveniji pa se to striktno izvaja, zato Statistika kaže tu naj večje število nalezljivih bolezni.
jetika — naša kuga.
Nov način življenja in dela je zanesel v naš narod jetiko. To je morilka, ki konča leto za letom tisočim Slovencem njihovo mlado življenje, druge pa napravi za slabiče in počasi umirajoče. Jetika je v meščanskih krogih, delav-
skih družinah in tudi na kmetih zelo običajna, skoro povsod udomačena bolezen. Iščejo vzroke temu stanju. Različni so. Gotovo pa je eden glavnih, da ljudje ne znajo niti dihati, se niso učili nikdar v svojem življenju hotoma dihati. Oslabenje pljuč pa poleg omenjenega povzroča tudi silno razširjen alkoholizem, ki stre odporno moč človeka zoper to bolezen.
Imamo sičer posamezne organizacije, ki so si dale nalogo proti tuberkulozne propagande. |Priznati moramo, da so veliko storile in jim je želeti le še večjih uspehov. Naravnost povedano, pa bomo premagali jetiko tedaj, ko bomo spremenili način življenja.
Telesna kultura.
Večinoma smatramo telo kot stroj, ki ga uporabljamo za delo. Pa če smo že takega naziranja, pa bi naj bili vsaj toliko ekonomični, da stroja ne izpostavljamo razpadu, ampak ga očuvamo. Iz te skrbi za telo je nastal tudi šport. Gotovo je šport v zmerni vporabi zelo koristen in torej priporočljiv. Toda kažejo se že izrastki športa, kakor da bi bil šport prenapenjanje človeških sil
do njihovih skrajnih mej. Tako je šport dandanes le tekmovanje v čim večji in uspešnejši izrabi telesnih sil. Šport mora s te poti nazaj k svojemu pravemu cilju, da bo ljudi navajal k telesni kulturi, v kolikor je ta dejansko za ohranitev zdravja potrebna.
Zdravstvene šole.
Do zdaj smo se Slovenci po večini izgubljali v kritiki slabih zdravstvenih razmer, manj pa smo bili konstruktivni, da bi za odstranitev teh razmer tudi kaj storili. Zadnja leta imamo posebni higijenski zavod v Ljubljani, in dobro deluje. Izdaja list zdravje in razne publikacije, ki služijo propagandi za zdravstveno zboljšanje. Vendar do narodnih mas pa tudi ta zavod s svojim delom še ni prodrl. Potrebno bo, da se zajame posebno naše ženstvo, da bo to zaneslo v naše družine v mestih, trgih in vaseh več smisla za zdravje. To ženstvo pa bi bilo treba izobraziti v zdravstvenih tečajih. Naše prosvetne organizacije bi zelo mnogo koristile, ako bi tudi v tem oziru bile delovne, tako bi naša društva po deželi bile prave zdravstvene šole.
volitve v onraine cestne odbore.
Za volitve v okrajne cestne odbore kot naslednike okrajnih zastopov je vladalo po vseh občinah izvanredno veliko zanimanje. Ker je bilo po več občin združenih v en volilni okoliš, so odborniki večjih občin skušali dobiti večino za svojega lokalnega kandidata. Drugi vzrok, da je bilo za te volitve tako veliko zanimanje pa je pripisovati dejstvu, da že dolgo ni bilo nobenih volitev in ker je zanimanje, kdo bo vodil okrajni cestni odbor iz gospodarskih ozirov zelo veliko. Radi tega je agitacija od moža do moža, od občine do občine bila nepričakovano velika. Kakor rečeno, šo prevladovali pri izbiri kandidatov z malimi izjemami samo gospodarsko-lokalni oziri. Udeležba volilnih upravičencev je znašala skoro v vseh občinah 100%. Sicer so se pa vršile volitve povsod mirno.
V	okraju Maribor so znani dosedaj, ko to pišemo (pondeljek zjutraj), naslednji rezultati.
V	mestu Maribor so bili izvoljeni z veliko
večino: Dr. Veble Andrej, Žebot Franjo, Murko Vid, dr. Strmšek in Roglič Drago.
