GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, i. julija i958 LETO V., ŠTEV. 51 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI občina ljubljana-center 259. g. Na podlagi 12. in 15. člena ter 1 .točke 50. člena zakona o občinah ljudskih odborih (Uradni list AS St. 19/52). i. in 42. členu Te-^Ijnega zakona o proračunih (Ur. j|st FLRJ št. 15/56) in 5. točke 24. čle-:a statuta občine I.jubljana-Center T sprejel Občinski ljudski odbor ,Ti,,l>ljuna-Ceiiter na seji občinskega ®Y°ra in na seji zbora proizvajalcev l,: »e .18. aprila 1958 1 ODLOK n« 0 proračunu občine Ljubljana-Center za leto 1958 j 1. člen {•L Proračun občine Ljubljana-Cen-»V* Za leto 1958 s posebnimi prilo-fepOi obsegu: •vJ l I. Občinski proračun: , ?ohodki v znesku 1.058,350.000 d in y ‘zdatki v znesku 1.058,350.(M)0 dIn j»‘l. Predračune finančno samostojnih H zavodov: dohodki v znesku 1.197,488.000 din 0'L’Zdatki v znesku 1.164.569.000 din < hreseitknm dohodkov v znesku (24,323.000<1 in Presežkom izdatkov v znesku 91,204.000 din til. Predračune proračunskih . skladov: dohodki v znesku 11,212.000 din •zdatki v znesku 14,712.000 din Presežkom izdatkov znesku 3,500.000 din j ^ 2. člen “resežki izdatkov nad dohodki r\, Predračunih občinskih finančno v a Postojni!) zavodov v skupnem zne-'• ^1,204.000 din se krijejo z do-C|jami iz. občinskega proračuna. ^ 3. člen resežki izdatkov nad dohodki ,Predračunih občinskih skladov v jc'.sku 3,500.000 din se krijejo z do-* 'junij jz občinskega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Center je poobla-ščen, da odobrava finančno samostojnim zavodom, ki dosežejo po svojem zaključnem računu za leto 1958 presežek dohodkov nad izdatki, vplačanje v njihove sklade del doseženega presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva, in da določi del tega presežka za vplačanje v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ */» rednih osebnih izdatkov, izplačanih v letu 1958, vendar pa ne več kot 50% tistega dela presežka, ki pride v poštev za delitev. 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet. za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Center. 6. člen Nove nastavitve pri občinskih o--ranih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se smejo izvršiti le po prejšnji nritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO Ljubi jana-Center. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni zn honorarje in posebne dodatke, se smejo virmirati le s prejS-niim pristankom sveta zn družbeni plan in finance ObLO Ljubi jana-Center. 8. člen Občinski organi in zavodi smejo porabiti le 90% sredstev, ki so določena zn honorarje v njihovih predračunih na pnriiji osebnih izdatkov. Za izplačila, ki presegajo to omejitev. % potreben pristanek sveta za družben* plau in finance ObLO Ljubi jana-Center. 9. člen Sredstva, ki iili zavodi zn eialno zavarovanje vračajo po 24., VABILO na 4. sejo Mestnega sveta Na osnovi 134. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 4. sejo Mestnega sveta, i, 1* v torek, dne 8. julija 1958 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na 8'strntu v Ljubljani. "•■odlagam naslednji dnevni red: *• Odlok o usmerjanju stanovanjske gradnje na območju Ljubljane. “• Pravila kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Odlok o tržnem redu. *■ Uporaba sredstev sklada za preprečevanje alkoholizma v smislu „ okrajnega družbenega plana za leto 1958. Način plačevanja prispevkov v Sklad za preprečevanje alkoho-, lizma. Sprememba tarif komunalnih podjetij. I, Aorebilno odsotno:' ' r" " 6/1 (telefon 21-939). Predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastia 1. r. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba 26. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritje osebnih izdatkov, se lahko uporabijo po predhodnem pristanku Sveta za družbeni plan in finance ObLO Ljubi jana-Center. 10. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do četrtletnega plana proračunske rezerve in o tem naknadno poroča občinskemu ljudskemu odboru. 11. člen Za delno kritje negospodarskih investicij najame Občinski ljudski odbor posojilo iz občinskega investicijskega sklada do zneska 11 milijonov 771.000 dinarjev in iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš do znesku 66,000.000 din. 12. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni odbor sklada samo no predhodni pritrditvi Sveta zn družbeni plan in finance ObLO I.jubl jana-Center. 13. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme Občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 150,000.000 dinarjev. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 24. Na podlagi 5. točke Odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. 1. FLRJ št. 7-91/58), v zvezi s pooblastilom Državnega sekretariata za blagovni promet LRS št. 02-464/1-58 z dne 27. 5. 1958 ter na predlog Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu seje z dne 26. 6. 1958 skladno s pooblastilom Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ODLOČBO o določitvi najvišjih cen na drobno za goveje meso. 1. Najvišja prodajna cena na drobno za goveje meso sme biti največ 100% višja od nakupne cene skladno z Dogovorom o najvišjih cenah za živino (Ur. 1. FLRJ št. 22-429-58). Cena pod I. velja od L julija 1958 dalje. St. 05/2-7200/5-58 Datum: 27/6-1958 Načelnik Tajništva za blagovni prometi Erna Podbregar 1. r. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasnik ih, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od t. januarja 1958. St. 07/1-2356-3. Datum: 18. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora dr. Stefan Soba 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki: A. 1. del — Dohodki iz gospodarstva 2. del — Dohodki od prebivalstva 3. del — Dohodki drž. organov in zavodov . . 4. del — Ostali dohodki 5. del — Sredstva iz posojil 6. del — Proračunski presežek iz prejšnjih let 8. del — t0%-ni prispevek iz občinskega investicijskega sklada 169.176.000 din 782.409.000 din 2.722.000 din 3.600.000 din 77.771.000 din 16.787.000 din i 5,885.000 din Skupaj dohodki . . . 1.058,350.000 din Izdatki: B. 1. del -— Prosveta in kultura 2. del — Socialno skrbstvo 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava in šolstvo . . . . 6. del — Komunalna dejavnost 7. del — Negospodarske investicije . . . . . 8. del — Dotacije 9. del — Obveznosti iz posojil in garancij . . 10. del — Obveznosti iz proračuna in proračun- skn rezerva 76.065.000 din 53.550.000 din 16.125.000 din 72.801.000 din 115,000.000 din 72.100.000 din 593.861.000 din 36.223.000 din 22.625.000 din Skupaj izdatki . . . 1.058.350.000 din 260. Na podlagi 15. členu in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 8.,- 10. in 24. člena statuta občine I.jubl jana-Center, v zvezi z določbami Zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. 54/57), družbenega plana Ljudske republike Slovenije zn leto 1958 (Ur. list LRS št. 5/58) ter družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 18, aprila 1958 sprejel GLASNIH DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-CENTER ZA LETO 1958 I. DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1958 Plan predvideva za leto 1958 na-4aljnje povečanje proizvodnje vseh gospodarskih dejavnosti, skladno s smernicami in ukrepi za nadaljnji razvoj gospodarstva, določenimi v 1 veznem, republiškem in okrajnem planu. Nov način razdelitve dohodka itimulira gospodarske organizacije in posameznike k povečanju produktivnosti. Vzporedno s tem bo porasla tudi osebno potrošnja. Ta nov način razdelitve dohodka pa nalaga gospodarskim organizacijam v letošnjem letu veliko odgovornost za pravilno notranjo razdelitev dohodka. Gospodarske organizacije bodo morale dokončali analitično oceno delovnih mest, vskladiti tarifne pravilnike, ugotoviti realne norme dela In postaviti tak premijski sistem, ki bo proizvajalce navajal s svojimi stvarnimi ekonomskimi merili k večji storilnosti, zboljšanju kakovosti izdelkov in večanju gospodarskega uspeha podjetja. Po drugi strani ta nova razdelitev dohodka pušča znatna sredstvo delovnim kolektivom in ta sredstva naj bi se uporabila predvsem za Investicije, ki bodo neposredno vplivale na izboljšanje proizvodnje, delovnih pogojev in družbenega standarda. Za čimbdljši uspeh in najsmotrnejše izkoriščanje teh sredstev se priporoča, ako se koncentrirajo pri llbmuni in uporabijo tam, kjer bodo dala največ koristi. Ta koncentracija pri osnovni komunalni enoti bo še tesneje povezala vse'delovne kolektive s problemi in nalogami občine in vzpostavila najtesnejšo povezavo pri reševanju komunalnih