/
Amerikanski Slovenec
	/ List za siovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote, t	
32. številka	•JToliet. Illinois, 15. julija 1910.	Imetnik XIX.
13 VELESLEPARJEV POD HUDO OBTOŽBO.
Kako sta bila spojena zavarovalna reda “Fraternal Tribunes” in “Home Circle”.
PREISKAVA SE NADALJUJE.
Več obtožencev pred aretacijo odpotovalo neznanokam.
Rock Island, 111., 13. jul. — Tukajšnja velika porota, ki se je bavila 6 tednov s preiskavo zadev životnih vzajemnih zavarovalnic, je podala obtožbe proti 13 osebam, katerih imena se pa še prikrivajo, dokler niso rešene poroštvene zadeve.
Rock Island, 111., 14. jul. — Sedaj je že znano, da se nahajajo med obtoženimi osebami v zvezi z namišljenimi zavarovalniškimi sleparstvi K. M. Whitham iz Aleda, dr. A. L. Craig iz Chicage in H. A. Weld iz Rock Islanda. Obtoženi so tihotapstva in zarote v osleparjenje takozvane bratovščine “Fraternal Tribunes” ter zarote v svrho oslepariti občinstvo. Položili‘so poroštva vsak po $12,000, tako da so utekli usodi, da bi bili dejani v zapor.
Whitham je bil “supreme tribunal” reda “Fraternal Tribunes”, dr. Craig je bil vrhovni zdravnik in Weld odvetnik redovni. Obtoženi so med drugim, da so se leta 1908. z drugimi osebami zarotili, spojiti “Fraternal Tribunes” z redom “American Home Circle”, da so se odpovedali svojim uradom v svrho, da potisnejo red v roke drugi družbi. Whitham in Craig sta baje dobila za to uslugo skupaj $25,000 a Weld $6500. Novi uradniki spojenih redov s,o si baje razdelili o-stanek premoženja bratovščine “Fraternal Tribunes”, $57,000.
Govori se, da' pridejo še druge vzajemne zavarovalne družbe vkratkem v preiskavo po veliki poroti, ker so se baje odkrila sleparstva v znesku na stotisoče dloarjev.
Pravkar so bila objavljena imena še ostalih oseb, obtoženih zarote, tatvine in krive prisege. Proti tistim obtožencem, ki še niso položili poroštva, so se takoj izdala zaporna povelja. Več obtožencev je pa “na potovanju” in težko jih bo najti, ker so brez dvoma odpotovali v pričakovanju, da bodo obtoženi.
Bankirji prijeti.
Louisville, Ky., 11. j,ul. — Veliko pozornost je tu vzbudilo prijetje Avgusta Ropke, knjigovodje in pomožnega tajnika Fidelity Trust kompanije, pod obtožbo poneverbe. Ker ni mogel dati poroštva $25,000, je bil Ropke dejan v zapor. Lani je na borzi zaigral $200,000. Pri omenjeni družbi je služil 18 let.
Swainsboro, Ga., 11. jul. — V blagajni tukajšnje Citizens banke je bil odkrit primanjkljaj $23,000. Blagajnik Hugh D. Strickland in bivši knjigovodja bančni L. W. Ponder sta v zaporu.
Louisville, Ky., 12. jul. — Predsednik “Fidelity Trust”-kompanije, katere dolgoletni pomožni tajnik August Ropke je bil prijet zaradi poneverbe, je naznanil, da so poneverjene svote zelo visoke, da pa vlagatelji ničesar ne izgube, ker so delničarji sklenili, če treba, vplačati nadaljnji milijon glavnice. Poneverbe se tičejo izključno gotovine družbine; vrednostni papirji in druge obveznice so vse ohranjene.
Pravijo, da je Ropke poneveril nič manj nego $500,000.
Abner Smith pomiloščen.
Springfield, 111., 12. jul. — Državno pomiloščevalno oblastvo je sklenilo, preklicati svojo odloko, ukrenjeno pred nekaj tedni v slvjčaju Abner Smitha, ter dovoliti njegovo prošnjo za pomiloščenje, tako da bo vkratkem pomiloščen, če se bo guverner oziral na priporočilo.
Smith, bivši chicaški sodnik, je bil pred letom dni prepeljan v Joliet, da ' prestane v kaznilnici zapor za nedoločen čas, ko je bil spoznan krivim, da je sopovzročil polom denarnega zavoda “Bank of America”.
Samoumor Hrvatice?
Kansas City, Kas., 12. jul. — Svoje 18 mesecev staro dete v naročju držeč, se je vrgla gospa Rosie Mickesic iz Kansas City, Kas., pred kolesa železniškega vlaka. Bila je na mestu mrtva, dete je umrlo čez eno uro. Uboštvo je baje gnalo žensko k obupnemu dejanju.
Johnson v New Yorku.
New York, 11. jul. — Najmanj 10,-000 ljudi, večinoma črncev, še je zbralo pred Grand Central kolodvorom, da pozdravijo od zapada sethkaj dospelega rokoborca prvaka, črnca Jack Johnsona.
Protisalunski detektiv linčan.
Newark,» O,, 9. jul. — Razkačena množica več tisoč oseb je snoči razbila vrata v ječo in linčala Charles Etheringtona, protisalunskega detektiva. Linčanju je sledil dan neprestanih izgredov.
Etherington je bji obešen na telefonski. drog sredi javnega trga. Ko so ga vlekli iz ječe, so streljali vanj, ga brcali in bunkah.
Popoludne je bil Etherington usodno obstrelil Wm. Howarda, bivšega policijskega načelnika in lastnika Last Chance restavranta, ko so protisalunski detektivi preiskovali nekaj takozvanih “soft drink”-salunov. Takrat je komaj utekel linčanju.
Iz strahu, da bi se izgredniki maščevali tudi nad šesterimi protisalunskimi detektivi, ki so še ostali v mestni ječi, je šerif telefoniral po vojaško pomoč.
Vročina.
Washington, D. C., 10. jul. — Zavez-no glavno mesto strašno trpi vsled vročine. Toplomer je kazal na Pennsylvania Avenue 102 stopinji.
Middletown, N. Y., 10. jul. — Danes popoludne je kazal toplomer 102 stopinji v senci.
Philadelphia, 10. jul. — Tu je danes umrlo 10 oseb za solnčarico.
New York, 11. jul. — Vročino, ki muči Newyorcane že teden dni, je danes popoludne za nekaj ur olajšala sapa od morja, a potem je bilo še hujše trpljenje vsled soparice. Tekom dne se je pripetilo nič manj nego dvanajst smrtnih slučajev vsled neznosne vročine. Toplomer je kazal 89 stopinj proti 92 včeraj. Harry Lazinsky, mlad strojnik, se je ustrelil, ker ni mogel več prenašati vročine.
Tri mesta, ki naglo rasto.
Washington, D. C., 13. jul. — Po naznanilu urada za ljudsko štatje se je v zadnjih desetih letih prebivalstvo mesta Peoria pomnožilo za 10,850 duš, tako da šteje sedaj to mesto 68,950 prebivalcev.
Prebivalstvo East St. Louisa, 111., se je skoro podvojilo, kajti dočim je leta 1900. štelo 29,655 glav, znaša zdaj 58,547.
Belleville je v zadnjih desetih letih narasel od 17,484 prebivalcev na 21,122.
Napadli vlak.
Louis, Mo., 10. jul. — Pogumni strojevodja brzovlaka št. 3 Missouri, Kansas & Southwestern železnice je preprečil, da niso trije mladi razbojniki oropali vlaka pri Lavimoru, St. Louis County, 15 milj od tu, davi zarana. Strojevodju se je posrečilo z lokomotivo uteči in hiteti po pomoč, medtem ko so razbojniki imeli opraviti v prtljažnem vozu. In ko so ti to opazili, so se zbali in so pobegnili.
Velikanska drevesa rešena.
Visalia, Cal., 10. jul. — Gozdni požari, ki so razsajali blizu General Grant National parka in pretili gozdu velikanskih dreves, so omejeni. Protiog-nji so bili zakurjeni, da se rešijo o-gromna drevesa. Sedaj je samo še nevarnost, da ne bo mogoče omejiti teh protiognjev. Več tisoč akrov dobrega lesa je opustošenih.
Rusko-japonska pogodba.
Washington, 12.' jul. — Državni department objavlja besedilo med Rusijo in Japonijo sklenjene pogodbe glede železniškega vprašanja v Mandžuriji. Gre v tem slučaju za eno najkrajših pogodb modernih časov, kajti rusko-japonska pogodba obsega samo 237 besed, razdeljenih v tri točke. S to pogodbo je sklenjena nekaka zveza med Rusijo in Japonijo v medsebojno ohi;ano in obrano na Daljnem Vzhodu.
Dunaj, 11. jul. — V avstrijskih vojaških krogih vzbuja nova rusko-japonska pogodba veliko pozornost. Rusija utegne sedaj svojo vojno silo na Daljnem Vzhodu zmanjšati ter pomnožiti svoje straže ob avstrijski in nemški meji.
Spet škandal v Parizu.
Pariz, 11. jul. — Vodja socialistov v poslanski zbornici Jaures' in drugi so-ciališki poslanci so pozvali prvega ministra Brianda, naj izjavi, v kaki zvezi je bivši prvi minister Clemenceau s prijetjem bankirja Henri Rochette-a, čegar finančni podjetji, Franko-špan-ska banka in “Credit Minier”, sta bili zaprti dne 1. marca 1908. Briandov odgovor se pričakuje z največjo napetostjo.
Izdajalka obsojena.
Lipsko, Nemčija, 9. jul. — Ana Zar-lempa, ki je bila obtožena, da je tajnosti nemške vojske in mornarice izdala francoski vladi, je obsojena v kaznilnico za 6 let. Tudi drugi obtoženci so dobili po 4 ozir. 2 leti.
VELIK ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK ZAPRETEN.
Vslužbenci na vlakih in kolodvorih Pennsylvania-železnice nezadovoljni.
HOCEJO KRAJŠI DELAVNIK.
V New Yorku je zaštrajkalo do 75,000 krojačev in krojačic.
Philadelphia, Pa.,. 13. jul. — Zastopniki sprevodnikov ter vslužbencev na vlakih in kolodvorih Pennsylvaia-že-leznice po vseh črtah vzhodno od Pitts burga, Erie in Buffala so glavnemu prometovodji Myersu te železnice sporočili, da je prav velika večina teh vslužbencev ob nedavnem proglasova-nju glasovala z “da", kar daje glavnemu odboru teh vslužbencev oblast, odrediti štrajk, ako se mu ne posreči, sporazumeti se z železniško družbo glede zahtev omenjenih vslužbencev. Myers je zastopnikom vslužbencev sporočil, da je železniška družba pripravljena, uvesti iste plačilne in delovne pogoje, ki so v veljavi pri drugih železnicah, s tem pogojem, da Penn-sylvania-železnici ne narastejo nobeni nadaljnji stroški. Na prošnjo unij-skih uradnikov se bo naslednjega dne vršilo novo posvetovanje med njimi in Myersom.
Od 14,194 oddanih glasov jih je 12,-781 za štrajk. Glavna zahteva vslužbencev je, da se njihov dnevni delovni čas zniža od 11 na 10 ur brez prikrajšanja plače. Prometovodja Myers je vslužbence opominjal, da delajo povprečno pod ugodnejšimi pogoji, nego njihovi tovariši po drugih železnicah ter da Pennsylvania-železnica začasno vsled pičlega tovornega prometa ne rabi 25,000 tovornih vozov in 250 lokomotiv, da torej ni misliti na zvišanje stroškov s povišbo plač.
Ogromen štrajk krojačev.
New York, 12. jul. — Zveza tukajšnjih socialistov je naznanila, da je ponudila štrajkujočim krojačicam svojo pomoč. Več delodajalcev je dovolilo svojim štrajkujočim zaposlencem zahtevane pogoje.
Štrajk se je začel v četrtek popoludne, ko je kacih 50,000 krojačev ustavilo delo, katerim se je druzega dne pridružilo na tisoče krojačič, tako da znaša Skupno število štrajkarjev okoli
75,000.	Tacega štrajka še ni bilo v mestu New Yorku.
Boj je pričela mednarodna unija kro jačev in krojačic, ki zahteva osemuren delavnik, višjo plačo in poroštvo, da kontraktorji jamčijo plačilne obveznosti ali pogoje, ki jih sklepajo pod-kontraktorji. Doslej je štrajk krajeven, ampak če bodo delodajalci poskušali, izdelovati svoje delo v drugih mestih, se raztegne štrajk tudi v dotična mesta, predvsem v Chicago, Phi-ladelphijo in Cleveland.
V tukajšnjih 1100 izdelovalnicah o-blek je zaposlenih kacih 100,000 oseb, od katerih je nekako polovica organiziranih. V štrajkovni blagajni je kacih $100,000.
Fuller zapustil $1,000,000.
Chicago, 111., 11. jul. — V zapuščinskem sodišču je bila danes vložena o-poroka predkratkim umrlega zavezne-ga vrhovnega sodnika Melville W. Fidlerja, kakor tudi oporoka njegove pred tremi leti umrle soproge Mary A. Fuller. Zapuščino sodnikovo cenijo na $1,000,000, dočim ono njegove soproge na $100,000. Sodnik Fuller je obogatel na ta način, da si je v svojih mladih letih v Chicagi nakupil zemljišč, ki so se pozneje zelo podražila.
Samoumor ogrskega zrakoplovca.
Marblehead, Mass., 12. jul. — Lajt-nant Aleksander L. Pfitzner iz Budimpešte, Ogrsko, ki je znan kot iz-najdnik nečega aeroplana in kot zra-koplovec, je izvršil samoumor na ta način, da je iz čolna v tukajšnji luki skočil v morje. Že več tednov je bil videti zmeden.
Johnson-Jeffries v Londonu.
London, 12. jul. — S 45 proti 29 glasom je londonski okrajni svet sprejel predlog, ki govori neugodno o nameravani predstavi Johnson-Jeffriesovih premenjevalnih slik v Londonu. To pomenja, da se te slike ne bodo kazale na Angleškem. Okrajni svetovalci sicer ne morejo zabraniti predstave, a ker dobivajo posestniki dotičnih gledišč vsako leto svoje dovoljenje od okrajnega sveta, se bodo čuvali, vzbuditi njegovo nezadovoljstvo. Kar velja za londonski okrajni svet, velja tudi za one na deželi.
Ženska volivna pravica.
London, 12. jul. — Predloga, ki podeljuje ženskam pod gotovimi pogoji volivno pravico pri državnozborskih volitvah, je bila v spodnji zbornici z 299. proti 190, glasom v drugem čitanju sprejeta. S tem je njena zgodovina zaključena, kajti dogovorjeno je, da načrt postave ne pride do tretjega čitanja.
Peklenski načrt.
Chicago, 111., 7. jul. — Petdeset funtov dinamita — dovolj za razstrelitev cele tovarne — je našfel danes popoludne pomožni načelnik požarne brambe E. F. McGurn v tovarni International Harvester kompanije ob West 31. cesti in Marshfield Ave. V sredo zvečer je bila slišati blizu tovarne neka raz-strelba. Pri danes podjeti preiskavi je našel omenjeni načelnik napolzgorelo netilno vrvco, ki je držala do razstreliva. Dinamit je ležal pod vozom, obloženim z železno mrežo. Železna mreža je bila poslana semkaj iz Phila-delphije, kjer so jo izdelali neunijski delavci. Ker so bili tudi tukaj zaposleni neunijci, mislijo preiskovalci, da so unijci prinesli dinamit na mesto, kjer je bil najden, in da so nameravali pognati tovarno v zrak. Samo okolnosti, da je netilna vrvca odrekla, je na videz pripisati, da se je peklenski načrt izjalovil. Mnogoštevilni tajni policisti raziskujejo slučaj, a doslej brez uspeha.
Skladišče smodnika razletelo.
Pittsburg, Pa., 12. jul. — Neko skladišče smodnika v Cabotu, Pa., je davi zarana razletelo v zrak. Najmanj ena oseba je bila pri tem usmrčena, in 20 drugih je bilo ranjenih. Skladišče je lastovala Standard Plate Glas Company ter je vsebovalo 1,000 funtov dinamita in 5,000 funtov strelnega prahu.
Pok razstrelbe je bil slišati 8 milj naokrog in ljudje, ki so bili poškodovani, so bili skoro vsi oddaljeni od skladišča. Mož, ki je bil usmrčen, Samuel Rossie, je bil prišel v skladišče po smodnika za kamenolome. Kmalu po njegovem vstopu v poslopje se je pripetila eksplozija. Raztrgan je bil v kosce. Vzrok razstrelbe je neznan.
ALI RES ODSTOPI CESAR FRANC JOŽEF?
Po Ogrskem se je zadnje dni raznašala tozadevna govorica, ki pa ni potrjena.
RAZNE HOMATIJE V AVSTRIJI.
Močan potres na Tirolskem in Bavarskem napravil dokaj škode.
Zarota.
Havana, Kuba, 11. jul. — Polkovnik Jorge Valera, mulat, in šest drugih oseb, povečini črnokožih, je tu prijela tajna policija pod obtožbo, da so se zarotili, vzbuditi upor proti vladi. Sedmorica se je nahajala na poti v Vieja Bermejo v pokrajini Matanzas, kamor je bil iz Havane odposlan kovčeg z orožjem, strelivom in dinamitom. Pisma in listine; najdene pri ujetnikih, so baje zapletle v zaroto mnogo drugih oseb.
Protest iz Vatikana.
Madrid, 11. jul. — Vlada je prejela oster protest Vatikana proti predlogi, ki jo pripravlja prvi minister Canalejas in po kateri ni drugim verskim redom dovoljen vhod na Špansko, dokler se sedanje težkoče ne poravnajo. Vatikan trdi, da Španija nima pravice, podjeti karkolisibodi proti verskim redom, ne da bi prej dovolila sveta Stolica.
Madrid, 11. jul. — Protiklerikalni shodi se neprestano vrše v Madridu Saragóssi, Tarragoni in Toledu. V Granadi so protiklerikalni razbili neki shod katoličanov.
Iznajdba Slovenca.
Dunaj, 10. jul. — Na tukajšnji lovski razstavi se vidi takozvana Phono-liszt violina, iznajdba Slovenca gosp. Bajdeta star., o kateri pišejo listi, da je glavna privlačna sila vsega glasbeno naobraženega sveta. Saški kralj Albert je izrekel svoje posebno občudovanje na rešitvi tega muzikaličnga problema.
Morilec Charlton.
Rim, 9. jul. — Italijanska vlada je formalno zahtevala od ameriške izročitev Porter Charltona, morilca svoje soproge, nahajajočega se v New Yorku, in tozadevne listine so poslane italijanskemu poslaništvu v Washing-tonu. Charlton je mladi Američan, ki je predkratkim ob Komskem jezeru v Italiji umoril svojo soprogo.
Washington, D. C./12. jul. — Charlton ne bo izročen Italiji, potemtakem bo oproščen, ker njegov zločin ni podvržen vodstvu te dežele.
Pokvarjene zabave.
Zabave so dostikrat pokvarijo na-nagloma vsled napadov glavoboli, ki tupatam nastopijo ob naneugodnejšem času. Na srečo se da neprilika lahko ozdraviti in hitro, če imamo pri roki Severove Praške zoper glavobol. Vsakovrstno glavobol preženejo neglede na njen vzrok. Pravo, v času preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Omislite si ga škatlico danes. Cena 2Sc. Na prodaj v lekarnah. Izdeluje samo W.