V	Kamnici Haupman Stanko, župan v Rošpohu (skoro z vsemi glasovi).
V	Lajtersbergu z enim glasom večine Janžekovič Ivan, veleposestnik v Lajtersbergu.
Na Pobrežju Pšeničnik Anton, železničar iz Pobrežja z večino glasov.
Na Teznu upravitelj Betnave Habjanič Leopold z enim glasom večine.
V	Hočah Kolman Josip, župan iz Slivnice z 2 glasovoma večine.
Pri St. Petru Pri Mariboru Kostanjšek Janko, trgovec od Sv. Martina pri Vurbergu z večino glasov.
Pri Gornji Sv. Kungoti Šerbinek Ivan, vino-gradni posestnik in bivši oblastni poslanec iz Vrtič z veliko večino.
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju Glaser Viktor iz Smolnika z 4 glasovi večine.
V	Selnici ob Dravi župan Hernah Martin z večino glasov.
V	Št. liju v Slovenskih goricah veleposestnik Thaler Franjo z veliko večino.
V	Framu župan Potočnik Anton z veliko večino glasov.
V	Račah pri ožji volitvi bivši narodni poslanec Kirbiš Ivan.
Pri Sv. Jakobu v Slo\. gor. Rošker Anton, posestnik v Zgornjem dolu z ogromno večino.
V	Limbušu Robič Srečko z veliko večino.
V	Studencih pri Mariboru župan Kal oh A-lojz soglasno.
Ko bo oblastni komisar še imenoval tri člane v okrajni cestni odbor, se bo isti sestal k prvi seji in si izvolil načelnika in podnačelnika.
DVE ŠTEVILKI!
Opomba uredništva: Ker je bil urednik čez poletje na dopustu, izdamo sedaj dvojno številko.
POLITIČNI PREGLED.
V NAŠI DRŽAVI.
Varčevanje v državni upravi. Finančno ministrstvo je razposlalo vsem drugim ministrstvom razpis, v katerem v glavnem pravi, da se finančno stanje sicer postopoma zboljšuje, da pa vseeno pametna državna politika nalaga vsem ministrstvom in podrejenim organom, da vrše državno upravo v smislu največjega varčevanja, kar se naj upošteva še pri izvajanju tekočega proračuna in sicer: 1. naj se najmanj 10% že odobrenih kreditov ne uporabi, torej naj se po možnosti tekoči proračun zmanjša za 10%, 2. prošnje za prekoračenje rednih kreditov sploh ne bodo v nobenem slučaju ugodno rešene in 3. nobeno prazno mesto, čeprav se po proračunu predvideva, naj se spopolni, število uradništva naj se postopoma zmanjšuje.
Za povzdigo živinoreje v mariborski oblasti je dovolilo kmetijsko ministrstvo mariborski oblastni samoupravi 120 tisoč Din za nakup plemenskih bikov.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Posvetovanja v Haagu. Posvetovanja v Haagu so še vedno na mrtvi točki in najbrž ne bodo rodila zaželjenega sadu. Vse je iznenadil korak angleškega vojnega ministrstva, ki je naročilo poveljniku angleških čet v Porenju, naj pripravi vse potrebno za izpraznitev. Odpoklic angleških čet bo v prvih dneh septembra. Belgijska vlada je že razpravljala o položaju, ki je nastal v vprašanju izpraznitve Porenja po ukrepu angleškega vojnega ministrstva. Najbrž se bo tudi Belgija odločila, da odpokliče istočasno z Anglijo svoje čete iz Porenja. V neprijetnem položaju so Francozi, ki se bodo morali odločiti za to, da bodo sledili Angležem ter Belgijcem in bo vprašanje zasedbe Porenja vendar enkrat končano.
Sovražnosti na Daljnem vzhodu. Sovražnosti med Rusi in Kitajci so že pričele z boji med obema armadama. Sovjetske čete so prekoračile mejo in otvorile boj. Že koj po prvih spopadih je bilo na obeh straneh veliko mrtvih in ranjenih.