vprašanj. Posebno važnost naj bi gospodarske organizacije posvetile proizvodnji izvoznih izdelkov. sile bo znašal predvidoma 3,5'/o, tako da bo znašal porast produktivnosti približno 6®/e. 1, poglavje Skupni družbeni in narodni dohodek Povečana gospodarska aktivnost v občjpi bo omogočila v letu 1958 nadaljuje povečanje družbenega produkta za ca. 10®/e, nasproti realizaciji v letu 1957. Porast delovne 2. poglavje Industrija V letu 1958 pa predvidevamo 7*/o-no povečanje proizvodnje nasproti lanskemu letu pri 1,2%-nem povečanju delovne sile. Po strokah bo povečanje proizvodnje in delovne sile po indeksu 1958/1957 v «/. naslednje: radi novih instrumentov na 653 mi" lijonov dinarjev. Promet v letu 1958 se bo povečal za 8®/o. Sredstva, ustvarjena v letu 1957 s povečano gospodarsko aktivnostjo, so podjet-ju z večjim delom vložila v svoje fonde, kar jim bo omogočilo z® v letu 1958 pričeti z nekaterimi večjimi gradnjami. V planu za leto 1918 predvideni ... j)(] , , - -= ----------- Panoga Naziv Indea Plan 1958: Real. 1957 Delovna »ila 116 Nekovinska 149 110 117 Kovinska 103 103 119 Elektroindustrija 117 100 120 Kemična 104 102 121 Gradbeni material 100 99 122 Lesna 10C ’ 98 124 Tekstilna 105 99,5 127 Živilska 103 98,5 128 Grafična 99 101 130 Filmska 145 103 Industrija skupaj: 107 101,2 cilji bodo doseženi le z gavestno borbo za povečanje produktivnosti, S smotrnejšo razporeditvijo razpoložljivih sredstev, najž.ivahnejšim sodelovanjem organov delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja, z utrjevanjem družbene kontrole in nadaljnjo krepitvijo komunalnega sistema. Ponovno pa naj vsi delovni kolektivi posvetijo vso pozornost vprašanju svojih kapacitet, zboljšanju in izpopolnitvi organizacije dela in poslovanja, skrbi za čim smotrnejše izkoriščanje surovin in materialov, šteonji z materiali, skrbi delovnega Človeka in tehnični zaščiti ter izpopolnitvi mehanizacije. , Posebno pozornost je posvetiti kooperaciji med podjetji, ker tako dosežemo boljše izkoriščanje strojnih naprav in povečamo proizvodnjo z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih osnovnih sredstev. Primerjava indeksov obsega proizvodnje in delovne sile nam kaže, da se bo proizvodnost dela v industriji dvignila za približno 6®/«. Z uvedbo enotne delitve dohodka v vseh gospodarskih organizacijah bodo skladi podjetij v skupini industrije porasli. Tu nadaljnja sprostitev naše gospodarsko pravne zakonodaje ustvarja enake pogoje med podjetji, krepi materialno bazo delavskega samoupravljanja ter objektivizira odnose med podjetjem, komuno in družbo sploh. Naloga podjetij v tekočem letu e, da še bolj razvijejo izdelavo >laga za široko potrošnjo in razširijo asortiman izdelkov ter tako z večjo izbiro krijejo potrebe državljanov. 3. poglavje / Kmetijstvo Na področju občine ni večjih kmetijskih površin ter posluje pri nas samo eno kmetijsko podjetje, in to »Ribarstvo Slovenije«, ki ima svoje obrate deloma izven naše občine. Obseg proizvodnje kakor tudi število zaposlenih ostane v okviru dosežene realizacije. 6 84,5 ®/o ter daje ca. 5®/o-no povečano proizvodnost. Podjetja cestnega prometa so obdržala obseg proizvodnje na višini realizacije v preteklem letu. 6. poglavje Trgovina Obseg skupne blagovne izmenjave v trgovini se je v letu 1957 dvignil nasproti letu 1956 za 23®/o in se bo v letu 1958 dvignil za 5°/o, upoštevaje močnejši dvig prometa v trgovini na drobno, kot v trgovini na debelo in v zunanji trgovini. Odpadel je tudi ves promet obrtno nabavno prodajnih zadrug, ki se bo odslej razvijal preko ostale trgovske mreže. Predvideno povečanje blagovnega prometa Je utemeljeno s povečanjem industrijske proizvodnje, blaga za široko potrošnjo, poveca- 6 n l njem kmetijske proizvodnje in uvozom predmetov široke potrošnje po 4. poglavje Gradbeništvo Za to stroko sc predvideva osemodstotno povečanje obsegu proizvodnje pri šestodstotnem porastu delovne sile. Že v preteklem letu so gradbena de" podjetja razširila svojo dejavnost na izgradnjo stanovanjskih objektov družbenega standarda. V letošnjem letu bodo nadaljevala s stanovanjsko izgradnjo in bo ta povečana dejavnost nujno zahtevala povečanje kapacitet in izpopolnitev opreme za tovrstne gradnje. Projektantska podjetja pu naj bi s standardizacijo in čini večjo uporabo enotnih gradbenih elementov prispevala k pocenitvi gradenj. Posebno naj bi za vse obrtniške izdelke veljala čimbolj enotna načela eni strani ter s povečanjem osebne protrošnje po drugi strani. Trgovino mora svojo organizacijo, kapaciteto in tehnično opremo Izpopolniti in p>ilugoditi povečanemu prometu. Pomanjkljivosti, ki so v preteklem letu ovirale boljšo preskrbo mesta, kar je negativno vplivalo na življenjsko raven prebivalstva, zahtevajo, da posvetimo trgovini v letu 1958 posebno skrb. _ Pripraviti je potrebno investicijske programe in se udeležiti natečaja za investicije v trgovini. Podjetju, ki so v letu 1957 ustvarila mnogo močnejša sredstva zn investiranje, naj ista uporabijo predvsem zn razvoj maloprodajne mreže, tehnično izpopolnitev in zidanje potrebnih skladišč. Za nadaljnji razvoj trgovine je važno ustanavljati nove protrošni-ške svete ter družbeno iniciativo in kontrolo uveljaviti v vseh področjih naše trgovine. Trgovina na drobno Trgovino na drobno opravljajo podjetja na drobno, trgovine grosističnih in zunanjetrgovinskih organizacij ter trgovine proizvajalnih industrijskih, obrtnih in zadružno kmetijskih organizacij. Prodajaln je v občini, vključno z arkadami, trafikami in prodajnim* skladišči za kurivo — 399 (stanj® 31. decembra 1957). To število se j® v letu 1958 že povečalo za eno živilsko trgovino na Prešernovi cesti, predvideva pa se povečanje še za 2—3 trgovske lokale različnih strok- Na razvoj trgovine na drobno, posebno živilske stroke, bo vplival ze v letu 1958 program gradnjo Industrijskih klavnic v Zalogu, dograditev ter preusmeritev sedanjo klavnice v skladišča za živilsko blago ter organiziranje trga no Veliko. Poleg tega se bo povečalo število prodajnih mest na ljubljanski tržnici s preureditvijo spodnjega dela semenišča. Razlika v ceni je v letu 1957 znašala 9,6%, enako razliko se planira tudi v letu 1958. Ce obdržijo podjetja to maržo, bodo ustvarila fonde, ki bodo za j 29°/» manjši kot so bili v letu 1957. j ^ Družbene obveznosti se v letu 1958 : povečajo za skoraj polovico nasproti j letu 1957, predvsem na prispevka iz dohodka. Za uspešnejši razvoj trgovino, oziroma tehnične modernizacije, »° v letu 1958 nalaga podjetjem, kot m pristojnemu svetu naslednje: a) v letu 1957 ustvarjena sred- | * stva, oziroma del njih, naj bi se * 11 letu 1958 koncentrirala v posebnem skladu, katerega bi upravljali *® koristili vlagatelji, v skladu z načrtom trgovine. Ta sredstva so sedaj razdrobljena in ne morej0 uspešno služiti zn načrtno obnov® in izgradnjo trgovine. b) Svet za trgovino, gostinstvo in turizem naj v soglasju z okraja® zbornico činiprej sklepa z delavskimi sveti o organiziranju gospodarsko močnejših podjetij trgovsk® mreže. S tem bo omogočena ž® * samem podjetju močnejša okumu*aj cija sredstev zn večanje In razvOJ iste. Razpis Komisija za uslužbenskn vprašanju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje mesto geodetskega risarja v geodetskem odseku 01,0 Pogoji: Nižja strokovna izobrazba in tečaj za geodetske risarje. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti do 15. ju-liia 1958 v Uradu tajnika OLO — Mačkova ulica 1, soba št, 13/1. in pogledi. rojektantske organizacije in gradbena podjetja naj dajo prednost tistim objektom, ki so zajeti v perspektivnih planih zveze, republike in ljudskih odborov. 5. poglavje Promet Poleg skromne dejavnosti cestnega prometa je na našem območju sedež železniških podjetij. Družbeni plan za ta podjetja je zveznega značaja. Skladno s tem planom sc dejavnost podjetij z našega območja zniža na 89®/«, število ljudi na Trgovina na debelo Število podjetij, ki se buvijo izključno g trgovino nu debelo, je v občini 19 (stanje 31. dec. 1957). Podjetij, ki so registrirana kot trgovina na debelo in drobno, pa je 13. V letu 1958 se predvideva ustanovitev trgovskega podjetja na debelo in drobno, zn les in lesne izdelke. Prav tako se predvideva ukinitev enega grosističnega podjetja (to je pripojitev ali likvidacija). Iz tega sledi, da ho število trgovskih podjetij na debelo ostalo v letu 1958 enako številu leta 1957. Razlika v ceni je predvidena v Isti višini, kakor je bila realizirana. Priliv v fonde se bo zmanjšal za- Zunanjetrgovinskn podjetja in zastopništva V letu 1958 predvidevamo u*t*' novitev še enega zastopstva, in 1 za kemično stroko. Zn leto 1958 se predvideva