DR. MARIJAN SLABE OSNOVE ZA VAROVANJE ARHEOLOŠKEGA TERENSKEGA SPOMENIKA NA OBMOČJU SO ŠKOFJA LOKA V tem tekstu poskušamo prvič z arheološko-spomeniškovarstvenega stali šča globlje ovrednotiti območje občine Škof j a Loka; gre torej še vedno za začetni proces spomeniško-arheološke dejavnosti na teh tleh. Več vzrokov je za tako pozno sistematično delo arheologa konservatorja na tem prostoru. Tudi današnje delo narekuje vrsta objektivno pogojenih vzrokov, med katerimi smo dolžni navesti v prvi vrsti izdelavo urbanističnega programa kakor tudi druge potrebne in z zakonom določene dokumentacije za posege v posamezni teri torij. Strokovnjak pa seveda zaradi nezadostnih raziskovalnih posegov in le površnih topografskih obdelav posameznih okolišev v občini nikakor ne more zadovoljiti današnjih potreb, marveč podaja zgolj okvirno sliko današnjega stanja spomeniškega fonda kot tudi s tem v zvezi ustreznega zavarovanja arheoloških terenov v občini. S tem pa smo se tudi omejili na bistvo možno sti, ki so dane v trenutku obdelave tega območja, in da slone vsa naslednja izvajanja na vrednotenju današnjega okvirnega poznavanja arheoloških ostalin v občini. Pod pojmom arheološki teren ali arheološko najdišče razumevamo neko območje, na katerem so bile dokumentirane arheološke najdbe, bodisi da gre tu za posamične ostaline ali za nek širši kompleks. K temu danes lahko pri družimo tudi nekatera območja, ki doslej še niso dala pozitivnih arheoloških rezultatov, kaže pa sam teren na površini ali pa že samo ledinsko krajevno ime, da moremo tu pričakovati arheološko najdišče. Osnovna karakteristika nekega arheološkega terena je v njegovi strukturi s stratigrafijo —• kulturnimi sloji, ki vsebujejo nepremične ali premične ostaline. V praksi kažejo arheološki teren lahko: stavbni ostanki, grobišča, ostanki raznih objektov proizvodnega ali drugega obrtnega značaja, komunikativni objekti, naravne jame itd. Glede na ožjo funkcijo, ki jo je opravljala — imela v času svojega obstoja neka arheološka lokaliteta, moramo arheološki teren na območju Škofje Loke razdeliti v dve osnovni skupini: 1. Kompleksno najdišče, to je vsako kronološko kontinuirano najdišče, pa tudi najdišče z večkratnimi funkcijami. 2. Posamično najdišče pa je arheološka točka posameznih najdb ali samo točka iz omejenega časovnega obdobja, ki pa ne sodi v jasen nasel binski sistem, itd. Spomeniku oziroma arheološkemu terenu je mogoče na podlagi dosedanjih poznavanj pogosto določiti tudi njegovo stopnjo spomeniške vrednosti, ki od raža vrednost spomenika v splošnem patrimoniju. 11 Delno soodloča pri spomeniški valorizaciji tudi arheološka vrednost (to pomeni izpovedno vrednost posameznega spomenika za arheološko vedo, pa tudi vrednost vsakega posega na tem spomeniku, torej ali se bo poznavanje arheološke zapuščine s tem obogatilo ali ne) in seveda tudi ohranjenost ter oblikovna kvaliteta arheološkega spomenika. Spomeniška vrednost se ujema s kategorizacijo spomenikov. Stopnja spomeniške vrednosti nekega arheolo škega spomenika je v marsičem tudi ključni element pri izdelavi izhodišč za ustrezno zavarovanje spomeniškega terena. Arheološke spomenike vrednotimo glede na njihovo izpovedno moč kot širše arheološko pomembne, regionalno pomembne in lokalno zanimive. Prvo skupino oziroma kategorijo predstavljajo torej spomeniki kompleksnega in urbanega značaja s posebnim zgodovinskim in kulturnim pomenom za večji