DNEVNE VESTI.
Odlikovanja, podeljena od Nj. Veličanstva kralja povodom krsta kraljeviča Andreja, so bila objavljena v dnevno izhajajočih listih. Ta odlikovanja so jako številna in zato našemu listu kot tedniku nedostaje prostora za objavo imen odlikovanih oseb. Vsem odlikovancem prav srčne čestitke!
Svarimo pred sleparji! Te dni se je zglasila v Tiskarni sv. Cirila neka ženska iz mariborske okolice ter je pove-
dala, da je naročila po nekem potniku križ od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ter mu dala Din 25 naplačila. Objavljamo, da nimamo nobenega potnika in da nihče nima pravice v našem imenu sprejemati naročila, najmanj pa denar. Kdor pride k vam s takim izgovorom, ga javite orožnikom, ker je čisto navaden slepar. V Tiskarni sv. Cirila kupujte osebno ali pa naročite sami po pošti.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Mdo se te lotil prvi izrabe moči oglasa?
V povojnih letih živimo v dobi oglasov (reklame). Kdor hoče kaj prodati, postati znan, vzbuditi pozornost, mora zagrabiti za reklamo, da ga ponese v radovedni svet. Letos se vrši celo v Berlinu mednarodna razstava reklame.
Pri pogledu na oglasno moč in razširjenost se moramo spomniti onega, je prvi zaslovel potom reklame po A-meriki, in to je bil kralj cirkusa Phine-as Taylor Barnum. Vsekako je zanimivo pregledati Barnumovo originalnost v reklami, s katero je dosegel cilj: Vzbuditi pozornost, pustiti, da vse govori o enem človeku!
Barnum se je rodil 1. 1810 v Bethelu v severoameriški državi Connecticut in nastopil življenjsko pot kot navaden pastir. Ko je bil star 18 let, je postal znan po svojem rojstner kraju, ker je znal za druge tako le"o sestavljati ljubavna pisma. Zaljubljena pisma so odkrila v njem zavest, da ie pravzaprav rojen za časnikarja. Postal je urednik lista »Herold of Freedom«, ki je izhajal v rojstnem kraju.
Ko je dopolnil 24 let, se je podal v Newyork in otvoril majhno gostilno. Ker mu je krčmarenje neslo premalo, se je oklenil postranskega zaslužka. Nasproti njegovi gostilni je bila velika
modna trgovina. Barnum je "evzel nalogo, da je stal pred trgovino in s svojo zgovornostjo vabil mimoidoče k nakupu. Kričanje pred trgovino je bila vrsta reklame, s katero je Barnum okoristil podjetje.
Ker je sam spoznal moč reklame, si je postavil v Newyorku šotor, v katerem je razkazoval vsemogoče znamenitosti. Tedaj je začel svoj šotor prvič hvaliti potom oglasov po časopisju. Po listih je priporočal zanimivosti svojega šotora, katerih radovednosti udana A-merika do tedaj niti videla ni. Dobro se je pa tudi zavedal, da ni dovolj, da popisuje posebnosti svojega šotora, ampak jih mora v resnici tudi pokazati. Ker ni imel vedno izrednih predmetov na razpolago, se je lotil goljufije.
Celemu svetu je postal znan, ker je razbobnal, da je v njegovem šotoru na vpogled dojilja osvoboditelja Združenih držav Waschingtona. Dojilja je bila seve že davno mrtva. Barnum je kupil prav grdo zamorsko sužnjo in jej je dal ime »Jayce Heth«. Koj nato so se pojavili po časopisju oglasi, da je kupil Barnum za 5000 dolarjev 164 let staro Heth, ki je bila nekoč dojilja največjega Amerikanca — Waschingtona.
Že v par mesecih je obogatel z ravnokar omenjeno potegavščino. Še-ie tedaj, ko je stara zamorka umrla, so odkrili prevaro. Starka ni bila stara 164 let, ni bila nikoli Waschingtonova dojilja, da, niti sanjalo se jej ni, kdo je bil ta slavni mož. Sedaj so lopnili listi po Barnumu. Mesece se je govorilo in pisalo le o goljufiji z zamorsko dojiljo. Barnum je prenesel mirno vse časopisne napade, da, bil je celo vesel brezplačne reklame.
Barnum si je nabavil večji cirkus. Leta 1864 je prišlo v ameriško prestolno mesto Waschington 12 indijanskih poglavarjev, da bi počastili predsednika Združenih držav. Barnum se je mudil baš tedaj s svojim cirkusom v Wa-schingtonu. Povabil je odlične Indijance v svoj cirkus, da bi se jim tamkaj poklonilo waschingtonsko občinstvo. Indijanski poglavarji so se odzvali prevari in obiskovalci cirkusa so jih burno pozdravljali. Stopil je na oder Barnum in začel predstavo. »Ta-le tu«, je pokazal na prvega Indijanca, »se imenuje »rumeni ptič« in je že potegnil kožo (skalpiral) bogzna kolikim belokož-cem. On bi tudi mene skalpiral, ko bi razumel, kaj govorim, a je tako neumen, da je pripričan, da ga hvalim.« Tak opis je podal Barnum od vseh dvanajstih in občinstvo je kričalo od navdušenja.
Ko je zvedel drugi dan predsednik, kaj si je dovolil Barnum z Indijanci, je bila velika razburjenost. A so pustili mučno zadevo pri miru, da bi ne postala prevara znana celemu svetu.
Nekega dne je najel Barnum ob železnici večjo njivo. Kakor hitro je brzel kak vlak mimo njive, je on oral na njej z največjim slonom. Železniški potniki so videli to posebnost, se jej čudili, pisalo se je o njej in Barnum je užival priznanje.
Leta 1891 je bila razglašena Burnu-mova smrt. Kakor hitro je čulo in čitalo občinstvo o smrti cirkuškega kralja, je bilo prepričano, da to ni res. Ljudje so hrumeli v njegov cirkus v trdni veri, da bo Barnum nastopil kot od mrtvih ustali komedijant. Vendar takrat je bil Barnum res mrtev in radovedneži so zapustili razočarani cirkus.
PiiaRom in mihovim staršem!
Ob začetku šolskega leta se vam priporoča za nakup šolskih knjig in vseh šolskih potrebščin
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU Aleksandrova cesta 6 in Koroška c. 5.
Vsem nakupovalcem pri takojšnjem plačilu lepe nagrade!
GOSPODARSTVO.
krušna mati. Napoči doba gladovanja, stebelce ostane slabotno in to je usodno za ves poznejši razvoj. Ali ne ostane tudi tele drobno, »kumerno«, če mu vzameš mleko prezgodaj ?
Semensko žito torej čistiti, pa ne samo od plevela, ampak tudi od manjvrednega zrnja. To se pa zgodi le s prvovrstnim čistilnikom.
Gospodarji! Kmetijska podružnica Teharje ima tak čistilnik. Kupila ga je letos za 4400 Din z velikodušno 50 odstotno podporo oblastnega odbora.
V namenu oblastnega odbora je, da se posluži trijerja čim več gospodarjev. Koristiti hočemo kmetski stvari, zato vas vabimo od blizu in daleč: pridite in prepričajte se. V eni uri se izčisti z lahkoto 8 škafov. Odškodnina je malenkostna. Podružnica da rada vsa pojasnila.
*
Hmcllarjcm!
Z ozirom na to, da smo sredi hmelj-ske kupčije, ki že par let ima že bolj slabe cene, bo gotovo dobro, da lahko vsak spozna, kako slabo stran ima lahko komisijska prodaja, oziroma njena pošiljate v v Nürnberg in na druga inozemska tržišča. Da sr ne bo kdo mislil, da je to samo natolcevanje v prid inozemskim kupcem, je vsakomur na razpolago račun, ki ga spodaj navajam kot tudi obračun drugih, od katerih so dobili nekateri plačan hmelj po Din 0.5 do Din 2.—. Dosti je tudi takih, ki so morali doplačati še več nego jaz, čeravno se je oddalo iz tukajšnjega o-koliša v komisijsko prodajo nad 3000 kg hmelja.
Že 1. oktobra 1928 sem prodal, oziroma izročil v komisijsko prodajo gosp. Josipu Petrič v Rečici na Paki, v istini
njegovemu agentu Šuteju 229 kg hmelja. Obljubljal je tedaj njegov agent, da bo hmelj prodan v teku enega meseca in dobimo izplačanih najmanj čistih Din 30 do 36 za kg. Letos 17. julija sem dobil od g. J. Petriča račun, ki se glasi na Din 225.40, katere moram takoj po prejemu istega plačati njemu.
Podrobni račun se glasi: Za prodanih 225 kg hmelja se je v Nürnbergu izku-pilo Mk 191.70 je Din 256.94, od katerih se odbije za prevoz in stroške v Nürnbergu Din 1282.47. Račun hme-Ijarne Din 309.15, 3 vreče po Din 56.— je Din 168.—, vožnja za iste nazaj Din 30.72, Provizija Din 1000.—. Tako znaša primanjkljaj Din 225.40, katerega sem dolžan plačati.
Ker se mi je zdel znesek provizije za komisijonarja g. J. Petriča le dosti prevelik, sem šel osebno k njemu, kjer sva ugotovila, da jo pomotoma raču-nil provizijo za 100.— Din preveč, in je znašal celotni primanjkljaj le Din 125.40, za kar je vzel v račun vreče, katere mi je računal z vožnjo vred Din 198.—.
Kdor si gornji račun dobro pregleda, mu ni treba nobenega pojasnila, vsaj bo uvidel, da komisijonar od svoje provizije ne izgubi niti pare, ker v slučaju, da se za hmelj premalo izkupi, mora to doplačati hmeljar, najbrž zato, da se je hmelja sploh mogel znebiti.
Naj bo to dober nauk za vse, ki bi imeli še kako veselje do take negotove prodaje. Iz računa se povsem jasno vidi, da se ves izkupiček razdeli med razne posredovalce, hmeljar pa naj doplača, da ti ne utrpijo izgube od svojega že naprej proračun j enega deleža.
Št. Ilj, Velenje. Valentin Dolinšek.
Zadružni kongres in razstava. Zadružni kongres se bo po sklepu Glavne zadružne zveze v Belgradu vršil v nedeljo 1. septembra (ne pa, kot je bilo prvotno javljeno 31. avgusta). Kongres se prične ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu bodo razna predavanja iz važnih vprašanj, ki zadevajo naše zadružništvo. Po kongresu si bodo udeleženci ogledali zadružno razstavo na ljubljanskem velesejmu. Naj bi smatrale vse zadruge za svojo dolžnost, da pošljejo na kongres svoje delegate in naj bi ne bilo zadrugar j a, ki ne bi obiskal zadružne razstave.
Višek lahkomiselnosti. Pri razgreba-nju o nevarnosti, ki grozi slovenskemu vinogradništvu radi preplave z dalmatincem, smo doznali celo to: Znana so nam imena slovenskih gostilničarjev in obenem posestnikov vinogradov. Dali so svoje krčme v najem Dalmatincem; svojega lastnega lanskega pridelka pa sploh ne morejo prodati. Ako bo ta lahkomiselnost tako rasla in se vko-reninjala, potem slovenskemu vinogradništvu sploh ni odpomoči!
Premo vanj e goveje živine v mariborski oblasti. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti je odredil, da se v letošnjem letu vršijo ogledi in premo vanj a goveje živine v sledečih krajih:	V Rogatcu dne 6. septembra
1929 ob 10. uri za pomursko pasmo; v Slovenjgradcu dne 1. oktobra 1929 ob 9. uri, v Marenbergu dne 30. septembra 1929 ob 9. uri, v Slov. Bistrici dne 5. septembra 1929 ob 9. uri za marija-dvorsko pasmo; v Ljutomeru dne 14. avgusta 1929 ob 8. uri za simodolsko, pincgavsko in marijadvorsko pasmo; v Dolnji Lendavi dne 11. septembra 1929 ob 9. uri, v Prelogu dne 10. septembra 1929 ob 9. uri za simodolsko pasmo. Ker je namen teh prireditev poučnega značaja in dokazilo o morebitnem napredku govedoreje, je želeti, da se jih udeleži vsak zaveden živinorejec s svojo dobro živino.
*
Kahšna setev,
takšna žetev.
Bliža se čas jesenske setve. Skrbeti bo treba za čisto, najlepše razvito, težko semensko blago. Skrbni gospodarji ste že ob žetvi odbrali snope najlepše, plevela proste pšenice.
Znano pa je in se lahko vsak prepriča, da ne dajo niti najlepši klasi samega prvovrstnega zrnja. Nekaj je vedno drobnejšega semena vmes. Kakšne važnosti pa je teža zrna? Čim težje je zrno, tem več ima moke v sebi. To pa vsi vemo, da se ob kaljenju začne pretvarjati vsebina semena v mleku podoben sok, ki je prva hrana mladi rastlini, dokler še ne more srkati živeža iz zemlje. Debelo, težko zrno daje torej nežni rastlinici obilo hrane, da zraste krepko in se močno ukorenini. Stebelcu iz drobnega zrna pa zmanjka živeža še predno se je popolnoma okrepilo tako daleč, da mu postane zemlja
Začetek šolskega leta.
Letos bo začetek šolskega pouka na vseh šolah 16. septembra.
V mariborskih šolah bodo vpisovanja sledeče dni:
Na državni gimnaziji v Mariboru bo končno vpisovanje novodošlih dijakov 11. in 12. septembra. Vpis dosedanjih dijakov na tem zavodu bo 13. septembra od 9. do 10. ure. Dne 14. septembra ureditev razredov in objava urnikov v vseh razredih, ob 8 otvoritvena služba božja dne 15. septembra. Redni pouk dne 16. septembra.
Državna trgovska akademija. Vpis dosedanjih in novih učencev dne 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure ter 15. septembra od 15. do 18. ure. Redni pouk dne 7. septembra ob 8. uri.
Državno moško učiteljišče. I. razred vadnice, vpis 28. avgusta ob 10. uri, vpis v II., HI. in
DOPISI.
Maribor. Občina Maribor je sklenila, da se Felberjev otok, na katerem se gradi mestno kopališče, izloči s področja kamniške občine in se pridruži mestni. Kamničani so upravičeno razburjeni radi tega sklepa in so se pritožili na oblast. — Za ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda je imenovan mestni uradnik Karol Jug. — Umrl je Jakob Stiper, posestnik in voznik v Melju. Bil je spoštovan mož. — Naj v miru počiva! — Romanje prosvetnih društev frančiškanske župnije na Ptujsko goro dne 25. septembra je dobro izpadlo. Udeležilo
IV. razred vadnice dne 13. septembra od 9. do 12. ure.
Državno žensko učiteljšče. Vpis in sprejem učenk dne 11., 12. in 13. septembra. Pouk dne 16. septembra ob 8. uri. Kandidatke za prvi razred v sredo, 11. septembra ob 8. uri. Vpis v vse letnike dne 12. in 13. septembra od 8. do
11.	ure. Vpis v vadnico 13. septembra od 8. do
12.	ure. Dne 15. septembra sv. maša, 16. septembra začetek rednega pouka.
Državna realka. Vpis 11. in 12. septembra za nove učence, dne 13. septembra za dosedanje učence v zavodu. Otvoritvena služba božja v nedeljo, .dne 15. septembra, redni pouk dne 16. septembra ob 8. uri.
Zavod šolskih sester. Vpis 2. septembra od 8. do 12. ure.
Meščanske šole. Služba božja dne 15. septembra, redni pouk dne 16. septembra.
se ga je nad 700 članov. —- Mestna občina daje občanom iz Maribora, ki zidajo stanovanjske hiše, jamstvo (poroštvo) za posojilo, če ga najamejo v denarnih zavodih. Dosedaj je dala takih jamstev za 3 milijone dinarjev in se je zgradilo in se gradi veliko število stanovanjskih hiš. Občinski svet je sklenil, da občina prevzame jamstva še za 2 milijona dinarjev.
Ščavnica pri Radgoni. V lovišču g. A. Jau-
sovča in A. Kolariča je ustrelil Jakob Nidl velikega orla. Med lovcem in orlom se je' vršil srdit boj, iz katerega je odnesel Nidl nekaj krvavih ran.
Orislko. telet.
„Kot zabrambno sredstvo je Thiirpil pri driski telet in Bvinj od občudovanja vrednega uspeha. Dobrota Thiirpila je neuporečna. Ne manjka pri nas v nobeni hiši.“ o. H.Landwirt in o.
Edini izdelovatelj : Gl. Lagern an Chem. Fabrik Aachen. 594-11	Zalega: „LYKOS“ Mr. K. VOUK. ZAGREB, Jurjevska ul. S.
Ant. Rad. Legat-ov enoletni trgovski letal v Maribora,
(odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.)
IJCnl predmeti:
Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, Trgovsko računstvo, Slovenska korespondenca in kontoma dela, Srbohrvaški jezik in korespondenca,
Nemška trgovca korespondenca,
Gospodarski zemljepis, Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje,
Slovenski jezik.
Nemški jezik, Italijanski jezik, Nemška stenografija.
Začefeh dne 2. septembra 1929.
Lastni internat in lastni šolski buffet. Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom.
Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke	886
RUD. LEGAT d Co., Maribor, Slovenska ulica St. T
Telefon loo	Telefon 100
Klini pasovi (Bruchbänder)
tudi za naihujše kile, trebušne obveze proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krčne žile, umetne noge i. t. d. i. t. d. dobite dobrega lastnega izdelka pri
FtMC* bandažist in A V etil ГГ11, rokavičar
Celje, za farno cerkvijo.
Zunajšna naročila se izvršujejo točno proti povzetju.	i6q
PRED 50 LETI
je bil prvi Separator iznajden od genialnega švedskega inženerja De Lavala in od Alfa tovarne v Stokholmu zgrajen.
Od tega časa so Alfa-tovarne do svetovnega koncerna narasle
čez 3,500.000 Separatorov zgradile in
1.300 odlikovanj zaslužile.
ALFA-SEPARATORl ZA MLEKO ALFA-SEPARATORI ZA ČIŠČENJE OLJA ZA ELEKTRARNE IN VSE INDUSTRIJE ALFA-SEPARATORI ZA ČIŠČENJE BENCINA
ALFA-SEPARATORI ZA KVAS ALFA-SEPARATORI ZA PROIZVAJANJE LAKA IN BARV itd. so prvi na svetu.
ALFA-TOVARNE PROIZVAJAJO NADALJE:
STROJE ZA HLAJENJE za živilsko industrijo in tovarne leda
MLEKARSKE PRIPRAVE za ročni in strojni pogon, mestne mlekarne kakor tudi tovarne masla
KANGLE ZA MLEKO in drugo orodje MLEČNOST, parne stroje itd.
ALFA-BRZ0DARN1
KOTEL
za parenje krme, za kuhanje žganja kot kotel za sir, za proizvajanje brezalkoholnih pijač itd je povsod znan in iskan.
ША P. B. Zagreb, Bošhoviteva ni. 46
Sodelavce, zastopnike in prodajalce iščemo za vsaki kraj sveta ter prosimo interesente, da nam pišejo brez odlašanja.
Oglašujte v „Slov. Sospodarfu“!
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
~~.registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	-
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
rllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllh
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ,i|I!IIIIII!IIII!II!III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|’>
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
-iillllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiih
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje
vlagateljem.
'4llllllllllll||||||||||i!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!!lll|||||i>'
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. - Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.