Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt lela 4 K j za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K fasRinuaa ttnlflka 10 *. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: EnOstopna pett-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. 36. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 26. marca 1910. Leto XIII, NASLOVA: Za dopise in rokopise sa list: UredniitTO i Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnlitvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naroibo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-ročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14"— za pol leta „ 7*— za četrt leta „ 3*50 na mesec „ 1*20 Za Neačljo: za pol leta K 7*90 za četrt leta M 4-— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora'*. Sadovi narodnega šovinizma. (Dopis iz Trsta.) Pred mesecem so v Trsta slovesno otvorili novo, takozvano Fran Josipovo prosto luko pri Svetem Andreju. Pred tedni so tam že začeli delati. Dela je bilo seveda malo, komaj za 30 delavcev pri nakladanja in razkladanja parnikov. Šj preden se je delo začelo, so ital. nacionalci pod firmo Pagninijeve »delavske zbornice* sklicali shode in zahtevali, da mora biti delo najprej in samo za tržaške italijanske delavce. Slovenski narodnjaki seveda niso držali križem sok. Tudi oni so priredili dva shoda, na katerih so energično zahtevali »delo in kruha slovenskim delavcem*. Delo pri razkladanja in nakladanju parnikov je obdržalo vodstvo tržaških glavnih skladišč v svoji režiji, Vpisovanje pristaniičnih delavcev za novo prosto luko se je vršilo tajno, nihče ni vedel kdaj. Najprej se jih je priglasilo 54. Nato je Pagninijeva delavska zbornica priglasila še svojih 80 pristašev, ki so bili sprejeti. In sedaj je vodstvo glavnih skladišč zaključilo vpisovanje in reklo, da ne sprejme več nobenega delavca. Ampak N, D. O., ki je imela tndi nekaj svojih pristašev nk razpolago in je šele sedaj izvedela, da se delavci sprejmejo,'je zahtevala, odnosno prosila, da se sprejmo tndi od nje predlagani delavci, katerih je bilo 64. Vodstvo je reklo »ne* in N. D. O. se je podala k namestnika Hobenlahe, ki je posredoval ter dosegel, da so se sprejeli ladi poslednji delavci. Tako je bilo opisanih 198 delavcev, ki naj bi si bili razdelili delo, katerega je bilo komaj za 30 delavcev. Pagninijeva delavska zbornica se je uprla sprejema omenjenih 64 slovenskih delavcev. Protestirala je na svojih shodih, pri namestniku princa Hohenlohe ter pri vodstvu glavnih skladišč. Zahtevala je odstranitev teh delavcev ter da se da delo samo domačim ital. delavcem. N. D. O. je pa tudi na shodih in pri kompetentnih faktorjih zahtevala, da se sprejmo na delo samo domači tržaški delavci. Namestnik Hohenlohe in vodstvo glavnih skladišč sta se uprla enemu in drugemu predlogu. Nato so pristaši Pagninijeve delavske zbornice, ki so bili sprejeti na delo, proglasili stavko. Vodstvo glavnih skladišč je pa odgovorilo tako, da je edini parnik, ki bi se bil moral izkrcati v novi prosti luki, odvedlo v staro luko, odslovilo vse vpisane delavce ter naznanilo, da se bodo začeli delavci na novo sprejemati. V teku tega časa je bilo več shodov tistih pristaniščnih delavcev, ki so člani naših organizacij. Udeleževali so se jih naši pristaniščni delavci, katerih je skoro polovica slovenskih, iz stare in nove proste luke. Protestiralo se je energično zoper ital. nacionalistino agitacijo proti slovenskim delavcem, obsojala stavka Pag-ninijevih pristašev, ki je bila namenjena proti slovenskim delavcem v nori prosti luki, izjavilo, da se naši delavci tej stavki in nobeni enaki ne bodo pridružili ter izražala željo, naj se v novo prosto luko sprejmo najprej kvalificirani dekvci, t. j. take, ki so že vajeni dela na obrežju in ki se ž njim že od nekdaj preživljajo, seveda ne oziraje se na narodnost in na pristojnost delavcev. To je bilo edino pravično stališče. In res je to mnenje