evropski prostor oziroma vsaj za Vzhodne Alpe in severni Balkan in to iz vseh arheoloških dob. V drugo kategorijo spadajo spomeniki, ki vsebujejo podatke za širši prostor in tudi tisti, katerih mesto v prostoru obvladuje širši prostor, torej: kompleksni spomeniki, obsežnejši spomeniki, ki so pomembni za zgodo vino ekonomike, kakor tudi dobro ohranjeni spomeniki manjše arheološke vrednosti. Spomeniki lokalne vrednosti sodijo v poslednjo skupino. Spregovoriti smo dolžni še o obsegu spomenika-spomeniškega terena, ki ga v naši karti predstavljamo s temnim kvadratom, sicer ga označujemo s kro gom — to velja seveda za karte 1 :25.000. Velikost obsega arheološkega terena narekujejo med drugim dosedanji rezultati arheoloških raziskav, dosedanji pojavi arheoloških najdb v nekem arealu, konfiguracija terena z značilnimi površinskimi znaki (od oblikovanosti površine do barvne skale same površine zemljišča) itd. Večkrat se moremo nasloniti tudi na izpovedno moč historičnih virov, ljudske pripovedi, geograf ski položaj lokalitete itd. V takem obsegu je upoštevana ponavadi tudi neposredna okolica spome nika, ki je zaradi neločljive zveze, ki jo pogojuje sama narava terena, vedno tudi element spomeniškega območja. Seveda zahteva ta s stališča programi ranja in načrtovanja posebno oziroma predmetno s samim spomenikom ne deljivo enotno obravnavo. Torej gre za nedeljiv spomeniški člen, ki ga je dol žan načrtovalec vedno upoštevati. Vsako tako omejeno ploskev imamo za zaključeno arheološko terensko celoto, ki zahteva v svoji notranji strukturi individualno obravnavo, tako s stališča režimskega varovanja kot tudi načina eventualnega vključevanja v novo prostorsko enoto. Torej mora biti vsaka urbanistična in gradbena pro gramska akcija usklajena s pogoji, ki jih narekuje spomeniška lokaliteta, in je ne sme v nobenem primeru razvrednotiti ali celo uničiti. Varovanje in sploh zaščita arheološkega terenskega spomenika, ki je bi stveni element arheološko-konservatorskega dela, zahteva zaradi svoje izjemne zahtevnosti in kompleksnosti vrsto med seboj nedeljenih, pogosto tudi nada ljevalnih nalog in posegov. Ti po eni strani s svojim varstvenim značajem omogočajo, da se ohranjajo arheološki tereni nedotaknjeni oziroma neokrnjeni, saj so le taki v svoji celovitosti zagotovilo za kakršnakoli nadaljnja strokovna oziroma znanstvena vrednotenja pri proučevanju človekove prisotnosti v dolo čenem časovnem stadiju na določenih tleh. Na drugi strani pa iz tako kom pleksne obravnave izhajajo tudi osnovna izhodišča za pravilno vrednotenje spomenika v širšem spomeniškovarstvenem smislu oziroma ponudijo se med 12 13 drugim tudi možnosti ustreznega vključevanja spomenika v prostor in sploh programiranja prostorske ureditve s spomeniškim arheološkim fondom. Zavarovanje arheološkega terenskega spomenika na teritoriju občine Skof- ja Loka karakterizira po načinu same spomeniškovarstvene obravnave dvoje temeljnih izhodišč: zaščita arheološkega terena v zazidanem ali poseljenem prostoru in zavarovanje arheološkega najdišča v prostem, več ali manj na ravnem okolju — ambientu. Za čimbolj sistematično in ustrezno zavarovanje arheološkega terenskega spomenika — terena pred kakršnimkoli poškodova njem ali celo uničenjem, bodisi da gre za posege v njegovo samo območje ali njegovo neposredno okolico, si pomagamo z varovalnimi režimi. Ti nudijo in ustvarijo načrtovalcu - urbanistu ali drugemu