F.	Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
Budimpešta, 12. jul. ■— Tukajšnji časopisi so v posebnih izdajah raznašali govorico, da se namerava cesar Franc Jožef rta svoj 80. rojstni dan odpovedati prestolu v prilog nadvojvodi-pre-stolonasledniku Francu Ferdinandu, a govorica je ostala popolnoma nepotrjena.
Dunaj, 12. jul. — Prvi minister dr. baron Bienerth je iznova najodločneje izjavil, da se bo sedanja vlada še nadalje ravnala po načelih dosedanjega programa. Vendar je položaj v državni zbornici že skoro neznosen. Po-/ljaki so se pridružili obstrukciji “Slovanske Unije”, in zato se utegne državni zbor v najkrajšem času odgoditi. Govori se tudi mnogo o bližnji novi sestavi ministrstva. Mnogi računajo z verjetnostjo, da so dnevi Bienerth-ove vlade šteti vkljub vsem nasprotnim poročilom.
Dunaj, 11. jul. —• Maloruski narodni odbor poziva k 14 dnevnemu narodnemu žalovanju, in sicer v spomin ma-loruskega dijaka, ki je bil dne 1. julija pri krvavih bojih v Lvovu ustreljen. V gališkem glavnem mestu vlada še vedno velika razburjenost, čeprav je vseučilišče zaprto. Sovraštvo med Malorusi in Poljaki poganja še vedno nove cvete, in v Lvovu je vedno pričakovati izbruhov.
Dunaj, 12. jul. — Dunajski mestni odbor je postavil komisijo, ki ima preiskati hude obtožbe zaradi podkupovanja, ki jih je podal mestni svetovalec H raba, sam pristaš krščansko-socialne stranke, proti več krščansko-socialnim prvakom.
V dunajskem mestnem svetu so se doigrali burni prizori povodom poročila o stroških bolezni in pogreba pokojnega župana dr. Luegerja. Izredna višina stroškov je že dolgo povzročala neljubke prepire. Ko je poročevalec našteval posamne točke računov in navedel natančni skupni zaključek, se je razvijal in razvil strašen dirindaj.
Liberalni in sociališki člani so naskočili predsedniški oder, in seja se je morala odgoditi.
Potres v Avstriji.
Berolin, 13. jul. — Po brzojavkah iz Inomosta na Tirolskem, Avstrija, je bila v Altenheimu vsled potresa ena oseba usmrčena in dvajset drugih je bilo ranjenih.
Monakovo, 13. jul. — Močan potres se je primeril tu davi ob 9. uri 45 min Zidovi mnogih poslopij so razpočiliN Valovito gibanje je trajalo tri sekun-
Nova “veleizdajniška” pravda.
Dunaj, 8. jul. ■— Pred tukajšnjim sodiščem se, je pričela že dolgo z napetostjo pričakovana pravda proti “veleizdajnikom” italijanske narodnosti iz Tridenta. Na zatožni klopi sedi bančni uradnik Colpi, ki se mu je že dokazala milijonska tatvina v zavodu Banca Cooperativa v Tridentu. Colpi je obtožen, da je iz banke ukradel denarje v pospeševanje irredente. Preiskava je dala civilnim in vojaškim oblastvom opraviti več mesecev. Sodne obravnave se vrše tu, ker bi utegnile v kakem italijanskem mestu povzročiti nemire. Pozvanih je vsepol-no prič, in bodo obravnave trajale precej časa. Tekom ■ zaslisavanj utegne priti na dan marsikaj zanimivega iz “veleizdajniških zarot” na južnem Tirolskem.
Dunaj, 12. jul. — Milijonske tatvine pri tvrdki Banca Cooperativa v Tridentu obtoženi bančni uradnik Colpi je bil obsojen v 6 letno težko ječo. Denar je baje rabil za pospeševanje írre-dente. Veleizdajniška pravda, navsta-la iz tatvine, se nadaljuje.
5 zrakoplovcev se ponesrečilo.
Leichlingen, Renska Prusija, 13. jul. —Vodljivi Erbsloehov balon se je po polurni plovnji zaklopnil. Pet zrakoplovcev je bilo usmrčenih. Ti so: Oskar Erbsloeh, iznajdnik in vodja balona; Toelle, tovarnar iz Bremena; inženir Kranz, inženir Hoeppe in mo-tornik Spicke. Zrakoplov je bil 176 čevljev dolg in je meril v premeru 33 čevljev. Motorji so imeli 125 konjskih sil in so lahko gonili balon s hitrostjo nad 28 milj na uro po zraku. Vzrok doslej še ni znan, a bržkone je počila ena izmed plinovih shramb, ker se je plin ob toplem solnčnem siju raztegnil. Strti stroj je priletel s tako silo ob zemljo, da se je gondola razdrobila in motor zaril v tla. Žrtve so bile grozno zmučkane. Vsi peteri ponesrečenci so bili dobroznani v nemških zrakoplovnih krogih.
Nezgoda parnika “Trieste”.
Predkratkim smo priobčili brzojavko o pogrešani avstrijski ladji “Trieste”. O tem parniku in njegovi nezgodi govori tudi naslednja brzojavka, ponatisnjena iz nekega starodomovin-skega lista:
Trst, 4. jul. — Zakasneli prihod parnika “Trieste” v Bombay so zakrivile sledeče okolščine: Dva dni po odhodu iz Adena se je pokvaril stroj; parnik si je nato pomagal z jadri, pri čemur ga je zaneslo močno proti jugu. Živeža je začelo primanjkovati, vsled česar so se porabili makaroni in kondenzirano mleko, katerega je vozil parnik kot tovorno blago s seboj. Konečno je srečal “Trieste” nek angleški prevozni parnik za premog, kateri ga je potem vlekel naprej. Pri sklapljanju obeh parnikov je utonil jeden angleški pomorski častnik. Pred Bombayem so se vrvi med obema parnikoma pretrgale in z veliko težavo se je slednjič posrečilo spraviti “Trieste” v luko.
Jolietske novice.
de. Zelo prestrašeno prebivalstvo je
bežalo iz hiš na cešte. Potres je bil ~Vse stroške za banket, ki je bil občutiti tudi po okolnih krajih. Brzo- Pr*rejen dne 5. t. mi v čast Rev. F. javka iz Oberammergaua naznanja, da ; Šušteršiču, so pokrili naslednji gg.:
je tudi tam napravil potres znatno škodo.
Tukaj je preiskava dognala, da je potres napravil večjo škodo, nego se je izprva^mislilo. Mnoga šolska poslopja so razpokala. Učitelji in učenci so kriče bežali na ulice. Mestna zbornica je bila zelo pretresena in takisto javna knjižnica, kjer so knjige padale s polic. Telefonska naprava je zelo trpela, in tudi potresomej- v zvezdar-nici se je pokvaril.
Poplave v Nemčiji.
Berolin, 12. jul. -— Poročila o poplavah v okolišu južnega Rena in njegovih dotokov so vedno žalostnejša. Vodovje gorenjega Rena še narašča in že sedaj je mesto Kolonija v svojih nižjeležečih delih poplavljeno. Ves Črni les (Schwarzwald) je pod vodo. Še žalostnejše je v Voigtlandu.
Slaven zvezdar umrl.
Potsdam, Nemčija, 11. jul. — Janez Bogomir Galle, nemški zvezdoslovec, ki je prvi opazoval planet Neptun, je tukaj umrl. _ Rojen je bil leta 1812. na Pruskem. Študiral je matematiko in prirodoznanstvo. Omenjeno zvezdo premičnico je odkril dne 23. septembra 1846. Od 1839 do 1840 je odkril tri komete.
Abesinski cesar.
London, 10. jul. — Abesinski cesar /Neguš Menelik še vedno živi in še misli nemara dolgo voditi za nos svoje, njegove smrti željne nasprotnike. Sedaj je namreč dal vse svoje bajne zaklade prenesti v neki podzemski labirint, ki ga straži njegov najzvestejši zaupnik. Menelik ima največji rubin, mnogo drugih draguljev in čistega zlata.
Jos. Dunda, Ferko Bros., John Grahek, Math Grahek, dr. Ivec, Mihael Koche-var, Anton Košiček, George Lopartz, Jos. Mavsar, Anton Nemanich st., John Ogulin, Anton in John Pasdertz, Josip Sitar, George Stonich, John Stru-tzel ml., Stukel Bros., Josip Stukel in Josip Zalar.
—	G. Daniel Predovich in gdčna. Pavlina Predovich iz Puebla, Colo., sta v sredo dospela semkaj na daljši obisk k svoji sestri, gospej Jos. Sitarjevi.
—	Kakor smo že poročali, prirede tukajšnji bratje Poljaki prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., veliko poulično, parado in potem veselico v Theilerje-vem parku v spomin slavne bitke pod Grunwaldom, ki se je vršila pred 500 leti. Dopoludanske parade se udeleže vsa poljski društva. Slično, a seveda večjo slavnost prirede tudi Poljaki v Chicagi, ria čelu jim poljski škof Rhode.
—	(fr. Frank Simonich se je vrnil iz Colo/ada in je spet prevzel svoje delo v slovenski veletrgovini The Eagle.
—	G. Jos. Dunda, klerk Joliet National banke itd., je ves vesel nad sinčkom, ki mu ga je donesla bajna Rojenica v nedeljo zjutraj. Čestitamo!
—	Kogar se tiče.: Želod, Eichel; šiška, Gallapfel.
Na znanje.
Odgovorno uredništvo Am. Slovenca za odsotnosti Rev. F. S. Šušteršiča, ki je odpotoval za nekaj časa v staro domovino, je bilo po njegovem nasvetu poverjeno' podpisancu kot dosedanjemu pomožnemu uredniku, in sem torej podpisanec začasno odgovoren za vse čtivo, razun oglasov, kar naj izvolijo cenj. sotrudniki in dopisniki vzeti na znanje.	Filip Gorup.
Joliet, 111., 13. jul. — K zadnjemu poročilu o banketu v čast Rev. F. S. Šušteršiču pred njegovim odhodom v staro domovino nam je dostaviti še nekaj podatkov, zadnjič izostalih vsled pomanjkanja prostora. Za prireditev sijajno uspelega banketa sta si stekla največ zaslug gg. Josip Sitar in Math Grahek, ki sta se neumorno trudila, da oskrbita vse potrebno, in izvršila sta svojo nalogo tako, da je ne bi mogla bolje v tako kratkem času; zato pač zaslužita javno pohvalo. Da je bila postrežba pri večerji kakor v kakem velerestavrantu imenitna, je zasluga dičnih gospodičen in mladih gospodov, ki smo jih zadnjič imenovali a zares premalo pohvalili. Prav lepo sestavljen in izdelan je bil menu ali jedilni list, seveda v slovenskem jeziku. Med govorniki sta se odlikovala tudi ggt. John Grahek in John Strutzel st., da-lekoznana veljaka jolietska. Posebno pozornost je vzbujal s svojimi večkratnimi govori tudi g. Josip Dunda. Dvakrat je nastopil kot govornik g. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., ki je znan kot izvrsten “speaker”; v svojem drugem govoru se je spominjal gfodu slovanskih apostolov ter slavne družbe sv. Cirila in Metoda, katera požrtvovalno skrbi, da se slovenska deca ob mejah stare domovine ne potuji. Ele ganten je bil naš banket, tako da je visoko nadkriljeval slično nemško pri reditev povodom nedavnih treh novih maš v tukajšnji kat. cerkvi sv. Janeza Kfst.; tako vsaj trdi dr. Ivec, ki se je udeležil obeh banketov. Samo nečesa je nedostajalo, namreč petja.
—	Slovenski Sokol v Jolietu je sklenil, udeležiti se velike sokolske slavnosti, ki se bo vršila v Waukeganu,
111.,	drugo nedeljo, dne 24. t. m. Želeti je, da se našim sokolom na tem zletu pridruži tudi več drugih rojakov in rojakinj, da pokažemo Waukegan-čanom svojo bratsko ljubezen. Več o tem prihodnjič.
—	G. Ferdinand Cankar je dospel zadnjo nedeljo iz Clevelanda v našo sredo, da prevzame mesto telovadnega učitelja v našem Sokolu. Dobrodošel !
—	G. Math. Grahek je dobil pravdo kot zapuščinski oskrbnik v slučaju 5 let stare Štefanije Berčan proti tvrdki Stern & Son. Pred dobrimi tremi leti je deklica umrla za opeklinami, ki jih je zadobila po nemarnosti nečega vslužbenca omenjene tvrdke, ki je na javnem prostoru poleg prodajalnice zažgal kup papirja in pustil ogenj brez straže, nakar so se približali ognju igrajoči otroci in med njimi omenjena deklica. Vnela se ji je obleka, in sledila je smrt in pravda. Zadnji teden se je dolgotrajna pravda končala s tem, da je tvrdka Stern & Son izplačala na roko zapuščinskemu oskrbniku $3,200.00 odškodnine, odmerjene po sodniku staršem ponesrečene deklice. Pa se še dobe ljudje, ki pravijo, da ni pravice v Ameriki. Pravica je, ampak zahtevati in zastopati jo je treba prav.
—	Nova zadružna pekarna jolietskih grocerjev je skoro dogotovljena in bo vkratkem pričela poslovati. Med delničarji je tudi nekaj naših rojakov, in častno mesto med ravnatelji nove družbe zavzema g. George Lopartz, med našimi veljaki eden prvih.
—	Med jolietskimi pocestnimi karatni je ena, ki je na nji motornik Slovenec John Totter a sprevodnik Frank Kowalski. Naših ljudi je čimdalje več v različnih službah.
—	Na letošnji Delavski dan bode v Jolietu velika parada unijskih delavcev, kot je večje še rti bilo. Potem bode v Theilerjevem parku “suh” piknik,
—	Po posebnem ljudskem štetju, katero je pravkar dovršilo distriktno šolsko oblastvo, šteje Joliet 49,129 prebivalcev, to je, S,939 duš več nego lani osorej.
—Predstave s premenjevalnimi slikami glasovite rokoborbe V Renu, Nev., med Jeffriesom in Johnsonom bodo v Jolietu dovoljene, kakor se je izrazil župan Cronin.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dowich Anton, Kalčič Louis, Marcinovič Anton, Miščevič Dane, Petrich Jos., Pretnar Alojz, Revež Stif, Simonich Ana.
Ely, Minn., 10. jul. — Dober dan, Amer. Slovenec! Blagovoli priobčiti sledeče. Sporočam, da tukaj v Ely se precej dobro imamo, kateri smo zdravi. Delamo običajno šest dni v tednu in ob nedeljah pa počivamo, ki seveda smo lepše volje. Privoščimo si iz črne steklenice penečega ječmenovca, kajpak tudi dobro smodko. Za kratek čas gremo malo na “špancir”, v hiši pa durak igramo in drugi pa še najbolj ljubimo citati slovenske časopise. Ej no, dragi čitatelj, tako je v Ely.
Nujno dalje spregovorim, da v ameriških šlovenskih naselbinah je že mnogo mladine. To nam je splošno znano, toda slovenski naraščaj se bolj in bolj razvija in to v tujem duhu, kar ne moremo preprečiti. Sicer so slovenske šole, ali od slovenskih starišev v Ameriki vzgojena mladina, kakor sem opazil, se sramuje domače govo-
let. Dober pastir je tudi za nas Slo- da ga vsi podpiramo po geslu “Svoji k vence, tako da slišimo vsako nedeljo svojim’
rice. Pač da moramo spoštovati angleški jezik in učiti se ga, toda poleg tega ni nikjer zapisano, da bi morali zaničevati slovensko govorjenje. O no! Toraj cenjeni fantje in dekleta, vas prijazno poživljam, da pokoncu v domači druščini slovensko govorite. Nočem s svojim rokopisom pridige delati, marveč vabim slovenske stariše, da učite svojce s slovenskim čtivom.
Naš odlični rojak in javni notar g. Jos. Mantel ; je kupil avtomobil za $1200.50.
Srčni pozdrav čitateljicam in čitateljem A. S.	Elyški Slovenec.
sv. evangelij v slovenskem jeziku, in preskrbi nam večkrat na leto tudi slo- . venskega spovednika. Zato želimo, da ' ga Bog ohrani v zdravju do njegove : zlate maše!
H koncu teh par vrstic pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni A-meriki. Tebi, A. S., pa želim veliko naročnikov in predplačnikov. J. K.
Joliet, 111., 11. julija 1910.
Jakob Solnce.
Irwin, Pa., 7. jul. — To je že petnajsti teden velikega štrajka, ki smo ga podjeli premogarji v Westmoreland okraju p(Oti läkomnim korporacijam, 'ki so v svojem trinoškem mišljenju u-vedle sužnost v hujši obliki, nego je bila kdaj na jugu pred sedaj zgodovinsko državljansko vojno.
Prvi teden marca meseca smo pre mogarji tega okoliša sklenili zaštraj-kati in iti na boj za našo in naših družin svobodo. In boj tako nadaljujemo, da bi bil lahko ponosen na nas vsak član velike rudarske jednote, ki jo imenujemo “United Mine Workers of America”. Da, bojujemo se pod najneugodnejšimi razmerami, ampak pogumni in korajžni smo, da je veselje. In bojujemo se tako, kakor se znajo bojevati samo amerikanski delavci, če jih delodajalci zatirajo. In bojevali se še bomo, dokler ne zmagamo; dokler ne dosežemo plač in delovnih pogojev, kakršnih so deležni drugi unijski premogarji v tej deželi. In našega boja eden najlepših pojavov je ta, da ni med nami izdajic: izmed dvajset tisoč delavcev, ki so šli ha štrajk, se ni nobeden vrnil k delu, čeprav so kompanije ponujale nekaternikom mastne službe in polne mošnje, samo če izdajo svoje tovariše in se vrnejo na delo.
Več o priliki. Pozdrav!
Janez Kranjski.
----------- I
Pueblo, Colo., 10. jul. — Slovenski rudarji, ne v Colorađo! Štrajk se nadaljuje v državi Colorado za pripozna-nje unije in zvišanje plač. Pa hodijo okoli razni agentje in zapeljujejo rudarje na pot v južno Colorado. Ko pa zapeljanci pridejo tjakaj, pa najdejo še preveč rudarjev, in potem se jim svetuje, naj gredo v severno Colorado. Ne dajte se varati! Ko bo štrajk poravnan, bo delavstvo obveščeno. Pozdrav čitalcem Am. Slovenca.
Rojak.
Vseslovanski kongres.
V Sofiji na Bolgarskem se je te dni vršil vseslovanski kongres po sledečem j sporedu: 1.) Položaj jugoslovanskih j držav. 2.) Kulturna vzajemnost Slo- | vanov. 3.) Sestanek vseh slovanskih učenjakov. 4.) Medsebojno občevanje , slovanskih akademij znanosti. 5.) Zveza med slovanskimi visokimi in srednjimi šolami. 6.) Gledališka in umet-, niška društva. 7.) Organizacija slo-; vanskega knjigotrštva. 8.) Izdajanje publikacij iz slovanske književnosti in znanosti. 9.) Izdaja naslovnika slovanskih književnikov. 11.) Ustanovitev vseslovanske banke. 12.) Prireditev vseslovanskih razstav. 13.) Ustanovitev vseslovanske planinske zveze.