prevladalo tudi pri vodstvu glavnih skladišč in na podlagi tega pravičnega načela so se imeli na novo sprejemati delavci. Naši delavci so bili s tem zadovoljni. Pagainijevci se pa s tem niso strinjali id so rekli, da se ne smejo sprejeti Slovenci, ki so čez hribe in doline priromali v Trst, kateremu je treba ohraniti italijansko lice. N. D. O. je po svoji navadi tudi zahtevala, da se ne smejo sprejeti italijanski podaniki, takoimenovani »regni-koli*. Vodstvu glavnih skladišč in menda tudi princu Hohenlohu, ki je dosedaj Slovence branil in zagovarjal, se je ta obratna nacionalistična gonja pristu-dila in vodstvo glavnih skladišč je sklenilo, da se bodo sprejeli tedaj samo taki delavci, ki so v Trst pristojni ali v Trstu rojeni, ne oziraje se na sposobnost. Na podlagi takega vpisovanja je bilo res od dela izobčenih okolu 10 ali 15 prej sprejetih italijanskih podanikov. Ali od N. D. O. je bilo sprejetih samo lest delavcev, ki so bili v Trstu pristojni. Vse druge od N. D. O. predloženi delavci so se odklonili. Žalostno je pa, da je prišlo ob kruh tudi lepo število pri nas organiziranih slovenskih pristaniščnih delavcev, ki so se že letainleta preživljali s tem poslom, in ki so imeli samo napako, da niso bili v Trst pristojni. Naše organizacije so na to sklenile resolucijo, v kateri protestirajo zoper tako postopanje, zoper obratno nacionalno gonjo ter zahtevajo, da se da najprej dela kvalificiranim delavcem, ne oziraje se ne na narodnost, ne na pristojnost. Tako, na škodo pravičnosti, na škodo starih delavcev in na škodo slovenskih delavcev je končala ta žalostna afera ob začetku dela v novi tržaški prosti luki. Resnični delavci so brez posla, delajo pa ljudje, ki se jim še sanjalo ni, da bodo kdaj uslužbeni pri takem delu. la ako se našim organizacijam ne posreči prisiliti vodstva glavnih skladišč, bo zanaprej italijanskim podanikom, pa tudi slovenskim delavcem prepovedano delo v novi in tudi v stari prosti luki. In za to naj bo ves slovenski narod hvaležen N. D. O., ki dosedaj ni naredila nič drugega, kot da je škodovala slovenskemu narodu in slovenskim delavcem toliko, kolikor dosedaj lenoben drug narodni in delavski nasprotnik. •Edinost* seveda molči o tej žalostni aferi. Sama ve, da je ravnanje N. D. O. škodljivo in ravnotako obsojanja vredno kakor vedenje ital. na-cionalcev. Molči in pusti N. D. O., da se po svojem glasilu sama pere in sama išče pota iz zagate. Molči, ker je morda prišla do našega prepričanja, da je neumno misliti, da bi bilo s številno močjo mogoče premagati ital. nacionalce, ki so številno 3Q krat močnejši od slovenskih. Molči in s svojim molkom priznava, da je zadala N. D. O. slovenskemu delavstvu in slovenskemu narodu kruto rano, ki je ne bomo tako kmalu preboleli. Molči, ker je morda končno spoznala, da so voditelji N. D. O. pač sposobni za komedije, ne pa za vodstvo delavstva. Glasilce N. D. O. seveda pere svojo mater in pripoveduje, da so Pagninjanci vzeli delavce iz služb ter jih vsilili v novo prosto luko, da bi odžrli kruh slovenskemu delavcu. Mi temu radi verjamemo. Ampak tudi »Indipendente*, glasilo ital. nacionalce v, j e objavil pismo in imena dveh delavcev, ki so vposleni v arzenalu. V tem pismu vabi N. D. O. omenjena delavca, naj odpovesta posel v arzenalu ter gresta na delo v novo prosto luko. »Edinost* rada zajema pri »Indi-pendentu*. Ampak tega ni objavila in nihče ni tega dementiral. Torej N. D. O. ne sme Pagniniju prav nič očitati. Saj sta oba enaka in si lahko roko podasta. Za danes bodi dosti. Seveda za nas stvar še ni končana. Treba bo pač slovenskemu delavcu odpreti oči in pokazati, da je N, D. O. največja škodljivka njemu in vsemu slovenskemu narodu. Razmerje med Avstrijo in Rušilo. Nekoliko mesecev je bilo dnevno časopisje dannadan polno vprašanj: Kaj je in kaj bo z razmerjem med Rusijo in Avstrijo? Odgovori so se neprenehoma menjavali kakor vreme v aprilu. Zatrjevanju, da se pripravlja najtesnejše