Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Grnppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Rlva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 • tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3-500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	
Wk
Leto XVIII. - Štev. 46 (924)
Gorica - četrtek, 17. nov. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Realnost posmrtnega življenja Strahotne posledice poplav
Pravzaprav je prvo in najvišje vprašanje, če biva osebni, večni, vsemogočni stvarnik, absolutni gospodar vesoljstva. Seveda je res tako, če gledamo na stvar objektivno in po pravilih neizprosne logike. Toda v praksi in na psihološki ravni Je stvar večkrat drugačna. Tu stopa vprašanje o bivanju Boga nekoliko v ozadje in zavzema problem človeške duše prvo mesto: ali biva v človeku nematerialna ter dosledno neumrljiva duša in kaj je s tako imenovanim posmrtnim življenjem.
NE DA SE OSTATI BREZBRIŽEN
Vse kaj drugega je problem neumrljive človeške duše. Moram pa takoj precizirati, da tu ne gre za posmrtno življenje v metaforičnem pomenu, kakor žive slavni državniki in umetniki v spominu potomcev. Tu gre za moj lastni jaz, gre za biti ali ne biti moje lastne osebnosti. Pred vprašanjem, če biva osebni Bog, more ostati človek samo zamišljen in nekako spoštljiv. A pred vprašanjem, če obstaja tudi posmrtno življenje in če je tisto življenje odvisno od moralnega stanja v trenutku smrti, pred tem vprašanjem se pa človeka loteva groza, če se le resno poglobi v stvar.
Ko je apostol Pavel Vrhovne sodnije v Atenah in tamkaj grškim izobražencem govoril o edinem Bogu, stvarniku vesoljstva ,so ga možje še dokaj mimo poslušali. Ko so pa slišali o Vstajenju mrtvih in o božji sodbi, so mu rekli: Pojdi, o tem te bomo poslušali drugikrat.
Vstajenje, torej duša, sodba, večno življenje, to so dražljive reči, to je nadležno. In ko je pozneje isti apostol govoril Pred cesarskim namestnikom Feliksom in njegovo ženo Družilo o pravičnosti, o čistosti in o prihodnji sodbi, je Feliksa streslo in je rekel Pavlu: za zdaj pojdi, ko bo ugoden čas, te spet pokličem. Torej vedno isto: življenje onstran groba, božja sodba, to so neprijetne hipoteze, ne slišimo jih radi.
NE SMEJO ODLOČATI PREDSODKI
Ko se lotevamo problema posmrtnega življenja duše, se moramo otresti slehernih predsodkov. Eni čutijo v sebi prirojeno nagnjenost živeti trajno in čutijo grozo pred razsulom lastnega jaza v popoln nič. Le iz strahu pred tako žalostnim koncem se drže neke meglene misli o posmrtnem večnem življenju.
So spet drugi, ki kar sovražijo misel na posmrtno življenje in nekam instinktivno uživajo to, kar bežni trenutek nudi 8Proti počutni strani naše človeške narave, ne meneč se za to, kar morda še Pride. Življenjska skušnja nas uči, da je število teh poslednjih večje kot število Prvih. Strah pred posmrtnim obračunom motil nebrzdano uživanje sedanjega trenutka. Ta strah je tako močan, da Premaga ono boječnost prve skupine, bo-Ječnost, da morda zdrkne človek s smrtjo v prazen nič. Sedanji počutni užitek J® za povprečno človekovo psihologijo nekaj bolj stvarnega, nekaj bolj praktičnega ko tista skrivnostna in oddaljena bodočnost.
PAMETEN ČLOVEK SI BO NAŠEL ODGOVOR
Proč torej s takimi površnimi predsodki- Tajiti posmrtno življenje Iz strahu Pred božjim obračunom ali priznavati Neumrljivost duše samo ker se človek boji končati v nič se pravi igrati se z Najbolj važnimi problemi, to pomeni reševati največja življenjska vprašanja po °kusu, To se ne spodobi pametnemu človeku.
Če obstaja posmrtno življenje, potem ^ jasno, da mora biti sedanje kratko ^vljenje resna priprava na onostransko yečno življenje in na božji obračun. Ce pa posmrtnega življenja ni, če Je to sa-■^o Izrodek religiozne fantazije, potem je ®leherno premagovanje napačnih strasti k* vsako stremljenje po moralnem napredku ne samo velika bedastoča ampak
prava nesreča,	ker človek v	tem	boju
trpi in trpi za	prazen	nič.
Mojstrsko je	izrazil	apostol	Pavel	to
misel, ko je	pisal	Korinčanom:	če
mrtvi ne vstajajo (to se pravi če ni posmrtnega življenja), potem je prazna naša vera in smo mi od vseh ljudi najbolj nesrečni. Zakaj najbolj nesrečni? Zato ker si svetni ljudje privoščijo vsaj teh par let svobodno uživanje življenja, medtem ko si mi verni ljudje še to odrekamo v upanju na posmrtno plačilo, ki ga po njihovem mnenju nikdar ne bo.
In vendar so ljudje, in teh ni malo, ki kar beže pred rešitvijo problema o posmrtnem življenju ali pa so nad rešitvijo tega vprašanja celo obupali. Zanje je vprašanje posmrtnega življenja nerešeno in nerešljivo. Tako beže pred trudom razmišljanja in na tem begu zaidejo v protislovje, ki je prava sramota za umno bitje, ki mu pravimo človek, živi namreč tako, kakor da je s smrtjo prav gotovo lastnega jaza konec. Pravijo, da je vprašanje posmrtnosti nerešljivo, a zanje je že rešeno negativno in to z vso gotovostjo. Kakšno protislovje! Pameten človek bi pričakoval boljšo logiko, če ni
f gotovo, da obstaja posmrtno življenje ampak so mnenja za in proti, je pa gotovo,
................ da bom umrl in bo takrat to vprašanje
zame prav gotovo rešeno.
Kaj če bo rešeno pozitivno? Mar bi ne bila to najstrašnejša in nepopravljiva katastrofa zame, ki zdaj živim v smislu negativne rešitve? Proti taki eventualnosti bi se moral človek, če je še pameten, pač zavarovati, saj plačuje zavarovalnino proti negotovemu požaru in proti negotovi nesreči.
človek ne sme biti tak dvomljivec, temveč naj bo v tem praktično najvažnejšem problemu na čistem. Poznati mora dokaze za nesmrtnost človekove duše in za realnost posmrtnega življenja.
Take dokaze nam nudita teologija in filozofija, vsaka na svoj lasten način.
V	teh rečeh moramo biti strogi in zahtevni: ne površni in sentimentalni. Do gotove meje smemo biti neverni Tomaži. Toda ko smo stvar s filozofskimi in teološkimi dokazi otipali: recimo tako je in v to smer moramo gledati ter v tem smislu živeti.
Dr. JAKOB UKMAR
Polagoma se razgrinja pred očmi italijanske in svetovne javnosti strahotna slika, ki so jo povzročile apokaliptične povodnji v Italiji v začetku tega meseca.
Drži, da je bilo najbolj prizadeto področje mesta Firence, seveda najbolj zato, ker je tam prebivalstvo strnjeno naseljeno in gre za mesto z-nenadomestljivimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki. Krajevni turizem je utrpel ogromno škodo. Voda je poplavila 248 od 357 hotelov, in to največje in najboljše v središču mesta. Od 1500 restavracij jih deluje le 300. Številne tovarne še vedno niso mogle začeti z rednim delom; šole bodo ostale zaprte do 29. novembra. Posebne skupine pokopavajo in sežigajo živino, ki je poginila. Na področju Firenc so do sedaj pokopali 5.000 goved, 2.000 prašičev in ovac, 3.500 stotov mesa in perutnine ter 500 stotov zmrznjenih rib. Ulice v Firencah so še vedno na mnogih mestih prekrite z blatom. Povsod je videti kupe razbitin, smeti in pokvarjenega blaga. Kinematografi so skoro vsi poškodovani in pred božičem ne bodo začeli s predvajanjem. Da bo mesto imelo zopet normalen obraz, bi bilo potrebnih še tisoč tovornjakov za odvažanje blata in smeti. Florentinska občina sedaj sestavlja točen seznam uničenih in poškodovanih umetnin. Od cerkva so bile znatno poškodovane Ss. Annunziata, S. Maria Novella in S. Croce, samostana »Badia fiorentina« in »Delle oblate« ter palača »San Firenze« s cerkvijo sv. Filipa Nerija.
Drugod na Tridentinskem, v Karniji in Furlaniji se razvija predvsem akcija pomoči krajem, ki so še ostali osamljeni od raznih usadov in naplavin. V zgodovinskem središču Benetk so pretrpele škodo zlasti trgovine, pa tudi številne umetnine so močno poškodovane. Ogromno škodo je pretrpelo tudi področje Chiogge
Razvrednotenje denarja v Argentini
Vojaška vlada predsednika generala On-ganie je pred kratkim sprejela za argentinske razmere revolucionarne ukrepe za gospodarsko rešitev države.
Da bj peso spet mogel postati trdna in konvertibilna valuta, je vlada znižala njegovo vrednost od 217 na 270 pesov za en dolar. To se pravi, da je vreden sedaj en argentinski peso 2,3 lire. Kako silno razvrednotenje je doživel peso po zadnji vojnj naj pove dejstvo, da se je leta 1948 za en dolar dobilo 4 pese ali da je veljal en peso 150 lir.
Velik deficit so povzročala razna državna podjetja. Zato bodo vsaj nekatera prenesli v privatne roke, druga pa preosmovali ter znižali previsoko število državnih uradnikov.
V	Argentini so vse prejšnje vlade razen Frondizijeve zaradi napačnega nacionalizma stale na stališču, da samo država lahko črpa petrolej iz tal. Ker pa država ni imela dovolj sredstev, da bi prišla do njega, je prišlo do paradoksa, da je ležal petrolej neizkoriščen pod zemljo, Argentina ga je pa morala uvažati iz tujine. Taki nespametni petrolejski politiki je sklenila Onganieva vlada napraviti sedaj konec. Črpanje petroleja bo poleg svoji družbi poverila tudi privatnim podjetjem, najsi bodo domača ali inozemska.
Vlada se je odločila narediti red tudi v argentinskih pristaniščih in na železnicah. Zaradi neurejenega položaja so bila argentinska pristanišča najdražja na svetu, argentinske železnice pa najbolj deficitne in rak-rana vsakega državnega proračuna.
Na vsak način je treba odpraviti nerentabilne proge, zmanjšati število uslužbencev, od preostalih pa zahtevati večjo storilnost.
Amerikanci spet v vesolju
Tekma za vesolje je zaznamovala te dni novo zmaigo. Dne 11. novembra so Amerikanci izstrelili vesoljsko ladjo »Ge-mini 12«, ki se je naslednji dan združila z raketo »Agena«. To operacijo združevanja in ponovnega ločen j a je nato med poletom še dvakrat ponovila.
V	‘kabini »Gemini 12« sta bila astronavta Lovvell in Aldrin, ki sta med poletom izvršila vrsto poizkusov. Dne 12. novembra, ko je bila kabina nad zahodno obailo Peruja, je kozmonavt Aldrin posnel več slik sončnega mrka, ki je prav v tistem trenutku (od 12.30 po srednjeevropskem času) bil v svoji polni fazi. Le nekaj sekund kasneje je bila kabina že na stotine kilometrov daleč. Aldrin ni imel dovolj časa, da bi odprl vratca kabine, zato se je moral zadovoljiti, da je sončni mrk slikal iz notranjosti, kajti za fotografiranje je imel na razpolago le sedem sekund. Aldrin je napravil še drugi poizkus, ko se je do pasu nagnil skozi okence kabine in v tem položaju ostal 2 uri in 18 minut.
Dne 13. novembra je Aldrin napravil sprehod po vesolju. Privezan na 77 metrov dolgem kablu je ostal izven kabine eno uro in 53 minut, to je za eno minuto več kot Gordon, prvi amerikanski sprehajalec po vesolju.
in razne beneške lagune. V vsej beneški pokrajini je nad 6000 nameščencev, ki do konca meseca ne bodo mogli iti na delo. Nasipi reke Pad so to pot zdržali in je nevarnost poplave v njegovi delti že mimo.
Po podatkih koncem prejšnjega tedna je bilo ugotovljenih na vseh področjih, ki jih je povodenj obiskala, 105 mrtvih in 9 pogrešanih. Zagrebli so 18.047 glav govedi, konj in prešičev ter 432.000 glav perutnine.
Povodenj je imela polemičen odjek tudi v senatu. Tam so komunisti obtožili vlado o neučinkovitosti pomoči in slabemu poslovanju prefektur, predsedniku Moru so pa očitali, da ni obiskal Firenc. Moro je na očitek odgovoril, da je v Firence poslal druge, sam pa je ostal v Rimu, da je mogel takoj sprožiti skupaj z
notranjim ministrom koordinirano delo pomoči, ki je vse prej kot enostavno. Ugotovil je, da je škodljivo navajati številke, dokler se ne ugotovi dejanski položaj. Na očitek, da sedanja vlada in prejšnje niso sprejele zadostnih ukrepov za regulacijo voda, je citiral list »Financial Times«, ki je zapisal, da zaradi izrednosti nesreče ni bilo mogoče podvzeti zadovoljivih ukrepov. Opoziciji to sklicevanje ni bilo všeč, pa je e-den od komunističnih senatorjev napravil medklic: »Nočemo izrezkov iz časopisov, hočemo konkretna dejstva!« Vidno nevoljen je Moro odgovoril: »Kot običajno, ste nevzgojeni. Poslušajte mene, kot jaz poslušam vas! Menim, da kot predsednik vlade nisem ne boljši pa tudi ne slabši ali manj občutljiv kot je vsak državljan te dobrosrčne dežele.«
Rodezija razburja duhove
Prejšnjo sredo se je v Adis Abebi v Abesiniji zaključila po štirih dneh sedanja konferenca Organizacije afriške enotnosti (OAE). Konferenca je odobrila vrsto resolucij, ki se tičejo dekolonizacije afriške celine, med njimi tudi resolucijo o Ro deziji, katera poziva Veliko Britanijo, naj po potrebi uporabi tudi silo proti Smitho-vemu režimu.
Naš dopisnik iz Zambije nam je prav te dni poslal poročilo, ki pokaže, da je problem močno zapleten in da je treba, preden se sodi in obsodi, poslušati obe plati zvona.
»Bral sem članek o Rodeziji v vašem listu. Zanimivo! Tudi vi obsojate le belce, kot da so samo oni krivi za nastali položaj. Pa ste kdaj pomislili, da je Rodezija prava domovina ne samo za črnce, temveč tudi za belce. Njih predniki so se v to deželo "priženili". Sedanji beli rod je tam, doma kot njihovi črni sostanovalci. Belci poznajo sedanjo miselnost črnskih voditeljev: ni jim za sožitje z belo raso ali za enakopravno razmerje. Oni so v nekem oziru bolj rasisti kot vsi beli ljudje: hočejo, da bi bila Afrika črna, zgolj črna, brez vsake bele primesi. Imajo prav? So mar sedanji belci res 'tujci v Afriki? V Južni Afriki so se naselili istočasno s črnci. Skoro isto je z Rodezijo: iz Južne Afrike so vdrli na jug Rodezije črnski rodovi, kj so takoj začeli preganjati in zatirati tiste črnce, ki so v deželi že bili naseljeni od prej. Tedaj so prišli belci s Cecilom Rhodesom na čelu in staronaseljence rešili pokola in uničenja.
Kot vidite, od blizu je vsa stvar veliko bolj zamotana kot se vidi od daleč. Belci vedo, da so zgubljeni, če prepustijo oblast v Rodeziji kar na slepo črncem. Pognali jih bodo kot pse z zemlje, ki so jo skozi več rodov obdelovali in ji pripomogli do blagostanja. Zato ne morejo popustiti. Ali vzdržati ali biti poklani. Da bi se izselili? Kam pa? V Južno Afriko morda? če črnci uspejo v Rodeziji, se bo isti položaj čez čas ponovil v Južni Afriki. Kaj torej? Iskati sporazum, ki bo obema rasama zagotovil enapokravnost in možnost neoviranega razvoja. Toda prav tega črnski voditelji nočejo. Neki podeželski učitelj mi je pred kratkim dejal: »Do sedaj smo bili mi vaši sužnji, sedaj boste pa vi naši!« Povedal je to, kar tiči, vsaj podzavestno, v srcu vsakega domačina. Nikdar črnci ne omenjajo enakopravnosti, ki naj bi vladala med obema rasama, temveč govore le o pravici, da belim vladajo, ti pa da jim služijo.
Zanimivo je, da se črnci v Rodeziji splošno zavedajo, da so jim beli potrebni pri njih gospodarskem in kulturnem razvoju, zato se do sedaj niso dali pregovoriti hujskanju iz drugih držav ter zaplesti v borbo zoper belce. Res so slednji grešili, ker niso dali črncem več možno-
sti, da se izobrazijo. Pa je 'tudi res, da se črnci še daleč niso potrudili, da bi se izobraževali, če bi bili Slovenci v preteklem stoletju samo od Avstrije pričakovali izobrazbo, bi bili še vedno napol analfabeti. Pa so si pomagali sami. Pri črncih je drugače. Zadovoljni so, da beli zanje mislijo in delajo.
Zato bomo razumeli angleško vlado, če je previdna, ko rešuje rodezijsko vprašanje in se noče zaleteti s kako prenagljeno odločitvijo. Prej sta bili sedanja Rodezija in sosednja Zambija enotno gospodarsko področje; zato sta še sedaj odvisni druga od druge. Zambija ima rudnik bakra, a tega se da topiti le z rodezijskim premogom. Kupljen drugod, bj ta premog stal desetkrat več. Kar velja za premog, velja tudi za mnoge druge stvari. Bencin prejema Zambija sedaj po zraku, kar stane petkrat več. Do sedaj je vse te stroške nosila Anglija, a v nedogled to ne more iti.
Iz povedanega sledi, da ni pametno iz nekega napačnega ozira, da bomo proglašeni za bele rasiste, vso krivdo preložiti na belce in s, tem pomagati do zmage črnskemu rasizmu, ki bo, če bo imel priliko za to, dosti hujši od tistega belega, ki sedaj vlada v Južni Afriki. Ponavljam: nočem na slepo braniti belega rodu v Afriki, a prav tako ne morem pristati na njegovo totalno in živinsko uničenje, ki bi ga vsaj nekateri s pomočjo naivnih zapadndh demokracij ali iz demagoških ozirov radi izvedli. Neki star misijonar mi je dejal: "Nad trideset let že žiyim med temi domačini, pa ma je njih srce še vedno zagonetka, zunanji svet pa izreka sodbe in pripravlja odločitve, čeprav mu je to srce nepoznano in čisto tuje.” «
Sončni mrk
nad Južno Ameriko
Približno sto tisoč turistov je dne 12. novembra prispelo v brazilsko mesto Rio Grande do Sul, da bi od tam opazovali popolni sončni mrk.
Pas popolne teme je nastopil ob 13,43 po srednjeevropskem času v višini otočja Galapagos v Tihem oceanu. Senca lune se je premikala s hitrostjo 2.400 km na uro. Ves Rio Grande do Sul je pretekla v 13 minutah. Mesto Lima v Peruju je bila točka, kjer je bil sončni mrk najbolj izrazit in zato tudi tema popolna. Tu je lunina senca pokrila sonce za 99,9 odstotkov. Ugodno vreme je zelo pripomoglo k uspešnemu opazovanju tega nebesnega pojava.
Znanstveniki vsega sveta, mornarica, letalstvo in vojska raznih držav, univerzitetne in zasebne ustanove so bile v velikem številu navzoče pri opazovanju sončnega mrka.
Sv. Vičarje v letu 1966 Drugi zeleni načrt
Letos 2. oktobra je bila »uradno« zaključena romarska sezona na Sv. Višar-jah za leto 1966. Seveda to ne pomeni, da je od tega datuma dalje božjepotno svetišče zaprto. Ker deluje žičnica skozi vse leto, se da tudi vse leto romati k Materi božji.
Prav v oktobru, ki je bil letos izredno lep, je prišlo na Sv. Višarje nad 20 avtobusov romarjev, največ iz Slovenije. Dne 22. oktobra se je tu ustavil s svojimi rimskimi romarji sam mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. 2e prej je v avgustu obiskal Sv. Višarje videmski nadškof msgr. Zaffonato, 30. avgusta pa je peš in kar v civilu poromal k Mariji sam kardinal Antoniutti skupaj s šoferjem svojega avtomobila. Kardinal Antoniutti je po rodu Furlan.
Letos je vodstvo svetišča na Višarjah dokončalo velika delo. Prenovljena je bila in znova prekrita streha svetišča, ometali so stene in zvonik. Na ogrodje strehe so najprej pritrdili poseben karton, prepojen z maiso katrana in prevlečen z aluminijevo plastjo. Nato so pustili nekaj praznega prostora, čez vse pa položili odporne skodle iz macesnovega lesa. Stroški so bili visoki; vsak kvadratni meter je stal skoro 5.000 lir.
