kulturno - politično glasilo '
Na vse nakupe dajemo
2°lo
irgovska hiša
BRUNNER
Celovec — Klagenfurt
svetovnih in domačih dogo d Kov
Knez Jeglič
Slovenci nimamo plemstva po rodu, pač pa imamo plemiče duha in plemiče dela. Med prve plemiče duha iti dela pa spada gotovo bivši ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
V	zalolbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšla knjiga „Nadškof Jeglič”, katero je napisal mons. dr. Jože Jagodic.
V	času od 1S50 do 1937 je potekalo življenje, ki je dalo Slovencem kot narodni celoti in posebej še slovenskemu katoliškemu razvoju neprecenljive vrednote. Da je nadškof Jeglič vse to zmogel, je najpreje gradil sam na sebi. Pri tej svoji lastni zgradbi pa ga je vodila železna volja.
Iz borne kmečke bajte rta Gorenjskem je prišel na nemško šolo v Ljubljano, ki za njegovega časa še ni poznala slovenskega srednjega šolstva. Okrog Jegliča so se zbirali Slovenci, ki so utirali pot narodnemu prebujenju.
Kol posebno nadarjenemu in marljivemu mlademu duhovniku je bila dana možnost, da nadaljuje svojo izobrazbo na dunajski univerzi in postane tam leta 1876 doktor bogoslovja. Takrat je bil rektor dunajske univerze koroški Slovenec fizik dr. Jožef Štefan.
Po končanem študiju pošlje tedanji ljubljanski škof Jegliča kot dušnega pastirja v državno žensko kaznilnico, ki je bila ravno v tistem času otvorjena v Begunjah. Tam je bila za mladega doktorja trda življenjska šola, ko mu je pripadala naloga, da pomaga graditi razdrta življenja.
Sledilo je potovanje po Nemčiji in Italiji, da si tako poišče zveze s strokovnjaki in znanstveniki bogoslovnih ved. Temu potovanju je sledilo vzgojno delo ljubljanskih bogoslovcev v semenišču. Tu je zopet usmerjal mladino za bodoče poklicno delo in je tej mladini s svojim življenjem in s svojim delom kazal smer. On sam je z vrsto spisov, člankov in črtic sodeloval v raznih slovenskih listih, bil sotrudnik Družbe sv. Mohorja in Janežičevega „Glasnika”.
V letih 1882 do 1898 najdemo Jegliča v Sarajevu kot kanonika in pomožnega škofa. Tudi tu je stal Jeglič ob zibelki sarajevske nadškofije, ki jo je gradil sarajevski nadškof dr. Stadler, ko so zasedle Bosno avstrijske čete. S svojim delom je poznejši nadškof Jeglič postal tako zelo del Bosne in bosanskega ljudstva, da so ga imenovali „apo-stola vzhodne Bosne” in mu je bila ločitev «£ Bosne izredno težka.
Ko je Ljubljana maja 1898 pozdravila Jegliča kot svojega novega cerkvenega kneza, je nosil eden izmed slavolokov napis: „Kar nam nebo je dalo mož, med prvimi si Ti”. Svojo zahvalo za pozdrav pa je Jeglič zaključil z besedami: ,Živela slovenska univerza!” Univerze Jeglič slovenskemu narodu ni mogel dati, dal pa je Slovencem predpogoj univerze, to je slovensko gimnazijo. škofovi zavodi v St. Vidu nad Ljubljano so delo nadškofa Jegliča, ki je znal za to slovensko gimnazijo in sicer edino, ki je obstojala za časa avstro-ogrshe monarhije, zainteresirati ves slovenski narod in to ob hudem nasprotovali ju tedanjih liberalnih krogov v Ljubljani.
Zanimivo, da sta vzporedno z napori nadškofa Jegliča za slovensko gimnazijo na Koroškem župnika Ražun in Treiber gradila slovenski gospodinjski šoli v št. Jakobu in Št. Rupertu istotako jz ljudskih grošev.
Iz škofovih zavodov je prihajala slovenska katoliška inteligenca, da so druge škofije Jegliča zavidale za tako ustanovo. Ta inteligenca je prednjačila po svojem znanju in svoji izobrazbi in je bila jeklenega značaja kakor nadškof sam.
Slovensko duhovščino pa je nadškof Jeglič povezal v „Sodaliteti in dal tej ,,So-dalileti” enotnega duha, zainteresiral je
¥ CeHovgu, dne 4. septemtorajggg^
Francoski državni podtajnik na Dunaju
Cena 1 šiling
V	nedeljo zvečer se jc pripeljal na Dunaj državni podtajnik v Irancoskem zunanjem ministrstvu, Maurice Schuman. Na kolodvoru sta pričakovala državnega podtajnika francoski poslanik na Dunaju in njegov namestnik. V sprejemnem salonu je na kolodvoru pozdravil francoskega gosta avstrijski zunanji minister dr. K. Gruber.
V	ponedeljek je sprejel francoskega državnega podtajnika avstrijski zvezni kancler dr. ing. Figi, kateremu je Maurice Schuman izročil pozdrave francoskega državnega predsednika in predsednika vlade. Nadalje je izjavil francoski državni tajnik, da bi mogla svobodna in neodvisna Avstrija mnogo prispevati k utrditvi miru v Evropi. — Nato je M. Schuman obiskal v spremstvu francoskega poslanika na Dunaju še
avstrijskega zveznega predsednika dr. T. Kdrnerja.
V torek je sprejel M. Schuman domače in tuje časnikarje in jim pri tem izjavil v glavnem:
,,Ko prihajam na Dunaj, še nc prinašam s seboj avstrijske državne pogodbe, to ni v moji moči. Zagotoviti pa morem, da bo francoska vlada poskušala doseči to, da bi se vse štiri velesile čimprej sporazumele o avstrijski državni pogodbi. — Avstrijsko vprašanje bo tudi na dnevnem redu jesenskega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov in pri tem bo Francija v celoti podpirala predlog, ki ga bo stavila vlada Brazilije.
Ker Avstrija proizvaja v veliki količini železo in jeklo, bi bilo pravilno, da Avstrija pristopi k Montanski zvezi, kjer bi mogla zastopati svoje koristi.”
Ned Jugoslavijo in Grčijo
v Atenah jugo-zastopstvo pod
Že nekaj časa se mudi slovansko parlamentarno vodstvom Moša Pijade.
Iz izjav, ki jih je pri tem obisku v Grčiji podal Moša Pijade, je jndgoče razvi-deti, da se razmere med Grčijo in Jugoslavijo zelo hitro izboljšujejo in da postajajo že prijateljske.
V govoru, ki ga je imel Moša Pijade na časnikarski konferenci v Atenah, je ta omenil, da bo v kratkem sklenjena med jugoslovansko in grško vlado posebna pogodba, ki bo določila za Jugoslavijo prosto prista-
nišče v Solunu. Pri tem je poudarjal Pijade veliko važnost solunskega pristanišča za Jugoslavijo in jugoslovansko gospodarstvo. Zato bo tudi Jugoslavija prispevala k ureditvi solunskega pristanišča in k popravi vojne škode v solunskem pristanišču.
To gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo pa bo omogočilo tudi ožje vojaško sodelovanje med obema državama. Pri tem pa je Pijade naglasil, da razlika vladnih oblik v Jugoslaviji in Grčiji ne more biti nikaka ovira za čim ožje sodelovanje med obema sosednima državama.
General Ridgway v Nemčiji
Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze v Evropi, general Ridgway, je prispel v torek z letalom iz Pariza v Bonn, kjer ga je sprejel zapadno-nemški kancler dr. Adenauer. Pri razgovoru so bili navzoči še: ameriški poslanik v Nemčiji, zapadnonem-ški zunanji minister in dva nemška generala. Iz tega je že mogoče sklepati, da so se pogovarjali predvsem o oborožitvi Nemčije.
Po razgovoru z dr. Adenauerjem je general Ridgway izjavil časnikarjem, da je njegova glavna naloga zagotoviti mir. To pa je mogoče doseči samo z vzpostavitvijo za-padnoevropske vojske, ki bi mogla preprečiti vsak napad. K tej skupni obrambi mora prispevati tudi Zapadna Nemčija.
V smislu dogovora med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Italijo v Londonu v mesecu aprilu t. 1. so I. septembra prevzeli del civilne uprave na Svobodnem tržaškem ozemlju (anglo-amer. območje) italijanski uradniki, ki jih imenuje italijanska vlada v Rimu.
Zato pa je treba, da tudi zapadnonemški parlament 'čimprej odobri pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Vsako zavlačevanje in odlašanje pri teni bi moglo biti usodno.
STAVKA STAVBNIH DELAVCEV
Zveza stavbnih delavcev je zahtevala, da bi smeli podjetniki sprejemati v službo nove delavce le tako, da te delavce dodeli v delo pristojni delovni urad. Brez delovnega urada podjetniki ne bi smeli sprejeti v delo nobenega delavca. — S tem hočejo delavci preprečiti, da sprejemajo podjetniki v delo razne delavce, ki pridejo iz drugih poklicev, stavbni delavci pa ostanejo brez zaposlitve.
Razen tega so stavili delavci še nekatere druge zahteve. Ker delodajalci teh zahtev niso hoteli sprejeti, je zveza stavbnih delavcev sklenila, da v četrtek, dne 4. septembra, prekinejo za en dan z delom vsi stavbni delavci.
duhovščino za socialna vprašanja. Po tej svoji duhovščini je vodil slovensko mladino iz gostilne na oder v prosvetni dom, saj ni bilo fare brez prosvetnega doma, on je vodil mladino h knjigi in tako je rasla ob njegovem neumornem delu tudi največja knjižna ustanova na Slovenskem, Družba sv. Mohorja.
Nadškof Jeglič se je leta 1903 pivi začel zanimati za slovenske izseljence po vsem svetu in je ustanovil Rafaelovo družbo.
Kot Slovenec in državljan pa Jeglič tudi političnemu dogajanju ni stal ob strani, ker se je dobro zavedal, da slaba politika lahko podere vse, kar ustvari najnapornejše kulturno delo.
Tak sloji pred nami nadškof Jeglič v Jagod ičevi knjigi in v spominu vseh, ki so
imeli srečo poznati slovenskega vladiko osebno.
Jegličevi časi ob začetku njegovega ško-fovanja v Ljubljani so bili zelo podobni našim današnjim. V slovenskem javnem življenju se je pričela jasna načelna opredelitev med katoliškim gibanjem in liberalizmom. Liberalci so kričali po narodni enotnosti in istočasno bili po vsem, kar je bilo katoliškega. Na eni strani krik po narodni enotnosti, na drugi strani pa z lopato po glavi, če braniš svoje. Ali ni današnji čas do pike podoben času okoli leta 19001 Le mesto liberalizma je zavzel marksizem, to je predvsem komunizem.
Mi pa stojimo zavestno in odločno taboru velikega slovenskega kneza, ki nam je vzor duha, vzor delu, vzor neomahljivosti.
KRATKE VESTI
Ob priliki avstrijskega katoliškega shoda na Dunaju bo izdala avstrijska pošta posebne znamke, ki bodo imele sliko Kristusa, stvarnika in vladarja vesoljstva.
Vatikanski radio poroča, da so zaprli, pregnali ali postavili pod policijsko nadzorstvo vseh devet katoliških škofov na Slovaškem. Nadalje je zaprtih 11 katoliških semenišč in v ječi je 900 menihov.
Po izjavi avstrijskega finančnega ministra bo znašal novi avstrijski državni proračun okrog 20 milijard šilingov. Zahteve posameznih ministrov pa so za preko 4 milijarde višje.
V Združene države se je vrnil z dvomesečnega bivanja v Evropi glavni tajnik Združenih narodov, Trygve Lie, da pripravi vse potrebno za Glavno skupščino Združenih narodov, ki se bo pričela dne 14. oktobra v New Yorku.
Sovjetski zastopnik pri Združenih narodih Malik je zavrnil predlog zapadnih velesil, naj bi bila sklicana konferenca peterih velesil za posvetovanje o razorožitvi. Malik odpotuje v kratkem v Moskvo, njegov naslednik v New Yorku pa bo Valerijan Zorin.
Dne 18. septembra se bodo začele pod poveljstvom vrhovnega poveljnika zavezniških vojnih sil, generala Ridgway-a, v severni Evropi velike vojaške vaje vojnih sil Atlantske zveze, katerih se bodo udeležile kopenske, pomorske in letalske sile osmih držav Atlantske zveze.
Na mednarodnem travniškem kongresu v Združenih državah so ugotovili, da bi mogli z reorganizacijo pašnikov in travnikov podvojiti današnje številčno stanje živine na svetu, kar bi bistveno pripomoglo k izboljšanju prehrane prebivalstva na vsem svetu.
V času od 1. do 11. septembra bo obiskalo pod vodstvom namestnika šefa jugoslovanskega generalnega štaba generala Dapčeviča devet častnikov jugoslovanske vojske britanske vojaške šole.
Ameriško vojno ministrstvo je nabavilo 25.000 posebnih oklepov za telesno varstvo vojakov na Koreji. Ti oklepi zelo učinkovito varujejo proti drobcem granat in izstrelkom z manjšo prodorno silo.
Po vladni krizi, ki je trajala nad dva meseca, je poverila holandska kraljica sestavo nove vlade predsedniku socialistične stranke dr. Viljemu Drees-u. Mesto podpredsednika vlade in notranjega ministra bo prevzel verjetno prof. Beel, zastopnik katoliške stranke.
Po podatkih zavezniškega poveljstva na Koreji znašajo izgube zaveznikov v korejski vojni doslej 384.604 mrtvih, ranjenih in pogrešanih, število Kitajsko-Korejskih izgub pa cenijo na skupno 1,623.000 mož.
Po načrtih petrolejskih strokovnjakov naj bi bil zgrajen iz pristanišča v Mar-seille-u cevni daljnovod do Hamburga. Od tega daljnovoda bi sc odcepili manjši vodi v najvažnejša industrijska področja. S tem bi znatno pocenili transportne stroške za petrolej. — Drugi cevni daljnovod pa naj bi dovajal zemeljski plin iz Azije preko Turčije, Grčije, Jugoslavije, Trsta v Pariz in na Dunaj ter v južno Nemčijo.
Na Japonskem so razpisane za dan 1. oktobra t. 1. volitve v poslansko zbornico. Doslej je imela večino v zbornici liberalna stranka pod predsedstvom ministrskega predsednika Jošida.
Pri mestu Rengo v južnoameriški republiki Čile je vlak zavozil v avtobus. Pri nesreči je bilo 15 oseb mrtvih in 25 težje ranjenih.
Dne 1. septembra slavijo v Združenih državah kot praznik dela. Ta dan je že od nekdaj začetek volilne borbe za predsedniške volitve. Od sedaj naprej pa do dneva volitev — dne 4. novembra — se bo vedno bolj stopnjevala volilna borba. V«
Politični teden
že predstoječega volilnega boja — vse to kaže, da bo v prhodnjih mesecih Evropa še nadalje v ospredju borbe Vzhod-Zapad.
Se kratek sprehod po drugih „odrih”:
Kitajska delegacija je še vedno v Moskvi in ni nič znanega, o čem govore. V Pan-mundžonu se sestajajo le bolj poredko, čeprav so Severnokorejci zdaj zgradili lepo leseno stavbo in zastopnikom delegacij ne bo treba več sedeti pod šotorom. Mnogi trdijo, da je to znak, da Severnokorejci računajo z dolgimi razgovori, najmanj še preko zime.
V	Egiptu general Naguib počasi, toda dosledno izvaja svoje reforme. Posebno pazljiv je na početje voditeljev nacionalistične vafdistične stranke in vsak odpor sproti zaduši. Semintja pošlje na »sprehod” po Kairu tanke in motorizirano pehoto. Pogled na te pošasti in pa brnenje letalskih motorjev vpliva pomirjevalno na opozicio-nalce. Istočasno se njegova vlada pogaja z Angleži in Amerikanci, ki so ji že tudi obljubili vojaško pomoč.
To slednje pa seveda ne prija svetovnemu komunističnemu časopisju, ki je pred tedni še prijazno pisalo o Naguibu, ki je koruptnega in reakcionarnega Faruka pognal v inozemstvo. Naguibova agrarna re-lorma je zato za komuniste le »prevara” in »izdajstvo” nad narodom.
