V Trstu, v sredo dM 18. decembra 1914, Letnik XXXIX lz;-i»j(i vsak r\any tudi ob nedeljah im praznikih, oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UrcuniikvD: Uttca Sv »fauClika Asiikcg* M. 20, L nsdstr. — Vri dop /i b*J m pošiljajo uredništvu lista. Nefrankir—■ pisna s* tptejeoiajo In rokopisi se ac vračajo. Vf i^uteli en odgvvorni anđela štetan Oodina. Lastnik koaaord| liau vEđlcostia. —Tkfc tiskara« .Edinosti', vpisane zadruge a porokvom v Trste, ettca Sv. TranfiHu Aaiikega E Telefon latdeMvi le nprav« Stcv. 11*17. NaraCalna aeeff: 2» eri* Mo ....... K 24- za #ol Ista . .,.,(.». • t •• m n W Bssnso, • 2a aedsljske lsdn|e ne ealn Me • M> za pol leta ...•»•»•••»»l«**« Posamezne Številke .Edinosti" so prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglnsl se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahval^ poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po JO vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglnU po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema InseratnI oddelek .Edinosti-. Naročnina hi reklamacije se poBljsjo upravi lista. PlaCnja se izključno la upravt .Edinosti". — Plača in to« ss v Trate. Uprava in inseratni oddelek ae nahajata v uMci Sv. Fran£L3ka AiOkega k. 30. — PoknohranilnOni račun k. 841.852. Rusko umikanje no znpadnojaliJkem in južnopoUskem bojišču. Okrepi pran ruskemu prodiranja tez Korpute. Umik Iz SoMnu k Ckcbaovema prodrllh Nemcev nu store pozicije. - vsi francoski napad zavrnjeni. S severnega bojltta. DUNAJ 15. (Kor.) Uradno se poroča: 15. decembra. Ofenziva naših armad v zapadni Galiciji je tamkaj prisilila sovražnika, da se je uroeknil, in je tudi omajala rusko fronto r.a južnem Poljskem. Naše čete. ki zasledujejo v zapadni Galiciji sovražnika od iuga sem, so dospele včeraj do črte Jaslo - Rajbrot. V tem zasledovanju in v zadnji bitki je bilo po dosedanjih poročilih ujetih 31.000 Rusov. Danes so prišle vesti o umičnem gibanju sovražnika na vsej fronti Rajbrot - Niepo-lomlce - Novo Radomsk - Piotrkow. V Karpatskem lesu so se proti prodiranju sovražnih moči v Latorško dolino u-| kreniii primerni ukrepi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hftfer, gm.__ Pomen zavzetla Novega Sonca. MILAN, 14. (Kor.) »Corriere della Sera« piše: Zopetno zavzetje Novega Šonca pomeni pomenljiv uspeh avstro-ogrskega čet, ki operirajo sedaj na obeh straneh Dunajca* Ta operacija, združena z ono, ki je zapričeta dalje proti zahodu, poinenja resno ogroženje Rusov. Z nentfbo-nttkesn bojištu. BEROLIN 15. (Kor.) WoWov urad poroča: Veliki glavni stan. 15. decembra, dopoldne. Na vzhodnem Pruske« nič novega. Nemška kolona, ki |e prodrla od Sol-daua preko Mlave v smeri proti Ciecha-nowemu, zavzema zaradi sovražne premoči svoj stari položaj. Na ruskem Poljskem se nI dogodilo nič bistvenega. Neugodno vratne vpliva na naše ukrepe. Najvišje annadno vodstvo. jem jugovzhodno od Yperaa je razpadel ob velikih sovražnikovih izgubah. Sovražni napad iz ozemlja severovzhodno od Suippesa je bil prav tako kot sovražni napad severovzhodno od Ornesa (severovzhodno od Verduna) zavrnjen ob težkih sovražnikovih izgubah. V okolici Ailly - Apremonta, južno od St. Mihiela, so poizkusili Francozi s štirikratnim naskokom zavzeti naše položaje. Napadi so se ponesrečili. Prav tako se je ponesrečil ponoven franccski napad v smeri od Flireya, severno od Toula. V Vogezih se boji še vrše. Pri zopetni osvojitvi vasi Steirabacha smo ujeli 300 sovražnikov. Najvišje armadno vodstvo. Francozi pripeljali iz okraja Maas-Miin-sier 3000 črnovojnikov v starosti od 17 do 45 let BAZEL, 14. (Kor.) Kakor piše list >>Ba-seier Nachrichten«, so pripeljali Francozi iz okraja Maas-Miinster 3000 črnovojnikov v starosti od 17 do 45 let v Avignon. Poročila povdarjajo, da se ti črnovojniki počutijo zelo slabo. 2e mnogo jih je zbolelo. Francoski vojni minister namerava predložiti zakon gtede vojaške obveznosti od 18. do 52. leta. KOPENHAGEN, 15. (Kor.) Kakor poroča list »Blitikencj iz Pariza, namerava predložiti vojni minister zakon, glasom katerega je vsaki za orožje sposoben moški obvezan vojaški službi od 18. do 52. leta. V bitki pH Lowlczu so se bojevali ruski polki Iz osrednje Azije. PARIZ. 15. (Kor.) Kakor se poroča iz Petrograda, so se po poročilih lista »No-woje \\ remjat udeležili bojev pri Lowi-czu osrednjeaz-ijski polki, sestoječi iz Ta-tarjev, Kirgizov in Baškirov.' Ruski central Russky zbolel na disenteriji. BAZEL, 14. (Kor.) List »Baseler Nachrichten«^ poroča iz italijanskega vira. da je višji poveljnik vojne črte ob Visli, general Russky obolel na disenteriji. On zapoveduje petim armadnim zborom med Thornom in K rakovim. ^Najstarejši sin nemškega državnega kan-celarja ranjen v ruskem ujetništvu. BERLIN. 15. (Kor.) Kakor poroča list »Tagebtait«, ie bil najstarejši sin državnega kancclarja ob priliki nekega patruljske-ga pohoda na vzhodnem bojišču ranjen. Rusi so ga ujeli. Ranjen je precej težko, ker je razven na nogi, po strelu ranjen tudi na glavi. Z mm tajita. DUNAJ 15, (Kot.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 15. decembra. Vsled operativnega položaja. ki je nastal vsled potrebne umaknit ve našega desnega krila, je bilo umestno. da izročimo začasno tudi Belgrad. Mesto je bilo izpraznjeno brez boja. Čete so vsled prestalih naporov in bojev so pač zelo trpele, vendar pa so v naj-bolišem razpoloženju. __ Romunski poštnouakazai promet za av-^tro-ogrske ujetnike na Srbskem. DUNAJ, 15. -ven' se Je potopila. TRST, 15. (Kor.) O šolski ladji trgovinske mornarice »Bethoven^, ki je zapustila dne 29. marca t. 1. New Castle v Avstraliji, obložena z ogljem, ki je bilo namenjeno za Valparaiso, ni bilo dosedaj, kljub neumornemu poizvedovanju, mogoče dobiti kakega poročila. Ker so, kakor je znano, divjali ob čilen-skem obrežju v drugi: polovici riiaja strašanski viharji, je skoraj gotovo, da še je imenovana ladja vsled teh viharjev poto-pila. / Poveljnik ladje je bil Viktor Orschulek iz Olomuca, katerega je na tem potovanju spremljala njegova mlada soproga. Prvi častnik je bil Ivan Cosulich, sin prvega člana odbora društva Austro Američana, Kal ista Cosulicha. Na krovu je bila posadka 22 mož in 20 kadetov iz različnih krajev monarhije. Bivši apostolski vojni vikar, škof Kolo-man pl. Belopotocky umrl. VELIKI VARAŽDIN, 15. (Kor.) Bivši apostolski vojni vikar, škof Koioman pl. BeIopotocky je danes popoldne v starosti 69 let umrl. Trgovinski promet preko Arhmmgelskega. PETROORAD 15. (Kor.) V Arhangel-skem se nahajajo ogromne množine vsega mogočega blaga iz Angleške in drugih dežela. Med drugim se nahaja tamkaj pol milijona ton premoga, več tisoč ton škotskih slanikov, strojev, bombaža in kemikalij. Ker je zima izredno mila, se upa, da se bo mogla pomorska plovba nadaljevati meseca januarja. Ovira plovbi po panamskem prekopa. LONDON, 15. (Kor.) Iz San Francisco se poroča z dne 12. t m., da se je v Cule- Užlce. Preko Kosjerice. velikega okrajnega mesta z znamenitim samostanom, je prodrl nedavno oddelek naše južne armade tudi v Užice. Pot jih je vodila pod 784 metrov visokim Kikom in razvalino starodavnega gradu, ki se nahaja na njem, proti vzhodu. Cesta se vije nato po podnožju 802 metra visoke Crni Kos planine, po kateri se pasejo velikanske črede ovac in prehaja potem v zapadni del užiškega o-krožja. Vse okrožje meri 4345 četvornih kilometrov, svet pa je dobro obdelan in rodoviten. Okrožje sestoji iz sedem okrajev in 91 občin z 22.677 hišami in 14&134 prebivalci. Najbolje uspevajo kraji pa dolinah Morave, Djetme, Ljužnice in Škrapa. Na obeh straneh glavne ceste, ki pelje iz Valjevega v Užice, se vidijo že precej izsekani gozdovi, na katere se naslanjajo dobro obdelana polja. Z Male Metalke, ki je bogata na kovinah, in Velike Metalke (717 m) se prihaja v Karac, glavni kraj največje občine tega okrožja. Tu je bila nekdaj precej velika rimska ob-selbina, kakor se more soditi po obilnih in zanimivih izkopaninah. Končno vodi pot na sleme 500 do 700 metrov visokega gorskega pasu, ki nudi krasne vidike na vse strani. Na zapadu Ponikva, na severu ozka Jelova planina, na vzhodu bregovita požeška okolica, na severozapadu Zlati bor. Ta gorski pas opasuje kotlino, v kateri se na 430 visokem griču razprostira v najromantičnejšem položaju mesto Užice. Že oddaleč se vidi samotna utrdba na hribu in se misli prvi trenutek, da je to »sultanova zaročenka« Sokol-grad. Spodaj doli teče bistra Dletina, ki jo obdajajo bele hiše v sočnem zelenju. Skratka, Užice imajo med vsemi srbskimi mesti naj'lepši položaj. Užice so glavno mesto po sv. Savi leta 1224. ustanovljenega moravskega okrožja. Prej se je okolica imenovala Rovno in se razvaline enakoimenskega gradu še danes belilo na jugozapadu pri Vrucu. 2e v starih časih je ta kraj slovel po svoji kulturi. Po tradiciji so bile Užice utrjene že od nekdaj in se pripoveduje, da je knez Lazar v tamkajšnjem gradu, ki so ga srbski carji uporabljali za državno jetniŠ-nico, imel v ječi svojega nasprotnika Nikola Altomanovića. Meh med II. je zavzel grad in ga požgal. Ali kmalu se ie grad zopet sezidal in pisatelj Hadži Halfa ga je primerjal zaradi krasnega položaja z Meko. Ce se približaš razvalini, tedaj šele opaziš, da je od trdnjave ostalo samo nekoliko praznili zidov, toda vkljub temu daje s svojim podnožjem, ki ga Djetina obliva v obliki črke »S«, lep primer staro-srbskega načina utrjevanja. V avstrijsko-turški vojni leta 1688. so zavzeli trdnjavo najprej vstaši, leta 1690. pa cesarske čete pod stotnikom Zasin-lackijein. Leta 1737. so jo zavzele Secken-dorffove čete.: • Vrhovni poveljnik grof Seckendorff je hotel imeti ».a liniji z bolgarske Morave trdno oporišče za odbijanje sovražnika in je odredil zato, da se zavzamejo Užice, ki so jih trdovratno branili Turki. Zc 23. septembra je bila trdnjava obkoljena od vseh strani in to po šestih grenadirskih stotnijah. dveh topovih in 2 havbicah. Poveljeval je polkovnik Lcntulus. Turki so imeli dva topa, ki sta nosila kpmaj tristo korakov daleč. Naše čete so zasedle nad-vladujoče višine 800 metrov visokega Mo-ravečkega Gaja in šo streljale na sovražnika z osemfuntnimi topovi. Ker Je polkovnik Lentulus obolel, je Seckendorff 26, septembra maršala Philippija z inženirskim stotnikom Reichlom poslal pred Užice, da vodita obleganje! Istočasno je bilo poslano tudi ojačenje, sestoječe iz 12 bataljonov pehote, 5 polkov konjicc, 4 topov in 2 možnarjev. Za nijmi sta prihajala princ Waldeck in grof Wallig z dvema' brigadama. Konjica je ostala v mestecu Požegi. Poveljniki so se pod predsedni-štvom maršala Philippija zbrali v vojni svet in so sklenili bombardirati Užice. Tri dni pozneje, 28. septembra, je Seckendorff prišel v tabor. Na njegov ukaz so se zasedla vsa pota, ki shodijo v Va-Ijevo, Novi Pazar in Višegrad, in tik trdnjave so zgradili nadvladujočo reduto, Uočim pa so kmetje na konju in liuzarji začeli četovati vse do Drine. S šestindvaj-setfuntnimi topovi so se približali na 200 korakov okopom in 30. septembra so začeli obstreljevati velika trdnjavska vrata. Po nekaterih Srbih, ki so po vrveh srečno ušli iz trdnjave, je -izvedel Seckendorff, da posadka šteje 200 mož in da je njihovo glavno oporišče dobro utrjeni vhod. Ker streljanje s puškami in šestimi topovi ni napravilo nikakršnega vidnega vtiska na posadko, se je mislilo šiloma odpreti vrata. Pregovorili so z velikanskimi obljubami dva cigana, da prevzameta ta posel, a vodili da ju bodo oni Srbi, ki so pobegnili iz trnjavc. Toda Turki so tako silno metali kamenje čez zidovje, da so se morali vrniti k vojski. Tedaj so zopet začeli streljati v vrata. Dotlej so izgubile naše čete 160 mož, izgubile pa so še nadaljnih 160. a zato so se približale vratom na razdaljo desetih korakov, kamor so pod Seckcn-dorffovim osebnim poveljništvom postavili šest topov v baterijo, in sklenilo se je, drugi dan zavzeti trdnjavo z naskokom. Z ozirom na te preresne priprave se je sovražnik že ponoči začel pogajati. Zjutraj so izobesili belo zastavo in so spustili im vrveh čez zid dva častnika, da skleneta kapitulacijo. Seckendorff ju je sprejel »pokrite glave« in dovolil zelo ugodne pogoje. Posadka je mogla oditi z orožjem in vsemi svojimi stvarmi, ženami, otroki, služabniki in sužnji v Višegrad. Tako je bilo sklenjeno 20. oktobra I. 1737 v taboru pred Užicami. Turki so odšli 23. oktobra. Cesarske čete so izgubile med obleganjem 230 mož, mrtvih in ranjenih, častnikov pa je bilo ranjenih dvanajst. Tudi za časa osvobodilnih vojen so Užice jako trpele. Do I. 1867. so bile ena iz- Stran II. -- j . „EDINOST- V'ev. 318. V Trstu, dne 16. decembra 1914. in cd onih sedmih utr jenih točk, ki jih je imela porta na podlagi p<>godbe iz 1. 1830. vojaško zasedene. V tem času so imeli Turki svoj lastni del mesta, ki je bil z dvema lepima kamenitima mostovoma zvezan z ostalimi deli mesta. V poznejših bojih je bil turški del mesta razrušen, ohranilo se je le nekaj lepših hiš, dočim so bile na mestu starih takoj zgrajene nove in lepe zgradbe. Danes se dele Užice: v mesto in tri caršije. Glavna čaršija s spodnjo cesto v Požego, gornja pa s cesto v Bajno Ba-što. Najlepši je Veliki trg s krasno cerkvijo sv. Jurija, magistratom in grškim konzulatom. Ker štejejo Užice s svojimi 1200 hišami samo 8000 prebivalcev, ne spadajo med »najživahnejša mesta dežele. Vendar pa je 'v mestu vse polno obrtnikov: 130 pekov, 100 gostilen. 50 kavaren in 400 branjevcev in kramarjev. Tovarna sukna je zaprta, zato pa je bila ustanovljena tkalska sola. Najživahnejši je ciganski dei mesta, kjer se nahaja pred vsako hišo lep vrtič. A'saka hiša ima kovačnico ali kotlarno, kjer se nabija od ranega jutra do poznega večera. Toda tudi jermenarji, sedlarji, stola rji in lončarji izvršujejo precej bučno svojo obrt, ker so večina vse delavnice obrnjene na cesto. Užice so imele do pred 5 leti majhno posadko, ki je bila nameščena v dveh vojašnicah. Vsekakor se ne sme pozabiti, da so Užice ena najvažnejših pozicij v trans-\erzalni liniji z zapada proti vzhodu. Železniška proga Užice - Mokranogva, koje gradnjo je srbski generalni štab zahteval kar najenergičneje, jc bila faktično že projektirana, a se ni še pričela. Z mesti Požega, Čačak in Kraljevo predstavljajo Užice glavno žilo vsega prometa, ki gre zapadno in severno od Donave, na jugu pa proti Nišu in drugim srbskim vzhodnim mestom. Napredek v aacljonallzmu. Nedeljski »Narodni Listy« priobčujejo pod zaglavjem »Pokrok v českein nacio-nalismu« sledeči Članek: Danes je že več kot verjetno, da sedanja vojna utrdi iq poglobi nacijonalizem v narodih, soudeleženih v vojni, in to direktno in indirektno. In morda nas ravno posledice te vojne pouče o tem, da se v malih narodih naj intenzivneje preraja nacijonalizem z utrditvijo in poglobitvijo. Ze danes se pojavljajo nezmotljivi znaki tega procesa v našem narodu in opozarjamo na dva med njimi. Prvi je razprava vseučiliškega profesorja dr. Frana Krej-čega »Pravo existence tnaleho naroda«, priobčena v glasilu »Filosoficke jednote« v iCeski Mysli«, drugi pa spis pisatelja in kritika F. V. Krejčega v »Pravu Li-du«, glasilu českoslovanske socijalne demokracije. objavljen 5. t. m. pod zaglavjem »Narodnost a lidstvo«. Prof. dr. K r e j č i pobija v svoji razpravi tezo, po kateri mali narodi po naravnem zakonu, da je pravica na strani močnejšega in da je moč pravica, podlegajo v boju v prilog močnejšim narodom in meni, da ^o ?umna razmotrivanja, katera trdeč, da je pravica na strani močnejšega in da je brezupen eksistenčni boj, ki ga ie narinila malim narodom prerogativa močnejših narodov, nam jemljejo upanje na rešitev, napačna v svojih domnevah in da pravice do obstoja ne more odvzeti nobena argumentacija, ker nam je zajamčena po najvišji instanci, proti kateri je brez moći vse nasilje sveta in katere volja se izraža tudi v nagonu samo-ohrane; ali, kakor pravi avtor dalje, na podlagi narodne zavesti, narodne samozavesti. O tem pravi dobesedno: »Obstoi naroda je odvisen od pogoja, ki ga ne more odstraniti nikakršno materijalno nasii-fctvo, pa tudi nikakršno nasilstvo sploh s strani drugega naroda, in ta pogoj ima vsak narod v svoji oblasti. Smelo moremo reči, da je dotlej, dokler traja ta pogoj, narod nepremagljiv... da je jamstvo obstoja tudi najmanjšemu narodu, samo da so ga ne odreče sam, kar bi pomenjalo samoamor. Ta pogoj je: narodna zavest, narodna samozavest. To Je, kar drži skupaj pripadnike naroda, kar tvori iz posa-tneznikov narodno celoto v vseh mogočih okolnostih, in ta zavest se posamezniku ne da iztrgati z nikakršnim nasil-ttvom — dokler )e narodno zavednih posameznikov, dotle) traja narod In se potemtakem ne da uničit). Pa pravi tudi: »Zaveden narod, čigar vsi sloji so proniknjeni z narodno zavestjo, čigar vsaki pripadnik čuti to sopri- padnost kot bistveni del svojega inaivi-1 zveza med Avstro-Ogj* ko in Nemčijo ta-dualnega bitja, se ubranja vsakega na- ke naravi, da je na /vd ni, da nobena teh sprotstva, pritiska, nasilstva, prenaša vse nesreče. V narinjenem eksistenčnem boju zmaguje, si pridobiva pravico obstoja in pred tem razpadajo v nič vse dedukcije filozofov, socijologov, državnikov in zgodovinarjev, ki bi nam hoteli natvesti, da je boj majhnega naroda proti večjemu brezupen, ker da zmaga močnejši, da velikim narodom pripada bodočnost: ti da so predstavitelji ljudstva in nositelji kulturnega razvoja. Dobro — močnejši zmaga — toda narodna zavest ie neuničljiva sila — potemtakem ie pravica malega naroda do obstoja tudi neuničljiva, boi zanj se more biti z zaupanjem v končno zmago tudi v najneugodnejših okolnostih.« Treba pa je zato, kakor pravi prepričevalno avtor, da se vedno v vse sloje zanaša narodna zavest, in glavno, da se zanaša narodna zavest tudi v takozvane nižje sloje, ki tvore iedro naroda, kar je najizdatnejše sredstvo v boju za narodni obstoj. V daljšem in končnem odstavku svoje razprave dokazuje prof. dr. Krejči nepobitno, da je zvestoba napram narodu nravna dolžnost, nakar pravi: »Ce se zavedamo, da je zvestoba napram narodu nravna dolžnost, potem ne smemo imeti nikake bojazni o pravici obstoja malega naroda. Ta pravica se razume sama po sebi in nje priznanje in žnjim zmaga v boju zanj je Ie še vprašanje časa. Kajti kjer imam dolžnost, imam tudi pravico: v tem, kar je moja dolžnost, je moja pravica; dolžnost in pravica sta soodnosna pojma, drug ne more biti brez drugega, dolžnost brez pravice, pravica brez dolžnosti nima smisla. »Imam dolžnost,« pomenjar »moram narediti nekaj«; če pa moram storiti nekaj, mi ne sme tega braniti nihče. Zahteva, da moram vršiti svojo dolžnost, je moja pravica. Toliko, kolikor imam dolžnosti, imam tudi pravic, drugih pravic pa ne. Kdor mi nalaga dolžnosti, mi daje tudi pravice. Ce imam tore) dolžnost, da sem zvest svojemu narodu, imam tudi pravico, da sem Ceh, in nihče me ne sme ovirati v tem: če me pa ovira, ne ravna nravno, dela krivico. Tlačiti narodnost, zanikati obstojno pravico kateregakoli naroda, torej tudi majhnega, je nenravno, krivično. Nravna zavest ljudstva je sodišče, ki pridobi tej pravici veljavo in odpravi krivico, ki se dosedaj godi s tlačenjem malih narodov. Je to sodišče, ki nima samo neobvezne jurisdikcije, čigar razsodbe bi imele samo teoretično veljavo; ima tudi izvršilno moč in dovolj sile, da svojim razsodbam pribori veljavo, da prisili krivce spoštovati pravico in ravnati po tem.«-- O razpravi F. V. Krejčega izpregovo-rimo prihodnji. dveh centralnih vlasci ne sklene miru brez ozirov na drugo. Nasprotno. Jasno je, da hočete obe dovesti krvavi ples usque ad finem ter da sprejufiete le tak mir, ki bo koristen za obe. Ttidi Če to ne bi bilo zapisano v državnih saktih, bi živelo vendar kot moralična obveza, umevna sama ob sebi, v javni ves£i prebivalstev obeh zveznih centralnih »vžav • • • Kajti nič škodijivejega ne bi bilo, nego gnil, prezgoden, nezrel in nikakih trdnih in izdatnih garancij za dogledno bodočnost nudeč mir. S takim mirom ne bi dosegli prav ničesar. Saj bi morali biti potem pripravljeni, da bi morali v nekoliko letih vo-jevati zopet še težjo in še silnejo vojno. Po komaj končani vojni bi morali takoj začeti z novim potenciranim oboroževanjem — brez notranjega odmora in okrep-Ijenja. O veselem božičnem Času bomo torej tudi to pot pošiljali Izveličarju mirovne molitve, vroče in koprneče, ali te molitve bodo prosile za mir, ki bo naši državi v trajen blagor. PODLISTEK Hadame Bovanr s Da, toda ženske, gospod župnik,« je dejala Ema in je zgenila ustnice, »ki imajo doma kruha, ki pa nimajo . •.« »Ali menite drv?« [ >To nič ne de.« r » Kako? To je vseeno? Meni se zdi, da kdor sedi na toplem in se pošteno hrani... kajti končno . . .« 2Moj bog, moj bog!« je jecljala. f »Ali se ne počutite dobro?« je ie vpra-,sal v skrbeh. »To prehaja vsekakor od sla-Ibega prebavljanja. Pojte domov, gospa feovary, ln pijte čaja, to vas okrepi; mor-Va vam pomore tudi kozarec vode s sladkorjem.« jCemu?« In bila je, kakor bi se prebudila iz globokih sanj. »Ker ste se z roko prijeli za čelo, sem menil, da vas je napadla omotica. Toda'nato. vojna In letošnji Božič. Praška »Urirm' nrp'*la od Češko-konservativne strani čla- nek, iz katerega posnemamo: Nič manje veličastno se ne bo letos razlegalo v božjih hramih »Gloria in excelsis deo et in terra pax hominibus bonae vo-luntatis«. Ali izzivalo bo tudi žalostno razpoloženje. Saj se božični praznik, ta vzvišeni praznik miru, tako neznanski razlikuje od svetovne vojne in spremljajočih jo okolnosti. In vendar ohranja veljavo evan-geljsko mirovno sporočilo. Saj se mir ljudi na zemlji oznanja le v toliko, v kolikor so ti ljudje blage volje. A v sedanjem svetovnem orkanu je zajela postava zle volje sovražnih si ljudi. Prišla je nad nas nedoumna božja volja, katere svoječasni prihod je bilo sicer močno slutiti, katere pa v času, ko je v resnici prišla, vendar nismo niti od daleč pričakovali. Najžalostnejše pri tem pa je dejstvo, da ni umestno, še več: da nam kot zvestim državljanom in dobrim patrijotom niti ni dovoljeno, da bi smeli želeti in moliti, naj nam le predstoječi praznik rojstva Izve-ličarjevega donese sicer vroče zaželjenega svetovnega miru. Akcije skupne bojne sile naše monarhije in nje zaveznice niso še — vzlic znatnim uspehom — ne na vzhodu, ne na zapadu uspele toliko, da bi mogli Že v sedanjem stadiju krvavega spora misliti na resnično in pošteno sprejemljiv mir — to se pravi: na časten, trajen in za bodočnost našo in naših zaveznikov koristen mir. Kakor je trosporazuin Anglije, Francije in Rusije razglasil svoj dogovor za »veliki slučaj« — da namreč nobena teh vlasti ne sme skleniti separatnega miru — tako je tudi Domtie vesti. Prihod večjega števila ranjencev v Trst Včeraj ob polidesetih je z vlakom južne Železnice dospel iz Sobotka preko Zagreba v Trst večji transport ranjenih, odnosno v bojni fronti obolelih vojakov, katerih je bilo vsega skupaj 588. Ta transport je vodil polkovni zdravnik dr. Dodal. Ko je vlak dospel na kolodvor južne železnice v Trst, je bila tam že napravljena dolga vrsta miz za pogoščenje dospelih ranjencev. Pričakovali so na kolodvoru ranjence in jih sprejeli c. kr. namestnik princ Hohenlohe, Župan dr. Valerio s soprogo, kontreadmiral Koudelka ter mnoge gospe in gospodje, odbornice in odborniki „Rdečega križa". Izstopil je iz vlaka najprej dr. Dodal, ki je izročil transport odboru „Rdečega križa" in prijavil, da je med vsemi 588 le kakih 10 težko ranjenih in da se je vožnja iz Sobotke preko Zagreba izvršila popolnoma v redu. Dospelim ranjencem odnosno bolnim vojakom je bilo nato postreženo s kavo, „sandvichi", mrzlo pečenko, vinom, pivom in konjakom. Nato so pa zdravniki dr. Gattorno, dr. Lieb-mann, dr. Dolcetti, dr. Escher in dr. Masso-pust pričeli pregledovati ranjence in jih določati v posamezne bolnišnice. Osem težko ranjenih je bilo poslanih v mestno bolnišnico, 45 v pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" a ostali vsi v pomožno bolnišnico v zavodu Austro-Amerikane". Onih osem težko ranjenih so prenesli v mestno bolnišnico z nosilnicami, a ostale so prepeljali na določena jim mesta z avtomobili in drugimi vozili. Opoldne so bili že vsak v svoji postelji. Po ulicah, po katerih so prenašali oziroma prevažali ranjence, se je bilo nabralo mnogo občinstva. Amerikanski božični dan. Kakor znano je pred nekaterimi dnevi priplula v Genovo amerikanska ladja, ki je pripeljala božične darove amerikanskih otrok otrokom vojaških vpoklicancev evropskih drŽav. Zastopniki avstrijskega rdečega križa so se odpeljali v Genovo, da sprejmejo darove. Rdeči križ razdeli potem darila posameznim svojim podružnicam, ki obdarujejo žnjimi otroke. Ker so darila namenjena izključno na bojišču padlih ali ranjenih vojakov, opozarjamo matere oziroma skrbnice otrok, kateri bi z ozirom na omenjeno določbo prosili za ta darila, da se je treba priglasiti za darila pri tržaški podružnici Rdečega križa ali pa pri amerikanskem konzulatu in da je tamkaj predložiti potrdilo, da je oče otrok v resnici padel ali da je bil ranjen na bojišču. Poštni zavojni promet. - Vsled odloka trgovinskega ministrstva štev. 49051/P ex 1914 z dne 18. decembra t. 1. se v prometu z Ogrsko, Romunijo, Bolgarijo in Turčijo do vštevši 24. decembra z eno poštno spremnico sme poslati samo en zavitek. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Predvčerajšnjim so bili sprejeti v mestno bolnišnico Fran Valenčak od provijanta, Aleksander Škeijanc od 6. stotnije 97. peš-polka ter črnovojnika Josip Mavrič (doma iz Hrušice) in Ivan Škapin (doma iz Storij). Odpuščen je pa bil iz te bolnišnice Josip Pecchiar od 8. topničarskega polka. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-Američane" so bili sprejeti Alojzii Beščič od goriikega obmejnega bataljona, Fran Mozetič od 22. pešpolka ter Gvidon Gerberg, Martin Jazbic in Martin Fable, vse trije od 5. domobranskega pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te bolnišnice Ivan Ontina, Anton ali me niste hoteli nečesa vprašati? Zdi se mi, da ste prišli raditega k meni?« »Jaz? Ne nikakor!« je odvrnila Ema in je uprla svoj zbegani pogled v starega moža, ki jo je gledal nekoliko začuden. »Potem oprostite mi, gospa Bovary. Dolžnost me kliče, moram k onim-le par glavcem. Bliža se prvo sveto obhajilo, in bojim se, da dotlej ne bomo še gotovi. Po-čenši od Vnebohoda bom moral vsako sredo in soboto učiti še eno uro. Otroke je treba zgodaj voditi po pravi poti. To nam je ukazal sam Gospod potom svojega božjega sinu. Imejte se dobro, gospa Bovary, in pozdravite mi lepo svojega ljubega soproga!« Vstopil je zopet v cerkev in se je sklonil pred oltarjem. Ema je zrla za njim, kako je korakal med klopmi, s težkim korakom in s sklonjeno glavo. Nato se je obrnila kakor podob« iz kamenja in se je napotila proti domu. Cula je župnikov glas iz cerkve, kl je ispraše-val otroke; odgovarjajoče kratko in jodr- Back, Anton Legovič, Hermangild Šviligoj. Fran Pirnar, Sergij Sinkorič, Anton Fakin, David Levi Minzf, Hamensz Nikolaj, Farina Peter in Ivan Pitacco. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" sta bUa sprejeta črnovojnik Josip Krist in Leopold Candelari od 8. topničarskega polka. Odpuščeni pa so bili iz te pomožne bolnišnice Henrik Medvešček, Marko Lokoseljac in Ciril Schmiedt. Gospici M. Gr. Prejeli smo: Da! Tudi „peterorazredna" ljudska šola je popolnoma pravilno. To slovniško pravilo sicer v popolno zaokroženi obliki ni rešeno v nobeni slovnici. Vendar Vas razločno obvešča o tem M. Pleteršnik na strani 31 z izrazi: petero-dnevna, peterokotna, peterolistna, petero-nožna, peterooglata, peterostopna, petero-vrstna, peterozložna itd. L. Narodno-socijalna mladinska organizacija sklicuje za jutri večer ob 8 in pol važen društveni sestanek. Prosijo se vsi v Trstu nahajajoči se bratje, da se sestanka gotovo udeleže. Samomorilni poizkus v zaporih. V zaporih v ulici Tigor se je nahajala med drugimi tudi 311etna Felidta Rocco. Imela je namreč presedeti štirinajstdnevno kazen. Seveda ne vemo, zakaj je bUa kaznovana, vemo pa« da je Fellcita prva dva dni še precej dobro prestala v zaporu. Tretji dan Ea jej je zaCelo presedati: naveličala se je ila zapora in si zaželela zlate svobode. Ker pa ni mogla iz kletke, je začela divjati; dirjala je gorindol po sobi, kakor razljučena fevinja. Četrti dan, in to je bilo včeraj, je pa le še obupno hropela. Naenkrat je pa razbila šipo v oknu svoje celice in si potem s koščkom stekla prerezala obe roki za pestjo in potem še levo lice. Ker je obenem tudi grozno vpila, je na to njeno vpitje pri-hitel jetniški paznik, ki jo Je našel vso krvavo po obrazu in po rokah. Jetniški paznik je takoj o tem obvestil svoje predstojnike, ki so nemudoma telefoničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. In ko je ta prišel k nesrečni Feliclti, je konstatiral, da so vse rane le površne; Fe-licita mu je pa povedala, da si je hotela vzeti življenje, ker Jej ni bilo več prestati v zaporu. Zdravnik jej je obvezal rane in jo dal odpeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizikatu: Pavan Ana, 10 let, ulica G. Stampa št. 5; Gantonio Gverina, mesec dni, ulica delle Lodole št. 15; Fisch Frančiška, 71 let, ul. Giulia št. 72; Decorti Roza 40 let, ul. Geppa št. 9. — Prijavljeni dne 14. t. m. na mestnem fizikatu: Godina Nada, 4 mesece, ul. C. Ghegha št. 9; Co-lautti Roza, 61 let, ul. Sv. Mavricija št. 2; Petrit Amedej, 7 mesecev, Vrdela št. 508; Sufič Alojzija, 52 let, ul. dei Bachi št. 6; Schlieber Ivan, 50 let, ul. G. R. Carli štev. 1; Kale Ivanka, 28 let, Rocol št. 52; San-cin Josip, 61 let, Škedenj št. 579; Slavec Vladimir, 9 let, ul. Donadoni št. 12. —Pri javljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu : Baučer Jakob, 58 let, Lloydova ulica štev. 24; Peresson Valerija, 5 mesecev, trg Bar-riera vecchia št. 2. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m : Bertotti Marija, 80 let; Žva-nut Josip, 39 let; Jančar Ivan, 27 let; Pe-rosa Ivan, 40 let; Sušel Marija, 14 let; Zuban Karel, 7 mesecev. Borovi. Vojaški dan. — Za božičnico vojakov v Trstu in okolici so bili oddani v vili Necker sledeči darovi: v gotovini: „Stabllimento tecnico triestino", telovadno društvo „Eintracht", častništvo mestnega poveljništva, Friderik Meissner, kapitan lin. ladje plem. Bobrik, baronica Jean Economo, Cantiere navale triestino, stotnik Pichler, eksc. gospa pl. Conarde, G. B. Huszak, Karel vit. Schlik, voj. oskrb. upravitelj Rubia in soproga, S. A. Megari; v blagu: baronica De Seppi, arhitekt Rud. GObel, tvrdka Tripcovich, g.a dvor. svet. Frankfurter, g. in ga. podpolkovnik Rupnik, knjigotržnica Frani, neime-novanka, g.a Emilija Arnstein, g.aLuscheva, g.a konzul Biisserjeva, g.a Ada Escher, g.a Marija Tschurtschenthaler, gca. Bianka Viz-zich, L. Smolars i netjak. Za Božičnico so nadalje darovali: Jadranska banka 200 K, Tržaška hranilnica in posojilnica 100 K, Antoniette Foerster 50 K, Ana Dobidn 20 K, Vladko Ternovec 10 K, Dr. Kovačič, Setničar, Košir, N. N., Iva Sa-badin po 2 K, Marija Tomšič 1 K, N. N. 24 vin., Zinka dr. Ryb*reva eno deško suknjo, Josip Spehar 1 kos sukna, Melhior Obersnu 40 štruc maslenega kruha za Božičnico v Kolonji, Marija Gasperslč K 10. Za Božičnico v otroškem vrtcu v Skednju darovala g.ca Milka Mankoč 10 kron mesto cvetke na grob Nadlce Godina. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi bs HALI OGLASI s: s* ra&anajo po 4 »to t. be«edo-Mastno tiskane b<9Stde se računajo enkrat već. — Najmanji* : pristojbina znala .40 6to tint. : Pertot, urar, ulica Stadion 5t 2»!! 1209 fflflAHAf v Gorici, Jetos zidan, v katerem n! 6e UVUrtSl nihče stanoval, ima lep vrtič in Ježins jako mirnem, zdravem, lepem kraju, 10 minnt od sredine mesta, se takoj proda tudi proti malemti predplačilu. Jako pripraven za kakega penzijoni-sta. Poizve se pri gosp. Ivanu M i 11 o n i g, Bdeča hiša štev. 4, Gorica. 1238 Žrebanje III. avstrijske Tazredno loterije s° vrsi dne 21. decembra t. i, Srečkfo se dobivajo pri Podružnici ljubljanske kreditne banke v Trstu, ulica Caserma 6tv. 11, katere tudi razpošilja proti nakazilu zneska od K 5 za Vs, K 10 — za V«, srečko. K 20'— za Vz in K 40'— za celo 1230 IfllNfl f lflllAMfll> ta Cas računski podčastnik niUU MUUulCl želi vstopiti z mlado, vesele Slovenko v prijateljsko korespondenco in v zamenjavo razglednic. Cenjene ponudbe, čo mogoče i fotografijo se naj blagovolijo naslovljati na: Zla t o 91 a v P„ V. K . d e r 16 T r Mostar, Hercegovina. aindivisio 12 a UlfMIII ECflfl se odda v sredini mesta ve ItiUll 39(III liko stanovanje z vsem po bistvom in podnajemniki. — Ulica Nuova Stv. 22 1. nadstropje. 401i Hebiooona soba najem gospodu ali gospio v ulici Commerciale štv. 11, IH. nadst. 40V Bde se čevljarski pomočnik za stalno delo, — Ulica Boccaccio St. 4. Krainer. 124* D: KORSANO Specijalist za stftlističnc in koine bolezni ♦ Ima frvoj ambulatorij $ ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, f (Fftiazzo Diana) £ Za cerkvijo Sv. Ar tona novega. ^ Sprejema od 12. do 1: in od G do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Zadnii dnevi I Žrebanje nepreklicna 9. prosinca 191! Loterijo tes. kr. policijskih urodnihoo. I. glavni dobitek K 30.000 se izplač- kakor do sedaj v gotovini. Srečke po K — se dobivajo povsod popolnoma zastonj dobi vsakdo I. zvezek «1 Naročite takoj. Letno izide 12 zvezkov po l pol, vsak zvezek po 30 stot. — Založnik Dr. U. KOSER. JurSinci. Štajersko. »Ali si kristjan?« »Da, jaz sem kristjan.« »Kaj je ta, kristjan?« »Kristjan Je oni, ki je krščen.« Ko je dospela na svo) dom, je stopala po stopnicah, držeč se za ograjo in se Je potem v svoji sobi zgrudila na stolico. Bleda svetloba Je prodirala skozi okna, dan se je bližal svojemu koncu. Sence so postajale temnejSe in predmeti v sobi so se zdeli tako tuji V peči ni gorel ogenj, samo ura Je tiktakala glasno. Ema nI mogla razumeti te tišine, dočim Je bilo tako burno njeno srce. Pri oknu se Je igrala mala Berta; s svotimt negotovimi koraki se Je hotela približati materi, da bi se Igrala z robom njene obleke. »Pusti me»« Je delala in ie odniikala njeno ročico. Toda otrok se se Se tesneje oprijemal njenega krila in Jo Je zanpno gledal s svojimi velikimi modrimi očmi, dočim so ka^ Njen jezni obraz je prestrašil otroka, ki je začel jokati. Nato je zavpila razsrjena: »Pojdi vendar!« in je pahnila otroka s komolcem od sebe. Berta je zadela z glavo v omaro in si je pri tem nekoliko ranila lice, tako, da ji je tekla kri Gospa Bovary jo je naglo pobrala, pozvonila z zvoncem in je gjasn® poklicala služkinjo, tako da je vstopil Karel, ves v skrbeh. ^ . »Poglej,« je dejala Ema mirno, »otrok se je udaril pri igranju.« . . Karel je preiskal hčerko in je ustanovil, da ni ničesar hudega. Sel je po obliž. Gospa Bovary ni šla doli k obedu, ker Je hotela ostati pri otroku. Ko ga je videla tako mirno spati, ji je počasi izginila skrb, in sama sebi se je zdela dobrodušna in skoro bedasta, ker se je tako razburjala radi tako malenkostnega vzroka. Berta je bila popolnoma tiha in je dihala nalahko. Na njenih vejicah so še visele debele sol- Ges. ter. pri v. Rlunlone flđrlatlcadl Slcurta u Tisti ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognji streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morjn in na suhem. Življenjska zavarovanja ▼ najraziiČnejilh kombl nacijah. DelnlSka glavnica ln rezerve dni SI. decembra 1912K175.540.187-98 Stanje zavarovalne glavnic« na iivljenje (SI. 1' 1912) S 634^93.429-80. Odkar obstoja drolba, je bilo v vseh branfiab ls pla&ano ne Škodah K 758.460.368-83. Zastopstva v vseh dsielelb ftavolb nestlb Is vsžsejl!! ■III »■MBBMIIIH Sprejme se 10. lanooarja 1914 obrotovodm xa elektrarno z akomulatorji, z vodnim Die< selmotornim obratom. Stalno mesto, letn-plača 2000 K, ptosto stanovanje, kurjava it razsvetljava. Reflektira se le za povsem za nesljivega strokovnjaka z večletno prakso ki je sposoben 2a samostojno vodstvo obraU In montaže. Ponudbe, v katerih je navest dosedanje službovanje, starost in družinsk* razmere nasloviti je na: elektrarna kogovsek v idriji pole iz njegovih ust stinu na svilen pred- ze, na licu je imela obliž, ki ji je zgrbančtl pašnik njegove matere. kožo. , , . , . . »Pusti me veodarl« je ieztt> ponavljala. »Naravnost Čudno ie, kako grd je ta o- mlada žena. ____. trok,« si jc mislila Ema. M ln gostilničarji!!' Kupujte za prodajo grenko vino Augusto dell'ASnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pri pravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in va ruje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje