žfflšMŠ 1« ■v ZIjm 1« fVfflfSTOfMjmfl 1976* LEM, ŠT * jkpj n h~~ /"j* lij 4A-:, 'Jlgk _ _ ■ ra||. «|H: ;^ ift-p ■ ^ oiga delovna organizacija V tem sestavku bom posvetil nekaj več besed pojmu ,,delovna organizacija". Menim namreč, da je dosedanja praksa vse preveč poudarjala TOZD, SOZD ipd. Po opredelitvi osnutka zakona (323. čl.) je delovna organizacija samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v TOZD v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Ta opredelitev poudarja skupni delovni interes, organiziranost v TOZD in povezanost v celovitem delovnem procesu. V istem členu je določeno, da se kot skupni interesi smatrajo tisti, ki izvirajo iz skupnega delovnega procesa v proizvodnji ali poslovanju nasploh in ki bodo vodili k čim ugodnejšim delovnim rezultatom. Delovna organizacija predstavlja torej obvezno združbo TOZD, organizirano z namenom trajnega pridobivanja izdelkov in storitev in s tem doseganje sredstev za zadovoljevanje potreb posameznikov in družbe. Delovna organizacija je osnovna gospodarska kategorija, saj TOZD s povezanim delom v njej sicer odločajo o vseh elementih delovne organizacije, vendar šele skupaj predstavljajo pravi gospodarski subjekt. Pri združevanju TOZD v delovno organizacijo ne gre več samo za kupoprodajne odnose, marveč za združevanje dela in sredstev. Za opravljanje gospodarske dejavnosti mora biti delovna organizacija ustrezno organizirana. Oglejmo si poenostavljeno shemo, prilagojeno osnutku zakona o združenem delu. (SHEMA) Delavci samoupravljavci v TOZD dajejo najpomembnejše odločitve, ki so navedene v 441. čl. ali določene z zakonom ali statutom, z osebnim izjavljanjem. Odločitve se nanašajo tako na poslovanje TOZD kot tudi delovne organizacije. Delavci v TOZD so dolžni oblikovati delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje temeljne organizacije. Sestavljajo ga delegati delavcev iz vseh delov TOZD. Delavski svet oblikuje dokumente, o katerih od- ločajo delavci z osebnim izjavljanjem, daje manj pomembne samoupravne odločitve ter smernice in navodila izvršilnim organom in poslovodnim organom ter kontrolira izvajanje odločitev. Določene izvršilne funkcije delavski svet lahko poveri izvršilnim organom. Delavski svet imenuje individualni poslovodni organ oziroma predsednika kolektivnega poslovodnega organa. Poslovodni organ vodi poslovanje temeljne organizacije, organizira in usklajuje delovni proces ter nasploh ukrepa v okviru začrtanih ciljev in politike samoupravnih organov (člen 487). Delavci v delovni organizaciji oblikujejo delavski svet kot organ, ki upravlja poslovanje delovne organizacije. Sestavljajo ga delegati delavcev: vsaka TOZD mora biti zastopana z vsaj enim delegatom. Delavski svet oblikuje predloge samoupravnih sporazumov, plana, poslovne politike in podobno za delovno organizacijo. V soglasju s TOZD lahko sprejema sklepe o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo. Delavski svet delovne organizacije imenuje individualni poslovodni organ ali predsednika kolektivnega poslovodnega organa. Le-ta koordinira delo poslovodnih organov TOZD v sestavi delovne organizacije in opravlja druge poslovodne posle, za katere so ga TOZD pooblastile s samoupravnim sporazumom o združitvi. Vse doslej povedano o samoupravnih in poslovodnih organih velja tudi za delovne skupnosti skupnih služb. Razlika je v tem, da ima delovna skupnost vodjo delovne skupnosti, ki ga imenuje delavski svet delovne organizacije s soglasjem delavskega sveta delovne skupnosti. Vsi doslej navedeni organi in povezanosti med njimi so razvidne iz organizacijske sheme. Oglejmo si nekatere značilnosti te organizacijske oblike. TOZD v sodelovanju z drugimi TOZD ustvarja dohodek. Samostojno ga razporeja in poskuša s svojim delom ob upoštevanju skupnih interesov doseči čimveč dohodka. Dohodek pa je rezultat dela v vseh fazah reprodukcije DO, od nabave preko proizvodnje, prodaje in financ. Te dejavnosti so tudi osnovne dejavnosti vsake delovne organizacije in morajo biti prisotne v TOZD. To pa ne pomeni, da morajo biti te dejavnosti tudi v organizacijskem sklopu TOZD, marveč so lahko organizirane tako kot pri nas na ravni delovne organizacije. Iz TOZD se lahko izločijo tudi nekatere dejavnosti, ki pravzaprav spadajo v strokovni del poslovodne dejavnosti, kot so na pr. planiranje, organiziranje in podobno. Ta strokovna dela skupaj z evidenco, računovodstvom, varnostjo (lastnine, pravno, požarno) in podobno se lahko opravljajo na ravni delovne organizacije v delovni skupnosti skupnih služb. ORGANIZACIJSKA SHEMA DELOVNE ORGANIZACIJE ilegaci, ---------------! Lgvr.org' izvrš, organ izvrš. organ _ poslovod. organ DO DS TOZD c DS TOZDI DS DSSS vodja DSSS TOZD 1 delavci - samoupravljavci TOZD 2 I TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS oddelki, delovna mesta 1111 1111 delavci - izvajalci TOZD 1 1 TOZD 2 | TOZD 3 | TOZD 4 j TOZD 5 | DSSS V praksi se običajno pojavljata dve nevarnosti. Prva je v tem, da želijo imeti TOZD opravljanje vseh funkcij organizirano v samih TOZD. S tem postajajo podjetja v malem, težijo k povečanju števila zaposlenih. To je posledica slabo razvitih dohodkovnih odnosov ali pa bojazni pred