prijateljstvo, je v najkrajšem času sledila vest, da so se vsa pogajanja razbila. In ko je prišel bolgarski kralj Ferdinand v Peterburg, se je položaj že tako poostril, da se je bilo bati krvavih posledic. Sedaj se naznanja z ruske, avstrijske in nemške strani, da je pogajanje diplomacije srečno zaključeno. Zmisel zaključka je v kratkem ta: Avstrija verjame Rusiji, Rusija pa Avstriji, da imata obe na Balkanu miroljubne namene. O kakšni zvezi pač ni govora, tudi ne o urejevanju balkanskih razmer, kakor svoj čas v Mttrzstegu. To bi bilo seveda sedtg tudi precej brez pomena, ko je Turčija dobila ustavo in tako vzela zunanjim državam pravico, mešati se v njene domače zadeve. Ce se vpošteva, da prihaja vest o ponehanju sovraštva med Avstrijo in Rusijo prav v času, ko potujeta bogarski in srbski kralj iz Peterburga v Carigrad, se sme verjeti, da je vojna nevarnost na Balkanu vsaj za bližnjo dobo res minila. Angleška gosposka zbornica. Asquithova vlada je očitno v zadregi. Pred razpustom zadnjega parlamenta in potem v volilni borbi je nastopala proti gosposki zbornici tako energično, da ni bilo o njenih namenih soditi drugače, kakor da bo z vso močjo vodila boj za odpravo gosposke zbornice. Toda pri volitvah ji sreča iti bila mila. Znano je, da so liberalci dosegli komaj večino. In v liberalni stranki niso vsi člani zanesljivi. Stranka sploh ni popolnoma enotna. Levo krilo je v vprašanju svobodne trgovine in v stališču proti gosposki zbornici zelo radikalna. Toda na drugem krilu so omahljivci, kakršnih se dobi povsod. V odločilnih trenotkih pridigujejo zmernost in vsak hip so pripravljeni, obraSati plašč po vetru. Ce bi bila liberalna večina impozantna, bi izginil vpliv takih polžarjev in njihove posebnosti ne bi bile nevarne. Danes pa ne sme A' quith izgubiti ne enega glasu, če noče, da pride v nevarnost obstanek liberalne vlade. Tej neodločnosti se pridružuje Se konservativno stališče kralja Edvarda. Ni se torej preveč čuditi, da je politika vlade proti gosposki zbornici precej polovičarska. Zs avstrijske nazore je seveda še vedno radikalna. Ge bi pri nas minister tako nastopil proti gosposki zborni« kakor Asquitb, bi ga imenovali naravnost revolucionarja. Po velikonočnih praznikih namerava Asquith vložiti v zbornici poslancev sledeče resolucije: 1. Priporoča se izjaviti, da gosposka zbornica ni sposobna, odklanjati proračun ali mu obešati kakšne dodatke. Ta omejitev pravic gosposke zbornice pa ne sme služiti za pretvezo, da bi se zmanjšale ali omejile tudi pravice in privilegije poslanske zbornice. 2. Priporoča se, tako omejiti pravice gosposke zbornice glede na druge predloge, da postane vsaka predloga tudi brez sogla-Sanja gosposke zbornice zakon, ča se v treh zaporednih zasedanjih sprejme v zbornici po* slancev in če se vpoSlje gosposki zbornici vsaj me* sec dni pred koncem zasedanja, predpostavljajo, da je dobila kraljevsko sankcijo in da je od doe tretjega sprejetja v zbornici poslancev pretekla doba dveh let. 3. Priporoča se, omejiti dobo enega parlamenta na pet let. * Gosposka zbornica je sprejela dve resoluciji lorda Roseberyja, v katerih se pravi, da močna in za delo sposobna vlada ni le sestavni del ustave, ampak tudi potreba za blaginjo države in za par-lamentarično ravnovesje; to se najbolje doseže z reformo in preustanovitvijo gosposke zbornice. Vlada je izjavila, da ne bo nasprotovala resolucijama, da pa ne pritrdi nobenemu načrtu, ki bi povečal moč gosposke zbornice nad poslansko. Bečarl v parlamenta. Večjega vspeha si ni mogel Khuen-Hedervary želeti, nego ga je dosegel v pondeljek v parlamentu madžarskih oligarhov. On in njegov poljedelski minister Serenyi sta ranjena. Kot mučenik stopa ministrski predsednik v volilno borbo; vse zgražanje radi divjaškega vedenja odstavljenih koa-licionašev se izpremenja v simpatijo za njihovo žrtev. Justhovci, ki so v svoji obnemogli jezi hoteli uničiti svojega nasprotnika, so mu s svojim befiarstvom priskrbeli nekaj, česar ne bi bil stari lisjak nikdar dosegel: Popularnost! V volilni borbi se bo več govorilo o Khuenovih ranah, qego o njegovem programu in kdor ne bo mogel drugače opravičiti svojega glasovanja za vladnega kandidata, se bo skliceval na — moralo. Zares, tistih osem ali dvanajst dni, kar bo Khuen Hedervar; moral nositi oblite na obrazu, je majhna cena za politični dobiček, ki so mu ga prinesle rane, sprejete od be Carskih pobalinov. Kdo naj govori o brezznačajnosti njegove politike, ko je krvavel za svoj poklic? Kdo naj mu očita brutalnost, ko je sam žrtev brutalne sile ? Njegove rane se bodo izvrstno obrestovale. Kje so* divjaki imeli svojo pamet, ko so sklenili razbojniški napad, kateremu ni primera v parlamentarni zgodovini F Zakaj vse kaže, da so ga sklenili Ce bi bila knjiga ali če bi bil tintnik letel ministrskemu predsedniku na glavo le vsled momentanega izbruha strasti, se ne bi bila mogla banditska bitka odigrati tako smotreno, kakor se je. A ko so sklepali napad, so morali junaki biti že močno vinjeni, kajti pri zdravi pameti, bi se bili morali spomniti, da pomagajo tako le svojemu nasprotniku. Drugače bi bilo le tedaj, če bi bili imeli naravnost namen, ubiti ga; to pa vendar še o takih bečarih ni mogoče misliti. Kako se jim je torej mogia poroditi taka razbojniška misel F A če so politični apaši s svojo podivjanostjo dali Khtunu orožja v roke, so ga dali S« nekomu; namreč socialni demokraciji. V nedeljo je na fevdalnem shodu v Budimpešti grof Tisza rohnel proti sploSni volilni pravici. Gele golide gnojnice je izlil po demokraciji in splošno volilno pravico je navajal ta vzrok, da so zapadni parlamenti podivjani, da je v njih vsa dostojnost izpodkopana. V nedeljo in v pondeljek je fevdalni madžarski parlament, ki ima najreakcio-narnejšo volilno pravico, pokazal sliko podivjanosti, nedostojno iti, skrajnega barabstva, kakršne ne pozna noben zapadni parlament. Kakšni argumenti ostanejo ošabnemu grefu Se proti splošni in enaki volilni pravici? Boj za prostore ob jaslih se bo zdaj razvil v madžarskih meščanskih strankah. Tudi Khuenovci ne bodo boljši od Justhovcev in Košutovcev. Ampak v tem boju bo socialna demokracija našla prostor, ki ga še pred tremi dnevi ne bi bila imela. In dobila je zaveznika, ki bo toliko vreden kakor njena lastna delavnost in bojevitost. V boju za splošno in enako volilno pravico ji bo pomigala tolovajska podivjanost privilegiranega parlamenta. Domišlja italijanske vlade. Italijanski ministrski predsednik Sonnino je v pondeljek v zbornici naznanil, da je vlada z ozirom na parlamentarni položaj vložila demisijo. Itjava kabinetnega Sefa je bila precej nepričakovana. Da stališče vlade v parlamentu ni bilo trdno, je bilo seveda takorekoč od začetka znano; vendar ni bilo videti pravega akutnega vzroka za demisijo. Sonnino pa je spoznal situacijo in se je hotel izogniti porazu. Na dnevnem redu je bil načrt vlade o ladjeplovbi. Mornariški minister Bet-tolo je predlogo zagovarjal na sejah v soboto in nedeljo ter je imel s svojimi govori mnogo vspeha in odobravanja. Kazalo je celo, da je zakon večini poslancev vSeč. Toda Sonnino ni zaupal tem simpatijam. Zazdelo se mu je — in menda po pravici — da bodo nasprotniki porabili priliko za odločen naskok na vlado. Zanesljive večine ni imel in preden bi bilo glasovanje to pokazalo, je rajši sam odstopil Opoziciji to ni bilo prav všeč, ker jo je pripravil ob vidno zmago. Po izjavi ministrskega predsednika se je oglasil Barsilai, ki je nsglašal, da je ministrstvo prevzelo vlado brez soglašanja zbornice in da na enak način tudi odstopa; tako ravnanje gotovo ni v prid parlamentarnim institucijam. Na skrajni levici je sledilo tem besedam burno odobravanje, pri ostalih strankah so naletele na enako hrupen protest. Zbornica se je odgodlla na nedoločen čas. Kralj si je pridržal odločitev. Giolittijevi pristaši mislijo, da se Giolitti vrne in zopet prevzame vodstvo. On je izkušal, odvrniti krizo in je brzojavil svojim zaupnikom, naj store, kar morejo, da bo sprejeta paroplovna predloga. Njegovi poizkusi so se razbili ob nepotrpežljivosti stranke. ______ Politični odsevi. * G Biki deželni odbor je sklenil, pobirati deželno naklado kakor dos ej tudi v dobi od 1. aprila do 30. junija in prositi vlado z ozirom na kla-verno stanje deželnih financ, naj priporoči ta sklep za ces. sankcijo. * V brvaikom uborn se je nadaljevala debata o banovi ijpjavi. Sodrug Kor a 6 je kritiziral program vlade in nameravano volilno reformo ter je zahteval splošno in enako volilno pravico. Poslanec Supilo se je bavil z železničarsko prag-mstiko. Ban dr. Tomašič je dejal, da se postavi v tem vprašanju na stališče saborske večine in da s tem nazorom zmaga ali pa pade. * Obtoibo biviega bana Raaoha je predlagal v hrvaškem proračunskem odseku poslanec Supilo radi razsipavanja deželnega denarja. Ban TomaSič ni ugovarjal temu predlogu, ni pa res, da bi bil dejal, da se strinja ž njim. Tako je namreč poročsd neki ljubljanski list * Bolgarski kralj Ferdinand je pondeljek prišel v Carigrad. Na kolodvoru ga je sprejel sultan z velikim spremstvom. * Srbski kralj Pater se je v torek popoldne pripeljal v Garskoje selo, kjer ga je sprejel car Aleksander. Zvečer so imeli slovesno pojedino. * Za predsednika make dame namesto H o raja ko v a, ki je odstopil, je izvoljen z 221 glasovi Gučkov, član stranke «oktobristov». * Na Daoakon so zopet odkrili velike sleparije. Minister za notranje zadeve dr. Mu n k je ukazal revizijo vseh državnih blagajn. Pregledalo se je 170 blagajn in v 140 so se odkrile velike dtfrav-dacije. * Anglofeki abornlol namerava ministrski predsednik Asqnith takoj po velikonočnih praznikih predložiti zakonski načrt, ki jemlje gosposki zbornici pravico, odklaDjati proračun, če ga sprejme zbornica poslancev. Parlamentarna doba se ima določiti na pet let. (Glej članek.) * Soveroaaerlika aboraioa je in\pla koncem zadnjega tedna sejo, ki je trajala dne 17. t m. ves dan, vso noč in še dne 18. do 2. popoldne Vzrok je bil neki koi flikt med predsednikom in veliko manjšino, ki je predlagala volitev komisije za refermo opraviloika, v kateri ne bi smel biti predsednik. Ob 2. popoldne je 161 poslancev glasovalo proti 151, da se seja prekine do 4. popoldne. Ob 4. se je seja odgodila na drugi dan. Manjšina je torej že prav mečna. * V rnakl dumi je zadnji čas zopet živahno. Zagovorniki absolutizma z zloglasnim Puriške-vičem na čelu postajajo predrzni. V razpravi o učnem proračunu je Puriškevič brezobrazno napadel visoke šole, češ, da se goji na njih sama nemoralnost. Na levici je to povzročilo silen nemir. Socialni denaokratje so izrakli, da ne bodo dali Puriškeviču govoriti; tudi kadetje so hrupno protestirali. Predsednik je več poslancev izključil. Delavski poslanec Bulat je izjavil, da se strinja z besedami izključenih. Tudi njega so izključili za 15 sej. Ko je hotel Puriškovič zopet govoriti, so socialni demokratje po vrsti izjavljali, da ne bo govoril; predsednik jih je po vrsti izključeval. Vodja kadetov Mil j id ko v je protestiral, češ, da spravlja predsedništvo dumo v nemogoč in nedostojen položaj. Na to je bil tudi on izključen. Hrup je tako narastel, da se je morala seja prekiniti. Ko se je zopet otvorila, je Puriškevič ob silnem hrupu čital svojo govoranco. Vabilo h konferenci sodrugov okraja radovljiškega in kranjskogorskega, ki se vrši ha velikonočni pondeljek. Začetek konference ob 9. uri dopoldne. Lokal: gostilna «pri Jelenu* na Savi. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju. 2. Organizacija in taktika. 