Rankin, P. O. Braddock, Pa., 5. jul. —Cenjeno uredništvo! Minul je dan, dan vsakega zavednega človeka, dan skoraj nevarnosti, 4. julij. Tudi v na-šej naselbini je pokalo, da je moral človek nehote paziti, da mu se strelivo
Še nekaj o “slovanski epopeji”.
Slavni češki slikar Alfonz Mucha se je predkratkim mudil v Ljubljani. Tam je imel razgovor z nekim časnikarjem, ki poroča:
“Ob priliki svojega četrtega bivanja
pod nosom ne razprsne. Zraven tega v Ameriki se je Mucha szenanil z ame-! vsega m bilo slišati nobene nezgode, a ' riškim multimilij0narjem, ki je pri vendar je naša policijska postaja po- njem naročil ciklus slik, ki naj pred-množila svojo zbirko samokresov, s stavljajo “slovansko epopejo.”
tem namreč, da je pobrala mlečezob-1 -n u •	.
,	Poldrugi milijon dolarjev je sijajna
cem samokrese.	.....	J,
kupnina, ki jo je bogataš nakazal u-.
Tukajšnje društvo 5v. Josipa št. 43 metniku za ta umotvor. Epohalno de-!
H. Z. iz Braddocka je ta dan bilo j0^ ¡.j ga jma jZVršiti Mucha, bo ime-!
VELIKI KATEKIZEM
- KI GA JE SPISAL-
Rev. F. S. Šušteršič
-CE DOBI V KNJ1GARNI-
Amerikanskega
Slovenca
SAMO ZA 25C.
Pošljemo ga poštnine prosto^
Razprodajalcem knjig, ako jih na-roče večje število, damo primerem popust.
New York, 11. jul. — Slovenke in Slovenci iz Greater New Yorka! V nedeljo, dne 17. julija, ob 6. uri zvečer se vrši 2. letno občno zborovanje glavne podružnice sv. Cirila in Metoda v New Yorku št. 12. St. Mark’s Place v Schuetzenhall-dvorani, 8. cesta.
Sveta dolžnost nas vseh je, udeležiti se tega občnega zborovanja polnoštevilno. Pokažimo, da ni med greater-newyorškimi Slovenci nikakoršne stene, katera bi nas ločila na polju delovanja za 'obstanek in razširjenje slovenskega šolstva!
V domovini se je radovala dne 10. julija praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, vsa Slovenija; tega praznika se vesele vsi naši bratje in sestre, ves narod slovenski!
Naši družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihaja od vseh strani vinar za vinarjem in dal Bog, da se v slovenski metropoli zgradi čim prej trdnjava, ob ktero bodo zaman udarjali navali sovražnega nam ptujca Nemca in Laha in ravno tako sovražnih domačih brezdomovincev.
Pomagajmo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katera se mora boriti in odbijati neprijateljske napade! Stojmo jej na strani, da ne omahne, pade! Sldvenci, katerih srca so polna rodo-ljubja, ne dovoljujmo in branimo se, da nam ne pogoltne naše Slovenije val ptujinstva in brezdomovinstva!
Enoletno delovanje glavne podružnice in njih sestra širom Amerike je bilo plodonosno. V teku enega leta je poslala tvrdka Frank Sakser Co. čez tri tisoč kron v Ljubljano glavnemu odboru. Podrobnosti toletnega delovanja bodo na razpolago pri zborovanju v predloženih knjigah vsđkemu članu in članici.
17. julij se bliža. Pridimo vsi in polagajmo obol za obolom na oltar narodne prosvete, na oltar svobode in vstajenja — slovenskega naroda!
Dnevni red:	Poročilo predsednika.
Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Sprejem novih udov. Obnovitev članarine. Raznoterosti.
Po zborovanju prosta zabava.
Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda štev. I.
odločilo za blagoslov zastave, katera je narejena v Zagrebu. Tako imp to društvo zdaj poleg zvezdnate zastave še svojo narodno trobojnico. Tudi naše društvo sv. Petra in Pavla št. 91 se je udeležilo polnoštevilno parade!
G.	predsednika, kateri ni mogel priti radi dela, je zastopal g. Fr. Habič. Zraven tega so se udeležili slavnostnega sprevoda društvo N. H. Z. št. 141 iz East Pittsburga z banderom in društvo sv. Barbare št. 32 iz Braddocka, spadajoče v Forest Citv, z banderom. Veličastna manifestacija Slovanov, z godbo na čelu. je odkorakala v hrvaško cerkev na Rankin, kjer je služil Rev. Glojnarič slovesno sv. mašo. Po sv. maši je imenovani v znesenih besedah razložil pomen dneva in tudi pomen društva, nakar se je izvršil blagoslov, in nato smo odkorakali nazaj v Braddock. kjer smo marčali po vseh glavnih ulicah. Gledalcev je bilo povsod. Večkrat je bilo slišati besede: To so Slovenci. Prišedši v dvorano, so nastopili razni govorniki. Od našega društva je govoril g. Rataič, kateri je govoril tako temeljito, da ni bilo ploskanja konca, dokler ni godba se oglasila. Na koncu je v imenu društva našega izročil odboru št. 43.‘ 15 dol. kakor dar našega društva. Potem smo se razišli.
Naše mesto Braddock in Rankin ni kaj si bodi. V njem se nahaja okoli 13 raznih društev, spadajočih v razne jeđnote; okoli 20 cerkev raznih narodnosti in veroizpovedanj. Imamo tudi “šapov” razne vsebine okoli 20. Prometne zveze imamo 4: Pena. R. R., Baltimore S., Ohio Lake Erie, in na drugo stran reke Pena R. R. Zraven tega imamo zvezo z vsemi kraji okoli na pocestnih karah. Ali čudno, poleg vsega tega človek nikamor ne pride, ako ni centa! Tukaj imamo dva duhovnika, Slovenci mislim in Hrvati, tako da ima vsaki priložnost opraviti svojo dolžnost. Vsako nedeljo imamo dve sv. maši i. t. d. Nekaj milj od nas je kompanija ustanovila novo mesto z imenom Admor. Ulice so povečini gotove. Lep kraj.
Konečno vsem rojakom bratski pozdrav in dober uspeh!
Jos. Kerstolič.
novani milijonar kasneje daroval češki j prestolnici — zlati Pragi. Za sprejem te zbirke slik se zgradi posebni umetniški hram.
Istočasno pa je mestna občina praška poverila Muchi izvedbo še drugega umotvora.
Za reprezentacijsko hišo. ki jo gradi mestna občina praška, ima umetnik preskrbeti galerijo slik, predstavljajočih slovansko vzajemnost.
Dvajset slik, 9 metrov dolgih in 6 metrov širokih, ima krasiti dvorano re-prezentacijske hiše praške občine.
Vsi ti umotvori morajo biti tekom enega leta gotovi.”
Alfonz Mucha je zaključil svoj razgovor o tej temi s temi-le besedami:
"Veliko delo, s katerim hočem kronati svoje umetniško delovanje, zahteva obsežne študije, vsled česar sem se napotil na rekognoscijsko in študijsko potovanje na Balkan. Na potu iz Prage, v katere bližini sem si s svojo soprogo ustvaril svoje ognjišče, je bila moja prva postaja Ljubljana. Smer mojega potovanja je sedaj: Zagreb, Belgrad, Sofija. Od tu se vrnem preko Rumunske in Galicije zopet v Prago.”
POZOR!
Ob času počitnic se mladina rada zabava z različnimi igrami.
Imamo veliko zalogo raznovrstnih predmetov za različne igre.
Base Bali in drugo na izbero. Pridi in vprašaj za naše cene.
SLOVENSKI PRODAJALEC
BARRETT
CO.
HARDWARE
North Ottawa Street JOLIET, ILLINOIS
Severova zdravila je preizkusil čas in spoznal kot zanesljiva. Zato se lahko zanesete nanje.
Dober tek
je vedno znak dobrega zdravja in kjer ga ni, tam je nekaj v neredu. V tej letni dobi skoro vsakdo potrebuje nečesa, da si poživi in okrepi tek, ki je izgubljen vsled slabečih vplivov toplega vremena. V to svrho je ni boljše stvarce, nego je
Oregon Citv, Ore., 2. jul. — Cenj. g. urednik A. S.! Prosim, da sprejmete teh par vrstic v naš priljubljeni list, čeprav nimam nič posebnega poročati. Vreme imamo lepo in noči lepe, prijazne, kajti tukaj ni hude vročine, kakor sporočajo o nji naši rojaki iz dru-zih krajev, zato se mi lahko pohvalimo. Kar je pa zavoljo dela, se ne moremo preveč pohvaliti, ker je družba odslovila več mož, a tega smo že vajeni, kajti vsako leto- se ustavi več dela meseca junija do oktobra. Zato ne svetujem rojakom sem hoditi za delom.
Naznanjam tudj, da smo imeli tkeliko slavnost tu dne 28. junija. Naš dušni pastir Rev. A. Hillebrand je obhajal 25 letnico svojega mašništva in tem povodom prirejene slavnosti so se udeležili zastopniki vseh slojev in narodnosti. Slavnostne sv. maše se je udeležilo 41 duhovnikov iz cele škofije. Zvečer je bila imenitna zabava v eni največjih dvoran v mestu. Tudi ne-.katoličani so mu izkazali svoje spoštovanje, ker je res dober pastir, ki vzorno vodi svojo tukajšnjo čredo že 22
Willard, Wis., 11. jul. — Dragi prijatelj Am. Sl.! Naznanim ti, da v torek 5. julija sem bil povabljen od “town board of Eaton” na ustanovitev novega šolskega okraja na Gormans. Zbrali smo se pri rojaku Frank Lesarju. Tam smo imeli sejo in volitev. Direktor od šolskega okraja je Frank Lesar, tajnik Frank Klančar, blagajnik John Murgel; nadzorniki so John Puhek, Anton Janežič in Frank Markun. To je, mislim, prvi čisto slovenski šolski okraj v tej deželi. Nov šolski di-strikt je 11 sekšnov in pol velik in ima 1000 dolarjev gotovine za zgradbo šolskega poslopja. Ako je kateri rojakov sposoben za učitelja za državno šolo, lahko dobi stalno službo. Ali mora iti na izpraševanje in mora imeti diplome, da je res sposoben za učitelja. Ako je kateri Slovenec pripravljen za gori omenjeno službo, naj piše za pojasnilo na naslov: Frank Lesar,
P.	O. Willard, Clark County, Wisconsin, Gormans. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam. In želim obilo napredka v novem šolskem distriktu, kateri je ponos Slovencem. Tebi, Am. Sl., pa naznanim, da imam tri nove naročnike in predplačnike; denar ti pošljem, kadar bom šel v mesto, ker Willard post office je še premlad za prodavanje denarnih nakaznic. Te pozdravljam in ostanem tvoj prijatelj
Ignac Česnik, farmar in direktor.
Želodčni grencec
Priznan daleč in široko kot najzanesljivejše zdravilo za okrepljenje želodca, ni poživljenje prebave. Imeti steklenico tega grenčeca doma, pomenja, ob-čuvati želodec vseh nerednosti, ki so tako navadne ob vročem vremenu.
Cena $1.00.
Naprodaj v lekarnah. Vedno zahtevajte pristnih Severovih Zdravil.
Otekanje
obraza, rok in nog, kakor tudi medle oči in oslabelost so navadni znaki obi-stne bolezni. Nikar jih ne preziraj, marveč začni takoj uživati
Severovo zdravilo Za obisti in jetra
To zalaga obisti z uprav tisto tvarino, ki je potrebujejo v poživljenje obolelih in oslabelih celic, tako da jih občuva onemoglosti. Cena 50c in $1.00.
Napor-#”
modernega življenja pritiska predvsem na živčevje. Posledica skrajne delavnosti, skrbi in jeze je živčna onemoglost in slabost. Vaši živci potrebujejo tonike in najboljše je
Severov Nervoton
Njegov vpliv je pomirjevalen na razdražene in preobčutne živce, povrača jim životno moč, preganja potrtost in zagotavlja zdravo, poživljajoče spanje. Cena $1.00.
Zahvala.
G. Simonu Šetina, edinemu samostojnemu kamnoseku slovenskemu v Jolietu, se tem potom prav lepo zahvaljujem za krasno izdelavo nagrobnega spomenika z umetno vdelano sliko mojega nepozabnega sinka Jakoba. Obenem toplo priporočam vsem rojakom našega klesarskega mojstra, ki zasluži,
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
»rnvwM///
IZ STARE D0M0YINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. junija 5 Slovencev, 58 Hrvatov in 96 Macedoncev; 15. jun. 61 Slovencev in 40 Macedoncev; 22. jun. 3C Hrvatov in 40 Macedoncev, a nazaj je prišlo 100 Hrvatov.
—	Zakon o volilni dolžnosti na Kranjskem — potrjen. Cesar je potrdil zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, da se mora vsak volilec u-deležiti volitev v državni in deželni zbor. Izjema je le kurija veleposestnikov pri volitvah v dež. zbor. — Cesar je potrdil tudi zakonski načrt o o oprostitvi doklad na osebno dohodnino, ki je bil v kranjskem dež. zboru lani 28. decembra sprejet.
—	Slovenske vseučiliške zahteve. Iz Dunaja se poroča z dne 22. jun., da so Slovenci stavili več šolskih zahtev, katere pa niso v nobeni zvezi z italijansko pravno fakulteto. Gre se za ustanovitev slovenskih docentur v Pragi ali Krakovu in za reciprociteto juridičnih izpitov na zagrebškem vseučilišču, kateri so v Dalmaciji že veljavni. List pravi, da je “Slovanska jednota” v zelo težavnem položaju, katerega pa je samo zakrivila slabost prejšnjih vlad, katere se niso znale postaviti nemškemu furorju po robu in so se udale nemškim dijaškim razbijačem (v Inomostu).
—	“Zveza slovenskih zadrug” v Ljubljani ima danes 181 zadrug z okroglo
40,000	člani. Vse zadruge so imele lani okoli 250 milijonov kron prometa in nad 60 milijonov kron vlog, centrala sama pa nad 44 milijonov kron prometa. Poročilo občnega zbora, ki se je vršil dne 23. junija v ljubljanskem “Mestnem domu”, konstatira, da ni bilo mogoče vsem zahtevam članic (ali včlanjenih zadrug) popolnoma ugoditi, “ker je jugoslovansko zadružništvo pasivno”, vsled tega se mora najemati primanjkujoči denar v bankah proti visoki obrestni meri. Da se temu od-pomore, prevzamejo Čehi posredovanje med slovenskimi zvezami, da se ustanovi eventuelno neka jugoslovanska centralna zadružna blagajna, kateri bi bilo mogoče tudi tuj kapital pritegniti po nizkih cenah v korist slovenskega zadružništva.
—	2000 vagonov betona bodo porabili za zidove na bregovih Gruberjevega prekopa v Ljubljani. Doslej je v Gruberjevem prekopu dovršena komaj petina vsega dela.
—	Visoka rž. Pri posestniku Pakižu v Podgori pri Sodražici je rasla rž visoka 2 metra 50 cm. G. Valentin Cirman v Št. Vidu nad Ljubljano pa je imel še višjo rž, namreč visoko 2 m 73 cm.
—	Strašna nevihta na Kranjskem. Velikansko škodo je napravilo neurje v noči 23. jun. po več delih Kranjske Okrog Mokronoga je toča baje tako pobila, da se niti ne pozna, kaj je ponekod rastlo. Uničeno je tudi trtje. Srečo je imel vrtnar g. Zupanca na posestvu blizo Salezijanske cerkve. Mož je bil ob času neurja v mali zidani utici. Kar pridrvi strela preko Plankarja, trešči v kostanj nad utico, od tu odskoči skozi odprta vrata v sobico, vrže moža na tla, se poigra s štedilnikom ter s pilo, ki jo je kar sukalo okrog. Sobica je bila polna dima. Mož je ležal v polnezavesti skoro tri ure brez vsake pomoči. Še le ko je nekoliko odjenjalo, se je mogel dvigniti. Bil je napoP popolnoma trd in nekaj časa tudi gluh. Še bolj značilen pa je ta slučaj: Pri Sv. Jakobu (okol. Ljubljane) je bilo ob času neurja več ljudi zbranih v hiši. Neka pobožna ženska gre ven, poklekne na prag ter moli. Kar se silno posveti, trešči — ravno v ženico. Onim v sobi se ni nič zgodilo. Največ škode je grozovita toči napravila pri Vrhniki.
—	Veliko neurje na Vrhniki in v okolici. Z Vrhnike se poroča: Dne 23. jun. je na Vrhniki in v okolici pobila toča vse poljske pridelke. Padati je pričela ob pol 8. uri zvečer. Zrna so bila po večini skoro tako velika kakor orehi. Oblaki s točo pripodili so se od zahodne strani. Pridelki so bili letos tako lepi, da že veliko let niso bili taki. Pobitih je tudi mnogo ptičev. V smeri, od koder se je toča pripodila, to je na zahodni strani, pobila je pri hišah skoro vsa stekla. Na šoli pobila je vsa sprednja stekla na oknih. Na polju je škoda velikanska ker je vse uničeno. Take toče še štaci ljudje ne pomnijo.
—	Žalosten kresni večer. Iz Trebelnega z dne 25. jun. se poroča: Po Dolenjski se sveti na kresni večer brez števila lučic na hribih, na bregovih in tudi po ravnini. Letos smo pa obhajali kresni večer brez kresov, mesto lučic švigal je nad nami grozeč bhsk, mesto streljanja iz topičev smo slišali votlo gromenje, mesto isker, ki so od kresov sicer se vzdigovale in padale okrog, padalo je ledeno zrnje. In koder se je to strašno ledeno zrnje vsulo, se poznajo strašni sledovi. Pod drevesi leži listja mnogo odbitega na tleh, na njivah štrle prazne bilke kvišku, ker mnogoteri klas, in sicer na-
vadno najlepši, leži strt na tleh; v vinogradih je zlomljena marsikatera mladika pod silo trdega zrna in marsikateri cvet vinske trte, ki je začela ravnokar cvesti, je strt. Po travnikih so imeli pridni kmetovalci odkošene mnogo trave, ki se je čez dan dobro presušila, kopice, toda vode so prihru-le in obdale kopice in če jih niso odnesle, so jih vsaj premočile, tako da je vse pomočeno od zgoraj po dežju in toči, od spodaj po vodah. Tak žalostni kresni večer je bil menda po vsej Dolenjski. Toča je bila po občinah Mokronog in Trebelno, toda ne po vseh krajih. Na Trebelnem so dobili pod kapom še drugi dan opoldne za lešnik debela ledena zrnja skupaj sprijeta.
—	Žrtve viharja. Tisti večer, ko je bilo strahovito neurje na Vrhniki, je strela ubila vola posestniku J. Janša v Žažarju pri Podlipi; užgala je tudi hlev, a silen naliv je k sreči ogenj pogasil. — Med usodnim neurjem je treščilo na Glinah nad Škofeljco v hišo užitkarice podomače “Fromovke”, kjer sta mati in hči. Strela je zadela v mater in jo takoj ubila, hči pa se je onesvestila, a so jo kmalu spravili k zavesti. Hišo je strela poškodovala, ne pa zažgala. — Grozna nevihta, ki je razsajala dne 23. junija zvečer je zahtevala tudi v vasi Šenčur žrtve. Posestnik Fran Ilija, po domače Levec, je ravno spravljal s svojo družino mrvo v kozolec, ko strašno zagrmi in udari strela med nesrečno družino. Fran Ilija je izdihnil čez nekaj minut, a hlapca in deklo ter še nekega posestnika, ki je stal v bližini, je tako omamilo, da so se zavedli šele drugo jutro. Hlapec in dekla sta nevarno ranjena. — Iz Dravelj se piše: Dne 23. junija okrog pol 8. ure zvečer je udarila strela v hišo F. Berlica v Dravljah. Strela je šla skozi dimnik v hišo, kjer je omamila gospodarja, odtod v hlev, kjer je ubila konja in kravo. Žalostno, da je to v naši vasi v teku sedmih let že tretji slučaj. Parkrat prej je strela zahtevala tudi dve mladi človeški žrtvi.