V	septembru so okrog svetišča urejali pota in cesto ter posadili nad 2.000 borovcev. Povečali so tudi število postelj za prenočevanje. Letos je bilo v bližini cerkve 120 ekonomičnih mest za prenočitev, za prihodnje leto pa se obeta še 25 novih. Poleg tega razpolaga hotel na Sv. Višarjah ob žičnici z okrog 70 posteljami, spodaj v dolini pa s sto. Seveda so precej dražje, kar je zaradi komforta tudi razumljivo. V prvi hiši pod župniščem je g. Moschitz iz Zabnic pripravil lepe prostore s centralno kurjavo, da pozimi smučarji ne bodo zmrzovali.
Ta najvišja slovenska božja pot, ki leži 1780 m visoko med gorskimi velikani, je letos dosegla v vsakem- oziru izreden razmah. Lani in predlanskim je bilo opravljenih 750 maš, letos malo manj kot tisoč. Po žičnici je prišlo k Materi božji
70.000	romarjev in turistov, okoli 20.000 pa jih je prejelo sv. obhajilo. Največ je Mo slovenskih romarjev, kar nad dve tretjini, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije. Mnogi so Sv. Višarjam priključili še Gospo Sveto na Koroškem, kjer pa navadno niso bili gostoljubno sprejeti. Tamkajšnji župnik Mucher namreč ne prenese, da bi se v svetišču slovensko pelo in molilo, če že ne more preprečiti, da bi Slovenci zahajali v to nekdaj slovensko cerkev, ki je stala sredi slovenskega ozemlja, pa skuša slovenskim obiskovalcem obisk vsaj čim boli zagreniti. On je tudi proglasil sv. Cirila in Metoda za razkolnika, papeža Janeza XXIII. pa obdolžil, da je odprl komunizmu pot v katoliško Cerkev.
Na Sv. Viišarjah kaj takega ne doživiš, kajti vsi romarji, naj si bodo Slovenci, Avstrijci ali Furlani, so bolj ali manj postreženi v svojem jeziku kot to zahteva duh zadnjega koncila. Škoda le, da v oktobru že ni bilo več na Višarjah stalnega slovenskega duhovnika. Tu bi moral vsak duhovnik razumeti vse tri jezike, če hoče zadovoljivo vršiti svoje poslanstvo. Seveda velja isto za druge božje poti na mešanem slovenskem ozemlju, zlasti še za Staro goro v Beneški Sloveniji, kjer bi morali po svoji vesti patri kapucini beneške province poskrbeti za slovenske spovednike, saj prihajajo tja ne samo naši ljudje iz nadiških dolin, temveč tudi mnogi iz Jugoslavije. Pa se je zgodilo, da so prav pretekli mesec, ko je meja med Jugoslavijo in Italijo skoro izginila, p. Metoda Ožbolta, iz Mirna doma, ki je edini znal slovensko, premestili v Trst. Sv. Pavel, ki je »vsem postal vse«, bi gotovo
vzkliknil: »In hoc non laudo!« — Tega ne morem pohvaliti!
V	zimskem času naj bi vsaka večja skupina, ki želi romati na Sv. Višarje, pravočasno obvestila g. župnika v žabnicah (Camporosso in Valcanale). Agilni gospod župnik Marij čemet rad ustreže in sam ali z g. Caharijem iz Ukev prihiti na pomoč.
Nekaj pa moramo še pripomniti; gre namreč za spoštovanje do slovenskega jezika. Ker se na Sv. Višarjah stikajo tri narodnostne skupnosti, bi morali biti tudi razni spominki in razglednice napisani v vseh treh jezikih, im to pravilno, ne pa samo približno. Tako so na novi, letos izdani razglednici, kar štiri tiskovne in slovnične napake. Tudi novi spominski žigi so z napako. Pisano je: Višarie. To se pravi naš jezik po nepotrebnem mrcvariti. Tudi v tem oziru bi rekli s sv. Pavlom: In hoc non laudo!
Dne 9. novembra 1966 je bil v državnem uradnem listu objavljen nov zakon za razvoj kmetijstva pod imenom Drugi zeleni načrt, ki velja za dobo 1966-70. V ta namen je država določila 900 milijard lir, ki jih bodo kmečki proizvajalci lahko dobili v obliki prispevkov in posojil z nizkimi obrestmi. Za naše razmere so predvsem zanimive ugodnosti, ki so namenjene posameznim kmetom ali neposrednim obdelovalcem. Najvažnejši so sledeči primeri:
Za nakup obdelovalnih strojev in mehanične opreme, ki ne stanejo čez en milijon lir, se lahko dobi prispevek do 25%. Ta prispevek izjemoma velja samo za neposredne obdelovalce, spolovinarje in kolone. Za nakup kmetijskih strojev, pripadajoče opreme, in naprav za pokrivanje visoko vrednih kultur npr. v cvetličarstvu, je namesto posojila moč; dobiti ugodno posojilo na 2% obresti. Neposrednim ob-
življenja
Cerkve
Študij o duhovniških in redovniških poklicih
Katoliško središče za raziskavanje na področju apostolata po vseh državah Severne Amerike je poglobilo študij o duhovniških in redovniških poklicih. Z ra-ziskavanjem bodo nadaljevali tri leta. Skušali bodo ugotoviti, zakaj se mladina posveča duhovniškemu in redovniškemu .poklicu in vzroke, ki vplivajo na drugo mladino, da zapušča semenišča. Rezultati študija bodo služili za izpopolnitev duhovniškega izoblikovanja in metod pri pospeševanju poklicev.
Tečaj za zaročence v Indiji
Nadškofu v indijskem mestu Ranohi se je posrečilo, da je organiziral redne in stalne tečaje za vsestransko pripravo zaročencev na poroko. Za to pomembno ini-
Y Pisi se je zrušil most Solferino
Znameniti marmornati most Solferino, ki je vezal južni del Pise s severnim, se je v nedeljo zjutraj 13. novembra zrušil. Omajale so ga narasle vode reke Arno in oblasti so ga že pred dnevi zaprle za vsak promet. Prekinile so na njem tudi električni tok in telegrafsko napeljavo ter zaprle plimsko cev. Meščane, 'ki stanujejo vzdolž Arna, je ob 7,30 zjutraj zbudilo močno bobnenje im zemlja se je stresla. Prepričani, da gre za potres, so zbežali na prosto, tu pa jih je ustavila voda, ki je preko ruševin mosta vdrla v mesto.
Znameniti most, ki nosi ime po bitki pri Solferinu, je bil sezidan leta 1875 po načrtu arhitekta Vincenza Michelija, ki ga je nato vsega prevlekel z marmorjem. Leta 1944 so ga nemške čete, predno so zapustile mesto, skupaj z vsemi ostalimi mostovi pognale v zrak. Ponovno so ga sezidali leta 1960 im ga prav tako kot prejšnjega prevlekli z marmorjem. Po tem mostu so hodili turisti na ogled slavne pisanske stolnice in poševnega stolpa. Sedaj bodo morali turistični promet usmeriti preko drugih bolj oddaljenih mostov, kajti dokler še stoji pisanski stolp, bodo turisti prihajali.
Skoro istočasno kot v Pisi se je tudi v Belgiji zrušil velikanski most avtoceste, ki je vezal mesto Anhverpen z Lfegeom.
V trenutku nesreče je čez most peljalo sedem avtomobilov, ki so skupaj z ruševinami mostu zgrmeli navzdol. Pri tem sta bila dva mrtva, trinajst pa hudo ranjenih.
cijativo, ki ustvarja podlago za dobre krščanske družine, je dala finančno pomoč nemška dobrodelna organizacija Misereor.
Cerkev, ki bo končana po 130 letih
V	La Pazu v Boliviji bodo končno dogradili stolnico, ki je v delu že 130 let. Stolnica ima svojevrstno zgodovino. Na začetku prejšnjega stoletja so med vojno med južnoameriškimi državami denar, nar menjen za gradnjo stolnice, porabili za nakup orožja. Leta 1861 so nedograjeno po-slopije uporabljali za konjski hlev. Leta 1948 se je v stolnici začelo opravljati bogoslužje, vendar sta manjkala še dva zvonika in tudi nekatere kapele še niso bile dograjene. Upajo, da bo do konca tega leta stolnica končno dograjena. Posvečena je Materi božji.
Salezijanska univerza v Rimu
Salezijanska družba si je zgradila v Rimu veličastno zbradbo za sedež nove univerze. Uradna otvoritev je bila v soboto, 29. oktobra, ko je obiskal univerzo sv. oče. V nagovoru je izrazil svoje veselje nad novo univerzo, ki bo oblikovala nove rodove. Nova univerza bo imela pet fakultet. Sv. oče je posebno poudaril veliki pomen pedagoške fakultete, ki bo razvijala vzgojno metodo, ki jo je zapustil salezijanski družbi ustanovitelj sv. Janez Bosco. V novi stavbi bo našej prostor papeški inštitut za latinščino, ki ga je ustanovil pokojni papež Janez XXIII., izvedbo pa poveril salezijanski družbi. Zraven salezijanske univerze v Rimu bodo zgradili še inštitut za sestre Marije Pomočnice, kjer se bodo pripravljale na poklic vzgojiteljic.
delovalcem je dovoljeno posojilo za kritje 90 % priznanih nabavnih stroškov (čl. 12).
Za gradnjo, povečanje ali popravilo kmečkih hiš, hlevov in drugih gospodarskih poslopij je predviden prispevek do 40 % priznanih stroškov ali nizko obrestna posojila. Posebne ugodnosti so namenjene za gradnjo zadružnih hlevov, za katere se dobi prispevek in ugodno posojilo tako, da ta dva v celoti krijeta gradbene stroške. Pr; tem imajo prednost neposredni obdelovalci (čl. 16).
V	živinoreji so predvideni prispevki za nakup plemenskih živali im za zboljšanje hlevov v higiensko-zdravstvenem pogledu (čl. 14). Posojila na 2% obresti pa so namenjena rejcem, ki želijo nakupiti živali in jih rediti za meso, si nabaviti potrebno opremo, krme, prostore za skladiščenje, predelavo in vnovčenje proizvodov. Ta ugodnost velja tudi za rejo piščancev (čl. 13).
Za čisti nasad vinogradov in sadovnjakov daje nov; zakon do 40 % prispevka (čl. 15).
Za prostovoljno pogozdovanje je namenjeno do 50 % prispevka, v goratih krajih pa do 75 %. Isti prispevek velja tudi za prevzgojo nizkega v visoko debetni gozd aii za nasad gozdnih pasov proti vetru. Za take primere se dobijo drevesne sadike brezplačno (čl. 31). Zakon tudi predvideva da državna gozdna ustanova (pri nas deželna gozdna ustanova) lahko odkupi ali razlasti goličave in neobdelane površine, ki so primerne za pogozdovanje ali predelovanje krme ali zaščito divjačine. To velja tudi za jusar-ska zemljišča. Umetno pogozdene površine privatnikov ni mogoče razlastiti (čl. 29).
