ISSN 0350-5561
Prizidek h glasbeni šoli v Velenju
Končno podpisali pogodbo
V prostorih velenjske glasbene šole se je prejšnji četrtek dogodilo to, kar so nekateri že dalj časa pričakovali. Končno, so komentirali nekateri podpis pogodbe o dozidavi prizidka k omenjeni šoli. Podpisala sta ga Srečko Meh, predstavnik investitorja - Mestne občine Velenje in Ivo Klobčar, predstavnik izvajalca del - Vegrada Velenje.
Kot je ob tej priložnosti povedal Srečko Meh, so ta korak bili dolžni storiti, če želijo izpolniti določene že sprejete usmeritve (visoka glasbena šola). To pa je lahko storil šele po zagotovilu parlamentarnih strank v svetu Mestne občine Velenje (SKD, LDS, DeSus, ZLSD), ki bodo podprle, da bodo letos iz proračuna za naložbo namenili 30 milijonov, prihodnje leto pa
100 milijonov tolaijev. Sicer pa bo izgradnja prizidka veljala 430 milijonov tolarjev brez opreme. Dela bodo začeli izva-
jati takoj po 1. novembru, končali pa naj bi jih do jeseni prihodnje leto.
■ (tp)
"Podpis pogodbe Je zgledal lahko, čeprav Je bila pot do tega vse prej kot lahka", je po podpisu pogodbe povedal Srečko
Meh. (foto: vos)
Vroče vodv Topolšici
Je zapuščina (vedno) kreganje?
Pet novih občin v Zgornji Savinjski dolini je uspešno shodilo, si v veliki meri utrdilo zaupanje "novih" občanov, pohvalne so besede o sodelovanju z mozirsko upravno enoto, marsikaj paje narobe z delitveno bilanco premoženja bivše skupne občine Mozirje. Potrjuje se torej staro "pravilo", da zapuščinska razprava (skoraj) vedno pomeni razprtije.
Se eno "pravilo" najbrž velja, da ceh plačajo najšibkejši. Vtem primeru je to Javno podjetje Komunala Mozirje, ki mu velikih in najrazličnejših težav zJasti v preteklosti ni manjkalo, tako bolehno bitje pa očitno zapuščinske razprave
ne bo preživelo. Najbolj kritično (in pomembno) področje - zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov, bo očitno prevzela občina Gornji Grad, ki si to pravico lasti z dejstvom, da je na njenem področju osrednje odlagališče. Če bo tako, se bo občina Nazarje "trdo" pogovarjala o upravljanju z vodovodnim sistemom Letošč, ki napaja s pitno vodo njeno področje in pretežni del občine Mozirje z vso industrijo v obeh občinah vred. Za ostanek dejavnosti (vodarina, kanalščina, ceste) naj bi občina Mozirje poskrbela z novim podjetjem. Se več je s tem v zvezi spornih zadev (stanovanja, stavbna zemljišča).
Prav, občine se zavedajo svojih pravic in pristojnosti, borijo se zase, starih komunalnih grehov ne mislijo "deliti", delavcev na komunali pa tako še nikoli nihče ni nič vprašal.
Mladost na
Paškem
Kozjaku
Miha, Maja, Gregi, Anica, Tanja, Tina in Lidija so učenci male podružnične šole, ki stoji na vrhu Paškega Kozjaka. Svojo šolo imajo radi, vendar si že dolgo želijo večjo, sodobnejšo. Tisti dan, ko smo jih obiskali, so imeli "družbeno koristen dan". Čistili in urejali so okolico šole, mi pa smo jih ujeli v teleobjek-tiv. Daljšo reportažo o tamkajšnji šoli boste lahko prebrali v naslednji številki Našega časa.
■ bš, foto: vos
Gotovo so si vsi tisti, ki so si kar nekaj let prizadevali za ekološko sanacijo zdraviliško-turistične Topolšice, minulo soboto oddahnili ali bolje pozabili na vse tegobe, kijih v prizadevanjih za izgradijo toplovoda v tem kraju ni bilo malo. S simboličnim zasukom ventila na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici je namreč dr. Pavle Gantar, republiški minister za prostor in okolje, predal vročevod svojemu namenu. Dekan Jože Pribožič pa je pridobitev, ki je izjemno pomembna za kraj, občino Šoštanj, Šaleško dolino in nenazadnje tudi za slovenski prostor, blagoslovil.
(Dalje na 20. strani)
V noči na petek lahko sneži tudi v nižinah. Za konec tedna precej jasno, a hladno.
9770350556014
Oktober - bančni praznični mesec
Od A do Ž po bančno
V SKB banki se vsako jesen spomnijo na mednarodni dan varčevanja in ga spremenijo v bančni praznični mesec. Med drugim so izdali knjižico z naslovom Od A do Ž po bančno, ki so jo namenili vsem tistim, ki z banko tako ali drugače sodelujejo.
Če torej ne veste, od kod izvira beseda banka,
če vas mučijo razni finančno-matematični izrazi kot kapitalizacijska doba, interkalarne obresti in še kaj, ali če bi preprosto radi spoznali pravilno slovensko besedo za brokeija, jih lahko poiščete v knjižici, ki jo dobite na najbližji enoti SKB banke. Le k okencu morate stopiti in poiskati malo rumeno knjižico.
■ bš
Gradnja in upravljanje plinovodi
"Da" za lastno podjetje
Svetniki občine Misiinja so se prejšnji petek zvečer zbrali na 11. seji, ki sicer ni bila obsežna, bila pa je pomembna za nadaljni razvoj kraja. Župan Mirko Grešovnik je tudi po njej ugotavljal, da so vedno bolj uigrana ekipa, ki deluje res le v dobrobit kraja.
Svetniki so najprej obravnavali obsežno poro-čilo o poteku pogajanj in predlog sklepa o izbiri koncesionaija za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Slovenj Gradec in v občini Misiinja. O tem, zakaj seje zapletlo pri podpisu pogodbe z izbranim Adriaplinom, smo že poročali V mesecu juniju sta župana obeh občin izdala odločbo o določitvi najboljšega ponudnika, potem pa so nadaljevali pogovore z ponudnikom. Ko so preučili predlog koncesijske pogodbe in kalkulacije, so ugotovili, da je nesprejemljiva, saj so bili predlagani stroški previsoki, zato so zahtevali, da pogodbo pripravi pravna služba MO Slovenj Gradec. Adriaplin je namreč predlagala dokončno ceno 36.60 SIT/m3, ki je po mnenju naročnika previsoka, sploh, ker naj bi sredstva za 2J3 investicije zagotovili občani sami...Mislin-jski svetniki so si bili edini, da plin v občino morajo dobiti, ne le zaradi ekološke razbremen-jenosti doline. Ugotovili so tudi, da je Adriaplin ponudil od 15 do 20 odstotkov višjo ceno, kot bi se
dalo zagotoviti izgradnjo in upravljanje, zato so se strinjali s predlogom Mestne občine Slovenj Gradec, da ustanovijo skupno javno podjetje obeh občin. Pooblastili so župana Mirka Grešovnika, da se o tem pogovarja z županom Slovenj Gradca. Pri pogovorih o morebitni širitvi omrežja so bili svetniki še previdni, saj morajo najprej izvedeti, koliko bi to obremenilo občinski proračun.
V nadaljevanju bodo svetniki sprejeli sklep o določitvi ekonomske cene storitev vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini, ki se ni spremenila že eno leto. Ta bo od 1. novembra dalje znašala 24.200 SIT. Prispevki staršev in subvencije stroškov vzgoje in varstva otrok bodo usklajeni z višino ekonomske cene, višji pa bodo za 10%.
■ bš
KS Staro Velenje
Priprave na volitve in pogled nazaj
Mandati članom sveta v krajevnih skupnostih se počasi iztekajo, zato je predsednik sveta KS Staro Velenje Franc Sever na sejo sveta, ki so jo pripravili prejšnji ponedeljek, povabil tudi nekaj gostov. Predvideval je namreč, to bo to zadnja ali predzadnja seja sedanjega sveta KS. Zato so na dnevni red uvrstili tudi pregled dela v štiriletnem obdobju, ki po soglasni oceni prisotnih ni bilo majhno, saj je v tem času potekala obnova Starega trga. Seje sta se od povabljenih udeležila Franjo Bartolac in Tone Brodnik.
Ker takrat še niso vedeli, da bodo decemberske volitve za
nove svete KS razveljavljene, so kar nekaj časa posvetili prav tem, saj so se tudi dogovorili, kdaj naj bi bil zbor občanov. Sedaj je že j asno, da se bo mandat svetu podaljšal in zagotovo se bodo morali še sestati.
V nadaljevanju so prisotni potrdili finančno poslovanje KS do konca septembra. Večjih pripomb ni bilo, tudi vprašanj ne. Sicer pa so po besedah Franca Seveija letos iz občinske blagajne dobili izredno malo sredstev, tako da skoraj nič od začrtanega plana niso mogli uresničiti. O podrobnem planu za prihodnje leto pa bo moral razpravljati nov svet. Sedanji se je odločil,
da bo pristopil k kandidaturi, če bo kandidiral tudi Franc Sever. Na seji so se prisotni seveda dotaknili najbolj perečih tem v kraju, ki se ponavljajo in vlečejo kot jara kača. Prometna ureditev na Cesti talcev, odstranitev objekta Stara pošta, kaj bo z vilo Bianko, kaj s hišo nad Kava barom Čuk...? Nekaj odgovorov jim je nanizal Tone Brodnik. Poleg tega so izdali štirim gostincem soglasje za daljši obratovalni čas, ki pa velja le do konca leta.
■ bš
Ustavno sodišče prekinilo aktivnosti
Volitev v svete KS letos ne bo!
Čeprav so se v nekaterih krajevnih skupnostih v Sloveniji, med njimi tudi v mestni občini Velenje, že pripravljali na volitve za člane
Iz občine Luče
i & % % V. & fft
Nekaj metrov ceste bo!
Cesta od Ljubnega do Luč je resnično zakleta. Res je dokončno dejstvo, da bodo njen drugi del pričeli obnavljati 6.novembra, vendar letošnjih proračunskih sredstev niso prerazporedili v njeno korist, zato je na voljo le borih 47 milijonov, kar pomeni le začetek gradnje in nič več.
Bo Macesnikov plaz rešen?
Sredi prejšnjega tedna je občino Luče obiskala državna komisija za naravne nesreče in si ob tem ogledala tudi znani Macesnikov plaz v Po-dolševi, ki je trenutno največji v Sloveniji. Ogled
"v živo" je bil
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Širitev mreže bančnih avtomatov
Kse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da sta se skupini 10-tih bankomatov Splošne banke Velenje
na RUDARSKI, GORICI, V ŠALEKU, NAMI, STANDARDU, VISaVIS, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM OB PAKI in MOZIRJU
pridružila dva nova bančna avtomata v
GORENJU, Velenje, Partizanska 12 in
LJUBNEM OB SAVINJI, ljubno ob Savinji, Plač 18.
Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo.
VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE, d.d..
dovolj zgovoren in država je odvezala mošnjo. Še za letošnja dela je 21 milijonov tolaijev stvarnost, za drugo leto pa veljajo trdna zagotovila za okoli 70 milijonov, kar naj bi vse bolj grozečo zemeljsko gmoto vendarle umirilo.
Plin že ogreva
Že pred meseci so se v Lučah odločili narediti konec hudemu onesnaževanju zraka v kurilni sezoni. Odločili so se za ogrevanje na plin in so prvi del akcije v ožjem središču vasi že sklenili. Prejšnjo sredo so uspešno opravili tehnični prevzem 6 milijonov tolaijev vredne naložbe, z akcijo pa nameravajo nadaljevati. Zanimanje krajanov je namreč veliko, svoje bodo dodale izkušnje pri ogrevanju v prvem delu in če bo vse po načrtih bodo akcijo po vasi nadaljevali pomladi, do takrat pa poskrbeli za projekte in ostalo dokumentacijo.
■/P
svetov krajevnih skupnosti, pa teh letos zagotovo še ne bo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč prejšnji teden do končne odločitve zadržalo izvrševanje 109. člena Zakona o lokalnih volitvah.
Ta člen je dajal pravno podlago za izvedbo volitev v krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih in govoril o tem, sa se za volitve članov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti smisleno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti.
Kot nam je pojasnil sekretar mestne občine Velenje Franc Ojsteršek, je občina Sežana na Ustavnem sodišču spodbijala to določbo. "Republiška volilna komisija je zato, da bi se izognili nadaljnih stroškov in trudu v krajevnih skup-
nostih in političnih strankah priporočila, naj volitve takoj ustavimo, da se ne bi po nepotrebnem trudili okoli volilnih postopkov in zapravljali denarja," pravi Franc Ojsteršek
V mestni občini Velenje so takoj, ko so dobili to priporočilo, ustavili Vse postopke. Tako, da tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer so v prvih dneh novembra že imeli predvidene, ali celo že sklicane zbore volilcev, ti zdaj odpadjo. Počakali bodo, kaj bosta v zvezi z volitvami odločila Ustavno sodišče in državni zbor Republike Slovenije. Dome-nevajo pa, da bo prišlo do razveljavitve 109. člena Zakona o lokalnih volitvah in bodo te volitve prepuščena statutom lokalnih skupnosti.
■ Milena Krstit - Planine
Kdo se boji tujcev?
Morate priznati, da je vprašanje v teh dneh pri nas še kako aktualno. Pa ne le v teh dneh. Nekateri na "nevarnost" tujcev opozarjajo že dalj časa, pri tem pa pojem tujcev zelo raztegujejo ali pa močno zožujejo. Tisti, ki ga razširjajo, štejejo mednje tudi vse tiste, ki so si pri nas uspeli pridobiti državljanstvo. Pri tem ne pozabljajo navajati vsote, kolikor naj bi bilo to njihovo državljanstvo vredno.
Tisti, ki pojem tujcev zožujejo, vidijo kot prave tujce le tiste, ki prihajajo z območja nekdanje skupne domovine. Ti tujci imajo namreč nek negativen predznak, medtem ko proti onim "pravim" tujcem, pred katerimi znajo nekateri še vedno poklekniti, nimajo nič. Skladno s tem nas tudi motijo "vzhodne" govorice, angleščina, nemščina in še kak jezik pa nam zvenijo čisto
domače. Motijo nas napisi, ki vsebujejo kak "c", ne pa različni iksi in ipsiloni. Seveda je prav, da znamo razlikovati, ni pa dobro, da znamo pretirano ločevati.
Ob sedanjih vsedržavnih razpravah o tujcih nekateri po naši dolini veliko govorijo še o drugačnih tujcih. V Velenju se namreč ponavlja zgodba, kije pred časom dodobra pretresla Celje. To se zaradi tega še vedno ni umirilo. Mislim seveda na prihajajoče tujce -trgovce. Tudi ti ljudi v okolju, kamor prihajajo, močno razdelijo. Kupci seveda pričakujejo boljšo ponudbo, pestrejšo izbiro in zaradi konkurence tudi nižje cene. Zato v teh tujih trgovcih vidijo svoje prijatelje. Nasprotno je s trgovci. Tem taka konkurenca ni nič všeč. In če k temu prištejemo še različne interese skupnosti (ali vodstva skupnosti) v
katere taki tujci prihajajo, je zmeda še večja. Nekateri pravijo, da je vsaka taka napoved o prihodu konkurence čas, da domačini strnejo svoje vrste. Vendar ne tako, da takemu prihodu nasprotujejo, ampak da se prevetrijo in pripravijo na tak izziv. Korist od tega lahko imajo vsi. Veliko več koristi kot od tega, da opozarjajo na nekako nepravo konkurenco in na nepotrebnost še nadaljnjega širjenja prodajnih polic. Ko je Interspar prihajal v sosednje Celje, so trgovci vili roke, naredili pa (skorajda) nič. Sele ko so nov prodajni center odprli, so spoznali, da je šlo zares. In so se začeli na novo organizirati, bolj skrbeti za pestrejšo ponudbo, za različne akcije, da bi pritegnili kupce. Začeli so razmišljati celo o tem, da bi se nekatere trgovske organizacije, ki so
pred leti šle narazen, ponovno združile, da bi bile lažje kos novi konkurenci. Pa bi bilo gotovo bolje, da bi o tem mislili prej. V različnih okoljih so zadeve gotovo različne in stvari ne gre posploševati. Toda iz vsakega takega primera lahko gotovo vsakdo izlušči kaj zase.
Tako je torej s temi tujci. Ko jih potrebujemo, nam še kako pridejo prav. To se je v preteklosti že velikokrat potrjevalo. Ko pa mislimo, da so nam odveč, znajo nekateri to tudi jasno pokazati. Tudi grobo, kar nam gotovo ne more biti v čast. Še posebno ne, če se hkrati nekateri trepljajo po prsih, kot da smo nekaj več.
S tem, da so nam nekateri odveč, pa res ne kažemo, da smo mi nekaj več.
■ (k)

V Šoštanju je bila v petek seja sveta občine na kateri so sprejli tudi poslovnik
Ena razprava in dva ugovora
M
.w ________ .	<* i |Mr.v	' ' <i
V petek, 27. oktobra, je bila v Šoštanju deveta	nutek odloka o priglasitvi del in o soglasjih za
seja sveta občine Šoštanj. Na njej so sprejeli	posege v prostor občine Šoštanj; določili pečat
poslovnik o delu sveta, ki ureja organizacijo in	in štempiljko občine in slišali vrsto zanimivih
način dela sveta; ugotovili, da preneha mandat	pobud in vprašanj svetnikov. Zelo temeljiti pa
članu sveta Edu Vučini, ker opravka delo, ki ni združljivo s funkcijo svetnika; imenovali komisijo za prostor in okolje, za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov, volilno komisijo ter komisijo za izvensodno po-ravnavo sporov; spremenili pravilnik o plačah funkcionarjev in sejninah tako, da člani komisij ne bodo prejemali funkcionarskih dodatkov, sqj bi stroški tako šli v neskončno, ampak bodo za delo nagrajeni s sejnino; oskrbo v Vzgojno-varstvenem zavodu Šoštanj so podražili za 10 odstotkov, potrdili medobčinsko komisijo za pripravo predloga delitvene bilance (župan, predsednik in podpredsednik sveta so v njej); v obravnavo dali prve prostorske akte: os-

so bili tudi pri seznanjanju z aktivnostmi, ki potekajo ob pripravi rebalansa proračuna občine Šoštanj.
Poslovnik sveta občine Šoštanj Je sprejet!

imjmmmmmmmmmmmmmmmmm
•mMmmmmsm
Podražitev v šoštanjskih vrtcih
10 odstotkov več, a ne za vse neposredno
Po tistem, ko je ravnateljica Vzgojno-var-stvenega zavoda Šoštanj Martija Kuzman svetnikom podala obširno in temeljito razlago o tem, kako delujejo in kako se financirajo vrtci in argumentirala potrebo po predlagani 10 odstotni podražitvi, so predlog svetniki sprejeli. O pravilnosti take odločitve je dvomil le eden od njih, ki seje ob glasovanju vzdržal.
Oskrbnina v šoštanjskih vrtcih bo tako od 1.
novembra letos dražja za 10 odstotkov. Ta podražitev pa se ne bo, kot je razlagala ravnateljica, vsem staršem odrazila tudi v denarnicah. Neposredno jo bodo občutili samo tisti starši, ki zaradi visokih dohodkov sodijo v najvišji razred in že doslej plačujejo polno ceno oskrbe. Ti in teh je v Šoštanju okoli 30 odstotkov, bodo od 1. novembra čutili za 10 odstotkov več tudi na položnicah. Seveda pa se je oskrbnina za 10 odstotkov podražila tudi za druge otroke, le da te podražitve starši ne bodo čutili v svoji denarnici, razliko bo potrebno nadomestiti in najti v proračunu občine Šoštanj.
Preimenovanje ulic, trgov, ustanov ...
Najbrž bodo v prihodnjosti tudi v Šoštanju spremenili imena nekaterih ulic, trgov, ustanov, kot so to naredili v nekaterih drugih občinah. Občinski svet že ima pobudo o tem, podali pa so jo svetniki z liste SKD.
"Vsem nam je znano, da so v času komunistične euforije ideološki hlapci poskrbeli, da so izginila s hiš imena ulic, trgov in ustanov, ki so bila v ponos
Šoštanju. Vsaj upamo lahko, da je komunizem propadel, zato nas je lahko sram imen, ki so povezana z balkanstvom in krvavo revolucijo. Verjamemo, da je v nas ostalo vsaj nekaj poripadnost svojemu narodu. Tega se ne smemo sramovati, pač pa ta čut oživiti, kar smo za začetek dolžni storiti mi svetniki. Zato predlagamo, da občinski svet pripravi sklep, s katerim zadolžuje komisijo za
Edo Vučina ne bo več svetnik
Zaradi nezdružljivosti funkcije člana sveta občine Šoštanj z delom, ki ga opravlja, je prenehal mandat Edu Vučini, ki je bil v svet izvoljen z liste Zelenih. Svetnik ima pravico do vrnitve mandata v primeru prenehanja nezdružljivosti funkcije, ki bi nastala zaradi prezaposlitve ali spremembe zakona. Volilna komisija je začela postopek za imenovanje nadomestnega člana. Kdo bo, bo znano na prihodnji seji.
prostor in okolje, da pripravi celovit elaborat o preimenovanju. Primernih imen velikih žena in mož v Šoštanju ne manjka," so pisno obrazložili pobudo člani sveta SKD Šoštanj.
Prenovljeni prostori
Seja sveta občine Šoštanj je v petek prvič potekala v lepo prenovljeni sejni dvorani občine Šoštanj, v kateri so našli prostor tudi za govorniški oder. Vsaka
' % " <',' '. ; " . ■.. . v.
razprava se bo odslej, tako določa tudi poslovnik, lahko razvila le od tam. O vsaki točki bo svetnik lahko razpravljal le enkrat in o njej podal le dva ugovora.
V obravnavi so prvi osnutki prostorskih aktov
iiiiiKiimiiiiiiiilMiiiiiiiiKiii ss % mmn****u*****a*am*mm
O posegih v prostor željo odločati sami
Prvi prostorski akt, ki ga je občina Šoštanj dala v obravnavo, je osnutek odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno.
Z odlokom bodo določili vrsto, namen, največjo velikost, način izvedbe in postopek za pridobitev dovoljenja za objekte, ki se v občini Šoštanj smatrajo za pomožne objekte. Za te investitorjem, ki nameravajo graditi ali postaviti pomožni
objekt, ne bo potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja, ampak bo zadostovalo le dovoljenje za priglašena dela upravnega organa za okolje in prostor.
Z drugim prostorskim aktom, ki je bil kot osnutek predstavljen svetu, želijo v Šoštanju zagotoviti nekakšen "varnostni ventil", s katerim bi imeli vpliv na izdajanje odločb za posege v prostor v času, ko veljajo še odloki občine Velenje. Pri
pripravi osnutka odloka o soglasjih občine Šoštanj za posege v prostor, so imeli predlagatelji v mislih možnost, da bi se lastniki v skladu z odloki, ki so še v veljavi, odločali za posege v prostor, ki bi v Šoštanju ovirali kasnejšo izvedbo prostorkih interesov. Akt bo, preden bodo o njem odločali, poslan v presojo upravnim organom v Velenju, so na seji posebej poudarili.
Pobude in vprašanja svetnikov
Najživahnejši del je vedno na koncu
Med najbolj zanimive točke vsake seje, tudi seje sveta občine Šoštanj, sodijo vprašanja in pobude članov. Skozi ta vprašanja in pobude se da zaznati kaj je tisto, kar občane Šoštanja moti, kaj jih zanima in kaj bi si želeli.
Pobud in vprašanj tudi na zadnji seji ni manjkalo.
Rajko Zaleznik (SDSS) je opozoril na grb občine Šoštanj, ki ga imajo nekateri Šoštanjčani na registrskih tablicah osebnih vozil, pa ga uradno še ne bi smeli imeti. Ob registraciji osebnih vozil imajo na voljo dve možnosti: bodisi, da se odločijo za grb občine Celje, bodisi za grb občine Velenje. Ze prihodnje leto pa bi radi na registrskih označbah legalno uporabljali grb občine Šoštanj. Rad bi, kot je rekel, da se v Šoštanju uredi tudi avtobusni prevoz otrok iz šol. Prav bi bilo, da bi jih avtobusni prevoznik, "pobral" pred šolo, ki jo obiskujejo. Ker se bližajo božično-novoletni prazniki, bi želel, da jih Šoštanj pričaka in preživi praznično okrašen, za kar bi potrebovali določena sredstva.
Anton Skornšek (SKD) se je pozanimal, kako je z uresničevanjem financiranja političnih strank v Šoštanju, obenem pa opozoril na problem javnega reda in miru v Šoštanju in na slabo javno razsvetljavo.
Rudi Satler (DeSus) je predlagal, da svet občine Šoštanj prične postopek za imenovanje sekretarja sveta, ki ga predvideva statut in postopek za izvolitev nadzornega odbora. V imenu društva upokojencev je podal pobudo za ureditev balinarskega prostora. Predlagal je tudi lokacijo ob rokometnem igrišču v Šoštanju, kar ne bi na noben način kazilo okolja.
Milojka Plamberger (ZLSD) je najprej pojasnila, da so se o prevozu otrok iz šol proti domu v občinskem svetu že pogovarjali, o tem je bilo postavljeno tudi vprašanje in da se tudi njej zdi smislno in primerno, da bi avtobusni prevozniki otroke "pobrali" pred šolo, ko končajo s poukom. Ker je v Šoštanju veliko dreves s suhimi vejami je predlagala, da jih odstranijo. Še enkrat je izrazila staro željo Šoštanjčanov, da bi poročni obred bilo mogoče opraviti tudi v Šoštanju.
Milan Kopušar (LDS) je dal pobudo za spremembo 8. člena statuta občine Šoštanj v tem smislu, da bi krajevne skupnosti ostale pravne
osebe, obenem pa predlagal, da se s poslovnikom opredeli delo statutarne komisije, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. Ker poslovnik o delu sveta v 47. členu govori o tem, d a svetnik sme razpravljati samo za govorniškim pultom, bi se mu zdelo prav, kot je rekel, da tako ravna tudi predsednik sveta, kadar razpravlja. Želeli pa bi tudi, da se na otroškem igrišču, tistem v bližini osnovne šole Biba Roeck, popravijo igrala. v Anton Ocvirk (SKD) je svetu prenesel željo Šoštanjčanov, ki jesen življenja preživljajo v Domu za varstvo odraslih v Velenju, da bi dom postavili v Šoštanju.
Marjan Vrtačnik (neodvisni) je ob tistem, ko je dve pobudi oddal pisno že na začetku seje (da razrešijo predsednika statutarne komisije in predlagajo nadomestnega člana ter, da se pripravi rebalans proračuna za leto 1995, o čemer je bila na tej seji tudi široka razprava, v kateri so sprejeli rokovnik in usmeritve), predlagal, da je treba narediti vse za ohranitev Pustega gradu. Ta je danes nevaren, ogroža okolico in je tik na tem, da se sesuje sam vase. Pridružil se je tistim, ki so govorili o neurejeni javni razsvetljavi v Šoštanju in svetu nakazal možnost, da bi v Šoštanj "pripeljali" gostinsko šolo, s čimer bi, kot je rekel, uresničili program Zelenih. Tukaj gaje sekretar občine Šoštanj Peter Rezman (Zeleni) sicer popravil, da so Zeleni govorili o gimnaziji, vendar je svetnik Vrtačnik ostal trden v prepričanju, da bi bilo že dovlj, če bi bila v Šoštanju vsaj kakšna šola za mlade.
Peter Radoja (SDSS) je opozoril, da poslovnik, ki je bil sprejet na isti seji, v 20. členu določa, kakšne so lahko javne izjave za medije in kdo jih lahko v imenu sveta daje in tega bi se bilo treba držati. Tako se ne bi zgodilo, kot se je ob obravnavi pobude za nov datum občinskega praznika, ko je v nekaterih medijih prišlo do napačnih razlag. Rekel je, da ob obravnavi pobude niso niti enkrat rekli, da je bivši praznik občine (8. oktober, op. pisca) ideološko obarvan, ampak so rekli, da bi bil nov (30. september, op. pisca) ideološko neobarvan. Obenem je izrazil željo, da bi bilo v občinskih prostorih na vsaj enem mestu vidno zapisano, kakšen je delovni čas občine.
■ Milena Krstič - Planine
Novo predstavništvo Zavarovalnice Maribor
i	fc 'A % SS. % % '//, žž VA % % % % % % « 35
i fc žž % % % 4ž % % % % J
i. % %%%%%% Sž %%
Za varnejša danes in Jutri
Zavarovalnica Maribor bo kmalu sklenila peto leto, odkar je začela poslovati kot delniška družba v pogojih tržne konkurence. Ta jih je tudi "prepričala", da so pretekli četrtek odprli novo, sodobno urejeno predstavništvo v večnamenski Vegradovi poslovni zgradbi v Starem Velenju.
Na otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležilo precej pos-
lovnih partnerjev, vodilnih delavcev Zavarovalnice Maribor in župana Velenja in Šoštanja Srečko Meh ter Bogdan Menih, so povedali, da je to korak več k zagotavljanju zanesljivega in učinkovitega zavarovalniškega servisa občanom Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Zagotovo je to še ena od pridobitev mestne občine Velenje, kar je v
otvoritvenem govoru poudaril tudi Srečko Meh, ki hkrati pomeni tudi zdravo konkurenco. V nadaljevanju je prisotnim predstavil nekaj zadnjih uspehov v Velenju -mestu	priložnosti.
Zavarovalniško hišo je predstavil direktor Drago Cotar: 'V slabih petih letih smo, opirajoč se na tradicijo, izkušnje, znanje in zaupanje naših
zavarovancev ter poslovnih partnerjev, ob precejšnji konkurenci uspeli postati vseslovenska zavarovalna hiša, kljub morda ponesrečenemu imenu. Poleg drugega se ponašamo z največjim zajetjem vseh osebnih zavarovanj v Sloveniji, vsak drugi Slovenec, ki ima to polico, ima našo...".
■ bš
Prostori novega predstavništva so
smo se
prostorni in lepi, v kar prepričali na otvoritvi.
		AKTUALNO	................................ ........................... ,.
			