Nekaj sličnega je v Perziji. Zdaj, ko je Mosadck trdno v sedlu in se mu je bati le predvsem levičarske opozicije, je prijaznejši do Zapada. To je zanj toliko lažje, ker so Amerikanci Angleže že toliko »predelali”, da so ti pripravljeni pogajati se o enkratni odškodnini za izgubljene petrolejske naprave družbe Anglo-Iranian Go.
... iti pri nas v Avstriji
V	zadnjih številkah »Našega tednika" smo poročali o nezadavoljstvu Amerikan-cev z zakoni o amnestiji nacistov in o odškodnini žrtvam nacizma v Avstriji. Ti zakoni in uredbe (preko 35 po številu) so bili koncem tedna pred zavezniškim svetom na Dunaju. Pri tem so proti tem zakonom vsi štirje člani zavezniškega sveta ugovarjali, deloma so zahtevali dopolnilo teh zakonov, večinoma pa so jih soglasno odobrili in so s tem ti zakoni veljavni.
Pri razpravi o teh zakonih je vzbudila največ zanimanja izjava sovjetskega zastopnika, generala Sviridova. Ta je prebral 20 strani dolgo izjavo, v kateri trdi, da demokratizacija Avstrije še ni izvedena. Po njegovi izjavi je avstrijska ustava reakcio-
Katoliški shod na Dunaju
V času od 11. do 14. septembra t. 1. bo na Dunaju Katoliški shod. Za ta shod je določil papež Pij XII. kot svojega zastopnika, kot legata, dunajskega nadškofa kardinala dr. Teodorja Innitzerja. Katoliški shod je pod geslom: »Svoboda in dostojanstvo človeka”. Zadnji katoliški shod v Avstriji je bil pred devetnajstimi leti, leta 1933.
Prireditev Katoliškega shoda se prične s prihodom papeževega legata v Avstrijo. Dne 10. septembra ob 6.37 bo slovesen sprejem in pozdrav legata v Podkloštru, kamor se pripelje legat iz Rima, kjer bo sprejet pri sv. očetu. Legata bodo na meji pozdravili predstavniki Cerkve in države.
Ob 8.33 pripelje posebni vlak v Celovec, kjer bo legata pozdravil krški škof dr. J. Kdstncr z duhovščino in pa predstavniki koroške deželne vlade. — Ob 16. uri pripe-
BoUševiški kongres v Moskvi
narna, veliko število reakcionarnih zakonov omogoča remilitarizacijo v Avstriji, v veljavi so še nemškorajhovski zakoni, v policiji in med upravnim uradništvom je veliko število bivših nacistov in fašistov. Zato naj bi zavezniški svet pozval avstrijsko vlado, da na te in še številne druge obdolžitve sovjetskega visokega komisarja odgovori najkasneje do 15. oktobra, nakar naj bi zavezniški svet določil take ukrepe, ki bodo zagotovili pravo demokratizacijo Avstrije.
Nočemo se spuščati v natančno razmotri-vanje vsebine sovjetske izjave, to je naloga avstrijske vlade in visokih komisarjev za-padnih sil v Avstriji. Kolikor pa se tiče demokratizacije in demokratičnih pravic na Koroškem, moramo poudariti, da bi pričakovali od britanskega visokega komisarja, da se pri avstrijski vladi zavzame za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in za izvajanje določil avstrijske ustave o pravicah narodnost. manjšin. Že smo neštetokrat ugotovili, da je postopanje deželne in zvezne vlade napram Slovencem na Koroškem zelo malo demokratično in prav malo v skladu s toliko opevano enakopravnostjo. Tako postopanje nikakor ne more voditi do po-mirjenja v tem delu države in ne more koristno vplivati na dobre sosedne odno-šaje, o katerih se v zadnjem času toliko govori. Saj smo za sedaj še prepričani, da so besede o važnosti dobrih odnosov med sosednima državama iskrene in niso le lepe besede in obljube, kakor so vse besede o enakopravnosti koroških Slovencev samo lepe besede brez vsebine in podlage.
Na zborovanju zveze mlekarskih zadrug za štajersko in Koroško v Grazu je govoril v petek tudi minister za kmetijstvo Thoma o avstrijskem kmetijstvu in posebej o avstrijskem mlekarstvu. Pri tem je omenil, da je dalo ministrstvo za nakup krme za po suši prizadete kraje na razpolago 2 milijona šilingov za brezobrestno posojilo. Pri mlekarstvu je omenil minister, da je treba stremeti za izboljšanjem kakovosti krav. — Da zaradi večje ponudbe živine zaradi pomanjkanja krme ne bodo padle cene živini, je predviden izvoz delovne in plemenske živine v Nemčijo in Italijo. — Zagotoviti pa je treba tudi izvoz lesa, da ne bodo kmetje prisiljeni prodajati les pod ceno.
K tem besedam kmetijskega ministra bi dodali, da je predvidena vsota za pomoč pri nakupu krme mnogo prenizka. Tudi ni omenil minister, ako bo na razpolago kaka vsota za pocenitev krmil in semen za kraje, ki so bili prizadeti po suši.
Ije posebni vlak z legatom, katerega bo še preje pozdravila štajerska duhovščina in vlada v Brucku na Muri in nižjeavstrijska duhovščina in vlada na Semmeringu, na Dunaj. Tam bo legata pozdravil zvezni predsednik dr. T. Komer, zvezna vlada, zastopniki mesta Dunaja in pa avstrijski škofje. Ob 17.30 bo slovesni sprejem legata v stolnici sv. Štefana.
Za udeležence Katoliškega shoda na Dunaju je izdal pripravljalni odbor vodič, to je knjižico z uvodnimi načelnimi članki in s programom ter z malim načrtom srednjega dela dunajskega mesta. Zaradi načelnih člankov priporočamo tudi onim, ki se shoda na Dunaju ne bodo udeležili, da si vodič preskrbijo in članke preberejo.
Katoliški shod na Dunaju bo zaključen dne 14. septembra (v nedeljo) popoldne s poslanico sv. očeta, kar bodo prenašale vse avstrijske oddajne postaje.
Po svetal...
Težišče politične borbe med Zapadom in Vzhodom se je večkrat menjalo. Včasih je bila nevarnost večja na Daljnem vzhodu, drugič spet v Evropi. Danes je težko reči, kje bi bilo manj nevarno. Med Moskvo in zapadnimi silami se menjavajo politične note o Nemčiji. V njih eni kot drugi mnogo predlagajo in obenem odklanjajo. Prav glede Nemčije je mogoče reči, da levica dela drugače kot desnica. Diplomatske note govore o zedinjeni Nemčiji, vzdolž meje sovjetske zasedbene cone pa so zgradili »mrtvi pas”, nekaj desetin metrov širok trak, dolg stotine kilometrov, prazen prostor. Železna zavesa se je podaljšala od čeških meja do Severnega morja in reže Evropo na dvoje.
Nemško vprašanje je res najbolj pereče v Evropi, vendar si moramo biti na jasnem, da tudi ob morebitni rešitvi tega vprašanja ne bi bil svetovni mir dosti bliže svojemu uresničenju. Kljub temu je Gdbels imel prav, ko je v zadnjih tednih tisočletnega rajha pripovedoval, da bo Nemčija predmet spora med Rusi in Anglo-Amcrikanci. Seveda je imel le deloma prav in še zdaleč ne toliko, kot si je želel.
Kakšna je vsebina pisem, ki si jih pošiljata Zapati in Vzhod? Ko je letos spomladi prišlo do resnega organiziranja evropske armade, vključivši Zapadno Nemčijo, so Sovjeti to hoteli vsaj zavleči, če že ne bo mogoče preprečiti. Njih pismo od 10. marca vsebuje predloge o takojšnji sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. To jev bistvu lepo in komunistična propaganda je znala to tudi primerno uporabiti. Toda kot vedno do sedaj, so bili nekateri teh predlogov že taki, da je bilo jasno, da jih Zapad ne bo sprejel. Predlagali so skupno vlado za vso Nemčijo, mejo Odra-Nisa, nemško nacionalno armado ter obvezo, da taka Nemčija ne sme sklepati na svojo roko nobenih političnih ali vojaških zvez. Zapad je odgovoril, da mora vlada biti izvoljena na splošnih, svobodnih in tajnih volitvah pod nadzorstvom UNO. (To je sovjetska vlada v svoji zadnji noti odklonila). Meja Odra-N isa v Potsdamskem sporazumu, na katerega se Sovjeti večkrat sklicujejo, ni predvidena in bi je Nemci tudi ne hoteli priznati. Prav tako je Zapad odklonil sprejem predloga, da bi Nemčija ne smela svobodno sklepati zvez, ker bi s tem pač ne bila svobodna.
Nato so Sovjeti spet odgovorili, tokrat milejše in Zapad je milejše odklonil. Medtem so se zgodile stvari, ki so spor v tem vprašanju kvečjemu zaostrile. Vlada Vzhodne Nemčije je potegnila svojo železno zaveso, v Bonnu je bila sprejeta »generalna pogodba”, Zapadna Nemčija je vključena v evropski obrambni sistem. Kljub milejšim notam so izgledi na zedinjenje Nemčije manjši kot kdajkoli do sedaj.
Politični položaj v Evropi je postal nekoliko resnejši
Časopisje komunističnega vzhoda je ner-voznejše. Delo na ojačanju Atlantske zveze se nadaljuje. General Ridgway vztrajno potuje po prestolicah držav te zveze in ureja in nadzira njih vojaške sile. Dva činitelja nista šla poti, kakršno si je želela Moskva. Anglija je po vsem videzu opustila idejo igrati tretjo silo. Oborožujc se in njene letalske sile so po kakovosti morda najboljše na svetu. Obiski zunanjega ministra Edena v Beogradu in zatem na Dunaju dado mnogo misliti. Angleška politika radi zamotanosti položaja v Egiptu, Perziji in sploh v arabskem svetu ne more več hoditi lastne poti. Ameriški partner je močan in ni obremenjen s preteklostjo. Treba ga je zdaj kot prijatelja, ki posreduje, zdaj kot trgovca, ki je bogatejši.
Drugi činitelj, na katerega je Moskva ra-čunala, je Francija. Ta naj bi se uprla oborožitvi Nemčije in ker so že svoj čas obstojale vojaške zveze med Francijo in Rusijo, 'naj bi tudi tokrat prišlo v tem pogledu do sodelovanja med obema državama. Kljub temu, da so Francozi »najmehkejši” zaveznik na Zapadu in poleg Italijanov verjetno najmanj trden partner Atlantske zveze, jih sovjetske vabe niso pridobile.
Vojaško oboroževanje Jugoslavije po Amerikancih in pogosta potovanja zapad-nih visokih politčnih vojaških osebnosti k jugoslovanski vladi, vesti o vojaških zvezah v Sredozemlju in dejstvo, da bo v prihodnjem letu prišlo do mnogih važnih volitev v večini zapadno-evropskih držav ter znaki
Popolnoma razumljivo je, da je po svetu vzbudila zanimanje moskovska vest, da je za 5. oktobra sklican v sovjetski presto-lici 19. kongres boljševiške stranke Sovjetske zveze, ki ga že ni bilo od leta 1939, dasi bi se moral po statutih vršiti vsaj vsako tretje leto.
Na tem kongresu bo prisotno čez tisoč delegatov, ki bodo zastopali okrog šest milijonov organiziranih boljševikov. Ostanek 200 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze ne bo imel nobene besede pri odločitvah, ki ga bodo nedvomno neposredno prizadele. Navidezno je kongres najvišja oblast bol jševiške stranke, ki stvarno izvršuje vso oblast v državi.
Po letu 1920, preden je sedanji Stalinov režim dosegel polno diktatorsko oblast, je
bilo kongresu vsaj dovoljeno, da razpravlja o glavnih političnih problemih dežele. Ko so se ti kongresi pripravljali, so se vršili sestanki v vsej Sovjetski zvezi, ki so pripravili pot za odločitve v Moskvi. Toda od leta 1934 naprej so kongresi le poslušali in površno odobravali resolucije, ki jih je predložila maloštevilna strankina elita.
Gotovo je, da bo 19. kongres podoben. Tako pozno so ga objavili, da je popolnoma nemogoče, da bi se za njega učinkovito pripravili na pokrajinskih sestankih.
Predloženi novi statut, ki ga je Kremelj objavil, vsebuje celo odkrito svarilo proti svobodni razpravi: »Obsežne razprave, posebno take, ki zadevajo strankarsko politiko v vsej Sovjetki zvezi, morajo biti organizirane na tak način, da ne vodijo do
poskusov brezpomembne manjšine, da vsili svojo voljo večini stranke ali do poskusov oblikovanja frakcij, ki bi razbile enotnost stranke in do poskusov razcepitve, da bi lahko pretresla moč in stalnost socialističnega sistema.”
Tako bo kongres, zvest izročilom tako imenovane komunistične »demokracije , samo potrdil sklepe, ki mu jih bodo predložili in ki sta jih že sporočila svetu moskovski tisk in radio.
Na dnevnem redu bo ukinitev politbiroja in orgbiroja ter ustanovitev novega prezidija, kar ne bo seveda nikogar zbegalo ... Strašna sovjetska tajna policija je bila zaporedoma znana pod imeni čeka, GPU, NKVD, in MGB, podtalna organizacija za pospešitev mednarodnega komunizma pa je bila najprej znana pod imenom kominterne, sedaj pa se imenuje komin-form.
Razen vedno prisotnega Stalina je šel politbiro skozi več desetletij silnih pretres-Ijajcv, ki so bili obteženi z umori, eksekucijami, tajinstvenimi umori in izginotji. Pred boljševiškim državnim udarom pod Leninom je njegov začetek meglen, sestavljen pa je bil vedno iz malega števila voditeljev. Leta 1919 je bil formalno ustanovljen ter je bil sestavljen, po vrstnem redu pomembnosti, od Lenina, Trockega, Ka-menjeva, Buharina in Stalina.
Najbolj pomembno ključno poslanico in poročilo centralnega komiteja, ki ga je podal v preteklosti sam Stalin, bo na okto-brskem kongresu podal Georgij Malenkov. Druga poročila, posebno navodila za novi petletni načrt, ki ga je leta 1939 podal Molotov, bodo letos podale manj važne osebnosti.
Malenkov, ki jc imel komaj 16 let v času boljševiškega državnega udara leta 1917, je bil leta 1939 Stalinov tajnik in se splošno smatra kot Stalinov varovanec. Povzpenjal | se je stalno na vplivnejše položaje v okviru vodilne klike ter je sedaj vodilni mož orgbiroja.
Kongres bo poslušal in odobraval tudi poročilo o petem petletnem načrtu, ter ga bo nedvomno odobril kot nadaljni korak k povečanju sovjetske industrijske produkcije. Načrt obsega razdobje od 1. januarja 1951 do leta 1955. Njegova sedanja objava, skoraj dve leti odkar je stopil v veljavo, je očitni dokaz tajnosti, ki jc značilna za dejanja sovjetske vlade.
Načrt predvideva vsakoletno povečanje industrijske produkcije za 12 odst. od leta 1955. Seveda daje sovjetski način navajanja odstotkov malo podatkov o tem, kakšno produkcijo za sedaj pričakuje.
Avstrijska pogodba
Angleški dnevnik „Daily Telcgraph” prinaša uvodnik, v katerem piše:
»Sovjetsko zadržanje zaradi avstrijske državne pogodbe je zelo značilno. Nobenega zavlačevalnega sredstva ni, ki bi sc ga ne bili že poslužili Sovjeti v svojem prizadevanju, da bi preprečili poravnavo zadeve, ki spada tned najmanj zapletena vprašanja sedanje mednarodne politike.
Od leta 1947 do leta 1951 so razpravljali o tej zadevi na nič manj kot na 268 sestankih med zastopniki Sovjetske zveze in zahodnih velesil. Na teh sestankih so sc sporazumeli o eni točki za drugo, dokler ni ostala komaj še zaznavna razlika. Nič drugega ni bilo na poti sklenitvi pogodbe, kakor neizčrpna domiselnost Sovjetske zveze v izmišljanju pretvez, s katerimi jc odklanjala sprejetje pogodbe. Ko si že ni mogla več izmišljati drugih verjetnih pretvez za nadaljnje zavlačevanje, je privlekla v zadevo tržaško vprašanje.
Sovjetski razlogi proti avstrijski državni pogodbi so dovolj prozorni. Sklenitev pogodbe bi pomenila, da bi morali umakniti svoje zasedbene čete, s čemer pa bi bila spet odstranjena dva stebra moskovske politične oblasti. V prvi vrsti bi izginil zadnji videz upravičenosti sovjetske zasedbe Madžarske, češ da morajo sovjetski vojaki na Madžarskem varovati njihove zveze z Avstrijo. V resnici pa si zagotavljajo s svojimi četami tam zanesljivost madžarskih podložnikov in groze Titovim upornikom na meji. Drugič bi z umikom sovjetskih zasedbenih sil izginil sovjetski vpliv v Avstriji, kjer predstavlja po njih zaseden del Avstrije važno vojaško postojanko v sedanji mrzli vojni.
Z eno besedo se to pravi, da avstrijska državna pogodba ni v skladu s težnjami sovjetskega imperializma in da zato po njihovem ne sme priti do državne pogodbe.”
f MIHAEL BURJA
taboriščni dušni pastir v Špitalu na Dravi
(Cigani
r' Nepričakovano naglo nas je zapustil preč. gospod Miha Burja. Dne 14. avgusta »e je dal v Beljaku operirati, ker so ga zadnje čase žolčni kamni tako mučili, da bolečin ni bilo več mogoče prenašati. 7.t 16. avgusta se je po taborišču raznesla žalostna Vest, da je g. Miha na posledicah operacije Umrl. Novica o nenadni smrti nas je vse tako pretresla, da prvi hip kar verjeti nismo mogli, šele ob smrti smo vsi začutili, kako je stal pokojni sredi taborišča in sredi ljudi, kako je imel v srcu vsakega taboriščnika res častno mesto in kako globok odriv je našla njegova ljubezen do taboriščnikov v vseh izgnancih in beguncih.
, Dobra tri leta je vodil gospod Miha kot dušni pastir taborišče v špitalu na Dravi. Kdo se ga z veseljem ne spominja? Vedno veder, vedno vesel in nasmejan, nikdar sani, vedno obdan od gruče fantov, mož in otrok, ki so se ga vedno in povsod oklepali.
Koma j dva meseca sta potekla, kar smo se v taborišču veselili, da smo prišli spet do svoje kapele. Takrat je bil g. Miha v središču naše hvaležnosti. Saj je bila v prvi vrsti njegova zasluga, da smo mogli dan sv. apostola Petra in Pavla blagosloviti prenov-Ijeno taboriščno kapelo.
Zemeljska pot g. Miha je v kratkih potezah orisana. Rojen je bit 12. K). 1906 na Bohinjski Beli. Po končanih srednješolskih študijah v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano je sklenil posvetiti se duhovniškemu stanu in delovati za ljudstvo, iz katerega je izšel. Dne 5. julija 1931 je bil posvečen v duhovnika. Moral je nato za eno leto k vojakom, kjer ga je zadela težka nesreča: s strehe mu je padla opeka na glavo, skoraj bi ga ubila in na posledicah tega udarca je trpel celo življenje. Leta 1933 je prišel na župnijo v Bohinjski Bistrici, kjer je ostal do vdora nacistov v Jugoslavijo. Bežati je moral v Ljubljano, kjer je prevzel mesto hišnega duhovnika v mestni ubo-žnici, kjer je požrtvovalno delal do leta 1945. Takrat je odšel na Koroško, živel ter pomagal v raznih taboriščih, dokler ni pred tremi leti prevzel mesto taboriščnega duhovnika v Špitalu na Dravi. Tu je osredotočil svoje delo na kapelo in karitativno delovanje, kmalu je bilo njegovo delovanje povsod vidno in zaznatno. Zato pa je njegova nenadna smrt tudi tako globoko zasekala v srca vseh taboriščnikov.
Dne 19. avgusta je bil v taboriščni kapeli slovesni rekviem. Po maši mu je v slovo govoril prof. Pavel Slapar, ki se mu je zahvalil za ves trud in delo v imenu vseh, za katere je kdaj deloval in jim pomagal ter jih tolažil. Pogreb je vodil mos. dr. Jagodic, ki sc je tudi ob grobu še poslovil od pokojnega v prisrčnih besedah. Ob grobu so mu izrekli še poslovilne besede g. Jože Kunstelj, dekan Jakob Fatur in dr. E. Vračko.
Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bil rajni priljubljen pri vseh, brez razlike narodnosti. Saj je šlo v sprevodu 36 duhovnikov in iz taborišča vsi, ki so le malo mogli. Pri pogrebu so vsi živo čutili, da so izgubili nekaj velikega in dragocenega. Zato tudi nobeno oko ni ostalo suho. Naj za vse dobrote, ki jih je tu delil in za vse trpljenje uživa rajni Miha pri Bogu zasluženo večno plačilo! — Vsem darovatc-Ijem vencev, vsem, ki so za rajnega molili in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku na špitalsko pokopališče, prav prisrčna zahvala.
Vsem bivšim tečajnicam gospodinjskih šol
Smo v času, ko imamo na razpolago za uživanje največ sadja in zelenjave. Kako nam tekne in zdrava je rastlinska hrana. Težko nam je ob misli na mrzlo zimo, ko bo naš zelenjavni in sadni vrt pokrivala bela snežna odeja in zato nam ne bosta mogla nuditi svojih dobrot. Skrbna gospodinja pa zna shraniti vse te dobrote tako, da lahko z njimi tudi pozimi razveseli svojo družino. Kako?
Dekleta, bodoče gospodinje, pridite k nam in se boste naučile!
Vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v št. Rupertu pri Velikovcu priredi v dneh od 5. do 7. sept. dvodnevni tečaj za vkuha-vanje sadja in zelenjave. Tečaj se prične 5. t m., to je v petek zjutraj. V nedeljo nato, t. j. 7. t. m., bo dopoldne duhovna obnova, popoldne pa kulturna prireditev. Na ta dan bo tudi razstava vkuhanih izdelkov. V ponedeljek, 8. t. m., pa bo skupni izlet na Djckšc. Vsaka udeleženka naj prinese s seboj po eno rjuho in brisačo. Prispevek za dnevno oskrbnino in prenočišče bo 10 do 15 šilingov.
Vsa dekleta, zlasti pa bivše tečajnice ste prav lepo vabljene. Ne mislite preveč na čas in denar! Preživele boste zopet nekaj prijetnih dni v samostanu. Poleg dela in učenja tudi razvedrila ne bo manjkalo.
Na veselo svidenje!
Tedaj, ko sem še hodil v šolo, so v naše kraje prišli tudi Cigani. Bili so temnorjave barve in črnih las ter vedno strgani. Stanovali so v vozovih, ki so izgledali skoraj tako kakor železniški vagoni. Seveda so bili manjši in vlekli so jih samo konji.
Možje so bili izvrstni godci, posebno na goslih so znali igrati, da sem pozabil zapreti usta. Ženske so se bavile s prerokovanjem in sicer iz črt roke, iz zavretka kave, s pomočjo kart, iz letanja ptic itd. Tudi meni je enkrat neka Ciganka brala z roke mojo bodočnost, še danes jo vidim pred seboj — a pridušim se — pozabil sem, kar ml je bila povedala. Prašati bi moral svojega sošolca Gidija, pa zagotovo vem, da tudi on več ne bo vedel nobene Cigankine besede. Pa bi se pogovarjala o najinih ljudskošolskih letih ... Oba sva med branjem na tihem vedno nekako občudovala ciganske otroke, pač zato, ker so živeli v povsem drugačnih razmerah kakor mi. Danes vem, da so bili ti otroci največji reveži, ki si jih moremo misliti, četudi je bila pri nas doma beda, sem užival srečno mladost, zakaj vedel sem, kje sem doma. Ciganski otroci pa so bili doma povsod in nikjer... Skoraj da bi n j Ut rod bil podoben večnemu Ahasverju. Zakaj se niso udomačili na tem ali onem koncu sveta, je nejasno, kakor je tudi nejasna njih zgodovina. Mogoče so zamudili svojo nasljcvansko dobo ali se ločili od celotnega naroda in, zaznamovani po svoji zunanjosti, ostali izključeni in zaničevani od ostalih ter si tako tudi ohranili svojo narodnost?
Marsikatera ciganska tropa je imela kakšno žival pri sebi: majhno opico, poduče-
VABILO
Ob priliki dvodnevnega tečaja pri šol. sestrah v št. Rupertu pri Velikovcu bo v nedeljo, 7. t. m„ ob 3. uri popoldne sodelovala pri prireditvi igralska družina iz ško-cijana z lepo, poučno igro „Pri kapelici”.
Na razstavo in prireditev ste vsi iz oko-ke prisrčno vabljeni!
Vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu
nega psa ali konja, ki je znal stati na dveh nogah. S temi živalmi so naredili ob večerih pri vaški gostilni prireditev, vsi so bili namreč dobri igralci. Nato so ženske še prodajale po hišah nože, zrcala, čipke in drugo lepotijo. Ker njih poštenost ni bila na dobrem glasu, so jih naši ljudje gledali postrani in večkrat se je zgodilo, da so jih napodili od te ali one hiše. Imeli so pač vse Cigane za dognane nepridiprave.
Mi otroci smo se jih bali, da tega kar povedati ni. Vendar se jih še danes rad spominjam ter skoraj želim, da bi zopet prišli in prestrašili in odnesli vse hudobne otroke. Tudi pridnejši bi potem strahopetno peli znano pesem: „Bežimo, tecimo ..
Ker tretja kitica ni povsod znana, jo objavim, ostale pa sem napisal, da mi jih boste enkrat zapeli.
Beži baba, beži baba.
Cigani gredo, zakaj bi bežala, mi Špeha neso.
Oh reva ubog«, le hitro za njim, zate jaz svoj palec že desni držim.
Poglej ga Cigana, kako zdaj beži, le čakaj ti Cigan, te baba dobi.
Tc prime za uho in njen je spet Špeh ti Cigan neumni, veš, krasti je greh.
če si kakor Cigan, potem pa takoj mi idi iz hiše, ker nisi več moj.
R. Vouk.
Kdor nazadnje pride, repo dobi.
Ko človeka dohiti smrt, ne nese s seboj nič drugega kakor prekrižane bele roke in pa — dobra dela.
Ptica si izbira drevo. Drevo si ne izbira ptice.
Nikdo ne more biti sam sebi sodnik.
Podarjenemu konju ne glej na zobe.
čas je moje bogastvo, čas je moja njiva (Goethe).
Vidimo cvet, ko vene in listje, ki odpada. Vidimo pa tudi plod, ki zori in novo popje, ki klije. — Življenje je last živih. Kdor pa živi, mora biti tudi pripravljen na smrt (Goethe).
........m...
STARŠI IN DEKLETA
Jesen se bliža. Ali ste se že odločili? Ob vseh svetih sc bodo zopet odprla vrata v naših gospodinjskih šolah. Starši, poskrbite svojim hčeram strokovnega znanja in pošljite jih v gospodinjske šole naših šolskih sester.
št, Jakob in Št. Rupert se pripravljata na tečaje. Odlične učne moči bodo skrbele, da dobijo dekleta res to, česar tako nujno potrebujejo za svoj poklic kot gospodinje in matere.
„Kmcčka gospodarska zveza” lio letos v večjem številu priredila kuharske tečaje po vaseh. Ti tečaji pa ne morejo biti in niso nadomestilo za gospodinjske šole, marveč so le bolj priprava za te šoje.
Karel Mauscr:	g A
(22. nadaljevanje)
„Lojz večkrat pride v vas,” je spet nenadoma rekla Barbara. „Tebe pa nikoli ni."
„Jc namara bolj prav tako," je goltnil Peter in ni pogledal Barbare. Potlej se je vzdignil.
„Saj se že nekam svetli. Zdaj bom kar bruhnil do doma.
Barbarine besede so ga še zadrževale, pa je bil že med vrati.
„Kadar boš v stiski pri delu, pa me pokliči,” je še rekel.
In mu je že letel dež za vrat.
V	bajto je prav priletel.
Lojz je sedel za mizo in ga sprejel s čumastim pogledom.
„Je videti, da ti delo drugod bolj diši kakor doma.”
„Koliko si pa ti doma naredil? V ledino si sedel.”
„Bi rad očital, a?”
,.Kakor ti meni. Vem, kaj te tišči. Pa ne pozabi, da jc bajta obeh in delo tudi. Grem pa v tarbeh, kamor hočem. Nisem tvoj hlapec, da bi me komandiral. Sc nemara bojiš, da bi Barbari povedal, kako je bilo tisto zavoljo roke. Nisem tak. že Grogorjevka dosti raznaša. Povem ti pa enkrat za vselej, da mi korakov ne boš meril. In kar se Barbare tiče, je toliko tvoja kakor moja. Nobenega. Kadar bo rekla besedo, tedaj bom odstopil, če se zate odloči. In če se ne, potlej veš, koliko je ura.”
Ni čakal Lojzevih besedi. Zadrleščil je z vrati, da so okna kar zašklepetala. Naj Lojz vidi, kako je.
V	čumnati j c Peter tiho obsedel.
Tebe pa nikoli ni. jc rekla Barbara.
Kako je mislila? Je rekla tiste besede kar tja v dan
ali je kaj globljega za njimi. Ali je morda sum v Barbari zavoljo Lojza prišel že tako daleč, da veruje vanj?
Peter si ne ve odgovoriti. Stiska in razpira pesti kakor da še vedno seje na Barbarini njivi.
Lepo je bilo.
Naprej pa Peter noče več misliti. Preveč je bilo vsega.
Zunaj dež samo še prši. Peter ve, da Lojz še kar naprej sedi pri mizi in razgreba tisto, kar je pri Rakarju zdaj najtežje.
Bajta je brez ženske in tako večno ne more iti. In kar je najhujše: dva sta v bajti, ki imata pravico do ženske. Oba.
Peter leži na hrbtu, odriva misli in vendar čaka na tisto najtišjo, ki se mora spočeti. Se mora.
« *
Na vasi je bilo že vsem jasno, da se med Rakarjevima bije zagrizen boj za Barbaro. Ne tako kakor med fanti, ki so še goleni in s tepeži rešujejo svoje ljubezni. Boj Rakarjevih dveh je boj zrelih mož. Med fanti plahutne včasih beseda, s tepežem jo doženejo. Tu pa je boj drug, tih, zagrizen. Rakarjeva bajta je na videz mirna, še kar naprej, kakor včasih, mežika z okenci v pomlad. Toda ves Jamnik ve, da v bajti vre, da je vsa bajta polna skritih misli, da si stojita Peter in Lojz nasproti in da je po sredi — Barbara,
Vas se je na tihem kar razdelila. Pametnejši so se vlekli za Petra. Fant sc jc naredil. Kakor jc bil onegav in naverdjan, zdaj je Lojza prerasel. Pridnejši je bil žc včasih. Lojz bo ob ženi roge pokazal. Pijače se hitro prime in iz takega ne bo dosti. Saj se vidi, kakšen je Gregorjev. Peter se na slabo ne bo vrgel. Miren bo ostal. Skoraj premiren. Daleč ne bo silil in z majhnim bo zadovoljen. No, saj Jamnik veliko ne more dati. Toda Petru je dovolj. Na dolino se požvižga. Lojz bo pa drug. Vse kaže, da bi kar rad zakoračil v dolino in se oprijel tabrike.
Jih je bilo nekaj, ki so sc vlekli za Lojza. Pa redki. Ženske, posebno starejše, so bile vse na Petrovi strani.
So jih Barbari kar napele. Barbari pa nerodno! Kaj vse babe ne uganejo! Saj še nikjer nič ni. To tiho prerivanje pri Rakarju pa nje nič ne briga. Naj se betina kar do-ženeta.
Ženske so kar zazijale. Kako je neumna! Naj se kar doženeta! Saj se zavoljo nje grizeta. Zavoljo Prosenarjevc njive se ne. No ja, deklič je še neumen. Fantov ni imela, tisto, kar je bilo, je bilo le mimogrede. Zdaj pa naenkrat taka stvar. Takale pozna ljubezen je hujša od mlade. Globoko požene in ne odneha zlepa.
Možakarji menijo, da se dekle le nareja. Sama žc ve, da gre pri Rakarju zares. Dregniti pa noče. Seveda, kriv je tudi Peter, ki skriva ljubezen, kakor da je ravno ljudsko šolo odbrenkal. Največ pa Rakarica, Bog ji daj dobro. Držala ga je na vajetih, da fant še migniti ni mogel. In s tisto neumnostjo ga je devala nazaj: Pa bajte ne boš dobil.
Peter pa je ves neumen na zemljo in na tisto Rakar-jevo beračijo. Vsega je za dober camboh. Saj Rakarica nikoli ni resno mislila. Testament je to pokazal. Vsakemu jc dala pol, kakor je prav. Toda leta so minila in Peter se je pozno prikopal do spoznanja, da šlev še pes ne povoha. Lojze je bil hitrejši. In še Reza ga je kurila. Tako se je prej postavil na. noge. In to je bilo nemara tisto, kar je pri Barbari tudi nekaj pomenilo. Saj je Barbara ponižna, deklič je pa le deklič. Tistega ima rada, ki se postavi.
Zato se je pa vse tako zbeleŠtralo. Toda zdaj je prišel čas tudi za Petra. Lojz pri Barbari zgublja. Saj se skuša obdržati, v vas hodi, toda tista zvita roka tedaj ji le da misliti. Nekaj se je med Petrom in Lojzem zgodilo. Tisto, kar Grogorjevka raznaša, ne bo vse zlagano, čeprav beštja laže, da je kaj.
No in Peter ti klampa tam po Selcih. S Križnikovo Bučijo pravijo, da hodi. Bo bosa ta! Hodi ali ne hodi, iz te moke ne bo kruha. Je Barbara v Petru močnejša kakor Peter sam misli. Cc ni še tako, da Peter igra na
(Nadaljevanje na 4. strani)
Cf-n cruce salus! V križu je rešitev in zveličanje. Samo v križu je rešitev! Samo v pravi veri je rešitev! In to pravo vero nas uči kat. Cerkev.
1.	Materializem in krščanstvo sta nespravljiva nasprotnika. Materializem pomeni: brezboštvo. Materializem taji Boga, dušo, večnost. Za materialista je s smrtjo vsega konec. Za materialista obstoji samo ta svet. Zato je tukaj treba uživati, kajti po smrti ni ničesar več!
Veren človek se ne more priznavati k materializmu. Kajti veren človek priznava Boga, dušo, večnost. Za njega s smrtjo ni vsega konec. Za njega je to življenje: priprava na večnost.
Sistemi, ki so zgrajeni na materializmu, torej na brezboštvu, so za vernega človeka nesprejemljivi. Komunizem je zgrajen na materializmu.
Materializem in vera sta kakor voda in ogenj. Nespravljiva nasprotnika.
Materializem človeka in človeštva ne more osrečiti. Materializem taji Boga. A človek je ustvarjen za Boga in le v Bogu najde svoj mir. »Nemirno je človeško srce, dokler ne počiva v Bogu”, pravi Sv. Avguštin. Pogubljeni ne bodo nikdar prišli do pokoja. Večno bodo lačni in žejni po Bogu. Materializem človeka niti na tem svetu ne more v resnici osrečiti. Kaj šele na onem svetu!
Zato je materializem in materialistično mišljenje nesreča za človeka in za človeštvo. Kdor širi materializem, torej brezboštvo, je škodljivec naroda in človeštva.
Brezboštvo bo propadlo. Jasno je, da Bog brezboštva ne more trpeti. Kdor se Bogu trdovratno ustavlja, bo pokončan.
»Oni, ki se oddaljijo od Tebe, bodo po-
Pozno poletje
Lilije gorijo, vsak nagelj spet duhti, jabolka zorijo in ajdica cveti.
Na poljanah več ni zlatorumenih bilk, poslovili bomo se kmal’ od ptic-selivk.
Zjutraj megla krije že vse dolinice, sončece prisije:
Ja, jesen bliža se.
Veter je hladnejši, otavo kosijo, deklice, le vej sl, zakaj se smejejo.
Mirna je živinca, krompir povsod zori, da le v grozdih vinca slanca ne umori...
R. Vouk
In cruce salus - v križu je rešitev
ginili. Ugonobil boš vse, ki odpadejo od Tebe” (psalm 72). To velja še danes ravno tako, kakor je veljalo pred tisočletji. Stari Bog še živi. Bog je še vedno isti in se ne spreminja.
In zopet: »Vsi, ki Te zapustijo, bodo osramočeni. V prah bodo zapisani (= poginili bodo) ki odpadejo od Tebe, ker so zapustili Gospoda, studenec žive vode” (prerok Jeremija). Tudi te besede še danes ravno tako veljajo, kakor so veljale takrat, ko jih je Bog narekoval preroku Jeremiji.
Bojmo se brezboštva! Brezboštvo prinaša nesrečo, pogin in smrt. Če narod hoče pogin in smrt, naj se uda brezboštvu! Narod, ki hoče živeti, naj ostane veren! Bojmo se brezboštva! Ono prinaša pogin in smrt! Brezboštvo nam nc more ničesar nuditi!
Brezboštvo uničuje nravnost (etiko ali moralo). »Nravnost brez božjih zapovedi je nemogoča”, pravi papež Pij XII. Brezboštvo odpravlja božje zapovedi — če ni Boga, tudi božjih zapovedi ni! — uničuje torej tudi nravnost ali pošteno življenje, človeka brez vere se je treba bati, ker je vsega zmožen, človek brez vere je hudob-nejši nego žival.
Brezboštvo jc torej vsestransko nesreča za človeštvo!
2.	Kristus je rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te zelo mnogo stvari;” Kristus
stvari pred preveliko skrbjo za časne reči. »Ne bodite boječe skrbni in ne recite: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblačili? Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost; in vse to vam bo dodano.”
Materializem in na njem zgrajeni sistemi (komunizem) pa razvijajo pretirano skrb za stvari tega sveta. Naravno, ker drugega sveta ne priznavajo! Kristus pa obsoja to pretirano skrb za stvari tega sveta!
Le eno je potrebno,” nadaljuje Kristus. To eno, ki je absolutno, brezpogojno, ne-obhodno, vedno in v vseh okoliščinah potrebno, obstoji v tem, da smo in živimo in ostanemo v ljubezni božji, v prijateljstvu z Bogom. Le eno je potrebno: ljubezen božja! Le ta je absolutno in brezpogojno potrebna! Materializem in na njem zgrajeni komunizem pa Boga taji!
Ali ni pogled na eno potrebno najboljše sredstvo proti preboječi skrbi za stvari tega sveta?
In ali ni zopet prevelika skrb za časno glavni vzrok, da človek izgubi eno potrebno
izpred oči?
»Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?” — Nič mu ne pomaga, čisto nič! — »ali s čim bo človek svojo dušo nazaj kupil?” — Z ničemer je
iiiiHimiiiiiiiiHiiimiiiimiiiimiimiiimiHMimiiiiiiiiiiiiiimiiniHiiiiiiimiiniiiiiMmiiuiniiimiiiiMiiiimiitiiiimiiiiiiiiimiiiiiMHiiiniimiiiiiinm
Sub specie četerni1
Cvet spomladi v novi nadi zažari — v srcu mi bol leži —
Razodeni,
cvetje meni,
kar že vedno me teži...
Mlad obraz gledam jaz ' ter molčim —
V	slutnji ždim ... se zbudim
v rajskem petju, v čaru, v vnetju — a miru ne zadobim .. .
Vidim stare, ki že tare slutnja: smrt —
V	dvom zaprt in potrt pravim: sanje to vprašanje ...
Prazen je miru mi vrt —
V	hipih tihih se mi v vzdihih vse zjasni...
duh molči — srce spi...
Ko je večno, večno srečno, v upu plahe;n zaživi!
Kaj moj ego2 me v zadrego siliš le!? -On že ve, ve že vse, da ta pot, polna zmot
moja — končno prava je.
Valentin Polanšek
1	V vidu večnosti
2	ego — jaz
PREGOVORI
Bogu in ljudem služiti — toda kako? Ali je to sploh mogoče? In kako? — Da, to je mogoče, tako, da poizkušaš postati vedno boljši (Lev Tolstoj).
Najlepše in najbolj pisane ptice slabo pojejo. To velja večkrat tudi za človeka. Lepa zunanjost še ne skriva vedno tudi lepih misli.
ne bo več mogel nazaj kupiti, če jo je pogubil!
A za vsa ta velika in za človeka odločilna vprašanja je materializem (in ž njun komunizem) čisto gluh in slep!
»Marija si je izvolila najboljši del,” je končal Kristus svoj pogovor z Marto. Kaj je storila Marija, pestra Martina? Ko je svoje delo končala (in tudi med tem delom so bile njene misli pri Jezusu!), je hitela k Jezusu in jc ostala pri njem. Jezusa se okleniti, njega sc držati, to je za človeka najboljši del! — Kaj se zmeni materializem in na njem zgrajeni komunizem za ta najboljši del?!
Med vernim človekom in med materialističnim brezboštvom ni nobene zveze. Materializem in vera sta kakor ogenj in voda. Materializem vodi v pogin in smrt. Bojmo se ga kakor kuge!
Materializem je strup za človeštvo! Je pravi satanov evangelij! —
Z ljudmi, ki so zgradili svoj svetovni nazor na materializem, ne moremo skupaj iti. In ne more skupaj iti noben duhovnik in noben veren kristjan. Kajti med materializmom in njegovim brezboštvom in med Kristusom jc nepremostljiv prepad!
3.	S tem ni rečeno, da smo zapustili svoj narod. Ljubezen do vere in ljubezen do naroda se dobro združujeta. »Tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod”, j c rekel jezuit dr. Mihael Gatterer. Krščanska vera ljubezni do naroda ne uničuje, marveč jo goji in spopolnjuje. Ni se nam treba bati, da nam bo vera krščanska uničlia ali zmanjšala ljubezen do naroda! Prazen strah!
Papež Pij XI. je rekel v svojem božičnem nagovoru leta 1930: »Ljubezen do lastnega naroda in do domovine je moralna (nravstvena) dolžnost.”	x.
Večerni ave
Na gorici je večerni ave zazvonilo, tisoč cvetk se je Mariji nizko priklonilo.
Tisoč rok se je visoko dvignjenih sklenilo, pesmic sto se je pobožno Ji v pozdrav izlilo.
Splavala je slednja misel, slednja vroča želja k N jej, ki kličemo jo Mati svetega veselja.
Angelovo je češčenje odmolilo stvarstvo; srca vsa so sc Mariji izročila v varstvo.
Zvezdna noč pa božje lučke Ji prižiga v slavo; v sladkih sanjah sc je duša dvignila v višavo.
Limbarski
zadnjo karto. Zdaj ali pa nikoli se mora Barbara pokazati. Če Lojzu pokaže vrata, jih je odprla Petru. Tedaj bo potrkon menda že vedel, koliko je ura. Ni pajek!
Takole Jamnik premišlja. Včasih dedci zvečer po kamrah še z ženskami premlevajo to zadevo. Je vendar tudi na Jamniku ljubezen tisto, ki žene življenje.
Barbara, ki se je sicer na zunaj delala mrzlo, je pri vsem tem najbolj trpela. Vsa vas grebe po njeni ljubezni, ona pa sama ne ve, pri čem je.
Kar veševala je po bajti.
Lojz se je še prikazal, Petra pa ni bilo. Pa je bil tudi Lojz marsikdaj tako čuden in vase zaprt, da bi Barbara raje videla, da bi ga ne bilo. Z odkrito besedo si ni tipal na dan. Vedno je tipal le okrog kraja. Barbari je bilo nerodno. In tisto zavoljo zvite roke jo je grizlo. Kaj jc bilo tedaj v gmajni? Je res, kar Grogorjevka raznaša? Da sta se udarila zavoljo nje. Barbari ne gre v glavo.
Kadar je Lojz odšel, je kar čakala, da se bodo nemara le odprla vrata in bo vstopil Peter.
Večkrat se je ujela v tej misli. Kako je vse čudno v njej. Krik po otroku je v njej še živ, pa dolgo ne bo. Bo prišel čas, ko bo vse v njej umrlo. Pa se motovili in visi med tema belinoma. No, sama ne more z besedo na dan, to se ve. Sicer pa je prišla že tako daleč, da sama ne ve, kaj bi rada. Lojzeva podoba v njej se megli. Nemara bo res, kar je zadnjič Prosenar rekel: Lojz ima skrite roge. Jih bo pokazal ob svojem času. Z Rezo bi se nemara ujela. Je to in ono poskusila in ji bo malo za pokoro. Peter se je pa tako obrisal kakor vino.
Vsi hvalijo le Petra. Petra pa ni blizu. Doma gara in po tarbehih leta. Saj to je tudi Barbari padlo v oči. Lojz zlepa več ne prime za delo pri bajti. V tarbeh še gre, ker mu kaj kapne, doma je pa zastonj. Peter pa kar molči in gara. In vendar sta po testamentu oba na bajti, tudi za delo.
Barbara bi to rada Lojzu oponesla, pa si ne upa. Noče drezati v to stvar. Saj bo nemara Peter sam zrasel.
Vas je vzburila v tem času samo ohcet Gregorjevega
z Adamovčevo. Pa je bila žalostna. Jo jc skoraj moral vzeti. Že zavoljo sramote. Grogorjevka je s svojim jezikom opletala po vsaki deklini, ki se je spozabila. No, zdaj je pa njen fant nakrenil tako. Saj se je Nace nekaj upiral, pomagati mu ni. Neža je pa vedela, da se je njena sreča končala. In je v cerkev grede vekala. Takega ohcetovanja še stare ženske niso pomnile.
Grogorjevka se je pa po ohceti kar unesla. Jo je sramota pekla. Najbolj zato, ker od Adamovčevih nobenega ni bilo na ohcet.
Barbara je ob ohceti spet začutila svojo razklanost. Dnevi teko, ona pa visi in se nikamor nc more nagniti. Lojz kar naprej prihaja, udarja čez Petra, Petra pa ni na spregled. In Barbaro je sram, da se za Petra ne upa niti potegniti. Pa ima vselej besede žc na jeziku. In vendar jih ne more spraviti iz sebe. Kar bo rekla, bo narobe. Če se za Petra potegne, bo Lojz doma vzdignil prepir, če z Lojzetu potegne, bo lagala sama sebi.
Takole se vlečejo dnevi. Za Barbaro je vsak težji. Peter kakor da je zgrešil pot do Kočarja, Lojz pa vsak dan težji. Barbara z vsakim večerom bolj čuti, da se jc v Lojzu vendarle zmotila. Mar je bila takrat slepa ali sc je toliko spremenil.
Težak postaja. Se zgodi, da sc včasih sredi pogovora Barbari beseda ustavi. Ne ve več, kaj reči. Lojz preklada nogo in brenči svoje naprej.
Pa se je nenadoma vse preobrnilo. V Barbari se jc v eni sami noči tako obrisalo, da je videla vase kakor v čisto vodo.
Peter je že dvakrat zapored šel k maši v Selca. Barbara ga je v Kropi pogrešila. Saj ne, da bi ga naravnost iskala, videla pa je, da ga ni. No in potlej je Grogorjevka pričela.
Vsa vas sc je zganila.
»Rakarjev Peter je šel že dvakrat s Križnikovo Lucijo. Zato napleta v Selca k maši. So ga videli ljudje.”
Pa so vsi mislili, da ima z Barbaro bolj zares napeljano. No, Barbari bo še žal, Loj*a gleda, ko napleta jz
bajto, namesto, da bi mu vrata pokazala. Kesala se še bo.
Novice so kar šumele. Jih je tudi Lojz slišal. Kar nekam mu je odleglo. Da bi le Peter odšel iz bajte in od Barbare. Sicer bo gotovo zahteval, da sc mora bajto prodati. Se pa bo. Barbara ima svojo. Tega čumastegia molka ne more Lojz več prenašati. Čeprav nič ne govorita, vendar Lojz čuti, da ga je Peter prerasel in da je vas s Petrom in ne z njim. To Lojza grize.
Sicer jc tudi stvar z Barbaro še vsa meglena. Deklič nobene ne reče. Sam tudi ne dregne, ker mu je nerodno. Petra pa h Kočarju vendarle ni. Torej je le odnehal. Barbara pa tudi nima preveč izbire. Mladi za njo ne gledajo, pravšnih za njena leta pa tudi ni veliko. To daje Lojzu upanje.
Prepričan je, da za vsako novico ve tudi Barbara. Kar boli ga, da nič nc reče. Sc jc nekajkrat pripravil, da bi sam dregnil, pa mu je vselej zmanjkalo besede. Nazadnje sc je nekega večera odtrgalo iz njega. Nedelja je bila in Peter je bil spet v Selcih.
»Petru je kroparska cerkev žc preslaba. V Selca hodi.”
Barbara ga jc začudeno pogledala. Lojzu je bilo žal, da je bleknil besede, toda umakniti se ni mogel več.
»In je še tako bolj prav,” jc mirno rekla Barbara.
»Je videti tako,” je zbodel Lojz.
»Kako to misliš?” ga jc Barbara ostro pogledala.
„No, ljudje dosti govore," skoraj meži Lojz.
»Saj o tebi tudi,” je nenadoma zbodla Barbara. »Ljudje marsikaj govore/
Lojz jc kar zazijal. S tako ostrino ga je usekala, da ni pritipal več do besede. Jecljal je nekaj o jezikih, o Grogorjevki, nazadnje je vstal in se kar potegnil do vrat. Povoščil je lahko noč pa ni slišal, da-li mu jc Barbara kaj odgovorila.
Ko se jc doma zaletel v čumnato, je še slišal Barbarine besede. Namah je vstalo nekaj v srcu. Lojza je zazeblo. Se lahko zgodi, da bo Peter odšel v Selca. Pa to ne bo odprlo poti k Barbari. Nemara jo bo le še do kraja za,-Prl°«	(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer.
rs1™01
POLITIČNI
OPOZORILO
Zavezniški svet na Dunaju je odobril med drugimi zakoni tudi zakon o žrtvah nacizma. Tako je stopil te dni zakon v veljavo.
Opozarjamo na to vse politične preganjance, ki morajo vložiti v smislu tega za-kona predlog za izplačilo odškodnine na pristojno okrajno glavarstvo.
Odškodnino pa morejo dobiti samo oni, ki imajo uradno potrdilo ali izkaznico (Amtsbescheinigung ali Opterausweis). To potrdilo je mogoče še dobiti do 31. decembra 1.1.
Opozarjamo na naš zadevni članek v št. 35 „Našega tednika”.
TRGOVSKA AKADEMIJA IN TRGOV-SKA SOLA
Vpisi, ponavljalni in sprejemni izpiti na trgovski akademiji in trgovski šoli v Celovcu bodo ob naslednjih dneh:
Dne 15. septembra ob 8. uri sprejemni izpit za prvi razred. Dne 17. septembra ob 8. uri vpisovanje v trgovsko šolo, ob 10. uri pa vpisovanje na trgovski akademiji in v abiturientski tečaj. — S seboj je treba prinesti: zadnje šolsko spričevalo, rojstni izkaz, domovnico in vpisno pristojbino v znesku 35 šilingov. — Dne 18. septembra ob 8. uri je služba božja in nato začetek pouka.
OBRTNE IN TRGOVSKE NADALJEVALNE ŠOLE
Vpisovanje v obvezne nadaljevalne šole za vse vajence in vajenke v obrti, trgovini in v industriji, za vajence pod 18. leti brez učne pogodbe in za one, ki hočejo obiskovati prostovoljno gospodinjski pouk, je ob spodaj navedenih dneVih med tednom od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 12. ure.
Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Celovcu: od 8. do 11. septembra (Wulfen-gasse 24).
Obrtna nadaljevalna šola v Šmohorju: 8. in 9. septembra (v glavni šoli).
Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Beljaku: od 8. do 10. septembra (St. Martin Strasse).
Obrtna nadaljevalna šola v Velikovcu: od 9. do 11. septembra (v glavni šoli).
Za vpis je potrebno: zadnje šolsko spričevalo in učna pogodba, šolske pristojbine v znesku 50 šil. mora plačati po zakonu mojster pri katerem je vajenec v službi.
NOVA KNJIGA:
V založbi Družbe sv. Mohorja je te dni izšla knjiga »Nadškof Jeglič”. Pisec knjige je mons. dr. Jože Jagodic. Knjiga je slika verskih, socialnih, kulturnih in političnih razmer v dobi Jegličevega življenja.
Noben slovenski izobraženec ne sme ostati brez te knjige.
Knjiga stane v platno vezana za ude MD šil. 65.—; za neude ali v knjigarnah pa 90.- šiL
STRPNA VAS
V zadnji številki »Našega tednika” smo poročali o požaru pri Kosmu v Strpni vasi. Pri poročilu se nam je vrinila pomota. Požar ni bil v nedeljo, ampak v petek zvečer.
Komaj je pri Kosmu ogenj ugasnil, že je v ponedeljek zvečer ob isti uri, okoli pol desete ure, zagorel Zdovcev skedenj. V trenutku je bilo celo gospodarsko poslopje zajeto v ognjene plamene. Tako sta postala obadva požara v Strpni vasi nad vse sumljiva... Ljudi je obšel grozen strah. Ob isti uri, pozno zvečer vsakokrat naj bi bil kratek stik? To skoraj ni mogoče. Kakor se je pri Zdovcu jasno videlo, je ogenj zajel naenkrat celo poslopje. Rešili so samo živali iz hleva. Vsi stroji na skednju so bili rop plamenov. Tudi veliko drugih stvari je bilo pobitih in uničenih, ko so jih spravljali iz hiše, ki je bila v največji nevarnosti, da jo zajame ogenj.
Zdovc si je komaj pred kratkim časom zgradil novo gospodarsko poslopje. Ker je poslopje zgradil res z velikim trudom in tudi ni bilo v polni vrednosti zavarovano, ga je škoda še toliko huje prizadela. Zato tudi vsi prebivalci sočustvujejo z njim.
Požarne hrambe so bile kmalu na licu mesta, vendar se dolgo niso znašle in niso mogle stopiti v delo. Ena je imela prekratke cevi, drugi so cevi popokale, tretja ni imela tega ali onega dela, ki je potreben, da bi mogli stopiti na plan. Če bi možje, domačini, s svojimi ročnimi brizgalnicami ne branili tako požrtvovalno hiše, bi jo davno zajeli plameni.
čudimo se pa, da se v Šmihelu nihče ni spomnil, da bi telefoniral v Pliberk in Sor-gendorf na pomoč. Tako so sporočili v Pliberk o požaru šele, ko je prišel g. Wanko,
GOSPODARSKE STROJE NADOMESTNE DELE ZA kolesa in šivalne stroje — Krožne žage in žage za rezanje hlodov, krogljične ležaje — Ograje za pašnike (Weidezaun) dobite pod ugodnimi plačilnimi pogoji le v zalogi gospodarskih strojev, koles in šivalnih strojev
Johan Lomšek
ZAGORJE - ST. LIPŠ, p. EBERNDORF
(Dobrla vas), Koroško. Na željo cenik zastonj.
TISKOVNI SKLAD
Za tiskovni sklad so darovali: S. J. 50.—; M. H. 100.-; M. F. 100.- in T. A. 10.-. Prisrčna hvala. Spomnite se tudi Vi tiskovnega skladal
P/md
/ • • *
ki je bil ravno na ojseti v Strpni vasi. Nato pa je bila požarna hramba kmalu v Strpni vasi. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, drugače bi tudi sosedne hiše ogenj zajel in predno bi prišle požarne hrambe, bi bilo vse prepozno.
VEČNA VAS
Naša vas je tista vas, ki v zadnjih letih zelo napreduje. Že lani smo poročali o novih napravah in o novem zidanju. Letos so pri Kajžru postavili nov hlev. Bajcar, Jakob Smrečnik, je postavil od tal novo hišo, ki je že pokrita in glavna skrb je mimo; sedaj nadaljuje lahko počasi in stopnejema.
Ravno tako so postavili nov družinski dom pri Vrtniku, hiša je dozidana in pokrita. Tukaj se pa bolj mudi, ker so staro podrli in tako morajo pred zimo imeti nove prostore za stanovanje urejene.
Fera je popravil hlev in gnojnično jamo. Lep, moderno opremljen hlev, urejeno gnojišče, vse to bo pomagalo pri gospodarstvu. Tudi Cip je dokončal svoje delo pri gospodarskem poslopju. Ravno tako je dokončal Črnk svoje gumno, ki mu ga je lani podrl sneg.
Tako smo se za silo pripravili za zimo, saj ne vemo, kako bo. Vsa ugibanja o mili ali hudi zimi so brezpredmetna, ker le edino vsemogočni Bog ve za čas in za vreme.
Veliko razburjenje dela med vaščani, ker se nekaj govori, da bi se imela vzeti kmetom pravica do vode in bi se dala voda na razpolago dobrolski občini. To bi bil pa hud udarec za kmete, ker vsi imajo lastne
i/ kHfcp,
Pohitite z naročilom
Meseca septembra izide povest »Jamnik”, ki izhaja v »Našem tedniku”, v posebni knjigi. Zaradi velikih stroškov pa ne bo mogoče tiskati večjega števila knjig, ampak samo toliko, kolikor bo za knjigo naročil.
Kdor naroči in plača knjigo do 1. oktobra 1952, dobi povest »Jamnik” s poštnino za 7 šilingov. Po 1. oktobru bo knjiga znatno dražja. Ne zamudite zato zelo ugodne	.
prilike, da dobite lepo povest za 7 Šilingov	iulinc ,m pravico do vode. Kaj je mlin vre
—.-i.-? j • •	-------den, si lahko mislimo, saj kmetje, ki ni-
in napišite takoj dopisnico ter naročite knjigo. Takoj, ko bo knjiga izšla, vam bomo nato knjigo poslali po poštnem povzetju, toda tako, da ne bodo vsi stroški povzetja presegali 7 šilingov.
Naročlo naslovite na upravo »Našega tednika" v Celovcu, Viktringer Ring 26.
majo vode, postavljajo lastne mline na ele ktrični pogon. Mi bi pa izgubili moč, ki je zastonj in nam toliko koristi.
Krstov ni, porok tudi ne, življenje pa nadvse ljubimo in tako smo bili obvaro vani letos vsakega smrtnega slučaja.
6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Na. dan če-ščenja bodo na Žihpoljah vsi dekanijski duhovniki razen teh, ki bodo šli na Dunaj.
V nedeljo bo tu na razpolago 6 duhovnikov. Glavne slovesne božje službe bo imel z veliko asistenco mons. dr. Jože Jagodic.
Verniki, častilci Marijini, posebno pa še Rožani ste prisrčno vabljeni!
Na Veliko Gospojnico smo lepo opravili naše cerkveno žegnanje. čeravno je bilo Tudi na Peci ni bilo, kolikor je nam takrat romanje v toliko krajih, je vendar znano, kake nezgode pri živini	bil° tudi pri nas veliko romarjev. Bile so
V soboto, dne 23. avgusta, smo imeli naše štiri sv. maše in tri pridige. Slavnostno pri-vsakoletno celodnevno češčenje. Dekleta so dlg° in sv. mašo so imeli gospod Cvetko, bila res zelo pridna. Cerkev so za ta dan Popoldne so bile pete Marijine litaniie. nad vse lepo okinčale in okrasile. Obilo Vse je bilo lepo mirno, ker ni bilo v nobeni vencev in rož, kakor jih najdemo samo v gostilni godbe in plesa..
Večni vasi vsako leto, je krasilo glavni ol- V nedeljo, dne 20. julija, sta sklenila tar. Na vasi je bilo praznično razpoloženje, zakonsko, zvezo v naši cerkvi Robert Plaš razen nekaj žalostnih izjem.	’n Hermina Somer. Bilo srečno.
Možje, ki so morali iti na delo in fantje,	ŽVABEK
ki ne razpolagajo s svojim časom, so v ne- Tr y ..	.	,	,,
deljo zjutraj v lepem in obilnem številu Vsa župnija se je razgibala, odkar smo sprejeli svete zakramente.	sprejeli nove zvonove. Pod zvonikom v
Naš Sorš je kar z veseljem štel ta dan sve- cerk.!1 cakaJ° SedaJ' da Pndedan> .ko ,bodo ta obhajila toliko jih še nikoli ni naštel P0Vlsan\ Vf ™n,lk in zaPeh .SV0J, akord’ kakor letos: 116 na dan po češčenju, na dan	v ^ hudem v veselje in tolažbo
češčenja pa 133. Za nas Večane je to zelo	Z,vono"e bl,imeh dobltl P° P°Sodbl ,ze
lepo in hvalevredno.	Pred Poldrufin ine.sece^' T.°da .zyonoh:
Prvo božjo službo so imeli g. župnik Poš var?ia Je J“el.a nesrf.c1°- Dimmk ?Z1 llvarm .	, .J ,	o L .	se je nagnil m pretil z nesrečo, da se po-
iz Globasnice, lepo so nam govorni o sv. j	.	1	L. \
i.	. •«	r .	, 6 »	. dere. Umetno so ga morali podreti. V potr-
obhajilu. Sledile so tri svete mase, nato pa d;i	. . *	^ nokazal
• t *i	1	• i*	v. •	LG MCdLI IC IdoLIilrv. /.VUllcllllC \j\J KctAdl
je bila slovesna pridiga mil. prosta iz Pii- sliko yi ^	dimnika. poviti
berka in nato asistirana sv. maša, katero so je mQral n*v di£nik8To je vzelo časa in .meh tudi gospod prost. Zadnjo službo, pe- ^ovzrofilo zakasnitev vlivan a nalih zvonov. to sv maso m pridigo, so imeli gospod ‘režko smo jih ičakovali Jin le dočakali. župnik Ivan Sekol Njih glas nam daje po- zdaj se pJripr£vljanio na dan biagoslovi.
i n se d0l-R0,0Znanjal1 b0Ž’ tve, ki je določen za 7. septembra. Deklice
Pnnnlrln!^ °®U	‘	, . se vadijo, da na svoj način pozdravijo svoje
Popoldne so bile molitvene ure, ki so nove Jevce y slolp^ Dek£ta so reJkle>
v	liT 1J?•m FedV5Cn -Z jib hodo dostojno ovenčale. Fantje pa jih
nad vse lepim ljudskim petjem pri otroški, Jbodo navdu-siliJ s svojimi topiči> Bone in
dekliški m molitveni uri mater. Sklepno botrice 5krb; kaki bi merno in d(>
pridigo so imeli gospod dr. Šegula iz Rima. stojnQ P m svate	sloves.
Po končam slovesnosti so se g. župnik za- nJti	imajo svoj(i vaje in iki so
hvalili vsem, ki so ta dan omogočili in se	•	j i ° -.r •
ga udeležili. Posebno zahvalo so izrekli de- f15*1.* p^C.?Jamf? puj . ‘j61 VIi°’ 51 pa
kletom in nevcem Kakor drutra leta so no	m J	e J0: Bog daJ lepega vremenat
uetom in pevcem. Kakor druga leta so po-	Iskreno vabijeni naši bližnji in daljni so-
vabih Tensacov oce tudi letos duhovnike v	•„ „ ••J. v . vJ v, • ,	,
• J , u u-	/ ,	sedje in prijatelji na ta nas veliki dan!
svojo gostoljubno hišo, ravno tako orga- J 1 J
nista, mežnarja in ključarja, da se po tru-	GLOBASNICA
dapolnem dopoldnevu okrepčajo in oddah-	' Simon vVolbl
nejo ob skupni mizi. Jenšacova mati pa so vPne 28. 9. t. 1. je zatisnil za vedno svoje imeli obilo opravka, da so vsem postregli. °^i Simon W61bl, Fistrov oče, širom Pod-Črnkinja in Meta Fera sta pokazali, da sta june znani kovaški mojster. Fistrova dru-obiskovali kuharski tečaj in da znata do-	žina je izgubila	ž njim vzornega moža in
bro vrteti kuhlo, zelo okusni in lepi torti	skrbnega očeta,	Globasnica veselega dru-
sta napravili za obed. Njima, Jenšacovim žabnika in prijatelja pesmi. Rajni nas je in vsem, ki so doprinesli svoj delež, iskre- yaPustd srecb ustvarjenja — v najlepši mo-na zahvalal	ški dobi — v 46. letu svojega življenja. Pod-
Dan celodnevnega češčenja se je dobro leScl ie zavratni bolezni - raku. vživel in nekaj nam bi manjkalo, če bi ga .V nedeljo, dne 21. avgusta, smo rajnega ne bilo, da en dan posvetimo Bogu v Naj-	5 ime j a spremili	ob udeležbi, ki jo Globas-
svetejšem zakramentu. Martinovo bi bilo	n*ca ze de^j ^asa	ne spomni, na domače po-
bolj ugodno, res, samo daljni bi težje prišli	kopališče. Poleg	domačih cerkvenih pevcev
radi slabega vremena in tudi duhovniki bi J1111 zapeli v slovo ganljivo žalostinko ne imeli tisti dan vsi časa in priložnosti za	*e Stebjani, med katere je posebno rad za-
obisk v Večni vas.	hajal in med katerimi je tudi sam cesto
' prepeval naše pesmi.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU	Težko prizadeti Fistrovi družini naše iz*
Naša vas je začela tekmovati. G. krojač kreno sožalje!
Hudi si je povečal svojo hišo, prav čedna	HUM — TINJE
in lepa bo. Prehitel je svojega novega so- *
seda usnarja Skiasa, dozidal in ometal ie -r ne	Je “mida 80SPa Uršula
hišo, v jeseni bo lahko že stanoval v novih	10p .Uobel, pd. Radrlnova mati,
prostorih. Usnjar pa je postavil zidovje v V	sv?Je starostI‘ . .
prav kratkem času, kmalu bo hiša pod stre-	verna mati je zapustila 6
ho. Tako bo dobila cesta v Breško vas novo	odr.asbh °frok’ katen 50 51 že VSI osnovali
in lepše lice.	SV0Je družme-
ŽIHPOLJE	GORENCE
Mi vsi, katerim ni mogoče biti v dnevih v ^ J7* aVgUStas.e ^eTpor0?a v P°točah od 12. do 14. septembra na Dunaju pri ka- V ^tm gopsp°dlč°a Weinberger Marija, toliškem skodu, se bomo zbrali te dneve na lfltelJ,lca v Potočah, z Jožefom Visočm-Žihpoljah in skušali po škofovih navodilih k°m' d°nla S Suhe- “ Iskreno iestltamo! duševno doživeti pomen katoliškega shoda	SKOČIDOL
n.i Dunaju.	,	(Razno). »Guadalkvivir teče — čas pa
Dne 12. septembra je na žihpoljah celo- hitVi _ Jrt nič ne reče _ a le ^ DePt dnevno češčenje. Predpoldne se vrstijo sv. oscb je našlo letos že iz naše fame občinc mase m pridige; popoldne imamo pa ure svoj ^ovi nepremestljivi dom - na poko-češčenja.. Z globoko vernostjo, gotico lju- paliiču. večina njih je bila delj časa bolna, bezmjo m velikim zaupanjem hočemo ta Vsi so bili prevideni. Od vseh najbolj pa •/'V*10111 Jezi!sa’ nase8a Odrešenika m župnija pogreša sedaj pobožno mater na-Zvehčarja, v zakramentu presv. Rešnjega kga cerkovnika in organista g. Zdravkota 1 elesa. Ker jc pa ta dan tudi praznik Ma-	Mostečnik, Ano Mostečnik.
njmega Imena, se bomo ta dan še prav Ro:eni s0 bili rajna mati v 5ent Taniu y
iskreno pnporočah m izročili naši nebc- Rožu dne 92. sušCa 1875, kjer so v raznih J i n,ateri Marji.	poklicih preživeli mladostno in srednjo do-
V nedeljo, dne 14. septembra, je pa zad- ho svojega življenja, končno pa po smrti n ji letošnji cerkveni shod na Žihpoljah, ka- inežnarjeve prve žene (f 1936) kot sinova erega hočemo letos z ozirom na dunajske hišna gospodinja in namestnica njegova v lovesnosti s posebno slovesnostjo obhajati, cerkovniških opravilih skozi 16 let v skoči-Predpoldne so od 7. do 12. ure slovesne dolski mežnSrji. Rajnka je bila miro- in >ožje službe, s pridigami ob 7. uri za žene, redoljubna, a tudi stanovitno verna ter ro-ob 8. uri za može, ob 9. uri za mladino in doljubna oseba. Rada je brala dobre slo-ob 10. uri za vse romarje. Popoldne ob pol venske knjige in časopise. Bila je reden 3. uri je pridiga in pete Marijine litanije gost pri obhajilni mizi ter vztrajna častilka s sv- blagoslovom.	presvetega Srca Jezusovega in Marijinega.
Priložnost za sv. spoved bo ves čas od	(Nadaljevanje na 7. strani)
tkuMiti semiMka Uta
KRATKE ZANIMIVOSTI
Tudi letos je dalo ameriško zastopstvo za gospodarsko sodelovanje (MEC) na razpolago zadostne vsote, da bo mogoče razdeliti semensko žito za jesensko setev po znižani ceni. Denarja za pocenitev semen bo zadosti na razpolago, ne bo pa zadosti semen*, da bi mogli dobiti vsi potrebno semensko žito v polni meri. Zlasti bo manjkalo seinenske ozime rži, več je na razpolago semenske ozime pšenice in semenskega ozimega ječmena.
Ker ne bo zadosti semen na razpolago, bo mogoče upoštevati naročila le v toliko, v kolikor bo seme na razpolago. Seme pa je treba naročiti pri najbližjem razdeljevalcu (zadruga ali trgovina) najkasneje do
10.	195Z.
Ker ni zadosti semen na razpolago, more dobiti vsak naročnik semena samo za po-setev ene tretjine svoje pšenične, ržene ali ječmenove njivske površine.
Celotno potrebno količino semena dobijo le kmetije, ki razmnožujejo semensko žito (po pogodbi), nadalje kmetije, kjer je
Elektro-kruSne peči za kmetijstvo in gostinske obrate
poceni in praktični
KURT MARKTL & £©.
kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. 1’etcr, končna postaja obusa. Vblkermarkter-Strasse Nr. 117 * v
bil zaradi raznih vremenskih škod pridelek tako slab, da ga ni mogoče uporabiti za seme. Končno dobijo celo potrebno količino tudi kmetije, ki vsako leto menjajo celotno seme.
Cene za 100 kg originalnega žita so določene naslednje (v šilingih):
Najlepše dneve in čase svojega življenja preživljamo v krogu svojih domačih. Spomini na lepe urice, ki smo jih preživeli ob kakšni posebni priliki v najožjem krogu teh, so nam gotovo izmed vseh mladostnih spominov najljubši in najdražji, čim starejši pa postajamo, tem globlja je v naših srcih hvaležnost do njih, ki so nam v svoji iznajdljivi ljubezni in brezmejni požrtvovalnosti vse to veselje omogočili.
Lepa in potrebna je gostoljubnost do tujcev in gotovo se bomo potrudili, da vsakega gosta kar najbolje in najlepše sprejmemo. Toda ne smemo pozabiti, da je za posameznika kakor tudi za ves narod nadvse važen način družinskega življenja, posebno v mladosti. In to predvsem način, kako je bil človek sprejet kot dnevni gost pri mizi svojih staršev.
Navadno sodimo kulturno stopnjo posameznika po tem, kako se zna vesti pri mizi. Enako bi tudi lahko sklepali na kulturno stopnjo družin po tem, na kakšen način se
v dotični hiši pri jedi streže in koliko se posebno pri skupnih obedih ceni medsebojna vljudnost.
Pri današnjih druažbnih razmerah se posamezni udje ene rodbine vidijo le pri skupnih obedih. Takrat si vsakdo želi oddahniti se od dnevnega dela in uživati udobnosti, ki mu jo more dati le lastni dom. Skupni obedi naj bi bili tisti sveti časi sredi utrudljivih dni, v katerih se odpočijemo, okrepimo in razvedrimo, da se z novim veseljem vračamo k delu. Da pa bodo skupni obedi potekali res veselo, o tem prav gotovo v veliki meri odloča gospodinja.
Gospodinja nima samo odgovornosti za vse kar se tiče priprave jedil, pogrinjanja miz, postrežbe pri mizi in podobnega, ampak se mora posebno potruditi, da bo njena ljubeznivost in dobra volja blagodejno vplivala na vse domače in bo tako ustvarila pri mizi zadovoljnost, kar je za vsak skupni obed zelo važno. Zato ni samo za izredne prilike in razne svečanosti, temveč tudi za vsakdanje obede treba natančnosti in skrbnosti, sicer nam morda kaka malenkostna nepazljivost utegne pokvariti vso dobro voljo. Da obed dobro uspe, ni
Ozimna rž in	Ozimni
ozimna pšenica	ječmen
Pri odjemu do 150 kg 340.—	305.—
Pri odjemu od 150—300 kg 360.—	325.—
Pri odjemu nad 300 kg 370,—	335.—
V gornjih cenah so vsebovani stroški za dovoz do razdeljevalne trgovine, stroški za razkuženje semena in stroški za posojilo vreč. Za vrečo smejo razdeljevalci zahtevati 25 šilingov kavcije. Vse vreče so plombirane in označeno z vrsto in sorto žita.
Na razpolago so sledeče sorte:
OZIMNA RŽ:
„Oberkarntner”, za lahko zemljo z bolj vlažnim podnebjem, ne pozebe, srednje dolga slama, odporna proti rji, drobnozrnata.
„Kefermarkter”, ne pozebe, ima dolgo slamo, srednje odporna proti poleganju, proti rji slabo odporna, daje dobre pridelke.
„Melkcr”, večkrat pozebe, ima dolgo slamo, za kraje, kjer ni rje, daje dobre pridelke.
„Schlagcr”, ne pozebe, ima dolgo slamo, proti poleganju in rji ni odporna.
„Tymauer”, zgodnja sorta za suhe okoliše južne Koroške. Ne polega.
OZIMA PŠENICA:
„Dr. Lasser’s DickkopF, daje dobre pridelke, ne polega, zrnje ne izpada, na dobri zemlji in pri dobrem gnojenju daje zelo dobre pridelke.
‘„Aitstro Ban kut”, ima rese, manj zahtevna, zgodnja sorta, ne polega, Primerna za suhe lege (nadomestilo za kadolško pšenico).
„Plantahofer”, dobro prezimi, ni zahtevna sorta, je odporna proti rji pa ne proti poleganju in zrnje rado odpada.
OZIMNI JEČMEN:
Na razpolago je samo sorta „Czermak,s Zsveizeilige”. To je sorta, ki je proti pozebi odporna samo v ugodnih legah, ne polega in Zgodaj dozori.
serviranju
toliko zasluga denarja in izbranih jedil, ampak gospodinjine zmožnosti in iznajdljivosti. Prav gotovo mora vedeti gospodinja tudi neka pravila, po katerih bo pridobila s postrežbo in lepim vedenjem pozornost vseh navzočih. Glede strežbe (serviranja) in vsega, kar je z njo v zvezi, veljajo neka splošna pravila. V raznih primerih nam bo pomagal zdrav razum.
Obednica (
Če je naše stanovanje dosti veliko, bi bilo vsekakor želeti, da določimo za obednico posebno sobo. Pogostokrat to ni mogoče in moramo rabiti za obednico drug prostor: morda širok hodnik ali kuhinjo ali dnevno sobo. V takih primerih se iznajdljivost gospodinje še posebho pokaže, da zna ob posebnih prilikah take, bolj nepri-kladne prostore, spremeniti v udobno obednico.
Obednica bodi svetla, prijazna, pospravljena in prezračena. Nered ni nikjer lep, najmanj pa v obednici. Zelo neugodno za obednico je slaba razsvetljava. Svetilka naj bo tako nameščena, da ni nikomur v napot-je. Obednica mora biti tudi dovolj prostorna, sicer je postrežba otežkočena ali je celo nemogoča. Najvažnejša v njej je miza, ki lahko stoji pravokotno ali v obliki podkve ali črke T; za manjše prireditve so zelo pripravne okrogle mize. Pri večjih prireditvah je mnogokrat bolj priporočljivo postaviti več manjših miz namesto ene velike. Skrbeti pač moramo, da ima vsakdo pri mizi dovolj prostora, v dobrem slučaju 70 cm. širina mize mora biti dober meter. Na vsak način naj bo miza tako postavljena, da je strežnikom dostopna od vseh strani.
Namizno perilo: Mize, ki so navadno lesene, pregrinjamo s prti. Da preprečimo ropotanje in varujemo mizo, jo pokrijemo najprej s flanelo ali suknom, nato šele s prtom. Za obede in večerje rabimo navadno bele prte iz bombaževega blaga ali iz domačega hodničnega platna. Za zajtrk in južino služijo navadno barvasti prti, ako so čisti in lepo zlikani, je to po pravici ponos gospodinje. Prt pogrnemo tako, da
NAJVEČ JI PRIDELEK ŽITA IN RŽI
Ameriško minstrstvo za kmetijstvo napoveduje, da bo letošnji svetovni pridelek žita in rži morda večji, kakor pa ga je svet dosegel v letu 1938, ko je bil postavljen svetovni rekord v tem oziru. Tedaj je svet pridelal 225,680.000 metrskih ton žita.
V podrobnostih še ni znan letošnji pridelek v Sovjetski zvezi in podložniških državah. če pa je v Sovjetski zvezi in na Kitajskem dosegel letošnji pridelek le količkaj dobro letino, bo svetovni rekord dosežen. Za Združene države predvidevajo, da bodo letos pridelale 455 milijonov hi žita, Kanada 229,600.000 hi, Francija, Italija in zahodna Nemčija poročajo o pridelku, ki je za 17 milijonov 500 tisoč hi večji od lanskega. Španija bo imela letos toliko pridelka kot lani, Turčija pričakuje letos rekordno žetev. Tudi azijske države ugodno poročajo o letošnjem pridelku. Le Indija, Pakistan ter Avstralija poročajo o manjšem pridelku, kot pa so ga pričakovale. Poročila avstralskega kmetijskega ministrstva govore o 3,500.000 hi manjšem pridelku od lanskega leta.
ŽETEV V VZHODNI EVROPI
Poročila, ki prihajajo iz sovjetskih podložniških držav in govore o letošnjem žitnem pridelku za železno zaveso, kažejo, da je bil letošnji pridelek žita v teh državah manjši kot prejšnja leta in da daleč ne dosega onih računov, ki so jih postavljali podložniški narodi. — Najbolj prizadeta država sc zdi, da je Madžarska. Tudi Bolgarijo je močno prizadela letošnja suša, enako Romunijo, dasi natančnejših podatkov iz teh dveh dežel še ni bilo. Iz Češkoslovaške poročajo o naraščajočih težavah z žetvijo in o sabotažah, češkoslovaški kmetje namreč svoja polja požigajo in sabotirajo kosilne in mlatilne stroje.
DUŠIČNA GNOJILA - VEČJI PRIDELKI
Kmetovalci in vladni kmetijski strokovnjaki delajo po vseh Združenih državah na tem, da povečajo plodnost zemlje in pridelek z večjo uporabo dušičnatih gnojil.
Kmetijski minister Charles Brannan je najavil načrt za povečanje tovarn, ki izdelujejo dušičnata umetna gnojila, da bodo na ta način lahko krili naraščajoče povpraševanje po teh gnojilih. Do leta 1955 bodo Združene države po tem načrtu skupno z novimi tovarnami na leto izdelale 1,988.000 ton dušičnatih gnojil.
Ameriški farmarji se vedno bolj zavedajo pomena dušika za dosego večjega pridelka. Leta 1951 so porabili 1,169.000 ton dušičnatih gnojil, to je za 25 odst. več kot v prejšnjem letu in je to zdaj rekordna količina vseh časov.
INTERES NA INVESTICIJAH
Ameriška podjetja so tudi zanaprej na investicijah v drugih državah zainteresirana, ker jim nudi ameriška vlada jamstvo proti morebitnim izgubam. Dvanajst držav je sklenilo do sedaj medsebojno pogodbo, da bodo v slučaju ameriških investicij v eni izmed teh držav pravočasno obvestili ameriško vlado, če bi hoteli taka podjetja podržaviti, da ima Amerika možnost diplomatskim potom posredovati. K zgoraj imenovanim državam spadajo Avstrija, Danska, Grčija, Francija, Italija, Norveška, Holandska, Filipini, Zapadna nemška republika, Belgija, Nacionalna Kitajska in Izrael.
glavni pregib teče po dolžini mize in to vzbočeno. Na straneh naj visi prt nekako dve pedi čez mizni rob. Namizni prtiči (serviete) mj bodo iste barve in iste vrste tkanine kakor prt. Na primerne prostore postavimo krožnike, ob robu mize, zravfen njih, dva prsta od roba, jedilni pribor, na desno stran noževe konice pa čašo.
Namizna posoda: Dandanes se rabi največ porcelanasta namizna posoda ali pa kamenina (fajansa-beloprstena posoda). Pred kakšnimi dvesto leti so tudi po našili krajih rabili namesto kamenine namizno posodo iz kositra (cina). Prav gotovo je porcelanasta namizna posoda najlepša in najprimernejša. Lep in naj dragocenejši porcelan je tanek, prosojen in lepo zveni. Vsa namizna posoda iz gline, porcelana ali kakršnega koli materiala moja biti čista in pred uporabo zbrisana. K popolni namizni opravi (servisu) za obede prištevamo: lonec za juho, različne podolgovate in okrogle
BOMBAŽ
Kemija je odrpla popolnoma nova obzorja za predelovanje in zboljševanje raznih vrst bombaž*!; razne nove tehnike za spreminjanje bombaževih vlaken so zdaj že tako napredovale, da so severnoameriški bombažni tovarnarji prepričani, da se bombažni industriji ni treba prav nič bati konkurence umetnih vlaken.
Prvi sadovi kemičnega raziskovanja narave in uporabe bombaža so že vidni v izdelovanju bombažnih tkanin, ki so ognja varne, zelo trpežne in se ne mečkajo.
Za izdelovanje tkanin, ki se ne mečkajo, uporabljajo tehniko, s katero pepojijo bombažna vlakna z določenimi vrstami tekočih smol; kot znano imajo bombažna vlakna obliko votlih cevk z luknjičavimi stenami. Nato s pomočjo vročine spremenijo molekularni ustroj smol, ta proces imenujejo polimerizacijo.
Cc se nato bombažno vlakno upogne, težijo smolnate molekule v vlaknu za tem, da se spet naravnajo in tako se preprečujejo gube v tkaninah.
Povečanje odpornosti pri uporabi so pa dosegli z delno acetilizacijo bombaža, kar napravi tako predelano tkanino za štirikrat bolj odporno kot je navaden bombaž. Ami-niziranje bombaža ga pa napravlja za bolj pripravnega za barvanje z vsemi barvami, ki jih uporabljajo pri barvanju volne.
NOVO KEMIČNO UMETNO SLADILO
„časopis ameriškega farmacevtskega društva” poroča, da so odkrili novo kemično umetno sladilo, ki ima v primeri s saharinom znatne prednosti, dasi enako kot saharin ne oksidira.
Saharin je odlično nekalorično sladilo, ki je popolnoma neškodljivo, ni pa odporen proti toploti in pušča v ustih grenak okus.
Farmakološko proučevanje nove kemične snovi — sodijevega ciklamata je ugotovilo manjšo sladilno moč kot jo ima saharin, v nasprotju s tem se pa pri kuhanju prav nič ne spremeni in ima sladek in prijeten okus. Nova snov je popolnoma nestrupena, ne povzroča nobenih posebnih fizioloških posledic in se izloča brez posebnih sprememb organizma — skoraj popolnoma po obistih — in ne da bi vplivala na prebavne encime in na porabo kisika.
RDEČE KOLEKTIVNE KMETIJE
Ameriški list „Ncw York Times” objavlja dopis bivšega litovskega kmetijskega ministra, Juozasa Audenasa, ki v svojem članku poudarja, da so tako imenovane „za-družne kmetije", ki jih je ustanovil komunistični režim ..navadna taborišča za prisilno kmetijsko delo”. »Komunistični sistem ne pozna svobodnih zadrug, zlasti tudi ne v poljedelstvu.”
Audenas popisuje kakor je Kremelj zaplenil zemljo neodvisnih litovskih kmetov in jih prisilil k vstopu v kolhoze z ogromnimi davki in prisilnimi deportacjami kmečkih rodbin.
„Pred letom 1948 so komunisti delali propagando za kolhoze in nalagali kmetom ogromne davke in oddaje kmetijskih pridelkov od zasebne zemlje, ki so jo obdržali”, izjavlja Audenas. »Spomladi 1948 pa je sovjetska vlada s terorjem deportirala strašno število kmetov z njihovimi rodbinami v Sibirijo. To je bil največji in najstrašnejši pritisk na prebivalstvo.”
Audenas zaključuje: Sistem komunističnih zadrug nima ničesar skupnega s produktivnimi zadrugami."
krožnike za meso, okrogle in štirioglate sklede za prikuhe in solate, ozke in dolge krožnike za ribe, posebne krožnike za pecivo in razne močnate jedi, majhne posodice za polivko ali omako, posodice za kreme in sladoled, posodice za kompot, skodelice in vrč za kavo ali. čaj, sladkornico ali krožnik za sladkor.
Namizni pribor: — je iz različnih kovin. Dragocenejši pribori so navadno srebrni. Srebro ima namreč to prednost, da jedem ne pokvari okusa, kakor železo. Ima pa to slabo lastnost, da od jajca počrni.
Gospodinjam ne moremo nikoli dovolj priporočati, da si, četudi po malo nabavijo res lepo izdelan in dober namizni pribor. Resnično lepe stvari so neodvisne od mode. Da mora biti ves lep pribor popolnoma čist, preden ga položimo na mizo, je gotovo. Dober pripomoček, da sc pri priboru blesk poveča, je jelenova kožica, * katero vsak kos pribora dobro zdrgnemo.
Našim gospodinjam
Nekaj' o
(J)tri ncui itcL DCevslkmi
(Nadaljevanje s 5. strani)
Vsej fari, zlasti vsemu ženstvu, je dajala stalno najlepši vzgled vernosti in bogoljub-nosti. Se na letošnji Vnebohod je odgovorila na vprašanje neke samostanske sestre, kako se zdravstveno počuti, z besedami: „Se počutim prav dobro”, a še istega dne pop. je že zbolela neozdravno. Trajno jo je še zdravnik oskrboval, s'in in vnuk-akade-mik pa čuvala in negovala. Večkrat je bila previdena in po treh mesecih je mirno v Gospodu zaspala.
Tudi njena vnukinja, gojenka bolniške strežbe v Celovcu, jo je večkrat obiskala, kakor tudi njena sestra iz št. Janža. Mnogo vernikov od tu in veliko sorodnikov njenih iz Roža z dvema duhovnikoma so jo spremljali na kraj miru na dan Gospodov, Naj ta starejša Ana Mostečnik v grobu mlajše Ane Mostečnik z vsemi letos in prej umrlimi mirno spil —
Suša je bila dolga, žetev je srednja, sena malo, sadja polno dež. Izdatna mokrota z neba pa je za jesen pozelenita tla, — Aj-dišč cvetočih je pa leto za letom tostran in onstran Drave vedno manj.
Novih hiš in hišic je po vseh vaseh tudi letos precej v delu. — V misijonišču Vern-berg se vršijo vse leto zapovrstno duh. vaje in razni mladinski tečaji. Zadnji je bil visokošolski s 70 udeleženci. Tam je bil prirejen tudi katol. vseavstrijski filmski tečaj.
RUDA
Na občinskem domu se še vedno blestijo samo črke, ki v enem deždnem jeziku pripovedujejo, da je tu občinski urad. Druga stena, ki je obrnjena proti severu na občinsko cesto, pa je prazna. I.judje so še vedno mnenja, da čaka na napis, ki bo tudi v slovenskem jeziku povedal, da je tu občinski urad.
Prepričani smo, da bo deželna vlada, ki je — vsaj v besedah — zelo pravicoljubna, dovolila — v resnici bi morala naročiti — da bi bilo ustreženo tudi slovensko govorečim občanom. Zato bi želeli, naj bi vlada dala poslati občini na Rudi tudi za slovenski napis take črke kakor so na nemškem napisu. S takim dejanjem bi vlada tudi v resnici dokazala, da so ji enakopravni občani obeh narodnosti.
ZITARA VAS
Na Veliko Gospojnico sem skupno s številnimi romarji iz Podjune obiskal božjo pot Marije v Trnju. Nazaj grede sem či-
tal vabilo igralske skupine iz Dobile vasi na igro „Fatimsko sporočilo” v Žitari vasi. Ni me mikal samo naslov igre, še posebno sem bil radoveden na nastop Dobrolcev, saj sem jih poznal že iz prejšnjih let kot nadarjene igralce. Zato sem se kljub neznosni vročini odzval vabilu in sem šel k predstavi v Žitaro vas.
Res mi ni žal, da sem bil na tej prireditvi. Prepričan sem, da so bili tudi vsi ostali gostje z vsebino igre in z igralci zadovoljni. Dobrolci — baje sami Lovančani — so se zopet enkrat dobro postavili. Menda so bili igralci sami novinci, vendar se jim to ni prav nič poznalo, tako naravno so podajali svoje vloge. — Posebno jim moram še čestitati, da so si izbrali igro, kakor si lepše ne moremo misliti. Želeti bi le bilo, da bi igro ponovili še kje drugod, saj bi bil igralcev vesel še rajni Martin Vastel, nekdaj eden največjih koroških prosvetnih delavcev.	‘
SV. LENART PRI 7 STUDENCIH
V	soboto, dne 6. septembra, odpotujejo naši pevci na turnejo na sončno Goriško in Tržaško. Oglasili se bodo s svojim petjem najpreje v Gorici, nato pa,bodo v nedeljo s svojimi koroškimi pesmimi razveselili tudi Tržačane.
V	nedeljo zvečer bodo naši pevci peli v Trstu ob pol 7. uri zvečer v tržaškem radiu in opozarjamo na to oddajo vse bralce »Našega tednika”. Radio Trst II oddaja na valovni dolžini 306.1 metrov.
Naročite se na
»STVARNOST in SVOBODO”
Te dni bo izšel v Trstu 1. zvezek neodvisnega slovenskega zbornika »Stvarnost in svoboda” z aktualno in zanimivo vsebino. Obsegal bo 80 strani člankov, ki obravnavajo slovensko stvarnost nepristransko in svobodno, brez ozira na razne politične tabore, ter pesmi in leposlovne proze. Med drugim bo prinesel zbornik nadaljevanje razprave »Sodobna slovenska problematika,,’ članek »Rast novih sil”, »Glas iz domovine”, »Občutena umetnina” (o modemi umetnosti), zanimivo razpravo »Eksistencializem”, pesmi, leposlovno prozo »Kuna” in aktualnosti iz kulturnega življenja na Tržaškem in v Sloveniji. Zbornik bo mogoče dobiti tudi pri upravi »Našega tednika,, v Celovcu.
Svetovna trgovinska mornarica
Iz registra o svetovni trgovinski mornarici je razvidno, da se je tonaža svetovne trgovinske mornarice v lanskem letu povečala za ca 2 milj. ton. Konec leta je znašala tonaža celotnega svetovnega trgovinskega brodovja 78,245.000 ton. Britanska trgovinska mornarica se je v lanskem letu povečala za 331.000 ton in je ob koncu leta znašala 18,550.000 ton; mornarice držav britanske skupnosti so se povečale za 46.000 ton in imajo sedaj 22,164.000 ton ladjevja.
Podatki za ostale države, ki jih je objavil register, so naslednji: norveška mornarica se je povečala za 360.000 ton in je dosegla 5,816.000 ton; panamska mornarica se je povečala za 248.000 ton in je dosegla
3.609.000	ton; francoska mornarica se je povečala za 160.000 ton in je dosegla 3,367 tisoč ton. Nizozemska mornarica se je povečala za 126.000 ton in je dosegla 3,235.000 ton. Italijanska mornarica se je povečala za 337.000 ton in je dosegla 2,917.000 ton. Sovjetska mornarica se je povečala za 97.000 ton, in je dosegla 2,222.000 ton. Švedska mornarica se je povečala za 65.000 ton in je dosegla 2,113.000 ton. Danska mornarica se je povečala za 75 000 ton in je dosegla
1.344.000	ton. Španska mornarica se je povečala za 26.000 ton in je dosegla 1,216.000 ton; grška mornarica pa se je zmanjšala za 72 000 ton in je padla na 1,277.000 ton.
Čeprav imajo Združene države še vedno največjo trgovinsko mornarico sveta, v kateri je vključenih tudi 11.000 ton rezervnega brodovja, se je skupna tonaža njihovega ladjevja v lanskem letu zmanjšala za
182.000	ton in padla na 27,331.000 ton.
Če primerjamo sedanjo tonažo raznih trgovinskih mornaric z njihovo predvojno tonažo vidimo, da so se najbolj povečale mornarice Združenih držav, Paname in Norveške. Iz registra je nadalje razvidno, da se je po vojni občutno spremenila vrsta novo zgrajenih ladij. Tako n. pr. je število ladij s tonažo med 10 in 20.000 ton naraslo od 490 v letu 1939 na 1.032 v letu 1950 in 1.128 v letu 1951. Od tega odpade 818 ladij na cisterne.
Na drugi strani pa je bilo konec lanskega leta samo 66 trgovskih ladij s tonažo nad 20.000 ton, proti 82 v letu 1939, Od te vrste ladij jih odpade 40 na Veliko Bri-tanijo proti 42 v letu 1939. Tonaža svetovnega brodovja ladijskih cistern — izključno cisterne z izpod 1.000 registrskih ton — se je po letu 1950 povečala za 1,344.000 ton. Ob koncu lanskega leta je dosegla 18 milj. 210 tisoč bruto registrskih ton. Od brodovja ladijskih cistern je registriranih 4,400.000 ton v Združenih državah, 4.084.000 ton v Veliki Britaniji in 2,899.000 ton v Norveški.
Je - |j nacionalni komunizem mogoš?
Se je Tito res sprl z Moskvo ?
(Objavljamo naslednji članek, ki nam ga je poslal naš stalni naročnik in prepuščamo bralcem, da si sami ustvarijo mnenje. Ni treba, da bi bile misli v članku tudi mnenje uredništva. — Opomba uredništva).
Ako poslušate razne izjave, ki jih dajejo Angleži in Amerikanci, zlasti izjave uradnih krogov, tedaj bi skoro verjeli, da je to, kar trdi Tito, če bi veroval v Boga, bi celo prisegal, gola resnica. Ako pa se poglobile
v komunizem, ga v resnici resno preštudirate in spoznate, kaj je pravzaprav komunizem, tedaj boste prišli tudi do zaključka, da je ločitev Tita od Moskve nemogoča, razen v enem primeru, da neha biti komunist. Poglejmo razloge za to;
1. Ideološki razlogi. Komunizem je samo eden in ta je internacionalen. Po svojem nauku, po svojem stremljenju in prizadevanju in po svoji organizaciji. Odprite
knjige, ki uče komunistični nauk; nikjer ne boste našli prostora za nacionalni komunizem; povsod le govorjenje o mednarodnem, internacionalnem, ki mora zajeti ves svet, vse narode. Izginiti morajo vse mednarodne meje itd. Nacionalni komunizem je nesmisel, ki je ne veruje noben komunist, najmanj Tito in Moskva.
2.	Organizacijski razlogi: Ni organizacije, ki bi bila tako globoko, popolno razvita, kot je komunistična. Ni organizacije, ki bi zahtevala take brezpogojne discipline, kot je komunistična; ni organizacije, ki bi držala svoj nivo, raven, tako visoko, kot komunistična. Neprestano poudarjanje ciljev, neprestane čistke. Brezkompromisne, neusmiljene! Kaj pa so procesi proti lastnim voditeljem drugo kot čistke? En sam cilj je teh čistk, držati organizacijo na višini. Kdor misli, da so ti procesi, te čistke znak razpadanja, slabosti v komunistični organizaciji, se moti. Kaže, da komunizma in organizacijskega nauka sploh ne pozna. Dokler organizem čisti iz sebe vse, kar mu je kvarno, je zdrav. Organizacija, ki se boji čistiti, ki trpi v svoji sredi ljudi, ki so se oddaljili od prave »linije”, je šibka, nesposobna delati za svoje ideale. In če bi bil Tito res to, kar pravi, da je, bi bil že davno izginil. Saj nam kaže zgodovina komunizma, da so izginili vsi, ki so si upali misliti in delati drugače, kot partija. Tudi Trocki je izginil. In tudi Tito bi, če bi njegovo početje ne bilo diktirano od partije.
3.	Komunizem — orodje druge sile. Ne mislite, da kujejo usodo sveta takoimeno-vani voditelji, ki nastopajo na pozornici UNO ali poedinih držav. Usoda in bodočnost sveta se kuje drugod. Ne bodimo na-ivnil Poglejmo le, kako smotrno se predejo vse niti v isto blago. Naj nas ne motijo navidezni porazi, navidezni umiki, navidezne zmede. Sila, ki to vodi, razpolaga z veliko tradicijo in izvrstno organizacijo. Liberalizem, kapitalizem in zdaj komunizem so le orodje, organi, ki se jih je posluževala v borbi za vlado, nadvlado sveta. Ko je organ dovršil svojo nalogo, ga je zavrgla. Posebna naloga komunizma, potem ko je
NOVI JESENSKI MODELI Moški in danski plašči damske in moške obleke priporoča
WALCHER
Celovec — Klagenfurt, lO.-Oktober-Slv. 2	Lastna izdelovalnica
kapitalizmu uspelo zbrati vse bogastvo, zlasti zlato, vrokah maloštevilnih voditeljev te tajne sile (naj nas mali kapitalisti ne motijo. Resnični kapitalisti so oni, ki imajo velikansko večino svetovnega premoženja v svojih trezorjih in ki z njegovo pomočjo vladajo svet), je uničiti preostanke krščanske kulture. Poglejte, kako komunizem strupeno in dosledno uničuje krščanstvo in odgaja novega, brezkrščanskega človeka. Toda človek potrebuje vero, potrebuje Boga. Komunizem mu vere ne daje, mu jo le jemlje; mu Boga ne daje, mu ga le jemlje. Komunizem ne gradi, on uničuje. Človek bo terjal vero, bo zahteval Boga, ko mine nervoznost, ki jo komunizem povzroča.
Če je tako, in vsi znaki kažejo, da je tako, tedaj je nesmiselno misliti, da bi vstal nekje komunizem, v službi iste sile, saj ravna točno po navodilih in ciljih one sile, ki bi v resnici nasprotovala komunizmu, kot ga oznanja Moskva. Tu velja, da se spomnimo besed Gospodovih: »Kraljestvo, ki je razdeljeno samo v sebi, bo razpadlo”. Tako neumen komunizem ni, da bi tako delal in sam sebi kopal jamo. Tako nespametna ni ona sila, ki je komunizem priklicala v življenje, ga vodi in usmerja, da bi trpela razdor v lastnih vrstah.
Prav je, da slišimo take stvari; toda jih malomarno ne zavrnimo, češ, domišljija, temveč začnimo dogodke sami opazovati, jih zasledovati in iz poedinih sklepati na končni cilj. Prepričali se bomo, da glasovi, ki svarijo pred vero v titoizem in nacionalni komunizem, niso verodostojni in da prihajajo ali od naivnih ljudi ali pa iz vrst one tajne, tretje sile. V preteklosti smo se dali od takih in mnogih sličnih krilatic zazibati v brezskrbno spanje.
Boj proti podganam
Znanstveniki v Združenih državah in po vsem svetu si prizadevajo, da bi našli učinkovitejša sredstva za uničevanje podgan in virov bolezni, smrti in uničevanja, ki jih povzročajo.
Podgane in drugi gledalci uničijo v Združenih državah v enem letu več hrane kakor pa je pridelajo na 265.000 moderno urejenih ameriških farmah. V ostalem svetu pa je škoda, ki jo povzročajo podgane, še veliko večja.
Podgane so povzročile več smrtnih žrtev kakor vse vojne v zgodovini. Podgane namreč prenašajo tifus in bubonsko kugo. Izumili so že na stotine in na tisoče duhovitih pasti in strupov proti podganam, toda ti glodalci so se vendar ohranili. Razvili so si celo nekako vojaško strategijo in vedo, kako je treba napadati v množicah. Naučili so se, kako je treba spoznavati pasti in se izogniti strupu, ali kako postanejo proti njemu imuni. Gradijo si podzemeljska zavetišča, ki so oskrbljena s pravimi skladišči
Ilarhcmi, flancle in vsake vrste blago najceneje pri
IfUuc Woyec's čdgH
Beljak-Villach, Draubriicke. Tel. 48-75
hrane, s številnimi hodniki in celo s skritimi izhodi za primer nevarnosti.
Če se hoče človeštvo braniti pred to nadlogo, se ne sme ravnati po legendarnem Piedu Piperju iz Hamlina, ki je zvabil z igranjem na piščalko vse podgane iz mesta za seboj in jih zapeljal v reko Weser, kjer so potonile. Opazili so namreč, da podgane v velikem številu plavajo preko poplavljenih področij in se rešujejo na kopno. V Angliji se podgane vsako jesen selijo in sicer ravno v času lova na slanike. Pri tem jih kar mrgoli na obali in upajo si celo v morje, kjer love ribe.
Podgane prenašajo bolezni, ki so nevarne za človeštvo, njim samim pa ne. Sposobne so požreti celo žetev. Vsaka podgana lahko požre od 20 do 30 kg hrane na leto.
Poizkusi, da bi iztrebili podgane v kakem področju, se niso posrečili, ker so vedno spet vdrle na tisto področje podgane iz sosednjih področij. Psi in mačke lahko varujejo pred podganami le posamezna poslopja. Najboljši način za pobijanje pod-ganske nadloge se je izkazala gradnja takih poslopij, v katera podgane nc morejo prodreti.
V	zadnjem času si strokovnjaki še posebno prizadevajo, da bi našli kako uspešno sredstvo, ki bi rešilo svet podganje nadloge. V nekaterih državah so izvedli obsežne poizkuse v tem pogledu. Zlasti dva od teh poizkusov obetata uspeh. Prvi je v teku na tvisconsinskem vseučilišču, kjer so sestavili nov podganji strup. Pri stotinah poizkusov se je izkazalo, da ta strup hitro ubije podgane brez škode za ljudi ali domače živali. S poizkusi pa bodo morali nadaljevati, da bodo ugotovili najboljši način uporabe strupa in da ugotovijo učinkovitost strupa v različnih pogojih. Istočasno si prizadeva tudi Pasteurjev zavod v Parizu, da bi ustvaril učinkovito sredstvo proti podganam. Posrečilo se mu je ustvariti in razviti poseben bakteriološki organizem, ki je neškodljiv za ljudi in domače živali, smrtonosen pa za podgane. Imenuje ga mura-cid. Ta organizem ojačijo še z močnim strupom, ki prenaša bakterije v življenjsko važne organe podgane.
Poizkuse z muracidom dela Pasteurjev zavod v neki francoski vasi, kjer so bile podgane huda nadloga. Žetev na poljih so uničili roji kobilic, pridelke v skladiščih pa so uničevala krdela podgan, ki so si izkopale rove vanje. Kmetje so najprej mislili, da jim lisice uničujejo perutnino, končno pa so le ugotovili, da so podgane udrle v staje in kurnike.
Pasteurjev zavod še ni objavil vseh podatkov o teh poizkusih vendar pa poroča, da so uspehi za sedaj zadovoljivi.
V	Nemčiji so v petnajstem stoletju postavljali po mestih posebne paznike, ki so stali pri vhodih v mesto in plačali po en fenig za vsako ubito podgano, ki jo je kdo prinesel. Take paznike je imelo na primer mesto Frankfurt. V Angliji so imeli okrog leta 1600 posebne molitvene dneve za varstvo pred podganami. Lovci na podgane so spadali med ugledne mestne uslužbence. Ob kugi, ki je divjala leta 1800 v Indiji, so ubili več kot 12 milijonov podgan. Se sedaj je več podgan kot ljudi na svetu.,
(Vie, za iel&
kupite najceneje in najbolje pri
JOSEF ADLASSNIG
Celovec-Klagenfurt, 8.-Mai Strasse 7
OBJAVA
V smislu pogodbe, ki je bila sklenjena dne 21. julija 1952 med Bleiberger Bergvcrks-Union, Celovec, Rade(zkystrasse 1, in med Karntncr ElektrizitSts - Aktiengcsellschaft (KELAG), Celovec. Volkermarktcr Ring 29, prevzame preskrbo toka v okolišu čajna ob Zilji, Borče, Smer-če, St. Jurij, Češnje, Labcnčc, St. Pavel, Plošičcin Dvorče z veljavnostjo z dnem
1. septembra 1952
Karntncr Elektrizitats-Aktiengesellschaft. Prenos in prevzem se izvršita na temelju 2. zakona o podržavljenju, BGB1. 81 z dne 26. marca 1947.
Karntncr Elektrizitats-Aktiengesellschaft ježe začela s preskrbo toka dne 1.septembra 1952 in je prevzela naprara odjemalcem toka tudi vse pravice in dolžnosti v okviru pogojev in tarif, ki so stopile v veljavo istega dne. Ravno tako pa so veljavne pravice in obveznosti odjemalcev toka za Kamtner Elcktrizitats-Aktiengescllschaft.
Prosimo vse p. t. odjemalce toka, da vzamejo to na znanje in da se v naprej obračajo v vseh vprašanjih preskrbe toka zaupno na pristojno okrajno upravo Kamtner ElektrizitSts-Akitengesellschaft v Beljaku, RichardAVagncr-Strasse 10.
V Celovcu, dne 1. septembra 1952.
BLEIBERGER BERGVVERKS-UNION KARNTNER ELEKTRIZITaTS AKTIEN-CELOVEC	GESELLSCHAFT CELOVEC
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
erstmj&finder&n
rineš neuen Olenfcftleins hommen ftfton nntii fed)» bisotfil Blonoten. Dos tfl cine Cnjrrbecnfcmidiungunt) bringtSthmerjm. Danim. jatrnHrorintl bos 5n(tbrel. menn es jatmt Daber fofl es eftoos bc|on6e» 6ote* mb ftrafbgrs boben! 6ute IlliMi! Rber roofitfdjmek henbertmb ornkntltrfier geraudtl buert) inffttren reti
E^athreiner
Šolske torbe, aktovke in percsnice v največji izbiri pri
JkdectvaMt Hlaclcet* Seceuu##
Celovec-KIagenfurt, Paradeisergasse 7 (Burg) — Lastna delavnica in popravljalnica
StoMH&kc oddaic i/ cadiu
CELOVEC (val 417J m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
7. sept: Verski govor — Glasba. — 8. sept.: 14.30 Tedenski pregled — Mojstri besede (N. V. Gogolj). 9. »ept.: 14.30 Zdravnik — Po svetu. — 18.30 Za našo vas. — 10. sept.: 14.30 Slovenske narodne pesmi. — 11. »ept.: 14.30 Skladbe slovenskih skladateljev. — 12. sept: 14.30 Komentarji — Zanimivosti. — 13. sept.: Iz slovenske književnosti — šport. 18.30 Naši dijaki (reportaža). — 14. sept.: 7.15 Verski govor — Jutranji koncert.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
4. sept: 13.15 pester spored — 14.40 Srbske narodne — 19.10, Klavirske, skladbe. — 5. »ept.: 12.00
FOTOHAUS ScUhtOUS
CELOVEC—KLAGENFURT Heiligen-Geist-Platz 1. Tel. 20-95. Foto-aparati in filmi v bogati izbiri
Za pričetek šolskega leta v največji izbiri in najnižjeh cenah:
Otroške nogavice------otroško perilo-------
puloverji in jopice---
telovadne obleke-----volna
samo kvalitetni izdelki priznanih avstrijskih tovarn
Celovec, Rahnhofstrasse 8 a
URADNE OBJAVE M
pesmi in plesi —.14.10 zabavni orkester —19.15 narodne pesmi — 20.15 orkestralna glasba. — 6. sept: 12.00 iz opernega sveta — 14.00 vaški kvintet — 15.40 slov. orkestralna glasba — 18.30 slovenske narodne pesmi — 21.15 Kar po domače.
RADIO TRST D
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30-14.45, 17.30-24.00 — Ob nedeljah: 8.00—24.00 — Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllilillllllllllllllllll
SALA
V	eni izmed sosednjih komunističnih dežel pripovedujejo tole šalo:
V	bolnico pride delavec in zahteva, da mu zdravnik pregleda ušesa in oči.
„Toda, tovariš, to je nemogoče naenkrat. Pregled za oči je v prvem, pregled za ušesa pa v drugem nadstropju."
,Jaz pa moram biti naenkrat pregledan. Moja bolezen oči je namreč v zvezi z boleznijo ušes.”
»Kako to?”
»Takole: Moje oči nikakor ne morejo videti onega, kar moja ušesa slišijo, ko razni naši voditelji govorijo:"
»Hlla malaga človaka* dobavlja najugodnajia radlo-aparal«, alaktro-matarlal
RADIO SCHMIDT
Celovec • Klagenfurt, Bahnhofstr. 22
V ks V V s*	s*1 s** s/
> KARNTNER	#
AUTOSALON
}	lastnik Alex Polgar	^
>	HERRENGASSE 10	£
Calovec-Klagenfurt, Tel. 44-24
>	LOHNER-motornikotan in avtomobili <
»	tovarniško novi ali priložnostni nakupi r
*	Prodaja - nakup - komisija	'
^ /S ^	/S /S /N
Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško
VAJENIŠKI IZPITI ZA ROKODELCE V JESENI 1952
Oni vajenci, katerih učna doba konča najkasneje dne 31. decembra 1952, se morejo prijaviti za jesenski vajeniški izpit.
Konec prijav: 15. september 1952.
Prijaviti se je na predpisanem obrazcu, ki ga jc mogoče dobiti v Celovcu pri deželnem združenju (Landesinnung). Bahnhofstrassc 40, v Velikovcu, v Beljaku in v Šmohorju pa pri okrajni poslovalnici trgovske zbornice.
Prijavni obrazec mora izpolniti vajenec lastnoročno. Priložiti je: krstni list, opis življenja, učno pogodbo, odhodno spričevalo nadaljevalne šole, vajeniški izkaz in izpitno pristojbino v višini 40 šil. Prijavo je oddati pri pristojni okrajni poslovalnici zbornice, v Celovcu (mesto in okolica) pa pri pristojnem deželnem združenju.
Vse prijave za izpit, ki niso pravilno izpolnjene ali katerim niso priložene vse zahtevane priloge, bodo brezizjemno zavrnjene.
i
TIER-ECKE!
zoološka trgovina in trgovina z živalmi
J. WERSCHETZ
Beljak-Villath, BahithofstraBe 19
Telefon 68-29
Eksotične toplo- in hladnovodne lepotne ribice — Eksotične toplovodne lepotne rastline — Akvariji, krmilna korita, žlica za odstranjevanje usedlin, filtri, toplomeri, pre-zračevalniki, čistilci šip, cevi, zračnice — živa in suha hrana — in mnogo drugega imam stalno Vam na razpolago. — Moj brezplačen cenik Vam je na razpolago in Vas vabim, da ga neobvezno zahtevate.
m
—-J-”
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je moj ljubi soprog, naš dobri oče, očim, tast in stari oče, gospod
FRANZ KOLLENZ
pekovski mojster
za vedno zapustil v torek, dne 2. septembra 1952, ob 6. uri zjutraj po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu starosti.
Našega dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku iz hiše žalosti na mestno pokopališče v četrtek, dne 4. septembra, ob 16. tiri.
Sveta maša zadušnica bo brana v petek, dne 5. sept., ob 7. uri zjutraj v mestni župni cerkvi. Pliberk, dne 2. septembra 1952.
V globoki žalosti:
Magdalena Kollcnz, soproga: Franz, Ham, Hermann, Emmerich, Friedrich, Elisabcth, Jo-sefinc, Antonia, Edeltrud, Erich, Hubert, Scbastian, Thomas, August, Susanna in Lisbcth, otroci: v imenu vseh ostalih sorodnikov.
V globoki žalosti sporočamo, da je gospod
dipl.-ing. Gustav Sdimidhammer
načelnik oddelka za živinorejo pri Koroški deželni kmetijski zbornici
umrl dne 30. avgusta po dolgotrajni in težki bolezni v najboljših moških letih.
Koroška deželna kmetijska zbornica jc izgubila z njim strokovnjaka z vsestranskim znanjem, kmetstvo v deželi pa živinorejca z veliko praktično izkušenostjo, vsi pa dobrosrčnega in iskrenega sočloveka, katerega bomo vedno ohranili v častnem spominu.
Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na Koroškem
ti'
'■
KINO
CELOVEC-KIAGENFURT
Predrti
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 5.-8. IX. ,,Der Himmel voller Geigen"
Od 9.—11. IX. „Zamba, der Gorilla”
»tadttheatci
Začetek ob 15.30, 17.45 in 20.30 uri Od 5.—11. IX. ..Endstation Sehn-/ »udrt"
BELJAK-VILLACH Bahnhoflicbtspiele Od 5.-11. IX. ..Des K8nigs
Admiral”.
Začetek predstav za ta film ob '/22., fl/i4., Vi7. in ob '/jO. uri Ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
HALI OGLASI
Predsezona. Preoblikovanje 19.— Hutsalon ..Eiles” Vblkermarkter Strasse 13.
mr
POCENI PRODAJA » i«« ,e je začela v trgovski hiši Georg Umutiaden ES,s”marKk?gen,nrt	« plaw* in obleke, krzneni plašči itd....
List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringci Ring 26. - Cena mesečno šil., t.i mozcmsivo 4 dolatje. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških bloscntcv. — Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: ..Carinthu", Celovec, Vblkermarkter Ring 25. Telefonska številka uicdništva In uprave 43-58. — Pošt. ček. urad št. 69.793.