Zakon predvideva ustanovitev postaj za raziskovanja, poskuse in prikazovanja novih dosežkov v kmetijstvu. Posebni uradi bodo preučevali tržne razmere in o njih obveščali kmečke proizvajalce. Živahnejši bo strokovni pouk, kmetijski nasveti in strokovni stiki s tujino.
Posebne pozornosti so deležne razne zadružne in konzorcijalne oblike, posestva v goratih krajih in bonificirana področja.
Za gradnjo in obnovo poljskih cest so na razpolago prispevki do 60%.
Zeleni načrt vsebuje še mnoge druge možnosti predvsem za okrepitev posestev družinskega obsega, ki naj postanejo sposobna za življenje v novih razmerah skup nega evropskega trga.
Prošnje za prispevke in posojila sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo odnosno pristojno gozdarsko nadzomištvo.
Vlada bo v 6 mesecih Izdala nova navodila za lažji in hitrejši postopek pri podeljevanju podpor in posojil. Do takrat pa veljajo dosedanja navodila. Stare prošnje ostanejo vefljavne, če so v skladu z novim zakonom.
Inž. Janko Košir
S TRŽAŠKEGA
Živinska jetika
Notranjščina božjepotne cerkve na Sv. VUarjah
Jetika ali tuberkuloza je med živino zelo razširjena in nevarna bolezen. Zanjo še ni učinkovitega zdravila. Jetiko povzročajo bacili, ki lahko napadejo razne organe kot so pljuča, vime, jetra, vranica, prsna in trebušna vnema, maternica itd. Z uživanjam mesa in mleka okuženih živali se prenaša tudi na človeka. Začetek jetike na zunaj ni mogoče opaziti, kajti živina je živahna, se redi in izgleda zdrava. Dokler žival ne kaže očitnih znakov bolezni in ne izloča bolezenskih bacilov, govorimo o prikriti jetiki. Takšno stanje bolezni lahko ugotovi živinozdrav-nifc s pomočjo tuberkulina, ki ga vbrizgne živali. Če nastopi povečana temperatura in gnojenje iz oči, je znak, da je žival bolna.
Ko bolezen napreduje, postanejo znaki vedno očitnejši. Pri pljučni jetiki ima žival spočetka suh, kratek in močan kašelj, ki je posebno očiten, ko žival vdahne mrzel zrak ali pije mrzlo vodo. Kasneje je kašelj vedno bolj pogost. Nastopijo še drug; znaki kot so i stršeča in motna dlaka, blede sluznice, otopelost, povečana temperatura, naporno in hitro dihanje, izcejanje sluzi in siraste snov j iz nosa, hujšanje im vse bolj vodeno mleko. Izcedek iz nosa in mleko sta polna bacilov jetike.
Jetika na vimenu kmalu pokaže svoje znake. Obolela četrt nabrekne, postane trda, vendar ob dotiku ni boleča. • Navadno se bolezen pojavi na zadnjih četrtih. Mleko postane vse bolj vodeno in kosmičasto ter močno okuženo z jetičnimi bacili.
Bolezen napade tudi druge organe. V
obolelih delih se razvijejo kot proso ali grah ali oreh debele tvorbe, ki so trde in so lahko posamič ali v gručah. Njih vsebina je sirasta in največkrat rumenkasto rožaste barve.
Z razvojem bolezni postane žival za svojo okolico vedno nevarnejša. Zato take živali ne spadajo v hlev. Po majnovej-|em odloku pokrajinskega živinozdravni-ka morajo biti vsa goveda pregledana in bolna oddana v zakol.
Dokler nismo prepričani o zdravju živine, uživajmo le mleko in meso, k; je bilo dobro prekuhano oziroma pečeno.
Glavni vzroki, da se jetika širi med živino so vlažni, zatohli in temni hlevi ter nepravilno sestavljena krma. V takih razmerah živalski organizem oslabi in bacili jetike, ki so povsod navzoči, začnejo svoje razdiralno delo na oslabelih organih. Zato je v boju proti jetiki nujno potrebno omogočiti, da se živina giblje na prostem odnosno živi v zračnih, suhih in svetlih hlevih ter dob; krmo, ki odgovarja njenim potrebam.
Ing. Janko Košir
ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE
V	GORICI
ORGANIZIRA V NEDELJO 27. NOVEMBRA OB 16. URI
CECILIJANKO
KI BO V DVORANI KD IN NA KATERI BODO NASTOPILI ŠTEVILNI CERKVENI IN DRUGI PEVSKI ZBORI NA GORIŠKEM. — VABLJENI!
Komu so na poti?
V	Trstu bodo 27. novembra volitve za prenovitev občinskega in pokrajinskega sveta. V ta namen se dvanajst strank poslužuje izredne propagande: dovoljeno ji® je, da spominjajo na državljansko dolžnost po zvočnikih, po raznih predvolilnih zborovanjih, po pošiljanju na dom svojih volivnih programov in z lepljenjem znakov in vabil na za to določena mesta tabel, ki so razpostavljene povsod po mestu in na deželi. Dolžnost strank je, da se strogo držijo mest, k; so jim jih določili pri žrebanju (in tu moramo poudariti, da se vsi lojalno drže teh navodil); dolžnost volivcev in vseh državljanov nasploh pa je, da teh plakatov ne trgajo, saj so zavarovani pred zakonom in kršilce zadene tudi zaporna kazen, poleg precej mastne globe.
Kljub temu se zgodi, da po naših vaseh trgajo te plakate kot za stavo; posebno pa se znašajo nad lepaki s slovensko vsebino ali točneje povedano nad lepaki Slovenske skupnosti. To človeka boli, še posebno boli, ker se dogaja na slovenskih tleh. Al; je že tako daleč čas, ko smo bili zaradi slovenske besede pretepam, mučeni in tudi nekateri obsojeni na smirt? Ali smo pozabili na vse to in si zdaj dajemo duška z vandalskim početjem in si samj pljuvamo v obraz? Res nerazumljivo početje; medtem pa vedrijo na svojih mestih lepaki tistih, ki so na® dajali piti motornega olja. Upati je, da tega niso storili odrasli ljudje. A starši bi morali otroke podučiti, kaj jim je dovoljeno in kaj ne. Toda vseeno visi sum tega pogostnega početja na tistih odraslih, ki se slepo puste voditi od politične strasti, k; zamegli celo sveto ljubezen do materinega jezika.	•	A.	M-
Glasba po željah in Radio Trst A
Zadnji dopis v »Kat. glasu« o slovenski nabožni pesmi na radiu Trst A je pr* bralcih naletel na splošno odobravanje-Istočasno pa je bila pri mnogih izrečena misel, naj bi povedali svoje pomisleke tudi glede tako imenovane »glasbe po željah«.
Najprej že naslov ne odgovarja ve<5 stvarnosti, saj niso tako kot pri radiu Ljubljana ali Koper poslušalci tisti, k* glasbo izbirajo, temrveč vodstvo postaj«' ki tega dejstva že ne prikriva več in napovedovalec navadno pesem najavi z besedami: »Slavljencem pa poklanjamo to in to skladbo...«
Ker radio Trst A ne računa nobene pristojbine za objavo čestitke ali glasb6 kot je to v Sloveniji, seveda ni dolžan, da se ozira na želje poslušalcev. Vendar bi bilo potem pošteno, da bi naslov glasbene oddaje spremenil tako, da bi ta odgovarjal dejstvu.
2e nekaj mesecev nazaj opažamo, da vodstvo radia Trst A pri tej tako zvafl' glasbi po željah načrtno zapostavlja slovenske melodije na račun raznih itali janskiih ter jugoslovanskih (neslovenskih) popevk. So popoldnevi, ko pride na vrsto le ena slovenska pes&m, mrgolijo pa razne kričaške melodije vseh vrst in odtenkov-
Če bi bil radio Trst A postaja za italijansko poslušalce, bi to razumeli, da P3 prodaja to robo ravno slovenskemu občinstvu, nam je težko razumljivo, zlasB ker si slovenski človek, če si že te vrste pesmi zaželi, te lahko najde na vsaki ita' lijamski radio postaji in to v večjem obsegu in bolj okusne.
Slovenski poslušalci si radio Trst ^ predstavljamo kot posredovalca predvsem* slovenskih stvaritev, zlasti če gre za »glas' ho po željah«, saj dobro vemo, da večin® teh tujih skladb, k; se zadnje čase pred' vajajo, niti po imenu ne pozna, kaj Se. da bi si jih zaželela ali celo naročala-Ni čuda, da je po naših domovih vedn° več slišati oddaje »Naši poslušalci S^5*1’ tajo...« iz Ljubljane in Kopra. To je na'1' bolj zgovoren plebiscit za to, kaj si i*8® ljudje želijo in zavrnitev tega, kar P0" sreduje radio Trst A v omenjeni oddaji-
Nehote se nam poraja misel, da se tak0 imenovana »glasba po željah«, tako kO* jo poznamo sedaj, razvija po smernicah nekoga, ki ima interes, da bj bilo slovenske liudske pesmi čim manj; ali so tisti, ki ;>o za oddajo odgovorni, tolik0 nemarni, da se jim ne zdi vredno, enkrat v Ljubljano in si nabaviti vse ti" ste plošče, ki so tako všeč našim posW' šalcem ter zato raje zagrabijo po tistih’ ki so jim že pri roki. Seveda so to it# iamske in vse prei kot pomembne.
Menimo, da se na ta način radio Tr5f A vedno boli oddaliuie od svojih posh1' šaVcv im postrmoma pogreza v osatn^ nost. ki je laihko katerim všeč, toda & slovensko občinstvo vse prej kot zaželel'
Beseda slovenskim volivcem Slovenci v Torontu
V nedeljo, 27. novembra bodo na Tržaškem volitve. Volili bomo novi občin-s k i svet v tržaški občini in novi p o -krajinski svet. Zato bodo volivci tržaške občine dobili dve glasovnici, eno za občinski svet in eno za- pokrajinski svet, volivci občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje pa samo eno glasovnico, to je za pokrajinski svet.
TRŽAŠKI VOLIVCI
Tržaški volivci bodo pravilno volili takole: vsakdo bo vzel s seboj volivno potrdilo, ki ga je dobil na dom in osebno izkaznico ali kakšno drugo listino s fotografijo (potni list, šoferska izkaznica).