3. Tisk. 4. Razno. Popoldne ob 3. uri v veliki dvorani gostilni «pri Jelenu* javni ljudski shod na katerem govori sodr. A. K r i s t a n iz Ljubljane. H konferenci imajo pristop vsi sodrugi iz vseh krajev radovljiškega in kranjskogorskega okraja. Kdor se hoče konference udeležiti, naj se javi na adreso: Ivan Stare, predsednik kovinarske organizacije, Jesenice-Fužine. Sklicatelji. Shodi. Jeaenlee. Na velikonočni pondeljek dopoldne prirede tukajšnje socialistične organizacije politično konferenco. Namen konference je učvrščenje politične organizacije, ker stojimo pred občinskimi volitvami. Vabimo zato sodruge, posebno železničarje, naj se zanesljivo udeleže konference dopoldne ob 9. pri opoldne je bil zaslišan Polonyi. On pravi, da e hotel Khuenu, ko je videl, da je napaden, priskočiti na pomoč ter da ga je objel, hoteč ga odvesti iz dvorane. Khuen in Serenyi bosta dne 29. t. m. zdravniško preiskana, da se konstatira, če so se rane v 8 dneh zacelile, t j. če se imajo poškodbe smatrati za lahke ali za težke. Ogrske volitve. Budimpešta, 25. marca. Volitve v državni zbor bodo koncem maja, tako da se državni zbor lahko skliče v drugi polovici junija, dne 20. ali pa 22. Italijanska kriza. Rim, 25. marca. Kralj je ponudil sestavo kabineta zborničnemu predsedniku Marcori, ki je pa odklonil. Vulkansko biuhanje. Ca tani a, 25. marca. Etna meče iz štirih žrel lavo, ki teče, 400 metr. v širino in 4 metre debelo navzdol. Napravila je na nasadih že mnogo škode in zalila več koč. Zliva se že do kraja Solio, 7 klm. od Belpassa in 6 km. od Nicolosi. Železo, stavka v Ameriki. C bik a g o, 25. marca. Med strojDim osobjem in ravnatelji za-padnih železnic se je dosegel sporazum o vseh zahtevah, izvzemši plačo. Za to točko je izvoljen posebni spravni odbor. Češki klerikalci. Praga, 25. marca. Izvrš. odbor češke klerikalne stranke bo na zboru dne 27. t. m. predložil prekrstitev v češko kršč.-so-cialno stranko. Srbski kongres. Budimpešta, 26. marca. Srbski cerkveni kongres je skUcan na 29. maja v Karlovce. Grške homatijo. Atene, 26, marca. Kralj se brani, v pondeljek prečitati poziv narodne skupščine, če ne obljubi vojaška liga prej pismeno, da se razide. Ii raške dnme. Peterburg, 25. marca. Novi predsednik Gučkov je v nastopnem govoru naglašal potrebo konstitucionalnih uredeb. Društvene vesti. § Sploina delavska sveia »Vzajemnost* je imela v nedeljo, dne 20. t. m. dopoldne avoj občni zbor v salonu hotela «l!irija». Otvoril ga je načelnik ioirug Ko cmur. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal sodrug Dražil, posnamemo: »Vzajemnost* obstoja šele sedem mesecev in to prvo dobo bi lahko označili nekako za prehodno. Odbor je reševal društvene zadeve na osmih sejah. Priredilo ae je v »Mestnem Domu* šest predavanj razne znanatvene vsebine. Udeležba je bila v začetku dobra, ko so se približali božični prazniki in za njimi predpust, je pa pojemala. Društvena plesna šola se je v vsakem oziru dobro obnesla, dasi je bilo mnogo težav zdaj radi lokala, zdaj radi godbe. Ustanovil se je dramatični odsek, ki prav lepo napreduje; pred kratkim so gojenke in gojenci nastopili na Glincah z deklamacijami in dvema igrama. Uspeh je bil jako ugoden. Odseki so se doalej ustanovili trije in sicer trnovako-krakovaki, šentjakobski in viško-glinški. Priredil se je en zabaven večer, Silvestrov večer in dvoje plesnih veselic, vse z dobrim uspehom. — V moralnem oziru ao ae vse prireditve izvrštno obnesle. Društvo pridobiva vedno več simpatij. V začetku je bilo delo zelo težavno; treba je bilo premagati« mnogo zaprek. Nabava učnih sredstev, ureditev čitalnice L t. d. je povzrokovalo dosti finančnih težav. Ge je bilo ob rojstvu tuintam nekoliko nezaupljivosti, se lahko konstatira, da je popolnoma izginila. Doslej ima društvo 282 članov. Z ozirom na kratko dobo bi to ne bilo malo; ampak če ae to primerja s številom organiziranih delavcev v Ljubljani in okolici ter z velikimi nalogami društva, moramo reči, da je to jako malo in treba bo napeti vae moči, da ae število prav izdatno poveča. V ta namen ae je že priredilo več shodov po raznih krajih in to ae bo moralo nadaljevati, dokler ne bo društvo doaeglo tiste moči, da bo lahko brez gmotnih skrbi izpolnjevalo svoje velike izobraževalne naloge