Kako smo jo davkoplačevalci "odnesli" pri dohodnini za leto 1994?
.........................'aiitit<itt>iii>i(i!itii»i><<t>>i>tti<<iiii»iaiiii»Bi>iia<ii>i>iiiifaii
Rekorder je doplačal deset milijončkov
Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so že naredili letošnji obračun v zvezi z dohodnino za leto 1994. Tokrat so s prvimi odločbami močno pohiteli, saj so bile te zunaj, med davkoplačevalci, že v aprilu. Samo mesec po zadnjem dnevu, do katerega jih je bilo treba oddati torej.
Kakšen pa je ta obračun in kaj zanimivega je pokazal? To vprašanje nas je vodilo do direktorice Uprave za javne prihodke v mestni občini Velenje DARINKE MRAVLJAK.
*	So na področju, ki ga izpostava pokriva, davkoplačevalci izpolnili obveznosti in oddali napovedi tako, kot predvideva zakon, ali je bilo tudi kaj zamudnikov in tistih, ki so stvar spregledali?
Darinka Mravljak: "Letošnje leto je boljše, kot so bila pretekla leta. Od vseh zavezancev je napoved za dohodnino oddalo 24.045 zavezancev. Na poziv je bilo oddanih 647 napovedi, 286 zavezancev pa napovedi ni oddalo, vendar smo tudi tem dohodnino odmerili po kontrolnih podatkih, kijih izpostava ima."
*	Kako boste ali pa ste že ukrepali v teh primerih?
Darinka Mravljak: "Tako zamudniki kot tisti, ki napovedi
sploh niso oddali, so predlagani v postopek sodniku za prekrške."
*	So odločbe o odmeri dohodnine dobili že vsi?
Darinka Mravljak: "Samo 75 odločb je prišlo še danes zjutraj (v
četrtek, 26. oktobra) iz Ljubljane, te bomo naslovnikom takoj poslali. Potem pa čakamo samo še na dve odločbi za samostojna podjetnika - posameznika, ki sta v inšpekcijskem pregledu. Zagotovo pa bosta*odločbi prispeli do 31. oktobra, kot predvideva zakon."
*	Kaj pa zneski, je bilo več vračil ali več doplačil?
Darinka Mravljak: "Od vseh odmernjenih odločb je bilo
17.062vračilvskupnem znesku 267.561.107 tolarjev; 4863 davčnih zavezancev pa je skupaj doplačalo 185.078.677 tolaijev. 1560 je odločb z odmero 0, kar pomeni, da zavezanci niso niti doplačali niti dobili vrnjeno. 907 odločb pa je bilo takih, kjer so se zneski gibali do 1000 tolaijev na eno ali drugo stran. Ti zavezanci teh zneskov, kot predvideva zakon, niso dobili vrnjenih in jim jih tudi ni bilo treba poravnati."
*	So imeli tudi plačniki možnost, da razliko poravnajo na več obrokov oziroma ste kakšnemu davkoplačevalcu razliko v dohodnini tudi odpisali?
Darinka Mravljak: "Prejeli smo 339 vlog, za obračno odplačilo 267, za delni odpis 2 in za odpis 70. Za odpis so kriteriji zelo strogi in odpisali smo samo 16 razlik, za obročno odplačilo pa smo pozitivno rešili 233 vlog."
Modna konfekcija Elkroj
V	tretje še boljši
V	nazarskem Elkroju so spet zadovoljni, pravzaprav ponosni. Prejšnji teden so uspešno prestali že tretjo preverjanje in presojo upravičenosti certifikata ISO 9001. To priznanje so prejeli lani aprila, po treh preverjanjih pa ugotavljajo, da je vsako strožje in da so kriteriji presojevalcev vsakič ostrejši. Kljub temu so bili prejšnji teden deležni manj pripomb kot pri prejšnjih, zopet pa veliko koristnih nasvetov in napotkov, ki jih seveda vselej z vso resnostjo upoštevajo in napake do naslednje presoje odpravijo.
Pri tem so se domislili zanimive in zlasti poučne primerjave. Deset zapovedi večina pozna in če bi se po njih ravnali, bi bilo že skoraj "rajsko". Torej, če bi v Elkroju vsak na svojem področju upošteval jasno določena pravila in merila, problemov ne bi bilo. Razen tistih, kijih "povzroča" država in so proti njim brez močL
■/P
Svet
VZG0JN0-VARSTVENEGA ZAVODA ŠOŠTANJ
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Statutom WZ, ter imeti:
-	pet let delovnih izkušenj, od tega 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
-	organizacijske in strokovne sposobnosti,
-	uspešno dosedanje delo.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje s pričetkom 1 .januarja 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: VVZ ŠOŠTANJ, Koroška 13 s pripisom "za razpis".
Prijavi predložite še VIZIJO ZAVODA.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
*	Kaj pa občani so se pogosto pritoževali zaradi odločb oziroma odmer?
Darinka MravUak: "Bile so tudi pritožbe, 235 ji je bilo, nekatere utemeljene, nekatere pa tudi takšne, kjer se ne da pomagati. Na prvi stopnji smo rešili 133 pritožb zaradi napak, ki so se zgodile pri vnašanju podatkov. Te napake lahko prvostopenjski organ popravi. Ostale pritožbe smo poslali na drugostopenjski organ, kjer pa bodo skoraj zanesljivo rešene negativno. Zavezanci so se v njih večinoma protoževali, ker po 31. marcu niso mogli več popravljati podatkov v njih, tistih, ki se nanašajo na vzdrževane družinske člane. Če jih zavezanec ne vpiše do 31. marca, do takrat, ko ima zakonski rok za vložitev napovedi, jih po tem roku ne more več vpisati in tem zavezancem tudi mi ne moremo pozitivno rešiti pritožbe. Veliko protožb so vložili invalidi 3. kategorije, ki prejemajo precej visoka nadomestila, akontacijo dohodnine pa jim Invalidsko-pokojninski zavod obračunava po najnižji stopnji, 17-odstotni. Ko se seštejejo vsi prejemki, ki jih tak zavezanec ima, pa pridejo v višjo stopnjo in zato plačujejo ti zavezanci zelo visoka doplačila dohodnine. Za to pa ni kriv davčni organ. O tem se bodo morali dogovoriti izplačevalci plač in Invalidsko-pokojninski zavod. Vsem tem pa smo omogočili obročno odplačilo."
*	Je skrivnost najvišji znesek, ki ga je moral poravnati davkoplačevalec v Velenju?
Darinka Mravljak: "Najvišji znesek doplačila dohodnine za samostojnega podjetnika-posameznika je bil za lansko leto 10.030.669 tolarjev. Občan kot občan pa je plačal največ 1.339.620 tolaijev."
*	Za kakšno delo oziroma za kakšno področje dejavnosti je šlo?
Darinka Mravljak: "Za proizvodno dejavnost, plastiko."
*	Zakonodaja zahteva, da občani račune, s katerimi
uvey avljamo olajšave, hranimo še dve leti po oddani napovedi dohodnine. To je potrebno zaradi morebitnih preveijanj resničnosti uveljavitve olajšav. Ste v Velenju opravili kakšno kontrolo in če ste, kako se jcflztekla?
Darinka Mravljak: "Kontrolo opravimo že v referatu. Ta je bila letos zelo obsežna, 15.050 zaveznacev smo prekontrolirali predno smo pošali diskete za odmero v Ljubljano. Kontrolirali smo predvsem družinske člane in nenapovedane prejemke družinskih članov. V inšpekcijskem pregledu olajšav po 9. členu Zakona o dohodnini, po računih torej, pa smo opravili 213 kontrol. Zaveznaci še vedno vpisujejo račune, ki ne gredo v olajšave. Največ je bilo takih, ki so imeli veliko olajšav, visoke zneske, pa je vseeno bilo tistih olajšav, ki so prišle v poštev, zadosti, tako da ni bilo lažnih podatkov."
* Kaj bi še lahko rekli, pa niste, ker niste bili vprašani?
Darinka Mravljak: "Še enkrat bi opozorila zavezance, naj se ne razburjajo pri nas, ker nismo pravi naslov. Pa so nas ljudje vseeno krivili zaradi visokih doplačil. Veliko je bilo staršev, ki niso vpisali lastnih sredstev otrok, ki znižujejo olajšavo. Ker imamo tudi te podatke, to kaj hitro ugotovimo. Kaj je posledica? Obnova postopka. V to je šlo 600 zavezancev. Davek bodo plačali vseeno, pa še k sodniku za prekrške gredo. Darinka Mravljak: "Za pravilno Letos smo prvič predlagali v kaznovanje tudi izpolnjeno napoved so odgovorn/pravne osebe, 12 jih je bilo v Velenju, ki do 31. januaija zavezanci sami." niso posredovali podatkov o osebnih prejemkih Agenciji za plačilni promet.
Pazljivi pa naj bodo v bodoče tudi tisti zavezanci, ki dajejo izpolnjevati napovedi za dohodnino raznim svetovalcem ali prijateljem, da bodo ti v napoved vpisali vse podatke. Letos je bilo namreč zelo veliko zavezancev, ki jim v svetovalnih centrih niso vpisali družinskih članov. Potem pa so ti isti svetovalci v imenu zavezancev pisali celo pritožbe in želeli svoje napake prevaliti prvič na zavezanca, drugič pa na davčni organ. S tem so posameznemu zavezancu povzročili še dodatne stroške, saj te pritožbe nimajo nobene zakonske podlage in bodo vse zavrnjene kot neutemeljene."
■ Milena Krstič - Planine
Na Andraaoškem zavodu Ljudske univerze zadovoljni z vpisom
Po nekajletnem odmoru spet osnovna šola za odrasle
Na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje so za šolsko leto 1995/96 razpisali množico izobraževalnih oblik. Mnoge od njih že potekajo, za mnoge pa računajo, da jih bodo v tem šolskem letu še lahko izvedli.
Ena izmed pozitivnih zanimivosti, kot pravi direktor Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Jože Groznik, je začetek delovanja osnovne šole za odrasle. Po nekajletnem odmoru jim je namreč spet uspelo zbrati primerno število udeležencev. S tem je dana možnost tistim, ki želijo, da pridobijo manjkajočo osnovnošolsko izobrazbo. "Gre seveda predvsem za manjkajoči 7. in 8. razred," pravi Jože Groznik. Uspelo jim je, ne s posebno velikim številom, pa vendarle z dovolj velikim, tudi s 1. letnikom ekonomske šole. Ob tem imajo tudi 3. letnik te šole. Zbrati jim je uspelo tudi primerno število kandidatov za obiskovanje prekvalifikacijskega programa za pridobitev poklica prodajalec, nadalujejo že začeto izobraževanje za pridobitev poklica trgovinski poslovodja, zbirajo pa tudi že kandidate za skupino, ki bo nadaljevala delo.
V Velenju je začel z delom tudi 2. semester 1. letnika višje ekonomsko-komer-cialne šole, ki deluje v sklopu Ekonomsko-poslovne fakultete iz Maribora. 'V drugi semester je vpisanih več kot 120 kandidatov. Ob tem naj povem, da prihaja k nam na predavanja, pa tudi na izpite, veliko kandidatov iz drugih delov Slovenije, tako da je tudi to ena izmed oblik promocije našega mesta."
Tudi na področju jezikovnih izobraževanj je obseg vpisa in začetnih oblik v okviru pričakovanj. Kandidati se lahko učijo, kot so na Ljudski univerzi načrtovali, nemščino, angleščino in italijanščino. Ni pa
bilo dovolj zanimanja za francoščino, kar pa še ne pomeni, daje ne bo.
Nadljujejo s programi za pridobitev izobrazbe oziroma usposobljenosti za računovodje, s celotnim področjem varstva pri delu, začeli pa so z jezikovnim izobraževanjem otrok in nekaj splošno-izo-braževalnimi oblikami, kot so šivanje in krojenje, zbirajo pa še prijave za vrsto drugih. "Skupaj s Centrom za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Velenje bomo konec novembra in v decembru izvajali usposobitveni program za opravljnja del trgovinskega poslovodja. Vanj se lahko vključijo tisti, ki so že končali 5. zahtevnostno stopnjo izobraževanja. V dokaj kratkem času lahko pridobijo danes zelo iskano usposobljenost za vodenje trgovine."
Tisti, ki še nimajo slovenskega državljanstva in ga želijo pridobiti z izpolnjevanjem pogoja znanja jezika, so trenutno v velikih težavah. Tisti, ki so jezik že obvladali, so ta izpit naredili brez posebnih težav in so se v izobraževanje vključili že v začetku. Zdaj prihajajo tisti, katerih splošni izobrazbeni nivo je skromen. Izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika pa je zelo zahteven. Tako ni čudno, da je delež uspešnosti pri tem izpitu izredno nizek. Na zadnjem, h kateremu je pristopilo 13 kandidatov, sta izpit uspešno opravila le dva. Ta trend se še slabša. "To kaže na izredno nizko izobrazbeno strukturo v našem prostoru, kjer seje včasih z navideznimi kvalifikacijami zamegljevalo dejstvo, da so ljudje slabo
pismeni. Večina teh, ki zdaj pristopajo k opravljanju izpita iz aktivnega znanja slovenščine, ima v poprečju 4 razrede osnovne šole. Razumljivo je, da tak človek ni v stanju niti v svojem maternem jeziku napisati dopisnice svoji mami, kako bo po-tem v slovenskem jeziku napisal enostran-ski tekst na temo, ki jo izpit zahteva? Zbranih imamo že precej oseb, ki se zani majo za 160-urni tečaj slovenskega jezika, Namenjen je tistim, ki si želijo znanje slovenskega jezika izpopolniti na po-dročju pisnega sporočanja. Načrtujemo, da bomo s tečajem začeli v začetku deceni' bra."
Ko Jože Groznik pravi pričakujem, misl pri tem na to, da se v izobraževalne oblike prijavi veliko število ljudi in ta podatek jf tisti, s čimer optimistično čakajo vsako novo šolsko leto. Potem pa so včasih nekoliko razočarani. "Naj povem za ilustracijo: v zadnjem času je udeležba na začetku posameznih izobraževalnih oblik nižja od polovice prijavljenih. To kaže, da se ljudje sicer želijo izobraževati, nt zberejo pa dovolj volje in motiva, da bi s< kasneje odpovedali delu svojega prostega časa in delu sredstev. Trudimo se, da bi bil s cenami dostopni slehernemu občanu. Naše izobraževalne oblike so cenovno nižje kot kjerkoli drugje v Sloveniji," pravi Jože Groznik.
■ Milena Krstič - Planine
novembra 1995
« S
M
■H
Upravna enota Mozirje
^ v. k* k % * % -a 9 a a to a & % n & & a	ra n a & a*
Zorali so brazdo za tvorno sodelovanje
Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije je po ustreznem postopku pred nedavnim dala pozitivno mnenje k pravilniku o organiziranosti Upravne enote Mozirje in sistemizaciji delovnih mest. Upravna enota ima štiri oddelke, delovna mesta njihovih vodij so končno tudi zasedena, sicer pa načelnik Darko Repenšek pravi: "V začetku delovanja naše enote in nove lokalne samouprave je bilo nekaj manjših nesporazumov zaradi neopredeljenih pristojnosti. Čas je minil, zadeve so utečene in lahko trdim, da smo v tem obdobju zorali brazdo za normalno delo in sodelovanje s petimi občinami."
Niso prisotni le na sedežu
Začetne pripombe, da se upravna enota umika iz sedežev bivših krajevnih skupnosti, niso bile na mestu. Enota ima pet izpostav, predvsem oddelka za upravne in notranje zadeve, to so seveda krajevni uradi v Solčavi, Lučah, Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji in na Ljubnem. Seveda nenehno vodijo statistiko prisotnosti občanov na krajevnih uradih in na sedežu upravne enote, gre seveda za preglednico števila tistih opravil, ki bi jih občani lahko uredili na krajevnih uradih. V devetih mesecih je tako 40,8 odstotka občanov urejalo zadeve na krajevnih uradih, 59,2 odstotka pa na sedežu upravne enote. "To pomeni, daje naša prisotnost po krajih upravičena in zadovoljiva, prav tako število dni, ko so naši delavci prisotni na krajevnih uradih; z 21,8 odstotka je delno sporna samo Rečica ob Savinji, saj je ob tako nizkem odstotku vprašljiva smiselnost tega krajevnega urada. Na sosvetu načelnika upravne enote, to je posvetovalni organ, smo slišali veliko ugodnih mnenj, največje zadovoljstvo zame pa je, da nisem slišal pripomb na našo prisotnost in delo," pravi Darko Repenšek.
Zapuščinska razprava
Jesen v Zgornji Savinjski dolini bo zaznamovala tudi delitvena bilanca, pri čemer ima določene naloge tudi upravna enota. Tako je že pred časom poskrbela za celoten popis premoženja bivše skupne občine Mozirje. "Izjemno zajetne spise smo pridobili na sodišču in jih v celoti posredovali le občini Mozirje, ostalim štirim pa le izvlečke. Upravna enota se bo poslej v delitveno bilanco vključevala le v okviru svojih pristojnosti, nujno pa bo treba v to zapuščinsko razpravo vključiti sklad stavbnih zemljišč in stanovanjsko službo pri JP Komunala Mozirje, saj obe službi razpolagata s
popolnimi podatki o premoženju, ki bo tudi predmet delitve," pravi načelnik upravne enote.
"Nismo gospodarji s prostorom"
"Na sosvetu smo se pogovaijali tudi o prostorskih planskih dokumentih. Pri tem moram posebej poudariti, da upravna enota ne gospodari s prostorom Zgornje Savinjske doline, ampak je samo izvajalec odlokov, ki jih sprejmejo občine.
Dejstvo je, da še nobena od občin ni sprejela prostorskih izvedbenih aktov, ki so osnova za vodenje upravnih postopkov pred
izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Mi občanom lahko pomagamo le v okviru naših pristojnosti, trenutno predvsem na podlagi dokumentov, ki jih je sprejela bivša skupna občina in so še veljavni.
Vsem občinam smo že dali pobudo, da čim prej sprejmemjo prostorske in ureditvene plane, ki bodo podlaga za vodenje upravnih postopkov glede vseh posegov v prostor. Nič nimam proti, če občine dobijo pooblastila za izdajo lokacijskih, gradbenih in upravnih dovoljenj, v celoti pa še enkrat zavračam trditve, da mi gospodarimo s prostorom, saj je urejanje prostora po zakonu izvirna pristojnost občine" je odločen Darko Repenšek.
"Zunanja" dejavnost enote
Ob vseh teh in drugih nalogah ima upravna enota stalne stike s številnimi državnimi ustanovami. Trenutno predvsem z Ministrstvom za notranje zadeve. To velja zlasti za problematiko Pavličevega sedla in v zvezi z njim bo dolino v kratkem obiskal državni sekretar mag.Slavko Debelak, da bi vodstvom občin pojasnil kako daleč je vse skupaj, dobrodošla pa je pobuda lučkega župana, da bi na to srečanje povabili tudi slovenskega konzula v Celovcu Jožeta Jeraja, predstavnike direkcije za ceste in druge.
V	sklopu teh prizadevanj je za vse občane zelo zanimiva pobuda, da bi odprli tehnično-pregledni center za osebna vozila, mogoče tudi za tovorna. Zadeva je v teku in vsi občani smejo upati na ugoden razplet.
Cesta Ljubno-Luče
V	tem trenutku je nadaljevanje gradnje te ceste gotovo najbolj žgoča stvar v dolini, zlasti v njenem zgornjem delu. Ljudje so spet ogorčeni, saj vnovičnega izigravanja vsaj po tihem vendarle niso pričakovali. Upravna enota je izdala dve odločbi: za izvedbo sanacijskih del za opravo najbolj kritičnih mest in odločbo za pripravljalna dela na drugi etapi. "Storili smo torej vse, da dela lahko nadaljujejo in lahko koristijo sredstva, ki so zagotovljena v letošnjem državnem proračunu.
Hočemo notarsko službo
Občani večinoma že vedo, da je notar iz Velenja Avgust Ribič v Mozirju vsako sredo popoldne, vendar je to premalo, zato si občine in upravne enote prizadevajo, da bi njegovo prisotnost zagotovila še kje drugje. Žal zaenkrat to ni možno, dolge vrste pred njegovo pisarno pa želje občanov zanesljivo potrjujejo. "Protesti občanov so upravičeni, zato sem prepričan, da bi bila stalna notarska služba na področju naše upravne enote več kot potrebna in smiselna, pravi načelnik Upravne enote Moziije Darko Repenšek, kije pogovor sklenil z ugotovitvijo, da so pogoji za korektno sodelovanje med občinami in upravno enoto zagotovljeni. "Zadnji čas je za spoznanje, da vsi delamo za neše okolje in za naše ljudi, saj jim lahko le družno in v skladu z našimi pristojnostmi pomagamo za lepši jutri."
■/P
Pogovor s predsednikom sveta občine Žalec Francem Žolnirjem
'//. M V/ V,	M W O?	/V. «- C. V. m	J, ',, 'S, M « W	« « M U. «,. //. ,, f,	.. ■„ ...	U ,,	...	,,	... „. „	..... ...	,,	..................................,, .. .. . ... ,, .. ...............................................
» a 88 * ®
\	9. v % n n