oblikovalcu prostora vrsto kon struktivnih možnosti in ne predstavljajo samo določenih zaviralnih momentov. Skratka, nakazujejo in določajo način rešitve urejevanja in vrednotenja pro stora — prostorskega ambienta s spomeniškim arheološkim fondom. Seveda vsebujejo ti režimi istočasno tudi primarna izhodišča za način ohranitve in predstavitve spomenika bodisi in situ ali v novem okolju, ali pa za to, da se z zaščitnim izkopom in rešitvijo prenosnega gradiva ter izdelavo ustrezne dokumentacije sprosti nek prostor arheoloških spomeniškovarstvenih pogojev. Razumljivo je, da zahteva vsak spomenik, spomeniški teren (arheo loško zemljišče) individualno obravnavo, saj je vezan na vrsto faktorjev, ki so po svoji vsebini različnega karakterja. Varovalni režim za zavarovanje arheološkega terenskega spomenika je za celotno slovensko področje enoten in vsebuje tri stopnje. Prva varovalna stopnja ohranja spomenik oziroma spomeniško območje in situ nespremenjen ali raziskan in ga prezentira ali na prostem s primernim oblikovanjem okolja ali v sklopu sodobnih stavb. Vse detajle sproti določa pristojna spomeniška služba s strokovno komisijo. Druga varovalna stopnja zahteva pred vsakim posegom na spomeniku sistematična raziskovanja, ki spomeniku določijo nadaljnjo usodo, ali rešijo le najdbe in izdelajo dokumentacijo, objekt pa sprostijo v druge namene, ali pa objekt pripravijo za prezentacijo. To določi pristojna spomeni ška služba, eventualno s posebno strokovno komisijo. Tretja varovalna stopnja zahteva le strokovni arheološkospo- meniški nadzor nad posegi zaradi morebitnih arheoloških najdb ali izpopol nitve dokumentacije. Nadzor določi pristojna spomeniška služba. Ob tem je treba poudariti, da je moč režim na podlagi ugotovitev pri raziskovanju prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo, kar opravi pristojna spo meniška služba. Arheološki spomeniški fond obravnavanega področja po dosedanjem po znavanju vsebuje naslednje arheološke lokalitete (gl. karto): 1. Binkelj. Trasa antičnega vodovoda. Prvi varstvenih režim. Tretji varstveni režim. 4. Bukovica, Kraj. Prazgodovinsko gra- 2. Breznica pod Lubnikom, Lubniška dišče. jama, Lubniški Kevderc. Prazgodo- Prvi varstveni režim. vinska postojanka. 5. Cešnjica. Posamične arheološke najd- Drugi varstveni režim. be. 3. Breznica pod Lubnikom, Sv. Lov- Tretji varstveni režim. renc. Domnevno prazgodovinsko gra- 6. Cešnjica, štalca. Prazgodovinsko na- dišče. selje 14 Drugi varstveni režim. 7. Davča. Trasa antičnega vodovoda. Tretji varstveni režim. 8. Dolenčice. Trasa antičnega vodovoda. Tretji varstveni režim. 9. Draga pri Škofji Loki, nad vasjo. Ostanki verjetno srednjeveških ru ševin. Tretji varstveni režim. 10. Dražgoše, Nad Jelenščami. Srednje veško poselitveno območje. Tretji varstveni režim. 11. Dražgoše, Na Pečeh. Prazgodovinsko naselje. Drugi varstveni režim. 12. Godešič. Prazgodovinska gomilna ne- kropola z naselbino. Prvi varstveni režim. 13. Golica nad Selcami, Sv. Miklavž. Prazgodovinska naselbina. Prvi varstveni režim. 14. Gosteče. Domnevno prazgodovinska naselbina na hribu nad vasjo. Tretji varstveni režim. 15. Javorje. Trasa antičnega vodovoda. Tretji varstveni režim. 16. Kališe, Stare Fužine. Posamična ar heološka najdba. Tretji varstveni režim. 17. Kališe, Sv. Križ. Prazgodovinska na selbina. Drugi varstveni režim. 18. Kremenik. Trasa antičnega vodovoda z zajetjem. V bližini neodkrit stavb ni kompleks. Tretji varstveni režim. 19. Lajše, Sv. Jera. Domnevna prazgodo vinska naselbina. Prvi varstveni režim. 20. Lajše pri Gorenji vasi. Prazgodovin ska naselbina severno od vasi. Prvi varstveni režim. 21. Malenski Vrh. Posamična arheološka najdba. Tretji varstveni režim. 22. Murave. Trasa antičnega vodovoda. Tretji varstveni režim. 23. Nova Oselica. Antične zapore v bli žini. Na Sancah nad Podjelovim br- dom domnevno utrjena postojanka. Prvi varstveni režim. 24. Pogara. Na ledini za Studencem po samična arheološka najdba. Tretji varstveni režim. 25. Podvrh, Za Mirjem. Domnevna pra zgodovinska naselbina. Tretji varstveni režim. 26. Poljane, Ajdovski britof. Potencialno antično grobišče. Tretji varstveni režim. 27. Poljane. Zahodno od vasi prazgodo vinsko naselje in grobišče, poleg tega pa tudi antično grobišče. Prvi in drugi varstveni režim. 28. Rudno. Posamična arheološka najdba. Tretji varstveni režim. 29. Rudno. Gradišče. Domnevno prazgo dovinsko naselje. Drugi varstveni režim. 30. Rudno, Tabor. Domnevno prazgodo vinska postojanka. Drugi varstveni režim. 31. Selca, Babnik. Prazgodovinsko gra dišče. Prvi varstveni režim. 32. Stara Oselica. Trasa antičnega vodo voda. Tretji varstveni režim. 33. Stari Dvor. V gramozni jami posa mična arheološka najdba. Tretji varstveni režim. 34. Sv. Duh, Ajmanov grad. V bližini domnevni ostanki antične trdnjave. Tretji varstveni režim. 35. Skofja Loka, Gimnazija. Trasa antič nega vodovoda. Tretji varstveni režim. 36. Skofja Loka, Krancelj. Srednjeveški kompleks. Prvi varstveni režim. 37. Skofja Loka (UN), srednjeveško me sto z obzidjem ter posamične antične najdbe. Drugi varstveni režim. 38. Skofja Loka, ob cesti v Loko. Posa mične antične najdbe. Tretji varstveni režim. 39. Trebija. Posamična arheološka najd ba. Tretji varstveni režim. 40. Trnje. Trasa antičnega vodovoda. Tretji varstveni režim. 41. Puštal nad Trnjem. Prazgodovinsko naselje z grobiščem. Prvi varstveni režim. 42. Volaka, na hribu Gradišče. Domnev na prazgodovinska naselbina. Prvi varstveni režim. 43. Zabrekve, na hribu Sv. Mohor. Do mnevno prazgodovinsko gradišče. Prvi varstveni režim. 44. Zadobje. Na področju imenovanem Frtica, verjetno srednjeveška in an tična poselitvena točka. Tretji varstveni režim. 45. Zminec. Blizu vasi domnevno gomil- no grobišče in nasipi. Tretji varstveni režim. 46. Zabnica. V vasi posamična arheolo ška najdba. Na pokopališču antični stavbni kompleks. Drugi varstveni režim. 15 Poudariti smo dolžni tudi, da z našim seznamom arheoloških terenov ni kakor nismo dokončno zaključili njih števila oziroma obsega. Prav gotovo je treba tod še pričakovati pojave doslej povsem neslutenih arheoloških najdb in območij, ki pa so jih čas, vodne stihije itd. lahko popolnoma zakrile, da danes ni nikakršnih znakov o obstoju arheološke lokalitete. Zato se za ostali nezaščiteni kompleks mora upoštevati predpis Zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Ur. 1. SRS 26/1961, čl. 33), ki obvezuje vsakega najditelja arhe ološkega predmeta ali predmeta arheološke vrednosti, da najdbo takoj priglasi neposredno ali posredno pristojni spomeniški službi. Ce sumiramo naša izvajanja, se približamo naslednjemu izhodišču: Arheološki terenski spomeniki, ki leže na obravnavanem področju, dovo ljujejo po današnjem poznavanju različne vrste sodobnih posegov v njihov prostor. Seveda pa je treba pri tem slediti spomeniškovarstvenim