Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Kihala v LjnblJanl vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta o'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7’90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K NMMllIia 1% *. Reklamacije so poštnine prale. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enčstopna pett-vrstica' (iirina 88 mm) xa enkrat 80 vin.-večkrat po dogovoru. 72. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 18. junija 1910. Leto XI1L NASLOVA: Za dopiae in rokopisa n list: UradnUtvo »Bdečega Prapora>, IJublJan*. — Za denarna polfljalva naročila na list, reklamacije, inserate 1. Ld.: Upravnlitvo iRdečeča Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1L Iapertinenca črne bande. Kadar jim kaže, ib delajo pri »Slovencu* večja tepce nego to. Mi nismo nikdar dvomili, da znajo klerikalni kolovodje prav zdravo misliti. Brez tega ■e jim ne bi bilo nikdar posrečilo, zgrabiti s svojimi ostrimi kremplji vso moč v slovenskem naroda, zlasti na Kranjskem, tako da sedaj nekaj časa lahko ugaojajo, kar hočejo. Hinavcem in renegatom lahko dajejo najmastnejše sinekure; svoje nasprotnike lahko preganjajo in gospodarsko uničujejo. Dosegli so, da razpolagajo z deželnim denarjem po svoji volji in kdor ima količkaj zdrave oči, lahko vidi, kako razpolagajo. Za vsako priliko je na dnevnem redu vprašanje: Ali si klerikalec, ali nisi P Španska inkvizicija je mrtva. Ampak vohunstvo imajo slovenski črnuhi ravnotako imenitna organizirano, kakor so ga imeli španski inkvizitorji. Pa tudi sramežljivi niso. Nič se ne ukvarjajo s frazami ne« pristranosti, objektivnosti, enaki pravici za vse. Tako je govoril le Šuklje, ko je bil Se novinec med njimi in je mislil, da so take fraze potreben rekvizit deželnega glavarja. Dr. Lampe n. pr. je že drugačen «kerlc». On gre na shod pa pove učiteljem kar v brk; Nobenega vinarja ne, dokler ne boste naši hlapci! Tako se govori. Kaj bi moraliziral, ko vsakdo vidi, kam pes taco moliP — Pride kdo prosit gospoda deželnega odbornika, ne milosti, le koščka pravice. Drugod bi začel gospod deželni odbornik po dolgih ovinkih: Kako pa je s to zadevo P Kako se je začela P Kakiaa pa je Vaša kvalifikacija P ... Na Kranjskem se opušča tako tiholazenje pa se vpraša kar naravnost: Ali ste pri nali organizaciji?,.. To je vprašanje vseh vprašanj. Snujejo se nove službe, da dobe klerikalni pristali mesta. Ustanavljajo se novi zavodi na javne troike, da pridejo klerikalci lahko do korita. Pravijo, da so slabi časi, da ni zaslužka, da se poleg vsakovrstnih študij vendar lahko strada. Traga — nič ni res. Na Slovenskem so izvrstni časi, le porabiti jih je treba. Prodaj tisto reč, ki jo imenuješ prepričanje, pojdi brez nje h klerikalcem, pa boi spoznal dobre čase. Saveda, dokler ni preveč takih kupčevalcev. Kadar bodo vsa mesta ob koritu zastavljena, bo tudi renegatstvo brezplodno. Zdaj Se ni, zdaj se izplačuje. Zato so klerikalci lahko oSabni in predrzni. Tako je. To so dosegli. In zdaj P — la zdaj se delajo tepce. Klerikalizma sploh ni. Vse je samo katoličanstvo, katoli-čan3tro pa napada hudobna rdeča banda, ki trga ljudstvu vero iz srca in mu jemlje boga. StraSnol Lopar sem, golido sem, pa po rdeči bandi 1... Ti ljubi sveti Alojzij, kaj nas imate res za tako nedolžne, da ne vidimo vaSe — recimo1 — prebrisanosti P Saj niste tako grozovito neumni, ne, da bi ne poznali razlike med katoličanstvom in klerikalizmom. Ampak včasi je koristno, delati se tepca in kadar spišete tako avšast članek, kakršen je tisti, ki smo ga v sredo brali v »Slovencu*, tedaj vidimo, da je vsa vaša navidezna neumnost le plod vaših jezuitskih računov. Ce ni klerikalizma, tedaj tudi ne more biti protiklerikalizma. Ge je vse le katoličanstvo, tedaj se lahko pravi vsemu, kar ne trobi v vaš rog, protikatoliško, kaj ne P Ampak tako lahko pridigate svojim ovčicam, ki jih strižete, bodisi s klerikalnimi ali pa s katoliškimi Škarjami. Sami seveda ne delate razlike med katolicizmom in klerikalizmom, zato pa drugi vendar lahko dobro vidijo razliko. Dr. Šušteršič je na zadnjem katoliškem shodu tudi trdil, da nočete nič drozega kakor svobodno častiti devico Marijo, pa vendar ni miroval, dokler niste dobili deželnega zbora in odbora v roke. Mislili smo, da ste tam gospodarji kot klerikalci; vi pa pravite: Ne, kot katoličani! Torej je podraženje piva katoliška zadeva P In milionsko posojilo katoliška stvar P In boj proti zajcu katoliški boj P Svobodno vam, delati se neumne; ni pa treba, da bi smatrali tudi nas za osle. Da socialna demokracija, stranka, ni protikatoliška, je tako resnično kakor dejstvo, da se zemlja suče okrog solnca, kakor se je sukala že tedaj, ko po cerkvenih postavah tega nikakor ne bi bila smela delati. Toda če ni protikatoliška, s tem še ni rečeno, da je k a-toliška. Socialni demokrat je lahko katoličan; seveda mora katoličan, ki boče biti socialni demokrat, priznavati socialno-demokratični program. Ampak socialni demokrat je tudi lahko protestant, šantoist, ateist, panteist ali kar ga je volja, le da zato stranka ne postane protestantovska, šantoistna, ateistna, panteistna. Ali vam gre to v glavo, gospodje Slovenčevci, ali ne P Seveda vam gre, ampak povedati ne smete, da imate še toliko razuma, ker bi sicer vsa vaša scfiitika padla v vodo. Ce je katoličanstvo, kakor nam pripovedujete, vera v Boga, v Sina božjega in svetega Duha, iz-polnjenje prerokov, vera v Cerkev, milost, zakramente — dobro! Nimamo nič zoper tako katoličanstvo. Nekdaj je vaš dr. Krek dejal, da je v S. L S. prostora za vsakega marksista. Z večjo pravica pravimo mi, da je v socialni demokraciji prostora za vsakega takega katoličana. Ni pa v njej prostora za klerikalca, to se pravi za človeka, ki hoče cerkvene privilegije, cerkveno nadvlado neomejeno gospodstvo duhovništva, duševno silovanje, zlorabo vere v posvetne, materielne namene, preganjanje in zatiranje drugače mislečih, oviranje razvoja in napredka, utajevanje znanstvenih resnic i. t. d. Vedno smo stali na stališča, da je katoličanstvo vera. Tej veri smo vedno priznavali enake pravice kakor vsem drugim. Ampak vam to ni dovolj. Vi hočete vso pravico zase, za druge pa mč. Vi, gospodje, drugi pa hlapci. Vam polno skledo, drugim raztrgano malho. Vam nebesa na tem, drugim pa na onem svetu. Tako pa se ne gremo, gospodje od črne bande I In če deklamirate, da smo vam s svojim »prizna- PODLISTEK. Delavska bndnica. Na noge zdaj, sinovi dela I Oj, že je čas. Slovo predolga noč je vzela, dan kliče nas. Po nebu je zarja razlita, vsa v ognju nebeška je plan, ko da je zastava razvita, ki nosi junakov jo dlan. Zdramite se, bratje, vstanite! Vse trume trpinov zberite, preStejte vse vrste, preglejte ves roj, ker čas je prišel in začel se bo boj. Čuj, škrjanček se je zbudil, v mlado jutro žvrgoli: Ljubi dan se ni zamudil, mojo njivo 2e zlati; solnce mehki zrak ogreva. da se mi srce topi in od sreče zdaj prepeva svoje pesmi brez skrbi In zdramile so se cvetke male, modre, bele, rdeče, vse sladko duhteče solncu so dišeč pozdrav poslale: Tebi, solnce smo vzcvetele v slavo; ker si nam sijalo, ognja nam dajalo, smo posule z lišpom vso planjavo. V temnem gozdu pa je zašumelo: Tukaj so doma skrivnosti raja, tu opravlja večnost svoje delo in se venomer starost pomlaja. Šumi listje! Poj, potoček mali t Veter pravi svoje bajke, pravi o junakih, ki nam bodo vstali, da se dvigne svet v nebeški slavi I Pa je v mestu votlo zatulilo: Ura bije! Oj, ljudje na delo! Stroj ropoče, kotel greje silo, kladivo je že glasno zapelo. Nosi, dvigaj, reži, vrti, suči! Polna čudežev je tvoja dlan. Sikaj, plamen! Par razgreti, buči! Moč kroti ti delavec — titan. Solnce sije, rožice cveto, gozd šepeče, ptičice pojo, veter veje, potok žubori, ves se svet življenja veseli, kje so tvoje rože, pesmi tvoje?-kdaj plodove ti požanješ svoje P kdaj vzcveti: življenja tebi cvet? kdaj odpre se tebi solnčni svet? Čuj! Prišel, prišel je sveti čas. Jasno se razlega bratov glas: Na noge, zdaj, sinovi dela! Iz ječe stare vsi na dan! Svoboda nam bo slavo pela, ko pojdemo na bojno plan, na bojno plan za sveto pravo, ki nam ga brani zlat malik. Svoboda nam ovenča glavo, ko pade sužnosti pomnik. Na noge, bratje, urno zdaj! Naj sika stare teme zmaj, nasilje besno naj rohni — strahu v junaških prsih ni. Obljubljen svet je delu od,davnine, izpolni naj se proročanslvo zdaj. Sinovi vsi smo matere edine, naj vsem odpre se zemlje cvetni raj. Na noge, oj, sinovi delai Sovražnika obhaja strah, a nam je žile kri napela, veriga stara pada v prah. Naprej, naprej, sinovi delal glej, brez števila naš je roj, brezmočna že je gromska strela. Naprej! Za slavo dela v boj! njem* ustregli, nas zato nič ni strah. Čudno, da ae vata to tdi »priznanje*. Kaj ate že popolnoma pozabili, da smo vara vae to in Se nekoliko več povedali ob komediji, kateri ate dali ime »katoliški snod> P Zdi se vara, da je premalo baja P Nam skoro tudi. Torej le naprej! Mi se veselimo živahnosti, vi pa, kakor vara drago! Državni zbor. V sredo se je v poslanski zbornici nadaljevala proračunska razprava. Da je bil dispozicij tki fond sprejet, smo že poročali. Potem se je razpravljalo o poglavjih notranjo sadove, nauk, pravoiodje, deželna bnmba. Prvi je govoril soc. deni. poilaneo Lttw, ki je zlasti kritiziral uradovanje okrajnega glavarja Jordana v Karlovih varih in njegovo pristransko ravnanje v gospodarskih bojih med delavci in delodajalci. Nadalje je od socialnih demokratov gavoril poilaaao Wisariky. Opisaval je, kako vlada protežira krSčansko-soci-alne mladinske organizacije, katere celo subvencionira. Dunajska deska zavetišča imajo glavni namen, zbrati mladostne delavce in vajence v interesu tovarnarjev, mojstrov in podjetnikov. Vlada naj poroča, katera mladinska zavetiiča subvencionira, da more državni zbor s svojo kontrolo preprečiti razsipavanje davčnega denarja za politično namene. Pristop k svobodni mladimki organizaciji se pa prepoveduje učencem nadaljevalnih iol, kar je popolnoma protizakonito. Teki učenci so dobili aame slabe redove v Soli; ravnatelji so jih klicali k sebi in so jim dejali, da takoj lahko dobi dober red, če zapuste organizacijo. Socialni demokrat poilanoo Schloiinikel je opisoval življenske in plačilne razmera tkalcev na severnem Moravskem. (Kdo opisuje v državnem zboru razmere slovenskih delavcev P) Interpelacijo je vložil sodrng Wu t sche 1 radi razpusta nekaterih podružnic Svobodne Misli na Cefikem, sodrug LSw pa, zakaj se zatajuje razlog smrti vojaka R e in la v Sarajevu. Socialisti za narodne manjšine. Poslanec dr. Adler in sodrugi so včeraj v državnem zboru vložili predlog, kako naj država podpira Sole narodnih manjšin. Važni predlog ima sledečo vsebino: Vlada se pozivlje, da nerandoma predloži državnemu zboru zakonski načrt, ki ima iziesti sledeča načela: I. Do končne zakonite ureditve narodnih manjšinskih Sol, njih ustanovitve, organizacije in učnega načrta ter nadzorstva in pokritja stroškov, dovoljuje vlada vsako leto tri mlliono kron za sledeče ■vrhe: 1. Za podporo takih občin, ki jih zakonito ustanavljanje in vzdrževanje manjšinskih iol obremenjuje. 2. Za podporo drultev, ki imajo po svojih pravilih nalogo, ustanavljati manjšinske sole izključno sa člane svojega naroda. Ta znesek gre v proračun učnega ministrstva. II. Svota se razdeli na jseh o tem narodov države po Številu prebivalcev vsakega naroda. To razmerje dožene centralna statistična komisija po vsakem ljudskem štetju in ga razglasi naučno ministrstvo. III. Zastopniki vsakega naroda v državnem zboru sklepajo o porabi deleža, ki gre njihovemu narodu. Narodni odseki državnega zbora, ki se ustanove v ta namen, imajo storiti svoj sklep pred začetkom vsakega proračunskega leta in naznaniti naučnemu ministrstvu. Minister ima izvršiti te sklepe, če se vjemajo z zakonitimi določbami. IV. Za izvršitev tega zakona se razdeli zbornica v osem oddelkov in sicer v nemški, čeiki, poljski, rudniki, slovenski, srbohrvaški in romunski. Predsednik zbornice ima vsakega poslanca uvrstiti v oddelek njegovega naroda. Ce nastane dvom, ali če poslanec ne pripada nobenemu omenjenih narodov, se ima uvrstiti v tisti narod, kateremu pripada večina v njegovem volilnem okraju, drugi poslanci v narodno mešanih galiskih okrajih pa v tisti narod, kateremu pripada manj-Sina v njihovih okrajih. Atentat v Sarajevu. V zadnji Številki smo javili, da je v Sarajevu pri otvoritvi sabora nekdo streljal na deželnega glavarja generala VareSanina. Prve uradne vesti so pripovedovale, da se napadalec imenuje Bogdan K a r a j i t in da je bil pristaS locialno-demokratične stranke. Take so navadno bosenske uradne vesti. Mi smo takoj dvomili, da bi bila stvar taka, pa smo zato povedali, da prihaja vest iz uradnih virov. Sedaj se je dognalo, da je bil naS dvom popolnoma upravičen. Napadalec se ne imenuje Karajoč, ampak Cerajid, sin revnih staršev, ki žive s tremi otroci v Nevesinju. Študiral je gimnazijo v Mostaru, vseučilišče pa je pohajal v Zagrebu. V Sarajevu je bil od 22. maja. Da bi bii socialni demokrat, se ne trdi več. Pač pa je korespondenčni nrad javljal, da ima sodeč po papirjih, ki so se našli pri njem, zveze z anarhisti. Menda je pa tudi ta bosi, k?jti poznejše vesti so javljale Se sledeče: O razlogih atentata se razširjajo najraznovrst-nejše govorice, za katere pa ni nobenih podatkov, ki bi se dali prijeti. Komaj je verjetno, da bi Slo za političen atentat Ojebe, ki poznajo napadalca, ga opisujejo kot mirnega, redno živečega človeka, ki pa je bil zelo potrt radi ala-bih gospodarskih razmer in je tudi večkrat govoril o samomoru, Nekatere vesti pravijo, da je storil atentat iz maščevanja, ker se mu je odklonila neka prošnja. General Varešanin pravi, da so mu žvižgale krogle tik okrog glave. Da se je napadalec s Šestim strelom sam ubil, sme že poročali. Ustrelil se je v usta. Politični odsevi. * Bleaorthova vlada je v torek imela srečo. Glasovalo se je po končani generalni debati o prehodu na razpravo o posameznih točkah proračuna. Za predlog je glasovalo 214, proti pa 189 poslancev. V zbornici je manjkalo 34 poslancev Slovanske Enote. Ce bi bili vsi namestu, bi bila opozicija lahko dobila 223 glasov, torej zadostno večino. Umevno je, da ne morejo biti pri vsakem glasovanju navzoči vsi poslanci. Ampak če manjka kar 25 Čehov, tedaj je ta malomarnost že nedopustna, kajti vsi gotovo niso bili zaprečeni. ' . '. ... » * 0 narodnem vpraiaaln je Bienerth v drž. zboru dejal, da bi vlada rada videla, če bi se enotno rešilo za vso državo, vendar je pa , prepričana* , da se mora z reševanjem začeti tam, kjer so tla najbolj pripravljena, torej na Češkem. — Sicer za sedaj tudi iz te moke še ne bo kruha. Ampak za vsak slučaj si je treba zapomniti, kakšno je Bienerthovo mnenje. Najprej naj se reši narodno vprašanje na Češkem, da dobe Nemci tam narodno avtonomijo. Kadar jo bodo imeli, bodo pa Slovencem, ki jo zahtevajo tudi na Štajerskem in Koroškem lahko osle pokazali. Bognedaj, da bi bil Bienerth pristranski! * Zaradi Italijanske univerza je Šušteršič predlagal v .Slovenskem klubu*, naj se povabi Hribarjeva »Zveza Jugoslovanov* na skupno posvetovanje, da se določi enotno postopanje v tej zadevi. Čudni možakarji so klerikalci I Dva tedna so bobnali v »Slovencu*, da ni nič treba skupnih posvetovanj, češ, da se je stališče Slovencev' že lani določilo. Zdaj je pa naenkrat vendar treba. A kdor jih posluša, bi moral verjeti, da so res najbolj politične in najmodrejše glavice, kar jih je na Slovenskem. * Ministrski prooes aa Dankam. 14. junija je državni pravdnik zaključil obtoževalni govor proti bivšima ministroma Christensenu in Bergu ter je predagai, naj ju sodišče obsodi v vseh točkah. (Christensen in Berg sta tožena, da sta s svojo popustljivostjo zakrivila, da je mogel minister Alberti državo ogoljufati za mnogo milionov.) ' * Nova doba V Španiji. Španska vlada je s kraljevskim dekretom dovolila nekatoličanom izvrševanje svoje konfesije. Papež pa misli, da je Španija se vedno nekdanja rimska kolonija in njegov nuncij v Madridu je izročil španski vladi protest proti onemu dekretu. Vlada je naložila svojemu poslaniku pri vatikanu, naj papeževemu državnemu tajniku Mery del Vnlu razloži, da so to notranje zadeve Španije in da je papežev protest diplomatično nekorekten. (Ja, ja, tudi za Rim se izpreminjajo časi1) * OrftkI kralj je v nedeljo dospel v Patras Prebivalstvo ga je sprejelo selo navduleno. Tako se namreč poroča is uradnega vira. * Rttlka doma je s veliko večino v odsotnosti opozicije sprejela zakon o Finski. Ko je bilo glasovanje končano, je reakcionarni hujskač Puriskjevii zaklical: «F«nis Finnlandiae 1» (Konec Finske). * Portugalska vlada je začasno vpokojila 166 uradnikov. Vojni minister je vpokojil 48 častnikov garnizije v Oportu. Baje so to osebe, ki jih je označil aretovani vodja anarhistov kol pristale revolucionarne stranke. Izlet v Trst. Izlet, ki je bil prvotno določen na dan 17. julija, se je moral radi drugih priredeb, ki se vrše ta dan v Trstu, preložiti na nedeljo, dne 24. julija. Za sedaj veljajo sledeče določbe, ki se pa seveda še dopolnijo, čim bodo vse predp riprave dokončane: Vlak odhaja iz Ljubljane v noči od sobote na nedeljo tako, da prispe v Trst ob prvem jutranjem svitu. To je gotovo ugodno, ker se izletniki pred odhodom labko naspe in pridejo spočiti v Trst. Pogled na morje pa je ravno ob jutranji zarji najkrasnejši. Iz Trsta odide vlak v nedeljo okoli polnoči ter dospe v Ljubljano okoli 5. zjutraj. Poskrbljeno pa bo, da bodo vozni listki več dni veljavni ter da se bodo izletniki lahko vračali tudi z drugimi vlaki, izvzemši brzovlake, pri katerih bo seveda doplačati razliko pri vozni ceni.. Cena vožnji s posebnim vlakom je določena naslednje: III. rasred S K 80 vin., II. razred 8 K 80 vin., I. razred 11 K 80 vin. Obenem z voznino je položiti še 50 v kot režijski prispevek. Voznina se plača takoj ali pa v obrokih po 1 K. S prvim obrokom je položiti tudi režijski prispevek, skupaj torej 1 S 50 vin., kateri znesek se smatra za varščino in zapade, če se priglašenec skesa, oziroma se ne udeleži izleta. Priglase in denar sprejemajo: UpravniHvo »Rdečega Praporja. (sodruga Franc Bartl in Josip Berdajs); Strokovno tajništvo (sodr. Ivan To kan) ter odbor »Vzajemnosti« (sodruga Ivan Kocmur in Stefan Lehpaner). Upravičeni sprejemati priglase in denar pa so tudi zaupniki, ki se izkažejo z nalašč za to napravljenimi legitimacijami in ako imajo na razpolago za sprejem denarja tiskana •začasna potrdila*. Zunanji sodrugi, ki se nameravajo pridružiti v Ljubljani, morajo to naznaniti najkasneje teden pred izletom. Obenem s priglasom je vposlati tudi denar; na zakasnele prijave ter priglase brez priloženega zneska se ne bo oziralo. Izletniki, ki se mislijo pridružiti na zunanjih postajah, morajo to ravnotako pravočasno naznaniti ter vposlati potrebni znesek. To je potrebno, da se lahko določi, v katerih postajah naj se vlak ustavi in pa, ker nepriglašemm vstop v vlak ne bo dovoljen. Denarne in pismene pošiljatve glede izleta je vpošiljaU edinole na naslov: »Splošna delavska sveža .Vzajemnost* v Ljubljani«. Ljubljanski udeležniki dobe vozne listke teden pred izletom v zvezini pisarni, zunanjim pa se dopošlje po pošti. Ceno vožnji od izvenljubljanskih postaj naznanimo prihodnjič. Prosi se pa, da kdor se misli izleta udeležiti, to takoj naznani, ker »o od števila udeležencev precej odvisne priprave so-drugov v Trstu. Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Ljubljanski proteataa|e so Imeli sestanek, na katerem so protestirali proti papeževi encikliki. To je spravilo katoliškega .Slovenca* iz kole, pa zdaj rohni kakor kravji pastir, če se je nalukal je-ruSa. Nam so sicer ljubljanski protestantje tako malo mar kakor Senklavžki korarji, ampak če ima pipež pravico, da jih napada, imajo gotovo tudi oni pravico, da se branijo. Toda čemu je (Slovencu. sploh treba, da se dela tako neznansko smešnega F S .katoliškega* stališča bi bilo namreč edino pametno, da bi molčal, odkar je papež tako zlezel vase kakor polz, če gs potipa* za roge. S svojo robato encikliko se je .sveti* oče tako blamiral kakor Se noben papež pred njim in težko si je predstavijati bolj klaverno figuro kakor je mož, ki si domišlja, da mora ves svet plesati po njegovi piščali, pa mora naenkrat podajati jecljajoče izjave« da obžaluje, da ni hotel žaliti, da je za grobe'besede odgovoren le sveti Pavel i. t. d. V časn, ko je »sveti* oče postal tako majhen, priftoja .Slovencu* prav slabo, da se dela velikega in da celo žuga. Kaj pa pravzaprav misli ta ^katoliška* brezobraznost P Da se ga kdo boji P Se Spanci ao začeli klerikalizmu kazati fijo, po vseh koncih sveta dobiva klerikalizem batine, da kar tuli; če ima na Kranjskem zdaj _ za nekaj časa komando v krempljih, naj le nikar ne misli, da bo večna. Ravno tako se bo godilo našim klerikalcem, kakor se zdaj godi dunajskim krščanskim sodalcem. Enako so začeli in enako bodo poginili. — Doliseit vsakega sodruga je, da je us-ročnik vsaj na sobotno Stovilko 'Rdečega Prapora*, ki stane mesečno 40 vin.) četrtletno 1 K 20 vin. Naročila sprejema uprava lista ter vsi zaupniki. List se dostavlja aa dom. Kdor ni odjeaaalec lista, ne trsi svojih strankarskih dolžnosti I Kranjske vesti. — Pramamba votnsga tada vlaka 1L 2559 na pragi Kraa|*Tril8. Od 1. julija L 1. vozi mešanec St. 2559 na progi Kranj-Tržič po sledečem voznem redu: Kranj odhod ob 7. nri 35 minut zvečer, Naklo odhod ob 7. uri 50 minut zvečer. Duplje odhod ob 8. uri 4 minut zvečer, Križe odhod ob 8. uri 14 minut zvečer, Tržič prihod ob 8. uri 22 minut zvečer. Istočasno se razveljavi vozni red vlaka St. 2559. — Nesreča i avtomobilom. Dne 5. t m. so fe peljali Štirje gospodje in dve dami z avtomobilom po državni cesti od Novega mesta skozi Spodnji Suhor preti Metliki. Na ovinku pred Solo v Sp. Suhorju jim je pripeljal posestnik Fr. Hrovatič is Stranske vasi, občina Šmihel-Stopiče, z polnimi sodi vina naložen voz, v katerega je bilo vpreženih par konj. Konja sta se pred avtomobilom splašila ter sta porinila voz nazaj, da je zdrknil čez cestni rob in padel v globočino 5 motrov. Voz je konja potegnil s seboj ter sta se zelo poškodovala. Posestnik Anton Šraj, tudi iz Stranske vasi, iti je sedel na vozu, je dobil težke poškodbe ter so ga morali prepeljati domov. — Strah ga ja ubila, k« ja »obladoo obm ■jal>. Ko je t pondeliek 15 letni J. Gorjavc, maž* Darjev sin iz Malega Omela pri Zatičini ▼ zvonika »oblačico obzvanjal*, da bi prepodil hudourne oblake, je udarila itrela v zvonik ia fanta na mestu ubila. Tržaške vesti. jBgostot socialno •dcmottratita stranka 1 Trsto priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. dopoldne v Delavskem doma, ni. Boschetto 5, II. nadst. Javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom; Rotitev važnih delavskih in socialnih vprašanj in občinska uprava. Delavci! Sodrugi! Važna socialna vprašanja, ki jih mora rešiti naša občinska uprava, dozorevajo. Mala delavska stanovanja, preskrba vode, občinska plinarniška obrt, reforma davčnega zi s te m a i. t. d. Važna so ta vprašanja in samoposebi se razume, da so od načina, po katerem bodo ta vprašanja rešena, odvisne velike koristi delavstva. In naša dolžnost je, da pokažemo, da se zavedamo teh koristi. Dolžnost naša je, da pokažemo, da ne bomo več dovolili, reševati važna vprašanja, ki se tičejo delavstva, brez nas in proti nam. Udeležite se torej tega shoda v velikem številu 1 Tako boste tudi pripomogli uspehu delavskih zastopnikov v mestnem svetu. Nihče naj ne manjka! Politični odbor. Štajerske vesti. — Nemči. Zidajo nedeljo je padel v Šmartnem v Rožni dolini 68 letni porotnik Stokovnik na lastnem zemljišču v neko jamo in ae je ubil. Ko 10 ga dingi dan našli, je imel So uro in denar pri sebi ter je torej napad neverjeten. — V Dravo je Skočil v Melju pri Mariboru 78 letni trgovec Leop. Kallab. Vendar pa ga je lončarski pomočnik Majer nezavestnega potegnil is vode in so ga a pomočjo rešilnega voza spravili t stanovanje. Vzrok čina je neka neozdravljiva bolezen. , — Smrt r Muri. V Gradcu so potegnili iz Mure utopljenega delavca Haložana. * ^ - — Nesrečo pri nevihtah v zadajam tednu. V Judendorfu pri Gradcu je strela ubila na travniku 16 letnega rejenca pos. Stindla. — V Hummerdorfu pri Radgoni je udarilo v hišo malega posestnika Wonischa; hiša z gospodarskim poslopjem vred je zgorela. — Toča je v petek grozno pobila okolico pri Stradnu na Sr. Štajerskem. Pod kapi so se je nabrali do 70 cm visoki kupi. — Zadnji petek je udarila strela v nek topol v Lenkovi hiši v Št. Petru v Sav. dol. Strela je od tam preskočila na hišo in prodrla po telefonskih žicah v sobo, kjer so sedeli gg. Lenko in Exner ter Kullich iz Celja. Kullicha je iz strahu, ko je videl naenkrat šiniti plamen iz telefona, prijel srčni krč. Kocke poVeje ijuhe za V« litra najfinejše 'goveje juhe z imenom »MAGGI* In vsritvano mnmko t ivtad* t krilc«*. Zadnje vesti. Država!ibsr. Dunaj, 17. Junija. Včerajšnja seja je bila burna, pa tudi važna. Razburjenju so dali povod Rusini, važnost pa socialni demokratje. Nadaljevala se je proračunska razprava. Rusin Dnjedržanskij se je pritoževal, da se pri ljudskem štetju ne vpošteva narodnost. Poljaki povečujejo na ta način svoje število z Židi. Govornik napada naučnega ministra grofa StUrgkha, ker ne priznava pripravnici, katero Je ustanovilo ru-sinsko pedagoško društvo, pravice javnosti. Posl. Petrušjevič: Oklofuta naj se minister. (Velik trup.) Dnjedržanskij (na dal ju je): Vlada naj pazi, da se ne bo dosega Izpolnitev najvišjih kulturnih potreb- v dvajsetem stoletju Šele z groznim prelivanjem krvi. (Živahno odobravanje pri Rusinih; klici: Abcug Šttirgkh!) Podpredsednik R o m a n č u k: Mejklic, ki je bil izrečen proti ministru, moram grajati. Posl. Budžinovskij: Lopov jel Podpredsedik: kličem poslanca na red. V teku debate je prišel do besedi tudi posl. dr. Adler. Poslanci so hiteli v zbornico poslušat. Je že tako, da dr. Adler nikdar ne govori ob praznih klopeh. Pa ga je tudi vredno poslušati. Zlasti njegov sinočnji govor je naravnost zgodovinskega pomena. Dr. Adler polemizira najprej z ministrskim predsednikom. Najvažnejše zadeve se ne ganejo z mesta. Akcija radi draginje je obtičala. Razprave o socialnem zavarovanju se vlačijo kakor megle brez vetra. Nujna je ustanovitev zdravstvenega urada, ravno tako zakon o varstvu zoper jialezlji ve bolezni Kar se tiče ,.... italijanske fa kult e te, zahteva razum, pravica in državna modrost, da se ustanovi tam kamor spada, namreč v Trstu. Z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča se ne bo slovensko vseučilišče preprečilo, ampak pospešilo. (Ja, če bi imeli slovenski modrijani toliko soli v glavi, da bi to spoznali 1) Narodni prepir dobiva že neznosne oblike. Ves napredek na so-cialno-političnem polju in v upravi je zagrajen radi narodnih vprašanj. Najobčutnejša točka narodnega problema je šolsko vprašanj e. To je za socialno demokracijo tem važnejše, ker gre za proletarske mase. Potreben je tako n za ureditev narodnega vprašanja po sporazumu vseh strank. Ampak socialni demokratje sami nismo dovolj močni za to. Ša cela zbornica ne bi mogla hitro rešiti takega zakona. Pač pa nam je menda mogoče, napraviti vsaj provizoričen zakon, ki uredi vsaj najbolestnejše točke. Po našem prepričanja ima vsak narod pravico do vzgoje svoje mladine v materinskem jeziku, j. Vsak narod ima pravico, živeti popolno življenje. Govornik razlaga na to obširno predloge socialnih demokratov o šolah narodnih manjšin, ki jih objavljamo na drugem mestu. Socialni demokratje so se vedno bojevali za pravico, da se otroci in starši vzgajajo v materinskem jeziku. Prav tako važuo in koristno se jim pa tudi zdi, da se nauCe otroci manjšin tudi jezika večine. Nasprotujejo pa temu, da bi se dajale subvencije samo posameznim manjšinam kateregakoli naroda. Zato so tudi glasovali proti Slončkovemu predlogu v proračunskem odseku, dasi priznavajo otrokom dunajskih Čehom popolno pravico do češkega pouka. Socialni demokratje stoje na stališča, da sev narodnih vprašanjih nima noben narod vtikati v zadeve drugega naroda. Zaklada za šole manjšin nima upravljati birokracija, ampak narodi sami. Predlog socialnih demokriitov iiuri narodnemu miru vseh narodov. (Glasne, dolgotrajno odobravanje.) - Debata se zaključuje. Zh generalna govornika sta izvoljena nemi. nac. W as ti ah (ra) in soc, dem. Tomašek (proti.) Krlčanakl aoelalcl. D u naj, 17. junija. Hraba je danes preklical napade na svoja krščansko-soci-alne tovariše. (Ali zastonj P) So ie aknpajl Dunaj, 17. junija. Sušter-Sičevi in Hribarjevi so se danes strnili v enoten klub, bsje le za skupen nastop v vprašanju italijanskega vseučilišča. Birno videli, kakšna bo ta sloga, ki se je že tolikokrat sklenila in — tolikokrat razbila. Boioaski labof. Sarajevo, 16. junija. Na današnji seji so se prečitali razni brzojavni pozdravi, potem se je volil deželni svet, ter verifikacijski in disciplinarni odsek. Na koncu seje se je oglasil predsednik »Katoliške udruge* posl. Vancaš: »Hrvatski dnevnik* (klerikalno glasilo nadškofa Stadlerja) je v posebni izdaji napadel Srbe in Jih hotel napraviti odgovorne za atentat na generala Varelanina. Izjaviti moram v imenu •Katoliške udruge*, da nimamo nič opraviti s pisavo «Hrvaškega dnevnika* in da jo odločno obsojamo.* (Odobravanje.) Atentat na generalaTareianlfla. Sarajevo, 17. junija. Preiskava je dognala, da ni prav nobenega podatka, po katerem bi se dalo soditi, da je bil atentat političnega enačaja. Dognalo seje, da Ze-rajU ni imel sokrivcev. Bil je splpk soliden, a tih človek, ki je hodil svoja pota. Vse kaže, da tudi duševno ni bil več normalen, lopat povoden] v Srbiji. Belgrad, 16. junija. Nad mostom Svilajnac in okolico je razsajala strašna nevihta, ki je povzročila veliko povodenj. Izmed 1000 hiš v Svilajnacu ni skoraj nobene brez škode. Do večera so našli 62 mrtvih trupel. Vsa moravska dolina je prizadeta. Prooea danakib ministrov. Ko da n j, 17. junija. V procesu proti ministroma Ghristensenu in Bergu pred državnim sodiščem je zagovornik končal svoj govor in predlagal, naj se obtoženca oprostita. Sodba se razglasi najbrže nocoj. Rutki proces v Parisu. Pariz, 17. junija Porota je oprostila ruskega revolucionarja R i p s a, ki je lani meseca maja streljal na bivšega načelnika ruske tajne policije in ga je težko ranil. Vestnik »Vzajemnosti". Danes zvečer se vrši v zvezini pisarni seja upravnega odbora za šentjakobski okraj tor ustanovni sestanek za abstinenčni odsek. Začetek točno ob 8. Prosi ae za točnost in polnoštevilno udeležbo. Sestanek tobačnih delavcev se je prav izvrstno obnesel. Poročal je sodr. Kocmur o pomenu in potrebi kulturno organizacije. Pristopilo je več novih članov. Priglasilo se je tudi nekaj naroč-ničkov na sobotno številko »Rdečega Prapora*. Sodrugi, ki še nišo člani