odtujenostjo opravljanja skupnih del. Obstoji seveda nevarnost, da se dejavnosti skupnega pomena, organizirane v delovni organizaciji, preveč odtujijo potrebam TOZD. Zato je v organizaciji delovne organizacije potrebno podrobno opredeliti odnose med TOZD in dejavnostmi skupnega pomena. Sodobna spoznanja v organizacijski teoriji to tudi omogočajo. Delovne naloge dajejo TOZD v svojstvu naročnika, delovna skupnost ali TOZD za opravljanje skupnih del pa nalogo izvedeta in odgovarjata za njeno izvedbo. Sodelavci v delovni skupnosti tako za vsebino naloge odgovarjajo naročniku, za strokovno izvedbo pa vodji delovne skupnosti. S takšnim organiziranjem dela se lahko izognemo tem nevarnostim. S takšnim odnosom pa se menja tudi narava vodenja. Ne vodja TOZD ne delovne skupnosti ne obvladajo naloge v celoti. Sodelavec, ki jo izvaja, postane vodja projekta; delo postaja teamsko, hierarhični odnosi izginjajo. Zato mora organiziranost delovne organizacije težiti k sodobnim oblikam soodločanja, vodenja, medsebojnega sodelovanja itd. Tako tudi ni nobenih hierarhičnih odnosov med TOZD in delovno organizacijo. Usklajevanje je zagotovljeno že s samim delegatskim sistemom odločanja, vsebino odločanja in planiranjem. Poleg tega pa zakon predvideva, da v primeru nesoglasij med poslovodnimi organi TOZD ali delovne organizacije, !e-ti obvestijo o nesoglasju delavske svete svoje in drugih organizacij združenega dela, s katerimi ni doseženo soglasje. V nujnih primerih o sporu med poslovodnimi organi lahko odloča skupno telo za posredovanje pri usklajevanju delovnega procesa, sestavljeno iz predsednika in dveh članov. velika družina krvodajalcev Tiho polzijo kaplje življenja, topli dragulji človeške krvi. Tiho polzijo ... . ? močjo neustavljivo plamen krepijo, ki komaj še tli. Kri! Žlahtna življenjska tekočina, ki določa pripadnost in vsebino — obstoj nekega naroda. In ko slišimo govoriti o krvi, se nam nehote vsiljuje simoblj najbolj humane organizacije na svetu — bela zastava z rdečim križem. Henry Duenant je bil človek, ki ga je trpljenje ranjenih in od vseh zapuščenih vojakov na bojnih poljih širom po Evropi globoko pretreslo. Na njegovo pobudo je bila v Ženevi oktobra 1863 ustanovljena organizacija Rdečega križa. Društva Rdečega križa so ustanavljali v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. Pri nas je bilo tako društvo ustanovljeno 1875 v Črni gori, 1876 v Srbiji, 1878 v Hrvatski, 1879 v Sloveniji in leta 1914 v Bosni in Hercegovini. Do konca prve svetovne vojne je bilo delovanje društev Rdečega križa usmerjeno predvsem v lajšanje trpljenja in pomoč ranjenim in bolnim. Od tega časa dalje pa je liga društev razširila svoje delovanje tudi na druga področja, ki so vsa izhajala iz iste osnove: pomoč človeku v stiski — nesreči. V drugi svetovni vojni je okupator razpustil vsa društva in pohodil vsa načela in dogovore. Kljub temu so društva uspela vsaj delno pomagati vojnim ujetnikom. Pri nas je bil Rdeči križ ponovno ustanovljen v bosanskem mestecu Drvarju. Po osvoboditvi je ena poglavitnih nalog Rdečega križa — krvodajalstvo. Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sodi med najpomembnejše družbene naloge Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije je pobudnik in organizator krvodajalskih akcij. Uspelo mu je, da seje število krvodajalcev iz leta v leto večalo in daje Slovenija po številu krvodajalcev med prvimi na svetu. Leta 1953, ko je krvodajalstvo prevzel Rdeči križ, je bila odpravljena denarna odškodnina za kri in Rdeči križ je začel zbirati prostovoljne krvodajalce. Z dobro organiziranimi akcijami in z delom marljivih aktivistov Rdečega križa ter mentor- jev v šolah in delovnih organizacijah so bili doseženi rezultati, ki so presegli vsa pričakovanja. Od prelomnice leta 1953 je število prostovoljnih krvodajalcev nenehno naraščalo sorazmerno s potrebami zdravstvenih ustanov po konzervirani krvi in njenih proizvodih. Nalogo, da bi zbrala toliko krvodajalcev in zagotovila vsakomur zadostne količine ustrezne krvi, rešuje organizacija Rdečega križa v Sloveniji nadvse uspešno. To je dokazala v 23 letih. Najbolj karakteristični podatek, ki nadvse zgovorno kaže, kako pravilno je ocenila organizacija Rdečega križa mesto prostovoljnega krvodajalstva v naši družbi, ko je odločila, da naj bo krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno in anonimno, je podatek, da je bilo leta 1952 11.694 krvodajalcev, naslednje leto, ko se za kri ni več plačevalo, je bilo že 20.210 krvodajalcev. Vsako leto so se vrste krvodajalcev množile, tako da je bilo 1974 že 94.422 krvodajalcev, 1975 pa 100.574 krvodajalcev v Sloveniji. V Novem mestu se je gibalo število krvodajalcev od 4.000 v letu 1957 do lanskih 8.200. Samo v lanskem letu so krvodajalci dali 1.055 litrov krvi. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so med krvodajalci tudi člani našega kolektiva. Nedvomno je res, da ste vi, ki ob letošnjem dnevu krvodajalstva prejemate priznanja, med nosilci te solidarnostne akcije. Prav bi bilo, da vaš zgled spodbudi še ostale sodelavce k tej stalni akciji, da s tem dokažemo, da imamo tudi labodovci posluh za pomoč sočloveku takrat, ko jo najbolj potrebuje. Letošnji dobitniki priznanj občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto: za 5-krat darovano kri: Kobe Milena, Židanik Bojan, Smrekar Jože, Dular Majda, Fink Marija^Rajk Anica, Radovan Slavka, Žagar Anica, Pirnar Milena, Sučevič Marija; 10-krat so dali kri: Hrovat Anton, Žibert Dušan, Jerčin Milka, Lunder Ana, Blatnik Zdenka, Blažič Slavka, Penca Sonja, Koželj Anica; 15-krat pa so se klicu odzvali: Hrovatič Franc, Vidrih Olga, Judež Danica in Kastelic Anica. Vsem iskrena hvala. obveznosti brez prednosti Slovenski tekstilci menijo, da so v planu do 1980 zapostavljeni Osnutek družbenega plana razvoja SRS 1976-1980 nalaga slovenski tekstilni industriji zelo velike obveznosti, a prav nobenih prednosti, so na sestanku 21. junija 1976 med drugim menili člani komisije za plan pri IO združenja TOZD tekstilne industrije. Zato tekstilci, ki se po dosedanjih rezultatih sodeč razvijajo v skladu z razvojem, kot ga določa osnutek plana, menijo, da so zapostavljeni, čeprav tako kot druge panoge rešujejo vprašanja, kako doseči višjo stopnjo obdelave izdelkov, izkoriščanja odpadnih snovi, opiranja na domače vire surovin, organiziranega nastopa na tujih tržiščih in podobno. Glede rasti proizvodnje slovenske tekstilne industrije, ki naj bi naraščala po stopnji 2,6 odstotka, tekstilci menijo, daje to lahko samo minimalna stopnja in spodnja meja, ki industrije ne zavezuje, da ne bi naraščala hitreje. Po raziskavah, ki jih je izdal mariborski tekstilni inštitut, je namreč predvidena stopnja rasti proizvodnje mnogo višja. Poleg tega so člani komisije menili, da so nekatere smernice plana, predvsem pri usklajevanju stabilizacijskih prizadevanj s povečanjem dinamike proizvodnje, preveč deklarativna. Na sestanku so obravnavali tudi proizvodnjo kemičnih vlaken v Sloveniji in omenili, da je proizvodnja poliamidnih vlaken in dimetil teraftata priložnost za temeljitejše povezovanje slovenske tekstilne in kemične industrije. Ker je to hkrati tudi priložnost za gradnjo domače surovinske osnove za izdelovanje tkanin iz kemičnih vlaken, so se člani komisije odločili, da v temeljih plana o razvoju tekstilne industrije SRS podprejo te načrte. naša folklora Folklorna skupina v TOZD Libna Krško, ki jo sestavlja šest plesnih parov v gorenjskih narodnih nošah, uspešno nastopa že tretje leto. Trudi se, da v enolično, z raznimi težavami obremenjeno življenje delavk — mater vnese malo vedrine in kulturnega razvedrila, da vsaj občasno pozabijo na skrbi v službi in doma. Folklorna skupina je nastopala na vseh prireditvah v TOZD. S svojo udeležbo na kulturnem večeru v Krškem je prispevala k izgradnji novega kulturnega doma, nastopila je tudi v Brežicah za dan mladosti ter pred nedavnim zastopala Krško v povorki in z venčkom gorenjskih plesov na republiški razstavi cvetja v Brežicah. JOŽICA ZORKO vroči julij pred 35 leti Smo na pragu počitnic - kolektivnega dopusta, ko se bo vsak po svojih zmožnostih predajal vsaj kak dan ugodju in brezdelju. Pa je vseeno prav, da sc spomnimo „vročega“ julija pred 35 leti, ko je KP kot avantgarda prevzela usodo naših narodov v svoje roke. Začelo se je 22. junija 1941 z napadom Nemčije brez vojne napovedi na SZ. S tem dnem so se zboljšale možnosti za protifašistični boj v okupirani Evropi. Glavnina nacističnih oboroženih sil je bila poslej vezana na vzhodno bojišče. Prav tega dne se je CK KPJ sestal in izdal letak z naslednjim pozivom: „Vi, ki ječite pod okupatorskim škornjem, vsi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki ne marate fašističnega suženjstva, vedite, da je napočil čas boja za vašo osvoboditev izpod fašističnih osvajalcev. Zato prispevajte svoj delež v boju za svojo svobodo pod vodstvom Komunistične partije Juoslavije." V Ljubljani pa so že tega dne ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, sprva pod imenom vrhovno poveljstvo kije bilo do maja 1942 v Ljubljani. Le teden dni kasneje, 27. junija, je CK KPJ ustanovil V NOVOMEŠKI OBČINI JE USTANOVLJEN KLUB SAMOUPRAVLJALCEV 23. 6. 1976 je bila ustanovna skupščina kluba samoupravlial-cev. Do tega dne se je v klub vključilo nad 18.000 zaposlenih v novomeški občini ali 87 % vseh zaposlenih. Pričakujemo, da se bo ostalih 13 % vključilo v najkrajšem času. Skupščina je sprejela program dela in program izobraževanja za leto 1976, Tako bomo na področju samoupravljalske izmenjave izkušenj zaposlenih zapolnili vrzel, ki je bila doslej na tem področju. Klub samoupravljal-cev bo pri svojem delu izhajal iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja. Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije z generalnih sekretarjem Josipom Brozom -Titom na čelu. Že 2. julija je 01 OF slovenskega naroda izdal proglas, ki poziva v boj z orožjem proti okupatorjem. 4. julija, ki ga danes praznujemo kot dan borca, pa je politbiro CZ KPJ sklenil na seji v Beogradu na Dedinju, naj prerastejo sabotažne akcije v vseljudski upor proti okupatorju, odporniške skupine pa v partizanske odrede. Nadalje je sklenil ustanoviti glavni štab partizanskih odredov pod vodstvom Tita, imenoval borce - partizane in določil peterokrako zvezdo za njihov znak. Po sklepu te seje so člani politbiroja odšli v posebnimi partijskimi in vojaškimi pooblastili v posamezne pokrajine. 8. julija je na železniški postaji v Ljubljani OF organizirala protinemške in protiitalijanske demonstracije zaradi preseljevanja Slovencev. Demonstracije so dosegle vrhunec, ko je na postajo pripeljal vlak, s katerim so peljali Slovence z Gorenjskega v Srbijo. Že 16. julija so na seji glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet sprejeli sklep, naj se iz začetnih priprav preide v oboroženo vstajo. Člani glavnega poveljstva in CK KPS so šli na teren, da bi prenesli nižjim organom gibanja smernice in jim pomagali pri pripravi oborožene vstaje. V dolini Besnice je padel, zadet od Molniške čete, prvi nemški vojak na slovenskih tleh. 22. julija praznujemo dan vstaje slovenskega naroda v spomin na začetek organiziranih napadov partizanskih enot v Sloveniji na okupatorja in njegove objekte. Že dva dni kasneje, 24. julija, je bila ustanovljena Rašiška četa, Borovniška četa pa je razdrla progo Ljubljana - Postojna med Brezovico in Vičem. Naslednji dan, 25. julija, je vojaški komite kamniškega okrožja ustanovil Kamniški bataljon. Naslednji dan je bila ustanovljena na Vetemem pri Tržiču Tržaška četa, pri Petrovčah pa Savinjska četa. Drugo zasedanje Vrhovnega plenuma OF je bilo v Ljubljani 28. julija. Na njem so razpravljali o oboroženem boju proti okupatorju, o narodnem davku, o narodnem posojilu in o ukrepih proti izdajalcem. Izvolili so tudi člane 10 OF. Že 30. julija so nemški okupatorji ustrelili v gozdu Dobrava pri Brfc i6ah prvih deset talcev na Spodnjem Štajerskem. Tak je bil ,.vroči" julij pred 35 leti, ki nam mora za vedno ostati v zavesti. Ravno ta mesec nam je dal polet, elan, smernice za našo NOB in našo prihodnost. Veliko hudih besed je bilo doslej izrečenih na zborih delovnih ljudi na račun kvalitete naše prehrane. Čestokrat moramo obrok dopolniti s konzervami, tako kot delavke, ki smo jih ujeli pri malici v T02D „Libna". predsedniki novih samoupravnih organov SDS - Petrovič Josipa Delavski svet TOZD Ločna Korasa loža TOZD Libna Stanič Dragica TOZD Delta Čuhalev Niko TOZD Temenica Bec Rudi TOZD Tip-Top Mihelič Hermina TOZD DSSS Rupnik Kazimir 1 Komisija za družbeni standard TOZD Ločna Muhič Jo/e TOZD Libna Kafal Angela Jurčič Jožica TOZD Delta TOZD Temenica Tratar Marija TOZD Tip-Top Ljublj. Crepnjak Marija TOZD Tip-Top Idrija Premozer Mihaela TOZD DSSS Novo mesto Popovič Janko TOZD DSSS Ljubljana Vrečar Alojz j Komisija za kadre TOZD Ločna Blatnik Angela TOZD Libna Kostrevc Martin TOZD Delta Robin Vida TOZD Temenica Pucelj Ivan TOZD Tip-Top Ljublj. Ceglar Ančka TOZD Tip-Top Idrija Lapajne Milena TOZD DSSS Novo mesto Martinovič Ante TOZD DSSS Ljubljana Marolt Janez j Komisija za ugotavljenje kršitev delovnih j doL.iosti in materialnih škod TOZD Ločna Kralj Marija TOZD Libna Junkar Marija TOZD Delta Tanasič Branko TOZD Temeniica Mišmaš Rozalija TOZD Tip-Top Ljublj. Cvetkovič Ilija TOZD Tip-Top Idrija Tušar Albina TOZD DSSS Novo mesto Kavšek Stane TOZD DSSS Ljubljana Artelj Ljudmila ; Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD Ločna Bartolj Rajna TOZD Libna Koljančič Vera TOZD Delta Belovič Ola TOZD Temenica Krevs Janez TOZD Tip-Top Ljublj. Stefanovič Miloš Tip-Top Idrija TOZD DSSS Novo mesto Šorli Justina TOZD DSSS Ljubljana Kovič Franc indok center je zaživel Maja je končno zaživel tudi novomeški informac|sko dokumentacijski center, kaj sploh INDOK center? Samoupravni in delegatski odnosi terjajo dobro obveščenost vsakega delavcajn občana. Če hočemo odločati moramo gospodarska kulturna, samoupravna in politična dogajanja v občini, v krajevni skupnosti in v temeljnih organizacijah združenega dela dobro pozf ati. Nikakor ni dovolj, če poznamo samo uružbene tokove znotraj našega ožjega družben«!a okolja. Videti moramo naš1' povezanost v delu in življenj1 • Spoznati moramo, da naš 1'ogled ne more segati le do tovarniškega praga, do meje kraj«V|'e skupnosti ali celo samo do vrat našega stanovanja. Takšno samoupravno obveščenost in razumevanje naše vloge v življenju novomeške občine najjasneje hoče ^spodbuja prepletenost samoupravnih in delegatskih povezav, ^ot občani in delavci, kot s sJniouprav-Ijalci in delegati z mnogimi interesi in željami, predvsem pa problemi, se moramo Vsak dan opredeljevati. Odloča no se na različnih mestih po d°kaj utrjenih, čeprav še ne shojenih poteh dogovarjanja in sporazumevanja. Kako bomo lahko, odločali, kako sodelovali pri izgrajevanju novih odnosov v naši topnosti, kako bomo lahko uveljavljali naše interese, če ne b°mo imeli v rokah jasnih, razumljivih in preglednih informacij Zato se moramo v današnjem Sozdu informacij znajti, ga urediti v njem posekati nepotrebna drevesa. INDOK center bo zbiral vsa pomembnejša gradiva delovnih organizacij in skupnosti, strokovnih ustanov, družbenopolitičnih organizacij, gradiva vseh tistih, ki pišejo za delegatovo samoupravno odločanje, seveda pa tudi za nas aktualne vesti iz tiska. INDOK center bo tako prejeta gradiva urejal, doko-mentiral, organiziral boljšo pripravo gradiv. Tako bo lahko vsak občan, delegat, samoupravljale dobil zgoščeno, pregledno in razumljivo informacijo in bo tako seznanjen s tistimi osnovnimi stvarmi, brez katerih ne more odločati. Prepričani smo, da bodo na tak način pripravljene informacije bralca stimulirale, spodbudile k dodatnim pojasnilom in poznavanju problematike. Kam? V INDOK center, tam vedo, tam bodo pomagali izvedeti. Seveda za enkrat moramo biti skromnejši. INDOK je šele zaživel, ubada se s kadrovskimi in prostorskimi težavami. Do izdajanja posebnih INDOK informacij bo poteklo še precej časa. Kljub temu INDOK center diha. Zbira, obdeluje, hrani. Za enkrat mora še Mohamed h gori, se pravi, po informacije pridite k nam. Peš ali po telefonu. Postregli vam bomo s tem, kar že imamo. Ce še nimamo, bomo dobili. Sugestije, spodbude, želje, navodila, informacije -INDOK center za te stvari ni gluh. Večji bo pritisk na INDOK center, prej bo prišlo do uresničitve zamisli o tiskanih INDOK informacijah. Naša skupna skrb mora biti naravnana k utrditvi INDOK centra, k odmevnosti njegove vloge in k temu, da bomo tudi po tej poti hitreje in bolj kakovostno postajali resnični samoupravljala. Tisti, ki se zavedamo, kako je vse, kar delamo in snujemo, odvisno od nas samih. Zato pa moramo več vedeti, več znati. načelo pristojnosti V naši samoupravni ureditvi ima načelo pristojnosti še večji pomen kot ga ima v neki kapitalistični državi oziroma v državi administrativnega socializma. V teh državah vodijo postopke pri uveljavljanju pravic občana oziroma pri odločanju o njegovem postopku v glavnem državni organi, ki imajo za to kvalificirane osebe, in redko se zgodi, da je odločitev razveljavljena zaradi kršitev pravil postopka. Samoupravno odločanje v TOZD in v delovni organizaciji pa nalaga našim delavcem, ki so člani organov upravljanja, da se morajo seznaniti z osnovnimi načeli kazenskega oziroma pravdnega postopka, ker bo le na ta način odločanje o pravicah delavcev zakonito, pravično in bo zahtevalo najmanj stroškov. Načelo pristojnosti je procesna predpostavka, ki pomeni, da o zadevi lahko odloča le pristojni organ. Kateri organ je pristojen za posamezne primere, določa v osnovi statut, s področja medsebojnih razmerij pa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Kršitev tega načela pomeni, da je o zadevi odločal drug organ, ne pa tisti, ki je pooblaščen. Posledica tega je neveljavnost sklepa (odločbe), kar nam lahko povzroči dodatne stroške postopka in druge nevšečnosti (nezakonitost dela organov in podobno), za kar je predpisana tudi sankcija. Pri nas dostikrat grešimo v tem, da delavec ponavadi ne vlaga zahtevka za varstvo svojih pravic posebej, jih ne vlaga pravočasno, ker menimo, da se v delovnih organizacijah ne moremo strogo držati procesnih predpostavk, kar ni res. Z druge strani pa se dogovaijamo s posamezniki — ogovornimi osebami, čeprav moramo vedeti, da odgovorni lahko da le pojasnilo, o zahtevku pa odloča le kolektivni organ. Ce pa delavec želi, da se o njegovem ugovoru odloči, mora narediti pismen zahtevek za varstvo svojih pravic. Šele nato služba in organ odgovarjajo za zakonitost postopka, ne pa za pogovor, ki ga ima delavec s svojim vodjem in podobno. Druga napaka, ki jo večkrat naredimo, je v tem, da pravimo: „Če zadeve ni rešil direktor oziroma šef, potem grem na delavski svet!“ Na žalost splošna kadrovska služba tudi spregleda pravila postopka in posredovanja vloge delavskemu svetu. Neglede na to, na koga je delavec naslovil vlogo, mora služba le-to posredovati pristojnemu organu. V primeru, da služba to spregleda, je delavski svet dolžan ugotoviti, če je za zadevo pristojen, in če ni, jo odstopi pristojnemu organu. Naj ponovno poudarim, da ima vsaka kršitev načela pristojnosti za posledico neveljavnost akta. Ni pravilno naše mnenje, češ če o zadevi odloči delavski svet kot najvišji organ, ni bojazni. Na ta način bi občani vse svoje prošnje pošiljali republiški ali zvezni skupščini in podobno. Naslednje vprašanje je, če delavski svet delovne organizacije odloča o ugovorih. Ne! Vsak postopek se konča v TOZD. DIMIT AR PERIC, dipl. iur. mali ek= onomski leksikon PROIZVODNI PROCES Ah je vsako delo (in s tem dejavnost) enako pomembno za diužbo? Ne, vsake delo ni enako pomembno za družbo. To je odvisno od zgodovinske stopnje družbenega razvoja, še posebej pa od nacionalnih posebnosti v razvoju. Prav gotovo se boste strinjali, da za naš družbeni razvoj ni enakega pomena delo delavcev, ki se ukvarjajo z organiziranjem iger na srečo, ki delajo v kozmetiki ipd., ter delo kmetov, rudarjev, železničarjev itd. Pa tudi znotraj posamezne gospodarske organizacije je včasih možno, čeprav težje napraviti neko lestvico pomembnosti dela, to je če so resnično vsi delavci nujno potrebni. Ta razvrstitev dela po pomembnosti pa ni istovetna s kategorizacijo dela na produktivno in neproduktivno ali, še širše, na delo v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Tako je neko delo v negospodarski dejavnosti pomembnejše (npr. zdravnikovo delo) kot pa neko delo v gospodarstvu (npr. delo pri izdelovanju alkoholnih pijač, kozmetičnih pripomočkov itd.) Ce že delo v negospodarski dejavnosti imenujemo „ncpro-duktivno" (negospodarsko), ga ne imenujemo zaradi tega, ker je manj pomembno in ker ničesar ne ustvarja, torej „živi le na račun" produktivnega dela, kot včasih slišimo primitivno zatrjevati. Delo v negospodarski dejavnosti imenujemo pogojno, z družbenega vidika neproduktivno zato, ker ne ustvarja produktov, točneje materialnega družbenega produkta. Sicer pa ustvarja (producira) prav tako neke dobrine. Končno tudi delo v samo gospodarski dejavnosti nima kot rezultate enakih storitev - dobrin. Ali je delo edini proizvodni element? Ne, delovnega procesa ne bo, če ne bomo imeli tudi predmetov dela, kot je npr. za peka moka, za mizarja les, za šiviljo blago itd. Človek bi le malo proizvedel s svojimi rokami. Podaljšek njegove roke pa tudi že nadomestilo njegove umske sile (avtomatski stroji) so vse bolj delovne priprave, katerih srce so stroji. Razen teh mora imeti delavec tudi ustrezne splošne pogoje za delo, kot so: zemljišče, tovarniška zgradba, razsvetljava, zaščitna obleka in podobno. Vse delovne priprave z drugimi delovnimi pripomočki vred imenujemo delovna sredstva: delovna sredstva skupaj s predmeti dela imenujemo proizvajalna sredstva. Proizvajalna sredstva skupaj z delovno silo pa imenujemo proizvodne elemente ali faktorje (tudi proizvajalne sile). Viktorja Humra in Antona Hrovata je >,umera ujela pri nju.iam vsakodnevnem delu v skladišču surovin v Novem mescu. Veliko blaga, podloge in ostalega reprodukcijskega materiala je treba preložiti, prešteti in pripraviti, da proizvodnja poteka nemoteno. naše srajce v beogradu V prostorih centra za potrošnike Zavoda za ekonomiko gospodinjstva SR Srbije v Beogradu je bilo dne 5. junija 1976 ocenjevanje kvalitete moških srajc z dolgimi in kratkimi rokavi. Ocenjevanje ima namen zaščititi interese potrošnikov tako, da se potrošniki seznanijo s kvaliteto izdelave, surovinskem sestavu in drugih posebnostih moških srajc, ki jih prodajajo razni proizvajalci na območju Beograda. Ocenjevanje je organiziral center za potrošnike pri Zavodu za ekonomiko gospodinjstva SR Srbije, Gospodarska zbornica in tržni inšpektorat v sodelovanju s trgovskimi podjetji „Ateks“, Preduzeče robnih kuča „Beograd“, Zvezdara, Beteks, Srbijateks in Bazar iz Beograda, ki so tudi naši največji odjemalci na področju Beograda. Pri teh podjetjih je komisija za ocenjevanje vzela tudi testne srajce. Laboratorijske analize je opravil inštitut Centrotekstila iz Beograda. Strokovna komisija je pri ocenjevanju dodeljevala točke v skladu s pravilnikom, posebej za posamezne kvalitete, kot so: — točnost mer za posamezne oznake velikosti v odnosu na razmernik mer za moške srajce po JUS; — kvaliteto surovin in izdelavo; — konstrukcijske vrednosti materiala za izdelavo moških srajc glede surovinskega sestava ter krčenja po pranju po dolžini in širini; — način vzdrževanja, obstojnost barv glede na potenje, svetlobo, drgnjenje in likanje; — komercialno vrednost glede na estetski izgled, funkcionalnost, oceno modela glede na zahteve mode in modnega oblačenja, izbor deze-nov, obstojnosti oblike, mečkanje posebno lomljenja in drugih sprememb, nastalih na ovratniku, zapestnikih itd. In kakšni so rezultati? V skupini moških srajc z dolgimi rokavi - modni kroj so ocenjevali 16 modelov. Prvo mesto — diplomo ter plaketo „Zlati zmagovalec Beograda 1976“ so dobili 3 proizvodi: moška srajca „DUMAS“ (TO-PER Celje); moška srajca ,,VIN-KO“ (DTR Zagreb); moška srajca „ALAPr (PIK Maribor). Diplomo za kvaliteto je dobila moška srajca „RONDO“ (MURA Murska Sobota). Drugo nagrado je dobilo 6 proizvodov, tretjo 1 proizvod. Izločili so 5 proizvodov, med njimi tudi našo moško srajco ,,GOJA“ zaradi velikega števila tkalskih napak v blagu. V skupini moških srajc s kratkimi rokavi — klasični kroj so ocenjevali 12 modelov. Diplomo in plaketo ,,Zlati zmagovalec Beograda 1976“ je dobilo 6 modelov: moška srajca FENOMEN (LABOD Novo mesto); moška srajca ALATIR (PIK Maribor); moška srajca AKRON (PIK Maribor); moška srajca RIVA (EDINSTVO Tetovo); moška srajca 030481 (TO-PER Celje); moška srajca KRK (TOPER Celje); moška srajca DOMINO (DTR Zagreb). Diplomo za kvaliteto je dobila moška srajca art. E-6/K (JAVOR Ivanjica). Izločili so 2 proizvoda, med njima je tudi moška srajca „LOVRAN“ (LABOD Novo mesto) zaradi tkalskih napak na ovratniku in neobstojnosti barve na potenje. V skupini moških srajc s kratkimi rokavi — modni kroj so ocenjevali 21 proizvodov. Diplomo in plaketo ,,Zlati zmagovalec Beograda 1976“ je osvojilo 8 proizvodov: moška srajca VRBAS (KAMENSKO Zagreb); moška srajca BOMBAJ (MURA Murska Sobota); mo- ška srajca FENOMEN (LABOD Novo mesto); moška srajca DELHI (TOPER Celje); moška srajca BEST (LABOD Novo mesto); moška srajca BIHAČ (MURA Murska Sobota); moška srajca MARATON (LABOD Novo mesto); moška srajca TI-MOK (LABOD Novo mesto). Izločili so bili 3 proizvode. Pri primerjavi rezultatov ocenjevanja 1974/76 je komisija ocenila, da je kvaliteta srajc pri posameznih proizvajalcih odlična: 1. PIK MARIBOR 4 „Zlati zmagovalci 1976“ 2. MURA Murska Sobota 3 „Zlati zmagovalci 1976“ in 2 diplomi za kvaliteto 1976 3. LABOD Novo mesto 5 ,.Zlatih zmagovalcev 1976“ 4. TOPER Celje 5 „Zlatih zmagovalcev 1976“ 5. DTR Zagreb 2 ,,Zlata zmagovalca 1976“. Padec kvalitete je ugotovljen pri Branki Dimič Kuješevac — 1 „Zlati zmagovalec 1976“ in pri Kamenskem Zagreb - 1 „Zlati zmagovalec 1976“. Kot novi proizvajalec pri tem ocenjevanju je sodelovalo tudi EDINSTVO iz Tetova s štirimi vzorci in prejelo eno diplomo „Zlati zmagovalec 1976“. Naše srajce so bile pretežno izločene ali pa so dobile manj točk zaradi neizrezanih delov tkanine s tkalskimi napakami. Pri enem artiklu smo si dovolili take napake celo na ovratniku! Potrudimo se in odpravimo te napake, da bi bili pri naslednjem ocenjevanju bolj zadovoljni mi, še bolj pa potrošniki. REZULTATI VPISA POSOJILA ZA CESTE V DELOVNI ORGANIZACIJI DO 24. 6. 1976 TOZD Vpisana vsota 10 20 ODSTOTEK 30 40 50 60 70 80 Obveza din 100 110 rak na jajčnikih in jajcevodih Uspehe zdravljenja bomo izboljšali, če bo vsaka ženska po 30 letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave Jajčnik je organ z zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestavljajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike in raznotere sposobnosti. Zato se iz jajčnikovih celic lahko razvije zelo veliko različnih tvorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bul je zločesta - rak! Rak jajčnikov zavzema več kot 15 odstotkov vseh rakavih sprememb ženskih spolovil. Register raka za Slovenijo zapiše vsako leto več na novo ugotovljenih primerov raka na jajčnikih. Leta 1950 jih je registriral 41, leta 1955 61, leta 1965 83, leta 1966 106, leta 1972 pa že 118 primerov. Rak na jajčnikih se lahko prične razvijati v vsaki starosti, vendar je največje število bolnic, ki se pridejo prvič zdravit, starih od 45 do 65 let. Bolezen se začne in napreduje zelo dolgo brez znamenj in skoro ne povzroča težav. Zaradi lege jajčnikov v osrednjem delu trebušne votline in zaradi jajčnikove enake trdote kot jo imajo drugi organi v mali medenici, začetne spremembe na jajčnikih z običajnimi zdravniškimi pregledi le s težavo ugotovimo. Zato prihajajo bolnice z rakom na jajčnikih pozno k zdravniku in zato splošni zdravniški pregled le redko odkrije bolezen v začetku ali v zgodnji razvojni stopnji. Tako prihajajo bolnice na zdravljenje povečini v poznem, napredovalnem stadiju bolezni. Uspešnost zdrav- ljenja je tudi pri sedanji medicinski znanosti odvisna predvsem in skoraj edino od stopnje razširjenosti bolezni ob pričetku zdravljenja. Zato bomo uspehe zdravljenja izboljšali le, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave, četudi bi se počutila zdravo! OPOZORILNA ZNAMENJA Le poredkoma se pojavijo pri začetnem napredovanju raka na jajčnikih nevšečnosti — nekakšna opozorilna znamenja. To so sprva neznačilna in ne-povzročajo tolikšnih motenj, da bi jih bolnice ne mogle prenašati ali da bi zaradi njih iskale zdravniško pomoč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čim-prej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti so: napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in je od menstrualnega ciklusa neodvisna; tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki sc stalne in se povečujejo; nered-nosti v zvezi z menstruacijo, ki postajajo vedno bolj izrazite; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu. Težave pri izpraznjevanju črevesja in pri občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti, če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenje za nastajanje bule. Ko se pojavijo izrazita in dobra zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogostno tiščanje na vodo, težave pri izpraznjevanju mehurja, prebavne težave, predvsem zaprtja, hujšanje in stalno draženje na kašelj, je bolezen navadno že zelo napredovala in se razsejala po organih trebušne votline in celo zunaj nje. Bula lahko zaradi velikosti potiska trebušne organe iz prirojene lege in moti njihovo delovanje. Tekočina, ki se pri tej razvojni stopnji bolezni pogosto nabira v trebušni in celo v prsni votlini, opisane težave še poveča. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredovalnem stanju bolezni nemogoče. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredovalnem stanju bolezni nemogoče. Operativno ne moremo odstraniti vsega rakavega tkiva, druga zdravljenja pa imajo pri tej vrsti raka le začasen ali samo blažilen uspeh. Zato ponovno poudarjamo, daje tudi pri tej obliki raka, kot je pri raku nasploh, ushep zdravljenja odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja. POSTOPKI ZA ZGODNJE ODKRIVANJE BOLEZNI Poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različnih položajih in pregled v narkozi. Bris in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternice nam le redko pokaže pozitivni rezultat, to je rakave celice. Bolj zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline s posebnim optičnim instrumentom — laparoskopom in rentgenske preiskave s kontrastnimi sredstvi. Če nam vse te preiskave ne pojasnijo diagnoze, se odločimo, ne da bi odlašali, za poizkusno operacijo- ZDRAVLJENJE Vrste zdravljenja so: operacija, ionizirajoče obsevanje, citostatiki in kombinacije le-teh. Vrsto zdravljenja izberemo predvsem po stopnji razširjenosti bolezni, po starosti ter po splošnem zdravstvenem stanju bolnice in po histoloških značilnostih rakavih celic. V začetnih stadijih vedno operiramo, pri napredovalni bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Bolnico nato zdravimo še s citostatiki, in če je razsežnost bolezni po takem zdravljenju zmanjšala ter postala dostopna za operacijo, še operiramo. Najboljše uspehe imamo pri bolni- cah, kjer smo začeli z zdravljenjem v začetku ali zgodnji razvojni dobi bolezni. Pri teh dosegamo pet-letno preživelost v več kot 80 odstotkih. Če začnemo zdraviti, ko se je bolezen že razširila po trebušnih organih, je odstotek 5-letnih preživetij znatno manjši, to je okoli 15 odstotkov. Pri bolnicah, ki smo jih začeli zdraviti, ko se je bolezen razširila že zunaj trebušne votline npr. v prsno votlino, 5 let preživi le malokatera. Uspehi zdravljenja začetnega stanja bolezni so se izboljšali, ko smo po operaciji začeli vbrizgavati v trebušno votlino radioaktivno zlato Au. Uspehi napredovale bolezni pa so se nekoliko izboljšali po tem, ko smo pri ponovnih operacijah začeli odstranjevati čimveč rakavega tkiva in nato zdravljenje vztrajno nadaljevali s citostatiki. Rak na jajcevodih je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu pojavi znamenje, kije za raka na jajcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To je precej tekoč iztok, rumenkasto-jantarske barve. Pojavi se v nožnici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoznavanje raka na jajcevodih dobimo v brisu in nožnici sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo predvsem operativno. Obsevanje z ionizirajočimi žarki in zdravljenje s kemoterapevtiki je znatno manj uspešno. Če hočemo izboljšati uspehe zdravljenja raka na jajčnikih in jajcevodih, moramo pričeti zdraviti bolezen v začetku. To pa je odvisno od zdravstvene prosvetljenosti naših žensk bolj kot od drugih zdravstvenih dejavnikov. Zato so tako važne redne polletne ali vsaj letne gi nekološke preiskave, prof. dr. RADO POLJANŠEK, ginekolog-onkolog Eden od učinkovitih načinov reklamiranja naših proizvodov so tudi reklamni panoji na raznih športnih prireditvah, kot je bil tale na svetovnem prvenstvu SPENT v Ljubljani. Novi skupni delavski svet Iz proizvodnje prihajajo zadnje količine letnih artiklov programa perilo šport, zato je proizvodnja tudi precej „napeta“, kajti zadnji rok, da se ti artikli pojavijo na tržišču, je 30. junij. Predstavniki trgovske mreže namreč trdijo, da če ni artiklov 30. junija v trgovini in če niso prodani v prvi dekadi julija, lahko pričakujemo znižanje njihove vrednosti, oziroma razprodajo. Bluze in srajce iz indijskega blaga so prišle na tržišče. Izdelali smo jih kar v precejšnji količini, ker je to trenutno na tržišču zelo iskan artikel, kar dokazuje tudi kompletna razprodana količina. Slaba stran za nas kot proizvajalca je v tem, daje veliko napak v blagu in je zato pričakovati več drugorazrednih izdelkov. Te bluze in moške srajce bodo primerne predvsem za dopustniško lenaijenje. Prodajna služba programa perilo šport se že pripravlja za novo kolekcijo pomlad/poletje 1977. Takoj po kolektivnem dopustu morajo te zamisli vzor- čno realizirati, tako da bo kolekcija nared za modno revijo, ki bo septembra pred Zagrebškim velesejmom. Leta 1976 bodo modne revije v začetku septembra: dve ločeni reviji za Slovenijo in Hrvaško z BiH na Otočcu in v Beogradu za vzhodni del države. Podpisali smo samoupravni sporazum o medsebojnem avali-ranju menic s tovarno Beti, No-voteks ter Lisco, z vsako posebej do višine 10.000.000 dinarjev. Za to smo se odločili zaradi postopka poravnave medsebojnih obveznosti po novih zakonskih predpisih. Odobrili smo 31,600.000.- din kreditov našim kupcem, in sicer za: - blagovni kredit perilo -šport - 16.500.000.- din - blagovni kredit vrhnja oblačila — 15.100.000. -/ din - investicijsko posojilo — 2.730.000.- din Velja poudariti, da pričakujemo, da bo le tretjina te vsote izkoriščena. Na podlagi odločitev TOZD je skupni delavski svet verificiral sklepe, da se naložbe počitniških kapacitet v Savudriji in na Malem Lošinju razdele po sledečem ključu: TOZD „Ločna“ Novo mesto 20 %; TOZD „Libna“ Krško 20%; TOZD „ Delta" Ptuj 20%; TOZD „Tip-Top“ Ljubljana 20 %; TOZD „Temenica“ Trebnje 10%; delovna skupnost skupnih služb 10 %. Ta ključ velja za pravico koriščenja kapacitet, dolžnost investicijskih vlaganj ter pokrivanja stroškov kapacitet. V počitniški skupnosti delovne organizacije Labod ima vsaka TOZD in temeljna organizacija združenega dela po enega člana. Sklenjeno je, da leta 1976 ne bo nagradnega potovanja, ker TOZD niso javno obravnavali najboljših delavcev in tako ni osnov za nagradno potovanje. Ker je v letošnjem letu organizacija programsko razširjena, je potrebno na novo pregledati način ocenjevanja kandidatov za nagradno potovanje, da bomo lahko v letu 1977 to akciji) obnovili. Delavci v TOZD „Temenica“ Trebnje so se na zboru delovnih ljudi dne 14. 6. odločili, da bodo delali na prosto soboto za pomoč prizadetim v Posočju. Na istem zboru so dali tudi pobudo, da delajo na prosto soboto kot stabilizacijski prispevek za svojo TOZD. Ob boleči izgubi mojega očeta FRANCA JENKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na očetovi zadnji poti. Sindikalni podružnici hvala za venec. CIRIL JENKO labod LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska - KNJIGO-TISK, Novo mesto