\ v. a v ■//. v, v.'/* w & K t.*.'/,. na y/. .
ž 38 % » X Vt JU t
i & # '4 % % % K % #
"Ni le središče, obstaja tudi podeželje!"
Težave pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, krčenje denarja za potrebe RK in Športne zveze, "čistke" pri imenovanju ravnateljev šol,... ■ teme, ki so "vrgle" v širši javnosti slabo luč na delo sveta Občine Žalec. Seveda ta ni "obsijala" vseh svetnikov, ampak predvsem svetnike iz strank slovenske pomladi in samega predsednika Franca Žolnirja. Zato smo se povabili na obisk in mu ob tej priložnosti glede aktualnih tem postavili nekaj vprašanj.
Kako bi ocenili dosedanje delo sveta Občine Žalec?
Franc Žolnir: "Ocenjujem ga kot kar uspešnega. Z lahkoto smo sprejeli statut občine, začasen poslovnik, imenovali vse odbore, komisije pri svetu, pravilnike in še kaj. Logično je, da so v 36 članskemu svetu možna različna mnenja in predlogi, in da jih je treba na seji uskladiti."
Ste pri tem mislili na težave pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna?
Franc Žolnir: "Tudi. Po mojem mnenju seje priprava proračuna preveč zavlekla. Mi smo že v mesecu februarju z županom razpravlj ali o tem, daje treba predlog proračuna čimprej pripraviti. Vendar je to trajalo do meseca julija, ko smo prišli do predloga proračuna. Ob obravnavi pa smo seveda imele stranke slovenske pomladi pripombe na določene postavke proračuna. Menili smo namreč, da smo dolžni volilcem dati v proračun nekaj novega, da ne moremo "zapravljati" proračunskega denarja na star način, ampak je potrebno morda kje kaj prihraniti in ta denar nameniti za kaj takšnega, kar proračun ni predvideval. Vsa zadevaje bila po moje v sredstvih javnega obveščanja preveč napihnjena. Sloje namreč le za 11 amandmajev k proračunu, kjer smo predlagali drugačno razporeditev sredstev (glede kulturnega centra v Žalcu - tu je šlo le za 3 milijone tolarjev, ki jih nismo vzeli kulturi, kot so se nekateri razpisali, ampak smo jih namenili za ljudsko kulturo; torej za kulturo v krajih izven središča občine; šport - tudi tu smo menili, daje potrebno financirati šport izven Žalca. Podobno je tudi z drugimi zadevami. Zapletlo seje pravzaprav takrat, ko je župan ocenil, da proračun ni takšen, kot ga je predlagal. Zlasti ga je motilo, da smo v 15. členu izpustili besedilo, kije določal, da lahko župan med letom spreminja postavke proračuna, če tako kažejo potrebe. Mi pa trdimo, daje treba vse to obravnavati in sprejemati v svetu. Župan je nato grozil z ustavnim sporom. Kasneje se je izkazalo, da te potrebe ni. Mi smo na seji 10. julija, ko smo sprejemali proračun, povedali, če župan sodi, da so sredstva že porabljena, naj takoj predloži rebalans, pri katerem bomo upoštevali denar, ki je že bil porabljen. Na septembrski seji je točno tako vse skupaj tudi izpadlo. Kar je bilo porabljeno, ne moremo deliti, ostala sredstva pa se delijo tako kot so predvidevali amandmaji."
Zupan seje predvsem skliceval na zakonitost.
Franc Žolnir: "Trdim, da ni nič nezakonitega, če mi upoštevamo tisto, kar je že bilo porabljeno. Kar pa ni, je samo svet pristojen, da pripravi in sprejme predlog proračuna."
Problematika delitve denarja med RK in Karitasom, glede športa,... je še vedno aktualna?
Franc Žolnir:" Je, vendar moram povedati, da smo vztrajali pri delitvi denarja med RK in Karitas, ker menimo, da slednji opravlja enako dejavnost kot RK. Težava je bolj ta, da je 3 milijon 100 tisoč tolarjev, kolikor je bilo za to predvidenih, malo denarja. Vse kaže, da naj bi republika namenila občini Žalec še približno 150 milijonov tolarjev. Pri rebalansu, o katerem bomo govorili na seji sveta 9. novembra, bom predlagal, da damo za človekoljubne namene več denarja. Obe organizaciji to zaslužita. Očitkov, ki jih sedaj slišimo, ne moremo sprejemati tudi glede "čist" pri imenovanju ravnateljev šol v občini Žalec. S tem, kar zahtevajo nekateri (obrazložitev), pa menim, lahko kateremu naredimo več škode kot kaj drugega."
Stranke slovenske pomladi ste v svetu v večini in usklajevanje je...
Franc Žolnir: "Te imamo 19, ostale stranke pa 17 svetnikov. Moram reči, da večino zadev rešujemo tudi z ostalimi strankami sporazumno. Problem je trenutno pri skladu podjetništva in obrti v Žalcu. Tu nismo bili enotni, koga iz odbora. Zgodilo se je namreč, da je bil eden preveč imenovan."
Stranke slovenske pomladi se zavzemate za delitev občine Žalec na več
manjših ne glede na to, da se občani na referendumu za takšno obliko organiziranosti niso odločili.
Franc Žolnir: "Ta pobuda je zelo aktualna še danes. Dejstvo je, da je občina velika, da ima 39.500 prebivalcev in je največja, razen 10 mestnih, v Sloveniji. Zato ima tudi 36 svetnikov. Sodim, da je upravljanje s tako veliko občino težavno, ker so problemi nasprotujoči in župan vsega ne more obvladati. Zaradi tega in glede na to, da so včasih že bile občine Braslovče, Vransko, Polzela, Prebold, je ta ideja vredna podpore. Ljudje se na referendumu niso odločili
Franc Žolnir: "Ocenjujem, da se našim volilcem do sedaj še nismo izneverili."
tako zato, ker niso slišali odgovora na vprašanje, s kakšnim dohodkom bo razpolagala nova občina. Sedaj imamo te podatke. Za Prebold se bo letos zbralo iz davkov, ki ostajajo občini, 220 milijonov tolaijev in s temi sredstvi bi lahko ta občina razpolagala, če bi bila samostojna." Kje vidite najtrši oreh pri delovanju sveta? Franc Žolnir: "Skoraj ga ne vidim. Morda pri sprejemanju rebalansa plana. Tam, kjer je denar, so težave takoj tu. Kraji izven središča občine še vedno čutijo, da so malo zapostavljeni in seveda bo to vprašanje prisotno pri razdelitvi rebalansa. Težava pa je tudi ta, da letos občina Žalec ne bo dobila približno 150 milijonov tolarjev iz naslova spremembe namembnosti zemljišča za avtocesto, ampak šele prihodnje leto. Ta denar pa je bil predviden v letošnjem proračunu."
Katerim področjem življenja in dela vaših občanov boste svetniki morali v prihodnje nameniti več pozornosti?
Franc Žolnir: "Odlagališču odpadkov, sanaciji odlagališča v Ložnici ter čistilnih naprav v Kasazih in kanalizaciji v dolini. To bodo zagotovo naloge, ki bodo teijale veliko denaija."
Za konec morda še to. Je ob vsem tem, kar ste povedali, ocena, da se doslej še niste izneverili vašim volilcem na mestu?
Franc Žolnir: 'To poskušam vselej storiti, ker sem mož dejanj in ne besed. In trdim, da moramo bolj pravično deliti ta občinski denar, ga bolj gospodarno porabiti. Ne smemo pozabiti, da imamo še danes naselja, ki nimajo ceste,prevozne z avtomobilom, da imamo zaselke, kjer ljudje uporabljajo kapnico. Sodim, da so to prednostne naloge in zaradi teh želimo na nekaterih področjih prihraniti kakšen tolar in ga nameniti za te zadeve. Občanom po vsej dolini moramo zagotavljati, kolikor se le da, enake pogoje za delo in življenje."
(tp)
Mnenja in odmevi
Ko so politiki botri
V prejšnji številki Našega časa smo zapisali, da bomo objavili besedilo, ki ga je novinar Brane Piano objavil v dnevniku Republik, in v katerem govori o sredstvih, ki so bila v letošnjem proračunu občine Velenje namenjena Radiu Velenje. Besedilo namreč zanimivo odstira nekatera predvolilna dogajanja v velenjski občini. Da pa bo besedilo bolj jasno, še mi dodajmo par besed.
Doslej pač ni bila naša navada, da bi razgrinjali svoje probleme, posebno tiste, ki so se nam dogajali v preteklem desetletju.
Naš čas in radio sta bila včasih odvisna od kolektivne naročnine in občinske dotacije. Pa ne zato, ker bi drugače ne zmogla preživeti, ampak zato, ker je oblast tako lažje kontrolirala njuno delovanje. Ta naročnina, ki jo je določal SZDL in ta dotacija, pa je v preteklem desetletju, ko smo se v naši družbi začeli otepati s kopico problemov, postala tako skromna, da v obdobju skoraj desetih let oba medija nista bila sposobna zag-
Velenje - politika in informiranje
otoviti denarja za kakršnokoli obnovo. In medtem ko so v okoliških občinah pokazali veliko več razumevanja za svoje medije, da so se ti lahko širili in obnavljali, se je tukaj začenjala agonija in krivica, ki so jo nazadnje spoznali tudi takratni občinski poslanci in predlagali, da se del sredstev od propadlega HPH dodeli obnovi Radia Velenje, ki je bil brez ustreznih prostorov, z povsem neprimerno opremo, brez lastne frekvence...
Predolga bi bila zgodba, če bi želeli povedati, kakšne ovire, kakšne pogoje in kakšne poteze so vlekli posamezniki, ki so imeli moč, da so barantali s tem denarjem. Pač nismo bili pripravljeni omajati neodvisne politike obeh medijev!
Šele predsednik takratnega izvršnega sveta Franjo Bar-tolac je želel pri tej stvari enkrat končno narediti red. Toda njegov mandat je bil prekratek, zgodbica pa v teh dneh dobiva epilog v poslanskih klopeh. Delček tega je zapisano tudi v spodnjem članku Braneta Piana.
Tudi novinarje vlečejo za nos, mar ne ?
V ozadju neizplačane pomoči radiu volilni interesi strank
Zgodba je žalostna in v marsičem značilna za slovenska lokalna sredstva informiranja, ki težko preživijo na omenjenih trgih in so pogostO'žrtev političnih strank ali vsaj lokalnega gospodarstva. Skratka, izbor, vsebina in (ne)naklonjenost njihovih informacij je vse prevečkrat odvisna od trenutne barve denarja.
To pa seveda škodi predvsem ugledu novinarjev v teh medijih in seveda tako ali drugače omejuje obveščenost lokalnega prebivalstva. V Velenju k sreči še ni prišlo do popolnega podjarmljanja lokalnega časopisa Naš čas in Radia Velenje in vse kaže, da bo skupni redakciji in vodstvu obeh medijev uspelo ohraniti neodvisnost. Toda lahko bi bilo tudi drugače.
Vse seje pravzaprav začelo že davnega leta 1989, ko je velenjska skupščina sklenila, da nekako pomaga Radiu Velenje, ki ni bil niti tehnično ustrezno opremljen. Ker je prav takrat šlo v stečaj občinsko podjetje HPH, so delegati sklenili, da Radiu podarijo terjatev podjetja HPH do Gorenja Elektronike. Ta danes znaša 10,7 milijona tolarjev.
Toda postopek izterjave se je zaradi različnih razlogov vlekel vse do danes, ko naj bi iz
Brez vas, žensk, tudi nas ne bi bilo
V nedeljo, 15. oktobra, smo se tudi ženske iz Velenja (petnajst nas je bilo) udeležile obletnice I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. To je bilo že petnajsto srečanje žensk v oktobru v Dobrniču na Dolenjskem, kjer je bil 18. oktobra 1943 I. kongres, letos pa so za posvet izbrali temo delež žensk na socialnem in zdravstvenem področju v NOB.
Dvorana v osnovni šoli v Dobrniču je bila premajhna za vse udeleženke, pa čeprav smo se zelo pohlevno stiskale v vse kotičke. Najprej so organizatorji udeležencem (pravzaprav skoraj samo udeleženkam) predstavili novo pesniško zbirko doslej še neobjavljenih pesmi domačinke Vide Brest. V uradni temi pa so bila predstavljena vsa velika in junaška dejanja žena in deklet med vojno in takoj po njej. Pa ne predvsem tista s puško v roki, ampak predvsem tista dejanja, ki so ustvarjala pogoje, da so se partizani s puško v roki lahko borili. Ženske so takrat brez pušk, in tako še bolj izpostav-
stečajne mase Gorenja Elektronike v občinski proračun le prišlo nekaj denarja HPH. Seveda je mogoče pričakovati, da tega ne bo 10,7 milijona tolarjev, pač pa precej manj.
Podjetje Naš čas je svoj čas
tožilo občino Velenje za izplačilo obljubljene pomoči, toda pred nedavnim je tožbo umaknilo. V njej so namreč sodišču predlagali, da naj odredi izplačilo pomoči Radiu Velenje in jo ovrednoti kot solastniški delež občine v medijski hiši Naš čas - časopisno, založniško in RTV podjetje. Tožili so torej, da bi dobili še enega lastnika, kar se je zaposlenim v Našem času še pravi čas zazdelo precej neumno.
Letos pa so se v Velenju končno pokazale realne možnosti, da bo denar HPH vendarle izterjan in v predlogu občinskega proračuna
ljene krutostim vojne, zbirale hrano, sanitarni material, skrbele za partizanske otroke in ranjence, o-rganizirale solidarnostne akcije, skrbele za begunce in še in še. Medicinske sestre in zdravnice so vzgajale nove kadre za prvo pomoč, partizanske učiteljice so učile slovenske otroke v legalnih in v ilegalnih šolah slovenskih besed.
Izvedele smo tudi, kako dobro so se naše ženske odrezale na svetovnem kongresu žensk v Pekingu.
Poudariti moramo, da so naše ženske med drugo svetovno vojno s trdo in odločno borbo postavile temelje naši enakopravnosti, čeprav še danes večino "ženskih" opravil v gospodinjstvu opravljajo ženske in tudi v javnem in gospodarskem življenju ženske le redko dosežejo tisto najvišjo stopnico. Priznati moramo, da se v zadnjem času (po uveljavljanju t. i. demokracije) stanje celo slabša in vse večje takih, ki bi žensko ponovno radi postavili za štedilnik in ob zibelko. Na žalost je med njimi tudi precej žensk.
Žal so resnične besede, izgovorjene v Dobrniču, da se ne ohrani nič, kar ni zapisanega. In ker ženske v tistih težkih časih niso
je župan Srečko Meh predlagal, da bi občina izvršila voljo delegatov iz leta 1989 in Našemu času oziroma Radiu Velenje izplačala pomoč. Toda s tem niso soglašali vsi svetniki. Na predlog svetnika Franca Severja so po daljšem usklaje-
vanju županov predlog spremenili. Sklenili so, da naj gre polovica denarja velenjski knjižnici, druga polovica pa za "sofinanciranje informativnih programov sredstev javnega obveščanja." Koliko in katerim naj bi določili z javnim natečajem, V Velenju sta namreč poleg tednika Naš čas, ki piše za bralce v Šaleški in v Zgornji ter Spodnji Savinjski dolini, ter Radia Velenje še zasebni radio Alfa in zasebna Vaša televizija Velenje (VTV) - vsi trije imajo oddajnike na Plešivcu.
Toda med letošnjim 26. septembrom in 10. oktobrom, ko je predsednik mestnega sveta Drago
čakale pisnih povelij za svoje delo, ampak so delovale vselej samoiniciativno, zato se ob njihovi dobri organiziranosti in težkem delu tako malo ve.
In vse prevečkrat čujemo besede samohvale, ko se moški pohvalijo, kako so nam, ženska m, o-mogočili ali dovolili našo dejavnost.
Vendar si prireditve v Dobrniču nismo dovolile pokvariti in smo na koncu v dvorani družno zapele
Martinšek sklical novo zasedanje sveta, ki bo 24. oktobra, so v Velenju očitno pozabili, kaj so sklenili le dva tedna prej. Na naslednjem zasedanju sveta je namreč predvidena tudi obravnava predloga o pristopu občine k sofinanciranju informativnega programa VTV. Seveda ni mogoče trditi, da kani občina sofinancirati informativni program VTV prav iz sredstev HPH in da zanje ne bo izvedla javnega razpisa. Toda tudi to bi bilo mogoče.
Kakorkoli, z doslej zapisanim je bilo mogoče ponazoriti le dosedanje dogajanje v sedem let dolgi zgodbi o nikoli v celoti izplačani pomoči Radiu Velenje. Radio Velenje je pred nekaj leti s svojstvenim manevrom od občine sicer iz-mamil nekaj denarja, tako da je najel posojilo ter od vodstva občine na račun obljubljenih sredstev HPH dobil jamstvo zanj, nato pa ga ni odplačeval in je morala občina jamstvo tudi realizirati. Toda to je drugotnega pomena. Bolj zanimivo je, kako v Velenju zdaj to, zdaj ono vodstvo občine razmišlja o tem, katera lokalna sredstva obveščanja bi podprlo, da bi pred volitvami bilo v dotični h medijih morda tudi samo deležno večje naklonjenosti.
M Brane Piano
nekaj najlepših partizanskih pesmi. Mislim, da že dolgo noben ženski zbor ni tako ubrano zapel in predvsem ni bil tako številčen kot ta v prijaznem kraju na Dolenjskem.
In še dolgo bodo zvenele med nami besede, ki jih je ob koncu povedal poslanec DZ Zmago Jelinčič: "Brez vas, žensk, tudi nas ne bi bilo!"
■Dragica Povh
Odprto pismo vladi RS, predstavnikom vladajoče koalicije in predsedniku DZ RS
Spoštovani!
Gotovo ste dobro seznanjeni s problematiko ceste Ljubno - Luče, katero je poskušala modernizirati že prejšnja država. To ji ni najbolje uspelo, tako da je problem ostal tudi novi državi, Republiki Sloveniji. Uradno stališče služb, ki v državi skrbijo za ceste, je sledeče: za avtocestnim križem sta najpomembnejši cesti v Osilnico, kjer je ni in cesta Ljubno - Luče, ki si tega imena ne zasluži.
Kljub tem dejstvom pa seje ne da zgraditi. Obstajajo sramežljivi poskusi, da bi se, po ocenah približno 600 mio SIT visoka investicija, nekako le izpeljala. Direkcija za ceste je s tem ciljem objavila razpis za rekonstrukcijo (Ur. list RS št. 36-37/95) v višini 200 mio SIT, vendar je bil zelo hitro u-maknjen (Ur. list RS št. 39/95). Seveda je to pri ljudeh povzročilo nepopisno ogorčenje, katero se ni poleglo do ponovne objave (Ur. list RS št. 47/95), kjer sta bila vzporedno za to cesto dva razpisa. Prvi za odpravo kritičnih, lahko rečemo, smrtno nevarnih delov, v višini 40 mio SIT, drugi za nadaljevanje rekonstrukcije, v višini 300 mio SIT. S temi sredstvi bi bilo sanirano malo manj, kot polovica ceste. Ker pa je bilo v proračunu za 1. 1995 odobrenih samo 47 mio SIT, v predlogu proračuna za 1. 1996 pa je predlagano samo 100 mio SIT, pomeni, da pogodba z izvajalcem, ki je bil izbran, t. j. Cestno podjetje Celje, ne bo izvedljiva v naslednjem letu in da sedanja vlada tudi ne bo sposobna odpraviti ene najbolj črnih točk v državi. Tako se nehote porodi primerjava, da med nesposobnostjo prejšnje države in indiferenco današnjega vodstva države, ni bistvene razlike.
Ker smo pripombe za proračun letošnjega leta pošiljali po poteh, ki bi naj bile v pravni državi normalne, t. j. preko poslancev državnega zbora in preko Direkcije RS za ceste, rezultat tega pa je bilo 47 mio SIT, kar je igranje z javnim denarjem, saj se s temi sredstvi dela niti pošteno začeti niso mogla, za letošnji predlog proračuna javno postavljam vprašanje omenjenim: na osnovi katerih kriterijev je bila predlagana postavka 1262 v višini 100 mio SIT, če upoštevamo prej našteta dejstva.
Pričakujem eksplicitne in skorajšnje odgovore.
M Mirko Zamernikžupan občine Luče
Ubogemu svetniku (drugič in zadnjič)
Samo g. Korun povsem natančno ve, komu na čast se je odločil blatiti in podtikati mojemu imenu, kar počno dežurni politiki že nekaj let. Če mu gredo komunisti toliko v nos, kot to prikazuje javnosti, potem se je lotil napačnega človeka in stranke, obrniti se bo moral v povsem drugo smer. Da pa mu ne bi bilo potrebno preveč iskati - bivše komuniste bo najhitreje našel med člani in svetniki iz vrst njegove SLS. Predvsem pa bi bilo veliko bolje, če bi enostransko poročanje s sej sveta prepustil novinarjem, sam pa bi se posvetil svetniškemu delu in se potrudil, da bi v tem letu vsaj enkrat predlagal nekaj konstruktivnega, kar bi bilo v korist večini občanov. Ker pa se da iz njegovega pisanja razbrati, da naj bi bil edini predstavnik poštenja v občinskem svetu, sploh pa v primerjavi z mano, moram njegovo poštenje predstaviti bralcem.
G. Korun, zobozdravnik v šoš-tanjskem zdravstvenem domu, ima lepo hišo v Lipju pri Ve-
lenju,ki jo je zgradil s pomočjo znanih Titovih oz. komunističnih kreditov, kar meni ni nikoli uspelo. Resnično ni bil nikoli član partije, ker je tudi to bil del taktike bivših služb državne varnosti, kadar je bilo njihovim ovaduhom to v korist. G. Korunu ne bi bilo potrebno pljuvati po prejšnjem sistemu, ker je spadal med privilegirane osebe, če to početje danes ne bi bilo moderno, predvsem pa igrano z namenom zavajanja volivcev. Direktor zobozdravstva g. Miloš Ležaič bi lahko natančneje povedal, koliko mesecev na leto je bil g. Korun v službi in koliko mesecev je na račun opravičenih izostankov porabil za potovanja po južni Ameriki. Ker takšna potovanja niso prav poceni, saj je posamezno potovanje trajalo po več mesecev, si je našel pokrovitelja v vrstah bivše državne varnosti. Medtem ko je potoval, je veliko časa namenil tistim Slovencem, ki so po vojni zapustili državo in se naselili v južni Ameriki, v prejšnjem sistemu pa so bili obravnavani kot protidržavni elementi. Kot član partije bi se g. Korun le s težavo prebil med te ljudi in o njihovem delu poročal pokroviteljem potovanj - državni varnosti. Da bi bila njegova prava dejavnost čim bolj prikrita, pa je občasno napisal kakšno potopisno knjigo in nekaj izvodov celo uspel prodati. Dodatni denar, ki mu je zagotavljal lepše življenje v prejšnjem sistemu, pa si je g. Korun zaslužil s popravljanjem zob. Poleg tistih pacientov, ki so mesece dolgo čakali na njegovo milost, kdaj jim bo popravil zobe, je imel veliko število zasebnih pacientov, kar za prejšnji režim ni bilo prav vsakdanje. Pa vendar je treba povedati, da g. Korun ni bil zasebni zobozdravnik v pravem pomenu besede, saj je bil zaseben le tisti denar, ki ga je mimo zdravstva nalagal v svoje globoke žepe. Med delovnim časom je tem pacientom delal zobno protetiko, pri čemer je uporabljal materiale zdravstva, ki smo ga vsi financirali, tisoče mark zaslužka pa je namenjal potovanjem in gradnji lepe hišice.
Sedaj pa v imenu poštenja in nekakšne demokracije pljuva po meni in ostalih republikancih, ker naj bi menda občasno sodelovali z levimi strankami v velenjskem svetu. Mi nismo izvolili bivših komunistov v občinski svet, ne tistih v levih in ne tistih v desnih strankah. To je bila volja volivcev, če bi bilo po naše, bi bilo največ svetnikov iz vrst republikancev. Voljo volivcev vsekakor moramo spoštovati, pa če nam je prav ali ne. Vsekakor pa bomo tudi v bodoče glasovali in podpirali tiste predloge, za katere menimo, da so v dobro občanom in mestu, ne glede na to, kdo bo predlagatelj. Žal predlogov g. Koruna ne moremo podpreti, ker do sedaj še ni ničesar predlagal, pa tudi sicer nikoli ni prisoten do konca seje. Je pač tako, da se na začetku seje sprejme plačilo za prejšnjo sejo, pa tudi seznam udeležencev, ki so upravičeni do plačila se dela na začetku. Zato je zanj pomembno sodelovanje na začetku seje, kasneje pa g. Komna ni opaziti med prisotnimi. Ko pa že omenja, da je dosedaj zapustil dve stranki, ker sta prenehali delovati, pa to potrjuje mojo trditev. Stranka, ki ima take člane, kot je g. Korun, je že vnaprej obsojena na propad, zato ga v vrste republikancev nismo hoteli vzeti, kar je bil razlog, da gaje naplavilo tam, kjer je sedaj, v SLS. Če pa se g. Korun z mojimi trditvami ne strinja, potem naj se obrne na pristojno sodišče, kjer bom imel možnost vse zapisane trditve dokazati.
S tem prekinjam vsako nadaljnjo polemiko preko časopisa, ko pa bo g. Korun na seji predlagal kaj pametnega in koristnega, ga bomo republikanci podprli, pa čeprav bi nadaljeval s svojo antirepublikansko kampanjo v imenu pristašev prejšnjega sistema.
■Za republikance Adolf Štorman
Brezplačni tehnični pregledi
i»»«agtss*aaisi«iKiaa
Pripravite avto na zimo
VELENJE - Kot vsako leto so tudi v tej jeseni člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri mestni občini Velenje ter APS in Avto Celje poskrbeli, da boste lahko svojega jeklenega konjička pripeljali na brezplačen tehnični pregled.
To je v času, ko mraz že pritiska, priporočljivo storiti, saj vam bodo v soboto, 4. noVembra, za to usposobljeni delavci velenjskega APS dodobra pregledali avto, če boste želeli, vam bodo izmerili, ali je vaša hladilna tekočina še uporabna, pogledali, kako je z oljem ... Zato so povabili k sodelovanju tudi Avto Celje, ki vam bo ponudil reči, ki jih bo (morda) potrebno zamenjati, da bo vaš avtomobil spet brezhiben.
Brezplačni tehnični pregledi bodo potekali to soboto od 8.
do 12. ure.	_. .
l » i < » J I t l i s s .	abš
Radio Velenje bi moral po sklepu občinske skupščine iz leta 1989 sprejeti 10,7 milijona tolarjev pomoči, zdaj pa se bo moral obrisati pod nosom.
Mestni svetniki skušajo namreč z denarjem, ki ga občina sicer še nima, kupovati knjige in pomagati tudi velenjski Vaši televiziji. Toda pravi razlog za zaplete ni razmišljanje velenjskega vodstva o pravični razdelitvi neobstoječega denarja, temveč različni interesi lokalnih vodstev političnih strank pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto. Velenjska zgodba pravzaprav ponazarja odnos občinskih vodstev do lokalnih sredstev obveščanja v številnih slovenskih občinah, kar pa javnosti večinoma ostaja, skrito.
Pripadniki adventistične cerkve so tudi v Velenju
m » sž * a * % k « ss j* » «	& ag.# 3 « « % a gs » » «« %#	žž žž. % ss, » * % % % <& & % m %
Znani po humanitarni organizaciji ADRA
Predpražnikoma, enim za drugim, 31. ok-	okoli 250 kartonov oblačil," je povedal pastor
tobrom, dnevom reformacije, in 1. novembrom,	Janez Borse.
dnevom mrtvih, smo se pogovarjali z dvema V svojem delovanju je Adra usmerjana tudi
pripadnikoma adventistične cerkve, pastor-	v zdravstveno prosvetiteljske programe, kjer
jem Janezom Borsetom in pastorjem Dragom	ljudi, ki jih to zanima, ne zgolj svoje člane,
Marinom.	seznanjajo z zdravim načinom življenja. S pro-
Pripadnike adventistične cerkve na tem po-	grami zdravega življenja so se predstavili tudi na
dročju poznamo predvsem po humanitarani or-	sejmu Senior v Celju. Adventisti so abstinenti,
ganizaciji Adra (kratica za Adventistično	ne kadijo, ne uživajo mamil, ne delajo tako, da
dobrodelno razvojno agencijo), ki ima po-	bi izgubljali svojo moč, niso materialisti, ki samo
dobno vlogo kot rimokatoliška Karitas. Eden	delajo, veliko razmišljajo o duhovnih, družin-
izmed najpomembnejših delov delovanja Adre	skih potrebah, o sosedih, potrebah starejših in
"Vif našega nauka, verovanja in prakse življenja je Sveto pismo. Spoštujemo vseh deset zapovedi, vsak naš vernik ima Sveto pismo, ki ga proučuje vsak dan, ne samo pri bogoslužju, ki ga imamo ob sobotah. Adventisti smo verniki, ki pričakujemo Jezusov drugi prihod. Veliko kristjanov ima advent nekaj dni pred božičem, mi pa smo t adventisti celo leto," razlaga pastor Drago Marin.
Pravijo, da ima krščansko-adventistična cerkev v
„ . ,	.	. Sloveniji veliko članov v Prek-
Mra na sejmu Semor, prvi desno pastor Janez Borse, drug, n^u, na Ptuju, vDravogradu,
desno pastor Drago Marin. VuzJenici; ^lovej Gr^dcU)
Celju, Velenju, Ljubljani, na
je gmotna pomoč socialno ogroženim	Jesenicah, v Kopru in Mariboru... Ko so imeli
posameznikom in družinam. "Še posebno ak-	pred tremi tedni v Celju kongres slovenskih ad-
tivna je Adra v Velenju, sedež ima na Cesti tal-	ventistov, se jih je v Narodnem domu zbralo ok-
cev 17, kjer je tudi molitveni dom in kjer vsak	oh 500.
ponedeljek med 8. in 10. uro razdelimo pomoči	■ mkp potrebnim veliko oblačil. Doslej smo razdelili
Center za socialno delo Velenje
Vedno več denarnih pomoči
Ali sem zaposlen ali pa sem na spisku prejemnikov denarnih pomoči - ta ugotovitev postaja več kot očitna ob vsakokratnem analiziranju stanja na področju denarnih oziroma socialnih pomoči. Delavci Centra za socialno delo v Velenju ugotavljajo, da jesen ne prinaša novih težav le pri zaposlovanju, ampak tudi pri njih.
Med prejemniki denarnih ali socialnih pomoči stopajo v ospredje predvsem 4 skupine občanov: mladi, ki se po končani osnovni šoli ne nameravajo vključiti v nadaljnje izobraževanje, srednješolci, ki ne dobijo mesta za opravljanje pripravništva, tudi tisti, ki se niso uspeli vpisati na želeno visoko šolo in jim seveda ostane kot rešilna bilka študij ob delu (tega je treba plačati), v zadnji skupini pa so študentje, ki niso izpolnili študijskih obveznosti in so s tem izgubili vse dohodke, vezane na redno šolanje. "Vsi ti močno vplivajo na število prosilcev oziroma prejemnikov denarnega dodatka. Ob tem nikakor ne smemo prezreti, da gre za mlade ljudi in da je pomoč, ki jo dobijo, vse prej kot spodbudna," pravi direktorica Centra za socialno delo v Velenju Jelka Fužir.
Trendi naraščanja so, po besedah sogovornice, veliki. Lani so imeli v povprečju na mesec 330 prejemnikov denarnih dodatkov, prejšnji mesec kar 440, od tega je bilo samo v oktobru novih zahtevkov 77. V teh številkah ni vključenih 41 družin, ki so upravičene do delnega plačila najemnine. Število slednjih se je resda zmanjšalo,
ker je pač velika večina med njimi stanovanje kupila na kredit. Najbrž pa je odgovor na vprašanje, kako živijo danes, znan. Pod ravnijo, ki zagotavlja socialno varnost. "Zal, te družine niso upravičene do denarnega dodatka, ker raven njihovega dohodka presega določena merila. Nenačrtno sledenje nekim ciljem je med občani Šaleške doline kar precej v porastu. Zato si delavci centra prizadevamo, da bi nekaterim družinam in posameznikom pomagali pri oblikovanju življenjskih ciljev in usmeritev ter jih prilagodili njihovim zmožnostim. Pa tu ne mislim le na omenjene družine, ampak tudi druge, ki si iz takšnih in drugačnih razlogov želijo reševati svoj materialni položaj s socialno pomočjo."
54.500 tolarjev znaša v tem trenutku kriterij za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma. Denarni dodatek pa je "velik" toliko, kot je "velika" razlika med dohodki družine in prej zapisano višino merila. Za brezposelnega posameznika, ki živi sam, predstavlja denarni dodatek 52 odstotkov zajamčene plače ali približno 16 000 tolarjev. Jelka Fužir je ob vsem tem pre-
pričana, daje polemika, ali smo kot družba organizirani tako, da bi lahko preverjali delo na črno, povsem na mestu. Na centru namreč vedo, da se nekateri njihovi prejemniki socialne pomoči ukvarjajo s tem, vendar so sami nemočni.
Nekoliko drugače je takrat, ko se med vlogami pojavi tudi kakšna za dodelitev enkratne pomoči. Te smejo dodeliti le v izjemnih okoliščinah (dolgotrajna bolezen, smrt v družini, razveza ...). Te so za družine tudi v začetku novega šolskega leta, pri nakupu ozimnice, zimskih oblačil in podobno. Tudi tu svoje opravijo stroga merila, kar potrjuje podatek, da so v letošnjem septembru dodelili 74 enkratnih pomoči. Najvišji znesek dosega 18.600 SIT, kar je toliko kot je edini vir preživljanja.
Kaj bo glede denarnih pomoči prinesel jutrišnji dan, je težko napovedati. Predlog za spremembo zakonodaje (spremembe posegajo prav na področje meril za pridobitev pomoči in omogočanje upoštevanja specifičnosti pri družinah s prizadetimi otroki) je že zagledal luč sveta. Za zdaj pa še ni povsem jasno, kdaj ga bodo v precep vzeli poslanci državnega zbora.
■ W
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Ponekod rezultati precej nad obeti
Mladinski servis nagradil svoje člane
Kurent, mlinar in stari grad
Za večino kmetov je letošnja sezona že končana in ni jih malo, ki so že potegnili črto čez leto 1995. "Kljub neugodnim vremenskim razmeram za kmetijstvo smo z dosežki zadovoljni, saj smo na nekaterih področjih presegli načrtovane cilje. Povsod je bilo kar precej težav, še zlasti pri živinoreji, povzročil pa jih je nenadzorovani uvoz govejega mesa," je pogled na letošnje dosežke kmetijcev Doline komentiral direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob.
avtobus. V sproščenem vzdušju jimje pot do Ptuja, kjer so se najprej oglasili pri izdelovalcu oblek za kurente, hitro minila. Da kurent ni lahko biti, je skusil tudi Andrej, ki si je nadel njegovo opravo. Pot so nadaljevali v jeruzalemsko klet, kjer so veliko izvedeli in dobro jedli. Naslednja točka je bil edini še delujoči mlin na Muri, tisti, ki ga poznate iz videospota Chateaujev -Babičev mlin. Večer in izlet so zaključili ob romantični večerji v Negovskem gradu, kjer so iskali tudi zaklad. Daje bil izlet res enkraten, so poskrbeli na agenciji Popotnik skupaj z vodičko Vilmo, pa tudi šofer Toni je prispeval svoj delež k dobremu vzdušju. Skratka, ko so se v jutranjih urah nagrajenci vrnili v Velenje, so bili edini - bilo je super, nagrada pa res enkratna.
■ bš
Med vsemi dejavnostmi tudi tokrat pred-njači prireja mleka, kjer bodo (za zdaj vsi kazalci tako kažejo) dosegli magičnih 6 milijonov litrov, kar je skoraj 13 odstotkov več kot lani. Dosežek je toliko bolj spodbuden zato, ker so se pogoji pridelovanja mleka precej zaostrili, zahtevam po kakovostnem pridelku pa so se očitno njihovi mlekarji hitro in skoraj v celoti prilagodili. Zastavljene cilje (440 ton), ugotavljajo, bodo dosegli tudi pri prireji govejega mesa. Med kazalce uspešnega gospodarjenja uvrščajo še pridelanih 50 ton pšenice, načrtovano proizvodnjo piščancev in puranov, kljub toči pa niso zanemarljive tudi tone oddanega hmelja. Več kot 400 ton pridelanih jabolk kaže na več kot le ugodno letino, že skoraj prodane količine pa pričajo o kakovosti teh sadežev. "Čeprav cena za kilogram še ni povsem prava, naša prizadevanja niso bila zaman. Ob tem moram še povedati, da prihodnje leto pričakujemo rekordno letino jabolk, saj smo v preteklih letih praktično obnovili vse plantaže in jablane bodo prešle v popolno rodnost. Januarja oziroma februarja prihodnje leto naj bi jabolka, ki jih imamo v hladilnici, celo izvozili."
Tudi pri tako imenovanem dopolnilnem programu kaže dobro. Rezultati poslovanja so, po besedah sogovornika, v nekaterih njihovih trgovinah oziroma mesnicah nad pričakovanji, lastna predelava mesa pa prav tako "izkazuje ugodnejšo sliko" kot lani. Marjan Jakob je prepričan, da so z izdelki dodobra osvojili trg Šaleške in tudi sosednjih dolin. 'V začetku prihodnjega leta bomo dobili nazaj trgovino KRO v Velenju, katere lastniki smo, za zdaj pa jo ima "v uporabi" Era Velenje. Po dogovoru jo bomo prevzeli konec tega leta, z njo pa bomo nekako zaokrožili in popestrili ponudbo repromateriala. Tako bodo lahko kmetje tudi v Velenju kupovali in se oskrbovali preko zadruge."
Smelosti pri pripravi delovnih načrtov za leto 1996 kmetijcem Šaleške doline torej ne manjka.
Nagrajenci Mladinskega servisa na Ptuju.
svoje izpostave tudi po nekaj drugih mestih v Sloveniji. Izmed vseh tistih, ki so preko tega servisa bogatili svoj dijaški ali študentski žep v
začetku meseca.
Natančno 6. oktobra ob 10. uri dopoldne je 24 nagrajencev skupaj s Katico in Stojano iz servisa - gostitelja stopilo na
Nekako za 4 odstotke (vsaj pri mlečni proizvodnji) nameravajo dvigniti planske kazalce v primerjavi z letošnjimi dosežki. Zadeve, pravijo, niso neuresničljive, kajti naložbe v posodobitev proizvodnje so pri nekaterih kmetih trajala dalj
Marjan Jakob: "Pričakujemo še bolje rezultate pri mlečni proizvodnji, za našo siničko, ki pomeni okolju prijaznejšo pridelavo jabolk, pa želimo, da bi "poletela" še bolje in dlje kot letos."
časa. Poleg mlečne proizvodnje bosta kot paradna konja še govedoreja in proizvodnja jabolk. Čeprav po obsežnem in zahtevnem naložbenem zalogaju v preteklem letu še lovijo sapo, naj bi se v letu 1996 lotili posodobitve že omenjenega KRO-ja v Velenju in trgovine v Smartnem ob Paki. "Meje, ki so z novo lokalno samoupravo nastale v Šaleški dolini, ne smejo biti ovira za naše smelo zastavljene cilje, za večjo prisotnost naših izdelkov. Pa tudi tu se naša pot ne sme ustaviti. Prizadevali si jo bomo razvejati tudi v Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, na Koroško in še kam dlje," je povedal ob koncu Marjan Jakob.
■ (tp)
Vedno več je dijakov in študentov, ki si dodaten tolar prisluž^o z delom preko Mladinskega servisa Velenje, ki ima
letošnjem letu, so v poletnem času vsak teden izžrebali pet udeležencev nagradnega izleta, ki so ga organizirali v
KULTURA. SOLŠTVO"
mm-m
>,; s
Center srednjih šol Velenje
Sedaj še višja poklicna šola
Med srednješolskimi ustanovami v Sloveniji Center srednjih šol iz Velenja ni neznano izobraževalno središče. Uspehi, ki jih dosegajo dijaki šol na najrazličnejših tekmovanjih, so zavidanja vredni, prav tako naložbe, pridobitve in nenazadnje tudi prizadevanja delavcev centra skupaj z direktorjem Petrom Robidom. Da širša družba njihov trud in podporo okolja, v katerem delajo, ceni, dokazuje tudi to, da je upravni odbor projekta "Preobrazba sistema strokovnega in poklicnega izobraževanja v Sloveniji " vključila velenjski srednješolski center v omenjeni projekt v okviru programa Phare. S tem je postal center eden izmed šestih poskusnih šol za razvijanje programa višje poklicne šole v naši državi.
Peter Robida, direktor Centra srednjih šol ob tem pravi:
"Veseli in ponosni smo, da smo v dolini in na našem centru ustvarili takšne pogoje izobraževanja (tako kadrovske kot tudi materialne), da smo na zelo zahtevnem razpisu Phare programa pridobili višjo šolo za elektrotehniko in računalništvo. Vzporedno s tem bodo (ne na stroške Phara) razvijali na centru še višješolski program za rudarstvo. 57 šol v Sloveniji seje prijavilo na omenjeni natečaj, za področje elektrotehnike smo bili izbrani samo mi. Sicer pa je na tem natečaju uspelo še pet šol za prav toliko programov. Mislim, da je to lep dosežek."
Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da bodo zadeve v dolini stekle tako kot to zahteva Phare. O vseh aktivnostih - od tega, kako se vključujejo v prizadevanja za pripravo in izvedbo programa gospo-
Program Phare je pobuda, s katero želi Evropska unija podpreti proces približevanja dežel vzhodne in srednje Evrope k skupni evropski družini narodov in v tem okviru bo skupni projekt spodbuda k usklajevanju slovenskega sistema poklicnega izobraževanja z evropskim. To je poskus razširitve kroga "sogovornikov" pri oblikovanju in načrtovanju te oblike izobraževanja, poskus uvajanja novih ravni in izobraževalnih programov, tako s pomočjo slovenskih kot tujih šol in strokovnjakov, so med drugim zapisali v spremnem besedilu za prvo skupno srečanje predstavnikov poskusnih šol in izobraževalnih ustanov, ki se bodo v okviru programa Phare vključile v projekt preobrazbe sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport.
Peter Robida: "Ker smo v lokacijsko dokaj neugodnem trikotniku med Ljubljano, Celjem in Mariborom, morajo biti naša prizadevanja za dosego zastavljenega cilja večja, ostrejša, z boljšo osnovo - skratka za vse tisto, kar nekaterim kar samo pade. Naša prizadevanja glede zagotavljanja primernih študijskih pogojev niso bila zaman. Tudi domske zmogljivosti za študente so na voljo. Mislim, da bomo dobro začeli."
darstvo kot uporabnik ter sindikat kot delojemalec - morajo namreč poročati vsak mesec.
Na začetku zahtevne poti so s sodelovanjem oziroma zanimanjem gospodarstva Šaleške doline glede višjih poklicnih šol na cen-
tru zadovoljni.
"Ocenjujemo, da se v našem okolju zavedajo pomena te pridobitve. To seveda pomeni tudi, da bodo ponekod vendarle morali spremeniti miselnost, ali bolje popraviti poklicno sliko. Sedaj je delavcev z višjo šolo malo, ker so se na delovna mesta za te prijavljali diplomanti visokih oziroma univerzitetnih programov. Premalo delovnih mest je prirejenih za delavce z višjo izobrazbo. "
Da bo pridobitev imela svoj pomen in težo za dolino, je več kot jasno. Ničmanjša ne bo za celoten slovenski prostor. Kajti, le del programa za izobraževanje ob in iz dela bodo izvajali drugje, v Velenju pa bo to pomenilo nadaljevanje V. stopnje zahtevnosti in izpopolnjevanje znanja tistih udeležencev, ki jih bo "poslalo" gospodarstvo. Če bo teklo vse tako kot do sedaj, potem bo višja šola za elektrotehniko in računalništvo ter rudarstvo na Centru srednjih šol v Velenju odprla vrata že prihodnje šolsko leto. Sploh, če bodo poslanci v slovenskem parlamentu v doglednem času sprejeli novo šolsko zakonodajo. Do takrat pa bo potrebno veliko truda, aktivnosti, skupnega dela vseh tistih, ki v projektu sodelujejo. Peter Robida je prepričan, da nekaj let kasneje ne bi smelo biti prevelikih težav še za višjo strojno šolo.
'(tp)
Gornji Grad
Linhartovi listini za izjemno ustvarjalnost
Na osrednji slovesnosti ob 115-ietnici kulturnega delovanja v Gornjem Gradu so podelili tudi "Linhartovi listini", ki ju je domačima amaterskima igralcema za njuno bogato ustvarjalnost podelila predstavnica Strokovnega odbora za gledališko dejavnost priZKO Slovenije.
vtkala sebe v celoti. Njeno življenje je njena predanost kulturi, odru, besedi in pesmi, je zgled in je pot mladih, je kakor dobrota, ki pušča trajne sledove za sedanji in vse bodoče rodove.
LOJZE MAVRIC
je upokojeni gozdni delavec, ki ga je prirojeni čut odgovornos-
Vlog zanj ni bilo potrebno izbirati. Starosta gornjegrajskih odrskih desk ostaja s svojim delom, požrtvovalnostjo, skromnostjo in poštenostjo sinonim dru-J^avb in vseh kulturnih delavcev,
zaradi z besedami težko izmerljivega prispevka pri ohranjanju narodove omike je njegovo ime v zgodovini društva zapisano z zlatimi črkami.
VIKA VENIŠNIK
se je prvih gledaliških korakov naučila na improviziranih o-drih pod kozolci. Kot učiteljica je prišla v Gornji Grad, ko seje pisalo leto 1953. Takoj jo je opazil in povabil k sodelovanju igralec in režiser Bratko Lešnik.
Zaupane vloge, ki se jih je v vseh teh desetletjih nabralo preko trideset, je Vika Venišnik odigrala z občuteno mero lastne vpetosti v upodabljene like. Njen materinski čut in odločno nežna ženskost sta zlita v celoto ustvarjala nepozabne like predvsem kmečkih mater in žena. V študijo vloge, tudi povsem obrobne, je
ti in potreba po nudenju samega sebe po najboljših močeh sočloveku takoj po drugi svetovni vojni pripeljala v vrste takratnega prosvetnega društva. Njegova pol-stoletna gledališka dejavnost sega v čas, ko so v enem samem letu naštudirali tudi tri predstave.
Kot gozdni delavec je leto za letom in večer za večerom prihajal na vaje z Menine in se v ranem jutru spet vračal na delo za težko prigaran vsakdanji kruh. krepko preko štirideset vlog beleži v svoji bogati karieri amaterskega igralca, ki bi mu jo lahko zavidal preneka-teri izšolani igralec poklicnega odra.
Zgodilo se je.
2. listopada
Leta 1954
V	mariborskem Večeru so objavili nekaj kratkih novic iz Velenja:
"Za reorganizacijo trgovske mreže se v Velenju niso preveč ogreli. Na ta način torej tudi do reorganizacije ni prišlo. Trdijo, da je zaradi pomanjkanja kadrov bolje, če poslovalnice ostanejo skupaj."
Reorganizacij trgovske mreže je bilo v letih po 2. svetovni vojni v Šaleški dolini kar nekaj, a očitno nobena ni dosegla željenega uspeha.
Tudi druga današnja novica iz Večera je ubrana na temo povezano s trgovino:
"Na enem izmed zadnjih zborov volilcev so izvolili komisijo državljanov z nalogo, da nadzoruje gibanje cen. Komisija je že pričela z delom."
V	zadnjem času je gradnja novega trgovskega centra v Velenju, dvignila kar precej prahu in tudi polemičnih besed pri domačih trgovcih, ki sicer trdijo, da se konkurence ne bojijo, pa vendar le-te v Velenje ne želijo in še manj potrebujejo. Potrošniki pa seveda hočejo le kvalitetno ponudbo in konkurenčne cene, ne glede na to, kako se trgovina imenuje in kod je.
Zadnja novica iz Šaleške
doline, kije bila objavljena v tej številki Večera, pa se ukvarja z novimi občinami:
"Zbori volilcev glede komun so že bili. Volilci v glavnem razumejo smisel bodočih komun. Najlepše so se pomenili v Šentilju in Šentjanžu."
No, tudi s temi problemi smo se pri nas pred časom zopet ukvarjali, saj so po štiridesetih letih "komune" očitno dobile spet drugačen smisel in pomen.
Leta 1961
V teh dneh se spominjamo vseh mrtvih in večina grobov je lepo urejenih, le nekateri so, tako kot ponavadi, prazni in zapuščeni in mnogih ljudi se nihče več ne spomni. V Večeru so na današnji dan leta 1961 objavili članek z naslovom "Za dan mrtvih v Velenju":
"Oba pionirska odreda osnovnih šol v Velenju sta o-krasila grobove padlih borcev in talcev. S sodelovanjem z Zvezo borcev so imeli včeraj ob grobovih tudi žalno svečanost. Prav je, da je mladina aktivno sodelovala na ta dan, saj bo tako znala bolje ceniti žrtve, ki jih je dala naša domovina v borbi za svobodo."
In zares je prav tako!
M Damijan Kljajič
BtaHIDM HoklllM,! iGUUUMOa
prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
NOVEMBER
Petek 10. novembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje beli gledališki abonma (1)
Sobota, 11. novembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje rumeni gledališki abonma (1)
Gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta
Drago Jančar
HALŠTAT krstna uprizoritev Režija: Boris Kobal
Igrajo: Vladimir Jure, Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Miranda Caharija, Gojmir Lešnjak
Gre za igro, kije seveda tudi in predvsem komedija, hkrati pa več kot samo to, igra, ki se oblikuje z našim branjem in čutenjem ter dopušča možnost odpiranja vrat in oken: tistih na Kongresni trg in njegove klopce, a tudi drugih v kletne in podstrešne prostore, v rudniške jaške in krošnje dreves, in takih v posebne literarne kamrice s Pirandellom in Shakespearom in Jančarjem. Saj, Jančarjem! Komu pa je še uspelo, mimo Cankarja, da se je tako temeljito a prisrčno citiral? (Miroslav Košuta) Vstopnice za neabonente 1.500 SIT
Sobota, 11. novembra
slovenska literarna pot
POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA
Odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane v Velenju ob 6.30. Popotovanje traja 4 do 5 ur. Ob prihodu v Čatež je zaključna slovenost. Štartnina 300 SIT. Strokovno vodstvo! Povratek iz Čateža predvidoma ob 15.00. Cena prevoza z zajtrkom 1.500 SIT. Priporočamo športno ali planinsko obutev.
Torek, 14. novembra 1995
Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Zlati abonma (2) *
ST. PETERSBURŠKI FILHARMONIČNI O RKESTER
Dirigent: Jurij Temirkanov
Odhod avtobusa ob 15.45 iz Slovenj Gradca, ob 16.15 iz Velenja. Po prihodu v Ljubljano ogled razstave VSE O SRCU v Cekinovem gradu. Strokovno vodstvo dr. Boris Cibic, predsednik organizacijskega odbora razstave. Vstopnina za skupino 200 sit.
Ob 19.30 koncert v Cankarjevem domu in takoj povratek proti domu.
Petek, 17. novembra, ob 17.00, Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven (2)
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane
VVachter - Dekleva KLOVNI
Režija: Eduard Miler
Igrajo: Janez Škof, Olga Kacjan, Ivo Godnič, Miloš Bat-telino, Uroš Maček
Klovni - igra za vse - so prvovrstna zabava, ki se skozi nizanje posameznih situacij stopnjuje in se na koncu sprevrže v spontano in nadvse komično koketiranje s publiko. Vstopnice za neabonente 500 SIT.
Četrtek, 23. novembra, ob 19.00, Dom kulture Velenje
predavanje z diapozitivi in glasbo Ana Seher:
INDONEZIJA
Svetovna popotnica Ana Seher iz Velenja rada potuje v azijske in južnoameriške države. Tokrat nam bo predstavila ekvatorialno Indonezijo. Vstopnice 300 sit.
Četrtek, 30. novembra, Dom kulture Velenje
ob 18.00 rumeni gledališki abonma (2) ob 20.30 beli gledališki abonma (2) Gostovanje Drame SNG Ljubljana
Aldo Nicolaj
PRVA KLASA Režija: Jože Babic
Igrajo: Jurij Souček, Danilo Benedičič, Iva Zupančič
Melanholija, resignacija, ljubezen, upor in sanje prevevajo to ljubeznivo komedijo! In če k temu dodamo še podatek, da ne postaja stara samo Evropa, ampak tudi naša država in da je vedno več starejših ljudi, postane ta ljubezniva, grenka, žalostna, smešna in "resnična" igra še dodatno aktualna. Vstopnice za neabonente 1.500 SIT.
2. novembra 1995	107,8	_ 9 MS iM
.__* —•
DISKČEK KOTIČEK
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 7. novembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	AGROPOP
2.	ČUDEŽNA POLJA
3.	IVAN HUDNIK
4.	POMARANČA
5.	DUŠAN URŠIČ
Tvoje noge bose Madona, ljubim jo Dom si moj Slovenija Takoj se dava dol Slovenci
Nagradni kupon
: Ta teden glasujem za:
' Ime in priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje
Lep sprejem v vrhu organizacije
To, daje bil šesti festival Združenja radijskih postaj Slovenije sredi oktobra v Kranjski gori že veste. To, da smo se na njem še kar dobro odrezali, pa tudi. Pravzaprav smo na vse okoliščine z našim nastopom zadovoljni.
Po tistem, ko smo uspešno prestali še en festival lokalnih radijskih postaj Slovenije, so nas lepo sprejeli tudi v vrhu organizacije, ki ji pripadamo. Sam gospod direktor Boris Zakošek, glavni za Radio in za Naš čas je rekel: "No, ja, kar v redu je šlo. Tako delajte še naprej, pa bo!" Če to ni pohvala, glede na to, da je direktor običajno bolj skop z njimi! Pa ne zato, ker bi menil, da ni ničesar, kar bi bilo vredno hvalati, ampak zato, ker je prepričan, da se vsaka, še tako dobra stvar, da vedno narediti še bolje.
Takrat, ko se bližajo prazniki pa mi, že po običaju, najbolj delamo. Zato, da je danes pred vami nova sveža številka Našega časa, je celo uredništvo žrtvovalo celo soboto, pa še nedeljo, da o tistem, kar se je dogajalo na zaključku številke, v ponedeljek, ne govorimo posebej. Takrat se nam je zdelo, da še printerji ne daljo tako hitro, kot to počno v običajnih dneh. In v ponedeljek ga ni bilo v redakciji, ki ne bi bil v službi že pred sedmo, kar se zgodi le redko. Prazavprav mora biti to zaradi kakšne pomembne zadeve od glavnih posebaj zahtevano.
mkp (foto vos)
Boris Zakošek: "Halo, ja, kar dobri so bili..."
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenju in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 29. oktobra, ste glasovali:
1.	CVERLE: "Pozdrav iz Dramelj"	lOglasov
2.	NIPIČ: "Ljubo doma, kdor ga ima" 9 glasov
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne grem domov" 7 glasov
4.	AVSENIKI: "Pojdi z menoj na planino" 5 glasov
5.	ŠIBOVNIK: "Samotni dan"	1 glasov Predlogi za nedeljo, 5. novembra:
1.	AS: "Gospodična"
2.	BRAJKO: "Ma oštja, kakšen kapitan"
3.	GAŠPERJI: "Špela me ni vzela"
4.	GORENJSKI MUZIKANTJE: "Danes tu, jutri tam"
5.	SLOVENIJA: "Poleti lastovka"
Vili Grabner
Na koncertu - Laibach •••••••••••••••••••
NATO v Dakoti
Evropska promocijska turneja skupine Laibach, edine slovenske zasedbe, ki je zares uspela tudi na tujem, je končana. Laibach so svojo zadnjo ploščo "Nato" že predstavili v Angliji, Nemčiji, Danski, Švedski, Rusiji, Belorusiji,
Slovaški, Italiji, Makedoniji, Nizozemski in Belgiji. Prejšnji četrtek so v največji slovenski diskoteki Dakota, na zadnjem koncertu evropskega dela svetovne turneje, obljubljali pravi multimedijski spektakel. Koncertno predstavitev Slovencem že dobro znanega albuma "Nato", so Laibach združili s praznovanjem petnajste obletnice nadvse uspešnega delovanja, zato smo lahko upravičeno domnevali, da se bo zgodil eden izmed viškov letošnje koncertne ponudbe pri nas. Domneve so se delno uresničile. Koncert je spremljala tako močna medijska podpora, da sploh ni bilo čudno, daje bil razprodan. Verjetno tudi zato, ker mlajše generacije zaradi dolge koncertne abstinence doma, Laibachov v živo še niso videle, tisti, ki smo jih že poznali, pa smo sijih zaželeli še enkrat. Čakalne vrste za vstop v res fascinantno dicoteko Dakota, enkratno koncertno prizorišče, so bile dolge, obljubljeni spektakel je prostor napolnil do zadnjega kotička. Koncert je spremljalo tudi kar 200 akreditiranih novinarjev, direktno ga je prenašal Radio Slovenija, posnetki pa bodo konec novembra, ko se bodo Laibach že pripravljali na turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki, lahko videli tudi na nacionalni TV.
Laibach so material za "Nato" posneli že v začetku preteklega leta, angleška založba Mute pa je kompaktno ploščo na evropski trg lansirala jeseni istega leta. Po zaslug odličnega spota za Laibachovo verzijo megauspešnice "The Final Countdovvn" švedskih pop metalcev Europe in široko zastavljene promocije, seje "Nato" že teden dni po izidu zavihtel na sedmo mesto angleške "Indie" lestvice. Že omenjenemu videospotu sta kmalu sledila še dva; "In Tbe Army Now" in "War", ki sicer nista ponovila uspeha prvega, vseeno pa se ju je dalo precejkrat videti na MTV-ju in nekaterih drugih evropskih "glasbenih" televizijskih postajah. Poleg programa s plošče "Nato" so Laibach v Dakoti predstavili tudi nekaj materiala iz zgodnjega opusa skupine, predvsem skladbe iz albumov "Laibach" in "Nova akropola", ki sta pred kratkim ponovno izšla na CD formatu. Njihov precej statičen nastop je bil tudi tokrat podprt z vizualnimi projekcijami, žal pa so vse premalo uporabili razpoložljivo light-show opremo. Osebno sem pričakovala, da bodo večino glasbe odigrali v živo. Zmota. Veliko glasbe je bilo reproducirane z glasbenih matric, to pa so dopolnjevali odlični basist Nikola Sekulovič (Demolition Group) in vsi ostali člani skupine. Premalo, da bi zveneli povsem prepričljivo. Gost spektakla je bil, po kratkem rave vložku, tehno-satanist Peter Paracelsus, Peter Mlakar torej ali P Traven, obseden s spolnostjo, zlom in bogom, suženj srca in gospodar razuma, očaran s Satanom, prevzet od ženske in užitka...Tudi njegova svečenica ljubezni, oblečena v nuno, mu ni pomagala, da bi bil zanimiv. Prej brezvezen. Dakota je bila vedno bolj prostorna, ljudje sojo kljub obljubljenemu rave par(yju do jutranjih ur med Petrovim nastopom začeli množično zapuščati. Za tiste, ki so ostali, so poskrbeli še DJ P-Twin, DJ Al-clox, DJ SarrTo in DJ Acme.
Bojana Špegel
Paul McGuigan, se je ponovno pridružil skupini, potem ko je le to po koncu njihove ameriške turneje zapustil Scott Maclead. Maclead je McGuigana zamenjal septembra letos, ko je le ta zaradi živčne izčrpanosti zapustil skupino. V dveh mesecih si je Paul opomogel in že nastopa skupaj z ostalimi člani Oasis na evropski turneji, ki se je začela 31. oktobra.
MADONNA
Da se je v Madonninem življenju zamnjalo veliko število moških, ni nikakršna skrivnost. Tudi njen zadnji izbranec, ameriški maneken in vrhunski model latinskega porekla, Carlos Leon, ob njej ni dolgo zdržal. Po nekaj mesecih skupnega druženja sta se namreč razšla in če gre verjeti govoricam, ima 37 letna kraljica pop glasbe že novega spremljevalca. To naj bi bil nihče drug kot vodja ansambla Red Hot Chili Pepers Anthony Kiedis.
SIMPLY RED
Po štiriletnem premoru je britanska skupina Simply Red ponovno izdala
Glasbena šola Velenje ••••••••••••••
Še šola kitarskih pedagogov
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je bila letos organizatorica kar petih mednarodnih poletnih šol, od minulega petka do nedelje pa je gostila še udeležence šole za pedagoge - kitariste iz cele Slovenije. Pod mentorskim vodstvom docenta Ištvana Roemerja in Alenke Orlič je svoje glasbeno znanje izpopolnjevalo 38 udeležencev osnovnih in srednjih glasbenih šol. Prihodnje leto naj bi postala tudi ta šola, ki sicer sodi med aktivnosti rednega izobraževanja glasbenih pedagogov, mednarodna. Ob tem najbrž ne gre prezreti, da je to kitarsko šolo uvrstilo v katalog stalnega strokovnega izobraževanja pedagogov v Sloveniji v šolskem letu ............... ^^^
Ministrstvo za šolstvo SA^^ISl^l i^HBBMi in šport. Zanemarljiv
da sta v Sloveniji	JpT "	^ mMi!
smeli organizirati to	' ^BH
izobra-ževanje (poleg jjf	j
Akademije za glasbo) m
le Hn^ velen-jska glasbena
(tp)	S predavanja
odličen album. Njegov naslov je Life, v Veliki Britaniji pa se je v zelo kratkem času povzpel na sam vrh najboljših albumov. Prva uspešnica s te plošče nosi naslov Fairground in postaja pravi hit v večini evropskih držav (tuudi pri nas). 28. oktobra so se Simply red podali na veliko promocijsko turnejo po Evropi, v okviru katere bodo v slovenski koncertni meki, Muenchenu, nastopili 14. decembra.
COOLIO
Coolio je še eden od številnih rap-perjev, ki se v svojih skladbah dotika občutljivega življenja v črnskih getih. Sam pravi, da mu gre na živce spreminjanje krute realnosti težkega življenja številnih temnopoltih prebivalcev v nekakšno idealizirano podobo napete avanture, kot jo prikazujejo
nekateri filmi. Podobno kot Ice T in Ice Cube tudi sam prepeva o nasilju, dro-gah in brezdelju, ki vladajo v teh predelih, odkoder prihaja tudi sam. Njegovo pravo ime je Artis lvey, star pa je trideset let. Njegova najbolj znana skladba trenutno je Gangsta's paradise, skladba, ki jo bomo našli tudi v najnovejšem filmu Michelle Pfeifer, Dangerouus Minds.
Mitja Čretnik
SNOOP DOGGY DOG
Kontroverzni ameriški rapperSnoop Doggy Dog se bo kot kaže rešil obtožbe za umor 20 letnega Philipa VVoodmariama, za katero je bil obtožen po enem od krvavih obračunov med losangeleškimi tolpami.
Kot je izjavil tamkajšnji javni tožilec namreč obstaja možnost, da bi vsa
krivda za umor padla na tretje obtoženega v tem procesu in prav tako udeleženca pouličnega streljanja, 25 letnega Leeja McKinleya.
FRANK SINATRA
Bob Dylan, Ray Charies in Bono (U2) bodo nastopili na prireditvi v počastitev 80. rojstnega dne slovitega Franka Slnatre. Prireditev ob častitljivem jubileju tega ameriškega pevca italijanskega porekla bo 19. novembra v Shrine Auditoriumu v Los
Angelesu, na njej pa bodo poleg omenjenih zvezdnikov nastopile še slovite druge zvezde ameriškega in hollywoddskega show businessa: Tony Benett, Sharon Stone, Little Richard, Salt'n'pepa, Robert de Niro, Peggy lee in trenutno ena najpopularnejših ameriških ročk skupin Hootie and the blovvfish. Prireditev bo snemala ameriška televizija in jo predvajala 14. decembra, dva dni po rojstnem dnevu slovitega zvezdnika.
OASIS
Basist prve postave skupine Oassis,
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
2. novembra 1995
Šmartno ob Paki
Skrb za svoj kraj jim ni tuja!
Približati delovanje občine občanom, v njih spodbuditi potrebo po razvoju okolja, v katerem živijo, je ena od temeljnih usmeritev popotnice, s katero so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali začetek novih časov. Da bi bila vez med občino in terenom, torej občani in obratno čim krajša, so šmarški svetniki imenovali člane odborov za delo z vaškimi skupnostmi ter za področje gospodarskih javnih služb. To sta stalni delovni telesi sveta občine Šmartno ob Paki.
Tako je šmarški podžupan in predsednik odbora za delo z vaškimi skupnostmi Martin Hrastnik po imenovanju pozval predsednike vaških skupnosti, da "zberejo" in na prvem delovnem sestanku dogovorijo kratkoročne in tudi dolgoročne potrebe, želje svojega okolja ter določijo prednostni vrstni red. Te predloge so vaške skupnosti predložile nato odboru za področje gospodarskih javnih služb, katerega predsednik je Alojz Slemenšek. In kaj ugotavljata omenjena predsednika?
To, da se ljudje zavedajo novih časov, položaja in da jim ni vse-eno, ali bo vaška skupnost ostala pri tem, kar ima danes, ali pa bo poskušala zadovoljiti svoje potrebe.
"Določena mera strpnosti bo potrebna, saj vsega naenkrat ne bomo mogli uresničiti. Občina Šmartno ob Paki je majhna, njeni viri financiranja skromni, temu primeren je tudi občinski proračun. Dejstvo pa je tudi, da če ljudje ne bodo pobudniki in nato tudi gonilna sila pri najrazličnejših akcijah, ne morejo pričakovati še tistega, kar bi se sicer lahko naredilo," sta povedala v en glas. Ob oceni o spodbudnem začetku sta hkrati opozorila še na nujo po imenovanju tajnika oziroma oblikovanju občinske uprave.
Skorajda ni vaške skupnosti oziroma odbora, ki ne bi ob naštevanju prednostnih kratkoročnih nalog na prvo mesto postavil potrebe po nadaljevanju že pred letom ali dvema začetih aktivnosti. To sta predvsem izgradnja vodovoda v Podgori in ureditev kanalizacije Šmartno ob Paki -Rečica ob Paki. Tesno tej potrebi sledijo ukrepi za sanacijo, zlasti cest, da bi s tem preprečili nadaljnje povzročanje škode. Varnost udeležencev v cestnem prometu,
zlasti otrok, prav tako ne manjka v nobenem programu 10 vaških skupnosti občine Šmartno ob Paki. Kot sta povedala sogovornika, so v odboru za področje gospodarskih javnih zadev že imenovali komisijo, ki si bo na terenu ogledala, kaj od zahtevanega ja in kaj ne, prav tako so že imenovali posebno skupino ljudi (pritegnili bodo tudi ustrezne strokovnjake), ki si bo ogledala in pripravila strokovni predlog za rešitev težav glede obcestnih tabel, označb, cestno-prometne signalizacije, skratka prometno ureditev cest občine od vrha Skornega do zadnje točke na meji s sosednjo žalsko občino. "Sicer pa smo v našem odboru že predlagali izdelavo projekta za izgradnjo pločnika od železniške proge mimo Boleta ter za signaliziran prehod za pešče pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki," je poudaril Alojz Slemenšek.
Sicer pa ima vsaka vaška skupnost svojo specifiko.
V tem trenutku si v Podgori prizadevajo za nadaljevanje izgradnje vodovoda in za obnovo cest, v Rečici ob Paki so nekatere aktivnosti že opravili, ostaja pa jim (poleg kanalizacije) še ureditev prometnega režima skozi naselje; v Šmartnem ob Paki ob-
čane v tem trenutku najbolj "žul-ijo" pločnik in prehod za pešce, ureditev središča vključno s staro šolo, popravilo cestnih odsekov in kanalizacija; v Malem Vrhu si želijo zaščitno cestno ograjo ter ureditev odvodnjavan-ja, v Velikem Vrhu pa posodobitev nekaterih cestnih odsekov, ureditev ceste v Hudem Potoku, odvodnjavanje, prizadevajo pa si tudi za odpravo težav glede odkupa zemljišča, na katerem so pred leti s prostovoljnim delom uredili večnamensko športno igrišče; odvodnjavanje, most čez reko Pako na cesti proti Pocajtu so potrebe občanov Gavc; v Paški vasi že pospešeno urejujejo zadeve glede javne razsvetljave, s prehodom za pešce pa bi radi poskrbeli za večjo varnost predvsem otrok; v Slatinah, kjer imajo za zdaj naj-skromnejši spisek, bi radi poleg odvodnjavanja rešili še modernizacijo ceste do gorenjskega klanca; lastništvo doma krajanov, kamnolom Vegrada ter problematika skladiščenja plina v Keramiki zavzemajo vidno mesto potreb občanov Gorenja; v Skornem pa bi radi čim prejšnjo sanacijo ceste, ki jo je letos močno poškodoval hudournik, kar nekaj težav pa se obeta tudi pri priključitvi in prevzemu vodovoda.
Uresničitev vseh teh potreb za občino, kot je Šmartno ob Paki, ne bo skromen zalogaj, še večjega pa predstavljajo naloge iz skupnega programa. Rešitev kanalizacije za celotno občino od Skornega do Rečice in Podgore je nujna zaradi vse večjega ogrožanja talnice oziroma pitne vode. Študija za izdelavo idejnega projekta naj bi odgovorila na nekatera odprta vprašanja, prav tako gle-
Martin Hrastnik: "Res je denar sveta vladar, vendar bo marsikatera stvar odvisna tudi od volje, zagnanosti in pripravljenosti občanov. Za zdaj so se skoraj povsod izkazali in ni jih malo, kjer je tudi družabnost v vaški skupnosti prišla v ospredje dogajanj."
de izgradnje treh manjših ali ene večje čistilne naprave. Izgradnja bencinske črpalke, plinovoda, skrb za komunalne odpadke, prizadevanja za prekategorizacijo ceste skozi Šmartno ob Paki iz lokalne v regionalno, zemljišča za drobno gospodarstvo tvorijo spisek skupnih potreb. "Vse to smo v odborih že obravnavali in najbrž bomo posameznim temam še namenili posebno pozornost. Škarje in platno pa imajo seveda v rokah šmarški svetniki in župan," sta sklenila pogovor Alojz Slemenšek in Martin Hrastnik.
»(tp)