v korist delavstvu. Tajnik izreka zahvalo društva vsem predavateljem in uredništva »Rdečega Prapora* za objavljanje njegovih vesti in za moralno podporo. — Blagajniško poročilo je podal sodrug Lehpamer. Društvo je imelo prejemkov 896 40 K, izdatkov pa &00'45 K. Poročilo obsega dobo od 15. avgusta 1909 do 2. marca 1910. Tega dne je bilo torej 495 K 95 vin. pre- ostanka. — Sodrug Veho v c poroča, da je (s sodr. Sajovicem pregledoval vse blagajniško poslovanje in so se našle knjige, računi in blagajna v popolnem redu; zato predlaga absolutorij blagajniku in odboru. — Sodrug Kocmur dopolni tajnikovo poročilo. Referira o novih odsekih, ki se snujejo in so deloma pripravljalna dela dospela že do aktiviranja. Društvo je imelo tudi socialni tečaj, ki je ta čas prekinjen radi časovnih težav, a se bo nadaljeval. Tečaj za knjigovodstvo kaže lepe uspehe; vodi ga sodr. Anton Kristan. Risarski tečaj se je opustil, ker so ta pouk vpeljale najbolj prizadete strokovne organizacije. Dramatična šola se redno vodi in kaže, da se bodo nekateri so-drugi izobrazili za porabne govornike. Čitalnica je že dlje časa odprta; knjižnica se še ni odprla, ker niso dela za ureditev končana in je doslej tudi nedostajalo moči. Predlsgani absolutorij se soglasno podeli. — Sodrug Vičič obžaluje, da se ni ustanovil telovadni odsek, ki ga želi mnogo delavcev. Zeli, da bi se ustanovil poleti risarski tečaj za zidarje, katerih pozimi ni v mestu. — Prof. Franke pojasnjuje težave dobrega risarskega tečaja. Če bo »Vzajemnost* mogla premagati nekatere zapreke, med katerimi je draginja materiala, potreba primernih prostorov in učnih moči, bi se moral ta pouk urediti po dnevi. — Sodrug E. Kristan naglaša potrebo sistematičnega boja proti alkoholizmu. Nalogo naj bi prevzela »Vzajemnost*. Sodrug A. Kristan se strinja. — Sodr. Kocmur odgovarja, da 89 telovadili odaek le zato ni ustanovil, ker ni bilo moči dobiti primernih prostorov. Občina je prošnjo odklonila; kot nekako kompenzacijo smo dobili dvorano »Mestnega Doma* za predavanja. — V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Dražil, Verhovc, Lehpamer, Strmšek, Bartl, Michler, Kocmur, Zagodic in Berdajs. Ko so se rešile še nekatere raznoterosti, je sodrug Kocmur zaključil občni zbor. — Naj bi se naši delavci oklenili »Vzajemnosti*, ki je že v kratki dobi dokazala potrebo in veliko korist svojega obstanka. Umetnost in književnost. : »Katoliiiko svetovno nasiranje ln svobodna snanost*. Napisal prof. Wabrmund. Gena 70 vin. — V zadnji št. »Rd. Praporja*. so Čitali čitatelji izvleček predavanja prcf. L. Wahrmunda o premoženju mrtve roke, ki je gotovo vse zelo zanimalo. Prav zato opozarjamo danes na znamenito delo Wahrmundovo »Katoliško svetovno naziranje in avobodna znanost*, ki bo brez dvombe slednjega zanimalo I Nabavite si jol Za nai tiski Sodrugi, porabite velikonočne praznike v ta namen, da pridobite »Rdečemu Pra* porju* kolikor mogoče obilo naročnikov in čita-teljev 1 Raznoterosti. t Humorističen slepar. V Rimu je pred kratkim prišel v igralno dvoraao v hotelu «Excelsior» velik, elegantno oblečen mož v spremstvu štirih oseb in zaklical: »Jaz sem policijski komisar 1 Nihče se naj ne ganel Vaak imenuj avoje ime in rojstni kraji* Po teh beaedah je pobral po vaeh mizah denar v znesku 50.000 lir in zaklical: »Pravzaprav bi vas moral vse zapreti, pa ker ste iz boljših rodbin in upam, da se ne odtegneta policiji, kadar vas pozove, vas pustimi* Ko ao ae igralci zavedli r * , Dober tek. Je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar I Dober tek Imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni likčrl Sladki In grenki. Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost . » 4*80. Naslov za naročila: »FLORIAN*, Ljubljana. ----------------------------------------------J Postavko varovano. od strahu, so ipožnali, da so bili prav premeteno — oropani. t Katastrofa v Walem aa Angleikem. Blizu C«ydach-Vale je bil rudnik, v katerem se pa že ni delalo dolgo Časa. Sedaj so hoteli zopet delati, nabralo se je pa v rovih vse polno vode, katero ao odstranili na ta način, da so zvrtali v hrib luknjo, iz katere se je pa usula taka množica vode, da je vse poplavila. Dva otroka in žena z otrokom so se že utopili. Valovi so pa tudi učinili plinovod, tako da so ulice razsvetljene le z navadnimi svetilkami. Voda še vedno"-dere iz rudnika. t Zgorela je opera v Otwe na Anglsškem po končani predstavi. Človeških žrtev ni bilo. t Nesreča i avtomobilom. Pri Hč.Iriegels-kreuthu na Bavarskem je zadel avtomobil ob drevo in se polomil. Argentinski poslanik Geiger je ostal na mestu mrtev, njegova soproga, paragvajski po* slanik Corte in šofer so pa težko ranjeni. t 2000 lot itaro okoitje človeka so našli v Saracyu v Dordogni na Francoskem. Pri njem je ležala mala palčica in nožek. Saracy je znan zadi tam najdenih predpotopnih starin. f Sekta na Ruskem Poljskem se silno širi in ima danes že nad 200.000 pristašev, ki so odpadli od katoličanstva. A H.Suttner Linbliana mestni trg Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najirižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 75 SODBA Izkušene gospodinje: DCathreiner SCneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. CPrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. m««. f.e. Ali ai že kupil ravnokar talilo, zelo potrebno broiurioo: ven DPistoibi n Dobi se v, tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in v nekaterih knjigotrinicah v Ljubljani (L. Schwentner in Narodna knjigarna), v Gorici (A. Gabršček), v Trstu (Gorenjec) »tl v Krškem (Umek). Stane samo 40 v, po pošti 40 vin. Ceno posteljno per]e In puh! 1 kilogram sivega, oskubljenega K 2—, polbelega K 2'80, be-■ lega K 4'—, plima puhastega K 6'—, izredno ti n egi skub-Ijenega K 8 —, sivega puha K G —, belega K 10 —, izredno fini prsni puh K 12—, od 5 kg nabr*j franko. Gotove postelje iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20‘- , s puhom K 24'—. Penrca sima 12 K, K 14'—, K 16-—, blazinice K 3'—, K 3'50, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in ,140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5'—, 5'50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13’—, 15--—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko 52—13 Maks Berger, Deschenitz St. 678, Bdhmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. 52-34 MkU SVoji H svojim Priporočam *e slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino Dr najbo^jfie kakovosti in po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši prepotrebni šolski družbi v i korist. Naročajte vsi žitne drože edinole od domačega narodnega izdelovalca Častiti gospod Gabrijel Plccoli lekarnar « v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sera že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle paaeatnlk In premlranl medvedji ioveo v Koritnicah, pošla Knežak pri il. Petru na Krasu. Mafca ZaloKcrja V Ijnbljani _ 1 lastni kiji, Kladiiua ulica it. 17. fafaatilkail. 5.1 Sl Kavarna ,Unlone‘ v Trsta ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. 52—16 Ustanovljena 1847 Ustanovljena 1847. Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg it. 7 n LJUBLJANA ai “Turjaški trg it. 7 Največja asaloga pohištva aa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modrod na smeti, iimnati modroei, otroški vozički i. t. d. Najnltje oone. Najaolldnelte blago. najokusnejši n edino 12—1 do ačl izdelek • i 88 88 88 88 T)otnlHi V seVerso in južno Ameriko M vozijo sedaj le po tfonia&l avstrijski progi 52—1! mi _ ”*■*-> *!Waau«» Avstro- Amerikana Trst - Newyork, Buenos Aires -Rio de Janeiro * najn vejSiml brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo,JbreziiSnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveii kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska uuoa ae. im eogpvBTBi nreuait rni Marti. Tiski Iv, Pr. Lampret y Kranju.