Predsednik volišča bo dal vsakemu volivcu dve glasovnici. Ena je za občinske volitve. Na njej poišči znak Slovenske skupnosti, ki je za občinske volitve na osmem mestu (lipova vejica z napisom Vnione slovena-Slovenska skupnost). Ta znak prečrtaj s svinčnikom, ki ti ga bo dal predsednik. Če želiš, lahko daš preferenčni glas kakšnemu kandidatu, a samo takšnemu, ki je na listi Slovenske skupnosti. Preferenčni ali prednostni glas daš tako, da napišeš ob strani, kjer so štiri črte, ime dotičnega kandidata. Ne sme jih biti več kot štiri. Lahko napišeš tudi samo številko, ki jo ima dotični kandidat po vrstnem redu na kandidatni listi. Kdor ne ve, kako se to naredi, naj raje prečrta samo znak Slovenske skupnosti, pa je opravil svojo dolžnost. Vsakdo naj pazi, da ne napiše na glasovnico kaj drugega ali da je ne zamaže, če jo slučajno popacka, jo lahko vrne predsedniku in prosi za drugo. Ko je prekrižal znak Slovenske skupnosti, jo zloži in odda Predsedniku volišča.
Nato bo dobil še eno glasovnico. Ta je Za pokrajinske volitve. Tudi tu naj poišče znak Slovenske skupnosti, ki je na šestem mestu. Ta znak prekriža, ga zgane in odda. Za pokrajinske volitve ni preferenčnih ali prednostnih glasov.
VOLIVCI V OSTALIH OBČINAH
V ostalih občinah dobi vsak volivec samo eno glasovnico. Tudi za te volivce velja, da morajo vzeti s seboj volivno Potrdilo, ki so ga dobili na dom in osebno izkaznico ali kakšno drugo veljavno listino s fotografijo. Ko jim predsednik izroči glasovnico, gredo v kabino, kjer vsak poišče znak Slovenske skupnosti, ki ie na šestem mestu (lipova vejica z napisom Vnione slovena - Slovenska skupnost) m ga prekriža s svinčnikom, katerega mu ie dat predsednik volišča. Drugega ne sme nič napisati, ker je sicer glas neveljaven. Pri pokrajinskih volitvah ni prednostnih glasov, ker so kandidati za posamezna okrožja že določeni. Nato volivec glasovnico zgane in jo izroči predsedniku.
Ni treba posebej omenjati, da bomo Slovenci voliti Slovensko listo. To zahtevajo naša dolžnost, naša čast in naš ponos! Ni zadosti, da samo volimo. Vsi Zavedni rojaki bodo šli od prijatelja do Prijatelja, od znanca do znanca in ga Pridobiti za Slovensko skupnost. Vsi, motki in žene, zlasti pa naša zavedna mta-<Hna: VSI ZA ZMAGO SLOVENSKE SKUPNOSTI!
imenuje Italijanska komunistična partija, Italijanska združena socialistična stranka, Krščanska demokracija, Indipendentistič-na stranka, itd.
Slovenska skupnost ne hlapčuje nikomur, kakor hlapčujejo italijanskim komunistom tisti Slovenci, ki pri njih kandidirajo ali zanje glasujejo. To je naš odgovor na pisanje slovensko pisanega glasila italijanske komunistične partije »Delo«. Ta list, s katerim sicer nočemo polemizirati, ker njegovo pisanje n; resno in včasih tudi ni dostojno, naj tudi ve, da je Slovenska skupnost res skupnost slovenskega delovnega ljudstva, pa naj mu je to všeč ali ne. Mladi pisec članka v št. 21 se je pošteno vrezal, ko se je spravil na stvari, k; so se godile, 'ko še njega ni bilo na svetu. In tako spet laže. Še slabše je, če mu je resnica znana, zakaj potem je njegova laž še bolj zlobna. Resnica je, da so na obeh listah Slovenske skupnosti kandidati, ki so 'bili pred fašističnimi sodišči obsojeni, zaprti, internirani, mučeni. Resnica je, da so na listah Slovenske skupnosti kandidati, ki so se po letu 1941 borili kot pripadniki odporniškega gibanja. Resnica je, da je bil dr. Poštovan, ki ga pisec izrecno omenja, spomladi 1. 1945 zaradi udejstvovanja proti nacistom aretiran od SS-oddelkov in zaprt kot talec ter je bil rešen pred smrtjo samo zaradi naglega poloma in premirja na italijanski fronti, ko pisec ogabnega sumničenja najbrž še ni bil niti na svetu. Pika.
Slovensko šolo Marije Pomagaj v Torontu obiskuje letos 152 otrok, poučuje pa osem učiteljev'. Petje v šoli in mladinske pevske zbore vodi č. g. Tone Zrnec, C. M. Letos so pevci razdeljeni na tri zbore: otroškega, mladinskega in dekliškega. Folklorno skupino, ki je priključena šoli, vodi g. Ciril Soršak.
S sporedom svojih letošnjih kulturnih prireditev so pričeli v nedeljo 16. oktobra, ko je ravnatelj šole ob skioptičnih slikah predaval o Sloveniji. Obravnaval je slovenske pokrajine jugovzhodno od Save: Slovensko Primorje, Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino. Poleg šolske mladine so se prireditve udeležili starši in mnogo odraslih oseb. Predavanje ni imelo namena buditi v srcih naših naseljencev domotožje, ampak pokazati lepote naše domovine in vzbuditi zlasti v mladih srcih narodni ponos in zanimanje za daljno domovino. Predavanje je bilo eno najlepših in najpopolnejših, kar so jih do sedaj imeli pri Mariji Pomagaj.
Za misijonsko nedeljo v oktobru je Misijonski krožek v Torontu organiziral v dvorani Marije Pomagaj tombolo v prid slovenskim misijonarjem, ki delujejo v poganskih deželah. Tombola je imela nad sto manjših dobitkov in štiri velike; glavni dobitek je bil televizor. Udeležilo se je ogromno število naših rojakov. Pokazali so svojo iskreno voljo sodelovati tudi na ta način pri širjenju svete vere.
Misijonski krožek pri Mariji Pomagaj vodita g. Jakob Kvas kot predsednik in č. g. Jože Casl, C. M., kot duhovni vodja.
RZASKE
NOVICE
Zbor »Mirko Filej“ na Koroškem
Še enkrat: laž ima kratke noge
Ni treba posebej ponavljati, da bomo hžaški Slovenci glasovali samo za Slovaško skupnost. Svojih glasov ne bomo dali nobeni neslovenski stranki, naj se
Na povabilo krščanske 'mladine iz Sel na Koroškem je preteklo nedeljo zbor »Mirko Filej« gostoval med koroškimi rojaki v lepi in novi farni dvorani, ki so jo Selani zgradili pred nekaj leti. Oblaki so pokrivali nebo, ko je vozil avtobus proti avstrijski meji, megle so se vlekle po dolinah in hribih na koroški zemlji. Vendar se je vsako toliko prikazalo sonce in vzbujalo upanje, da se bodo oblaki dvignili in bo zasijala koroška dežela v svoji zimski krasoti. To so naši fantje doživeli malo pred poldnem, ko so se dvigali iz Borovelj skozi ozko dolino v Sele. Sonce je pregnalo vse oblake, da se je v tisoč biserih zaiskrila prelepa dolina sredi gozdov, odetih v novozapadli sneg. »Saj je kakor v pravljici!« so se čudili naši Primorci. Bog jim je dal doživeti res prekrasen jesenski 'popoldan sredi snega in planin.
Po maši v novi in okusno modemi cerkvi v Selah so gostitelji poskrbeli za telesne potrebe naših pevcev v domači gostilni. Po kosilu ob 2,30 popoldne je pa bil nastop. Najprej koncert, pri katerem je zbor odpel dvanajst pesmi, zatem pa spevoigra »Kovačev študent«. Domačini, posebno mladina so navdušeno ploskali in večkrat zahtevali ponovitev. A dirigent Zdravko Klanjšček jim je ustregel samo pri eni pesmi, saj bj se sicer ves program preveč zavlekel. Tudi »Kovačevega študenta« so pogumno odpeli, da je bilo občinstvo prav zadovoljno.
Skoro dve uri je bilo programa, pa bi bili Korošci še radi poslušali. Po uradnem delu gostovanja je sledil neuradni v dvorani pri pogrnjenih mizah. Ob njih se je zbrala domača mladina, posebno domač; pevski zbor in pa našj pevci in igralci. Primorsko vino pa koroško pivo je kmalu razvezalo jezike in ogrelo srca, da je pesem zvenela še bolj sproščeno
kot na odru. Oba domača gospoda, župnik Vauti in kaplan Matko sta s svojo navzočnostjo pokazala, kako jima je pri srcu tudi tako prijateljsko srečanje med zamejsko mladino ob rujni kapljici. Tako domače so se počutili vsi navzoči, da bi skoro pozabili, da morajo pevci še isti večer domov.
Povratek je zato potekel v najlepšem razpoloženju, ob živi zavesti, da je gostovanje utrdilo vez; med člani novega zbora in poživilo prijateljstvo med koroško in primorsko mladino.
Nove razlastitve v Dolini in Boljuncu?
V	zvezi s predavanjem, k; ga je imel predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu dr. Ceccovini, je izdala Slovenska skupnost sledečo resolucijo:
Predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu (BPIT) je na javni konferenci napovedal novo razširitev industrijskega področja za 1.750.000 kvadratnih metrov v dolinski občini, za 680.000 v miljski ter v tržaški za 220.000 kvadratnih metrov. V dolinski občini gre očividno za zemljišča med Dolino in Boljuncem. Odvzet; hočejo torej še zadnja ravninska zemljišča in številne domačije.
Predsednik EPIT-a je na isti konferenci izjavil, da ima Ustanova kljub velikim režijskim stroškom eno milijardo lir čistega dobička. Ni dvoma, da je prišel ta čisti dobiček v. blagajno EPIT-a s prodajanjem razlaščenih zemljišč industrijcem po znatno višjih cenah, kot jih je ustanova plačevala razlaščencem.
Po vsem videzu se pripravljajo razlastitve na stari način.
Slovenska skupnost ugotavlja, da Pristaniška ustanova še ni ustregla zahtevi, naj se zemljišča, ki ležijo med Domjom in Logom pod Ricmanji, izključijo iz njenega območja, ker to področje ne služi industriji.
Ker bi nameravana razlastitev tako raz-sežne površine zadala usoden udarec domačemu gospodarstvu in narodnostnemu sestavu dolinske občine, Slovenska skupnost: 1. protestira proti nameravani novi razlastitvi; 2. zahteva, naj se predel med Domjom in Logom izključi iz območja ustanove EPIT; 3. poziva vse stranke, organizacije in oblastva, naj podprejo napore prizadetih, tako posameznikov kot skupnosti, za zaščito njihovih gospodarskih, socialnih in narodnostnih koristi ter pravic.