■nu
tmmmmmm
Alojz Slemenšek; "Ljudje se zavedajo, da brez nič ne bo nič. Skratka, da gre zanje in da naj bi vsak skrbel za razvoj svojega kraja. Mislim, da je predlog o oblikovanju 10 vaških skupnosti dosegel svoj namen."
Od 9. do 12. novembra v Šmartnem ob Paki
Z e 6. Martin
Ni vsak dan Martinovo in ne spreminja se mošt v vino večkrat na leto. Prav zaradi teh dejstev so člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki že krepko "v gibanju". Tudi letos bodo namreč organizirali Martinov praznik, prireditve pa se bodo zvrstile v dneh od 9. do 12. novembra.
Kar precej jih spet bo, od kulturno - etnografskih do zabavnih, pripravili pa bodo seveda še običajne spremljajoče zadeve. 6. praznovanje bodo "otvorili" upokojenci z mentorico Emo Goršek, ki bodo obiskovalcem prireditve v šmarškem kulturnem domu prikazali vse "Iz babičine skrinjice" . Dan kasneje (v petek) bodo prišli na svoj račun vinogradniki. Zagotovo ne bodo zamudili strokovnega predavanja na temo "Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci", pa pokušnje vin pokrovitelja Martinovega praznika v Šmartnem ob Paki Ere Vino in "pridelka" preostalih domačih vinogradnikov. Prihod Martina bo seveda obvezen.
Sobota bo glede dogajanj najbolj pestra. Šaleški likovniki se
bodo znova odpravili na teren, otroci šole v Šmartnem ob Paki pa bodo prav tako ustvarjali kot vedo in znajo v likovnih delavnicah. Medse bodo povabili znane umetnike iz domačega okolja in ob koncu na razstavi prikazali, kaj so jih ti naučili.
V središču kraja bodo spet stojnice oziroma sejem domače obrti. V popoldanskih urah pa bo živahno še na in ob ploščadi. Irena Vrčkovnik ter Strašna Jožeta bodo poskrbeli za razpoloženje vseh, ki jim bodo prisluhnili. Ansambel Vesna pa bo tisti, ki bo zabavo tega dne nekako zaključil.
Zadnji dan, v nedeljo, pa bodo obiskovalci Martinovega praznika poleg izdelkov na sejmu domače obrti v popoldanskem času videli še prikaz starih kmečkih opravil ter običajev, prav tako pa se bodo lahko udeležili zaključile prireditve v župnijski cerkvi. Tu bosta pripravila koncert citrar Miha Dolžan in pevka Jožica Kališnik. Če bo vreme "ta pravo", bi moral tudi Martin miniti kot se za ta običaj "šika".
»tp
	Po obči	na	h
NAZARJE
Varneje preko vode
Ob številnih nalogah se v nazarski občini seveda ubadajo tudi z mnogimi komunalnimi problemi. Teh nikoli ne zmanjka, rešitev enega samega, četudi še tako majhnega, pa je krajanom in občini v veliko zadovoljstvo. Tako so pred dnevi krajani vasi Žlabor obnovili most preko Drete, material je prispevala občina, v Kokar-jah pa so na poti do znanega tabornega prostora zgradili manjši most, saj je bil prejšnji že dolgo kamen spotike.
Na Dobrovijah bodo veseli
V teh dneh brnijo težki stroji na cesti iz Nazarij na Dobrovlje. Posodabljajo namreč poldrugi kilometer te ceste. Dela so vredna
Prijetno nedeljsko popoldne
ŠENTILJ - Minulo nedeljsko popoldne se je pri Pečakovi kapeli zbralo lepo število faranov, ki so bili navzoči pri krajši cerkveni slovesnosti, med katero je domači župnik Jože Kužnik blagoslovil lepo obnovljeno kapelo. Za popestritev te sicer skromne, a tople slovesnosti, so poskrbeli še domači pevci s svojim nastopom.
Človeku pa se ob takih priložnostih nehote v podzavest prikrade misel, da bi se zgodil čudež, če bi se v bližnji prihodnosti nekaj podobnega zgodilo tudi šentiljskemu gradu. "Črni grad" je njegovo ime, danes pa je do konca izropan in precej porušen. Takšen nemo ždi nad drugače prelepo dolino. Toda, ker se čudeži ne dogajajo več, vsaj pri nas ne, so gradu po vsej verjetnosti šteti dnevi. Le kje so krivci za njegovo žalostno usodo?	mMH
Srečanje z Majdo Lesničar
Od rane mladosti z otroki in za otroke
Ko je končala šolanje na učiteljišču, so bili časi še čisto drugačni. Država je z dekretom določila, kje bo učila, izbirala pa je lahko med Prek-murjem in Primorsko. Slednja je bila bližja njeni Vrhniki, zato je pred radovedne oči malčkov prvič stopila na primorski enorazred-nici. Življenje pa je polno spletov naključnih dogodkov in zgodilo se je, da sojo povabili v Šoštanj. Ker je takoj dobila stanovanje, se je odločila, prišla in ostala v Dolini.
Na Kajuhovi šoli je vsekakor pustila svoj pečat. Skupaj s takratnim ravnateljem Karlom Kordešem sta bila pobudnika in začetnika danes vseslovenskega Likovnega sveta otrok. "Otroci so pravi umetniki. In všeč jim je, če se na njihovi šoli kaj dogaja. Takrat smo v Šoštanju hodili na oglede razstav na sosednjo šolo, Biba Roeck, kjer jih je pripravljal Viktor Kojc. Mi pa smo najprej pripravili Otroško razstavo, povabili k sodelovanju poznane učitelje iz različnih koncev Slovenije in tako se je poskus prevesil v tradicijo," se spominja. Majda pa je bila še prej v odboru za pionirsko organizacijo. "Delali smo za dobrobit otrok, ne oziraje se, kdo je bil na oblasti. Želeli smo, da se otroci čustveno bogatijo, osebnostno rastejo. Veste, učitelj ima ogromno dela samo s svojim poukom. Za prosti čas otrok je imela naša družba vedno manj posluha. Ne vem, nekako me je kar potegnilo, hvaležne oči in lepi spomini so mi bili vedno nagrada, saj nikoli nisem delala za druge nagrade, čeprav sem jih dobivala. Otroci ti dajejo energijo in zadovoljstvo, meni ga dajejo še vedno." Še sva ostali v času pred leti. Več prijaznosti je bilo takrat, mi pove sogovornica, "bili smo povezani, mnogo več smo sodelovali," se spominja. Še vedno ima lepe spomine na pionirsko organizacijo, kjer je bila predsednica odbora za delo pionirjev, sedaj pa je predsednica OZPM Velenje: "Ko so se razmere v šolstvu spremenile in je pionirska organizacija razpadla, je nekatere aktivnosti prevzela Občinska zveza prijateljev mladine. Preimenovali smo jih in jim dali nove vsebine. Pa se še vedno najde kdo, ki pravi, da smo ostanek starega sistema. Morda imamo tudi zato toliko problemov s financiranjem, denarja za prosti čas otrok je vedno manj. In vedno več se moramo ukvarjati z birokracijo in prepričevanjem." Vesela je, da so soorganiza-torji Pikinega festivala, da pripravljajo letovanja, novoletna obdarovanja in številne ustvarjalne delavnice. "Najlepše pa je bilo, ko smo hodili s pionirji na razna srečanja. Nepozabne stike smo navezovali, spoznavali ljudi in mlade po vsej bivši Jugoslaviji. Vse to je zamrlo. Žal. Ko se danes srečujem s tistimi, ki so se udeleževali teh srečanj, imajo vsi še vedno krasne spomine nanje. Kot tudi na republiška tekmovanja mladih novinarjev in različna srečanja. Škoda, da tega ni več." Povprašam jo, ali se po njenem sedanji otroci kaj razlikujejo od tistih, ki jih je učila ali pa jim je bila ravnateljica (na sedanji OŠ Livada) pred leti. Pritrdi mi. "Verjetno so bili otroci včasih bolj srečni, bolj odprti in optimistični. Sedaj včasih zahtevajo preveč, z vsem so zasičeni, veliko bolj lagodni in zasvojeni s televizijo." Tudi zato se na OZPM trudijo, da jim v svojem programu vedno ponudijo kaj novega in zanimivega, sicer jih ne zanima.
Majda je aktivna na več področjih tudi sedaj, ko je že tri leta v pokoju. Kar v nekaj krožkih Univerze za tretje življenjsko obdobje jo boste srečali, uživa pa tudi v družbi svojih dveh vnukinj. "Zanju si vedno znam najti čas. Škoda je, da takrat, ko si mlad in imaš svoje otroke, tega nekako ne znaš. Vem, da se s tem problemom srečuje veliko mladih družin, zato si želim, da bi jim pri OZPM lahko pomagali s predavanji in srečanji," mi še pove. Še vedno v dvomih, ali je ona tista prava oseba, ki smo jo želeli predstaviti v času, ko je za nami Teden otroka, ko so nas bila polna usta misli o njih in njihovi vzgoji. Je, zagotovo, kajti če bi bilo takšnih ljudi več, bi ulica pogoltnila mnogo manj mladih!
m Bojana Špegel
17 milijonov tolarjev, ki sta jih s skupnimi prizadevanji zagotovili občini Mozirje in Nazarje.
Del denarja so pridobili na natečaju za demografsko ogrožena področja, vsaka svoj delež sta prispevali sosednji občini, veliko pa so z delom in tolarji sodelovali krajani. Na Dobrovijah bodo torej kmalu spet dobrovoljci.
Svetniki o obrambi
Nazarski občinski svetniki se bodo na redni seji zbrali danes, v četrtek. Za spremembo sta tokrat ob točki razno, ki se resnici na ljubo običajno precej zavleče, na dnevnem redu le dve zadevi. Prva je oblikovanje zahtev do ministrstva za obrambo, druga pa sprejem statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih v občini Nazarje. Glede na tak dnevi red se torej sprotno delo in reševanje zadev dobro obrestuje.
■JP
2. novembra 1995
VRTILJAK
11
To pa je "mešanica"!
Karliju Gradišniku gredo strune na citrah dobro od rok in nemara sije (tudi) zato omislil še drugačne strune.
Na svoje lipi domačiji v Matkovem kotu je ustanovil lokostrelski in samostrelski klub in mu iz njemu dovolj zanimivim razlogom dal ime "Indiana." Pa si je ročno posadil na glavo kavbojski klobuk. Ker se tako ni mogel odločiti med lokom in pištolo, se je odločil za nekaj vmesnega - za samostrel; in ta "kompromis" mu celo na tekmovanjih prinaša lepe uvrstitve.
Tretjič zapored
V tretje gre rado, pravi pregovor in ta velja tudi za ravnatelja Kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja, Vlada Vrbiča. Tretjič zapored se v sliki in besedi predstavlja na tej strani, njegov sogovornik Tone Brodnik, eden od glavnih v mestni občini Velenje, pa drugič.
Kaj hočemo, če pa je bil Optometer spet v bližini, ko sta razvila za to stran primerno temo.
Tone: "Vlado, zrihtaj mi dva gledališka abonmaja."
Vlado: "Seveda, Tona, samo občina naj nam prej nakaže denar za kulturo."
Toneta je, kot je videti, po tem odgovoru malo zvilo.
K Tr % i	*	%	i
. J 4 C- i n i	K, J i (	jjg f- m	
			
Urgenca
Nekateri si delo novinarjev pri Našem času predstavljajo tudi takole:
"Halo, je tam uredništvo? Naš direktor (ali pa kdo drug) je naročil, naj takoj eden od vaših pride sem. Imamo sestanek. Halo? Ste slišali? Takoj naj pride sem!"
Seveda smo (slišali), ampak na žalost v uredništvu urgence za sestanke, za katere se ve že kak teden prej, nimamo organizirane.
Svetnik Marjan Vrtačnik sem odtočen v tem , da se očitno nesposobnim in neodgovornim načrtovalcem javne porabe na čelu z županom ne dovoli , da bi temeljne dejavnosti s področja negospodarstva pripeljali v bude finančne težave ,tako kot so to storili V Velenju teta 90. Zato predlagam »da svet na današnji seji sprejme predloženi Sklep in hkrati vprašujem Zupana , kdaj se bo čutil sposobnega voditi to Občino samostojno —brez pomoči Velenja. Ali raje ne bi bilo bolje .če bi razmislili o svojem odstopu.
Marjan Vrtačnik
Kaj Imata skupnega Frane In Marjan?
Vprašanje mora Optometer seveda dopolniti: kaj imata skupnega svetnik v mestnem svetu občine Velenje Franc Sever in svetnik v svetu občine Šoštanj Marjan Vrtačnik? Marsikaj!
-	oba sta kandidirala za župana, vsak v svoji občini sicer, pa vendar;
-	oba sta bila izvoljena za svetnika, vsak v svoji občini sicer, pa vendar;
-	oba sta nastopala kot neodvisna kandidata;
-	oba sta najbolj plodna razpravljalca, rekorderja po številu prihodov za govorniški oder, vsak v svojem svetu sicer, pa vendar;
-	oba sta zasebnika in to uspešna, vsak v svoji dejavnosti sicer, pa vendar...
-	oba celo vsak svoje misli izražata z enakimi besedami in oba skrbijo popolnoma enake zadeve, vsakega v svoji občini sicer, pa vendar.. Pa vendar to presega vse verjetnostne račune.
Vedno isti ■■■■■■■■
"Kako pa je tukaj kaj z lovom?"
"Lovci so vsako nedeljo drugi, zajec pa je vedno isti."
Ceneje ■ ■ ■ ■ ■
"Zakaj prideš na lov vedno brez nabojev?"
"Ker je tako veliko ceneje, rezultat pa je isti."
-"........ »•...... ......................»m " " .......... "- "■■'............ ■
Svetniki Kluba socialne. krSiarsskc m ljudske demokracije smo odteim v tem, «1» se o&tno nesposobnim m neodgovornim načrtovalcem javne porab« nt Cehi 2 županom ne dovoli, sla bi ivmeSjne tfejavnosti s področja negospodarstva posovm) pripeljali v hude Gnmčnc težave tako kot so to slottfe v is&t 90. Zato predlagamo, da svet na danaSnji sej« sprejme piedloieoi sklep in hkrati vprašujemo Jtep&na do kdaj sc bo sposobnega vodm to Mesinp skupnost Ali ne bi itilo morebsa bolje če bi t«mistil o svojem o<istopu
" s > /?


Lovec stopi zgodaj zjutraj v gostilno in ja-dikuje: "Ves sem zbit, vso noč sem bil na lovu."
Gostilničar mu pritrdi: "Poznam to, tudi mi imamo stenice.
Prva trobenta
Rokometaši so morali v Nemčijo, da so spoznali še eno kvaliteto urednika Našega časa Staneta Vovka. Na rokometni tekmi je namreč zapiskal na trobento in nad njegovim piskanjem so bili navdušeni tudi navijači domačinov.
Ne eni in ne drugi pa ne vedo, daje Stane v mladosti trobento večkrat vzel v roke. Takrat seveda, ko je bil še član Rudarske godbe.
Piskanja na fotografiji seveda ni slišati, stil je pa pravi, kaj?
fflsr
*
»>v
Le s čim se drugI hvalijo?
Celo osrednji slovenski časopis se z barvno fotografijo hvali s "skoraj dvakilogramsko kolerabo." Iziv mu vračamo, sicer v črno-beli tehniki, a z bistveno večjo težo.
V Podkraju pri Ponikvi je na njivi Marije Vasle zraslo nekaj krepkih primerkov. Najtežjemu so izmerili 7,25, kar precej pa jih je preseglo šestkilogramsko znamko. In je najtežjo vesela družba veselo pospravila kar v surovem stanju.
Mvslifactfri imetje n[H"t / m X—=
T f
Kdu Čemijo-..
)
uMl f d	CČ5tt lit
f	p 1 U _jsa
bOPOLPNE P0$PMV-llAm IN KUMNti.	POPOIPNE FMNti in Likanje .__^		An?AK HOŽČKU lfc m NB P&VdttlM.	
	fl !La	i i o rr	POMOC/JL&V NlCEjjr\/\	\ t\ c>
Kaj pravite: A kdo podpira tri hišne vogale...?
Velika vaja "Požar 95" uspela
Gasilci v Dolini so dobro
pripravljeni
Iztekel se je mesec oktober, mesec požarne varnosti. Kot so gasilci že napovedali, se je večina aktivnosti zvrstila prav v zadnjih dneh. Največja demonstrativna vaja, "Požar 95", ki sojo pripravili gasilci velenjskih prostovoljnih društev na
novem bloku na Selu in na tamkajšnji bencinski črpalki OMV, se je odvila v petek popoldne.
Točno ob 16.h so se oglasile prve sirene. Gasilski avtomobil je pripeljal na notranjo stran bloka, kjer je že bilo vse v dimu,
in akcija je stekla. V drugem nadstropju naj bi prišlo do eksplozije plinske bombe. Zato usposobljeni gasilci so pohiteli v blok, drugi so že vlekli cevi. Glasno zavijajoči gasilski avtomobili so drveli proti bloku, radovednežev je bilo vedno več. Pripeljali so gasilsko lestev in reševanje iz višjih nadstropij je steklo.
je takoj odhitel na pomoč, saj naj bi se v cisterno z gorivom zaletel tovornjak. S sabo so imeli tudi poseben rezervoar za pretakanje nevarnih in gorljivih snovi in nevarnost je bila kmalu mimo...
Darko Koželj, poveljnik GZ Velenje, nam je po končani vaji povedal, da bodo celotno vajo ocenili na prvi seji predsedstva.
Tudi za ranjenko so hitro poskrbeli
Zbralo se je veliko radovednežev, ki so kmalu spoznali, da gre za vajo, a so vseeno opazovali hitro ukrepanje.
Vaja je potekala koordinirano in hitro
Curki vode so vreli iz cevi več avtomobilov, akcija je koordinirano potekala. Skoraj 100 gasilce iz 8 prostovoljnih gasilskih društev je sledilo poveljem in ukrepalo. S sabo so pripeljali vso razpoložljivo tehniko, ki je res že malo zastarela, a so gasilci vešči ravnanja z njo. Pripeljal je še rešilni avtomobil in "ranjenka" je bila hitro v dobrih rokah. Potem je počilo na bencinski črpalki. Del gasilcev
"Vendar lahko takoj povem, da je vaja uspela in dokazala, da imamo v Dolini veliko dobro usposobljenih gasilcev, ki znajo in so pripravljeni delati. Uporabili smo prav vso tehniko, ki jo imamo, le da nismo izvedli reševanja s ponjavo in s spustnicami, čeprav smo dobro usposobljeni tudi zato."
■ bš
Kako najti v občini Mislinja kakšen kraj?
Kot veste, je na področju koroške regije nastala še ena občina, in sicer občina Mislinja. Prejšnji upravljalec tega področja občin Sloveiy Gradec je nekoliko skrbela za to področje, vendar ob osnovanju nove administrativne enote s potrditvijo v državnem zboru smo postali nekateri Sloven-jgradčani občani občine Mislinja.
Rad se popeljem po lepih gozdovih mislinjskega jarka - po Pergeijevih gozdovih, s kolesom je prijetno potovati iz Mislinje preko Šentilja pod Turjakom v zaselek Dovž ter se po magis-tralki vrniti zopet v Mislinjo, toda joj prejoj, kako vedo tuji vozniki, kje so ti lepi kraji? Na tem področju pa moram reči, da naša bivša občina Slovenj Gradec ni storila ničesar. Par cest, ki so se vijugale po dolini, je utegnila asfaltirati, vendar je bilo že prepozno za realiziranje vseh sredstev iz samoprispevka, pa smo že razdruženi. Preostanek nedokončanih del mora žal dokončati nova občinska oblast občine Mislinja s pičlim proračunom. Lepa vasica Dovže je tako ostala brez smernega kažipota z magistralne ceste, obledela tabla komajda služi namenu, da pove popotniku, daje sedaj v Dovžah, da pa bi mu povedala, da se Dovže delijo na
Spodnje in Zgornje, ne pride v poštev, to je že preveč drobnjakarsko in natančno. Nekateri se še spomnijo, da je bilo možno v poletnih, včasih pa tudi v zimsih mesecih priti preko Dovž na Pohorje in uživati v lepotah poletja in zime. Kako najti to pot, če pa ni nikjer označena? Ko pa se pelješ po magistralni cesti v smeri Slovenj Gradec proti Mislinji, ob cesti zagledaš cerkvico prav starinskega izgleda, ki je pokrita s kamnito strešno kritino. Če bi slučajno zavili mimo cerkvice in prečkali reko Mislinja, bi težko ugotovili, da ste se pripeljali v kraj Šentilj pod Turjakom. Farna cerkvica govori o tem, daje kraj dobil ime po farnem zavetniku, naselje pa je na lepi sončni legi, menim pa, da si zasluži takšen kraj tudi ustrezen znak, ki nas bo obvestil o imenu kraja, kamor smo prišli. Republiška uprava za ceste, ki skrbi za magistralne ceste, nas nekako še obvešča o krajih, za kažipote pa nimajo zadosti posluha oziroma na nekatere pozabijo. Pozabili so tudi to, da kraj Mislinja nima dostopa samo po magistralni cesti, ampak da je možno vanj priti tudi od kod drugod. Ko se z vozilom spustiš po Mislinjskem klancu navzdol, je pred Srednjim Doličem dokaj viden odcep, ki nas popelje na sončne Završe ter v dolino
Ponikve, vendar: kako naj vemo, kam bomo zapeljali, če se odločimo zaviti po tej cesti. Nekoliko bolje so označeni kraji oziroma zaselki in poti v posamezne zaselke, če s potjo nadaljujemo v smeri Vitanja. Izgradnja nove ceste proti Vitanju je prinesla tudi doslednejšo označitev posameznih krajev. Še vedno pa je možno te oznake dopolniti, jim dodati še kakšen dodatni smerokaz o kakšni malo manj znani poti na Roglo ali kam drugam. Poti je
Nazarje, Kokarje
Vaje sklenjene, sedaj ocena
Gasilci Zgornje Savinjske doline so konev minulega tedna v Kokarjah izvedli še zadnjo večjo vajo v letošnjem mesecu varstva pred požarom. Na njej so sodelovali člani gasilskih društev Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti. Gašenje požara večjega obsega v strenjenem kmečkem naselju z več gospodarskimi in drugimi objekti je zahtevna stvar in nobeno
IH "" _ . » ~ - - - «** * *■ * <-.....« » » * '^-J.;.....	
Kf * ^^BBjjp^BII	
	
teSjri	
■Bi t0	
dosti, lepih, zapeljivih, nekatere so celo takšne, da se lahko izgubiš, najsibo to namenoma ali nenamenoma. Mogoče bi komu pomagala že kakšna smerna puščica, ki bi ga usmerila in rešila zagate.
Menim, da bo skromni proračun občine Mislinja postopno reševal to problematiko. Držimo pesti, da bodo kakšen dinarček primaknili še iz republiškega mošnjička.
■ RadoJeromel Mislinja
Slovaški navdušil
Pred kratkim je na dvodnevno gostovanje v Sloveniji kot kulturna izmenjava med mestoma Slovenj Gradec in Bardejov, prispel mešani učiteljski PZ Musicum Can-torum, ki šteje 35 pevcev in pevk. Gre za enega najboljših učiteljskih PZ na Slovaškem, s 30-letno tradicijo.
7. julija letos se je v njihovem mestu Bardejov odvijal mednarodni pevski festival narodne in duhovne pesmi. Izmed 24-ih zborov, se je po mnenju strokovne žirije, najbolje odrezal dekliški PZ KUD Ivan Cankar Šmartno, ki je omenjeno gostovanje tudi organiziral.
Goste so v soboto dopoldne pričakali v narodnih nošah s soljo, kruhom in domačim žganjem. Že prvi vtisi so bili nepozabni po nastanitvi so jih popeljali na ogled okolice. V
zbor
Sola v naravi učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje
Počitek je super, ker si lahko oddahnem. Utrudim se s plavanjem. Pri počitku ležim v postelji ali igram tetris. S prijatelji si pripovedujem smešnice. Tudi deklicam rad nagajam. Draien
Odšli smo in prehitro smo se vrnili. To je bilo pet nepozabnih dni.
Preživeli smo jih v prelepem Simonovem zalivu v Izoli. Bili smo kot eden s tremi tovariši in petimi tovarišicami. Plavali smo v bazenu, v morju pa smo se obmetavali z mivko in se tunkali. Skupaj s tovariši smo ob zgodnjih jutranjih urah zunaj telovadili. Spat smo se odpravljali ob poznih večernih urah. Poslušali smo veliko glasbe in reševali težke matematične naloge. Jedli smo v restavraciji super hrano
in plesali v super disku super plese. Skupaj smo si delili vesele in žalostne trenutke in preživljali prelepe dni. Suzana Čeovanovič
HIMNA
Ko na morju skupaj smo bili, veliko lepega smo videli, vsem v očeh sijala je obala, Dejan, Dejan, Dejan, kje si zdaj. Dejan, Dejan nas je ujel, a ni ujel nas na mrežo, ujel nas je le z besedo in z lepimi očmi V bazen nas s seboj je vzel, tam smo se potili, nikdar se ne bi vrnili nikoli več nazaj. Ko na morju skupaj smo stali veliko školjk smo nabrali
Vsem v očeh sijala je obala, Niko, Niko, Niko kje si zdaj. Niko, Niko nas je ujel, a ni ujel nas na mrežo, ujel nas je le z besedo in z lepimi lasmi
Kako sem se naučil plavati
V ponedeljek smo prispeli v Simonov zaliv. Oblekli smo se v kopalke in odšli pred hotel, počakali učitelje plavanja in odhiteli v bazen. Tam smo pokazali, kdo zna plavati in kdo ne. Bil sem neplavalec. Tovariš Damjan nas je najprej naučil plavati žabico. Meni ni šlo najbolje. Danes sem poskusil plavati tudi kravi. Uspelo mi je. Zelo sem vesel, ker znam sedaj tudi jaz plavati. Prisrčna hvala učiteljem.
Andrej Rajšp, 6.d
Podpis: Jože Zlatinšek: "Vsaka izkušnja Je za nas gasilce
zelo dobrodošla"
takšno preverjanje usposobljenosti in opreme ni odveč. Vsako prinese novo izkušnjo in je dober napotek za odpravo pomanjkljivosti. Tudi v Kokaijah so takoj tehtno ocenili vse dobre in slabe strani, za končno oceno oktobrskih aktivnosti na področju zgornjesavinjske gasilske zveze pa bo treba še nekoliko počakati, saj jo bo na prvi naslednji seji izdelalo poveljstvo zveze, je povedal njen poveljnik Jože Zlatinšek.
■ j P
glasbeni šoli v Slovenj Gradcu jim je nato Jože Leskovar predstavil zamolčano poreklo in življenje Huga Wolfa, ob 17. uri pa jih je sprejel še slovenjgraški župan Janez Komljanec.
Zbor je v dveh dneh kon-certiral trikrat in publiko vedno navdušil. Najprej v cerkvi sv. Elizabete in v srednji šoli v Slovenj Gradcu. Dan pred odhodom pa še v mestni cerkvi v Šoštanju.
Da so bili Slovaki z organizacijo in bivanjem nadvse zadovoljni priča naslednje.
Kulturni referent občine Bardejev nam je zaupal, da se je jezil, ko so na gostovanjih njihovo državo velikokrat menjavali s Slovenijo "ni podobnosti", je govoril.
Na koncu je svoje mnenje spremenil, saj ga je naša država po konfiguraciji terena in tudi drugače, močno spominjala na rodne kraje. V imenu zbora je strnil vtise rekoč: "Od vas se lahko veliko naučimo!"
Zdaj že stari prijatelji so si na koncu obljubili, da se spet srečajo prihodnje leto v Bardejovu, kjer bo potekal mednarodni pevski festival za vse zvrsti.
Slovaki so, ker jih je Slovenija tako navdušila, bivanje pri nas podaljšali še za nekaj ur, da so si lahko ogledali tudi našo prestolnico.
Danijel Vunderl
2. novembra 1995___ZA RAZVEDRILO_KAS VAS 13
rOven (od 21. marca do 21. aprila)
Mika vas, da bi preskusili partnerjevo potrpežljivost. Ponosni boste na neki dosežek, s katerim pa nazadnje ne boste vedeli kaj početi. Presenečenje čaka za prvim vogalom, vendar le tistega, ki bo znal pohiteti. Srečni boste v dvoje, ko boste ostali sami, pa vam bo neizmerno dolgčas.
Bik (od 22. aprila do 20. maja)
••••••••
V"
Pravočasno poskrbite za nekatere izboljšave, da se vam ne bo treba bati neprijetnih presenečenj. Partner vas bo nosil na rokah in vam s tem dokazoval, koliko mu pomenite. Kb se boste naveličali neke dobro znane družbe, se umaknite, vendar tako, da ne bo nihče užaljen. Veselica bo po vašem okusu.
Dvojčka (od 21. maja do 21. junija)
»•»••»••••••••••••»••v
Iznebili se boste nekega bremena in takoj lažje zadihali. Čeprav ste dokaj zadržani, vam bo šla v soboto beseda gladko z jezika. Nekomu boste govorili o sebi in mu hkrati povedali marsikaj o svojem partnerju. Če bi se radi vroče zaljubili, ne recite "ne", ko vam bo nekdo nekaj predlagal.
^^ Rak (od 22. junija do 22. julija)
Prevzela vas bo ponudba, s katero vas vabijo ^^^ neki znanci. Pozabili boste na običajno previdnost in si privoščili več kot je pametno. Pazite na zdravje: trenutno je sicer bleščeče, vendar se bližajo dnevi, ko boste utrujeni in živčni, s tem pa tudi občutljivejši.
^^ Lev (od 23. julija do 23. avgusta)
^M. Preveč ste kritični, zato ne morete uživati v ^^ stvareh, ki se dogajajo v vaši najbližji okolici. Poskusite pozabiti na neko manjše razočaranje in se posvetite prijetnim opravkom. Partner ima nekaj za bregom, vendar ne bo utegnil presenetiti.
Devica (od 24. avgusta do 23. septembra)
(24. oktobra do 22. novembra)
IIP
Ir" Sreča ni tisto, kar imate, ampak tisto, po čemer hrepenite. V soboto boste globoko razmišljali, storili pa ne boste nič. Partner bo najprej zaskrbljen, nato pa močno užaljen. Veliki nakupi se napovedujejo, vas pa skrbi, ali boste vsemu kos, saj boste morali še veliko narediti.
Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra)
Pozna se vam, da imate na zalogi lepo mero izkušenj, zato vas neki nasprotnik ne more in ne more speljati na led. Nestrpni postajate, ker si tako zelo želite tihe sreče v dvoje. Mogoče bi zaleglo, če bi odločno povedali, kakšne načrte imate in kako jih nameravate uresničiti. Nekdo vam bo izpovedal ljubezen - v šali.
k^J Škorpijon
nnf • « • • • • • •«
Hr Čas je, da se obrnete in pogledate še kam
drugam. Čeprav je doma lepo, je lahko tudi drugod prijetno in vznemirljivo. Komaj čakate dan, ko se boste postavili s svojimi dosežki. Nihče vam ne bo zameril, če boste nekaj časa zadržani in molčeči, pač pa se boste zapletu v težave, če vam bo tekel jezik kot namazan.
^ Strelec
(od 23. novembra do 22. decembra)
V glavi imate nešteto načrtov, volje, da bi katerega izpeljali do konca, pa vam primanjkuje. Poiščite družbo, v kateri vam bo lepše kot vam je sedaj. Preveč ste stavili na eno samo karto, vendar se bo klub temu vse tako izteklo, da boste v središču pozornosti, in da vas bodo vsi ljubili in občudovali.
M* Kozorog
(od 23. decembra do 20. januarja)
~ • •••••»••»•«••••••••••»«
i^mM Oklevanje bi vam škodovalo, koristilo pa vam bo, če boste jasno in glasno povedali, česa ne marate. Misli vam uhajajo v daljavo, želite si nekaj, kar je bilo in kar tudi spet bo, trenutno pa vam je nedosegljivo. Ne tvegajte, kajti čas ni primeren za velike in usodne korake. Pogovor vas bo pomiril.
Vodnar
( od 21. januarja do 19. februarja)
Ne segajte previsoko, da ne boste razočarani. Staro poznanstvo vas bo obogatilo in osrečilo. Ne pričakujte, da bodo vse delo namesto vas opravili drugi. Napredovali boste in si utrdili položaj. Če boste predolgo čakali, vas bo prehitel tisti, ki ste mu nedavno tega zaupali svojo skrivnost.
(od 20. februarja do 20. marca)
|J Ribi
^m * » •
Zamujate, vendar ne toliko, da ne bi mogli nadoknaditi tega, kar vam je tako pri srcu. Prijatelji vas nadlegujejo s ponudbami, ki vas sicer mikajo, vendar ne toliko, da bi pozabili na vse drugo. Pričakovanje se bo uresničilo, partner pa vas bo v svoji sreči ljubil še bolj kot doslej.
Vedno več jih je, ki se spet udobno in predvsem žensko počutijo v obleki. Res, da je za modele, ki jih prinaša ta jesen in zima, dobro, če imamo idealno postavo, saj razkrivajo in odkrivajo. Pa vendarle, vedno se da najti srednjo pot, tudi za tiste malo močnejše.
Letošnje obleke se vračajo v šestdeseta leta. Ozki, po telesu krojeni, tudi princes kroji prevladujejo, le da tokrat prinašajo s
sabo bistveno novost. Modni kreatorji so jim tudi v zimskem času odvzeli rokave. Ali jih sploh ni, ali pa so poletno kratki, segajoči do komolcev, najdaljši pa so "tri četrt". Ja, in kako potem nad mraz? Preprosto. Čez takšno obleko oblečemo kratko modno jakno, pa je "problemček" rešen. Kar iz istega blaga, seveda.
Telovadimo s prsti
Če smo utrujeni, pa bi se radi sprostili in hkrati storili kaj še za svoje roke, si privoščimo enostavno in nezahtevno telovadbo s prsti. Roke so gibčne, mišice se krepijo, prekr-vavljenost je boljša. Vaje ponavljamo, če je le mogoče, vsak dan. S komolci se udobno naslonimo na mizo in začnemo.
1.	vaja: Iztegnemo prste. Stisnemo konici palca in kazalca. Tiščimo z vso močjo in štejemo do pet. Popustimo. Ponavljamo s sredincem, prstancem, mezincem. Vajo ponovimo desetkrat z vsako roko.
2.	vaja: Iztegnemo prste. Vsak prst posebej napnemo, kot da z njim pritiskamo ob kakšno oporo. Nato razkrečimo prste po dva in dva. Nazadnje se z razkrečenimi prsti opremo ob mizo, močno pritisnemo in štejemo do deset. Popustimo. Ponovimo petkrat.
Usta govorijo, ustnice povedo
Nobena stvar na ženski ne izda o njenem čutnem življenju več kakor prav ustnice. Skriti ali spremeniti obliko ustnic ne moreta ne črtalo ne smeh po sili. 0 ozkih ustnicah vemo, da so znamenje kljuboval-nosti in trdne volje, medtem ko stisnjene ustnice pričajo o preziru in nejevolji. Rahlo razprte in polne ustnice so kot vabilo za poljubljanje, in o ženski, ki ima takšne ustnice, ni mogoče reči, da bi bila vase zaprto in nedružabno bitje. Ponavadi trdijo, da prirojena oblika ustnic sama
ne pove dosti o človeku; ustnice se razživijo šele takrat, ko spregovori. Tedaj izdajo veliko o njegovem čustvenem doživljanju. Šele ko pride človek v leta, se mu okrog ust zarišejo zgovorne gube in gubice. Kaj razodevata zgornja in spodnja ustnica, kaj ustna kotička, ki se prijazno dvigata ali namrgodeno krivita navzdol? Kaj pomenijo majhna ali velika usta, kaj ozke ali mesnate ustnice? Poglejte se v ogledalu, mi pa vas bomo naučili, kako boste iz podobe, ki se vam bo v njem pokazala, marsikaj razbrali.
Polne ustnice. Seks s tako žensko je vselej kot praznik. Ona ima pobudo. Utrinjajo se ji domislice, da partner ob njih samo strmi. Strastna je in neutrudna. Njeno geslo je: vse ali nič.
Tanka zgornja ustnica. Ženska je vztrajna v zahtevi po nežnem ljubkovanju. Všeč ji je, če jo kdo zapeljuje.
Palačinke s sirom in v
Za 4 osebe potrebujemo: za palačinke: 120 g moke, 1/4 litra mleka, 2 jajci, sol, 30g masla ali margarine; za nadev: 30g malsa ali margarine, 40g moke, 1/2 litra mleka, 1 žličko vegete, 2 jajci, 100g parmezana, 300 g kuhane in odcejene špinače, sol, poper, muškatni orešek, maščoba za pekač, 1 rumenjak, 150g kisle smetane.
Iz naštetih sestavin zmešamo gladko testo za palačinke. V ponvi na razgreti maščobi spečemo osem tankih palačink. Pripravimo nadev: seg-rejemo maslo ali margarino, primešamo moko in med mešanjem zalijemo z mlekom. Pustimo, da zmes zavre, nato ji primešamo vegeto, jajci, polovico naribanega parmezana. Primešamo tudi odecejeno in sesekljano špinačo. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreškom. Z nadevom polnimo palačinke in jih zvijemo. Palačinke zložimo v namaščen ognjevaren model. Zmešamo kislo smetano, rumenjak in preostali parmezan. Porazdelimo na palačinke v pekaču. Popečemo v pečici pri 225 stopinjah, kar traja približno 15 minut.
A vse se mora ujemati, tudi glasba in
pijača morata biti skrbno izbrani. Za probleme noče slišati.
Polna spodnja ustnica. Izredno spre-
jemljiva je za čustvene vtise. Seks igra
v njenem življenju pomembno vlogo, čeprav ne prve. Pri ljubljenju je umetnica. Ve, kako naj se dobrika partnerju.
Pobešena ustna kotička. Nekaj ni čisto prav v njenem zapletenem duševnem življenju. Glede seksa je kujava. Rajši razpravlja, celo partnerja spravi ob vse navdušenje. Izredno pasivna je.
Majhna usta. Pred seksom ima strah, popolnoma zapeta je. Rada bi, to že, samo, prosim te, ne viharno... Veš, ne bi hotela, da bi... Potrebujete izredno tankočutnega ljubimca.
Kotička sta zavihnjena navzgor.
Seks jo prav razveseljuje. Rada preizkusi kaj novega. Veseli se vsake ljubezenske priložnosti, ni nujno, da bi čakala na večer. Zelo rada privoli.
Ozke ustnice. Nežno bitje je. Rada se ljubkuje in vesela je, če jo partner razvaja. Ljubezen potrebuje kot zrak, ki ga diha. Hoče, da bi bil partner srečen, zato se mu prepušča.
Stisnjene ustnice. Od partnerja zahteva preveč. Misli samo nato, kako bi ravnala v svoj prid Potrebuje partnerja, ki jo obvladuje in jo venomer preseneča s svojo močjo pa z bogastvom domislic.
** * ** * z		VEZ		*#* : D N	jjL* * * # * # 1 * * K		>N # *<	* ** 1 P	* *#* * O T «		* *** *W	* *
© © © dobro srednje slabo	Oven	Bik	Dvojčka	Ml	Lev	Devica	Tehtnica	Škorpijon	MU	KozoroD	»r ir	Ribi
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	~ H	© ©
ljubezen	i)	©	©	©	©	©	©	©	©	©	( )	
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	( ) '	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
KAN CiiHktb	T V SPORE	D	2. novembra 13S5
			