P‘!j višanje prometa za 7®/o v zunaoj trgovini. Tako nizko povišanje J posledice omejitve izvoza nek«*^ rega blaga, predvsem tekstila. radi tega pa bodo morala podjet) v letu 1958 iskati možnosti lzv°X drugih artiklov, predvsem kon*®1 izdelkov. Casoplsno/.aložniškn podjetja CasopisnozaložniŠkili podjetij *®|?g mo 7 (stanje 31/12-1957). V letu sta se pripojila k založbi »Mia'*’ ska knjiga«, »Umetniški zavod litografijo« In podjetje »Korto® tako da je v letu 1958 podjetje s jo dejavnost krepko razširilo. Nadaljnjo izgradnjo teh P0**-,,,, tij so pospešile olajšave po *v g0 nem družbenem planu, katere ^ tudi ustvarile znatna sredstva, b ®i sredstvi In s posojilom gradi ‘Ljudska pravica« proizvodno poslovno zgradbo, »Mladinska knjiga« P« prične v letošnjem letu z gradijo tiskarne in nakupom opreme. Isto podjetje, skupaj s še nekaterimi, gradi na Titovi cesti poslovne Prostore in trgovski lokal, j Zvišanje prometa v letu 1958 se predvideva za 8"/e. 7. poglavje Gostinstvo V planu za leto 1958 je zajeto Sjuno 43 izrazito gostinskih podjetij. V letu 1958 se ne predvidevajo bistvene spremembe v številčnem stanju podjetij. V glavnem so v gostinstvu predvidene samo večje ali tanjše obnovitve. V letu 1958 se bo pričelo z adaptacijo več gostinskih obratov. Predvidena je obnova in adaptacija več *a turizem važnih gostinskih obratov. , Za izVršitev vseh teh del bi gostinstvo potrebovalo v letu 1958 približno 58,000.000 dinarjev. Poleg tega se predvideva še povečanje hotelskih zmogljivosti »Slaba«, »Turista« in »Uniona«, če bodo sredstva no razpolago, i V letu 1958 se predvideva povečanje« skupnega prometa za približ-n° 9°/e nasproti letu 1957, in to j Predvsem na račun prehrane, no-I čitev in brezalkoholnih pijač. ! Plače in ostali elementi bruto Produkta se zvišujejo skladno s prometom. Povečanje v gostinstvu zaposle-j bega osebja se predvideva zn 2%>, 1 b to od 1309 oseb v letu 1957 na Ut5 oseb v letu 1958. Osnovne naloge gostinstva v letu j *P58 so naslednje: a) sredstva, ustvarjena v 1. 1957, Priroma del teh sredstev, naj se koncentrira v posebnem skladu, katerega bi upravljali in koristili za °bnovo gostinskih obratov. Ta sred-j 8*vq so sedaj razdrobljeno ter kot taka ne morejo služiti načrtni ob-®°vi gostišč; j. b) podjetja morajo v čimkrnj-fein času odpraviti pomanjkljivosti, katere je v preteklem letu ugotovila 8i,nitarnn inšpekcija. Turizem V občini Ljuhljnna-Center lma-jb.e samo turistično podjetje »Put- Ljubljano«. Predvideva se pokanje prometu v letu 1958 za 4*/». 8. poglavje Obrt h,. Obseg obrtne proizvodnje in njc-- j *.b storitev v letu 1958* v občini ,'J'ibljana-Center »e je povečal za nasproti realizaciji leta 1957, če r1 Upoštevamo še novo ustanovlje-h° montažno podjetje »Termiko«, 'Va 9,5•/«. Privatna obrt bo po-/čftla obseg proizvodnje in stori- V'b 5*/.. * *udi v letu 1958 ostane pavšali-y nje obrtnih podjetij in delavnic jgbmjah zakonitih predpisov, ker se , v preteklih letih pokazalo, do se h(!uIlv**no odmero pavšalnih obvez-vey,* stimulira delovne kolektive k *l>ot P,r°lzvoilnosti in boljšemu go-tf *d'arjenju. Pavšalne obveznosti je b® postavljati v mejah zmoglji-lak 1 P°8®meznili obrtnih delavnic oj, da so istovrstno podjetja men jena sorazmerno s številom 'plenih. Mnl®zv°j obrtniške proizvodnje in ; *Jon v e*u *b58 v občini Ljub-„ "-Center občutno zavira pomikanje poslovnih prostorov, brh ,-1® proizvodno obrt se spričo tt- biistlčne ureditve središča mejo ?y* na periferijo. V letu 1958 kladno z Izgradnjo stanovanj- skih zgradb zagotoviti lahki usluž-nostni obrti potrebne lokale. Za nadaljnji razvoj obrti se postavljajo v I. 1958 naslednje naloge: 1. pri izgradnji novih stanovanjskih in poslovnih stavb je treba zagotoviti primerne prostore tudi obrti. V ta namen je treba predvideti obrtne lokale pri 'nameravanih izgradnjah na Roški cesti (program za naselje med Roško, Streliško, Sa-runovičevo ulico in Ulico Stare pravde, približno 500 m* koristne površine), Titova cesta (program med Titovo cesto, Pražukovo, Cigaletovo in Trdinovo ulico, kot tudi konec sodnijskega vrta, približno 2000 m2), Gosposvetska cesta (program »Pri levu«, približno 200 m2), Ulica Moše Pijudu (program izgradnje Republiške obrtne zbornice z lokali 600 in2). Tabor (program izgradnje stanovanj z lokali ob Rozmanovi ulici, približno 200 m2), Titova cesta 2 (program v konzorciju, že odobreni celotni lokali, približno 400 m2). Poleg tega je predvideti obrtne lokale tudi v drugih objektih in na raznih dvoriščih. 2. Za uresničenje tega plana je treba izvesti koncentracijo in akti-vizacijo vseh sredstev, ki jih je mogoče dobiti za to. V tem se pred-lugu posojilo sredstev, ki jih imajo podjetja, v skupen fond, da se s tem finansirajo večje investicije. , L zvišanje zmogljivosti obrtnih lokalov je uvesti vsepovsod, kjer je to možno, dve izmeni, kar lahko poceni režijo. V zvezi s povečanjem zmogljivosti je izkoristiti vse oblike kooperacije dela in izdelave po domovih. 4. Nove organizacije in že obsto-ječa trgovska m reža morajo pre-vzeti dosedanjo vlogo in naloge ONPZ ter skrbeti, da se bo izboljšala oskrba za celotno obrt v nasprotju z ONPZ, ki so te posle opravljale le za določeno število privatnih obrtnikov. 5. V skladu s splošno politiko povečanja zmogljivosti gradbene ope-rative je nuditi pomoč in sredstva za razvoj gradbenim obrtem. 6. Podpirati je iniciativo stanovanjskih skupnosti za ustanavljanje obrtnih remontnih delavnic in jim nuditi kredite in materialno pomoč najmanj v isti meri kot ostalim podjetjem družbenega sektorja. V kolikor se bodo servisna podjetja v sklopu stanovanjske skupnosti specializirala na sama popravila, jih jo pa v šali ra ti In jim dati minimalne možne pavšalne obveznosti. 9. poglavje Komunala V plan za leto 1958 se v smislu novih predpisov o delitvi dohodku vključi tudi podjetje »Elektro Ljubljana mesto« s 580 milijoni bruto produkta, ter znaša zaradi tega zvišan je plana za leto 1958 nasproti realizaciji leta 1957, v kateri ni zajelo novo priključeno podjetje »Elektro Ljubljana mesto«, 154V«. Realizacija bruto produkta letu 1957 skupno s podjetjem »Elektro Ljubljana mesto« znaša v absolutnem znesku 1601 milijon dinarjev. Plan brulo produkta zu leto 1958 pa znaša 1622 milijonov din, ter znaša povišanje plana 2 V*. Mesina plinarna bo v letu 1958 Izvedla remontna dela nn treh komornih pečeh. Obstoječe plinsko omrežje pa bo n n Tržaški cesti podaljšala za okrog 100 m. Proizvodnje zaradi obrabljenih naprav podjetje ne bo moglo povečati. Gradnja nove plinarne, ki je predvidena, je odvisna od odobritve kreditov Iz splošnega Investicijskega skladu. »Elektro Ljubljana mesto« bo nadaljevalo z rekonstrukcijo in po- jačanjem električnega omrežja. V Ljubljani se bo preuredilo, oziroma dogradilo tri razdelilne transformatorske postaje, 35 napajalnih transformatorskih postaj ter obnovilo in na novo zgradilo 28,6 km razdelilnega omrežja. Ta delu se bodo delno krilo iz amortizacijskih skladov, del p anaj bi prispevale gospodarske organizacije, katerim se bo z rekonstrukcijo omrežij izboljšala preskrba z električno energijo. • Pekarne v letu 1958 ne predvidevajo povečanja proizvodnje kruha in peciva. Večina peči je zelo obrabljenih in ni mogoče zviševati proizvodnje. Za bodoče nemoteno preskrbo Ljubljane s kruhom se bo v letu 1958 pričelo z. gradnjo nove pekarne z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. 10. poglavje Investicije Uporaba razpoložljivih investicijskih sredstev mora hiti vsklajena z osnovnimi nalogami in cilji, ki jih predvideva gospodarski razvoj občine. V letošnjem letu bodo gospodarske organizacije razpolagale z znatnimi sredstvi, ki so jih akumulirale v letu 1937. Poleg tega se bodo pod« jetja udeleževala natečajev iz splošnega investicijskega sklada in republiškega sklada. Skupnih investicij za leto 1958 še ni nfogoče dokončno predvideti, ker ni znano, katera podjetja bodo uspela na natečajih splošnega invo-stiijskega in republiškega investicijskega sklada. Negospodarske investicije v občini bodo znašale v letu 1958 skupaj 386.000. 000 dinarjev: šolstvo 70,000.000 din komunala 36.000.000 din stanovanja 280,000.000 din in sc bodo krile iz proračuna 4,1 mi- lijona din, ostalo iz stanovanjskih skladov. I. ; Iz sredstev občinskega investicijskega sklada bi morali za posamezne gospodarske dejavnosti zagotoviti v letošnjem letu naslednje investicije: Zu izvršitev rekonstrukcij in novogradenj se predvideva potreba 580.000. 000 din in bodo podjetja morala razliko med razpoložljivimi sredstvi investicijskega sklada prejeti iz drugih virov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Sredstva občinskega investicijskega sklada Industrija Gradnje Promet Trgovina na drobno Trgovina na debelo Zunanjetrgovinska podjetja Gostinstvo Obrt Komunalna podjetja 10,000.000 din 12.000. 000 din 17.000. 000 din 2,000.000 din Skupaj: 41.000.000 din 1. Za potrebe industrijske dejavnosti bo 01.0 finansiral udeležbo in polog pri finansiranju investicij gospodarskih organizacij, ki jim bodo odobreni krediti iz splošnega in republiškega investicijskega sklada: »Tom«, Ljubljana, Metelkova ulica 15; »Angora«, Ljubljana, Emonska cesta 2. Poleg tega bi prejela še sredstva podjetja iz sklada OI,Q: »Tela«1, Ljubljana. Gradišče; »Sumi«, Ljubljana, Gradišče; »Elektro Ljubljana mesto«, Ljubljana, Krekov trg 10. 2. 01,0 bo za mehanizaci jo manjših gradbenih podjetij-odobril din 44.000. 000 za ves okraj. 3. V prometu se ne predvidevajo v letošnjem letu nove investicije. 4. V trgovini nn drobno je zagotoviti postopno 800,000.000 (lin v štirih letih po programu in je za to leto dovolj 150.000.000 din. Podjetja naj sama s posojili preko posebnega sklada finansirajo del investicij. 5. Trgovina na veliko bo za potrebna skladišča za kmetijske pridelke in za živila ter za ustanovitev trsa na veliko konkurirala na natečaju iz splošnega investicijskega sklada. Del sredstev finansirajo grosistična podjetja s posojili. 6. Gostinstvo, ki potrebuje din 58.000. 000, za kar sc predvideva 12.000. 000 din iz občinskega investicijskega sklada, iz posojil podjetij 20.000. 000 din, 26,000.000 din pa je treba zagotoviti iz drugih virov. 7. Obrt bo participirala na občinskem investicijskem skladu z din 17.000. 000. Nadaljnjih 133,000.000 dinarjev pa je zagotoviti s posojili obrtnih gospodarskih organizacij, preko sklada za potrebe obrtništva. Ker so sredstva občinskega investicijskega sklada minimalna, bo potrebno manjkajoča sredstva najeti iz drugih skladov, odnosno si pomagati s sodelovanjem gospodarskih organizacij nn območju občine. II. DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE ZA LETO 1958 11. poglavje Amortizacija Gospodarske organizacije plačujejo polne zneske predpisane amortizacije po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 12. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Obresti od osnovnih sredstev plačujejo gospodarske organizacije po zveznih predpisih, razen naslednjih, za katere se določa: 1. Obrti: t. Naravni kamen, Marmor, Termika. Stavbno podjetje Poljane. Zidar. Mesar, Mcsoizdelki in Mesnino po 2 °/o; 2. Al pa — Grom Jože, Cvetličarna in Obrtnik po 46/o; 3. Rozman Slava 6*/o. Obresti od osnovnih sredstev za pavšal iste so določene v pogodbi o pavšalu. II. Gostinska podjetja in gostišča, ki ne izpolnjujejo pavšalno obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo od osnovnih sredstev po stopnji 2e/o. Za pavšnliste so obresti od osnovnih sredstev določene v pogodbi o pavšalu. III. Trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo Vsebin« Vabilo nn 4. sejo Mestnega sveta. 24 Odločba o določitvi nnjvitjih cen na drobno za goveje meso. Razpis mesta geodetskega risarja v geodetskem odseku OLO. 259 Odlok o proračunu za 1. 1958 občine Ljubljana-Center. 260 Družbeni plan za 1. 1958 občine Ljub« Ijana-Centcr 1 živili, plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2V«. IV. Komunalna podjetja plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 1 *Vo. Mestna plinarna v Ljubljani plačuje obresti od osnovnih sredstev v svoj sklad osnovnih sredstev. 15. poglavje Obresti od sklada obratnih sredstev Stopnja obresti od sklada obratnih sredstev za vsa nepuvšalirana obrtna in komunalna podjetja znaša 6°/i. Kinematografsko podjetje v Ljubljani ne plačuje obresti od sklada obratnih sredstev. Za pavšaliste so obresti od skla- da obratnih sredstev določene v pogodbi o pavšalu. 14. poglavje Dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka je predpisan s posebnim odlokom. 15. poglavje Prispevek iz dohodka Prispevek iz dohodka plačujejo komunalna podjetja po načinu, ki je predpisan za ostale gospodarsko organizacije. Kmetijska organizacija »Ribarstvo Slovenije« v Ljubljani vloži 20% prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev, 80*/* pa v občinski investicijski sklad. 16. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIM SREDSTEV A. Dohodki v 000 din I. Dohodki iz gospodarstva: • 1. Občinski maloprodajni davek t. Prispevek iz osebnega dohodka 580,000 gospodarskih organizacij a) redni 15°/o 69,224 b) pavšal 80’/» 5. Občinski prometni davek od potrošnje 68,697 157,921 alkohola 119,522 4. Dopolnilni proračunski prispevek 28,255 5. Del prispevka iz sklada skupne porabe II, Dohodki od prebivalstva: 5,000 6. Dohodnina iz kmetijstva 7. Občinska doklada od dohodka 266 iz kmetijstva a) do 4% del udeležba 58% ' 155 b) nad 4% del udeležba 100% 1,800 1,955 8. Dohodnina od ostalih poklicev 14,800 9. Obč. doklada na doh. ostalih poklicev 25,000 10. 5%-ni delež na prom. davku od zasebnikov 1,560 11. Občinski prometni davek 106,000 12. Lokalne takse z vključno turistično takso 7,700 15. Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov ' uradov in ustanov 125,606 14. Davek na dediščine in darila 100 III. 15. Dohodki uradov in ustanov 100 16. Prispevek občin za posredovalnice za delo 2,622 IV. 17. Ostali dohodki 5,700 V. 18. Presežek prorač. doh. iz 1. 1957 — 80% VI. Sredstva iz posojil 16,787 19. 20°/o-no posojilo iz investicijskega sklada 17,656 20. Posojilo iz stanovanjskega sklada 66.000 1.058,550 B. Izdatki I. Administrativni proračun 592,589 II. Negospodarske investicije Ul. Dotacije 72,100 a) Proračun Mestnega sveta 568,667 b) Zbirnemu računu za pobijanje alkohol. c) Ostale dotacije fin. samost, zavodom. 119,522 proračun, skladom, družb, organizacijam in gospodarskim organizacijam 105,872 595.861 1.058,550 17. poglavje SKLADI A. Občinski investicijski skladi V občinski investicijski sklad se bodo v letu 1958 stekala sledeča sredstva: t 000 din A. Dohodki iz gospodarstva: 1. Prispevek iz dohodka: 566,594 republike 50®/» 185,197 01.0 25«/, 91,598 ObLO 25”/. 91,599 91,599 40°/. od pavšal isto v 11,080 80% od kmetijstva 1,862 100% od komunalnih podjetij 55,897 2. Zemljarina 651 5. Obresti od osnovnih sredstev 55,740 4. Obresti od obratnih sredstev 50,565 v 000 dl» B. Dohodki od prebivalstva: 1. 42°/o-ne obvezne doklade od kmetijstva 115 2. 45%-ne takse na sredstva za proizvodnjo 15 5. Občinske takse, na pse 50 178 C. Odplačilo anuitet v letu 1958 55,08) 262.65) Saldo 1. januarja 1958 58,85) Skupaj 521,506 Ves dohodek 1958 je I00e/o-no blokiran 262,65) Ostane razpoložljivih 58,85) Koriščenje občinskega investicijskega sklada bo sledeče: Trgovina na drobno 10,000 Gostinstvo 12,000 Obrt 17,197 Komunalna podjetja 2,000 Udeležba proračuna 5,885 Posojilo občini 11,771 58,855 ' B. Kreditni sklad zn zidanje stanovanjskih hiš V kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš se bodo v letu 1958 stekala sledeča sredstva: 1. 90% stanovanjskega prispevka iz gospodarstva brez gradbišč 2TP in pavšalistov 2. 50% stanovanjskega prispevka 2TP 5. 100% stanovanjskega prispevka puvšalistov 4. 90% stanovanjskega prispevka izven gospodarstva 5. Prispevek JLA po stopnji 2% 6. 100%-ni dohodki od najemnin 7. 100%-ni dohodki od prodaje stanovanjskih hiš 8. Anuitete in obresti r 000 din 510,064 29,747 55,148 576.552 11.060 120,000 500 95,074 Skupaj priliv v letu 1958 Prenosi iz leta 1957: 1. Neizkoriščena sredstva 2. Sproščena blokaciju iz leta 1957 2,499 89,495 995,945 91,994 Skupaj sredstva: 1.085.959 Od tega: Blokirano: 1. 25% od priliva v letu 1958 248,486 Razpoložljivo: 1. 75% od priliva v letu 1958 2. Prenosi sredstev Iz leta 1957 745.459 91,994 Skupaj: Posojilo pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo 857,455 200.000 Skupaj: 1.057,455 Plan razdelitve sredstev sklada 1. Gospodarske organizacije in zavodi 2. Politično teritorialne enote: a) za stanovanju b) za šole 5. Stanovanjske zadruge 4. Hišni sveti 5. Delavci in uslužbenci po koristnikih: 42% 454,086 16% 165,566 14% 144,695 16% 165,566 9 % 96,954 5% 51,006 Skupaj: 100% 1.057.455 C. Cestni sklad Dohodki: 1. Saldo 1. januarja 1958 2. Prometni davek od prevoznih uslug privatnikov 5. Takse nu kmečka vprežna vozila v 000 din 5210 5,250 65 Skupaj dohodki: 8,50) Od tega: Blokirano 1. 40% od priliva v letu 1958 Ostane razpoložljivo: Izdatki: 1. Rekonstrukcija cest 2.177 6,586 Skupaj izdatki: 6.586 18. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradne*0 vestniku okraja Ljubljana, uporablja pn se od I. januarje 1958. Ljubljana, dne 18. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora dr. Štefan Solin I. r.