Trst, 12. novembra 1966
Tajništvo Slov. skupnosti
KMALU BO STEKLA NAFTA PO NOVEM CEVOVODU
Narava je večkrat muhasta. Tudi z ležišči nafte se je poigrala. Najmanj je je v tistih deželah, ki je največ porabijo. Treba jo je zato prevažati iz krajev, kjer jo črpajo (in to so poleg Severne Amerike saharska puščava ter arabske države v Prednji Aziji) v kraje, kjer je povpraševanje največje.
Iz ležišč nafte do pristanišč ob morju že dolgo vrsto let delujejo naftovodi. Na preprost in cenen način pride tako nafta v velike petrolejske ladje, ki jo nato odpeljejo v kraje potrošnje. Do zadnjih let je bil v rabi sistem, da so v pristanišču za izkrcanje postavili velike petrolejske čistilnice, nakar so dolge karavane avto-oistem to prečiščeno nafto odvažale v notranjost celine.
Pa se je izkazalo, da je ta način prevoza drag in zamuden. Inženirji so začeli razmišljati, kako bi se dalo v kratkem času ter v velikih količinah spraviti surovi petrolej od morja do srca Evrope. Tako se je porodila misel naftovoda. Pod
zemljo naj bi se pretakala nafta v širokih jeklenih ceveh iz evropskih pristanišč do srednjeevropskih čistilnic.
Na ta način je prišlo tudi do čezalp-skega naftovoda Trst-Ingolstadt na Bavarskem. Marsikatero oviro je moral premagati: ceste, reke in pogorja. Dolg je 460 km, najvišja nadmorska višina, ki jo doseže, je 1550 m, napolnjen bo sprejel
360.000	kubičnih metrov surovega petroleja. Družba je ob priliki gradnje razlastila 5.500 zemljiških posestnikov.
V	Trst bodo v bodoče prihajale ladje cisteme-velikanke do 160.000 bruto-registr-skih ton. Zato je bilo treba poglobiti morsko dno v Miljskem zalivu. Velikanski pomol, ki je grajen v obliki glavnika, bo lahko istočasno sprejel po štiri petrolejske ladje. Prva bo pristala zadnje dni novembra ter nato iztočila svoje črno zlato v dolinske rezervoarje, katerih dva sla največja na svetu. Ta prvi tovor bo služil le za poskus delovanja celotnega naftovoda, redno obratovanje se bo pa pričelo prihodnjo pomlad.
Tržaški nadškof v Borštu in v Boljuncu
V	nedeljo, 6. novembra je tržaški gospod nadškof opravil pastirski obisk v Borštu in v Boljuncu. V obeh župnijah je imel dopoldne sveto mašo v slovenščini in govor, popoldne se je udeležil v obeh župnijah večernic in je tudi govoril. Ob koncu pa je imel .še srečanje z ljudmi v dvorani. V obeh župnijah je pastirski obisk povoljno uspel.
Košarkarska petorka »Slovan« iz Ljubljane v Bazovici
Športno društvo Bor je imelo v gosteh mladinsko košarkarsko petorko Slovana 'iz Ljubljane. Tekma bi morala biti v telovadnici v Miljah, toda iz tehničnih razlogov se je odigrala na igrišču Slomškovega doma v Bazovici. V mrzlem vremenu se je pod koši vnel razburljiv dvoboj, iz katerega so zasluženo odnesli zmago ljubljanski fantje z 62-61 (30-25). Kljub porazu je petorka Bora pokazala znaten napredek in daje upati, da se bo častno odrezala v krajevnem prvenstvu, ki se bo začelo 4. decembra.
Sv. Križ — Diamantna poroka
Pretekli ponedeljek, 14. novembra je minilo natančno 60 let, odkar sta si v na-brežinski župni cerkvi obljubila večno zvestobo Martin in Hortenzija Verginella. Bilo je lepo sončno jutro — pripovedujeta slavljenca — ko sta stopila pred oltar Gospodov, da skleneta sveto zakonsko zvezo in si postavita družinsko ognjišče. Oba iz krščanskih in narodno zavednih družin, sta taikrat polagala temelje družini, kakršnih danes žal ni več med nami.
Mož, navdušen ribič, delavec žuljavih rok in žena, skrbna gospodinja iz verne kmečke družine, sta v potu svojega obraza rezala vsakdanji kruih šestnajstim otrokom, od katerih je danes živih še šest. Slavljenec je svoj ribiški poklic nehal opravljati šele leta 1963. Vendar pa se je v svojem dolgem življenju istočasno uveljavljal tudi kot marljiv vinogradnik, zraven pa še našel čas za izvenpoklicno delo. Nič manj kot 40 let je vneto prepeval v božjo čast kot cerkveni pevec, poleg tega pa se je še aktivno udejstvoval pri nekdanjem narodno-prosvetnem društvu »Skala«, ki je v Sv. Križu uživalo velik ugled prav zato, ker je združevalo značajne slovenske ljudi, ki se kljub vabam niso hoteli utapljati v tuje levičarske stranke, marveč so kot en mož ponosno in samozavestno stali na braniku ogroženega slovenstva.
Križani, ki se izrednega jubileja obeh slavljencev' iskreno veselimo, jima skupno s »Katoliškim glasom«, čigar zvesta čitatelja in naročnika sta, prav veselo kličemo: Bog vaju živi še mnoga leta!
V	MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo v nedeljo ,20. novembra ob 17. uri gostoval moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Na sporedu sta:
KONCERT PESMI
in Vodopivčeva spevoigra
KOVAČEV ŠTUDENT
VSI PRISRČNO VABLJENI!
"iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
*NTON VAN DE VELDE
Srce zma
- -------—49
»Na, ljubi mož, tu je najin fant. Tvoj bos, Jon, in tvoje oči!«
*In tvoje srce, Greeta!«
Isti dan je krst. Zavodski duhovnik i'h krsti tukaj na ducate. Očetje, botri 'h botrice stoje s svojim.; krščenej v dolgi Vrsti na hodniku. Prečastiti tekajo mimo bj ih kakor pri vojaški paradi. ^ Vsi zahte-vajo vere, vsi se odpovedujejo hudiču in vsi vtaknejo nekaj v pušico. Domači duhovnik si otrč pot in Gerrits junior se vmc lahko spet k svoji materi. Vratarica ie bila botra — Jonu se je Phdmetta pre-več zamerila — in zdravnik je bil boter.
^ zastonjkarskem oddelku se to pogosto
*8odi.
»Pa sladkorčki, Jon? Za Peera in Lient-io. Ah, revčka, kaiko bi bila vesela!«
»Saj,« vzdihne Jon, »ali tudi sladkorčke dobiš na upanje? Jodo jih ne bo dal,
zakaj Phinetta..., no saj veš, otrok —«
»Poslušaj, fant, doma v kredenci mora biti še zavojček krstnih sladkorčkov, dobila sam jih še v štacuni na Wolvesti. Daj ga Lowieju, naj ga nese otrokoma, da bosta vsaj nekaj imela.«
Kakšna žena, ta Greeta, kakšna oboževanja vredna mati, ko takole leži na pol privzdignjena v blazinah s fantkom pri sebi, z novim fantkom — Kristijan Simon Janez — čudež življenjske lepote je, pesem o soncu in cvetju in mladosti, pesem o dobroti in sreči!
'Strežnica pomiga. Gospod se lahko pod večer spet oglasi. Ne preveč razburjenja hkrati! 'Nak, zdaj je pa slovo popolnoma drugačno kakor včeraj.
»Zbogom, mami! Zbogom, fantek! Zbogom, Chrisje! Dobro se imej, slišiš, jaz pa takoj k Peeru in Lientji!«
Očetovo pismo roma popoldne na pošto. Potom začne Jon svoje potovanje: poiskati mora novo stanovanje. In Greeta ponudi Chrisju svoje polne, radodarno prsi; medtem misli na svojega preljubega in otrok pije mleko in ljubezen hkrati.
VEDNO VIŠE. ATAŠE’ JE DOBROTLJIV.
STROKOVNA ZVEZA
še ene stopnice više, Greeta! Počakaj, daj meni malega!«
John vzame Kristijana v naročje; Greeta mu trudna sledi.
»Ali, fant, kam me pa vodiš?«
»Tukaj smo,« pravi Jon in njegova žena se ozira naokrog s tistim občutkom, ki ga imenujejo »mešana čustva«.
»Krasno, kaj, otrok? In poglej skozi strešna okna! Nad vsem mestom kraljujemo!« Potem obmolkne. Alj ji je šlo tako do živega? »Sedi, srce. Poglej, stol je tukaj ravno na pravem mestu, da se lahko razgleduješ, samo skloniti se moraš nekoliko naprej, streha je tukaj zelo poševna...«
Greeta se ozira še vedno vsa prepadla okoli sebe. Za mirno, svetlo modrino iz sobe številka 14 je to presenečenje 'kakor strta perut. Brez glasu pravi:
»Jon, ali gremo lahko še više, če se bomo morali od tod izseliti?«
Jon položi cepetajočega Kristijana na ve-
liko posteljo in objame svojo ženo z obema rokama. »Tako sem bil pogumen, Gree-tica, ker smo dobili Chrisja in ker sem tako naglo našel streho za nas. Moje dirkanje po mestu je bilo zate in za malčke; to podstrešno stanovanje je postalo moje zmagoslavje, našel sem ga in ga opremil v dveh dneh...«
Greeta se bolestno nasmehne: rekord nimaničev! A če vidi svojega fanta, kako si grize ustnice, nak, saj mu ne more pomagati. Zaradi njega se ji bo zdelo podstrešno stanovanje dobro, udobno, prijazno, zakaj zletal se je kakor zvest, tako zvest pes, njen veliki, srčno dobri, ljubi mož.
»Vidiš,« pravi Jon — njegov glas naj bj zvenel mimo — »vidiš, Jodo plača najemnino za tri mesece. Dovolj bi je bilo za stanovanje v prvem nadstropju — saj poznaš njegovo govorjenje o radodarnosti — toda kaj naj počneva po treh mesecih? Pa sem si mislil s tistim denarjem živimo cdlo leto v višjih sferah in, ko sem pohištvo tako lepo razvrstil, no, se mi stanovanje kar nič ni zdelo tako slabo.
Lahko postavimo geranije v strešni žleb
—	viseč vrt! — in Peer in Lientja imata imenitno sobico zase. Za Ghrisjo naredim pozneje stajico tukajle v kotu, pod strešnim oknom in pod kaprami, ki jih bova zasadila. Ti, Greeta, imaš gorak kotiček med sobo in stajico. Najina postelja ima tukajle idealno mesto, ni na prepihu in tik pri otrocih je; miza je nekoliko prevelika, toda spremenil bom vse skupaj tako, da jo bomo potiskali tik k steni; peč je postavljena in, ko bo dimnik nekoliko bolje vlekel, je oprema na vsej črti v redu. Za peka in mlekarico sem si izmislil dvigalo...«
»Dvigalo, Jon?«
»Da tukajle je košarica; na vrvici jo spustiš štiri nadstropja navzdol. Denar pada, kruh se dviga! Tu je simbolika in resničnost, oboje hkrati.«
Tedaj se pa Greeta ne more več ustavljati : poljubiti mora velikega, naivnega otroka na obe lici. Jon ob tem vidno vzcvete in spravi svojo ženo s tisoč skrbmi na njen stol.