NEDELJA, 5. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
ČETRTEK, 2. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.45 Batman, 4/32 09.10 Erazem in potepuh 09.45 Bilo nas je pet, 4/6 10.45 Odkrivanje zemlje 11.15 Po domače 13.00 Poročila 16.00 Zadnja naloga, 1/2 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 Sorodne duše, 1. del 18.25 Umetniki za svet 18.40 Kolo sreče, tv iglica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 9/10 21.10 Tednik
21.55 Nikar, odd. o prometu
22.10 TV dnevnik 3
22.30 Žarišče
22.50 Poslovna borza
23.00 SOVA
sledi Alfred Hichcock
23.30 Poročevalka s sodišča
SLOVENIJA 2
15.10 Evrogol
16.10 Lahko noč, ljubica,
10/10
16.40 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 6/22
17.10 Poročevalka s sodišča, 12/13
18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Večerni gost 21.05 Oči kritike 22.05 Noč po izdaji, amer. film
23.30 PEP v košarki (Ž): JEŽICA-DINAMO, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane
VTV
09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, koncert Be-verlyCraven, ponovitev 10.25 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 IV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP
20.05 VEČER Z Dr. SUSMA-NOM, pogovor v studiu 21.05 Celovečerni film: BREZUPNO REŠEVANJE, akcija 22.40 TV izložba 22.45 HOROSKOP 22.50 Videostrani do 24.00
f REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija ■ kanal 52
VRENJE, SbnttuvoS tel.: 063/854 405. fax: 063/854 -68
\__y
PETEK, 3. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.45 Otroci širnega sveta, 5/26
009.05Erazem in potepuh, 5/5
09.40 Bilo nas je pet, 5/6 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, 5/8 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.25 Kam vodijo naše stezice 15.00 Strašilo, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Heathcliff, 9/21
17.55 Sorodne duše, 2. del 18.25 Umetniki in civilizacija 18.45 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Frasier, 9/22 23.10 Hobotnica, 1/22 00.00 Nebesa, amer. film
SLOVENIJA 2
14.10 Forum 14.25 Učitelj, 5/24
15.15 Osmi dan
16.10 Sorodne duše, 1. del
16.40 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 15/22 17.10 Poročevalka s sodišča, 13/13
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Planet šport 20.05 Azijska magistrala
20.55 Nepomembna afera 21.40 Drevesa so nas videla rasti, dok. oddaja 22.25 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije
VTV
09.00 Testni signal 09.30 VEČER Z Dr. SUSMA-NOM, pogovor v studiu, ponovitev
10.30 Film: BREZUPNO REŠEVANJE, ponovitev 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 SALTY 19.30 "IV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 AVTODROM 21.05 TV izložba 21.10 HOROSKOP 21.15 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 4. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
07.50 Radovedni Taček 08.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
08.25 Zlata podkev, madž. film
08.40 Varna vožnja s kolesom 09.00 Oglejmo si! 09.25 TOKTOK 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Bilo nas je pet, 6/6 11.40 Miškon in njegov mladič, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost 14.20 Malo angleščine prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Pestrna, 2. del 18.00 Boj za obstanek, 6/8 18.50 Hugo 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Utrip
20.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, komedija
21.55 Za TV kamero 22.10 Ozare . 22.20 TV dnevnik 3 22.45 Grace na udaru, 9/26 23.10 Žepni ljubimec, franc. film
00.45 Tičekvražiček, 10/12
SLOVENIJA 2
10.00 ShlomoMintz igra Bacha, l.del
10.35 Primer za dva, 9/10 11.40 Turistična oddaja 11.55 Sorodne duše, 2. del 12.25 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 9/22 12.55 Hobotnica, V22 13.45 Videošpon 16.55 Športna sobota: sledi Velenje: kvalifikacije za EP v rokometu (M): SLO-VENIJ A-AVSTRIJ A, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Resnični zahod, 3/6 21.00 Izpod vinskih trsov, posnetek iz Vinske gore 22.30 Sobotna noč: sledi novice iz sveta razvedrila sledi rokumentarec: Aaron Neville
sledi angl. glasbena lestvica
VTV
07.50 Samo za punce, 3/13 08.20 Pestrna, 2. del 08.45 ŽIVŽAV 09.30 Čebelica Maja 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske cerkve Sv. Štefana, Sora pri Medvodah 11.00 Grace na udaru, 9/26 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo 12.30 ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za TV kamero 14.35 Policisti s srcem 15.20 Moj otrok že ne, am. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo, tv igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Jesenski 3x3 21.55 Neme podobe slovenskega filma, dokument, oddaja 22.25 TV dnevnik 3 22.40 SOVA sledi Črni krog, 1/5 sledi Hobotnica, 2/22
SLOVENIJA 2
08.00 Naša pesem 08.35 Planet šport 09.20 V vrtincu 10.05 Lahkih nog naokrog 10.50 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije 11.50 Nepomembna afera 12.40 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, komedija 16.15 Športna nedelja: sledi Namizni tenis (M): SLO-VENIJA-ŠPANIJA, posnetek iz Novega mesta 17.00 SP v plesih - profesionalci; posnetek izAalsneerja (J. Bertole in F.Novak) 17.45 DP v košarki, prenos; IDRIJA-KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA ali SATEX-UT0-STROJ
19.30 TV dnevnik 2 20.10 Biblija
20.45 Ameriško srce, am. film
22.35 Shlomo Mintz igra Bacha, 3. del
23.15 Športni pregled
VTV
08.00 Videostrani 08.15 SALTY, 5/20 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.45 422. VTV MAGAZIN, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.35 ŠPORTNI GOST, pon. 11.05 EPP
11.10 423. VTV MAGAZIN, pon. 11.40 VEČER Z Dr. SUSMA-NOM, ponovitev 12.40 MED PRIJATELJI, pon. 13.40 Videostrani 15.00 AVTODROM, ponovitev 16.00 NAJ SPOT, koncert Be-verlyCraven, ponovitev 17.00 Film: BREZUPNO REŠEVANJE, ponovitev 18.35 HOROSKOP 18.40 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.00	Malo angleščine prosim
10.15	Kapitan Power, 19/22
10.35	Svetovni poslovni utrip
11.05	Izobraževalna - polnilo
11.30 Izpod vinskih trsov, posnetek iz Vinske gore
13.00 Poročila
13.05 Športni pregled
15.50 Obzorja duha
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevniki
17.10 Radovedni Taček
17.25 Oglejmo si!
18.05 Simpsonovi, 5/48
18.30 Umetnost in civilizacija
18.45 ABC - ITD, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Karel Veliki, 5/5
21.00 Made in Slovenija
22.00 TV dnevnik 3
22.20 Žarišče
22.40 SOVA
sledi Fina gospa, 1/10
sledi Hobotnica, 3/22
SLOVENIJA 2
14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Jesenski3x3
16.25 Policisti s srcem, 1/26
17.10 SOVA, ponovitev
sledi Hobotnica, 2/22
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Že veste
19.00 Sedma steza
20.05 Zakon Nevv Yorka, dokum. oddaja
20.55 Zadnja naloga, 2/2
21.50 Studio city
23.00 Brane Rončel izza odra, Jon Faddis, l.del
VTV
09.00 Testni signal
09.30 423. VTV MAGAZIN, ponovitev
12.00 Videostrani
19.00 Otroški program
19.30 TV izložba
19.35 Videostrani
20.00 EPP
20.05 AKTUALNO
21.00 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, resna glasba
21.30 TV izložba
21.35 HOROSKOP
21.40 Videostrani do 24.00
TOREK, 7. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.45 Cobi in prijatelji, 9/13 11.15 Azijska magistrala, 3/5
12.05 Iz življenja za življenje
12.30 Alpe-Donava-Jadran
13.00 Poročila
15.35 Gordijski vozel mamil,
amer.dokum.film
16.20 Biblija
17.00 TV dnevniki
17.10 Male sive celice
18.00 Sorodne duše, 4. del
18.30 Umetnost in civilizacija
18.45 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Forum
20.25 Lepotica dneva,
fran.ital.film
22.05 TV dnevnik 3
22.25 Žarišče
22.45 SOVA
sledi Noro zaljubljena, 7/22
sledi Hobotnica, 5/22
SLOVENIJA 2
14.55	Zgodbe iz školjke
15.25	Karel Veliki, EV5
16.15	Sorodne duše, 3.del
16.45	SOVA, ponovitev
sledi	Ko se srca vnamejo, 5/20
17.10	Hobotnica, 4/22
18.00	RPL - studio Luwigana
18.45	Odkrivanje zemlje, 25/26
19.15	V vrtingu 20.05 Športna sreda
sledi	Portreti športnikov
20.25	PPZ v vaterpolu, prenos; TRIGLAV-SLAVIA UK SPORITA-NA
21.30 Omige	
VTV	
09.00 Testni signal	
09.30 AKTUALNO, ponovitev	
10.30 MINUTE ZA KLASIČNO	
GLASBO, resna glasba	
12.00	Videostrani
19.00	Otroški program
19.30	TV izložba
19.35	Videostrani
20.00	EPP
20.05	424. VTV MAGAZIN
20.25	ŠPORTNI TOREK
20.45	ŠPORTNI GOST
21.15	TV izložba
21.20	HOROSKOP
21.25	Videostrani do 24.00
SREDA, 8. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.45 Cobi in prijatelji, 9/13 11.15 Azijska magistrala, 3/5
12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.35 Gordijski vozel mamil, amer.dokum.film
16.20 Biblija 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice
18.00 Sorodne duše, 4. del
18.30 Umetnost in civilizacija
18.45 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Forum
20.25 Lepotica dneva, fran.ital.film
22.05 TV dnevnik 3
22.25 Žarišče
22.45 SOVA
sledi Noro zaljubljena, 7/22
sledi Hobotnica, 5/22
SLOVENIJA 2
14.55	Zgodbe iz školjke
15.25	Karel Veliki, 5/5
16.15	Sorodne duše, 3.del
16.45	SOVA, ponovitev
sledi	Ko se srca vnamejo, 5/20
17.10	Hobotnica, 4/22
18.00	RPL - studio Luwigana
18.45	Odkrivanje zemlje, 25/26
19.15	V vrtincu
20.05	Športna sreda
sledi	Portreti športnikov
20.25	PPZ v vaterpolu, prenos; TRIGLAV-SLAVIA UK SPORITA-NA
21.30	Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 424. VTV magazin, ponovitev
09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP
20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA,
1/13
22.00 "IV izložba 22.05 HOROSKOP 22.10 Videostrani do 24.00
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev
10.30 SALTY, 16/20 11.00 AVTODROM 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 "TV izložba 19.35 Videostrani 20.00 EPP
20.05 423. VTV MAGAZIN
20.35 MED PRIJATELJI 21.30 TV izložba 21.35 HOROSKOP 21.40 Videostrani do 24.00
Četrtek, 2. novembra
VTV 21.05
BREZUPNO REŠEVANJE, akcija
Igrajo: Clancy Brown, Jeff Kober, Lindsey Haun Režija: Richard Colla; glasba: Fred Karlin
Ko so ji ugrabili otroka, je Ka-thy Mahone postavila svoja pravila. Film je posnet po resničnih dogodkih. Pravil ni več, le borba vodi do zmage.
Petek, 3.novembra
TVS1 24.00
NEBESA, amer. film, 1987
Režija: Diane Keaton
Diaen Keaton, slovita ameriška filmska igralka, kije kot življenjska sopotnica Woody Allena zaigrala njuno skupno, večinoma simpatično trau-matično življenje v njunih skupnih filmih, zaslovela pa je še v filmih F. Coppole Boter in
v kar nekaj komedijah. Kot režiserka se je uveljavila v tenkočutni drami z ameriškega podeželja Divja Vrtnica, svoj nedvomen filmsko dokumen-tarističen talent, ki se navezuje tudi na njenega neksdanjega soproga Woody Allena, pa je izpričala v duhovitem aranžiranem dokumentarcu Nebesa. V njem je spraševala vrsto manj in nekoliko bolj znanih osebnosti o njihovem stališču do posmrtnega življenja...
VTV 19.00
SALTY, Teta Cleo, 16/20
Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vincent Dale in SALTY
Taylotja in Tirna obišče premožna teta. Taylor domneva, da bo hotela Tirna odpeljati s seboj. Teta Cleo vzame Tirna s seboj na piknik in ga prepriča, da gresta na oddaljeni otok. Tam si izpahne gleženj;
Tim steče, da bi ji pomagal in pri tem pozabi na čoln, ki ga odnese na odprto morje. Tay-lor se odpravi ponju. Znoči se...
Sobota, 4. novembra
TVS1 11.40
MIŠKON IN NJEGOV MLADIČ, amer. risani film
Režija: Fred Wolf, Charles Svvenson Igrajo: Peter Ustinov, Cloris Leachman, Sally Kellerman
V ospredju sta Miškon in njegov Mišek, ki sta v trgovini sredi drugih igrač in ugibata o prihodnosti. Pametna ura jima hitro obelodani, da igrače ne počno tega, česar si želijo, marveč se gibljejo tako kot jih navijejo. Odvisne so seveda tudi od tega, kdo jih kupi. Mali mišek, ki si želi ustvariti življenje kar v trgovini v družini igrač, ima skupaj z
očetom nenavadno smolo. Takoj po nakupu se igrača znajde v košu za s meti. A na srečo ju najde kuža in osvobodi njunega jetništva. Zdaj se igračo, ki si nadvse želi, da bi se osvobodila ključa za navijanje, začne velika pustolovščina...
TVS1 22.50
rane. film, 1977
Režija: Bernard Queysan-
ne
Igrajo: Mimsy Farmer, Pascal Ceilier, Andrea Ferreol
Je romantična komedija. Osrednji junak je gimnazijec Julien, kije manj razvit od svojih sošolcev in tudi bolj plašen ter manj uspešen pri dekletih. Prav s tem zbudi pozornost pri starejši punci, ki zavrne njegovega osvajalskega prijatelja. Ne le, da je Julien presenečen, ko nepričakovano doživi svoje prvo razmerje z izkušeno žensko, marveč naenkrat postane med svoji-
mi sošolci junak, ki mu vsi zavidajo...
Nedelja, 5. novembra
TVS1 15.10
MOJ OTROK ŽE NE, amer. film, 1985
Režija: Michael Tuchner Igrajo: George Segal, Stockard Channing, VTve-ka Daviš
Osrednja junakinja filma je Susan, 15-letno dekle iz urejene intelektualne družine. Ima še sestro, s katero nenadoma ne moreta imeti nobenega pristnega stika, pa tudi sicer postaja doma vse bolj uporniška in zadirčna. Starše začne skrbeti njeno vedenje, pravi šok pa je zanju, ko pride na dan, da se njuna hčidrogi-ra. Seveda postorijo vse, da bi hčer rešili zasvojenosti, obrnejo se tudi na zdravstveno ustanovo in Susan začne obiskovati terapijo skupaj s sebi enakimi. Vsa družina čuti
pregrado med seboj in bližnjimi in ne more iskreno komunicirati z okolico. Samo obilo razumevanja s strani staršev in okolja ter izjemno potrpljenje lahko še reši dekle pred mamili...
TVS2 20.25
AMERIŠKO SRCE, amer. film, 1992
Režija: Martin Bell Igrajo: Jeff Bridges, Ed-ward Furlong, Lucinda Jenney
Nick je svoja otroška leta preživel pri teti na deželi. Njegov oče Jack pa je ves čas životaril na socialnem dnu, se ukvarjal s prepovedanimi posli in se nazadnje znašel v zaporu. Po odpustu torej zanj in za Nicka nastopi nov čas. Za oba je to težka preizkušnja, svojih pričakovanj in nagnenj vse prepogosto ne moreta uskladiti. Sin si želi očeta, ki bi mu stal ob strani, oče potrebuje razumevajočega otroka,
da bo sam lahko obdržal svoj način življenja...
Sreda, 8. novembra
TVS1 15.30
GORDIJSKI VOZEL MAMIL, amer. dokum. film, 1986
Režija: Anson VVilliams Igrajo: David Thoma, Mary Ellen Trainor, David Faustino
Film je nastal na osnovi predavateljskih izkušenj Davida Thome, ki obiskuje ameriške srednje šole in predava o problemih zasvojenosti z droga-mi, alkoholom in dmgimi narkotiki. Namen njegovih predavanj v obliki prepričevanja, informiranja in provokacije, je opozarjanje staršev, vzgojiteljev in mlado-stnikovna nevarnost različnih zasvojenosti.
p
PPPH

2. novembra 1995
[«]>]:(*] BELA
CAS B
Statistika minulega tedna
Prejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje pripetilo 34 prometnih nezgod, 33 k sreči le z gmotno škodo, ena prometna nesreča pa se je končala s hudimi telesnimi poškodo-bami udeleženca. Zanimivo je, da seje kar 11 prometnih nezgod prejšnji teden pripetilo v enem samem dnevu, v soboto, 28. oktobra. Vzrok je bilo vreme oziroma rahel dopoldanski dež, kije zmočil ceste.
Na Policijski postaji so prejšnji teden pridržali štiri občane, dva zaradi kršitev javnega reda in miru, dva pa, ker sta vozila pod vplivom alkohola in si nista dala dopovedati, da se to ne sme.
Zabeležili so 11 kaznivih dejanj, nekaj večjih tatvin, tatvin in vlomov v vozila.
V	sredo prejšnji teden se je na policijski postaji prvič občanom odzvala modra linija, namenjena anonimnim klicateljem. Že kar prvič so policisti pribeležili deset klicev.
Otroka zbil po cestišču
V	soboto, 28. oktobra, se je ob 9.45 na regionalni cesti v naselju Lokovica pripetila huda prometna nesreča. V njej se je težko poškodoval 4-letni Blaž.
Iz smeri Velenja je proti Moziiju vozil avtotransporter 20-letni Primož S. iz Podkraja pri Velenju. Ko je pripeljal v Lokovico, je z leve strani nenadoma prečkal cesto 4-letni Blaž iz Lokovice. Voznik tovornega avtomobila je kljub zaviranju otroka zbil po vozišču. Hudo poškodovanega dečka so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Vlomilci nimajo počitka
Vlomilci so gotovo eni najbolj delovnih ljudi, skorajda si ne vzamejo prostega dne. V noči na 24. oktober je nezanec vlomil v vikend na Plešivcu, ki je last Marjana G. iz Velenja. S seboj je odnesel motorno žago, električno ročno žago, prenosni telefon, dva električna vodnika, radiokasetofon in več steklenic vina. Lastnika je oškodoval za vsaj 100.000 tolarjev.
V	sredo, 25. oktobra, med 16. in 17.30 uro pa je neznanec iz hodnika poslovne stavbe Farmin na Trgu mladosti v Velenju odpelj al moško gorsko kolo metalno modre barve. Petra K. iz Šoštanja je oškodoval za 85.000 tolaijev.
Istega dne, v sredo, 25. oktobra, je neznanec v prostorih Mestne občine Velenje izkoristil odsotniost Franje T., ki je pustila torbico z dokumenti in denarjem v eni od pisarn. Storilec je torbico izpraznil, lastnico pa oškodoval za okoli 35.000 tolaijev.
Tisti, ki je v času med 19. in 21. oktobrom na nepojasnjen način odklenil osebni avtomobil jugo, parkiran na Kersnikovi cesti v Velenju, pa je najbrž že naredil kakšen posnetek. Odtujil je zadnjo polico juga in manjši fotoaparat. Rajko Z. iz Velenja je oškodovan za okoli 20.000 tolaijev.
Poginilo več glav živine
V	ponedeljek, 30. oktobra, okoli 5. ure je Operativno-komunikacijski center Celje klical Jože S. iz Kokarij in policiste seznanil, da je v njegovem hlevu prošlo do večjega pogina živali. Policisti Policijske postaje Mozirje so nemudoma, skupaj z veterinarji, odšli na kraj pogina, vendar nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, kaj se je v hlevu ponoči dogajalo. Slišali smo, da je imel Jože S. v hlevu več kot 20 glav živine, koliko živali je poginilo in vzrok pogina pa še nista znana. Več o nenavadnem dogodku bomo lahko zapisali šele v četrtek.
Upiranje policistom ni pomagalo
V	nedeljo, 29. oktobra, ob 12.50 je 27-letni Rajko M. iz Gornjega Grada napadel policista Policijske postaje Moziije, ki je opravljal uradno nalogo prisilnega privoda po odredbi sodnika za prekrške v zapore Celje na prestajanje zaporne kazni. Policist je hotel od doma odpeljati napadalčevega brata, ki se temu ni upiral. Še preden pa so zapustili dom, je domov prišel vinjeni Rajko, ki je policista pričel zmerjati, takoj za tem pa ga je tudi fizično napadel. Policist je napadalca obvladal, ker pa se ni hotel pomiriti, so ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Ker tudi napadelec nima poravnanih vseh računov za storjene prekrške, so ga po iztreznitvi tudi odpeljali v zapor.
Huje poškodovan voznik kolesa z motorjem
V	ponedeljek, 23. oktobra, se je v Žalcu pripetila huda prometna nesreča.
38-letni Josip D. iz Ivanjca, državljan Hrvaške, je ob 22.05 vozil z osebnim avtomobilom po Šilihovi cesti iz smeri stadiona proti Velenjski cesti. Ko je pripeljal do križišča s prednostno Velenjsko cesto, je zavijal desno v času, ko je po njej pripeljal voznik kolesa z motorjem 47-letni Jožef K. skupaj s sopotnikom 33-letnim Dušanom K. iz Pongraca. Vozili sta trčili. V nesreči pa seje hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Jožef K, ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Njegov spotnik v nesreči ni bil poškodovan.
Umrl voznik osebnega avtomobila
V	soboto, 28. oktobra, ob 22.10 je iz smeri Čepelj proti Vranskemu vozil osebni avtomobil 51-letni Alfonz T. iz Grajske vasi. Ko je pripeljal izven naselja Brode in pripeljal na ravni del ceste, je iz neznanega vzroka, preiskovalci pa predvidevajo, da ga je zadela kap, zapeljal desno izven vozišča in trčil v brežino cestnega nasipa. V nezgodi je voznik, kljub zdravniški pomoči, umrl.
Izginila sončna očala z zlatim okvirjem
Neznani storilec je v noči na nedeljo, 29. oktobra, vlomil v osebni avtomobil znamke Jugo, parkiren na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Polzeli. Iz vozila je odtujil sončna očala z zlatim okvirjem znamke Lookers by polaroid in očala z dioptrijo s plastilčnim okvirjem. Viktorja Š. iz Polzele je oškodoval za okoli 40.000 tolaijev.
Zavijanje gasilskih siren
V	preteklih dneh so se gasilske sirene oglasile dvakrat zares, in kar nekajkrat zaradi vaj ob mesecu požarne varnosti.
V	soboto, 24. oktobra, je ob 16.51	prebivalka Kardeljevega trga obvestila gasilce, da gori drevo ob Stan-tetovi cesti. Na njem so si tamkajšnji otroci uredili bun-
ker in se v njem igrali z ognjem. Pa je zagorelo. Požar so pogasili gasilci PGD Velenje.
Drugič je zagorelo dva dni kasneje ob 20. uri. Dežurnega gasilca so obvestili iz policijske postaje, da gori na Kidričevi 45. Ko so prihiteli tja, so ugotovili, da je zgorel koš za smeti.
Športni plezalki Urša in Špela Šeliga
Mladost
Čeprav sta šele osmošolki, sta pravi mladi športnici. Enojajčni dvojčici, ki si nista podobni le na oko, ampak še bolj, ko se z njima spustiš v sproščen klepet o njuni prvi strasti - športnem plezanju. Navdušilju je 5 let starejši brat Grega, ki ga je ta šport "okužil" že mnogo prej. No ja, vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta prvič povzpeli po steni, saj jo imata kar doma. Živita namreč v OS Livada, kjer je njun oče že dolga leta hišnik. O njunih dosedanjih uspehih in še čem, povezanim z njunim športom, smo se spustile v sproščen klepet.
Povedali sta mi, da prosto plezanje vsaj v Sloveniji med dekleti še ni močno razširjeno, vendar jih je vedno več, s katerimi se potem pomerita v steni. Urša, nekaj trenutkov starejša sestra, mi je izdala, kako je bilo na začetku: "Začeli sva pred štirimi leti in po treh dneh treninga sva že odšli na prvo tekmo. Rezultat je bil zelo zadovoljiv. Dosegla sem tretje mesto. To me je vzpodbudilo in treningov sem se lotila resno. Pri tem nama je pomagal Luka Luzar, ki je nažalost umrl, sedaj trenirava z Matejem Mejovškom, ki je najboljši." Špela je k temu dodala le, da so bih njeni začetki enaki, le daje na drugi temi zasedla prvo mesto, Urša pa drugo. In kako je, če imaš vadbišče dobesedno v hiši? Zagotovo krasno. "Fantje so si v prostem času naredili steno pod stopnicami šole Livada. Je zelo previsna, kar nam zelo ugaja pri treningu, nama pa je všeč tudi, ker je tako blizu, zato nimava problemov. Super trenirava." Ob tem sta mi povedali, da mama sprva ni bila navdušena nad njuno izbiro športa, "po kratkem času pa seje sprijaznila s tem, da naju ta šport zelo veseli." Kaj pa vrstniki? "Večina jih sploh ne ve, da plezava, ker to pač še ni tako razvito, drugače pa najbližje sošolke vedo za najine plazalne uspehe in naju močno vzpodbujajo."	I r t n, M i'
netcfaes , OP£L ( MRZDR


Špela in Urša Šeliga, navdušei in nadarjeni plezalki
Povedali sta mi, da je prosto plezanje v svetu mnogo bolj razvito kot pri nas, a se tudi tu časi spreminjajo. Špela in Urša pa sta v teh štirih letih močno napredovali in nizali uspeh za uspehom. Špela je bila leta 92 na državnem prvenstvu v skupnem seštevku točk druga, 93 četrtra in 94 spet druga. Na mednarodnih tekmah pa se je uvrščala takole; na slovaškem je bila na tekmi prva, v Raveni druga in v Linzu prav tako druga. Na svetovnem prvenstvu v Lavalu, ki sta se ga udeležili letos prvič, pa je zasedla četrto mesto. Urša je bila 92 prva, tudi 94, leta 93, ko sta tekmovali s starejšo kategorijo, pa druga. Na slovaškem je bila druga, v Raveni in Linzu pa tretja. Na svetovnem prvenstvu je zasedla šesto mesto. Povedali sta mi še, da na mednarodnih tekmovanjih naši tekmovalci ne zaostajajo ne po
opremi, ne po sposobnostih. Le Francija je tu močna, saj tam športno plezanje podpira veliko več navdušencev in sponzoijev.
Urša in Špela sta sicer zelo dobri prijateljici, a v steni sta tekmici. Kako to usklajujeta? "Če pride do resnega prepira, si včasih že kaj poočitava. Trenirava skupaj in lahko rečem, da privoščim Špeli, daje boljša od mene, saj se na treningih obe trudiva za boljše uspehe." Špela je dodala: "Ko vidim Uršo v steni, ji želim vse najboljše. Ko je v steni, se mi zdi, kot da bi plezala tudi jaz." Ja, tudi krizo sta že imeli, kot vsi športniki. Zagotovo pri plezanju najbolj "trpijo" prsti, zato si tudi treninge premišljeno razporejata. "Vsake tri dni trenirava po uro in pol, potem si vzameva dan počitka in spet tri dni trenirava po uro in pol."
Vedno trenirata doma, v pravi skali še nista bili, vendar bosta v teh jesenskih počitnicah obiskali Osp, kjer je zelo znano plezališče. Upata, da bosta tam dosegli dobre uspehe.
Šport jima ne povzroča težav pri pouku. Pravita, da nista veliko manjkali, pa tudi kar hitro nadoknadita zamujeno, saj sta dobri učenki. Želja in načrtov imata veliko, vsi so seveda povezani z njunim športom. Zato, Špela in Urša, čimmanj kriz in čimveč odličnih uspehov v steni vama želimo, da se vama bo ves vložen trud povrnil v najlepši obliki - z uspehi.
■ bš

iS*
fflHHSBHHHHSBBBB
■Rni ^_£
-ŠPORT
slftfe


2. novembra "1995
Rudar:Beltinci 1:1 (1:1)
tillllllllllviiviiitaitiilsi
Najslabša igra doslej
Če so velenjski nogometaši pričakovali, da se jim bo tudi v nedeljo nasmehnila sreča, kot v tekmi prvega jesenskega dela v Beltincih (0:2), so se pošteno zmotili. Vseeno pa se vendarle lahko zahvalijo sreči, ki je (spet) obrnila hrbet gostom. Ti so zamudili veliko priložnost, da obilno oddolžijo Velenjčanom za poraz v prvem delu. Njihove priložnopsti pred vratarjem Stankovičem so bile zrelejše in konkretnejše, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki smo si jih v beležko zapisali kot stoodstotne. Rudarjevi nogometaši bi morali po tekmi obilno častiti nadvse nevarnega gostujočega napadalca Osterca, ki smo ga novinarji izbrali tudi za igralca tekme, seveda pa še koga drugega za njihove netočne strele proti domačim vratom.
Tako so se rudarji morali zadovoljiti samo s točko, ki jo je rešil Škaper, potem ko je v svojem kazenskem prostoru po Oblakovem strelu igral z roko, Ekmečič pa je bil zanesljiv strelec. To seje zgodilo v 12. minuti, v 21. pa je Neiman z močnim strelom pod samo prečko izenačil. Tako je bil izkupiček rudarjev v zadnjem tednu dni zelo skromen. V predprejšnjem krogu v Novi Gorici gladek poraz, v nedeljo samo točka in tudi sredina zmaga vLjubljani proti vodilni ekipi druge lige Oskar Železničarjem v osmini finala slovenskega pokalnega tekmovanja (1:0) ne more popraviti bledega vtisa. Tudi na tej tekmi so velenjski profesionalci proti ljubljanskim amaterjem igrali zelo slabo.
Igralci se morajo zavedati, da igrajo za gledalce in se čim prej spustiti na zemljo, kajti (samo) ena dobro odigrana tekma še ne pomeni, da si odličen nogometaš.
Sicer pa je najbolj pristojen za oceno, kako so igrali trener Bojan Prašnikar: "To je bila letos naša najslabša tekma. Ničesar nam ni uspevalo, to pa zato, ker je nasprotnik igral zelo organizirano in disciplinirano, kar pa ne velja za naše nogometaše. Pri nas je škripalo tako v zadnji vrsti, enako pa tudi v napadu nismo napravili praktično nič. Ob tako nedomiselni igri seveda nismo mogli premagati dobrega nasprotnika. To mora biti resno opozorilo vsem igralcem in zavedati se morajo, da lahko zmagujemo le s skrajno odgovorno igro, ne pa z lagodnostjo."
V naslednjem krogu bo Rudar gostoval pri preporojenem Maribor Braniku, ki je v nedeljo za Bežigradom premagal državnega prvaka SCT Olimpijo in njeno krizo potisnil do dna.
RUDAR: Stankovič, Balagič, Oblak (Hudarin), Pranjič, Silo Ratko-vič, Polovšak (Doler), Žurman, Komar (Pavlovič), Cvikl, Ekmečič.
vos
Nafta:ERA Šmartno
Vse bliže dnu lestvice
Šmarčani nadaljujejo s porazi, vendar tokrat z igro niso razočarali. Z drugouvrščeno ekipo so igrali dokaj dobro, vendar so bili napadalci nespretni^ domači pa so zadetke dosegli po napakah gostujoče obrambe. V prvem polčasu do domačini napadali, gostje pa so jih lepo zaustavljali in skušali presenetiti v nasprotnih napadih. Tako je v 30. minuti Druškovič zadel prečko in ko je že vse kazalo, da se bo polčas končal brez zadetkov, so domači lepo izigrali Eri-no obrambo in povedli.
V drugem polčasu so šmarški
V soboto v Velenju
K»3i»aiiiaiwaigiast»j*3iaiaiiif9faaic$;
nogometaši zaigrali bolj odločno in imeli pobudo, imeli nekaj priložnosti, ki jih zlasti Mašič in Delameja nista izkoristila, to pa je uspelo domačinom v 68. minuti, ko so izid povišali na 2:0. Po tem zadetku so gostje še bolj pritisnili in Druškovič je celo zadel vratni-co. Domači so igrali bolj obrambno, svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih in tiuk pred koncem jim je uspelo doseči še tretji zadetek
Kljub porazu Šmarčani niso razočarali z igro, torej lahko upamo, da bodo v naslednjem krogu doma le osvojili tri točke, gostili pa bodo Naklo.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Pire, Irman, Omeragič (Jelen), Mašič, Podgoršek, Purg (Češnovar), Druškovič, Delameja (Jurčec).
■ Janko Goričnik


NAPOVED REZULTATA
Maribor Branik: Rudar
m
_ • _
Ime in p riimek: Naslov:
Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo.
Stavna mesta: bistro ARKADA, bistro OAZA, bife GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaberke


NAPOVED REZULTATA
Maribor Branik: Rudar
Pravilen rezultat prinaša 3 tačke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo.
Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih.
Dobiček od nagradne igre je namenjen iinanciranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar.
Slovenija - Avstrija
Selektor državne reprezentance Miro Požun: "Bo že po sobotni tekmi skupaj s svojimi fanti v Španiji?"
Za slovensko rokometno reprezentanco je bil včeraj pome-meben dan, nič manj pomemebna bo zanje tudi sobota. Včeraj je naša najboljša selekcija pod vodstvom trenerja in selektorja Mira Požuna gostovala v Linzu na prvi kvalifikacijski tekmi z ustrezno vrsto Avtrije za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji. Povratno srečanje bo v soboto (4. novembra, začetek ob 17.00) v velen-
Gorenje B: Ormož 30:20 (16:9)
m & m « » u m
Favorit brez moči
Mladi rokometaši velenjskega Gorenja iz kroga v krog dokazujejo, da se klubu ni treba bati za prihodnost. Doslej so zmagali vse štiri tekme v drugi državni ligi, v soboto pa so se poigrali z enim od favoritov v tej ligi.
Rokometaši Ormoža so dobili pravo lekcijo lepih akcij in na koncu povsem zasluženo doživeli katastrofo. Še zlasti so blesteli Sovič kot najučinkovitejši strelec ter Oprešnik in B.Oštir, v vratih pa je bil sijajen Stropnik. S polnim izkupičkom je Gorenje B na prvem mestu z 8 točkami, drugo je Radeče 7 in tretja Drava s 6 točkami.
GORENJE B: Stropnik, Tamše 1, Dolinšek, Vegan, Rožič 3, B.Oštir 5, Majhen, M.Oštir 2, Gavriloski 2, Sovič 11, Oprešnik 6, Vivod.
■ vos
jski Rdeči dvorani. Pred povratno tekmo v Velenju se bosta srečali tudi kadetski reprezentanci obeh držav (fantje in dekleta).
O pomembnosti tega srečanja so spregovorili prejšnji petek na novinarski konferenci v Velenju, na kateri so bili navzoči poleg Mira Požuna še generalni sekretar RZS Lepold Kalin, Stane Ostrelič, ki so ga v sredo prejšnji teden imenovali za novega vodjo reprezentance, in kapetan Rolando Pušnik. Navzoča sta bila tudi predsednik in podpredsednik RK Gorenja Franc Plaskan in Bruno Zagode, saj bo velenjski klub prireditelj povratne tekme v Velenju.
V slovenski reprezentanci tudi tokrat ne bo velenjskega kapetana Boruta Plaskana. Zaradi poškodbe, ki ga je dolgo pestila, se ne čuti povsem pripravljenega, hkrati pa se poslavlja od nastopov v reprezentanci. Povratnik pa je Aleš Leve, ki ga je selektor Požun le
uspel nagovoriti, da bo za tekmi s severnimi sosedi še oblekel državni dres.
"Prav na mestu levega zunanjega smo najbolj tanki in prav tu smo imeli na drugi tekmi s Turki največ težav. Leve je znan tudi kot zelo dober obrambni igralec in prepričan sem, da bo reprezentanca močnejša, kot je bila na prvih dveh tekmah," je povedal Miro Požun in nadaljeval: "Po prvi zmagi s Turčyo je bilo veliko pripomb na igro naše reprezetance. Igraje bila slaba, rezultat ugoden, so ocenjevali kritiki. Strinjam se s tem, kajti iskali smo ekipo, ki bo lahko uspešno igrala na tej tekmi. Druga tekma s Turki je že bila bistveno boljša, tako da smo prebrodili začetne težave in stres, ki nas je spremljal od svetovnega prvenstva naprej , ko smo vsi skupaj, predvsem pa igralci, izgubili nekaj zaupanja v svoje sposobnosti. Toda z zmago (26:20) in neodločenim izidom (23 : 23) smo Turke izločili iz konkurence za nastop
na evropskem prvenstvu in vse naše misli so sedaj pri Avstrijcih. Jedro avstrijske reprezentance sestavljajo igralci Asko linde Linza, trener pa je Rus Jurij Klimov. Avstrijci so zelo visoki, njihova povprečna višina znaša 195 cm. Imeli bomo dosti težav z njihovo visoko obrambo. Tudi vratar Humenberger je izvrsten, glavni igralec pa je Zol-tan	Čordaš,
jugoslovansko-madžarski Av-trijec, levičar na desnem zunanjem. Vse se vrti okrog ryega, igri daje tempo, je tudi dober podajalec na krožnega podajalca in strelec. Toda prepričan sem, da jih bomo z našo različico obrambne igre 3-2-1 uspešno zaustavljali in izšli iz teh dveh tekem kot skupni zmagovalec, s čimer bi si že pred preostalima srečanjima s Hrvati zagotovili nastop na evropskem prvenstvu v Španiji," je bil optimističen selektor reprezentance Miro Požun na petkovi novinarski konferenci v Velenju.
■ vos
Žalec: Vegrad 21: 23 (10 :13)
■ ■■•»■»■■■■■■•»■■■■■■■■■■■■■■■■■»a*«*
Dolgo so se veselile
Sedanja generacija rokome-tašic Vegrada ne pomni, kdaj je Velenje nazadnje dobilo sosedski derbi, zato so se sobotne zaslužene zmage v žalski dvorani veselile, kot da bi bile osvojile državni naslov. Upravičeno in razumljivo, saj so prekinile dolgoletno tradicijo porazov s temi nasprotnicami. Pa saj veste, zmaga proti sosedu je bolj sladka kot vsaka druga.
Ti dve ekipi sta si prejšnji teden kar dvakrat gledali iz oči v oči. V sredo v pokalnem tekmo-vanju in v soboto v 7. krogu državnega prvenstva. Velenjska dekleta so že v pokalnem srečanju napovedovala in želela postaviti piko pod zmagami Žalčank. Pa s to računico tedaj še ni bilo nič, saj so srečanje šestnajstine finala pokala izgu-
bila (27:24) in se s tem poslovila od tega tekmovanja, saj je bil v prvi tekmi v Velenju izid neodločen.
V	soboto so Velenjčanke vendarle dokazale, da so trenutno boljše in da so zasluženo visoko uvrščene na prvenstveni lestvici.
V	zanimivem in zelo dobrem srečanju so gostje v glavnem ves čas vodile. V prvem deluje bil izid le enkrat izenačen (3:3), že v 12. minuti pa so imele Velenjčanke prednost treh zadetkov (6 : 3). Tolikšna razlika je bila tudi ob polčasu. Gibanje rezultata so obvladovale vse do sedem muinut pred koncem tekme, ko so domače izenačile na 19 :19. Te zadnje minute so bile v pravem stilu derbija: zanimive, razburljive in negotove glede končnega zmagovalca. Po novem izenačenju 21: 21, vmes je Grudnikova obranila sedemmetrovko, sta Odrova in
Stevanovičeva dosegli odločilna zadetka in veselje je bilo tu.
Po nepopolnem 8. krogu še naprej vodijo brez poraza rokome-tašice Krim Electe (odigrale sedem tekem) s 14 točkami, pred Robit Olimpijo (osem tekem) z 12 točkami in igralkami Vegrada, ki imajo prav tako 12 točk, vedar srečanje manj od Olimpije. Peta pa je Buija z 10 točkami (sedem tekem) itd. Rokometašice Žalca so s štirimi točkami iz sedmih tekem na osmem mestu.
ŽALEC: Jelen, Šimekek, T. Dolar, Šilkova, Derčar (4), Zidar (3), Randl (1), V. Dolar (6), Kline (3), Denis, Ermolina (3), Hudej (1).
VEGRAD: Lakič, Brelih, Se-merdjijeva (5), Raukovič, Bižiene (5), Rodič, Oder (4), Krjnc (1), Stevanovič (2), Ibralič, Grudnik, Vujovič (6).
vos
Gorenje - Akripol 25 : 22 (13:11)
Novinci namučili gostitelje
Domači rokometaši so očitno v krizi; to je po srečanju na novinarski konferenci, te bodo odslej v Velenju po vsaki tekmi, priznal tudi trener Bojan Požun. Morda je na njihovo neživahno igro vplivalo tudi prijateljsko srečanje prejšnji dan s Pivovarno Laško, kar pa jim vsekakor ne more biti v opravičilo.
"Očitno so igralci precej padli v formi po našem evropskem nastopu. Poznalo seje tudi, da smo minuli teden trenirali zelo zavzeto, tudi na pridobivanju njihove moči in pričakujem, da bomo kmalu spet v takšni formi, kot moramo biti, saj želimo ta del prvenstva končati brez poraza," so bile besede Bojana Požuna. Presenečen je bil tudi nad zelo dobro igro gostov, za katere je prevladovalo mnenje, "da igrajo v gosteh precej slabše, danes pa so dokazali, da to ni res. Ob takšni igri bodo na-
sprotniki v njihopvi dvorani težko prihajali do točk."
Gostje po igri niso dajali videza, da so novinci v ligi. Vseskozi so igrali zelo požrtvovalno in agresivno, predvsem je bil izvrsten njihov vratar Torlo, ki je bil gotovo najboljši igralec večera, kot je ocenil Bojan Požun.
Čeprav domači niso igrali tako, kot znajo, so vendarle vseskozi "obvladovali položaj". Gostje so vodili samo na začetku (0 : 1), Velenjčani so si tako v prvem kot v drugem delu nekajkrat priigrali štiri zadetke prednosti, v 52. minuti imeli najvišje vodstvo na tekmi - 22:17, več pa niso zmogli. Z živci gledalcev so se poigrali v zadnjih minutah tekme, ko so zelo popustili, in ko smo videli igro brez igre, igrali so povsen nezbrano, na pamet, kar so izkoristili Treban-jci in se jim v predzadnji minuti igre približali na zadetek 23:22. Ocvirk in Semerdjijev pa sta z
zadnjima zadetkoma le preprečila senzacijo.
V soboto zaradi kvalifikacijske tekme reprezentacije Slovenije z Avstrijo (v Rdeči dvorani, začetek ob 17. uri) ne bo rednega prvenstvenega kroga.
"To bo ravno dovolj časa za zboljšanje naše igre, tako da bomo v derbiju 7. kroga s Preven-tom spet pravi, čeprav bodo tudi predzadnjeuvrščeni rokometaši trboveljskega Rudis Rudarja, s katerimi se bomo v Rdeči dvorani srečali čez štirinajst dni, tudi zelo nevaren nasprotnik," je dejal ob koncu novinarske konference Bojan Požun.
Gorenja Anžič, Čater, Krejan 4, Ocvirk 2, Ojsteršek 1, Plaskan 4, Khimtchenko 1, Meolic 1, Se-merdjiev 3 (1), Ilič 8(3), Cvet-kol,Lapajne
Sedemmetrovke -Gorenje: 8/4, Akripol 3/2, Izklučitve - Gorenje 6, Akripol 16,
■ vos

IN REKREACIJA, OBJAVE
Elektra:ZKK Maribor 84:78 (45:41)
iiiiiimaiaiiiiiiiiiiisiiiiiiisiiiiisiB
Pričakovana, a težka zmaga
Košarkarji Elektre so goste iz Maribora premagali težje kot so pričakovali. Za to je v največji meri krivo dejstvo, da so srečanje "morali" odločiti v svojo korist, saj bi si ob porazu zelo težko zagotovili načrtovano napredovanje v ligo deseterice. Poleg tega se je v igri poznalo, da so v tednu pred tekmo trenirali le trikrat, pa še takrat ni bilo vseh igralcev.
Gostje iz Maribora so bili na lestvici pred domačini in niso bili lahek nasprotnik. Ves čas tekme so bili blizu domačinom in jim niso dovolili, da bi se jim rezultatsko odlepili. V prvem polčasu je dobro igral Mrzel, ki je v tem delu dosegel 18 točk, v zaključku tekme pa se je z 8 točkami izkazal Plešej. Dobro je igral še Brinovšek, vsem ostalim pa se pozna, da imajo za tekme premalo moči.
V naslednjem krogu bodo košarkarji Elektre igrali v gosteh pri zadnjeuvrščeni ekipi v Mariboru in seveda pričakujejo zmago.
ELEKTRA: Brinovšek 10, Mrzel 22, Bogataj 6, Nikolič, Ferlin, Maličevič 10, Lipnik 6, Pečovnik 8, Pučnik, Brešar 7, Plešej 15 in Divjak.
26. maraton v New Yorku
Slovenci že petič zapored
Največje maratonske predstave na svetu se bo med 30.000 tekači iz vsega sveta že petič zapored udeležila tudi večja skupina slovenskih maratoncev. Maratonski team Gorenje bo predstavljalo 30 tekačev, ki se jim bo na poti pridružilo še 16 hrvaških predstavnikov. Glede na preko 100.000 prijav so organizatorji letos spremenili pravila in jih trideset tisoč, kar še omogoča normalno izvedbo teka, izberejo z loterijo. Za ostale bodo letos izvedli tek prijateljstva.
Slovenski maratonci so se letos dobro pripravili na tek in potovanje. Na pot bodo poleteli 8. novembra, se udeležili teka prijateljstva in znamenitega maratona, 16. novembra pa se bodo vrnili domov z novimi spoznanji.
■	H.J.
Kegljanje
Zmaga v gosteh
Po odlični igri in porazu v prejšnjem krogu doma so Šoštanjčani zaigrali zelo dobro tudi v gosteh pri mariborski ekipi MTT. Zmagali so s 7:1 ali 5089:4879, torej kar z 210 keglji razlike, čeprav so nastopili brez Hasičiča.
S to zmago so se šoštanjski kegljači s 6 točkami povzpeli ana tretje mesto, zmage in novih točk pa se nadejajo tudi v naslednjem krogu, ko bodo gostili drugo ekipo mariborskega Konstruktorja. Srečanje bodo pričeli v soboto ob 16. uri, napovedujejo pa tudi naskok na rekord prenovljenega kegljišča.
■	L F.
"Šmartno 95"
RBM Commerce zmagovalec
V	21. in predzadnjem krogu lige malega nogometa "Šmartno 95" je ekipa RBM Commerce izgubila prvo srečanje sploh, vseeno pa si je z veliko prednostjo zagotovila končno zmago. Pred zadnjim krogom sta si tudi ekipi Little Riever in Adriatic že zagotovili drugo in tretje mesto.
Rezultati 21. kroga: Beni:Little River 1:2, Jastrebi:Letuš 2:0, Absti-nenti:Roje 2:2, Adriatic:Andraž 1:0, Adsalute:RBM Commerce 2:1.
■ L.P.
Mali nogomet
»*S*»«»aiRMIR|Rj«IKaiM
Prvak je Saloon Pascal
V	prvi in drugi ligi malega nogometa "Škale 95" so odigrali zadnja kroga. Prvak letošnje lige je ekipa Saloon Pascal, iz druge v prvo pa sta napredovali ekipi Plešivec Ribiška koča in Mušketirji veterani.
Rezultati 18. in zadnjega kroga v prvi ligi: Zlatorog Škale:RBM Commerce 1:8, Saloon Pascal:RŠD Slovenski Sokoli 3:2, Mister X Cik Cak:Madl Tris 3:0 (bb), KMN Fori Škale:Mušketirji 3:1, Bambi-no:Vigo Vinska Gora 0:3 (bb); končni vrstni red: l.Saloon Pascal 28 (35:18), 2.KMN Fori Škale 25 (34:17), 3.Mister X Cik Cak 23 (57:31), 4.RŠD Slovenski Sokoli 19 (48:35), 5.Bambino 18 (32:31), 6.Vigo Vinska Gora 15 (28:30), 7.Zlatorog Škale 15 (37:50), 8.Mušketirji 14 (22:40), 9.RBM Commerce 13 (31:38), lO.Madl Tris 8 (21:55); zadnji dve ekipi sta izpadli iz lige. Z 28 zadetki je bil daleč najboljši strelec Matjaž Vrhovnik (RŠD Slovenski Sokoli), na 90 tekmah so strelci dosegli 345 zadetkov ali 3,83 na tekmo.
Rezultati 22 in zadnjega kroga v drugi ligi: Topolšica:Plešivec 0:3 (bb), Texas:Kremenčkovi 4:2, Mušketirji veterani:Tempo Florjan 2:4, Kalimero:ŠK Cirkovce 3:1, Old Raiders:Club Duo 0:3 (bb), Krokodilčki prosti; končni vrstni red: l.Plešivec Ribiška koča 35 (43:16), 2.Mušketirji veterani 28 (46:26), 3.Tempo Florjan 25 (60:39), 4.Kali-mero 24 (53:34), 5.Club Duo 21 (45:37), 6.Texas 21 (39:32), 7.ŠK Cirkovce 20 (45:35), 8.Kremenčkovi 15 (40:53), 9.01d Raiders 12 (38:65), lO.Krokodilčki 7 (34:55), ll.Topolšica 5 (15:59); najboljši strelec je bil z 21 zadetki Dušan Zagoričnik (Tempo Florjan), na 110 tekmah pa so strelci dosegli 458 zadetkov ali 4,16 na tekmo.
Sabljanje
Velenjčani ekipni državni prvaki
V soboto, 28. oktobra je bilo v Mariboru ekipno državno prvenstvo v sabljanju z floretom za mladince in člane. V mladinski kategoriji je naslov ekipnega državnega prvaka osvojila ekipa Rudolf Cvetko 1 (R. Bezlaj, G. Uranjek in Ranzinger), druga je bila ekipa Rudolf Cvetko 2 (M. Gorjan, M. Uranjek in J. Meh), žele tretja je bila ljubljanska ekipa Tabor 4, njej pa so spet sledili velenjski sabljači oz. ekipa RC 3 (G. Gorjan, Cankar in J. Uranjek). Ekipi RC 4 (žas, T. Knez in žuber) in RC 5 (R. Kovže, Ferme, G. Kralj) sta bili 7. oziroma 8.
Pri članih je zmagala ekipa Ta-boija, pred Olimpijo in ekipo Rudolf Cvetko, v kateri so sabljali R. Bezlaj, G. Uranjek in Ranzinger. Pri članicah je bila velenjska ekipa (Kapfer, Močilnik, M. Kralj) tretja, ista ekipa je pri mladinkah osvojila četrto mesto.
Sabljanje je vitežki žport.To je pokazalo tudi minulo ekipno državno prvenstvo, kjer so zaradi nešportnega obnašanja izključili mladinski ekipi Tabor 1 in Olimpija 1.
Že pred prvenstvom so velenjski sabljači prekrižali florete na prijateljskem turnirju v Budimpešti. Pri starejših sabljačih je bil 2. R. Bezlaj, 3. D. Ranzinger, 4. G. Gorjan, 5. J. Uranjek , 6. M. Uranjek, 7. Cankar in 8.J. Meh. V skupini mlajših je bil 5. čas, 6. Žuber, 7. T. Knez, 8. Ferme, 9. R. Kovše in 11. G. Kralj. Pri deklicah je bila Barbara Kapfer odlična tretja, Monika Kralj peta in Tina Močilnik deveta. Rezultati so resda doseženi na prijateljskem turnirju, a svojo pravo težo dobijo, če vemo kako razvit je sabljaški šport na Madžarskem. Samo podatek, da so bile borbe v dvorani z 32 tekmovalnimi ste jam i (le - ta ni edina in ne največja v Budimpešti) opremljenimi z vsemi potrebnimi aparaturami, pove veliko. V tem se z njimi že dolgo ne bomo mogli kosati. Imajo pa naši sabljači zato veliko volje in borbenost ter zagnane in prizadevne trenerje. Plod njihovega trdega petletnega dela pa so uspehi tako na tujem kot minulo soboto doma.
■ bg
Smučarski skoki
Sredi prejšnjega tedna je bilo kar pet tekem za prvenstvo šta-jersko-koroške regije. Na 80-metrski skskalnici v Velenju je pri članih zmagal Jerman pred Kolencem (oaba Velenje), tretji pa je bil Kopušar (Ljubno); pri starejših mladincih je slavil Živic (Velenje) pred Adamičem (Šmartno na Pohorju) in Ograjenškom iz Velenja.
Pri dečkih do 15 let je na 50-metrsjd napravi slavil Zorko pred Živicem in Globačnikom, vsi SSK Velenje. Na 80-metrski skakalnici je pri mladincih do 16 let zmagal Zivic pred Ograjenškom in Globačnikom. Na Ljubnem ob Savinji je pri dečkih do 13 let zmagal Perše pred Klemenčičem (Velenje), tretji pa je bil Rozman (Fužinar).
■ JO.
Namiznoteniške novice
Skelenili so jesenski del ligaškega tekmovanja za članice in člane, v katerem sta v drugi ligi nastopali tudi velenjski ekipi. Fantje so v zadnjem jesenskem krogu v derbiju gladko premagali Škofije s 6:1, za tem pa v Novi Gorici še domačo ekipo s 4:3. Na lestvici vodi z 18 točkami Gornja Radgona, 16 jih ima ekipa Križ in 14 velenjska EFLA Tempo.
Dekleta so v svojem prvem nastopu v tej konkurenci dvakrat zmagala in sedemkrat izgubila. Pohva-
liti velja Karmen Steblovnik, ki je z enim samim porazom trenutno druga igralka v ligi. V zadnjem krogu so Velenjčanke premagale Logatec s 4:3 in z enakim izidom izgubila v Zalogu z Vesno.
Eakipa v ligi mladih je premagala vrstnike Gornje Radgone z 8:2, izkazali pa so se zlčasti mladi igralci. Na drugem odprtem turnirju za kadete je namreč v velikem slogu brez izgubljenega seta zmagal Damijan Vodušek in si zagotovil nastop v slovenski reprezentanci na mednarodnem prvenstvu Slovaškea, kamor bo odpotoval danes.
Ze druga nova mesnica Mesarstva Sušeč
V petek, 28. oktobra, so na Gorici, v bivšem gostišču Živkovič, odprli vrata nove Suščeve prodajalne. Tu boste poleg vseh živil in seveda mesa, lahko kupili tudi že pripravljene mesne izdelke in solate.
Ob otvoritvi je direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob povedal, da sodelovanje Mesarstva Sušeč s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina sega nekaj let nazaj. V letu 1993 so sodelovanje še okrepili in se odločili za skupno predelavo izdelkov šaleških mesnin.
Mesnicam v Starem Velenju, v Lučah in na Polzeli se je tako pridružila še ena, mesnica na Gorici v Velenju, kjer boste lahko nakupovali tudi ob nedeljah.
Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 4. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94,57/95) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 6.2.1995,
ORGAN UPRAVLJANJA DRUŽBE SIPAK - SISTEMI PAKIRANJA D.0.0., Velenje
ponuja vsem upravičencem
ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE
Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA
3.
4.
1.	Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi Sipak -Sistemi pakiranja d.o.o., in sicer:
-	33,33 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve,
-	66,67% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa.
2.	Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje zakon:
-	zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci družbe Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o.,
-	ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz prejšnje alinee te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi in zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi.
Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Prodajna cena 33,67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, znaša 17.154.800,00 SIT.
5.	Prodajna cena 66.67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50 % popusta, znaša 17.154.800,00 SIT.
6.	Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPR pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastniške certifikate.
7.	Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače
. iz 25. a člena ZLPR oziroma lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP:
-	kupnina ali del kupnine, ki se v okviru notranjega odkupa plača z gotovino, se od 1.1.1993 do dneva plačila, revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen. Za dneve v mesecu, v katerem se izvršuje plačilo ter za katere še ni uradno ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen, se uporabi zadnji uradno ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen za pretekli mesec.
8.	Organ upravljanja Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o. poziva vse upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe časopisu Naš čas in na oglasni deski družbe, pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu.
Na podlagi zbranih izjav upravičencev bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12.
člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj d.d., o tem ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi.
9.	Organ upravljanja Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o. poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave te ponudbe v časopisu Naščas in na oglasni deski družbe, predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP oziroma lastniške certifikate.
10.	Upravičenci predložijo potrdila oziroma certifikate na sedežu družbe Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o. vsak delovni dan med 10. in 14. uro.
11.	Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih.
12.	Če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave, ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu.
V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa.
Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe, preidejo na skupnega zastopnika upravičencev..
13.	Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi, bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada in v oblttd enotnega poslovnega deleža, ki J)o na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti.
14.	To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali poslovnemu deležu, ki je predmet te ponudbe.
15.	Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri ga. Stanki Mere.
Organ upravljanja Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o.
*
18 XAŠCAS
-i
__
_!