—	Samo dva kresa, Vsled nevihte sta se dne 23. jun. po celi ljubljansko-gorenjski kotlini videla le dva kresa; eden pri Igu, drugi pri Preserjih.
—	Vihar na Gorenjskem. V nedeljo 26. junija pop. je po severozapad-nem Gorenjskem, zlasti v Bohinju, divjal velik vihar z nalivom. Vihar je trgal deske s streh ter ponekod povzročil zdatno škodo.
—	Ljubljanica izstopila. Vsled silnega naliva v noči od 25. na 26. jun. je Ljubljanica tako narasla, da je že zgodaj zjutraj prestopila bregove. Pri za-tvornici ob Gruberjevem prekopu je okrog poldne planila čez visoke za-tvornice.
—	Odlikovanje. Ob posvečenju cerkve v Prečini je prevzv. knezoškof imenoval vč. g. Antona Šmidovnika duhovnim svetnikom.
—	Dopolnilna državnozborska volitev bo v novomeškem-črnomaljskem vol. okraju. Ker se je g. deželni glavar pl. Šuklje odpovedal poslanstvu v zmislu ukrepov izvršilnega odbora S. L. S., je slednja pozvala zaupnike tega okraja, naj se izjavijo radi kandidature. Dne 19. jun. so se zbrali zaupniki novomeškega okraja v Šmihelu ter so soglasno nasvetovali kandidaturo g. dež. odbornika prof. Evg. Jarca. V isti zadevi so se sešli zaupniki črnomaljskega okraja 29. junija. Kanonik Žlogar je ob kratkem povdaril zasluge g. drž. poslanca pl. Šukljeja osobito z ozirom na Dolenjsko, n. pr. dolenjsko in belokranjsko železnico, nje zvezo s Hrvatsko in Dalmacijo, preložitev drž. cest čez Gorjance, proti Št. Jerneju; glede vodovodov, novega mostu čez Krko itd. Ko se je šlo za splošne koristi in narodne pravice slovenskega naroda, je v zbornici vsigdar povzdigoval svoj glas.
—	Polkovnik domobranskega polka v Ljubljani pl. Kreysa je imenovan za brigadirja v Ljutomerice na »Češkem. Mož je bil priljubljen, ker ni bil le poveljnik, ampak tudi vzgojitelj vojaštva.
—	Zlato poroko je slavil pred kratkim g. Fr. Doberlet v Ljubljani, predsednik kranjske deželne zveze ognje-gascev, ki si je pridobil na tem polju nevenljivih zaslug. Mož je danes 78. let star, a še duševno in telesno čil in svež.
—	Ljubljanski kupci na Češkem. Nemški češki časopisi poročajo, da sta veliko posestvo Fichtenbach na Severnem Češkem kupila gg. Knez in Kau-šek iz Ljubljane.
—	Ogenj na Barju. Dne 20. junija ponoči je na Ilovici pogorela hiša Pavla Mrzlikarja. Pogorel je tudi hlev. Prebivalci hiše so si komaj rešili življenje, vse drugo je zgorelo.
—	Zastrupljevalna afera na Kranjskem je že skoro do konca pojasnjena. Dr. Furlan je za definitivno odložil zastopstvo Hladnikovo in proti Hladnikovi ženi se je nabralo toliko obte-žilne snovi, da ni le izključeno, da je ona vedela za Hladnikovo nakano, da je celo sodelovala in mu morda tudi vcepila to misel, ker je baje smrtno sovražila svojo taščo. Materijal bode skoro ves zbran in preiskava zaključe-
na, vsled česar bode zadeva že lahko prišla pred prihodnjo poroto.
—	Smrtna kosa. V Ribnici je umrla gdčna. Ana Bregar, stara 49 let. — Na Bledu je umrla gdčna. poštna upraviteljica Ana Jerše, sestra gg. prof. dr. Jos. Jeršeta in kapelana Valentina Jer-šeta. — V Ribnici je umrl 23. jun. po daljšem bolehanju g. Anton Burger, star šele 28 let. Bil je zelo nadarjen mladenič in povsod priljubljen. — V deželni bolnici je umrl dne 22. jun. g. Konrad Rozman, c. kr. davčni upravitelj v Mokronogu, star 42 let..— V škofjeloški cerkvi je kap zadela Ano Prosen iz Karlovca.
—- Otroci našli očeta obešenega. O-besil se je v četrtek 23. jun. popoldne kmet Jožef Faganelj iz Dol. Vrtojbe. Njegovi otroci so ga našli visečega v podstrešju, ko jih je mati poslala po turšico za kokoši. Zbežali so napol mrtvi od strahu. Pravijo, da se mu je potemnil um. Zapušča vdovo s petimi malimi otroci.
—	Ponesrečil se je 20. jun. Albin Kolar, delavec lesne tovarne v Trebnjem. Delal je pri okrogli žagi in ko je nastavil desko, da bi jo prežagal, jo je žaga pahnila nazaj njemu v trebuh s tako silo, da mu je počilo črevo. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer so ga nemudoma -operirali.
—• Nezgoda. Iz Polšnika se piše: Dne 17. junija okrog poldne se je prevrnil voz drv na župnikovega hlapca Alojzija Medved, 17 let starega, ko je drva peljal iz gozda Sopota proti Pol-šniku in ga je tako stlačilo, da je bil takoj nezavesten, med potjo še djan v svelo olje in ko so ga domu pripeljali, je umrl. Opozorjen je bil od svojega tovariša Martina Kostanjevec, da naj spusti in zbeži, a bilo je že prepozno.
—	Roko je zmečkalo dne 23. jun. 16 letnemu Lovro Novaku v opekarni K. Jelovška na Vrhniki. Novak je bil zaposlen pri stroju za izdelovanje za-rezne strešne opeke; podajal je zemljo med valjarje, katera sta ga prijela za roko in mu jo tako poškodovala, da je najbrže izgubljena za celo življenje. Novaka so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
tretjič z javno telovadbo v Mariboru. Do 700 gledalcev je bilo zbranih v Narodnem domu. Po telovadbi je bila ljudska veselica s petjem, godbo in glediško predstavo.
—	Gradnja železniške proge iz Ljutomera v Ormož je zagotovljena.
—	Ljubno na Zg. Štajerskem, 27. junija: Nocojšnjo noč je zapadel sneg vse gore v Aniški in Murski dolini, in sicer prav globoko v dolino. Kolikor se da odtod opazovati, ni zapadel sneg samo štajerskih planin, ampak tudi sol 1 nograške in koroške.
—	Družba sv. Mohorja je imela koncem junija t. 1. do 86,000 članov, in je s tem prekoračila dosedanje najvišje število udov.
—- V Borovljah so na občnem zboru konzumnega društva zmagali socijalisti v zvezi s Slovenci in so propadli nemški nacijonalci, ki so imeli društvo doslej v rokah. Društvo dobi tudi slovenska pravila in se bo dvojezično registriralo.
—	Shod o jugoslovanskem vprašanju nameravajo prirediti na jesen nem-škonacijonalne stranke v Celovcu. Radovedni smo, kako bodo vprašanje rešili.
—	“Das Kaerntnervolk”. V Wolfs-bergu na Koroškem je izšla knjiga, ki opisuje šege, navade in narodno blago Korošcev. Neki Krobath (Hrovat) je znosil na kup razen material, ni pa povedal, da li je to slovensko ali nemško blago. Govori samo o Korošcih,- ker sicer bi moral priznati, da so Slovenci oni, katerih obilježje še sedaj nosi Korotan v starih bajkah, pesnih in imenih krajev, gor in ljudi. Kakor kroš-njari Košat s slovenskimi pesmimi po svetu, da mu jih občudujejo kot nemške, tako je sedaj Hrovat prikazal Koroško za pranemško deželo.
ŠTAJARSKO
1
— Strašna toča. Iz Bizeljskega poročajo: Dne 23. junija ob pol 9. uri zvečer nas je obiskala strašna toča, debela kakor orehi. Vinogradi uničeni! — Toča je opustošila lužansko o-
PRIMORSKO.


Farkaš, rodom Oger, je dezertiral v Italijo. Ves čas svojega službovanja v Gorici je kazal mržnjo in odpor proti vojaškemu stanu in ko je zadnji čas imel dopust, je istega prekoračil. Dr. Farkaš se nahaja v Milanu, od koder je poslal na vojaško poveljništvo v Gorico pismo, v katerem je povedal, da je dezertiral, ker ni mogel dalje prenašati vojaške službe. Kaj bo mož počel v Italiji, tčga ni povedal; nemara ga razmere končno prisilijo, da se povrne v Avstrijo. In tu ga čaka ječa, triletna vojaška služba kot prostak in izguba doktorske diplome. Vojaške oblasti prikrivajo na vse načine ta slučaj.
—	Tržaški Slovenci so priredili ob priliki 25 letnice CMD poseben vlak na slavnost 3. julija v Ljubljano.
—	Opatijo je obiskalo od 1. jan. t. 1. do 15. jun. t. 1. 18,414 oseb.
—	Krvosesov, ki planejo na izseljence in jih oropajo, je v Trstu vse polno. Največ jih ie okoli hospica “Austro-Americane”, koder se potepajo in čakajo na uboge Slovake in Mažare ter Hrvate, ki pridejo iz hospica, koder čakajo po nekaj dni na ladjo, da se po ulici proti Skednju sprehajajo. Lumpi se jim pridružijo, jih pomilujejo, sprašujejo po domu itd., potem pa navadno zapeljejo, da gredo z njimi igrat karte, koder jih ogoljufajo. Nekatere neumne reveže so že tako osleparili, da so jih prosili, naj jim menjajo “banknote”, ki so pa v resnici reklamni listi bivše tvrdke “Radiosa”. Ondan je tržaška policija vjela dva taka falota: Sacirja Hujdura in Tomaža Ja-kovaca iz Hrvaške. Hujdur je bil napadel nekega izseljenca zvečer in ga oropal 45 dolarjev, vsega denarja, ki ga je slednji imel. Jakovac pa je nekega izseljenca pri kartah ogoljufal za 20 kron.
HRVATSKO.

kolico. Toča je bila zelo gosta in debela ter je pobila poleg žetve tudi ne-številno šip. Prizadeta je tudi hudo slovenska občina Gradišče. — Huda toča je dne 20. jun. klestila v Brežicah in po lepi okolici. — V Ternovcu blizu Ptuja so imeli 18. junija hudo nevihto. Strela je ubila nekemu kmetu na paši tri krave in enega vola. — Iz Št. lija v Slov. gor. poročajo, da je udarila strela dne 17. junija v gospodarsko poslopje posestnice Žarman. Poslopje s hlevom in gospodarskim orodjem je popolnoma pogorelo.
—	Trbovlje, 20. junija. Pred enim mesecem je tukajšnji g. ravnatelj kruto udaril med delavce, s tem namreč, da jih je neusmiljeno spodil nad 50 na cesto. Ta mesec so pa delavci ravnatelju možko vrnili; odpovedalo je nad 50 samih močnih in pridnih rudarjev svojo službo. Raje si zaslužijo v drugih krajih svoj težavni kruh, kakor bi si pa v tukajšnjem rudniku nakopali bolezen. Tako je prav in bo postalo prav lepo. Močnejši delavci od tukaj odšli, neomogli bodo pa Heinrichu ostali.
—	Brat ustrelil brata. Iz Rogatca pišejo: V Donački gori pri Rogatcu sta živela brata Ivan in Martin Turk skupno na posestvu. V nedeljo 19. junija je prišel Ivan Turk malo pijan domu in si je iskal v kuhinji južino. Pri tem se je sprl z bratom in se tako razjezil, da je šel v stiskalnico po puško dvocevko in ustrelil z njo dvakrat na brata iz neposredne bližine, tako da sta Martina Turka zadela oba naboja. Zgrudil se je in na mestu umrl. Morilca so zaprli.
—	Umor. Iz Zavrča niže Ptuja se
poroča:	Viničarskega sina Franca
Majhena so našli v jutru dne 20. junija ubitega v gozdu v bližini Turšako-vega vinotoča. Žendarmerija je izsledila morilca še tisti dan v osebi Janeza Trančarja, viničarskega sina .v Go-rišaku. Morilec je priznal, da je videl Majhena spati v gozdu, njegov tovariš Kostenwein ga je baje nahujskal, naj spečega Majhena ubije. Trančar si je v ta namen pripravil močno gorjačo. Šel je še poprej v vinotoč, kjer se je do pijanega napil vina. Potem se je odstranil in po preteku četrt ure zopet vrnil v gostilno. Spečega Majhena je udaril s tako silo z gorjačo po glavi, da mu je popolnoma razbil črepinjo in mu po celem truplu zadal strašne rane. Po preteku pol ure se je zopet vrnil k Majhenu, ker je še dihal, ga je zopet večkrat udaril in potem mrtvega zavlekel dalje v gozd. Trančar je bil zelo udan nesrečnemu žganju.
*
—	Veterancev so dne 26. junija pričakovali v Celju kot listja in trave. Pa posnemali so, zdi se nam, tudi veteran-ci turnarske vzglede in — niso došli. Bilo jih je tako malo, da se jim ni zdelo niti vredno po mestu korakati. Izdala se je parola, naj se gre le v gručah na slavnostni prostor.
—	Sokolska slavnost. "Mariborski Sokol” je nastopil v nedeljo 19. junija
—	Kobilice na Krasu se tudi letos pojavljajo, ali ne tako mnogobrojno kakor lani.
—	Kupčija s črešnjami na Krasu je bila kljub slabemu vremenu dobra. V sami vasi Sv. Križ so bili štirje pre-kupci iz Dunaja. V Sežani so dne 18. junija postavili na železnico 250 košev za ha Dunaj. Črešnje so plačevali po 20—24 vin. kilogram.
—	Slovani v Kopru otvorijo že to jesen slovensko šolo, ki je nujno potrebna. Nabirajo se v to svrho prostovoljni prispevki.
—	Enoletni prostovoljec — dezerter. Enoletni prostovoljec, korporal dr.
—	Manifestacija za vseučiliške zahteve. V nedeljo 19. jun. se je vršil v
’ Zagrebu velik manifestacijski shod za reciprociteto zagrebškega vseučilišča v Ljubljani. Govorili so vseučil. prof. dr. Šilovič, akademik Angjelinovič, pravnik Tadič, ki so vsi pobijali razloge avstrijske vlade proti reciprociteti, dalje Slovenec Magdič za slov. vseučilišče. Sklenile so se tozadevne ostre in odločne rezolucije.
—	Hoteli in sanatoriji v Dalmaciji. Poroča se iz Dalmacije, da se je osnovala pod vodstvom Ljubljanske kreditne banke akcijska družba s 6 milijoni kron kapitala za zgradbo hotelov in sanatorijev v Dalmaciji.
—	Bivši nadškof zadrski Dvornik je predkratkim odpotoval v Švico, kjer ostane poleti, a potem se več ne vrne v
Zader, ampak se namesti na Sušaku pri Reki.
— Sarajevo, 21. junija. Baron Vare-šanin je ob ponesrečenem Žerajičevem napadu dobil 899 čestitk in sicer 541 nemških, 347 srbo-hrvaških iz Bosne in Hercegovine kakor tudi čestitke iz Nemčije, Rusije, Francoske, Italije, Grške, Švice in iz Amerike.
ZAPOMNITE Sil
Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s~ lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali
AKO želite kupiti lepd farmo v sadje-rejskem pasu države Mičhigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o---
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
timi
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
-~*i denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.,
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
»ft ili »I? il) ;I; ■;!; .¡j ■!) til .¡i ¿1
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1
račun ter je obrestuje po čistili	^"1*2
O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.

AMÊRIKANSKI SiXDVENEC
Ustanovljen 1. l891.
Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdvja ga vsaki petek
SLOiEHSM. MOTKA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
vsakdo izmed nas jo skriva v svoji hi- ; sko, 500 milijonov ton na Angleško, ši. Vendar je v drugem oziru, namreč! Ako je za 50 milijonov ton letne že-kot sodnica, prav velika, kajti nikdar ležne produkcije treba 100 do 150 mise ne zmoti; njene odloke so nad vse,, lijonov ton železne rude, se bo izčr-in nihče nima pravice, popravljati jih; pala vsa zaloga železne rude pred kon-
nihče jih ne more zboljšati. Neumor na je; nikdar ne spi; vedno je čuječa.
Je pa tudi strašna sodnica; ničesar
cem 20. stoletja. Vendar pa; ako po mislimo na velikanske pokrajine naše zemlje, ki še niso preiskane, koliko sebi rude, je razmotrivanje
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na;
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
ne moreš skriti pred njo; vendar je | imajo v zelo dobra, in če je zadovoljna, smo gori omenjenega profesorja nekoliko tudi mi zadovoljni, in srce nam je tako preveč pesimistično, tudi ker ni mislil lahko, da je ni večje sladkosti. Mi- | na možnost, da bi se v potrebi rabilo rovna sodnica je . v resnici, kajti brez j tudi ono rudo, ki je sedaj niso izrab-nje ga ni miru na tem svetu. B bogat ali ubog, mlad ali star, zdrav ali a takih rud je silno mnogo. Z ozirom
kreval, in raditega so se iz doktorja norčevali še mnogo let potem.
Nekoč je bil s tremi drugimi zdravniki klican k bolniku, ki je umrl. Po smrti je eden izmed zdravnikov rekel:
"Ker je potreben hiter pogreb, dajmo truplo začasno pokopati. Slišal sem, da ima dr. X. pa razpolago prazen grob.”
“Da, imam ga," se je odrezal dr. X., "in mislim, da sem edini navzoči zdravnik, čegar grobovi niso vsi napolnjeni.”
DR
RI
cHïîrs
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 4LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
	CERKVENI		KOLEDAR.
17.	jul.	Nedelja	Alsš, spoznovalec
18.	<<	Pondeljek Friderik, škof.	
19.	“	, Torek	Vincencij, Pav.
20.	<<	Sreda	Marjeta, dev. m.
21.	((	Četrtek	Daniel, prerok.
22.	“	Petek	Marija Magd.
23.	C(	Sobota	Liborij, škof.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
VI.
“Vsak dan ima svojo nadlogo.”
Udaj se vsak dan sedanjosti, in ne brigaj se za prihodnji dan; prepusti bodočnost ljubemu Bogu, ki najbolje ve, kaj ti najbolj koristi. Bog si je previdnost sam pridržal. Saj niti ne vemo, da li doživimo jutrišnji dan. Naš božji Izveličar nas je pa posvaril, naj se ne vznemirjamo zaradi jutrišnjega dne. Zakaj pa tako? Ker nosimo, ako to delamo, tudi križ naslednjega dne v domišljiji. Kakor je mana v puščavi vsak dan padala v izraeliški tabor, tako nam daje Bog tudi z vsakdanjim križem vsakdanjo milost, da ga moremo po zaslugi nositi. Če pa skrbimo že bojazljivo za bodočnost, imamo križ brez milosti, breme brez opore. Zatorej živi tako, in se tako zanašaj na božjo milost, kakor bi bil vsak dan tvoj zadnji.
bolan, vsejedno, če ti ona da mir, ti ga ne more nihče ukrasti.
Kaj pa moramo storiti, da jo zadovoljimo? O, samo malo; samo pozabiti ne smemo, česar smo se v katekizmu učili... Če zahrepeniš n. pr. po tujem blagu, te tvoja sodnica posvari z besedami: "Ne kradi”, in rdečica ti oblije obraz. Kdor posluša njen glas, začuti takoj sladak mir. Kdo je ta dobra sodnica? Vest.
Samo dnevna dolgost.
Ali veš, dragi čitalec, kaj je za človeka dnevna dolgost? Ali si že o tem premišljeval? Ali si veliko važnost tčga razumel? Samo dnevfia dolgOst je naše življenje. Prav preživi ta dan; včerajšnji je minul, jutrišnji še ni; živi ta dan po krščansko, delaj vsak dan isto, in blažena večnost ti je zagotovljena. To je vendar gotovo popolnoma naravno.
Iz česa pa obstaja življenje? Iz dne za dnem; ne vemo, kateri je zadnji; če pa živimo vsak dan, kakor ima živeti kristjan, potem je celo življenje dobro; ne more biti drugače. Toda, ali je tudi mogoče, živeti vsak dan tako prav in dobro? Kako naj to dosežemo?
Mnogo laglje, nego si morda domišljaš. Vsako jutro trdno skleni: Prebiti hočem ta dan brez greha. Delati hočem povsem tako, kakor bi vedel, da je ta dan zadnji mojega življenja, kakor bi vedel, da moram nocoj že pred svojega Sodnika. Če imaš dobro voljo, se ti gotovo posreči, in jutri zjutraj si porečeš: Kar sem lahko storil včeraj, lahko storim tudi danes; o Bog, milosten mi bodi!
(Dalje sledi.)
VAŽNO ZA PRISELJENCE.
Zavezni pravdnik Day je sedaj dobil v roko prepis popravkov in dostavkov k naturalizacijskemu zakonu, sprejetih pred sklepom zadnjega kongresnega zasedanja, in iz istih je razvidno, da je zakon, kakor je zboljšan, od še večje dalekosežnosti, nego se je mislilo doslej. Po prenovljenem zakonu se bodo priseljenci, ki so pred dnem 1. maja 1910 živeli pet let nepretrgoma v Združenih Državah, pripustili k državljanskim pravicam, celo če so opustili, izposlovati si takozvani “prvi papir” dve leti poprej. Z drugimi besedami: popravljeni zakon v dotičnih slučajih ne zahteva, da bi si moral -priseljenec oskrbeti “prvi papir” dve leti preje, nego se lahko dopusti k državljanskim pravicam. V pridobitev državljanskih pravic pa se mora slejkotprej pred sodiščem dokazati, da je prosilec živel pet let nepretrgoma v Združenih Državah, in je tudi drugače sposoben za državljanske pravice.
LESENO MESO.
“1.
2.
3.
4.
5.
6.
8.
9.
10.
Jeffersonovih deset pravil.
Ne namesti nikogar, da bi delal to, kar lahko sam opravljaš.
Ne izdajaj denarja, ki ga še nisi zaslužil (t. j. ne delaj dolgov). Nikdar ne kupi, kar ti ni koristno.
Ničemurnost in ošabnost nas staneta več, nego glad, žeja in mraz.
Jedi vedno manj nego zahteva tvoj tek.
Nikdar ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš.
Nič ne utrudi, kar se dela z dobro voljo.
Koliko sitnosti smo vendar imeli z nesrečo, ki je obstajala samo v naši domišljiji, in se ni nikdar zgodila!
Vzemi vsako stvar od dobre strani.
Če si razdražen, štej do deset, preden izpfegovoriš, in do sto, če čutiš še večjo jezo.
To so sicer samo posvetna pravila, a kdor se ravna po njih v dobrem, čez-naravnem mišljenju, vrši marsikako krščansko krepost, predvsem krotitev in previdnost. Potem bo tudi čista gmotnost ali stvarnost del našega dušnega življenja in se poplača v večnosti, neglede na veliko čdsno ali posvetno korist.
Splošna križarska vojska, ki je sedaj v tej deželi na dnevnem redu proti goljufnim meram in utežim, je new-yorškega župana Gaynorja domislila, podjeti preiskavo tudi na neki drugi strani. Kakor poroča neki časopis, je bilo vsledtega dognano, da odvzemajo velemesarji newyorškim prodajalcem na drobno okoli 17,992 dolarjev na leto za lesene paličice, ki se rabijo za raztegovanje velikih kosov mesa, a se zajedno sotehtajo kot meso. Seveda je bilo kmalu dognano, da je moral nazadnje plačevati kot meso mu prodajani les odjemalec ali použivalec. Leta 1909. je bilo v New Yorku prodanih 1,567,099 zaklanih ovac. V vsakem kosu mesa je bilo več teh lesenih paličic. Teža vseh teh paličic je^ znašala 587.662 funtov. Istega leta v New Yorku prodani kosi telečjega mesa so vsebovali istotako lesenih paličic v skupni teži 149,805 funtov. Paličice v koštrunovini so stale prodajalce na drobno leta 1909. funt 16c, jednako 95,025 dolarjev. Za sotehtane paličice v teletini so plačali prodajalci na drobno — funt se jim je istotako računal s 16c — 23,968 dolarjev. Ta način, prodajati meso skupaj s paličicami, ki se nahajajo v njem, je v navadi po celi Ameriki. Newyorški župan je povabil zastopnike velemesarskih tvrdek v mestni 'urad za mere in uteži, da mu razodenejo kaj natančnejšega o tej prodaji lesenega mesa.
Nepodkupna mirovna sodnica.
Naslednje predavanje, namenjeno mladim ljudem, utegne vsakemu koristiti.
“Kaj je pravzaprav poštenjak? Poštenjak je tisti, ki vselej vpraša za svet svojo mirovno sodnico in ne stori ničesar brez njene pritrditve. In kdo pa je ta razsodnica? Vedno je pripravljena k avdijenci; prav majhna je, in
KDAJ BO ZMANJKALO ŽELEZNE RUDE NA ZEMLJI?
Leta 1800. se je izkopalo iz zemlje komaj dva milijona ton železne rude, a leta 1850. okoli 10.8 milijonov ton. To število pa je narastlo leta 1901 na 84 in tričetrt milijona ton. Kakor bo nekoč zmanjkalo premoga, tako bo tudi zmanjkalo dobavišč najkoristnejše in najrazširjenejše kovine na zemlji. Zato so se začeli izpraševati mnogi učenjaki, kdaj se bo to zgodilo. Po statistiki profesorja A. Briuza se more ceniti množina uporabljive železne rude na zemlji na 9000 milijonov ton; od tega odpade 2200 milijonov ton na Nemško, 1500 milijonov na Rusko in Francosko, 1100 milijonov na Združene Države, 1000 milijonov na Šved-
na vse to ni mogoče natanko odgovoriti na gornje vprašanje.
KOMU JIH BOŠ ZAUPALA.
Krščanska mati. ti ljubiš svoje otroke, njihova vzgoja je tvoja največja skrb. Čuvaš jih kakor najdražji zaklad, vse bi storila, vse žrtvovala, da bi bili le časno in večno srečni. Pa tvoje oko se bo zaprlo, položili te bodo v grob, kdo bo pa potem skrbel za tvoje otroke? Glej, poznam ga, ki te bo nadomestoval, ki bo tvojim otrokom oče, mati in še več — to je katoliški duhoven. Njemu brez skrbi zaupaš svoj zaklad, toda pod enim pogojem: Tebe otroci poslušajo, ker te ljubijo in spoštujejo — in duhovna bodo poslušali, ako ga bodo spoštovali in ljubili. Tvoja sveta dolžnost je torej, da vcepiš v mlada srca spoštovanje do duhovnih predstojnikov, potem bodo ti lahko blagodejno vplivali na tvoje otroke. Da pa to važno nalogo dobro izvršiš, si oglej katoliškega duhovna, kakoršen je v resnici, ne pa kakor ti ga kažejo lažnjivi časopisi.
Katoliški duhoven je mož, ki sam in s križem obložen stopa po težki poti svojega poklica. Tistih lepih vezij, ki drugim življenje slajšajo in lajšajo, on ne pozna. V njegovem srcu živi samo Bog in ta ga uči. kako naj svoje brate ljubi in se zanje žrtvuje. Ne najdeš ga med šumnim svetom, v samotnem delu mu potekajo dnevi in iz te samote stopi le tedaj, ako je treba pomoči v dušni ali telesni sili. V palače bogatinov' ne zahaja, pač pa so mu dobro znane vse hiralnice, bolnišnice, jetnišnice in podstrešne sobice ubogih trpinov. Živim kaže pekel, da bi jih pripeljal v nebesa, umirajočim pa kaže nebesa, da bi jih rešil pekla. Nobena bol, nobena žalost mu ni neznana. Križ. evangelij in rožnivenec — to je njegovo orožje, ž njim osrču-je, tolaži, krepi in osrečuje. Svet ga zaničuje, a on moli zanj, svet ga zasramuje in on dela zanj. svet ga preklinja in on ga blagoslavlja. Jeze, sovraštva, zavisti njegovo srce ne pozna. Ljubiti, odpuščati, tolažiti — to je njegovo življenje. Sam sebi je odmrl, da živi za druge. S smehljajem miru krog usten, in s solzo sočutja v očeh Speje svojo pot. Zaničevanje je njegova čast, njegovo bogastvo so revni, ž njimi deli zadnji košček kruha.
In kaj pa je zate katoliški duhoven? V najvažnejših trenotkih tvojega življenja je bil tvoj služabnik. Pri svetem krstu te je sprejel v katoliško cerkev in ti dal oblačilo nedolžnosti. V dušnih bridkostih te je pokrepčal, dal ti je mir srca. spravil te je z Bogom, tvojo dušo je hranil z angelskim kruhom in še in še... Storil ti je toliko dobrega, da ti niti ne veš — in za vse to ni prosil pohvale, plačila — dovolj je bil plačan, če je le tvoja duša Boga ljubila. In tako bo delal še naprej. Prosi ga za nekaj dragega časa; dal ti ga bo. Prosi ga za žrtev njegovega zdravja: tudi tega ti ne bo odrekel. Prosi ga za njegovo življenje: glej tudi to bo žrtvoval zate. Kje najdeš boljšega prijatelja kot je katoliški duhoven? Oče in mati je siroti, vodnik mladenču in mladenki, podpora starčku in ko je bil vsem vse — njegovo delo še ni končano. Pozno v noč še kleči z brevirjem v roki in z molitvijo nadaljuje svoje veliko delo ljubezni.
Tako je katoliški duhoven. Krščanska mati, ali ni to srce, ki mu lahko zaupaš svoje otroke? Zato uči otroke, da bodo spoštovali duhovne, s tem jim boš zagotovila časno in večno srečo. Ti boš v grobu, tvoji otroci pa bodo pri pridigi in krščanskem nauku nabirali vodil in opominov za življenje. Tebe ne bodo mogli vpraševati za svet, pa katoliški duhoven jim bo to, kar si jim bila ti, nanj se bodo zanesli, saj ga spoštujejo in sveta jim je njegova beseda. V križih in težavah ne bodo omahovali, saj jih bo tolažil katoliški duhoven. Ob njegovi roki in z njegovim blagoslovom bodo srečno dospeli v večno domovino in tam, draga mati, se ti bodo zahvalili, da si jih učila duhovna spoštovati.
Kako se je tat ujel.
Oče Williama Jennings Bryana je bil moder star farmar. Nekoč mu je bilo ukradenih več lepih gnjati iz njegove dimnice. Izgrešil jih je takoj; ampak niti zinil ni o svoji izgubi, tudi ne nobenemu članu svoje družine. Nekaj dni potem je prišel soseden farmar k njemu in mu je rekel:
“Tako, g. Bryan, sem slišal praviti, da Vam je bilo nekaj gnjati ukradenih ono noč.”
“Da, več prav lepih gnjati mi je bilo ukradenih,” je rekel g. Bryan šepetaje; “ampak prosim ne povejte nikomur. Vi in jaz sva edina, ki to veva.”
Prostora še za jednega.
Nadškof Ireland je prigovarjal enemu svojih prijateljev senatorjev, naj pomaga cerkvi s svojo navzočnostjo; ampak senator je odklonil redno pohajati cerkev, rekoč:
"Preveč navadnih hinavcev jo pohaja.”
"Ampak vedno je prostora še za jednega," je rekel duhoviti prelat, ko je stisnil roko svojega prijatelja državnika.
• Blazen, ker je najel tacega.
Senator Dolliver pripoveduje o obravnavi nečega moža, obtoženega u-mora, ki je bil brez dvoma kriv, ampak oproščen, v največje začudenje predsedujočega sodnika. Porotniki so se posvetovali o slučaju dva dni, ne da bi prišli do kacega zaključka. Potem je sodnik poklical porotnike v sodilnico in jih vprašal, kaj jim dela težavo.
"Sodnik, samo ena reč je, ki nam dela preglavico. Ali je jetnikovega zagovornika imenovalo sodišče, ali ga je najel jetnik sam.”
"Jetnik je premožen,” je rekel sodnik, "in zagovornika si je sam najel.”
PAINEXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladij a na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. VV. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Naznanje Slovencem.
Dobro poznani in dobro obiskani salun se proda za nizko ceno samo zavoljo selitve na farmo. ‘ Ker pa je ta salun vsakemu Slovencu dobro znan, zato pa ni treba, da bi ga hvalil, ker dobro blago se samo hvali. Jaz sem že na tem mestu pet let, ker pa se zdaj izselim na farmo, ga pa prodam za
majhno ceno. Irtiam domačega %'ina, Čez deset minut je porota dala ve-1 ga b0 za'celo leto dosti, zraven sa-
deti, da je sporazumljenje doseženo. Vrnili so se v sodilnico. Načelnik je vstal in naznanil razsodek:
"Oproščen zaradi blaznosti,”
Ženitev kot šola.
izmed prijateljev
1 borni! ifl, "pr
Eden
Knoxa je izrazil njegov sin ožen svojo izobrazbo.”
“Isto se lahko teče o vsakem moškem, ki se oženi,” je rekel tajnik.
tajnika ovanje, da se je preden je dovršil
luna je velika hala za ples in za seje, in v salunu je vse kar spada zraven, kar za nastopit. Kogar bi to veselilo naj se oglasi pred ko je mogoče, da ne bo prepozno. Naslov:
Frank Čech,
1703 S. Center Ave., Chicago, 111.
FRED C. GRASSLE
Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic
posebnost. iOO N. Bluff St.,
Telefon.
Joliet, lila.
ROJAKOM
priporočam svojo
f AQíiln	A Phoenix
uUolllll	V Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žgaajt ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
t. S3s.off
N. VV. Phone oov-
n3-> N Hickory St..	]oli«t
LOČITEV.
Zložil Oton Zupančič.
Jadra bela so razpeta, veter vpraša: “Naj začnem?”
“ ‘Čakaj, veter, da slovo še vzamem, predno grem!’”
Vzel slovo sem, sedel v barko, veter pravi: "Zdaj?”
“ ‘Ej — še brašnjo sem pozabil, valje bom nazaj!’ ”
Stekel k'svojcem sem nazaj veter pravi: “Kam?”
“ ‘Čakaj veter, da klobuček še si poravnam!’ ”
Poravnal sem si klobuček, veter zapihljal, barka plava — oh, da še bi kak izgovor znal!
pet,
Turistovski klub francoski je žrtvoval $4,000,000 za javne ceste.
425,460 Američanov se je izselilo v Canado izza dne 1. marca 1907 do dne 1. marca 1909.
Španski kralj je zelo nevarno obolel. Obraz so mu bolečine tako izpre-menile, da ga ni mogoče več izpoznati.
¡siiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiii
1	Strokovniaki I
S ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v rudniku Grand S g Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj- g E bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer 2 > po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z rajnimi ■■ E družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop- 3 ™ per kompanija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja C E brez tunelov ali šahtov.	E
■	Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov zemlje, C
E ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse E S plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem S E ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na pose- 5 S stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin. S 5 Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem- g 3 ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe so na svoji seji, ki se je E * vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, g S da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto. potrebno. Tr- 3 S gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo 5 E i. t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo- E I vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro- ¡S E daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce- 2 5 na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim L
2	ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v 2
E kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na:	«
O. E. PETTERSEN&CO.
Bell telefon 4525 Melrose.	S
213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN.	;;
' Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti £ E nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod E = popolnoma zaupati.	«
siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik!
Avstrijska “Liga slovanskih železničarjev” ima dne 23., 24. in 25. t. m. manifestacijsko zborovanje v zlati Pragi.
Evropski vremenoslovci sumničijo vplive Halleyevega kometa na letošnje izredno vreme, izredno tako v Evropi kakor v Ameriki.
Zafrkacija med doktorji
Senator Dolliver pripoveduje o nekem zdravniku v mestu Fort Dodge, Iowa, ki je dal izkopati grob za necega umirajočega moža; ampak mož je o-
Dunajski Prater bo češki. Tako se blede nemškim listom, ker je takozvano “prvo kavarno” v Pratru kupil češki gostilničar Gabriel.
Dočim se je število slučajev nasilne smrti med rudarji v evropskih deželah zadnja leta zelo zmanjšalo, pa v tej deželi neprestano raste.
Samomor ministrove žene. V Sobo-tišču (Steinamanger) na Ogrskem se je v gradu Magyar-Gencs usmrtila soproga bivšega ministra Kerkapolyja radi živčne bolezni.
JOLIET CITIZENS BREWING CC.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILI_
JPiitG "Elk Brand” Divo
Izclo'alci najboljšega piva sodlkih in steklenicah.
“Obzor” poroča, da se zavzemajo Rusija, Francoska in Angleška pri j Turčiji za to, dfi ob Nikitovem vladarskem jubileju postane ■Črna gora kra- ] ljestvo in da se priklopi Črni gori No-vibazar.
Oboroževanje Nemčije se nadaljuje. Iz Berolina ,se poroča: Nova vojaška predloga, ki bo predložena nemškemu državnemu zboru, bo zahtevala za 40 do 50 milijonov novih izdatkov za armado.
Madjarska podlost. Ogrske oblasti so zaprle nadučiteljevo ženo Drizhal v Ogrski Skalici, ker je svoj čas vzela pod gostoljubno streho angleškega publicista Scotus Viatorja, ki sedaj razlaga strmečemu svetu o ogrskih nasilnostih pri volitvah. Ti Madjari ima-jo pač nemirno vest!___________________
George Stonich
Trgovec z grocerijo, 'premogom, in pošiljanje denarja.
813 N. Chicago St.	Joliet, lil.
Pozor!
Ne kupujte farm ali zemljišč za kmetije dokler ne veste kakšna prilika se vam ponuja. Lahko začnete lastno gospodarstvo z malo vsoto denarja v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashland, Wis. Pišite po pojasnila, ako si mislite kupiti farme ali ne, ker je dobro da povprašate v več mestih predno se odločite.
Pišite za pojasnila še danes.
James W. Good Co.,
Dept. 59.,	Ashland, Wisconsin.
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šole so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.	Phillips, Wise. B.

K. S- K,
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostroničh, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St, New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...............Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 16486 Franc Selan, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 3. jul. 1910.	^ Dr. št. 156 članov.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16499 Nikolaj Bukovec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. jul. 1910.	Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 16500 Franc Savnik, roj 1866, zav. za $1000, 6. razred, spr. 3. jul. 1910.	Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 16501 Alojzij Zidar, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. jul. 1910.	Dr. št. 190 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 16502 Štefan Skrinar, roj
1885, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. jul. 1910.	Dr. št. 47 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16503 Josip Mačerol, roj 1894, zav.
za $1000, 1. razred; 16504 Franc Virant, roj 1885, zav. za $500, 2. razred; 16505 Jakob Špeh, roj 1881, zav. za $500, 3. razred; 16506 Beno Levstig, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16507 Pavel Vrhovec, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 3. julija'1910.	Dr. št. 317 članoirt
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16508 Pavel Stanič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 5. jul. 1910.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16509 Jakob Sterk, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 16510 Tomaž Dvoršček, roj 1890, zav. za $1000, 1. razred; 16511 Martin Osterman, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 16512 Peter Kure, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 16513 Jakob Blažun, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 16514 Marka Marinič, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. jul. 1910.	Dr. št. 67 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 16515 Franc Berce, roj 1888, zav. za $500, 2. rftzred, spr. 11. jul. 1910.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16516 Ivan Predovnik, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 8. jul. 1910.	Dr. št. 179 članov.
K	društvu sv.	Srca Jezusovega 54, Chisholm,	Minn., 16517 Jakob Kerže, roj
1887, zav.	za $1000, 2. razred; 16518 Milan Perkovič, roj	1886, zav. .za
$1000, 2. razred; 16519 Franc Skornšek, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16520 Franc Levstik, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred;. 16521 Mihael Samsa, 6. razred; spr. 3. jul. 1910.	^	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Martina 75, La Salle, 111., 16522 Ivan Virant, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 8. jul. 1910.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 16523 Anton Čelesnik, roj 1893, zav.	za $1000, 1. razred, spr. 10. jul.	1910.	Dr.	št. 79 članov.
K	društvu sv.	Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 16524	Andrej Bavdek,	roj 1887, zav.
za $1000, 2. razred; 16525 Alojzij Rus, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. jul. 1910.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16526 Franc Kovačič, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. jul. 1910.	Dr. št. 88 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 16527 Jožef Ozanič, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred; 16528 Jurij Kočevar, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 11. jul. 1910.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16529 Franc Komat, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 16530 Jakob Pancevz, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 16531 Ivan Lešnjak, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. jul. 1910.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16532 Anton Kerkoč, roj 1891, zav. za $500, 1. razred, spr. 3. jul. 1910.	Dr.	št. 39 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 16533 Mihael Senica, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 11. jul. 1910.	Dr.	št. 10 članov.
K društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 16534 Milan Balen, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. jul. 1910.	Dr.	št. 16 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16535 Josip Novak, roj
1886,	zav. za $1000, 2. razred; 16536 Franc Ferkul, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 16537 Karol Stupica, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 16538 Matija Hiti, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. jul. 1910.
Dr. št. 50 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 12675 Alojzij Koščak, 5. jul. 1910. I. dr. št. 71 članov.'
TT. dr. št. .9 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12400 Karol Požlep, 10. jul. 1910.
*•	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10579 Anton Kinkela, 4900 Anton Anžič, 15714 Mihael Mavrin, 13. jul. 1910. Dr. št. 240 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13244 Miko Perkovič, 3. jul. 1910.
Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11420 Franc Mikan, 13. jul. 1910
Dr. št. 87 članov
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 15672 Andrej Škofca, 5. julija 1910
Dr. št. 114 članov
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 7986 Peter Iller, 6. jul. 1910.
Dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 9758 Štefan Mahnič, 5. jul. 1910.	Dr.	št.	56 članov.
°d društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10129 Franc Runtič, 16083 Ivan Budiščak, 11. jul. 1910.	Dr. št. 160'članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11274 Alojzij Jurej, 5. jul. 1910.	Dr.	št.	101 člana.
Od društva sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 13243 Ivan Turk, 9. jul. 1910.
Dr. št. 47 članov.
Jtl društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 8040 Karol Veleč, 11. jul. 1910.
„	,	Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13965 Josip Stekovič, 5. jul. 191CL
p.	Dr.	št.	69 članov.
Jd društva	sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 11621 Fr. Bratož, 11. juž.	1910.
p, v	Dr. št. 32 članov,
d društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10613 Ivan Starič, 5. jul. 1910.
Dr. št. 47 članov.
p	IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9761 Alojzij Pavlin, 13661 Mihael Skendel, 5. julija 1910.	Dr. št. 189 članov.
dr"štva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7291 Josip Starešinič, 5. iul.
0, !910-	Dr. št. 159 članov.
a društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12588 Anton Majerle
0h a	Dr. št. 38 članov,
društva sv. Srca Jezusovega 54,' Chisholm, Minn., 12236 Alojzij Robnik,
Od a	. ..	Dr. št. 101 člana,
društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 15473 Matija Princ, 5. jul. 1910.
Od a -	Dr. št. 55 članov,
društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 15123 Anton Sive, 13. jul. 1910.
Dr. št. 23 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
SV' Družine 5- La Salle> D*-. 4593 Marija Savnik, roj 1869, zav za ?1000, 6. razred, spr. 3. jul. 1910.	Dr. št. 36 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4594 Marija Janderlič, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 5. jul. 1910.	Dr. št. 46 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4595 Apolonija Predovnik, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 4596 Katarina Stanič, roj 1886, zav. za $500, 2. razred, spr. 8. jul. 1910.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4597 Uršula Grahek, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 3. jul. 1910.	Dr. št. 22 članov.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4598 Barbara Veliče-vič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. jun. 1910. Dr. št. 88 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 4599 Ivana Bozovičar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 4600 Jožefa Mežan, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. jul. 1910.	Dr. št. 26 članic.
K društvu sv. Pavla, 118, Little Falls, N. Y., 4601 Josipina Govek, roj 1890, zav. za $1000, l/razred; 4602 Neža Irman, roj 1890, zav. za $1000, 1. razred; 460,3 Marija Mihevc, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 4604 Marija Bajec, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. jul. 1910. Dr. št. 5 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 4605 Ana Konte, roj 1871, .zav. za $1000, 5. razred, spr. 11. jul. 1910.	Dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3769 Magdalena Stupic, 5. jul. 1910.	Dr. št. 14 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 673 Katarina Fabiš, 5. jul. 1910.	Dr. št. 23 članic.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
Preostanek 31. maja 1910.........................................$148,254.55
Plačanega od društev....................................$9,34L85
Obresti od obveznic Com'c'1 Safe Deposit Co., Chicago, 111., od 1. nov. 1909 do 1. maja 1910 ............. 337.50	9,679.35
$157,933.90
Plačana posmrtnina zai—
Ignac Skube ..........................>... $1000.00
Mihael Lopatic ........................... 1000.00
Alojzij Kraljič ............................ 500.00
Mihael Bukovec ............................. 650.00
Franc Mesner ............................... 500.00	3,650.00
Plačana poškodnina:
Josipu Strajner ............................ 250.00	250.00
3,900.00
Razni drugi stroški .................................... 430.60	4,330.60
Preostanek 30. junija 1910........................................$153,603.30
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec junij 1910
Ime, številka in kraj društva.
1.	Sv. Stefana, Chicago, 1111....................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111...................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, III................
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
5.	Sv. Družine, La Salle, 111....................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..............
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
16.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn....................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich...........
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio:....................
29.	Sv. Frančiška Sak, Joliet, 111................
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich......................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
39.	Sv. ’ vžefa, Riggs, Iowa......................
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn....................
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa....................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
45. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
47. Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
£0. Marije Sedem Žalorti, Allegheny, Pa...........
51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
52 Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind................
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \....................
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
59.	Sv. Cirila in Metoda, ^Eveleth, Minn..........
60.	Sv. Janeza Krstnika. Wenona. Ill..............
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
6T. Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
73.	Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
74.	Sv. Barbare, Springfield, lil.................
75.	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111.........j........
79.	Matije Pomagaj, Waukegan, 111.................
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111................
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans....................
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
91.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
93.	Friderik B-araga, Chisholm, Minn..............
94.	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
95.	Sv. Alojzija, Broughton, Pa.......,...........
9p. Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
97.	Sv. Barbare, Mount Olive, 111..................
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...............
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.........
102.	Novi Dom, Newark, N. j........................
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
105.	Sv. Ane, New York, N. Y......................
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa...................
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111...................
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa..................
110.	Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.................
111.	r ?rca Marijinega, Barberton, Ohio.........
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn.......................
113.	Sv. Roka, Denver Colo;..................
114.	Marije Milosti Polne, Steelton. Pa........
115.	Sv. Veronike, Kansas City, Kans....
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, 111.................
1¿0. Sv. Ane, Forest City, Pa.........
121 Marije Pomagaj, Little Falls, N Y .
122.	Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
123.	Sv. Ane, Bridgeport, Ohio............
124.	Sv. Jakoba. Gary, Ind........................
126. Sv. Martina, Mineral, Kans...................
127 Sv. Ane, Waukegan, III.........................
128.	Sv. Barbare, Etna, Pa........................
129.	Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...............
130.	Sv. Pavla, De Kalb, 111.......................
131.	Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn........
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans.............
133.	Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich....
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind............
135.	Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn...........
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis.............
Plačali $ 134.35 332.55
126.75
81.50
124.15 352.45
106.15 12.10
33.70 27615
67.80
204.65
128.60
222.10
38.05
50.45
111.40 41.25 21.90
280.00
270.40
371.15
68.50 145.95
56.50
19.15
139.50
75.55 143.90
81.30
182.50 38.40 32.60
49.55 57.65
190.75 41.10
255.70
213.25 107.55
63.15 132.60
96.95
92.85
234.75
53.30
73.50
17.70
135.25
Skupaj
103.95
58.35
42.10
54.00
25.05
67.70
37.45
70.80
41.25
58.70
62.00
134.05 87.30
87.40
78.50
76.90
99.60
114.30
22.80
26.55 80.95
49.55
65.90 6.30
107.30
45.90 88.80
62.25
75.55
38.85
43.05
35.15
38.75
29.40
18.75 • 52.50
36.80
34.85
11.40
23.75
21.40
15.60 8.35
96.50 52.20 16.00
49.60
73.10
12.70 ■18.70
33.55
56.50
33.90
41.15
33.45
40.55
9.80
15.80
93.05
28.85
19.10
13.40
51.80
25.25 $9341.85
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Wafer Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode'on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje,’bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravija. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
Preproge ceneje kot kedaj poprej


RAZPRODAJA.
Lepa prilika čaka one ki si hočejo omisliti pohištvo sedaj, ko je pri nas razprodaja. Vsaka stvar v naši prodajalni se mora razprodati ne oziraje se na vrednost.
Naša zaloga preprog, postelj in drugega pohištva je popolna. Imamo jih --------------mnogo vrst in cen-------------
$11.85 in višje do $33
M. E. SAHLER & CO.
209 Jefferson Street
JOLIET, ILL.
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično poši janje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdai 1 ' ’ o >-nar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam, Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti ali registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni rece-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
iVaN NEiVIETH biv. cesarski kral. konsul agent
457 Washington st.	NEW YORK, N. Y.
Tue üUllol MIMI Bau
j&u. cnicagu m Clinton uit iSJCjrt DENAR NA VSF KRAJE SVETA
I * L »
prcUS ;<lnik
11' B E L L podpredseani k (. i i v. blagajnik
Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica
Iz deluje, čisti in popravlja moške in ženske obleke. Delo jamči. Nizke cene. — N. W. Phone 1305.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
K
JAYNI NOTAR
Izdeluje vse v notarsko ;delo spadajoče listine.
' 1006 N. Chicago St., 'Joliet 111.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske*» papirja po nizkih cenah.
Mlinar Janez.
Vipavska zgodba.—Spisal Ivo Česnik.
(Konec.)
Tako je mislil Janez na svojo mladost. Vsak misli rad na mladost, ko je bil še majhno dete in tako nedolžen kot angelčki in ga je vodila mati v cerkev in ga učila moliti. E)a, Janezova mati! Zakaj je umrla tako zgodaj dobra ženica s preprosto, a globoko dušo? Varovati je znala in gojiti mlado srce. In karati je znala in kaznovati! Prišla je k hiši mačeha in je gledala grdo Janeza. Majhna je bila takrat očetova trgovina in posestvo, in veliko je spravil na kup oče v letih. Ded je gospodaril v mlinu in ni hodil domov. Z nevesto se nista razumela. In ded je bil zadovoljen v mlinu, je mizaril in gojil celo čredo kur in petelinov in na svojem je bil. Zato je bil ponosen do zadnjega. Janez mu je donašal jedil z doma in starec ga je imel rad. Ko ga je natepel oče ali okregala mačeha, je pribežal k njemu in mu potožil. In ded ga je učil, kako naj dela, da bo všeč ‘Bogu in ljudem.
Tedaj se zgodilo, da je zašel Janez med slabo tovarišijo in si je zasjrupil dušo. Razposajen je postal in govoril kot fantje med seboj, če so pijani. Do-rastel je in bil je lep in krepak, kot hrast v gošči. Postavljal se je po vasi in gostilnah, in .dekleta so norela za njim.
Oče je doma vpil in klel, še tepsti ga je hotel, a pomagalo ni nič.
“Še enkrat naj slišim, da laziš za tisto Špelino Marijano, ubijem te kot gada! Ali razumeš?”
“Oče, posestvo mi dajte, pa se oženim z Marijano in ljudem zavežem jezike!”
“Fant, ali si znorel? Šestdeset jih imam na hrbtu, pa hodim kot fant in nobenega sivega lasu ne najdeš na moji glavi. Dokler bo gibal mezinec, bom gospodar jaz in makari če* živim sto let; za grunt jih je še zadosti. Majhni so še, pa bodo zrastli: Markec je in Lojze in Matijče.”
In je šel Janez in'je pil tisto popoldne in je pil še dalje in živel razuzdano, da so ljudje kazali za njim...
In tisto jesen se je zgodilo, da ga je dobil kmet Primož zjutraj zgodaj pri Koritih. In nesel ga je domov, kjer jc ležal dva meseca. Dolgo ni mogel govoriti in pamet se mu je vračala le polagoma.
Stregla mu je v bolezni teta Franca. Sedela je vedno ob njegovem vzglavju in molila in mu brala svete knjige in pripovedovala o svetnikih. Teta Fran-
roko
kar
žalosten, kot bi ga trpljenje in usoda tako hudo zadela, da se sključi njegov hrbet in zarežejo v lica globoke gube. Tako je šel Janez počasi in nesel na rami meh, Škvarčevki ga je nesel, tisti ki ji je umrl jeseni mož za jetiko in je ostala sama kot drenov štor sredi senožeti, ko zavejejo mrzli vetrovi. V tla je gledal in tuhtal, kako bo govoril očetu. Nič pametnega si ni domislil in nazadnje je snel klobuk z glave in pokazala se je dolga brazgotina jn sapice so se igrale z dolgimi lasmi. In molil je Janez in mu je bilo laglje.
“Bo že Bog dal, da bom govoril, kakor je prav in kakor moram govoriti s svojim očetom.”
Tedaj je zazvonilo v vasi poldne. Pospešil je korake, odnesel Škvarčevki meh. Zahvaljevala se mu je in mu ponujala kozarec vina.
“Ne, ne pijem, Marička. Odkar 'se mi je zgodila nesreča pri Blažišarju ne pijem.”
“Vem, vem, ali vendar bi spil kozarec. Letos je tako žlahtno in koristilo bi ti, saj si bled kot smrt.”
“Marička, z Bogom! Moram domov*, da ne bodo hudi.”
“Tisočkrat ti Bog povrni, ker pomagaš revi! Vse mi gre navskriž, ljubi Janez. Hlapec drag, dekla tudi, in vse delajo drugi, pa tudi jedo.”
Ni je več poslušal. Skoro dirjal je domov in se ni zmenil za psa, ki je ležal poleg svinjaka in lajal nanj.
Oče in mačeha, teta, Matijče in polsestri so posebej kosili, Janez je prisedel k družini in zajemal molče repo. Ta in oni ga je dražil, on je pa bil zamišljen in je le včasih pogledal na hlapce in dekle in polbrata Lojzeta in Markca — in je bil otožen.
"Janez, kaj se držiš, kot bi te imel kdo nabosti na vile in speči na ražnju. Sveti Lovrenc je prepeval, ko so ga pekli. Ne bodi no, kot bi se najedel kislih kumar. Poglej nas, pa smo veseli pa zapojemo včasih kakšno.” Tedaj je videl v njih očeh smeh; položil je žlico in je vstal in rekel:
“V vas ni Boga, aro ste dali hudiču in ociganil vas bo. Spokorite se in bodite kot otroci. Kajti če ne boste kot otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Poglejte, pomlad je prišla in narava je dobila lepo obleko. Kaj pa vi? Vedno še nosite stare kožuhe, črne kožuhe na duši. Pojdite k potoku in* se operite!”
"Barantati znaš dobro. Janez." “Pridigati znaš. — Jezik se ti guglje
ca je bila dobra žena — a oče, njegov lastni oče... oh!.. .
Tako je premišljal Janez svoje preteklo življenje. Kolikrat bi že lahko umrl. V gozdu bi se skoro podrla smreka nanj in voli bi ga povozili! In zdaj bi ga bili kmalu ubili in nič ne ve, kdo bi ga bil. Do Ključa je šel z Du-peljci in potem se je vrnil, in nekdo ga je napadel in udaril. Bogve kdo. Morda je bila božja volja? In če bi umrl!
• In jokal je in se kesal. Kar v tre-notku so mu prišle solze v oči, in zdravnik je trdil, da bo tako celo življenje. Pomagati bi mu ne mogli lahko. Če bi ga dali morda leto dni v bolnico! Tega pa ni pustila teta Franca... In mislil je in mislil tudi na Ma-rijanico. Naenkrat mu je bilo tako hudo. Šla je in se je izgubila — in tega je kriv on.
Molil je in jokal in ko je ozdravel, je začel novo življenje.
Dva meseca potem je umrl stari oče Jernej in mu zapustil mlin in travnik in par njiv. Preselil se je vanj in sa-motaril, premišljal svete stvari, bral Sveto pismo in veliko rfiolil. Neke noči se mu je zdčlo, da je dobil od Boga poziv v samostan. In je šel na božjo pot in trkal na razne porte, pa ga niso marali: prestar je bil in nika-kega rokodelstva ni znal.
“Bom pa doma delal pokoro.”
In zdelo se mu je, da je dobil drug poziv, naj začne ljudem pridigati pokoro in jih poučevati. Iri je začel pri svojem očetu. Očital mu je oderuštvo in skopost. In povsod je bičal grehe. Po hišah je hodil in voščeval novo leto in pridigal. Smejali so se mu in zbijali dovtipe z njim. Pa ni zameril nikomur. Če ni mogel drugim, je pridigal otrokom. Nekaj časa so ga poslušali, potem 'so ga cukali za brado in suknjo in se mu smejali.--------
Tako je premišljal mlinar Janez in zaspal.
Ko se je prebudil, je bila v sobi tema kot v grobišču. Spomnil se je pogovora s kmetom Primožem.
“Moj Bog, kaj bo, če se oče ne o-meči! In skoro gotovo se ne omeči. Moliti moram.”
In začel je moliti tako goreče, kot molijo trpeče duše po božjih potih. In se je zamislil in dejal: “Če treba, grem pa jaz po svetu, da se le stric Primož ne obesi!”
To je bil mlinar Janez.
* * *
Mlinar Janez je šel čez polje. Na levi in desni je bilo veselje; na mlado koruzo in zeleno deteljo in na valujoče žito so padali zlati solnčni žarki. Po drobnih trtnih peresih so lesketale rosne kaplje in nad potokom so se majale veje ponosnih bukev in nizkih gabrov. Lahne sape so zavele in po dolinici je plavala velika pomladanska radost.
A mlinar Janez je bil zamišljen in
jo. In je stegnil svojo privrelo je iz njega:
Udaril bi te, da bi doli hlenil in se ne prikazal več pred moje oči!”...
Janez se je umeknil in je prosil še enkrat.
“Nič, tudi ne počakam ne. da bi denar kje dobil. Od rojstva človek dela in se peha in tolče kepe na njivi in vozi v mrazu in vročini — in zdaj naj bi ne užival sadov svojega truda? Vun fant, vun!”
“Grem, oče, in Bog vam odpusti! Morda ne bom dolgo v mlinu. Mlad sem in lahko delam po svetu, starec ne more. Z Bogom in vedite, oče, da je težak račun in krčmar natančen.”
Šel je ,in se je zjokal zunaj. Oče je gledal vrata, ki so se zaprla za sinom in v duši so mu odmevale besede: Račun je težak in krčmar natančen.
Toda ni mislil dolgo nato; spil je vino, ki je ostalo v šteklenici in je šel v klet. Sredi stopnic je obstal in se domislil nečesa in je zamrmral in šel točit vina.
“Ne bo kaše pihal! Mlad je še in lahko dela, starec ne more.. . Preskrbljeno je, da bo Primož delal, in mlin ne pride v druge roke. Fant, ne boš kaše pihal!”
Tisto popoldne se ga je Marko napil. Vsa družina se je temu čudila,' ker ni pomnila, da bi se opil oče Marko. In bil je čemeren in ni govoril z nikomur. V spominu mu je ostal pogovor s sinom in njegove besede so mu zvenele po ušesih in bil je zamišljen. Toda, proti večeru se je razveselil.
“Kar je, je. Od rojstva delam in uživati hočem sadove svojega truda. Krivice ne delam niti po božje niti po človeško; vbogajme dajem, vsa vas ve, da dajem, in vsako nedeljo hodim v cerkev po dvakrat in za maše plačujem. V Ljubljani me poznajo in v Trstu in vedo, da sem poštenjak in vsa dolina se mi odkriva. S sodnikom sem pil bratovščino in z zdravniki in jezičnimi dohtarji in župan sem bil dvanajst let in sem dal ugled občini, ker sem imel nekaj pod palcem. Gruntarji so me vpoštevali, le bajtarji so se lupili od jeze, ker me niso mogli pre-kotaliti s stola, in stare babe so brusile jezike.”
Zgodilo se je tedaj, da je pogledal e Marko na gnojišče. Kavsale so se tam kure in petelin je zagrabil glisto in tekel z njo v kljunu po dvorišču. In jo je požrl.
Oče Marko se je zasmejal in je izginil v prodajalno.
Prav je imel petelin. Čemu bi živela glista!’’
In se je zasmejal iznova. Tedaj je stopal v vas kmet Primož s koso na rami. Upognjen je imel hrbet in je gledal v tla. Žalost je bila v duši in olze v očeh.
Oče Marko ga je videl in je v tre-
POZOK, ROJAKU
>Ioderno g’ostiluu
National Buffet
katerej bodem točil najboljše po erievo pivo, izvrstno žganje dom«' ... in prodajal dišeče smodke Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
Vinana prodaj
C
Toli e* T*
N^WWVSWWUWWWAWWA
í Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM >(>TAIi
T*
Kupuje in prodaja zemljišča
» mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. po škodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar sko st.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VWAW.VWAW.ViSWAVV.
Ustanovljena 1171.
Of Joliet. Illinois.
•reiema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel p< 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 ga Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod, dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett. Ca
Kapital in preostanek $300,000.
m.
I A HENRY, predsednik H. TALCOTT. podpredsednik HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills,
kot kravi rep.”
Smejali so se, dekla Meta je pa imela glavno besedo in se je ujezila, ker je imela usmiljenje z Janezom, in je zapovedala mir. Toda družina je bila razposajena, Janez je pa sedel in ni iz-pregovoril več besede. Malo je jedel, in so se norčevali.
“Saj še ni post, Janez, prazen meh ne stoji pokoncu.”
Janez jih ni poslušal, šel je k očetu, ki je d^tal sam po kosilu in pil vino in dela! načrte in račune.
“Dober dan, oče! Nekaj bom govoril z vami."
Sedel mu je nasproti in ga gledal z motnimi očmi, dolgo ga je gledal.
“No, povej! Kaj me gledaš, kot tele nova vrata.”
Splnce je kukalo-v sobo in pod okni so šumeli listi košatih jablan in hrušk ki so pravkar ocvetele. .
“Oče, premalo skrbite za svojo du-
X „
SO.
“Stara pesem; če ne veš drugega, z Bogom!"
“Oče, res je to. Kaj človeku pomaga, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi. In vi jo trpite, oče! Ljubim vas, zato sem prišel danes, da vas prosim...”
“Pamet imej in brado si ostriži in lase in nehaj pridigati! Ali ne veš, kakšen si bil.”
“Vem, oče, grešen sem bil. Ali oče, slišal sem, da mislite pognati po svetu Primoža. Oče, ne storitć tega! Fur lana ste pripravili na beraško palico in Tomažka, in zdaj je prišla vrsta na Primoža.”
“Jaz — spravil na beraško palico, jaz. Sama sta se, sama. Sin, kaj ble betaš, ker ne razumeš tega. Posodil sem jima — pa čemu bi s teboj govoril — z norcem?”
“Oče, jaz nisem nor.”
“Kaj pa da si!”
Udaril je po mizi, da so se stresli kozarci, in je pogledal Janeza. A Ja nez se ni ustrašil, ker je bil veliko mo lil in sklenil, da vztraja do konca.
“Lenobo paseš v mlinu. Sin, pred svojim pragom pometaj! Jaz vem, kaj delam. Otroke imam in moram jim preskrbeti varen kot. Delam od zore do mraka in se potim, naj se tudi drugi! In sezidal sem novo hišo, lepo in prostorno, in nov hlev in novo klet. V hlevu je pet parov konj in šest krav in pet telic in veselje je gledati moje gospodarstvo. Ali je to nastalo v e-nem dnevu? Že od rojst" \e peham in znašam, in ti mi prideš s. pridigo.” “Nisem prišel zato, da bi se z vami prepiral, oče. Že davno sem vam prigovarjal, da ne bodite lakomni. In zdaj vas prosim, oče, ne poženite Primoža po svetu! Pomislite: ženo ima in otroke, kam naj gre! Moj Bog, na stara leta beračit?”
“Molči, ker ne veš, kaj ti pada z jezika. Pijanec ni vreden usmiljenja.” Vstal je oče in udaril po mizi s pest-
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše *
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5<
Na drobno se prodajajo povsodt na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, ll!
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v'North Dakoti ¡0 Montani potem bodete neod i -.11 v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M. I i. Soliuwtor
Young Building.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street. Joliet. Ill
dobrozfian
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 2t
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BP2WEKV izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
notku pozabil na petelina in mislil na kmeta Primoža.
* * *
Janez se je vračal v mlin, glavo u-pognjeno. pogled v tla, misli žalostne, brez upanja. Nad vso naravo je pa plavala pomladna sreča in zelenje je dehtelo iz lesa in s travnikov in po pašnikih so bingljali zvonci in pastirji so vriskali in peli. Tam nad gričkom je krožila postovka in prežala na plen. V hrastju se je oglasila kukavica in je zakukala. Petkrat je zapela in kmet Primož jo je čul. V Lokah je kosil prvo deteljo in ravno brusil koso, ko je zakukala.
“Bes te plentaj, je dobrega srca. Še pet let bi živel, kakor pravijo. No, saj ie res že davno zapela. In takrat sem štel in je nakukala deset. Modra si, iaz bi živel deset let in Jeronček in Štefan, ki smo te slišali.”
Tako je govoril sam s seboj in se smejal. Klobuk se mu je nagnil na stran in na gladko obritem licu so se čudno kremžile velike gube.
Mlinar Janez je prišel tisti trenotek mimo in se je začudil. — Primož se je smejal. — Špičasta brada se je podaljšala, lica so se razširila, tista suha, rja va lica, in oči so izražale razposajenost. Koščena in dolga je bila postava in v umazanih, od ilovnate zemlje porjavelih, visokih škornjih je bila videti še daljša.
“Dobro srečo in hvaljen bodi Jezus, stric! Kaj se tako smejite?” \ “Bog daj, Janez, Bog daj! Dobre volje sem, prav dobre volje, kot bi se napil Blažišarjevega pikolita. Veš, meni ga je dal večkrat možiček, ker sva se razumela. Dober človek je bil, malo takih. Za pijačo je rad dajal in suk njene je rad pravil, da smo se vsi za trebuhe držali.”
“Preveč ste veseli. Po solncu rado dežuje.”
“In narobe, Janez. Ali naj vedno mevžarim, primojdunaj. Danes sem ga pošteno ruknil opoldne. Dva litra sem pocedil še iz bečka, zato sem korajžen. Ko sem bil mlad, to sem jih rezal. Vse me je poznalo, no, saj me še zdaj. Deset bokalov sem ga nesel, saj pravim, in vsakega junaka sem po-mandral in vrgel v vrečo.”
Janez je sedel v senco pod hruško. Rad bi mu povedal, pa mu ni hotela beseda iz ust.
“Janez, ti si preveč kisel. Odkhr delaš pokoro, se še nisi zasmejal. Pravijo, da kdor se od srca ne smeje, nima čiste vesti. A tebi nima kaj težiti vesti; moliš in se postiš kot svetnik ih si pust kot drva.”
“Na tuje bi šel, morda bi bilo drugače. Bolj zadbvoljen bi bil nemara.” Govoril je to namenoma, a kmet Primož se ni menil za svoj dolg in boban, ki mu je imel zapeti pred vratmi.
“V tujino! Pojdi, pojdi, pa nikar ne žlobudraj, Janez, saj nisi baba. Lahko (Nadaljevanje na 7. strani.)
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL,
/.VSTOPNIH
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
rÉr
nn fjp or fin np	tip nr nin
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
Mf	To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih
^	grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak,
^	še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o pri-
jL	liki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
«To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredea živce,
čisti kri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozam,
«odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Si
vB	Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To se na
more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi —	Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdra-
vilno vrednor* jega leka.. .Zdravniški nasvet polijemo brezplačno. Pišita nam v maternem jeziku.
i JOS. TRINER,
<£ 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Kt pesa bi te poskusiti TrinerJeve Hrvaške Importi rana Slivovke in Slovan-skega Brinjevca, vsa domačega izdelka.
<*» «¥» «*>
^	^	¿p	^

•cS* Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in žeiiskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB
Slovenska, gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancicti
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi t* nami... Mi imamo v zalogi viskovr» ■ega lesa..
' Za stavbo hiš in poslopij menki u in trdi les, late, cederne stebre, deri in iinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «Ut klicu novega kanala.
Predno kupiš LUMBEK, oglasi a
pri nas in oglej si'našo zalogo 1 Miti bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Vari oa vogli DES PLAINES IN CLINTON ST*
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Mer Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Točim izvrstno pivo, katero izd, luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery Rojakom sc toplo priporoča»
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali loruijsko vino, dobro žganje in trži» •ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo, TELEFON 7612.
«n N. Broadway.......JOLIET, IL’
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
.Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
Priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
vlMIrftPi i]‘r:'~T't',h''" i v -tč ■; i
(Nadaljevanje s 6. strani.) bi se ti zgodilo na tujem kot tistemu, ki je sedel v blato in se vanj pogreznil. In zadovoljen bi ne bil.”
Prenehal je z delom in se naslonil na koso in njegove misli niso bile več vesele.
“Nemara si bil doma, Janez? Ali si bil pri starem?”
Janez se je zdrznil. Pred par minutami se je še smejal Primož, zdaj je pa bilo njegovo lice tako resno in gube so stale ohlapno na njem.
“Povej, povej! Nič, kaj ne? Lakomnik je lačen do smrti.”
“Res je, stric,1 nič.”
In zjokal se je Janez. Primož je telebnil koso .vstran in sedel na sredo lehe in podprl glavo ob dlan desne roke.
“Naj gre vse! Saj ne rečem, nepridiprav sem bil v mladosti, ali vendar sem živel kot žive pošteni ljudje vob-če, če še ne boljše. Od mlada sem delal in nisem prislužil, da bi nesel v ščepcu. Kot bi me vrag zaznamoval; dolg sem dobil in dolg je rastel. Prišla je trtna uš in je bilo treba izkopati stare trte in nasaditi nove brajde in oplesti in postaviti nove latnike. Denarja nič, pojdi na posodo! In je prišla suša in ni bilo turščice^ da bi jo nesel enkrat v malin. Pojdi ponjo in plačaj in se zadolži! In krava ti crkne s teletom! Hčere odpravi od biše in jim daj dote! Vedno jemlji, a nikjer ne dobiš. Gozd izsesaš, trta ti ne
klobuk. Po litanijah se je napotil po vasi in je pridigal.
“Ljudje božji, kdor ima ušesa, naj posluša! Nesreča preti ugonobiti življenje -in podreti dom in zapoditi po svetu reveža. Za nove zvonove ste zložili in cerkev ste sezidali in župnišče. Gospod se vas spomni ob uri trepeta. A naberete si lahko novih zakladov. Slišali ste, da je nebeško kraljestvo podobno zakladu, ki je skrit v njivi; najde ga človek in skrije in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima in kupi tisto njivo. A vam ni treba prodajati, imate, in če daste, boste srečni. Trkam na vaša srca in prosim usmiljenja.”
“Za koga prosiš, Janez?”
“Za Primoža. Upnik se je vzdignil zoper njega, palico je zavihtel, da bi ga udaril.”
"Pojdi z Bogom! Sami smo berači, nikar ne šemi! Če si ti bebast, mi nismo.”
In je šel dalje in je trkal, pa so se mu smejali in otroci so ga dražili.
Tedaj je zavil v župnišče. Počasi in boječe je stopil pred župnika. Star je bil in nad dvajset let je služil v fari in vsi so ga ljubili.
“Kaj pa, Janez?”
“Prošnjo imam, gospod.”
Prav tik njega je stopil, ker je bil napol gluh.
“Primoža mislijo spoditi po svetu,
j prodati mu mislijo vse, tudi bajto.” obrodi vsako leto. In tvojemu stare-, „Kdo pa? Xvojemu očetu je veliko
mu plačuj obresti po deset. Moj Bog, doj£an •>
po deset sem plačeval... Povej mi, ,<Da>' da> gospod. Pa sem rekel: k človek božji, k, ne poznaš sveta in zi-' vam bi šel in vam povedal, kako'in viš v samoti m moliš vedno k Bogu, l kaj> gotovo bi vedeli svetovati.”
ali bo kdaj boljše na svetu?.. .”
Janez ga je pogledal, kot bi ne razumel dobro njegovega vprašanja, potem je-pogladil brado in stegnil roko. “Stric Primož, hudo ste se razvneli
“Kaj bi rad naredil?”
“Očeta ne morem pregovoriti in denarja ni dobiti za Primoža. Po vsej vasi sem hodil in so se mi smejali.” Zjokal se je in si je brisal solze z
in težko vprašanje ste mi zastavili. 1 rokavom.
Glejte, meni se tako zdi, da je sveti "Ne jokaj, Janez! Pomagal bi Pri-velik oltar, hiša božja. In ko bo ta možu, pa sem star in vse sem razdal, hiša res hiša molitve,/bo tudi lepše na Pred grobom sem in hrbet imam pri-
pognjen kot gaber deblo. K tvojemu
svetu.
“Lepo. si to povedal. A ta hiša je jama razbojnikov in tatov. Janez, jaz tudi postanem tat in razbojnik. Prijetno mi bo, lumpom se najboljše godi. Veš, bel kruh bolj diši, kot turšči-čen, ki ga ješ vsak dan.”
Primož je pogledal po strmini in zagledal velik hrast, ki je metal senco daleč naokrog. •
"Primojdunaj da bi bilo lepo viseti na onih vejah tam gori!”
“Stric, ne govorite tako!”
In je šel k starcu in ga je miril.
“Pogosto mi pride, da bi šel. Žalosten sem zadnji čas, le včasih pride veselje prejšnjih dni. In prej si me videl, da sem se smejal kukavici, ker je zapela, petkrat j.e zapela. Ko sem jo prvič čul, je pa zapela desetkrat. Pomisli, deset let bi še živel. Ali ni to lepo, Janez? Ah, življenje je tako prijetno! Pa pojdi z doma in berači ali si pa zadrgni vrv za vrat! Moj Bog —”
In privrele so Primožu debele solze po licu. Tolažil ga je Janez, ga gladil po glavi in jokal sam.
“Človek sadi in sadi, pa daj drugim in umri!”
očetu pojdem. Le brez skrbi bodi, Janez! Primož bi moral tudi iti. Pojdi in mu reci! Najbrže-že spet pije pri Starešinki.”
Šel je Janez potolažen in je dobil Primoža in ga spravil k župniku. Oblekel je starec suknjo in stopal počasi. In Primož je šel za njim upognjen in žalosten. Janez je sedel pod oreh in čakal.
In čez dobro uro sta se vrnila in stari gospod je bil otožen in kmetu Primožu je bilo, kot bi ga bil udaril z batom po glavi.
“Janez, pojdi in ne jokaj! On, ki lajša rano, ve, zakaj se to godi.”
In so šli vsak na svoj dom.
Janez pa se je bal velike nesreče. In je prišla.
* * *
Tisto jutro je mlinar Janez zgodaj vstal. Pomolil je in stopil pred mlin. In ko je pogledal po dolini, mu je obstalo oko tam nad Lokami. Hrast je dvigal svoje veje visoko kvišku in veter jih je pregibal. In na veji je viselo nekaj dolgega in suhega. Misel je šinila Janezu v glavo in je stekel po poti.
Dolgočasno in pusto jutro je bilo
“Stric, stric, veste, jaz pojdem po Sive megle so se vlačile po nebu in svetu in vam pustim mlin in travnik neprijeten veter je pihal, in tisti dve njivi.”	Kot burja je dirjal Janez in brada je
Pogledal ga je Primož in ustavile so plapolala. In ko je prihitel pod hrast se mu za hip solze.	in zagledal kmeta Primoža na veji,
“Revček, ali ne veš, da-ne smeš na- obraz črn in zabuhel, in roke, tiste mi-praviti z mlinom, kar bi ti hotel. Oče šičaste, lopataste roke ob bokih; in no-
ukaže, ti storiš.”
ge, dolge in suhe, ga je prevzel za'hip
Pa bi šli stanovat k meni, saj je strah. Zavel je veter in zamajalo se je dovolj prostora. Pod streho je še ve-1 truplo na vrvi. In izpod neba so se
lika soba. Izčistil bi jo, pa bi
vsule goste kaplje. Odrezal je Janez
“Nič ne bi, Janez, ker tvoj oče preži vrv in naložil težko truplo in bežal, be-
name, odkar sva se zavedla, da živiva. 1 žal v vas. Srce mu je burno bilo in v
In jaz ne maram, ne maram.” Jokal je znova.
glavi mu. je bilo tako čudno.
“Naravnost njemu ga nesem, ki je
“Šestdeset let imeti svoj dom in na- kriv, naravnost njemu! — Obesil se je, enkrat, starec, pojdi! In mislil sem ah, ti moj Bog! Njemu ga nesem, da vedno, da bom nosil butaro do smrti in bo videl, kaj je naredil, njemu, njemu!’
da ohranim dom otrokom. Pa me bodo kleli. Res, slab človek sem bil včasih, a vendar tega nisem zaslužil.” “Stric, morda bi vam dal kdo drugi.” “Saj nimajo. In ne dado. Gospod
Padale so kaplje, težke in debele in curljajo je od Primoža, kot bi lilo iz škafa. A Janez ni čutil ne dežja, ne teže na svojem hrbtu.
Nad vso božjo naravo je vladala gro-
v župnišču bi dal, pa nima, ker je raz- zna puščoba. Globoko so se klanjale
dal, kar je imel “Kaj bo, stric, kaj bo?”
“Smrt, kadar pride! Pusti me, Janez! Pojdi v mlin in moli!”
Janez je stopal počasi, Primož se je dvignil in legel pod hruško. Mislil je in solze so mu igrale v očeh..
In v naravi je bilo tako lepo. Kosi so žgoleli ob potoku in zelenje je dehtelo od vseh strani, s pašnikov se je čulo bingljanje zvoncev in vriskanje pastirjev. Dekle je šlo čez polje, neslo v jerbasu južino in pelo. Še čisto majhno je bilo dekle in nežno in greha ni bilo v njeni duši. Pesem je privrela na dan v tisti naravi, kjer pripeka gorko solnce. Pesem je šla čez polje do gričkov in vasi, ki je ležala kot pričarana v kotu, med samim zelenim drevjem, in v ozadju se je nalahno dvigal Nanos, star že in siv, ves plešast.
Kukavica je zakukala in kmet Primož je šel znova kosit' deteljo.
Ko se je zvečer, vračal mimo Markove hiše, sklonjen in veš žalosten, se je zgodilo, da je petelin požrl glisto.
t *	*
Mlinar Janez je molil in se postil in ni goVoril z nikomur. Mislil je samo na očeta in na Primoža. Kako bi pregovoril starega grešnika in kako bi pomagal zatiranemu! V duši je slutil, da je Primoževa usoda v zvezi z njegovo. Cel teden je premišljeval in molil, bral Sveto pismo in pel psalme.
V nedeljo se je napravil na pot. O-blekel je črno obleko, obul težke škor-
veje sadnega drevja in od ponosnih trt je. teklo v curkih. Žalostne so ležale brajde in plante in pod latniki so se vlačili ostudni močeradi. Zagrmelo je nad gozdom in odmev se je čul čez vso dolino, kot bi se posulo kamenje z Nanosa na Gradišče. Križali so se bliski v zraku in nad Krasom je vladala tema. Potok je v.trenotku narastel in valil s seboj hlode in kamenje. Drčalo je in bobnelo in treslo se je drevje ob bregovih.
Janez je pridirjal pod kolnico. Oče je bil tam, in komisija, ki j e prišla licitirat, in nekaj kmetov. Padlo je breme pred Marka in vsi so se začudili. In sin je . stegnil svojo desnico in iz ust so mu prišle hripave besede:
“Vi, vi ste ga! Vrv ste mu dali, trebuh ste mu razparali in ovili s črevesi njegov vrat in ga zadavili, srce ste mu izrezali in ga požrli. Meso ste razsekali in jedli in pili kri... Tu, tu ga imate. Snejte ga, snejte!... Vi, vi, pokora, pokora!... Jaz, jaz sem ga tudi, mlina mu nisem dal, pa se je... obesil.”
Sedel je na zemljo in se razjokal. Dva sta ga prijela in ga hotela odpeljati v hišo. Tedaj se je dvignil po-koncu in govoril, kot bi bruhal iz sebe.
“Vi, rabojniki, tatovi, lumpje! Kaj stojite tu?... Haha... On je mene nesel in jaž sem ga nesel... haha... Otroci, delajte pokoro, oblecite črne kožuhe in natresite saj na glave!... Če ne, boste kot paglavci, boste vsi
nje in poveznil na glavo širokokrajen pocrkali... Trnje še ni obrodilo ja-
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sti
IL;
Gostilnica!
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groqeriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone m.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek san
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000 000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakV.di:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila’ občinam in korporacijam ........ 2,392.039
Menice .............. 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........... 3,037.221
1 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnic* darovala je za take namene do seda) blizo sedem milijonov kron.
1
-A*:
S. HONET
Sioam,popravljam in gladim oblake 918 N. Chicago St , Joliet.
Bolte k Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
ZDolorodošli!
FIUO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 26.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & L Pasdertz
Compagnije ^ Generale ? Transalantique
FRANCOSKA PROGA -Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22.000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) S500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in »zna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
ilavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop aik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči», agent; 2127 Archer Ave., Chicago, III. Paul Starič, agent. 110 South I7t» St., St. Louis, Mo.,
EiM Slovensko - MM
Pooblaščeui Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
bolk.. . Vi, vi ste trnje in boste vrženi v ogenj...”
Plamtele so mu oči in mahal je z rokami.
Albert Weiss Land Co.
“Oče, vi, vi ste ga, vi ste krivi!”...
Zakadil se je v očeta in ga sunil na tla in je hlasril nanj in ga suval v obraz in prsa in ga davil.
Komaj so mu ga iztrgali. Krvave so bile njego\e roke in ko jih je videl, se je razjokal.
“Udaril sem ga, očeta sem udaril... kri. . . kri.. . Očeta, svojega očeta.”
Peljali so ga v hišo. In prihiteli so ljudje iz vse vasi, čeprav je bil dež, in so gledali Primoža. Tudi žena je prišla in sinovi. In joka je bilo in križanja in molitve. Vzdignili so ga in nesli domov.
“Gospodje, licitacije ne bo.”
Lezel je Marko v hišo in od strahu je bil onemogel in je legel.
Teta Franca in otroci in žena so jokali. Teta se je postarala tiste dni za pet let. Zožile so se njene prsi, hrbet se je upognil, lica so se naguban-čila kot starki, ki doživi devetdeset let, šilasta brada- se je znatno zdaljšala, lasje so osiveli in v očeh je bila večja strogost kot kdaj v življenju.
“Jejhata, jejhata, ti moj Bog, kaj doživim starka!”
Cele dneve in noči je preštevala jagode na molku in sedela pri Markovi postelji.
“Ti moj Bog, Janeza so odpeljali v Ljubljano in morda se ne vrne več. No, je že zaslužil, ker je naredil veliko greha. Bog pomagaj in syeta Frančiška!”
A Janez se ni vrnil, umrl je v norišnici.
Marko je ozdravel in ni pognal Primoževih po svetu. Pretresla ga je Primoževa smrt in Janezova nesreča. Odslej je živel življenje samotarja v mlinu in prepustil grunt in trgovino sinu Markcu. Drugačen je bil zdaj —- in njegovo življenje je bila pokora.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richland Co., North Dakota iti Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetil.
Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, Itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter stane danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.
Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.	JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
10.
4 5RIKANSKI SLOVENEC, 15. JULIJA 1910.
V
)*0+00<0f0+040fv
Društvene vesti.
*
KI»OKI*OXHO«í*OÍ
':e, ter povraća udom zdravje. Bolje imeti steklenico pri roki. Cena 25c in 50c. Na prodaj v lekarnah in zanesljivih trgovinah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	1
Waukegan, 111., 12. jul. — Dne 10. julija je imelo društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote piknik v prid društveni blagajni, kateri se je prav dobro obnesel.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo društvu Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. Jednote, društvu presv. Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F., sam. dr. Vitezov sv. Jurija, slovaškemu društvu sv. Stanislava odbor 402 N. S. Spolku, kakor tudi vsem posameznim rojakom in rojakinjam, ker so naš tako v polnem številu posetili in nam pripomogli do lepega vspeha. Zatoraj srčna hvala vsem, ki ste nam pokazali svojo naklonjenost in zagotovljeni bodite, da vam bode društvo sv. Jožefa vedno v pomoč v enačili slučajih.
Nadalje prosim vse člane dr. sv. Jožefa, kateri še niste oddali svojih naslovov dr. tajniku ali pa kateri ste se preselili na drugi prostor, da bi to storili ta mesec, ker to bode v korist članom samim. Dostikrat se zgodi, ko pošiljam obiskovalce k bolnim bratom, da je nadaljni obiskovalec blizu prejš-nega; ker pa ni označeno, kje da živi, ima vseeno veliko truda, predno ga dobi. Zatoraj prosim cenjene člane, da bi vsak napisal natančen naslov in razred, v katerega pripada. Vsi oni, ki pa imajo na druge narejene naslove ali na pošte, naj blagovolijo napisati ulico ali cesto, n3 kateri živijo, ne pa “Post Box”,, kar se je že pripetilo.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Petkovšek, tajnik.
POZOR!
Sporočam Slovencem in FIrvatom da prodam salun na- lst St. blizu kolodvora. Salun je velik z dvorano pripravno za veselice zraven stanovanje prodam z vso hišno opravo, veliko prostora za bo^rdingarje, lepa prilika. Ne iščem nobenega dobička, proda se vse po izkaznicah; prodam tudi 2 hiši z velikim vrtom na lepem prostoru blizu slovenske cerkve kakor tudi blizu dveh tovarn. Vse se proda po naj-
nižji ceni, vzrok, ker nameravam iti na farmo, ker nisem prav zdrav. Prilika je za Slovenca ali Hrvata, ker ravno v tej bližini so večidel Slovenci in Hrvati. Hrvatskega saluna ni nobenega. Lastnik in prodajalec je John Šjebat,
1153 — lst St.,	La Salle, 111.
SLUŽBO IŠČE! V VEČJI SLOV. ali hrvatski naselbini izurjen organist z dobrimi spričevali, kateri je zmožen poučevati godbo (glasno) in na lok ter petje, in dramatično društvo v slov. ali hrvatskem jeziku; plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. Mož je trezen in priporočen.
■—	,	n-,
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega list pod šifro “Organist št. 139.”
IZGUBLJENIH! $15.00—3 PO $5.00 — izgubljeni denar je gotoVo najden v Košičkovem salunu ali pa na sidewalku proti severu do 1300 N. Broadway. Kdor ga je našel, naj mi ga vrne, mu dam nagrado in mu bom hvaležen. Ignac Bregar, T312 N. Broadway, Joliet, 111.
J. C. Adler & Co.
Bray-eva Lekarna
3Iesnica
priporoča rojakom svojo Tol. 101	Joliet, 111. i 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika Zaloga. Nizke cene.
Nprodaj hisa in lota
na 1401 X. Summit St. Vec pove: : Chas. Kompare, 1401 X. Summit St., ! Joliet, 111.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Biwabik, Minn., 7. jul. — Naznanjam vsem članom društva sv. Janeza Krstnika štev. 13. K. S. K. Jednote, da je našega društva tajnik Jožef Grahek se zahvalil na tajništvu. Raditega prosim vsakega, koji ima kaj priobčiti ali pisati glede društvenih stvari, naj niže-podpisanemu pošiljati izvoli.
Z bratskim pozdravom
Matt Vidas, tajnik, Box 107.
Zahvala.
Spodajpodpisani uradniki dvora presvetega Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. v Waukeganu, 111., želimo izreč’ tem potom našo iskreno zahvalo vsem udeležencem slovesnosti blagoslov lj'e-nja novega bandera dne 3. julija. V prvi vrsti se zahvaljujemo Rev. John Plevniku za blagoslovljenje in prekrasni govor; nadalje gospicam Angeli Mencinger in Rozi Oman kot prvim družicam in vsem drugim gospicam. katere so bile tako dobre in so z veselim srcem povzdignile slavnost kol družice novi zastavi. Srčna zahvala tudi očetu Franku Remžgar in materi Remžgar, botrp Valentinu Belec, botri Ani Belec. Nadalje se zahvaljujemo dvoru sv. Jurija štev. 960 C. O. F. in zastopnikom bratskih čeških dvorov, kateri se niso ustrašili dolgega pota in so nam prihiteli na pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem tukajšnim slovenskim ter bratskim hrvaškim in slovaškim društvom, katera so se udeležila slovesnosti in veselice ter nam jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče našteti po imenih. Lepa hvala tudi slovenskima listoma "Amerikanski Slovenec” in “Glas Naroda”, katera sta priobčila naše dopise in kolikortoli pripomogla k večji udeležbi. H koncu zahvala tudi posameznim rojakom in rojakinjam, ki so nas posetili in na eden ali drug način pripomogli k večji slavnosti in tako sijajnemu uspehu. Vsem skupaj se še enkrat zahvaljujemo in jim kličemo krepki na dar!
S pozdravom
Waukegan, 111., 10. julija 1910.
Valentin Jereb, nadborštnar.
Ignac Malesich, fin. tajnik.
Valentin* Belec, blagajnik.
Bodi čist!
Med poletjem obračaj vsakdo posebno pozornost na čistost. Znojnice se morajo občuvati odprte, da zamore znoj uhajati. Ampak poskušati moramo tudi, da ostane notranjost našega telesa popolnoma čista, ako želimo preprečiti resno obolenje drobja. Brž-ko zapaziš kako nerednost v navadnem telesnem počutju, je napočil čas za pitje Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To ti prežene iz telesa vso nesnago in nečistoto ter usposobi prebavila, da redno zaposlujejo. Prvi znaki kakega nereda v delavnosti organov so izguba teka, telesne moči in krepke volje. NTe čakaj še dalje, ampak takoj začni uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Najzadnje
ko ste že poskusili druge medicine, a niso pomagale, tedaj začnite rabiti Hollister’s Rocky Mountain Tea in tablete.
Tisoči, so že ozdravljeni po tem zdravilu. Čisti kri, krepča telo in uredi sestav.
H. A. Stillman,
300 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Poletni meseci
donašajo seboj mnogo črevesnih bolezni vsled nerednih navad neprimerne hrane, nečiste vode, dolgotrajnega toplega vremena, slabega zdravstva. Var no, hitro in zanesljivo zdravilo za vse opravilne nerednosti črevesja je Se-verovo Zdravilo zoper kolero in drisko. Olajšava bolečino, prepreča kr-
Y DAR LJUDEM
Vsaka knjižica je vredna $ 10 00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsak bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjigo. Ona knjiga svetuje v navadnem jeziku, kako se da doma vspešno zdraviti: zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizen in trganje v kosteh, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, takoj pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni, da ozdravite. Xa tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, katero bi moral znati vsak človek. Zapomnite si, da se ona knjiga razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam po-____________šljite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjigo.
IZ 'OLNITE ODREZEK ŠE DANES IN GA NAM POŠLJITE.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 709 Northwestern Bldg., 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: takoj pošljete.
Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno 'zdravilno knjigo, ter vas prosim, da mi jo
Ime .........................................
Pošta ................................Država
LAKE
WlCîIIGLMt
EXCURSION V GARY, IND.
Pokažite ta oglas v Chicagi v urada THE CLEAR TITLE LAND C O. in odpeljali se bodete brezplačno po železnicah ali na automobilu v Gary, Ind. da. si ogledate družbine lote, ki se prodajajo na lahko obroke.
Nekaj o mestu Gary.
Iz pisma g. S. W. Rosi, prels. družbe THE CLEAR TITLE LAND CO. v Ch'cagi z dne 11. t. m. g. Geo TU Shear, Joliet, lil. posnemamo sledeče:
"Pred dvema letoma je neki bogati kapitalist, komur je mesto Gary poznano rekel sledeče:
“Nočem kupiti nobene lote v Gary, ako mi jih prodate po en dolar". Isti mož je pretekli teden prišel v naš urad in me naprosil iti ž njim v Gary. Bil sem ž njim v Gary v nedeljo in sedaj se snuje pogodba za 150 lot na katerih bo ta mož zidal 150 novih hiš, če se pogodba sklene. Stalo ga bo to vse blizu $300,000.00.
“Da me umete, je mesto Gary najboljša prilika za delavca, a dobra za vsakogar. Xe bom se čudil, če razprodamo vsaj en tisoč lotov do 1. decembra. Gosp. Shear, ni lepših zemljišč kot tu, in vsako zemljišče je vredno danes najmanj 50 odst. več kot lani, a k letu bode isto zemljišče vredno enkrat toliko kot ietos. Smete torej biti zagotovljeni, da bodo vsi oni, ki od Vas kupijo lote, ostali Vaši vedni prijatelji.”
Niste prisiljeni kupiti. Jamčimo zadovoljnost, ali pa povrnemo denar. — Za pojasnila vprašajte v kateremsibodi uradu: —
Glear Title Land Go.
134 Monroe St., soba 1204, Chicago, Illinois.	Urad v Gary: 1036 Broadway
GEO. W. S tl EAR, vodja prodaje, 321 N. Chicago St., tel. Chicago 4311; stanov, tel. Chi. 7346, Joliet, 111. -	OHRANITE TA OGLAS, ako kupite lote je vreden $5.00 za potne stroške.
190 hiš sedaj zida ena družba. Mesto raste, da je čudo.
BA-BIMiO ZZLSTOBISriICO"V.

jSMOKlHb
^®£2à
P LORI L L ARD COMPANY, JLRSCY C/TY.NJ
Loifard’s
STRIPPED SMOKING
TOBACCO
ZA PIPE IN CIGARETE
Vonj je prijeten
Cist in nežen. Zadovolji vsakogar.
To je najboljši duhan v Ameriki, in gaje dobiti vsepovsod v prodajalni.
Papirčki za cigarete zastonj z vsakem zavojčkem.
Pozor pred ponaredki
Pravi Lorillard’s duhan ima ta rudeč znak na zavojčku.
THE AMERICAN TOBACCO CO.

Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog i»-37 milijonov kron.
Rezervne"» »sklad» je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
j« najveiji in najmočnejii denarni zavod te vrat« po viem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 41/2 odstatka. Rentni davek plačuje nranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jiinica, pupilarno varen dentrni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulicL
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O.
C
IBS
INSTITUTE
SIMO NEVEDNI IN NEHDSENI
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljnč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosa, glavi, vratu ali želodca. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tC.ir.r.	-j
pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni.
Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najiskušneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tn, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, je zopet vdravni’k tn kateri Vas ozdravi na onei bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni.
Nateipodlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najisknšneji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih m raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo.
1	Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW
YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerik ozdravljencev kateri so priprav-lieeni potrditi da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno’obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode
teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.	. .	,	..	,	,	,	.	,	. ....	....	^
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih vec bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., Heal Youk City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 nre popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7^do 8 nre.
4 V’	'»
'&
m**~ i#?-- X?
í>.|!. îçaiw : » -,
Mč:
■*w


4

t