(se nadaljuje)
I lORIŠKE U	NOVICE
Seja občinskega sveta v Gorici
V ponedeljek se je zopet sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu je bila cela vrsta vprašanj in zadev redne uprave. Skoraj ves del seje pa je bil posvečen mnogim interpolacijam skoraj vseh političnih skupin. Na seji so pristojni odborniki odgovorili samo na nekatere interpelacije oz. vprašanja. Ostale bodo prišle na spored prihodnjo sejo, tako tudi razne resolucije, med katerimi ona svetovalcev SDZ o organiku občinskega osebja. Na ponedeljkovi seji sta prišli v razpravo dve interpelaciji svetovalcev dr. Bratine in dr. Bratuža, prva glede prispevkov go-riške občine Sovodnjam v zadevi blaga proste cone ter druga o ravnanju tehničnega urada goriške občine v zvezi z zemljiščem sovodenjskih občanov. Skupino prebivalcev sovodenjske Občine so namreč klicali pred nekaj meseci na goriško županstvo z zahtevo, naj bi odstopili zemljišča za postavitev naprave za predelovanje smeti. Odgovor odbornika za javna dela pa ni v celoti zadovoljil slovenskih svetovalcev, čeprav je medtem že goriška občina stopila glede zadeve v stik s sovodenjsko.
V nadaljevanju seje se je razvila burna diskusija o županovem zadržanju pr; odkritju spomenika D’ Annunziu. S tem v zvezi je nato občinski svet z večino glasov sprejel na znanje županova pojasnila. V začetku seje so vse skupine izrazile solidarnost s poplavljene! zadnjih tednov.
Tudi na občini, kot že prej v pokrajinskem svetu, se je stvorila sikupina enotne socialistične stranke, ki združuje prejšnje socialiste in socialne demokrate.
Dan za poplavi jence v Gorici
Kakor po vsej Italiji, tako je bila tudi v Gorici pretekla nedelja namenjena žrtvam strašnega neurja, ki je zadelo Italijo. Po vseh cerkvah so pobirali prostovoljne prispevke v korist žrtvam poplav. Tudi slovenski verniki -so se rade volje vključili v število darovalcev tako pri vseh slovenskih mašah po goriških cerkvah in popoldne pri shodu Marijine družbe v stolnici. Na goriško škofijsko podporno ustanovo pa neprestano prihajajo Goričani, ki prinašajo poleg denarja tudi obleko in živež za poplavljence.
Goriška prefektura je poslala poziv vsem ustanovam in uredništvom krajevnih časopisov, naj še nadalje podpirajo dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem. Poziva tudi, naj se odzovejo tej akciji vsi delodajalci, vse šole in zavodi.
Za čim hitrejšo in uspešnejšo pomoč je ministrstvo odprlo nov tekoči račun, kii nosi številko 1/95.000, naslovljen na »Pre-sidenza del Consiiglio dei Ministri - Soc-corsi popolazioni col pite alluvioni nov. 1966«. Tega tekočega računa in položnic se lahko vsi posltižijo.
Prostovoljne darove sprejema tudi upra-
Iz Padove nam je poslal kapucinski pater Damaz, pred vstopom v red Jože Rijavec, doma iz Trnovega nad Solkanom, pretresljivo pismo o zdravstvenem stanju preč. g. Arturja Zalatela in o praznovanju njegovega 30-letnega majniškega jubileja. G. Zalatel, duhovni k-trpin, se že poldrugi mesec nahaja v univerzitetni medicinski kliniki v Padovi. Zelo mu je opešal vid in preostala noga je v veliki nevarnosti, da zgubi še njo.
Kdo na Goriškem g. Zalatela ne pozna? Tako v Brdih kot na Krasu in v Gorici je opravljal težko in odgovorno službo v vinogradu Gospodovem. Spominjajo se ga zlasti verniki iz Komna, iz Vojščice, Mav-hinj in štandreža, ko je med njimi deloval.
Razumljivo je, da g. Zalatel zaradi svoje delne oslepelosti in pohabljenosti na dan 30-letnega mašnega jubileja sv. maše ni mogel več sam opraviti. Na bolniškem vozičku so ga pripeljali k sv. maši, ki jo je drug duhovnik-bolnik zanj im v njegovem imenu opravil. V nagovoru je poudaril izredne okoliščine, v katerih živi g. jubilant, saj opravlja trenutek za trenutkom daritev svojega trpljenja, prikovan na posteljo in na ta način posnema bolj kot kdor koli drug Kristusa, božjega Trpina, ki se neprestano na oltarjih daruje nebešikemu Očetu pri vsaki sv. maši.
Razumljivo zato, da so vsi navzoči presunjeni zrli na g. Zalatela, ki je mogel
va »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18 na čekovni račun 24/12410.
Zahvalna nedelja
Nedelja 13. novembra je bila za naše kmetovalce, kakor za vse kmetovalce v Italiji, zahvalna nedelja. Marsikomu je bilo letos težko se zahvaliti Bogu, kajti več kot enemu ni ostalo drugega kot golo življenje. Zato pa so kmetovalci naših krajev toliko bolj upravičeno dolžni Bogu zahvalo, ne samo za pridelke, temveč tudi, da jim je bilo prizanešeno s strašno šibo povodnji.
V	cerkvi sv. Ignacija na Travniku je ob 11. uri daroval zahvalno mašo msgr. Grusovin, cerkveni asistent Združenja kmetovalcev. Priložnostni govor je imel don Gimona, cerkveni asistent AGLI. Ob darovanju so dekleta v furlanskih narodnih nošah prinesle na oltar simbolične darove zemlje. Po sv. maši je sledila zahvalna pesem in blagoslov kmetijskih strojev na trgu pred cerkvijo.
Doberdob
Nova župnijska dvorana je že dalj časa bila v želji marsikaterega Doberdobca. Posebno ob premnogih prireditvah, igricah, nastopih, kulturnih večerih, srečolovi..., se je občutno poznala potreba po primerni dvorani. V januarju tega leta se je sestal odbor in v soglasju s cerkvenimi oblastmi sklenil izvršiti to lepo in obenem težko zamisel.
Načrti, prošnje in dovoljenja so v polnem teku ter tako upamo, da bodo tudi Doberdobci pomagali pri tej koristni zadevi za celo vas, kakor že radi žrtvujejo za razne nabirke (za misijone, za lačne, za poplavljence...). Podrobnosti o dvorani pa kdaj drugič.
★
Praznovanje sv. Martina preteklo nedeljo je vendar enkrat poteklo v lepem vremenu, čeprav z nizko temperaturo. Cerkev je bila znotraj obilno in okusno okrašena z venoi in belimi nageljni. Obhajila in celodnevnega češčenja se je udeležilo precej vernikov, kar je pravzaprav glavno! Govorniki so bili: čč. gg. Jurak, Butkovič in Mazora; vsi so poveličevali najsvetejši Zakrament, slavili sv. Martina in poudarjali pomen in lepoto svete vere in dobrih del. Tudi za italijanske vernike je bilo preskrbljeno z govori, posebnim češče-njem in spovedovanjem ne glede na majhno število. Sicer pa tako delajo tudi po drugih slovenskih župnijah z majhnim odstotkom italijanskih vernikov.
Popoldanske pobožnosti se udeleži vedno več vernikov, zlasti radi prihajajo oni Doberdobci, ki sicer živijo izven naše župnije; bilo je pet duhovnikov; poslušali smo ubrano petje cerkvenega zbora, gledali deklice v narodni noši s poljskimi pridelki v košaricah; zapeli s hvaležnostjo zahvalno pesem; udeležili se ofra
prejeti sv. obhajilo le kot navaden vernik. G. slavljenec je ob tej priliki razdelil med ljudi spominske podobdee s sliko p. Leopolda, kateremu se stalno priporoča za milost okrevanja ali vsaj za milost vdanosti v voljo božjo, kajti njegova bolezen je taka, da bi kaj lahko zavedla človeka v žalost m obup.
Prosimo vse znance in prijatelje, ki berejo te vrstice ali so dobili v svoje roke jubilejno spominsko podobico, naj g. Zalatela vztrajno in zaupno priporočajo božjemu služabniku p. Leopoldu Mandiču. To bo smatral g. jubilant za najlepši dar, ki ga more v sedanjih okoliščinah prejeti.
V	veliko tolažbo mu je bilo, da so mu ob priliki 30-letnice maišniškega posvečenja poslali ganljiva pisma vsi štirje duhovni tovariši, ki so bili z njim vred posvečeni: msgr. Fabbro, rektor v goriiškem semenišču, prof. Bertoldi iz Doma ostarelih v Ločniku, župnik Berno iz Gradiške ter župnik-esperanitist Pellis iz Fogliana. Ob priliki jubileja sta prihitela k bolniku na tolažilen obisk msgr. dr. Rudi Klinec iz Gorice ter prelat župnik in dekan Anton Simčič iz Solkana. V imenu celokupne slovenske duhovščine je izrazil svoja voščila p. Damaz Rijavec, v imenu slovenskih rojakov pa g. Vladko Štrekelj, ki biva v Padovi že od leta 1937, ko so ga fašisti izgnali s Krasa in je našel zatočišče v Padovi.
za cerkveni zbor in poljubili relikvijo sv. Martina. Pred cerkvijo se je medtem že nabralo precej avtomobilov in motorjev. Dekan g. Kretič jih je slovesno blagoslovil v luči žarometov in v »glasbi« trobentanja hup.
Hvala Bogu za vse dobrote letošnjega leta! Sv. Martin pa naj nas priporoča Vsemogočnemu!
Štandrež
Kakor vsako leto smo tudi letos na slovesen način praznovali zahvalno nedeljo. Najprej so se domači kmetovalci zbrali v cerkvi in se tam z zahvalno pesmijo in ofrom zahvalili dobremu Bogu. Nato pa je bila lepa slovesnost pred cerkvijo. Tam je vaško Kmetijsko društvo pripravilo velik voz, poln različnih poljskih pridelkov, mogočno mizo polno kruha in vina in številne traktorje. Domači župnik je vse to najprej blagoslovil in nato so domači kmetje razdelil; kruha in vina vsem navzočim. Vodstvo društva obenem s člani in goriškimi predstavniki Neposrednih obdelovalcev so se pa udeležili zakuske v gostilni na trgu. Vse je poteklo v prijaznem in veselem ozračju. Kmetovalci so bili toliko bolj hvaležni in zadovoljni, ker so bili v tem letu obvarovani vremenskih neprilik, ki so tudi bližnje kraje tako hudo prizadele.