OBVESCEVALEC
-
Odbojka
Zgornja Savinjska:Cimos 2:3
& v. a & n n n &
V
: žž % % a & a s
k % a v. u v, % u t v I
Posle so jim moči
Igralke Zgornje Savinjske so bile tokrat zelo blizu prve zmage, po poltretji uri igre v petem nizu pa so jim žal pošle moči in gostjami iz Kopra so izgubile z 2:3 (-13,13, -8,15, -5). Tekma je bila izenačena in negotova vse do petega niza, k preobratu v četrtem nizu, ko so gostje vodile že s 13:6 pa je največ pripomogla odlična Alenka Lešnik. Odločilnega petega niza domača vrsta ni vzdržala in kljub dobri igri ostala brez točk. V naslednjem krogu bodo Zgornjesa-vinjčanke gostovale pri doslej še nepremagani ekipi Infond Branika.
Šoštanj Topolšica:Črnuče 1:3
Brez narčtovanih točk
Domači navijači in igralci pričakovali zmago, v tem njihovem pričakovanju pa so jim gostje pokazali, kako seje treba boriti za vsako točko. Črnučanom so z zelo slabim servisom delo olajšali domači, poleg tega pa so gostje odlično igrali v polju. Z zavzeto igro so se igralci Črnuč izkazali zlasti v četrtem nizu, ko so domači vodili s 14:12. Izid je bil torej 1:3 (-12,9, -3, -14), v naslednjem krogu pa bodo Topolčani gostovali pri sosedu na lestvici, ravenskem Fužinar-ju.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 23. oktobra do 29. oktobra 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
24.10. AMP Zavod nje......................130 mikro-^mS
27.10. AMP Zavodnje......................140
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
in. io. a h i«. D2s, 10.12«. 10. hit, 10. na. 10. »».m
OO RK Velenje organizira krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. Krvodajalska akcija bo v prostorih Doma učencev in sicer:
7.	novembra
8.	novembra
9.	novembra
10.	novembra
vpis od 7. do 14. ure vpis od 7. do 14. ure vpis od 7. do 15. ure vpis od 7. do 14. ure
ZA NOVO
%CN4 OTROCI jO POTREBUJEMO! J&^n^ PRISPEVAJTE
sfi P0 SV°J|H M0^EHI
v^V/?' Žiro račun: 50101-654-41037
^^^	HVALA!
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
Tel. (063) 855 935
POJEM BOGATE PONUDBE VAM PREDSTAVLJA NOVO ODPRTO TRGOVINO V VELENJU, JANKA VRABIČA IO A, PESJE
Nudijo vam ves gradbeni material, belo tehniko, vodovodni, toplovodni in elektro material, barve, lake, gospodinjske potrebščine...
Naj omenimo samo nekaj ugodnosti:
-	italijanske keramične ploščice	od 920,00 SIT dalje
-	jogiji	od 7.752,00 SIT dalje
-	cement	589,00
-	opeka modul	64,90 -tuškabine 12.900,00 -kopalne kadi 12.527,00
-	wc pokrovi že od	520,00 dalje
-	žarnice	50,00
-	BTV Gorenje Voyager 51 TTX	43.900,00
-	BTV Gorenje Voyager brez TTX	41.290,00
-	nivedur 25/1	851,00
-	termo putz	894,00
-	peč Sime	56.600,00
-	koleno pocinkano 1/2"	56,00
-	T-kos pocinkan 1/2"	79,00
-	koleno KCM Fl 50/90 ST.	50,00
-	odcep KCM Fl 50/50/45 ST.	86,00
-	lesene karnise 120 cm-300 cm že od 1.037,00 dalje
-	Bramac	98,50 Na zalogi keramične ploščice domače in uvožene in zelo ugodno nagrobni pesek že za 940,00 SIT, nagrobne sveče že od 86,00 SIT dalje.
0 dejanski založenosti in ugodnih cenah se prepričajte sami že danes in gotovo se boste še večkrat vrnili!
Občina Šmartno ob Paki, Komisija za pripravo predloga odloka o simbolih občine Šmartno ob Paki razpisuje na podlagi 2. člena Sklepa o imenovanju komisije za pripravo predloga odloka o simbolih občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 14/95).
JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV NAJPRIMERNEJŠEGA
GRAFIČNEGA PREDLOGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
I.
Predlog grafične podobe grba mora vsebovati:
a.)	barvno grafično podobo grba z barvno karto HKS, opisom barvne uporabe in načinom reprodukcije
b.)	barvno grafično podobo zastave z opisom razmerja med dolžino in širino ter postavitvijo grba
c.)	obrazložitev pomena grba
II.
Grb Občine Šmartno ob Paki naj bi simboliziral zgodovino oziroma sedanjost tega območja ter naj ne bi bil družinski grb katere od plemiških družin.
III.
Komisija bo najboljši predlog nagradila z 250.000,00 SIT. Komisija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli.
IV.
Za nagrajeni predlog si občina pridržuje avtorske pravice.
V.
Predloge v skladu z zahtevanimi pogoji posredujte Komisiji za pripravo predloga odloka o simbolih Občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki št. 72, do 15.1.1996.
VI.
Predlog je potrebno poslati v zaprti kuverti, pod šifro _ predlagatelja in z označbo "Natečaj simbolov občine Šmartno ob Paki". Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.
Župan: Ivan Rakun
Obvestilo pridelovalcem vina
Vse pridelovalce in ljubitelje vina obveščamo, da bomo organizirali predavanje na temo NEGA VINA. Predavanje bo v sredo, 8. novembra, ob 9. uri v gasilskem domu v Šentilju. Zanimivo temo bo vodil priznani strokovnjak s področja vinarstva magister Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor. Vljudno vabljeni vsi, ki vas tema zanima!
■ Kmetijska svetovalna služba Velenje Robert Jeušnik
It A III O V I? L K K J K
ČETRTEK, 2.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
			
H	KINO	KINC	ll\IINO
DOM KULTURE VELENJE
K»SHSS8St»«SSKBf8!®SSS!S6«ae®!S6S
Petek, 3.11. ob 19. uri Sobota, 4.11. ob 20. uri Nedelja, 5.11. ob 10. in 17. uri
WILLY 2-mladinski Režija: Dwight Little Vloge: Jason James Richter, Au-gust Schellenberg, Michael Mad-sen, Francis Capra... Nekatera prijateljstva so močnejša od razdalje. Jesse in Willy, fant in tritonski kit sta se v prejšnjem filmu razšla misleč, da se nikoli več ne bosta srečala. Sedaj sta vsak pri svoji družini, starejša za dve leti in se ponovno srečata. Willy in njegova družina se znajdejo v težavah. Jesse jim seveda hoče in mora pomagati, toda pri tem sam pade v veliko nevarnost...
Ponedeljek, 6.11. ob 20. uri Torek, 7.11. ob 20. uri PRET-A-PORTER - satirična komedija
Režija: Robert Altman Vloge: Kim Basinger, Marcelo Ma-stroianni, Sophia Loren, Julia Ro-berts.Tim Robbins... Dvakrat letno se mondeno občinstvo zbere v Parizu na največji modni prireditvi pret-a-porter. Uredniki, novinarji, fotografi, kupci, bogataši in znani ljudje se zberejo, da bi si ogledali najnovejše kolekcije naj-
bolj znanih svetovnih kreatorjev. Kljub vsemu se prava predstava odvija za kulisami, v hotelskih sobah, na zabavah in v ateljejih kreatorjev. To je teden, zapolnjen z govoricami, tekmovalnostjo, izdajstvom, prešuštvom in strastnim seksom...
KINO ŠMARTNO OB PAKI
«a**a*n*»«*i»«a««i>**a«
Nedelja, 5.11. ob 15. uri WILLY 2-mladinski Torek, 7.11. ob 17.30 uri PRET-A-PORTER - satirična kome-
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 4.11. ob 18. uri WILLY 2 -mladinski Sreda, 5.11. ob 20. uri
PRET-A-PORTER - satirična komedija
Naslednji filmi: Umri pokončno 3, Opičje norčije, Camilla, Potopljeni svet, Corina, Corina, Pogumno srce.
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
NE DOPUSTITE, DA VAS IZIGRAJO!
Preverite boniteto poslovnega partnerja, še preden sklenete z njim posel. (061)15 99 228
M CAS

Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 d 00 PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
IjHISiSlil JttpttiU fM kupce!!! KREDIT11-4 let, R+7,5-H+S.8*
SWiFT 1,3 GLS 3V (air bag) 17.390 BALENO - ZNIŽANJE! CENOVNO KONKURENČNA VOZILA	CENE SO V DEM!
BALENO 1,3 GL	že od 18.990
SAMURAI popust 60.000,00 sit 24.390 VITARA 30 ■ 80 000,00 sit	34.700
VITARA5 1 100.000,00 sit	39.700
***SUBARll - ZELO USODNI KREDffl S let, 0+5,»%, 25* polog
JUSTY J 12 4WD 3V	22.020
(OMEJENA KOLIČINA VOZIL)
IMPREZA SEDAN IN COMPACT 1,6 2WD 26.820 IEGACY KOMBI GL7JX 2,0 4WD (2x air bag)
42.500
»•»ROVER - ZELO UGODNI KREDITI S let, 0+5.3,25% P0106
ZNIŽANJEM!
214 Si 16V	23.800
***fUkT • MOŽNOST KBEOITA! U N O "	1H 99C
PUNTO "	17.790
TIPO "	16.490
TEMPRA •	16.990
NA ZALOGI TUDI VSI MOOELI FIAT SCI0HERII
STARO ZA N0V0I
OBIŠČITE HASI
bra 19

OBVESCEVALEC

MALI OGLASI
DEŽURSTVA
SINTESIZER KAWI ugodno prodam. Telefon 853-550 popoldne. OGRODJE ZA ČEBELNJAK 3 x 4 m
prodam, brez sten. Telefon 854-884 GRADBENO PARCELO V OKOUCI VELENJA kupimo. Telefon 851-522 po 20. uri.
HONORARNO ZAPOSLIMO PREDSTAVNICE za delo z gospodinjskim aparatom na terenu. Pogoj avto, prosti popoldnevi. Telefon 066-272-111 dopoldne, 74-163 popoldne. IZDELUJEMO IN MONTIRAMO lamelne in plise zavese, žaluzije, rolete. Na zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. Telefon 061-651-247.
malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 852-908.
PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM, v okolici Velenja, prodam. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas, Foitova 10, Velenje s pripisom šifre"UGODNO". HIŠO V OKIUCI VELENJA prodam ali zamenjam za stanovanje. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas Foitova 10, Velenje s pripisom šifre:"Hiša."
možnost zamenjave za stanovanje z doplačilom, prodam. Telefon 854-066 popoldan.
AVTOPREVOZNIŠTVO ŽEL S.P.
preneha z dejavnostjo 31.11.1995. Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje.
ZAPOSLIMO MODELARKO, ŠIVILUO in krojačico z izkušnjami. Telefon 882-100 dopoldan.
CENITVE NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN za vse namene. Telefon 721-679.
UGODNO PRODAM SINTESIZER
KAM. Telefon 853-550 popoldne. HLADILNO OMARO GORENJE,
TEUCO SIMENTALKO, brejo v petem mesecu, prodam. Telefon 885-251. PRAŠIČA 120 kg, prodam. Telefon 882-402.
KUPIM SOBNO PLINSKO PEČ. Telefon 882-391.
HIŠO V MOZIRJU v IV. fazi gradnje,
MARUA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 5.11.95 prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, rjave in grahaste ter cepljene. Prodajala bo v Šaleku pri cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202.
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO, ugodno prodamo. Telefon 856-899.
HIŠO ZAMENJAM ZA STANOVANJE z doplačilom.Telefon 856-899. KOZO za nadaljno rejo ali zakol in
suha bukova drva, prodam. Telefon 850-841.
KOZO S KOZUČKOM PRODAMO.
Cena po dogovoru. Telefon 885-490 po 19. uri.
ČRNOBELTV GORENJE, prodam za 3000 sit. Telefon 882-792. BTV UNIVERZUM 71 CM STEREO
TTX nagrada Gregor, prodam. Telefon 857-631.
LANCIA PRISMA 1,9 turbo dizel 11.87. dobro ohranjen, prodam. Telefon 854-441.
KRZNENO JAKNO Afriška mačka, 38/40 ugodno prodam. Telefon 893-618 popoldne. 50 m2 pisarniških prostorov v Velenju zamenjam za stanovanje ali oddam v najem. Telefon 851-832 do 15 ure. DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO APN 6, ugodno prodam. Telefon 894-056.
KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š. 63320 Velenje
Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št.28/93 in 19/94) KAMNOLOM PAKA D.O.O. Paka b.š., 63320 VELENJE
objavlja NATEČAJ za izvajanje del -PREVOZ ROVNEGA PESKA IZ ETAŽE DO SEPARACIJE KAMNOLOMA."
Letna proizvodnja kamnoloma je 300000 ton.
Natečaj se objavlja za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja opravljanja
del.
Dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v Kamnolomu Paka d.o.o.na telefonu 063/855-457 pri g. Milanu SUŠCU. Rok za oddajo ponudbe s ceno storitve je 20.11. na zgornji naslov. Ponudbe se oddajo v zaprti kuverti, z oznako "za natečaj".
Sklep o izbiri izvajalca bodo ponudniki dobili 15 dni po komisijskem pregledu prispelih ponudb.
KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š. 63320 Velenje
Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št.28/93 in 19/94) KAMNOLOM PAKA D.O.O. Paka b.š., 63320 VELENJE
NATEČAJ za izvajanje del "NAKLADANJE GOTOVIH PESKOV NA KAMIONE KUPCEV IN ROVNEGA PESKA NA ETAŽI."
Letna prozvodnja kamnoloma je 300000 ton.
Natečaj se objavlja za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja opravljanja del.
Dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v Kamnolomu Paka d.o.o. na telefonu 063/855-457 pri g. Milanu SUŠCU. Rok za oddajo ponudbe s ceno storitve je 20.11. na zgornji naslov. Ponudbe se oddajo v zaprti kuverti, z oznako "za natečaj".
Sklep o izbiri izvajalca bodo ponudniki dobili 15 dni po komisijskem pregledu prispelih ponudb.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefdhsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 2. novembra -dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Petek, 3. novembra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 4. novembra - dežurni dr. Urbane in dr. Stupar Nedeljo, 5. novembra - dežurni dr. Urbane in dr. Stupar
Ponedeljek, 6. novembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. V.Renko in dr. Lazar Torek, 7. novembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Friškovec Sreda, 8. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 4. in 5. novembra dr. Borut Korun v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 3. novembra do 10. novembra -Tomo Wankmuller, dr.vet.med., Topolšica, mobitel: 0609-633-676.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 5. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-633-418.
Od 6. novembra do 12. novembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-633-417.

1

lE^IROELECL^ATOA SOSLAIU
m'4/:.
Vabimo vas na Dan odprtih vrat v Termoelektrarno Šoštanj,
4. novembra ob 10. in ob 11. uri.
;.. : ... •-.;..... . . .2, ...
Na razžveplalni napravi bloka 4 so bile v oktobru uspešno opravljene garancijske meritve, in s tem smo dejansko zaključili z gradnjo čistilne naprave, ki redno obratuje že od letošnjega junija.
Vabilo je namenjeno vsem, ki si žele ogledati razžveplalno napravo na bloku 4.
Vljudno vabljeni!
LE^lilOELEtfH ATOA SoSlAIU
n m u iimi a \
Spoštovani zavarovanci!
Obveščamo vas, da smo dobili prvo količino cepiva proti gripi. Cepivo bo prihajalo postopoma.
V Zdravstvenem domu Velenje bomo pričeli s cepljenjem v ponedeljek dne 6.11.1995.
Za cepljenje se lahko naročite že sedaj pri svojem izbranem zdravniku.
Cena cepljenja je 1.300,00 SIT.
Istočasno zbiramo prijave za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
JOŽE SRAM L
6.4.1929 - 22.10.1995 iz Šoštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala dr. Menihu, TUŠ Šoštanj, gospodu Vovku za poslovilne besede in godbi za odigrane žalostinke. Hvala kolektivom APS Velenje, Elektronika Velenje in IPC Gorenje g. Ašenbergerju za besede slovesa in g. kaplanu za oprevljen obred.
Žalujoči: žena Olga, sin Boris, hčerki Olga in Darinka z družinami ter ostali sorodniki.
.Ko te nekdo za vedno zapusti, ko odnese s seboj del sebe,
šele takrat spoznaš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003, 720 - 660
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep jesenski dan, a čakali smo zaman, nihče še takrat slutil ni, da to bil je dan, ko umrl je Tvoj smehljaj, in zastal je Tvoj korak, zastal za vekomaj.
V SPOMIN
UROŠU PIRTOŠKU
Prijatelji: Damjan, Branko, Iztok, Dejan, Tomaž, Boštjan, Sebastjan, Matjaž, Marko.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: ki lil 11 KI H in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.


Vročevod v Topoišici
Velika pridobitev za kraj in občino
Velenjski premogovnik podpisal v Turistično zvezo Slovenije dogovor o sodelovanju
■ ■■■■■a* ini •■»»»"«■•»»««* >X» «*«■•«•■ m m u * * m ™ sitiiiiiitiiiitsiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiSBiiiiBiiii m* m MMm*mm*»n»mmmm**mmmmumM»mm*m
Rekreacijski center dobiva pravo podobo
Rekultivacga ugrezninskega področja in urejanje okolja, ki ga vse bolj povezujejo tudi z razvojem turistične dejavnosti, je del poslovne strategije velen-jskega premogovnika. Prav zato in zato, da bi prispevali k promociji turizma v Šaleški dolini, so konec tedna podpisali s predstavniki Turistične zveze Slovenije dogovor o sode-lovanju na področju turizma in urejanja okolja. Dogovor sta podpisala v.d. direktorja velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin in predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Ta je ob tem poudaril, da se podpis pogodbe uklaplja v projekt turistične zveze Slovenije
"Moja dežela urejena in čista", ob tem pa je pohvalil prizadevanja velenjskega premogovnika za reknltivacijo ugrezninskega področja, ki pa že dolgo niso zgolj to. Brežine jezer so urejene, ob njih pa nastaja čudovit rekreacijski center, dr. Marjan Rožič je obljubil, da bodo ta center vključevali v celovito slovensko turistično promocijo, saj je vreden ogleda. Je edinstven primer dobrega sodelovanja rudarjenja, prizadevanj za razrešitev ekoloških vprašanj in razvoja turizma.
dr. Franc Žerdin je dejal, da se na velenjskem premogovniku zavedajo, kako velike posledice ima rudarjenje v ok-
olju. Kar okoli šest odstotkov cene premoga dosegajo škode. Prav zaradi tega so že pred leti podprli izdelavo projekta "Krajinske zasnove urezninskega območja" in ga tudi začeli uresničevati. Rezultat prizadevanj je nastajajoči Turistično rekreacijski center Jezero, ki naj bi dobil dokončno podobo že v nekaj letih. Izrazil je prepričanje, da bo podpisan dogovor s turistično zvezo prispeval k hitrejši uveljavitvi tega centra.
Pomočnik tehničnega direktorja za raziskave in razvoj dr. Milan Medvedje Rekreacijsko turistični center tudi predstavil. Del ga je že urejenega, veliko pa je načrtov. Na severnem
Mmchi


delu je predviden krajinski park Skale, ob njem pa že stoji konjeniški center. Škalsko jezero so nekako že prevzeli v
rudarskim muzejem. Tu
načrtujejo še ekološko izobraževalni center. Potem pa smo že na območju tur-
Nastajajoči Rekreacijsko turistični center Jezero obsega kar
25 ha površin
svoje varstvo ribiči, potem pa smo že pri velenjskem mestnem stadionu, ki so ga v celoti preuredili letos in je zdaj primeren za organizacijo tudi najzahtevnejših tekmovanj. Ob stadionu naj bi v prihodnje stalo manjše golf igrišče, na področju jaška Škale pa muzejsko ekološki center z
ističnega jezera, bo katerem so že danes teniška igrišča in igrišča za odbojko na mivki. Tu naj bi zgradili še bungalove in dogradili tudi halo za vodne športe. Avtocamp je že skoraj dograjen, ob njem pa bo še prostor za potrebe kinološke dejavnosti. Celotni rekreacijski
center je prepreden s pešpotmi in jahalnimi stezami.
Ob tem je vsekakor tudi razveseljiv podatek, da je voda v jezerih vse bolj čista in bo kmalu primerna za vse vrste vodne rekareacije.
Podpisa dogovora so se udeležili tudi župani vseh treh občin Šaleške doline. Velenjski župan Srečko Meh je izrazil veliko zadovoljstvo nad podpisom dogovora in razvojem tega centra, ki je tudi največji dokaz pravilne usmeritve v razvoj turizma v občini Velenje. Ob tem je nanizal še nekatere druge načrte, med drugim posodobitev in razširitev velenjskega hotela, ki naj bi bila sklenjena prihodnje leto, nakazal je možnosti vključitve graščine Turn v turistično ponudbo in predstavil turistično informacijski center, ki naj bi prav tako kmalu zaživel. Podpis dogovora sta pozdravila tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in župan Šmartnega ob Paki Ivo Rakun, ki sta izrazila pripravljenost, da skupaj turistično razvijajo celotno po-dročje.
■ Mira Zakošek
bi prehodili, bi bili prikrajšani rodovi za nami," je na novinarski konferenci med drugim poudaril župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. Zraka v Topoišici ni onesnaževal le Teš, ampak tudi kurišča v kraju, ki so na leto "spustila v zrak" 64 ton žveplovega dioksida. Zato po njegovih besedah te pridobitve ni mogoče oceniti v denarju, je torej neprecenljive vrednosti. Ko bodo v bližnji prihodnosti odprli še plinovod Škale - Hrastovec, bodo lahko krajani globlje in bolj zdravo zadihali.
Viki Drev, predsednik KS
.1.ftUn?.^. slimpjj?<J3.y. LpMvipj
Mi pa še vztrajamo!
Na igriščih pred domom Do K;i„	a,. društev prijateljev mladine v pripravljene
Na igriščih pred domom krajanov v Lokovici je bilo živahno. Otroci so zelo uživali v igrah, ki so jih za 14. otroško olimpiado pripravil organizatorji. Eden seje bolj trudil od drugega, daje "bilja čim boljši" nogometaš(ica), petelinček v boju med dvema ognjema, pri metanju na koš, v rajalnih igricah in podobno. Zato so bili seveda nagrajeni z liziko, sendvičem, sokom, čajem in še s čim dobrim ter okusnim. Več kot 40 otrok je preživelo prijetne petkove trenutke, zanje pa so poskrbeli tako kot vsa leta doslej, vrli člani društva prijateljev iz Lokovice.
Pa to ni bila letos edina dejavnost, ki so jo ti organizirali. Vesele urice so popestrile glavne počitnice 45 otrokom, ki so skupaj z mentoricama ob koncu pripravili za starše pravo "razstavo"o tem, kaj vse so počeli. V drugi polovici septembra jih je 55 (skupaj s starši) obiskalo živalski vrt v Ljubljani, tamkajšnji grad in brniško letališče. Za odrasle krajane marljivi lokoviški DPM-emovci pripravljajo v soboto izlet čez mejo, do konca tega leta pa jim ostajajo že telovadba za ženske, znova se pogovarjajo o plesnem tečaju, vesel december pa je seveda v Lokovici nekaj nepogrešljivega, običajnega. "Ja, kar škoda je, da dejavnost
prijateljev: ostalih krajih Šaleške doline nekako zamira. Mi še vztrajamo in dokler bomo imeli še kakšno idejo, bo tudi volja in
pripravljenost, da jo izpeljemo," so poudarili ob našem obisku na otroški olimpiadi. In prav je tako!
■ (tp)
Gnilo jajco dobro skrlj,
(Nadaljevanje s 1. strani)
Toplovod ni pomemben le zaradi tega, ker bodo Topolščani lažje dihali, ampak tudi zaradi večjih možnosti razvoja turizma. V onesnaženem okolju si zdraviliško-bolnišnične dejavnosti (pri slednji gre za zdravljenje pljučnih bolezni) ni mogoče predstavljati. Pomembnost čistega zraka za zdraviliškega gosta so v tukajšnjih Termah že občutili, ko so gostje preklicali že potrjene rezervacije.
"Naložba je bila draga, pot težavna, toda če teh korakov ne
Topolšica, je ob tej priložnosti povedal, da je naložba vročevoda (16 km) veljala 402 milijona tolarjev. Levji delež zaslug za pridobitev imajo krajani -162 domačij je prispevalo 82 milijonov, potrebno pa je bilo še prostovoljno delo in ureditev hišnega priključka. Ostalo so primaknili večji porabniki, 37 milijonov SIT je kot kredit prispevalo republiško ministrstvo za okolje in prostor, največ pa je za naložbo "šlo" iz ekološkega sklada bivše občine Velenje, sedaj pa vseh treh novih občin. Za plačilo vseh računov jim manjka še 30 mili-
Ob tej priložnosti so pripravili tudi pester kulturni program. V njem so sodelovali Big Ben Ota Vrhovnika, godba Zarja iz Šoštanja, mažuretke, recitatorke OŠ Karla Destovnika Kajuha iz
Šoštanja, pesnik Tone Kuntner ter Šaleški oktet
jonov SIT, Topolščani upajo,
da jih bo prispevalo republiško ministrstvo za okolje in prostor. Minister Gantar je zbranim novinarjem in nato udeležencem prireditve dejal, da smo v Sloveniji glede izboljšanja kakovosti zraka že precej naredili. Ti programi imajo prednost, pri tem pa ne gre le za sanacijo večjih naprav (čistilne naprave v TEŠ), ampak tudi za spreminjanje energetskih virov v zasebnih kuriščih. Daljinsko ogrevanje v Topoišici je uvrstil med posebne uspehe, prav tako izgradnjo kotlovnice za plin v Hrastniku, saj sta ti območji poznani po premogovništvu. Na ministrstvu si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi gospodinjstvom, ki si bodo uredila priključke na kakovostnejše vire ogrevanja, nudili ugodna posojila. Slovenija je, po Gantarjevih besedah, tik pred podpisom sporazuma s svetovno banko za kredit v višini 20 milijonov dolarjev. Tega naj bi namenili za gospo-
dinjstva, ureditev toplovoda in plinovoda v Mariboru.
"Ker so šoštanjske termoelektrarne prispevale precej denarja v sklade občine Velenje, je torej posredno k uresničitvi te naložbe prispevala tudi energetika," je povedal državni sekretar za energetiko dr. Boris Sovič. Skoraj pol milijarde nemških mark je Slovenija že vložila v sanacijo energetskih objektov, cilj teh pa je tudi zagotovitev stabilne proizvodnje. Dejal je še, daje v Sloveniji emisija žveplovega dioksida na prebivalca 2- do 3-krat večja kot v EU, z uresničitvijo zastavljenih načrtov pa naj bi do leta 1999 dosegli evropsko raven ali celo prišli god njo. Med drugim seje dotaknil tudi teženj po izključitvi jedrske elektrarne in ob tem menil, daje pri tem potrebno upoštevati narodnogospodarski vidik. Izključitev bi pomenila porast porabe fosilnih goriv in zvečanje emisij.
■ (tp, foto: vos)