načelom oziroma je potrebno predhodno vsaj zadostiti v popolnosti pogojem, ki jih predpisuje posamezna stopnja varovalnega režima za nek spomeniško zaščiten teren. S tem v zvezi je tudi problemsko vprašanje prezentacije in ureditve arhe ološkega spomenika na licu mesta, ki se neposredno nanaša na pravilno načr tovanje in vključevanje spomenika v neko prostorsko okolje. Prezentacija je, kot rečeno, dopolnitev 1. oziroma tudi 2. stopnje varovalnega režima in pred stavlja predmet širše strokovne obravnave, oziroma je predmet temeljitejših predhodnih študij po izvedbi raziskav terena, ki so za vsak spomenik oziroma spomeniško območje razumljivo individualno pogojene. Prezentacijo je treba upoštevati vsaj sumarno že v primarnih programskih urbanističnih študijah. Opombe Pri definiranju in obrazložitvi posameznih pojmov, kot npr., kaj je arheološki teren, spomeniška in arheološka vrednost terenskega spomenika, način njihovega vrednotenja ter varstveni režim sem upošteval naslednje vire: I. Mikl-Curk, Varstvo spomenikov 12, 1967, 9ss; ista, Vestnih št. 2, 1971 (Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije); ista, Gradivo za nacionalni program varstva arheoloških spomenikov SR Slovenije (Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije, 1972, tipkopis). P. Petru, I. Curk, Zaščitena arheološka območja Slovenije (Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije 1969, tipkopis). Vestnik št. 3, 1976, 39 (Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije). Sicer pa sem pri seznamu najdišč in opredelitvi uporabljal dokumentacijo Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo ter kompleksnega dela Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. Zusammenfassung GRUNDLAGEN FUR DEN SCHUTZ DER ARCHAOLOGISCHEN FUNDSTATTEN UND DENKMALER IM GEBIET DER GEMEINDE ŠKOFJA LOKA Wir versuchen hier erstmals systematisch dem Schutzproblem der archaolo- gischen Fundstatten im Gebiet der Gemeinde Skofja Loka zu Leibe zu gehen und die wesentlichen Eigenheiten zu beurteilen, welche die einzelnen Fundstatten bzw. archaologischen Denkmaler aufvveisen. Wir bringen einige der grundlegenden Ele mente zur Sprache: von der Klarstellung, \vas eigentlich unter einer archaologischen Fundstatte als Denkmal im Terrain zu verstehen ist, \vas fiir Fundstatten sich in diesem Gebiet befinden — sowohl komplex als auch vereinzelt — bis zum Umfang des Denkmals und seinem Inhalt, seinem archaologischen und kulturellen Wert und schlieBlich der Art seines Schutzes selbst. Der letztere bekundet sich in drei ver- 16 schiedenen Formen, deren jede bestimmte Bedingungen fur den Schutz des Denk- mals vorschreibt, sei es, daS er Untersuchungen mit verbindlicher Veroffentlichung oder auch ohne eine solche erfordert, oder daB bloB eine Uberwachung des Denk- mals vor Eingriffen noting ist, die im geschiitzten Gebiet allenfalls vorkommen konnen. Darauf folgt ein Verzeichnis der archaologischen Fundstatten mit den vorge- schriebenen SchutzmaSnahmen. Am Schlusse betonen wir, daB die archaologischen Fundstatten unserer jetzigen Kenntnis nach zwar verschiedene Eingriffe in ihren Raum erlauben, daB aber dabei die Grundsatze des Denkmalschutzes beriicksichtigt werden miissen, bzw. daB im vorhinein die Bedingungen einzuhalten sind, welche jede einzelne Stufe der Schutzverordnungen fur jede bestimmte als Denkmal ge- schiitzte Fundstatte vorschreibt. 2 Loški razgledi 17