Nedelja vame in odgovorne vožnje
V	ljubljanski nadškofiji bodo uvedli dan vame vožnje na nedeljo po sv. Miklavžu, letos 11. decembra. Pri službi božji bo primeren govor o odgovornosti voznikov motornih vozil. Ta dan bo tudi skupen blagoslov motornih vozil. Nadškof priporoča, naj bi lastniki nova motorna vozila dali blagosloviti in naj imajo v vozilu kak nabožen predmet.
M	RADIO
H	T H B T A
Spored od 20. do 26. novembra 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10j15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 1115 Oddaja za najmlajše: »Ostrostreleo«, dramatizirana povest. Drugi del. — 12.00 Nabožna glasba. — 1245 Vera in naš čas. — 12.30 Glasba po željah.
— 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. —
15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 »Krokodili«, drama v treh dejanjih. — 18.00 Koncert v miniaturi. — 18.30 Iz pesniških gajev: »Simon Gregorčič ob 60-letnici smrti«.
— 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Uoljka je uobr dila«. Ponovitev v torek ob 12.00. —
22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17.25.
— 12.00 Trije ansambli, tri dežele. — 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Stanko Vuk«, pripravil Rado Bednarik. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (8) »Oton Zupančič, pesnik, dramatik in prevajalec«. — 21,00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.25 V plesnem ritmu. — 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. — 22.45 Južnoameriški odmevi.
Torek: 12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 3. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst.
— 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 2035 Giuseppe Verdi: »Don Carlos«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 12.25 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba
V ŠTANDRE2U
bo v nedeljo, 20. novembra zvečer ob 7. uri v prosvetni dvorani veselica:
1. »Snubač v pasti«. Veseloigra.
2. »Damoklejev meč«. Veseloigra.
3. Petje domačih zborov.
4. Bogat srečolov.
Nastopa mladina vaškega Prosvetnega društva in vse lepo vabi!
Memorial »M. Filej« 1966
Namiznoteniški turnir se bliža koncu; z njim se bo zaključila predzadnja športna manifestacija v okviru letošnjega Memoriala. Zadnjič smo priobčili rezultate prvega dne; rezultati drugega in tretjega dne pa so tile: Jamlje : Dijaški dom B, 3:0; Alojzijevišče : Skavti B, 3:0; Jamlje : Skavti A, 3:0; Alojzijevišče : Dijaški dom B, 3 : 0; Dijaški dom A : Jamlje, 3:1; Alojzijevišče : Skavti A, 3:0; Jamlje : Skavti B, 3:1. Čeprav se morata odigrati še dve tekmi, je gotovo, da si je pokal osvojila ekipa Dijaškega do ma A (Černič L., Komel Igor); uvrstitev na drugo in tretje mesto po se bo odločila šele s tekmo Jamlje : Alojzijevišče.
Tek čez cLrn in stm bo zaključil vrsto manifestacij letošnjega Memoriala. Vršil se bo v nedeljo, 20. t. m. v Števerjanu. Proga bo merila ca. 2.000 m. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupim: naraščajniki (1950 in mlajši), mladinci (1949 in starejši). Prvi trije iz vsake skupine bodo nagrajeni z medaljami. Tekmovalci naj se zberejo v nedeljo do 10,30 na dvorišču Katoliškega doma v Gorici, odkoder se bodo odpeljali v Števerjan.
o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19-25 Zbori, zmagovalci na 5. mednarodnem natečaju »Cesare Augusto Seghizzii« v Gorici. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (.približno ob 21.20) Knjižne novosti: »Gior-gio Bassa-ni: »Le parole preparate«, ocena Josipa Tavčarja. — 22.45 Sentimentalne pesmi.
Četrtek: 11.45 Trije glasovi, trije slogi. —
12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 1330 Glasba po željah.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 4. lekcija. — 1830 Ljubica Marič: Pesmi prostora (1958). Simfonični orkester iz Beograda. — 19.00 Pisani 'balončki, radijski tednik za naj mlajše. — 20.35 »To pojde na vaš račun«, radijska igra. — 22.40 Slovenski solisti: Pianist Igor Dekleva. — 23.00 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.40 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Peniko. — 1330 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 O glasb; govorijo skladatelji, pripravlja Dušan Pertot.
— 19.00 Skladbe davnih dob. Oswald von Wolkenstein: Štiri pesmi. — 19.10 Moj prosti čas. — 19.25 Ploščo, ki so mladim všeč.
— 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert opeme glasbe orkestra RAI-TV iz Rima.
Sobota: 12.00 Dejstva in ljudje v deželi.
— 15.00 Glasbena oddaja za mladino. —
16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijanske dramatike. Renesančna tragedija. Prizori iz del: »Sofo-nisba«, »Rozmunda« im »Orbecche«. — 17*20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Otrokov pravljični svet: »Vardiello«. Priredba in izivedba: Jožko Lukež. — 19.10 Družinski obzornik: »Vloga denarja v družini«. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 21.30 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten komec tedna.
Goriška Mohorjeva družba
V	kratkem izidejo knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1967. Knjižni dar bo to leto posebno bogat. Obsegal bo:
1. KOLEDAR.
2. De Wohl Louis: ZEMLJA JE OSTALA ZA NAMI. Povest
3. R. Klinec: ZGODOVINA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
4. Dodatna knjiga.
Ker bodo mohorjevke za leto 1967 res zanimive in posebne zgodovinske važnosti) naj vstopijo v sleherno slovensko družino. Kdor jih ni še naročil, naj to stori čimprej pri domačem g. župniku.
OBVESTILA
Poziv usmiljenim srcem
Slovenska mati lepo prosi pomoči za svoje štiri otroke, ki imajo 12, 7 in 3 leta ter 8 mesecev. Reka Piave ji je do višine 2 metrov preplavila hišo in ko je voda odtekla, je ostalo samo blato. Zelo bo hvaležna za kakršnokoli perilo ali ob-lekco, da je le kaj v dobrem stanju, že naprej se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Darove sprejema uprava našega lista, katerega zvesta naročnica je omenjena žena že dolgo vrsto let.
Proizvodnja trde pšenice. Trda pšenica se odlikuje po večji vsebini beljakovin in jo zato rabijo za izdelovanje testenin. Doslej je bila njena proizvodnja v glavnem osredotočena v južni Italiji, ker so tamkajšnje vremenske razmere ugodne za , njeno pridelovanje. Letos pa so poskusili tudi v severni Italiji blizu Parme. Ugodna vreme je omogočilo dober pridelek, ki se je tudi finančno izplačal. Verjetno se bo po teh poskusih pridelovanje trde pšenice razširilo tudi v severne predele države, kjer je povpraševanje po ten) fcilagu vse večje. Poleg tega dosega trda pšenica pri kg okrog 20 lir višjo ceno od mehke. Z novimi izkušnjami se bodo verjetno okoristile tudi druge države.
Obsevano mleko prepovedano. Med tolikimi načini konzerviranja mleka je tudi obsevanje z ultravioletnimi žarki. Takšen postopek pa povzroči v mleku razvoj vitamina D in nekontrolirano uživanje bi postalo nevarno za človeško zdravje. Zato je ministrstvo za zdravstvo prepovedalo prodajo in proizvodnjo obsevanega mleka.
inž. Janko Košir
Kmetijsko društvo iz štandreža obvešča vse kmetovalce iz vasi, da se bo ta teden vršila nabirka v krompirju in koruzi za nesrečne poplavljence iz Furlanije. Vsi so naprošeni, da čimprej prinesejo svoje darove na dom predsednika društva Jožefa Pavletiča ali pa k tajniku Emilu Cingerli.
DAROVI.
Za Slomškov dom v Bazovici: v počastitev Kristine Ražem hči Marija 2.000, ob krstu Vesne Vodopivec 2.000, ob p0" roki Vere Križmančič-Barbo 19.000, podjetje Stereo 4.000, Mirko Komar ob P°" roki 10.000, Gropajska šola 1.000, Vodopivec 2.000, Vodopivec 1.000, N. N. >z Padrič 1.000, M. R. iz Bazovice 5.000, D-Ž. in M. R., ob prvem obhajilu vnuk«
5.000, Della Torre iz Gročane 5.000, sestre Stalizzi 3.000, ob krstu Klelije Doddis
5.000, Marija Sahar iz Sv. Ivana 2.000, M-Križmančič 1.700, Della Torre iz Gročane
10.000, M. R. 5.000, Marija Marc ob dmfP obletnici Doma 5.000, Marija Kalc iz Gro-pade 1.000, Padričarka 1.000, Jerko Romana iz Trsta 10.000, ob krstu Davida Medve5
3.000, Pribac 1.000, Leban Marija 1.000, Križmančič Zofija 1.000, ob krstu Pavla Polinori 2.000, S. Križmančič 5.000, Pa" dričar 5.000, Marija Ražem ob drugi obletnici 5.000, N. N. 3.000, ob poroki Črni" goj-Turk 7.000, Angela Mužina 5.000, družina Marc 6.000, sestre Stalizzi 3.000, Bratož Karel 1.000, ob krstu Alberta Kom^
5.000, E. K. in M. R. 2.000, Zadro 1.000, Gročanka, Mirošič 2.500, Svetoivančaiika
10.000, 3 N. N. 3.000, N. N. 2.000, N. 1.900, Mara Kenda 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: V. J. 5.000 I>r’ N. N. 1.000 lir. Podgorci: 48.000 lir; S? vodnje: 350 kg krompirja, 110 kg koiU2® v storžih, 22.360 lir. Rupa, Gaberje, Pt&‘ 260 kg krompirja, 25 kg koruze v storžih'
15.000	lir.
Bog povrni vsem darovalcem!
OGLASI
Za vsak mm višine v Širini enega stolpi trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mott$ Tiska tiskarna Budin v Gorici
G. Artur Zalatel na bolniški postelji
Slika predstavlja novo župnijsko dvorano, ki bo zgrajena ob župnišču. — Nešteto prireditev, igric, srečelovov, kulturnih večerov, filmov in govorov je že bilo v mali župnijski dvoranici (dve sobi). Prav to nam je dalo misel in povod z željo po primerni dvorani. Kakor so Doberdobci radi nastopali, peli in igrali, poslušali in pomagali ob raznih prilikah, tako upamo, da bodo pogumno nadaljevali kultumo-versko delo, zlasti za bodočnost mladine. Pogumno na delo vsi dobre volje sinovi, a delo in trud nam sam Bog blagoslovi!
iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda