tasakum
d.o.o.
Mport-import	j|
KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosilci, prikolice
Po nabavnih cenah AKUMULATORJI Maribor
_ Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625
Št. 9 (2324), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 3. marca 1994 • Cena: 110 tolarjev
dolenjski list

dolenjski list
Ej1**:>m:< dim fr*
DOLENJSKI
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ul
>o

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Država padla na deponiji smeti
Tako so menili črnomaljski delegati, ko so razpravljali o zaprtem odlagališču - Pismo Janezu Drnovšku - Predsednik metliške vlade ogorčen zaradi Jazbinškovega dopisa
ČRNOMELJ, METLIKA - V ponedeljek, na zadnji februarski dan, ko seje začenjal deveti teden od zaprtja črnomaljskega odlagališča komunalnih odpadkov pri Vranovičih, so delegati črnomaljske občinske skupščine znova razpravljali o tem. Odpadki so se namreč začeli spet kopičiti, siy je pretekli teden, potem ko je črnomaljska Komunala odpeljala na metliško deponijo 915 prostorninskih metrov smeti, nehala z odvozom.
■
S

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Res je, da je prenehala veljati pogodba med metliško in črnomaljsko Komunalo o odvozu smeti v metliško občino, drži pa tudi, daje odpravnik tekočih poslov ministrstva za okolje in prostor Miha Jazbinšek poslal na metliški izvršni svet dopis. V njem je
strokovna ekskurzija
V MUENCHEN
I SEVNICA - Tukajšnja obrtna zbo-P'ca in občinski sklad za izobražene delavcev v zasebnem sektorju lf| rej a t a za člane zbornice in pri njih pPoslene delavce dvodnevno stro-pvno ekskurzijo v Muenchen na fednarodni sejem obrti IHM 94, in perv petek, 18., in soboto, 19. mar-Prijave zbirajo v pisarni zbornice zasedbe avtobusa oz. najpozneje četrtka, 3. marca.
ZNAKI SLOVENSKE VOJSKE
NOVO MESTO - Jutri ob 19. uri ■ Pdo v vojašnici v Novem mestu odpr-® !razs*avo Znaki slovenske vojske. ’0s*ej je že bila na ogled v Galeriji “lasnice Cerklje ob Krki. Ob ome-jeni razstavi so izdali katalog, v kanem so predstavljeni vsi znaki v sionski vojski.
HALO-ALO PIZZA!
® (068)24-415 ZARADI VAS
NOVOMEŠČANI NA SLOVESNOSTI V LANGENHAGNU
NOVO MESTO - Na povabilo skupščine mesta Langennagen bo jutri odpotovala v to nemško mesto štiričlanska delegacija iz Novega mesta pod vodstvom Francija Koncilije, predsednika novomeške občinske skupščine. Novome-ščani se bodo skupaj s predstavniki drugih evropskih mest, ki so partnerska mesta Langenhagna, udeležili slovesnosti ob prazniku tega nemškega mesta. V Nemčiji bosta goste sprejela Waltraud Kriickeberg, županja, in dr. Klaus Rosenzvveig, mestni direktor Langenhagna. Sodelovanje med Novim mestom in omenjenim spod-njesaškim mestom se bo nadaljevalo tudi v letu 1994, in sicer bosta partnerski mesti sodelovali na kulturnem, športnem in gospodarskem področju.
V LJUBLJANI ŠE SEJEM UČIL IN IGRAČ
LJUBLJANA - Od 8. do 12. marca bo na Gospodarskem razstavišču 14. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja, po imenu Učila. Razstavljeni bodo najsodobnejši pripomočki za učenje, hkrati pa bo potekal tudi prvi slovenski sejem igrač. Vabljeni!
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
•	Rejci odločno proti monopolom
na 4. strani:
•	SKD na volitve s svojim županom
no 5. strani:
•	Ne morejo skrivati razočaranja
n<t 6. strani: ■
•	Zakaj sežigalnica prav na Smuki?
"a 7. strani:
•	Kazalo do deponije ali le papir?
na 11. strani:
•	Trdno zasidran v spominu
nt> 12. strani:
•	Umetnost je delati z vsem srcem
"o 16. strani:
•	Za resnico o ubitem študentu Grozdetu
mm ■;	*,
. ■
' )	PAPEŽ PREJEL PRIZNANJE GZS - Prejšnji teden so v Conkarjevm
podelili priznanja in nagrade Gospodarske zbornice Slovenije desetim 1 kins^‘m gospodarstvenikom za uspešno vodenje podjetij. Letos je poseb-h jOotisija, ki jo je vodil Miran Goslar, izbrala pet menedžerjev iz večjih firm r j*' podjetnikov, ki vodijo mala podjetja. Med nagrajenci je bil tudi iL0,neški podjetnik in direktor Jože Papež iz podjetja Termotehnika, ki se ULaria s projektiranjem, izvajanjem, servisiranjem, in vzdrževanjem vodovod-Ut‘n elektro instalacij ter trgovino. Nagrajenci so dobili diplome, lepe skulp-J'h denarne nagrade. Na sliki: Jože Papež prejema priznanje iz rok pred-Gospodarske zbornice Slovenije Dagmatja Šusterja. (Besedilo in sli-'Dokl)
zapisano, da je ministrstvo obveščeno, da se je metltška občina vključila v reševanje problematike v zvezi z blokado deponije na Vranovičih s tem, da je sprejela odpadke iz črnomaljske občine tudi z vidika “širjenja ogroženosti tudi na bližnje kraje sosednje metliške občine”. “Ker ta ogroženost v dopisu sanitarne inšpekcije Novo mesto objektivno ni izkazana, dvomimo, daje to poglavitni razlog za vključevanje metliške deponije v razreševanje problematike. Predlog sanitarne inšpekcije, naj odpadke iz Črnomlja vozijo na metliško deponijo je strokovno nesprejemljiv, saj ta po nam znanih jrodatkih nima ustreznih dovoljenj. Tudi sanitarna inšpekcija bi namreč morala preprečevati odlaganje odpadkov na deponije, ki niso ustrezno zgrajene in
opremljene. Dodatno je treba povedati, da ima prav deponija v Vranovičih vso zahtevano dokumentacijo in je ena najbolje urejenih v Sloveniji,” je zapisal Jazbinšek ter končal
(Nadaljevanje na 2. strani)
EVROPSKI SEMINAR O DRUŠTVIH
NOVO MESTO - V okviru projekta Evropske skupnosti Phare demokracija je bil 24. in 25. februarja v Krkinem izobraževalnem centru seminar o organiziranosti, vodenju in marketingu društev. Seminar, ki se ga je udeležilo 15 vodilnih predstavnikov najrazličnejših društev, je vodil Carles Mas iz Barcelone, strokovnjak za upravljanje neprofitnih organizacij. Hkrati s seminarjem so organizirali v sejni sobi novomeškega izvršnega sveta delavnico, na kateri sta podžupan Melza Luiggi Bertoli in vodja službe za splošne zadeve v omenjeni občini Otlavio Buzzini predstavila njihovo občinsko upravo.
M. R.
TABOR OB ODLAGALIŠČU -Vranovičani so si pred deponijo postavili leseno kolibo, saj še vedno dežurajo tudi ponoči Črnograditelji so bili odkriti v dveh dneh, svojo črno gradnjo pa morajo odstraniti do 4. marca. Čeprav se ne smejo priključiti na komunalne naprave, so si omislili celo telefon, s jmmočjo katerega sicer ni moč telefonirati lahko pa "prižgejo” žarnico. (Foto: M.B.-J.)
OB 150. OBLETNICI JURČIČEVEGA ROJSTVA
MULJAVA - V letošnjem letu, zaradi 150. obletnice rojstva velikega slovenskega pisatelja in dolenjskega rojaka Josipa Jurčiča imenovanem tudi Jurčičevo leto, se bo zvrstilo več prireditev, ki bodo dale poudarek tej obletnici. Nekaj jih bo že v soboto, 5. marca. Dopoldne bo na železniški postaji v Višnji Gori otvoritev Jurčičeve poti, ki bo preko Polževega vodila do Muljave. Hoja na tej poti traja tri do štiri ure, udeleženci pa bodo lahko kupili tudi knjigo Jurčič, naš sopotnik, ki prinaša opis poti in zanimive podrobnosti iz pisateljevega življenja. Ob 14. uri bo v Kulturnem domu ra Muljavi osrednja proslava, kjer bodo slavnostni govorniki dr. Matjaž Kmecl, France Forstnerič in grosupeljski župan Rudolf Rome, v kulturnem programu pa bodo nastopali Ladko Korošec, Tone Pavček, Janez Eržen, MPZ Rafko Fabijani in učenci z Muljave. O velikem slovenskem pisatelju pišemo tudi na 1. strani današnje Priloge.
IZSLEDKI - Robert Peskar je pripravil povzetek svoje razprave o srednjeveški šentruperški župniji, dr. Marijan Slabe pa o nekaterih zanimivostih raziskovanja oz. izkopavanja v cerkvenem stolpu, kjer so se od množice grobov zaradi poznejših prekopavanj ohranila le redka okostja oz. njihovi ostanki. Najdeni drobni pridatki ki bi lahko pomagali razširili obzorje nekdanjega Šentruperta so zelo revni. Dunja Gerič je predstavila metodo fotogrametrije, kijo je zagrebška geodetska fakulteta uporabila med 7-dnevnim snemanjem župnijske cerkve sv. Rupreta. Zbranim številnim domačinom in gostom je v petek igralka Majda Grbac predstavila izbor svetopisemskih besedil, dojlobra pa je ogrel dlani obiskovalcev koncert komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke. (Foto: P. Perc)
Mrtvim spomenikom dajejo dušo
Šentruperška župnija dobila svoj zbornik - Na predstaviti dela govoril tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar - Zahvala vsem, posebej župniku Janezu Vidicu
ŠENTRUPERT - “Najprej bi rad izrekel iskreno zahvalo Bogu, da seje vse to ohranilo. Ne samo zunanja znamenja naše vernosti, naše kulture, ampak tudi vera. Zahvaliti se hočem tudi ljudem, ki so si prizadevali, da bi ohranili te redke verske in kulturne spomenike. Prav posebej se zahvalim gospodu župniku Vidicu in vsem njegovim sodelavcem,” je dejal pretekli petek zvečer v šentruperški cerkvi nadškof dr. Alojzij Šuštar ob predstavitvi Zbornika župnije Šentrupert - zgodovinske osnove 1993.
Dr. Šuštar je jx>udaril, da je ta slovesnost toliko večja, da moremo uživati take dneve kulture, ko drugod doživljajo uničevanje, ubijanje, strah pred prihodnostjo. Jedra starih mest, gradovi in cerkve po slovenski deželi so večni spomeniki naše kulture, naše zgodovine pa tudi naše zvestobe iz-
V drugi polovici tedna bo sončno in toplo vreme.
ročilu naših prednikov. “Vsaka taka slovesnost, kot jo doživljamo nocoj, pa je hkrati izziv in vabilo, da bi se zavedali odgovornosti, ki jo imamo sprejeti tako dediščino, ne samo zato, da jo ohranimo, ampak da ji damo dušo, da vse to živi. Da to niso mrtvi zgodovinski spomeniki, ampak da vsi ti kamni, vsi ti oltarji, vse te podobe živijo in govorijo. In nagovarjajo vse tiste, ki prihajajo sem, da je to Šentrupert, poleg toliko drugih krajev na poseben način kraj kulture, kraj zvestobe, kraj vernosti in kraj upanja.” Urednik zbornika Marko Kapus je zatem orisal nastajanje zbornika. Z župnikom Janezom Vidicem sta se pred približno štirimi leti lotevala
prezentacije sakralnih objektov, lani sta se jima pridružila dr. Marko Marin in Marinka Dražumerič, na koncu je bilo vseh sodelavcev oz. avtorjev 11. Dr. Marin, kije raziskoval topografijo sakralnih prostorov v šentruperški župniji, je poudaril, da namen zbornika ni bila zgodovina niti prigodništvo, ampak predvsem morebitnim obiskovalcem predstaviti to, kar lahko na območju šentruperške fare danes vidi in oceni.
P. PERC
Praznik kar tako?
Pred letošnjim 8. marcem
Bliža se 8. marec - svetovni dan žena. Še do nedavnega smoga hnipnoproslavljali, z vstopom v strankarsko demokracijo pa je prišlo do prepirov, kateri praznik je primernejši, ali dan žena ali materinski dan. Žal prepirljivci pozabljajo na osnovni namen, ki naj biga tak praznik imel - spomniti se žensk in njihovih problemov. Pobudnica dneva žena Clara Zetkin je dejala, da je to najmogočnejša demonstracija za žensko enakopravnost, ki jo je dotlej videla zgodovina, pisalo se je leto 1910. Vtem času se je moški svet zgražal že nad ženskami, ki so si upale obleči hlače, kaj šele, da bi imele volilno pravico.
Mary IVolIstonecraft, Angležinja s konca 18. st., je bila med prvimi zagovornicami pravic žensk. Po njenem mnenju je res, da so bile ženske nevedne, toda takšne so bile predvsem zaradi svojega položaja v družbi, v kateri so jo pripravljali samo za to, da bi ugajala. Zavzemala se je, da bi ženske postale moškim enake državljanke z vsemi pripadajočimi pravicami in dolžnostmi
Ni še tako dolgo, ko so nekateri moški razpravljali, ali ima ženska sploh dušo, pa vendar se bo potrebno sprijazniti s tem, da ženska ni nič manj sposobna. Še več, družba, ki jo bo znala upoštevati in znala vključiti v razvoj tudi njen potencial, bo uspešnejša družba. Enakost med moškim in žensko smo na papirju skorajda že dosegli, v vsakdanjem življenju pa je žal drugače. Zato je bolj kot dan praznova- nja pomebno, kaj konkretno bomo storili za žensko, ki še vedno podpira tri vogale pri hiši.
*	J. DORN1Z
PRISILNA UPRAVA NA ŽAGI STEKLA
SEVNICA - V torek, 22. februarja, se je za sevniško podjetij; za predelavo in promet z lesom - Žago tudi uradno začel stečaj. Stečajni upravitelj je novomeški odvetnik Bo Škerlj.
Jorul
12 SPOMINSKIH ZNAKOV “ZVEST SLOVENIJI”
SEVNICA - Bivšim vojakom J LA, ki so v času agresije na Slovenijo na poziv predsedstva Slovenije prebegnili v vrste slovenske teritorialne obrambe, je predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič podelila spominske znake “Zvest Sloveniji”. Ta priznanja Ministrstva za obrambo Slovenije so prejeli Jože Knez iz Koluderja, Aleksander Kralj s Studenca, Samuel Krištof iz Krmel-
ja, Franc Mencin iz Gabrijel, Jože Stih s Kamenice, Miran Lamovšek z
Boštanja, Jože Šturbej iz Dolnjega Brezovega, Andrej Jezernik in Jože Praznik, oba iz Sevnice.
68222 Otočec. Sentpeter 51 tel : 068/85-180
CENEJŠI MODELI MICRA!
TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
•	ogrevanje • Izolacije • elektromaterial e vodovod e kanalizacija
•	ogledi na objektu • plinske instalacije e popolna avtomatizacija
kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema
Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 ___________________Mačkovec 12, Novo mesto
r2.B683“Tš?NTj1fNiJ M6459 CVELBAR’MRŠEČfl VAS

Norveški duh olimpizma
Kultura nekega naroda se kaže že po obnašanju ljudi. Olimpijske igre v Lillehammerju zaslužijo same presežnike. So bile najbolj množične, najbolj gledane in predvsem najbolj kulturne. Norvežani - najbolj športni narod na svetu znajo ceniti dosežek vsakega športnika, navijati enako za zmagovalce kot tudi za tiste, ki so sodelovali v duhu Coubertinovega gesla “Važno je sodelovati, ne zmagati". Lillehammerskih iger si ne bomo zapomnili le po zmagovalcih in nosilcih medalj, ravno tako, če ne še bolj, nam bodo ostale v spominu po gledalcih z zastavicami vseh barv v rokah. Enako kot za svoje so navijali za vit- druge in še posebej za Bosance ter s tem na najlepši način izrazili sočustvovanje z njihovim trpljenjem.
Spomnimo se tekmovanja za svetovni pokal v Kranjski Gori, ko so z alkoholom vzpodbujeni gledalci izžvižgali vsakega tekmovalca, ki bi s svojim rezultatom lahko ogrozil domači idol. Ameriška dvojčka Mahre so med tekmo obmetavali s kepami, vsak padec pa pozdravili s ploskanjem. Spomnimo se mnogih planiških prireditev, ki so bile bolj pijanski kot smučarski praznik. Kakšno je navijanje na naših nogometnih ali hokejskih tekmah, na katerih morajo gledalce miriti stotnije policistov? Norvežani pa navijajo za vse športnike, uživajo na vsaki tekmi in ploskajo vsakemu udeležencu. Naj živi norveški duh olimpizma!
IGOR VIDMAR
Metliško
turistično
prebujenje
Oživili društvo
METLIKA - Čeprav je bilo zadnja leta turistično društvo v Metliki zgolj na papirju, je bilo samo lani v občini uresničenih več turističnih nalog. Ker je letos leto turizma, so Metličani nedavno društvo znova oživili. Sprejeli so nova pravila, program dela in izvolili novo vodstvo s predsednikom Antonom Bezenškom na čelu.
Kot je bilo moč razbrati iz razprave, je v metliški občini veliko idej za turistično popestritev in predstavitev. Seveda bodo morale vse te ideje in ljudje, društva, podjetja in ustanove, ki so kakor koli povezani s turizmom, skupno nastopiti na turističnem trgu, kar je bija doslej bolj izjema kot pravilo. Čeprav je res, da so Slovenci
Tone Bezenšek, predsednik turističnega društva Metlika
začeli zopet odkrivati Belo krajino, množičnega turizma ni moč pričakovati.
Ker je za turiste zelo pomemben prvi vtis, ki ga nanj naredi naselje, so znova oživele ideje o tekmovanju za najbolj urejeno hišo, kmetijo, predvsem pa bi morali znova urediti metliške parke. Da se zares obeta turistični razcvet, potrjuje tudi predlog, naj bi v metliški občini ustanovili tri turistična društva: mestno, v nižinskem in vinogradniškem delu.
Predsednik Bezenšek se zaveda, da je društvo sprejelo kar veliko breme in da vseh nalog ne bo moč opraviti v kratkem času, zato bodo morali sestaviti prednostni vrstni red. Seveda pa pričakuje tudi podporo občine, sicer bodo lepe želje ostale le na papirju.
M.B.-J.
Država padla na deponiji smeti
(Nadaljevanje s 1. strani)
s pozivom metliškemu izvršnemu svetu, naj v okviru svojih pristojnosti odstopi od strokovno spornega načina reševanja problematike. V nasprotnem primeru bo ministrstvo za okolje in prostor moralo ukrepati v okviru svojih pristojnosti.
Na ta zapis je takoj reagiral predsednik metliškega izvršnega sveta Jože Matekovič. Dejal je, da seje IS odločil za sprejem črnomaljskih smeti, čeprav so se zavedali, da vsi Metličani ob tej odločitvi ne bodo soglašali. Tako so se odločili zaradi prošnje sanitarne inšpekcije, zdravstvene ogroženosti in nevarnosti epidemije ter da preprečijo črna smetišča in rešijo belokranjsko sramoto. Tudi metliški zeleni, ki so bili lani proti odvozu smeti v Metliko, so se tokrat strinjali, ker so nakopičene smeti že ogrožale zdravje. Ob Jazbinškovi grožnji, da bo zaprl še metliško deponijo, je Matekovič vprašal, ali ni en problem v Beli krajini že dovolj. “V Beli krajini še čutimo solidarnost in v Metliki nam ni vseeno, če v sosednji občini nastajajo črne deponije. S tem ko smo prevzeli črnomaljske smeti, nismo želeli vpli-
vati na reševanje njihovih razmer, temveč le pomagati. Jezi me odnos države do Bele krajine. Tudi zato moramo Belokranjci skupaj rešiti ta problem, za katerega sem prepričan, daje rešljiv,” je dejal Matekovič.
O zaprti vranoviški deponiji so v ponedeljek razpravljali tudi na črnomaljski občinski skupščini. Dušan Kočevar, predstojnik oddelka za lokalni razvoj, je povedal, da vsak dan pričakujejo odločitev na republiški vladi, predvsem pa, kaj se bodo dogovorili ministri Lojze Janko, Miha Jazbinšek in Ivo Bizjak. Delegati pa so ugotovili, da so tam, kjer so bili pred dvema mesecema, ko so Vranovičani zaprli deponijo, ter da vse skupaj že prehaja v farso. Na črnomaljski deponiji je padla država, kije med drugim legalizirala kršitev javnega reda in miru. Zanimalo jih je, ali bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Ljubljani, predvsem pa, ali je pri vsem skupaj zatajil parlament kot zakonodajno ali vlada kot izvršilno telo. Delegati so se tudi odločili, da pošljejo pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku, v katerem bodo predlagali odstop ministrov Voljča in Bizjaka ter zahtevali
hitro in ostro rešitev problema z deponijo, saj gre za zdravje ljudi.
M. BEZEK-JAKŠE
Razkorak med načrti in prakso
Posvetovalni sestanek o organizaciji zdravstva
NOVO MESTO - V seriji posvetovalnih sestankov s predstavniki občinskih upravnih organov, ki jih v sodelovanju z zdravniško zbornico organizira Ministrstvo za zdravstvo, je bil pred dnevi sestanek v Novem mestu. Predstavniki Bele krajine. Dolenjske in Posavja so v obravnavi bodoče organiziranosti javne zdravstvene dejavnosti opozorili na nekatere probleme, ki jih sproža uvajanje zasebne zdravniške prakse. Med drugim povzroča težave pomanjkljiva zakonodaja, ki na primer dovoljuje zdravnikom, da ob odhodu v zasebno prakso pustijo svojo delovno ekipo tam, kjer so bili zaposleni dotlej.
Ob Kolpi je nujna enotnost
Vodja poslanske skupine DS Tone Peršak proti združevanju - V Kočevju dobil popolno podporo
leženci sestanka pa so soglasno ugotovili, daje to odločno premalo, opozorili so tudi, da za magistralno cesto Kočevska Reka-Osilnica, republika v proračunu ni zagotovila niti tolarja in da je zato potrebno, da vsaj občina poveže svoje kraje s cesto po slovenski strani Kolpe. Slovenski parlament naj končno prevzame odgovornost za odločitve o povezavi teh krajev s Slovenijo na svoje rame. Razpravljali so še o lokalni samoupravi. Zbor volilcev v KS Osilnica bo že to nedeljo, 6. marca.
RIBJEK PRI OSILNICI - “Za Slovenijo je pomembno, daje zgornja Kolpska dolina s cestami povezana s Slovenijo in da ostaja ta dolina
• Današnji deželani so izgubili nekdanjo specifično lepoto. Nekako napihnjeno, nabito, pritlehno in topoumno učinkujejo. Miru si ne dajo niti na gospodov dan. (B. Zavrnik)
organih,” je na sestank ske stranke občine Kočevje, ki je bil minuli petek v Ribjeku pri Osilnici, poudaril poslanec, vodja poslanske skupine in odgovorni funkcionar te stranke Tone Peršak med razpravo o cestnih povezavah tega območja kočevske občine z domovino Slovenijo.
Poslanec Peršak je ugotovil, da je zelo pomembno, da se prebivalci te doline dogovore in poenotijo svoja
• Ob zaključku so razpravljali še o razmerah v Demokratski stranki (DS), Skupina članov stranke in poslancev, med katerimi je tudi Tone Peršak, nasprotuje združitvi, ki je napovedana za 12. marec. Članstvu so poslali v podpis “Izjavo o frakciji za samostojno in neodvisno Demokratsko stranko”. Frakcija meni, da je treba nadaljevati tradicijo SDZ oz. DS, ne pa se priključevati neki stranki oz. se združevati zato, da bi ostali na oblasti, sodelovali pri odločanju, kot menita Rupel in Bavčar. Tone Peršak je izrazil bojazen, da bodo nastale le 2 do 3 stranke, ki si bodo razdelile oblast in jo zlorabljale.
stališča o cestah. Nadalje je povedal, daje v letošnjem proračunu za zeleno mejo, torej tudi za ceste ob Kolpi, namenjenih 70 mili jonov tolarjev. Ude-
Podobno je menil tudi predsednik kočevske podružnice DS Franc Bar-tolme, ki je dejal, da je združevanje strank v tri.velike stranke skrajno škodljivo za Slovenijo, in poudaril, da kočevski odbor DS stoodstotno podpira Toneta Peršaka. Opozoril je tudi, da politika jn politiki v Sloveniji izgubljajo ugled. Preveč je obljub, ki so ostale neizpolnjene, demokrati pa žele ostati do volilcev pošteni.
J. PRIMC
POSMRTNO DRŽAVNO ODLIKOVANJE FRANCU ŠTIRNU
SEVNICA - Občinska komisija za raziskavo množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v sestavi Jožef Rutar (predsednik), Janko Rebernik (član) in Alfred Železnik (namestnik predsednika) se je z enominutnim molkom poklonila spominu na nedavno preminulim članom komisije dr. vet. Francu Štirnu iz Šentjanža. Družini pokojnika so poslali posebno zahvalno pismo, občinski komisiji za odlikovanja pa predlog, da naj Francu Štirnu posmrtno podeli državno odlikovanje. Štirn je navkljub oddaljenosti, obilici strokovnega, političnega in kmečkega dela nadvse redno in tvorno sodeloval pri delu komisije. Še več, zaslužen je, da povojna izginotja in poboji cirniških in okoliških mož ter fantov, niso zatonili v pozabo. Štirn je preteklo poletje pomagal študentski anketarski komisiji, ki je zbrala dragoceno gradivo premagovati še vedno pričujoči strah svojcev žrtev.
II.,ni,,,,n,11;:.,im■!:: Kiiim:.,: :ili
Mamrsho pismo
Mariborčani so naveličani reorganizacij
Samouprava deveta skrb
MARIBOR - V teh dneh se v 68 krajevnih skupnostih v mariborski občini začenjajo razprave o novi lokalni samoupravi ter o morebitnem organiziranju novih občin na območju sedanje velike mariborske občine, vendarle pa nič ne kaže, da bi Mariborčane ta tema kaj posebno zanimala. Doslej so o organiziranosti občin govorili več ali manj samo profesionalni politiki in občinski funkcionarji, pa še ti bolj poredko, saj večina ljudi zgodbic o tem, kako se bosta v Mariboru po reorganizaciji občin cedila med in mleko, niso pripravljeni poslušati. Poleg tega so v zadnjih desetletjih na mariborskem območju očitno tolikokrat reorganizirali občine, da je začelo občanom razpravljanje o organiziranosti lokalne samouprave presedati.
V prvem povojnem obdobju je bilo na območju današnjih občin Maribor, Ruše in Pesnica blizu 80 občin. V začetku petdesetih let so začeli združevati manjše občine tako, da je bilo na mariborskem območju najprej 17 občin, nekaj let
kasneje 7 občin, v začetku šestdesetih let pa le še 3. Leta 1969 so se tri mariborske občine združile v eno veliko občino Maribor, ki se je nepolnih deset let zatem na referendumu razdelila na šest manjših občin. Deset let kasneje so se ponovno na referendumu štiri občine združile v novo nekoliko manjšo občino Maribor, občini Pesnica in Ruše pa sta ostali samostojni občini. Ob vsaki reorganizaciji občin so občinski veljaki občanom razlagali, da bo po reorganizaciji delovanje občinskih upravnih organov bolj učinkovito in bolj v službi občanov, po vsaki reorganizaciji pa se je zgodilo ravno obratno.
Samo v okoliških krajih je za razprave o ustanavljanju novih občin malce več interesa, ker ponekod krajani pač gojijo upanje, da bi z oblikovanjem svoje občine pobegnili izpod okrilja mariborskih občinskih funkcionarjev in uradnikov, ki v regiji očitno niso posebno priljubljeni.
Sicer pa tudi vsi podatki o gospodarskih in socialnih razmerah v Mariboru kažejo, da imajo prebivalci štajerske metropole precej drugačne skrbi od tega, kako bodo organizirane nove občine. Tako je denimo zavod za zaposlovanje objavil podatek, daje v regiji že okoli 32.200 brezposelnih, od katerih jih približno samo še ena tretjina prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Številni Mariborčani imajo toliko eksistenčnih problemov, da so jim stare in nove občine deveta skrb. Kakor kaže, pa so žal tudi mnogim državnim in občinskim funkcionarjem deveta skrb socialni problemi Maribora.
TOMAŽ KŠELA
PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE 'ZAŠČITE - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so na pokrajinskem štabu podelili priznanja najzaslužnejšim pripadnikom civilne zaščite iz dolenjske pokrajine. Plakete civilne zaščite so prejeli A lojz Čampa iz Kočevja, dr. Jurij Pesjak iz Sevnice in Janez Kržan iz Novega mesta; zlati znak civilne zaščite sta prejela Branko Keber iz Šentjanža (na sliki prejema priznanje iz rok poveljnika pokrajinskega štaba za CZ Boštjana Kovačiča in Sama Hajtni-ka) in vod prve pomoči pri občinskem štabu CZ Novo mesto. Ostale plakete, zlate, srebrne in bronaste znake (priznanja je dobilo 20 pripadnikov CZ iz Dolenjske) so podelili na podobnih slovesnostih v posameznih občinskih štabih CZ dolenjske pokrajine. (Foto: I. V.)
A
POČITNICE V ZNAMENJU LEGA - V imenitno okrašeni telovadnici osnovne šole v Bršljinu se je v torek dopoldan pričelo letošnje enotedensko zimsko počitnikovanje dolenjskih šolarjev. Štiri dni bodo šolarji iz domala vseh osnovnih šol novomeške občine skupaj z malošolarji novomeških vrtcev sestavljali največji lego grad na Slovenskem. Iz 250.000 drobnih lego kock bo zrasel štiri metre visok grad, ki ga bodo končali jutri popoldan z velikim “lego žurom " ob 17. uri. Grad in druge mojstrovine, sestavljene iz lego kock bodo na ogled še v soboto in nedeljo. (Foto: J. Pavlin)
Evropski delovni čas
Slovenija se vsestransko približuje Evropi. Dokazuje, daje to potrebno, pri čemer je včasih nejasna, ali z naštevanjem argumentov o nujnem vstopu v Evropo prepričuje dvomljivce onstran Karavank ali bodri svoje lastne omahljivce. Eden od evropsko zasnovanih ukrepov je uvajanje t. i. evropskega delovnega časa, za katerega je najbolj svež primer nov urnik bank. Nasprotniki evropocentrizma, s katerim Evropa uspešno zalaga Slovenijo, sicer sprejemajo evropski dnevni delovni ritem, vendar pri tem kol pogoj postavljajo evropske plače. Kajti ni skrivnost, da državljani Slovenije, vajeni službe od šestih do dveh in hkrati plač, ki so premalo za razkošje, počnejo “po šihtu” vse mogoče, da bi živeli lažje in lepše. Kot posledica dosedanjega delovnega ritma je verjetno v popoldanskem času nastala tudi prenekatera zgradba mnogih Slovencev. Delovni čas je sicer videti postranska zadeva, potem ko je Slovenija kopirala od Evrope že vse ključne zadeve političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Ravno zaradi navidezne nepomembnosti se lahko ob koncu vprašamo: kaj še sploh ostaja Sloveniji slovenskega?
SIMON ŽAGAR, gradbeni delovodja v črnomaljskem Begradu: “Za naše gradbeno podjetje evropski delovni čas ne pride v poštev. Poleti delamo od 6. do 18. ure in več ter ob sobotah, pozimi smo lahko zaradi slabega vremena tudi več dni doma. Gotovo bo pretekel čas, da se bomo Slovenci navadili na evropski delovni čas, ob tem pa bi morali našim ljudem zagotoviti tudi druge evropske standarde, zlasti plače. Za dodatni zaslužek potem ne bo časa.”
DARJA JAKŠA iz Geršičev, pripravnica v metliški skupščini občine: “Delovni dan od 6. do 14. ure je tako zakoreninjen v ljudeh, da bo ta ritem težko spremeniti Za meščane je evropski delovni čas še sprejemljiv, težje pa za tiste, ki se morajo daleč voziti v službo. Toda tisti, ki bodo, želeli obdržati službo, se bodo gotovo! morali prilagoditi. Evropskemu delovnemu času bi morali slediti tudi v vrtcih šolah in drugi“ ■—*-----L ”
SLAVKO BRADAČ, trgovec iz Elbe v Novem mestu:, “Evropi se moramo približati na vse mogoče načine. Morda bo prav delovni čas najbolj boleč, saj nekaterim ustreza, da ob službi počnejo še marsikaj, nov čas pa jim tega ne bo dovoljeval. Prav bi bilo, da bi se novemu času prilagodili naenkrat vsi, od tovarn, šol in vrtcev do trgovin, ne pa samo banke, ki so to storile pred vsemi. Prilagodili smo se vsemu, zato se tudi tega ni potrebno bati.”
MIRO KRNC, kmet z Ma|e Hubaj-niče: “Evropski delovni čas lahko pome-; ni za polkmete, da se bodo morali slej ko prej odločiti med službo in kmetijo. To| sicer ne bi bilo slabo za večje kmete, ker bi morda bila večja možnost, da bi prišli do večjih površin zemlje, bodisi z najemom ali nakupom. Seveda pa je danes za marsikoga nekaj malega zemlje in kakšna glava živine način, da lahko ob slabi plači V podjetju sploh nreživiin ”
j
JUSTINA FRELIH, gospodinja iz Šentruperta: “Če resno mislimo s tem, ko neneheno govorimo, da hočemo v Evropo, je nujno, da se čim prej sprijaznimo tudi z vsem, kar nam to prilagajanje morebiti v prvem trenutku na nek način prinaša tudi slabega. Povezovanje z Evropo bo gotovo terjalo še večje žrtve, kakor je evropski delovni čas. In ker je navada železa srajca, je spreminjanje običajnega utripa življenja gotovo sila neprijetno, posebej za starejše.”
MIRA KOTNIK, strokovna sodelavk v gospodarski zbornici v Krškem: “N evropski delovni čas moram gledati dveh plati. Kot uslužbenka servisa za go spodarstvo bi ga morala pozdraviti, a g hkrati ne morem, ker je za razmere, katerih živimo, sedanji delovni ča primernejši. Čeprav so mnenja o delovti uspešnosti v takem delovnem času delje na, se bomo morali zaradi vsestranskeg približevanja Evropi tudi tu prilagajati.’ TATJANA LIPAR, trgovka iz Blatnega pri Brežicah: “Meni vsekakor ne bi ustrezal deljen delovni čas, saj imam do delovnega mesta 20 km. Po mojem taka sprememba ne bi v nobenem smislu prispevala k izboljšanju kakovosti življenja.
Še posebej bi novost dodatno prizadela družine, ki bi bile še manj skupaj. Naša trgovina ima največ prometa ravno v opoldanskem času, trgovinam v mestu pa se že obeta deljeni čas."
METKA TURK, vzgojiteljica ribniškem vrtcu: “V Evropi je višji stat dard. Pri nas delata oba starša in sta L zdaj malo z otroki, z novim časom pa h* bila še manj, saj bi jih videla samo takrat ko bi jih dajala spat. Sploh pa bi bilo nC' smiselno imeti otroke, ker jih ne vzgajaj sam, ampak drugi. Če bi možje dovolj zaslužili, bi bil evropski delovni čas spre' | jemljiv. V vrtcih smo se pripravljeni pd' lagoditi delovnemu času staršev.” JUDITA PLANINC, refcrentka-bla-gajničarka pri SKB v Kočevju: “Že pet let	iml
delam po evropskem delovnem času in mož tudi. Ostalo, na primer vrtec, temu času ni prilagojeno. Celo večjih nakupov ne morem opraviti vsak dan, ampak le ob sobotah. Hvala bogu, da imamo stare mame, ker vrtec ne dela do 19. ure. Z otroki se vidimo malo. Ni več nekdanjega družinskega življenja. Ko bomo imeli evropski standard, bo tudi evropski delovni čas za nas primernejši.”
2
DOLENJSKI LIST

Rejci odločno proti monopolom
Govedorejsko društvo Sevnica o selekciji črede in osemenjevanju krav ter poslovni politiki sevniške kmečke zadruge - Novi predsednik Milan Lončar
SEVNICA - Organizacija razstave plemenske živine ter izvajanje selekcijskega programa za črede v A kontroli in načrtno osemenjevanje krav na območju sevniške občine bodo letos prej ko slej poglavitne naloge sevniškega govedorejskega društva in vseh 60 rejcev, ki se povezujejo v tem društvu.
0	MIKROORGANIZMIH
V MLEKU
TRŽIŠČE, SEVNICA - Kmetijska svetovalna služba Sevnica vabi na koristno predavanje medobčinskega veterinarskega inšpektorja, dr. vet. med. Hinka Mavra, o somatskih cel-■cah in mikroorganizmih v mleku. Danes, 3. marca, ob 9. uri bo predavanje v lovski sobi v Tržišču, v torek, “• marca, tudi ob 9. uri pa v učilnici sevniškega gasilskega doma.
1	NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pomlad prihaja tudi na tržnico. To ?e ne pozna le po regratu, ki ga branjevke ponujajo že po 100 tolarjev merico, temveč tudi po sadikah sadnega drevja. Letos so cene kar zasoljene. Sadika jablane velja 450, hruške pa 550 tolarjev. Prodaja jih Drevesnica Jarkovič iz Podbočja. Ostale cene: cebulček 300, med 350, propolis 200, jabolka 60, jajca 14, krvavice 400, sirček 300, smetana 500, koren, koleraba in črna redkev 100 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je solata 250, kislo zelje 95, kisla repa 120, zelje za sarmo 120, cvetača 147, ohrovt 130, mandarine 168, hren 330, fižol 220, Pomaranče 68, novi krompir 150, kivi 137 tolarjev. Djeladini je računal Paradižnik 260 tolarjev, solato 160, Pomaranče 80, banane 140 do 180, imone 125, kivi 150, por 225, jabolka 85, čebulo 65, radič 220, mandarine 200, koren 125, grozdje 380, suhe slive 360 in fižol 220 tolarjev.
POPRAVEK: GREGORJEV SEJEM BO 12. MARCA
ŠENTRUPERT - Tipkarski škrat Je prejšnji teden na tej strani prestavil datum tradicionalnega Gregorjevega sejma na Veseli gori. Sejem bo v so-P°to, 12. marca, in ne 3. marca, kot Je napačno pisalo, za kar se uredništvo organizatorjem in sejmarjem vljudno opravičuje.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je b'lo naprodaj 220 do tri mesece starih in 60 starejših prašičev. Mlajših so prodali 140 po 220 do 280 tolarjev, starejših pa 40 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
Lani sta se v delu govedorejskega društva, kot je preteklo nedeljo na občnem zboru društva povedal njegov predsednik Silvo Volarič, kakor rdeča nit prepletali poslovna politika M-Kmečke zadruge in veterinarska problematika. Skupaj s predstavniki občine in sevniške veterinarske postaje so rejci po daljšem času vendarle zadovoljivo rešili vprašanja boljše organiziranosti postaje. Ob lanskoletni suši so M-Kmečki zadrugi Sevnica sprva očitali, daje rejcem preveč
zaračunavala posamezno blago. Pozneje so s pomočjo upravnega in nadzornega odbora zadruge ugotovili, da so bili zaslužki sicer v mejah normale, ni pa bila spodbujena konkurenca med možnimi razdeljevalci pomoči. Ob tem seje vnela pestra in ostra razprava o poslovni politiki zadruge.
Društvo se je lani med dvema ponudnikoma za zavarovanje krav odločilo, da prevzame zastopstvo za zavarovanje živine zavarovalnica Adriatic, in kljub zapozneli akciji in
NOVO VODSTVO - Kmetom sta na vprašanja na nedeljskem občnem zboru odgovarjala tudi direktorica sevniške kmečke zadruge Andreja Jamšek in kmetijski referent na občini Ivan Kelhar. Da bi bolje pokrili celotno občino, so ob volitvah razširili upravni odbor društva. Blagajnik ostaja Lado Pompe iz Križa, člani pa so Janez Oblak (Kladje), Franc Smešnik (Breg), Leopold Gane (Jablanca), Mariina Novak (Bučka), Miro Kmc (Mala Hubajnica), Franc Kozinc (Metni Vrh), Silvo Volarič (Šentjur na Polju), Srečko Kranjc (Zabukovje) in Franc Kos (Rupa). (Foto: P. Perc)
Razočaran lastnik gozda
Kaj je ostalo od predvolilnih političnih obljub, ko pa je kubih hlodovine zdaj skoraj pol manj vreden?
Rimski nagrobni spomenik Publi-ju Ursiju na slovenskih tleh priča, da je oblast pred dvema tisočletjema znala ceniti pomen gozda za človeka, kar pa za dandanašnjo ne bi mogli
KMETIJSKA ŠOLA VABI
NOVO MESTO - Tudi Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto vpisuje v izobraževalne programe. Tisti, ki se bodo vpisali, naj predložijo zdravniško potrdilo, s katerim dokažejo ustrezno zdravstveno stanje za delo s kmetijsko mehanizacijo oziroma za delo v živilstvu. Drugih omejitev vpisa ni. Dijaki lahko v času šolanja bivajo v dijaškem domu. Kmetijska šola izobražuje po treh programih, in sicer za poklice kmetijski tehnik, poljedelec-živinorejec in kmetijski delavec. V ta program se lahko vključijo tudi dijaki s 6. razredi osnovne šole. Kmetijska šola je razpisala za š. I. 1994/95 tudi izobraževanje za poklic kmečka gospodinja.
Kmetijski nasveti
Zamaščenost bo kaznovana
. Medicina že dolgo svari pred živalskimi maščobami in holesterolom, ‘h to ne brez uspeha. Evropska živinoreja seje že v znatni meri podredja tem svarilom, dobro vnovčuje le živali, ki imajo kar najmanj slanine
loja, pa toliko več mesa oz. beljakovin. Goveji loj evropska gospodinja preprosto odklanja, zato pa ga odklanja tudi pravilnik o vrednote-nju in plačevanju govejih klavnih polovic, ki ga bomo tudi pri nas začeli Uveljavljati še v prvi polovici letošnjega leta, verjetno maja.
V nekaterih naših klavnicah že nekaj časa poskusno ocenjujejo meso P° ostrejših evropskih merilih (EUROP), vendar pa ga še plačujejo po starem jugoslovanskem JUS standardu EC 1022, ki velja že 15 let in Je že zastarel. JUS vsebuje štiri kakovostne razrede in pri ocenjevanju hpošteva starost živali, mesnatost in zamaščenost klavnih polovic oz. trUpov ter barvo, strukturo in konsistenco mesa in loja. Ocenjevanje [hesa po barvi se je izkazalo za nesmiselno, saj bolj kot krniti in rejec djtrvo mesa spreminjajo stresi, ki jim je žival izpostavljena na poti v Ravnico, in je zato krivično to merilo upoštevati pri plačilu.
Novi pravilnik, ki ga pripravljajo, bo vse stavil na zamaščenost klavnih P°lovic. Za mesnatost bo imel pet kakovostnih razredov, znotraj vsake-8a pa bo še pet razredov glede na zamaščenost. Torej bo skupaj kar
možnosti ocenjevanja kakovosti mesa in z njimi tudi 25 različnih cen, "i jih bodo rejci lahko dosegli s svojimi živalmi. Takoj pa je treba dodati, da lahko dobi meso odbitek tudi zavoljo premajhne zamaščenosti, SaJ tudi druga skrajnost ni priporočljiva. Prepusto meso je, kot je vsem zhano, manj okusno.
Po novem bo meso deležno tudi večje klavniške obdelave. Za primer-no klavniško obdelan trup bo veljal le tak, ki bo imel po izkrvavitvi Odstranjeno kožo, glavo pred prvim vratnim vretencem, spodnji del nog "i vse notranje organe prsne, trebušne in medenične votline, torej bo 'bdi brez ledvic in ledvičnega loja. V “odpadek” bo šla po novem sko-raj tretjina živali, zato bo temu primemo potrebno zvečati tudi odkupno £eno, sicer bodo rejci prehudo udarjeni. Z zaostritvijo pravilnika bodo Ze tako in tako.
Inž. M. LEGAN
trditi z vso zanesljivostjo. V začetku devetdesetih let se je najprej začelo z brezvladjem in veljakovim namigom, naj ne bi več spoštovali ne zakona o gozdovih ne gozdarske stroke (“ker gozd sam raste in se sam čisti"). Lastnikom gozda seveda ni bilo treba dvakrat reči, v gozdovih so zapele motorne žage, prenekaterikrat kar na črno. Zacvetelo je prekupčevanje z lesom, usahnila pa biološka amortizacija. Gozdarsko zgledna dežela Slovenija, ki je desetletja vračala v gozdove petino prihodka, na leto zgradila 350 do 400 km gozdnih cest in 2.000 km vlak ter podvojila lesno zalogo, je lahkomiselno zavrgla doseženo. Kot za kazen se je pojavila še naravna katastrofa, kisli dež, uničujoči snegolomi (ki so samo v lanskem novembru na območju GG Novo mesto polomili 23.000 m3 lesa) in še nevarnejši podlubniki, ki dokončujejo, kar ostaja od naravnih sil in človeške malomarnosti.
Kje so zdaj politične obljube, ki so od gozda obetale bajeslovne dobičke, “ko ne bo treba vzdrževati komunistične gozdarske službe”? Po novem zakonu, ki je začel veljati junija lansko leto, je državna gozdarska služba ostala, vsa odgovornost za gozd pa je prenesena na lastnika, ki pa so se mu dohodki iz gozda zdaj zelo zmanjšali. V zadnjih petih letih se je iztržek od kubičnega metra hlodovine iglavcev skoraj za pol zmanjšal, saj znaša namesto nekdanjih 150 nemških mark samo še 90. Dodatno razočaranje prinašajo ob sproščenem trgovanju z lesom še prekupčevalci, ki se redijo na račun nemočnih in naivnih kmetov, tako kot so se nekoč...
MARJAN LEGAN
TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO
TRŽIŠČE - V soboto, 12. marca, ob 18. uri se bo v dvorani kulturnega doma v Tržišču pričelo občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Pomerile se bodo po štiri ekipe domačinov in Zabukovljanov. Ker so bili Tržiščani že najboljši na republiškem tekmovanju, Zabu-kovljani pa so aktualni državni prvaki, je pričakovati zanimivo, izenačeno tekmovanje. Po prireditvi, ki jo pripravljata Kmetijska svetovalna služba Sevnica in Društvo mladih kmetijcev Tržišče, bo družabni večer, za ples pa bo igral ansambel Labirint. Glavni pokrovitelj prireditve je sevniska kmečka zadruga-
slabi informiranosti kmetov so zavarovali primerno število živali. Informiranje članstva je sploh boleča točka delovanja društva, posebej se pritožujejo kmetje z Bučke, zato so na nedeljskem zboru sklenili, da bodo letos vendarle pričeli izdajati bilten za svoje člane. Novoizvoljeni predsednik društva Milan Lončar z Marofa je poudaril, da se bo društvo po potrebi ukvaijalo tudi z oskrbo z repromaterialom za svoje člane, da bi razbili monopole posrednikov. Vodja sevniške veterinarske postaje Zvone Košmerl je na njegov očitek menil, da ni čisto res, da v občini ni semena in da so neizkoriščeni tudi domači biki. Opozoril je še na neurejene evidence oz. hlevske knjige. Kakorkoli že so se nekateri pritoževali zoper delo mlečnih kontrolorjev, je predstavnik selekcije službe živinorejskega zavoda Celje Matej Zupanc menil, da je kontrola v sevniški občini ena boljših v Sloveniji.
SOSEDSKA POMOČ -STROJNI KROŽKI
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika priredi v ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri v Vinski kleti Metlika predavanje na temo “Uvajanje medsebojne sosedske pomoči - strojni krožki”. Predaval bo mag. Marijan Dolenšek iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
OBČNI ZBOR GOVEDOREJCEV
METLIKA - Govedorejsko društvo Metlika vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v Vinski kleti Metlika. Po zboru se bo Lek iz Ljubljane predstavil z mineralno- vitaminskimi dodatki in z ostalimi pripravki, ki se dobijo brez recepta.
SKUPŠČINA
SADJARSKEGA DRUŠTVA
METLIKA - Sadjarsko društvo Bele krajine bo imelo v soboto, 5. marca, ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Metlika redno letno skupščino. Poleg rednega dela bo na ogled tudi film z lanskega izleta članov društva na Južnem Tirolskem, inž. Jurij Mamilovič pa bo predaval o zaščiti sadnega drevja.
LOKALNA POKUŠNJA VINA
NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Podgorje pripravlja lokalno pokušnjo lanskega letnika vin z območja goric pod Gorjanci. Ocenjevanje bo v nedeljo v poslovni stavbi Gozdnega gospodarstva ob Šmi-helski cesti, pri železniški postaji Kandija. Podeljevanje diplom za najbolje ocenjena vina z občnim zborom vinogradnikov bo v nedeljo, 20. marca, v gasilskem domu v Smolenji vasi.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja:dr.JulijKemanič
Obnova vinogradov (5.)
Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti
V prihodnje bo treba (predvsem zaradi suše in nesorazmerne ponudbe hranil v tleh) omogočiti zelo obilen razvoj korenin, cepljenka pa bo tudi morala imeti brezhibno zaraslo cepljeno mesto. To je možno doseči edino s cepljenjem na zeleno na višini okrog 1 m, s tem da tako cepljenko ob sajenju pogrobamo do cepljenega mesta. Ker zeleno cepljenje podaljša čas, potreben za pridelavo cepljenke, za 1 do 2 leti, se bosta ujela trajanje dobe, potrebne za pripravo tal (premor med dvema nasadoma na isti površini), in čas, v katerem lahko priskrbimo po naročilu pridelane kakovostne cepljenke. Menim, da ne bo vinogradnika, ki bi zavestno hotel prevzeti tveganje oz. odgovornost za takojšnje sajenje po poseku dotrajanega nasada, saj bo vsak dan več problemov zaradi pojava bolezni, povzročenih z motnjami v prehrani rastlin. Motnje se pojavljajo predvsem zaradi ovir pri pretoku hrane (cepljeno mesto), slabo razvitega koreninskega sistema ob nenaravnih in medsebojno neusklajenih količinah rastlini potrebnih hranil.
Odpraviti bo potrebno še eno dosedanjo veliko napako, ko smo ob sajenju dodajali pretirane količine gnojil v sadilno jamo. Preveč hranil v majhnem volumnu tal ob koreninah cepljenke ima za posledi«o precej preveliko bujnost nadzemnega dela cepljenke in slab razvoj korenin zunaj sadilne jame. Posledica je manjša možnost črpanja vlage iz tal zaradi slabe prekoreninjeno-sti in nagel izpad hranil po izčrpanju zalog v sadilni jami. Če je povrhu tega trta še preobremenjena z rodnim nastavkom, pride do šoka in prevelike izčrpanosti, kar ima za posledico hiranje in propadanje trsov; da bi obdržali količinsko zadosten pridelek glede na pričakovanja, namreč pretirano obremenjujemo preostale trse in tako močno
poslabšamo kakovost grozdja.
V sušnih razmerah je poleg izbire primerne podlage (predvsem križancev berlandieri x ru-pestris) največjo skrb potrebno posvetiti zagotavljanju možnosti za razvoj številnih korenin in za. njihovo dobro razvejanje ter rast v globlje plasti tal. To dosežemo z boljšo preskrbo s humusom zlasti globljih plasti tal. Najbolj primeren je humus, nastal z razkrojem organske mase korenin meliorativnih rastlin (lucerne, ogrščice ali lupine). Napačno je v začetku, ko želimo, da se okrepijo korenine, preveč obremenjevati trs. Zato je veliko hranil v sadilni jami nepotrebno, kar zmanjšuje potrebo po razraščanju korenin izven jame. Iz podatkov, ki sem jih zabeležil pri opazovanjih mladih nasadov, je razvidno, da mnogo bujnih trsov propade ali shira po tem, ko rodi preveč v tretjem ali (in) v četrtem letu. Menim, da veliko težav zaradi najrazličnejših bolezni izvira iz dejstva, da se steblo trsa ni razvilo skladno in ni kleno zaradi prenagle rasti, ki je posledica presežka nekaterih namenoma, vendar nepremišljeno dodajanih hranil, zlasti dušika.
Potrebno se je zavedati, da je zmožnost dobrega odgajanja očes odvisna od zaloge hranil v lesu in da bo dobra rast zagotovljena samo v primeru pravilne popolne prehranjenosti trsa v preteklem letu. Pomankljivost v prehrani se zato iz leta v leto stopnjuje, s tem pa se pojavi vedno več novih bolezni.
Vsak vinogradnik mora čim-prej dojeti bistvo, to pa je, da brez zadostne preskrbljenosti tal s humusom ne bo možno uspešno gojiti trte. Primeren humus se tvori samo na tleh, ki niso gnojena z lahkotopnimi mineralnimi gnojili. Iz tega izhaja, da hlevski gnoj, pridobljen od živali, krmljenih in nastiljanih s krmo in s slamo, pridelano na njivah, ki so več let gnojene z mineralnimi gnojili, ne more vsebovati vseh hranil v ustreznem razmer ju, primernem za trto (velja enako tudi za večino drugih rastlin). Vzrok za to je dobro znan, temelji pa na medsebojnem pospeševanju ali oviranju sprejemanja hranil, ki niso v naravnem ravnovesju.
(Nadaljevanje sledi.) JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
Steklina gre proti Suhi krajini
Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič o nujnih preventivnih ukrepih, kijih uvaja nova odredba - Stekle živali prehajajo južno mejo in širijo bolezen
KOČEVJE - Medobčinskega veterinarskega inšpektorja Bogomira Štefaniča smo vprašali, kakšen je pomen odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni letos, ki jo je pred kratkim sprejel občinski izvršni svet.
Posebnost kočevske občine je, da ima več raznih farm, zato je odredba zanjo pomembnejša kot za občine, kjer prevladuje zasebna reja domačih živali. Tako,je na perutninskih obratih organizacij in podjetij ter pri večjih zasebnih rejcih potrebno živali cepiti proti atipični kokošji kugi. Proti prašičji kugi je potrebno cepiti živali v vseh gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj ali najmanj 50 pitancev. Govedo in prašiče je potrebno tuberkulinizirati in preiskati na brucelozo. Preiskave so določene tudi za kopitarje in celo za postrvi.
Seveda govori odredba tudi o pasji steklini in obveznem cepljenju psov in domačih živali, ki se pasejo na prostem, pa tudi o vakcinaciji lisic. To je za kočevsko območje še posebno pomembno, saj je tu steklina pogosta. Stekle živali pridejo prek hrvaške meje in je bilo največ steklih živali uplenjenih ob Kolpi in na območju Kočevske Reke. Zdaj pa se steklina širi že proti Suhi krajini in ribniški
O TRŽENJU VRTNIN
METLIKA - V petek, 4. marca, ob 10. uri bo v Vinski kleti Metlika predavanje “Priprava vrtnin za trg in možnosti trženja”. Predavala bo inž. Marija Orešnik iz Poslovnega združenja za prehrano.
občini, samo mešto Kočevje pa je na srečo preskočila. Tako je bila v začetku februarja pokončana lisica v Gornjih Ložinah, ki je kar dvakrat napadla domačina, a jo je temu uspe-
HELENA MRZLIKAR
lo pobiti, ne da bi ga ugriznila. Pred kratkim pa je neki domačin pokončal lisico v Polomu, kjer je grizla vrtno ograjo.
Inšpektor Štefanič je še dejal, daje odredba še posebno pomembna tudi za zasebne rejce, saj se prav ti radi izogibajo stroškom za zdravstveno varstvo živali.
J. P.
gospodinjski kotiček
Slovenske narodne jedi
Za vsak narod so prehranjevalne navade in narodne jedi važno poglavje v spoznavanju njegove materialne in duhovne kulture v preteklosti. Seznanjajo nas z jedmi, ki so bile ljudem za vsakdanjo prehrano, pa tudi s tistimi, ki so bile na mizi le ob posebnih prilikah. Korenine nekaterih jedi segajo daleč nazaj v preteklost in so zanje ohranjeni podatki o verskoobrednem, žrtvenem, čarajočem in tudi družbenem značaju.
V letih po vojni je v družbi prevladovalo mnenje, da so narodne jedi nekaj, kar vleče nazaj od napredka. Največje bilo storjenega v smeri odkrivanja in zbiranja narodnih jedi s pomočjo etnografov, ki so v s\ojjh delih in razpravah obravnavali živila, njihov razvoj in poreklo, ki je bogat vir za odkrivanje njihovih imen. Ob tem pa nas tudi
seznanjajo z orodjem, posodo in kuhalnimi pripomočki. Veliko so k ohranjanju narodnih jedi pripomogle družinske zbirke receptov, ki so stare skoraj 150 let.
Opaziti je, da postajajo narodne jedi vse bolj zanimive za gostinstvo. Na najbolj izviren in prilagodljiv način glede na današnje potrebe se lahko predstavijo v okviru kmečkega turizma in na večjih kulinaričnih razstavah. Poudariti je treba, da se skoraj vsaka vrsta jedi glede na sestavo in obdelavo menja m vključuje razne novosti, ki pa ne smejo bistveno vplivati na izvirnost, ampak na zdravo sestavo. Ta največkrat omejuje prvotno količino živil in spremeni način obdelave ali predelave. Osveščenost ljudi o varovalni prehrani je vse večja in edino z znanjem bomo pravilno vrednotili staro in dopolnjevali z novim.

.
51

IZ NKŠIH OBČIN
V
Smaijeta skupaj z Belo Cerkvijo?
Na zboru občanov v Šmarjeti tudi o možnem združevanju s sosedi
ŠMARJETA - Na tukajšnjem zboru občanov 25. februaija so podprli razpis referenduma o občini Smaijeta. Sprejeli so tudi sklep, da se bo Šmarjeta združila s krajevno skupnostjo Bela Cerkev, če se bo slednja
odločila, da se bo priključila bodoči občini Šmarjeta. O možni povezavi obeh omenjenih krajevnih skupnosti
so sicer na zboru govorili precejr in KS slala v teh dnel
Šmarjeta je poslala v teh dneh KS Bela Cerkev predlog za skupno oblikovanje nove občine, v katerem smiselno povzema razpravo na šmarješkem zboru občanov.
Šmarjeta meni, da imata krajevni skupnosti vrsto skupnih dejavnosti in stičnih točk, kot so šolstvo, otroško varstvo, matična služba, pošta in telefonske zveze, zdravstvo in zobozdravstvo ter komunalna infrastruktura. V Šmarjeti presojajo, da bi prebivalci oben krajevnih skupnosti, združeni v enotno občino, lahko hitreje in uspešneje dosegli skupne cilje, med katere spadajo cestne povezave, vodovod in kanalizacija. Menijo tudi, da jih z Belo Cerkvijo veže tudi “skupni razvoj turizma na območju Šmarjeških Toplic, zaposlovanje v tej
sferi m spremljajoče dejavnosti”. Po Šmarjeških navedbah bi
bi omenjena skupna občina štela okrog 2.600 prebivalcev; Belo cerkev bi v 11 -članskem svetu občine zastopali 3 ali 4 njeni predstavniki. Poleg tega predstavništva v svet bi sedanja KS Bela Cerkev lahko imela v novi občini status vaške ali krajevne skupnosti.
L. M.
• Kdor ne zna živeti sam, tudi z zakoncem ne more. (Lukas)
V
Šentjernej -idealna
podeželska občina
11. marca zbor krajanov
ŠENTJERNEJ - Na območju sedanje občine Novo mesto bo
nastalo več manjših občin, med katerimi bo tudi občina Šent-
jernej. To naj bi bila tako rekoč idealna podeželska občina, saj bo ustrezala skoraj vsem kriterijem, ki jih zakon postavlja za tako občino. Sedanja krajevna skupnost Šentjernej obsega 45 vasi, šteje 5.500 prebivalcev, po površini pa je celo precej večja, kot naj bi merila taka občina; KS Šentjernej namreč meri kar 92 km2, predvideno pa je, naj bi take občine obsegale do 45 km2. KS Šentjernej pa je bolj razprostranjena tudi zaradi gorjanskega območja, saj je na njenem ozemlju med drugim tudi Javorovica, najvišje ležeča vas v sedanji občini Novo mesto.
Šentjernej je seveda tudi župnija, katere meje segajo celo čez meje krajevne skupnosti, v bodočem občinskem središču je močna trgovska dejavnost, imajo osemletko, vrtec, zdravstveno postajo, lekarno, pošto, banko, bencinsko črpalko in še kaj bi se našlo. Po predlogu členitve je predvideno, da se sedanja KS Orehovica, ki v vseh pogledih gravitira k Šentjerneju, vključi v novo občino Šentjernej.
V Šentjerneju bo zbor krajanov, na katerem bo tekla beseda o teh stvareh, v petek, 11. marca, ob 19. uri v osnovni šoli.
A. B.
FOTOAPARATI ZA BEGUNSKE OTROKE- V začetku februarja, ko je bil novomeški župan Franci Koncilija v partnerskem mestu Langen-hagen v Nemčiji, mu je izpričani prijatelj Novega mesta in njegovih prebivalcev Aute Lampe izročil tri fotoaparate za otroke v begunskem centru. Prejšnji torek je Koncilija to darilo izročil šolarjem v begunskem centru v Šmihelu. V dijaškem domu v Šmihelu se šola 98 begunskih otrok od I. do 8. razreda, uči pa jih 10 učiteljic iz Bosne in 3 iz Novega mesta. Pouk poteka po šolskem programu Bosne in Hercegovine. K pouku, ki poteka ix>jK>ldne, prihajajo begunski otroci iz šmihelskega in bršljinskega centra, 34 pa jih živi pri družinah od Uršnih Sel prek Novega mesta in Škocjana do Trebnjega. (Foto: A. B.)

IZ NKŠIH OBČIN
Vse večja gneča na pokopališčih
Vsi dosedanji načrti za novo novomeško pokopališče in za razširitev starih so padli v vodo - Postopek za razlastitev v Srebrničah - Razširitev in prekopi
NOVO MESTO - S pomanjkanjem pokopališkega prostora se v Novem mestu otepajo že 15 let. Toliko časa sta namreč novomeški pokopališči v laični in Šmihelu pretesni. Zaradi interventne kmetijske zakonodaje so sc morali leta 1982 odpovedati predvidenemu pokopališču na Marofu, za kar je bilo že odkupljenih 10 ha zemljišč, narejeni so bili tudi vsi načrti.
Pet let zatem so zaradi odklonilnih stališč (zlasti sosedov) opustili misel na širitev šmihelskega pokopališča, zaradi odklonilnega mnenja sanitarne inšpekcije pa tudi ločen-skega. Leta 1989 so razširili pokopališče v Prečni in zgradili mrliško vežo; na tem pokopališču je mesto dobilo prostor za 120 grobov. V Srebrničah je bilo tudi že vse nared za začetek
del za novo novomeško pokopališče, po na hitro izpeljanem denacionalizacijskem postopku pa seje vsa stvar ustavila pri novem lastniku, ki tudi za velikansko vsoto noče več prodati zemljišča, o čemer smo v našem časopisu že pisali. No, sedaj je občina sprožila postopek za razlastitev tega zemljišča, kar pa se lahko vleče. Do takrat, ko se bodo zapleti v zvezi z
■v
Škocjan zaupa vase
Bučki odprta vrata - Škocjan obrača 350 milijonov
ŠKOCJAN - “Krajevna skupnost Škocjan za oblikovanje samostojne občine ne potrebuje nič večjega obsega, kot ga ima zdaj. Škocjan nima apetitov po Bučki, vendar bi mi liu-
v čem bo Škocjanu kot občini bolje, kot mu je zdaj, je Povšič odgovoril, da je trdno prepričan, da bo imel Škocjan v prihodnje več denarja kot v preteklosti. “Nihče nas ni videl doslej in nihče nas ne bo videl v prihodnosti. Po denar moramo iti sami,” je rekel predsednik sveta KS Škocjan. To je pospremil s podatkom, da se v škocjanski krajevni skupnosti trenutno obrača “350 milijonov državnega denarja”, ki gaje moral Škocjan poiskati v Ljubljani. Po Povšičevih besedah ta krajevna skupnost ni zadolžena, zato ji ne bo potrebno ničesar vračati.
Jani Leskovarje Povšičevo razlago tega dne na zboru občanov ocenil kot močno propagando za novo občino in spraševal o kakovosti življenja v pri-
hodnje. Podobne pomisleke so izrazili še nekateri udeleženci.
Na zboru so omenjali tudi Rome. Janez Povšič je dejal, da jih je v KS Škocjan malo in da jih ne bo v svetu
SKD na volitve s svojim županom
Marjan Dvornik na letnem zboru OO SKD: Strokovnost je merilo za imenovanje direktorjev - Lokalna samouprava proti kardeljanstvu - Cesta do Biča 1995. leta?
NOVO MESTO - Prepričan sem, da slovensko gospodarstvo ne bo napredovalo, če bodo direktoije imenovali po strankarski pripadnosti. Pri izbiri ljudi za najodgovornejše funkcije je potrebno upoštevati strokovnost, ne pa ideološko pripadnost. Slovenija potrebuje poštene strokovnjake, ne pa nekaj direktorjev iz ene, nekaj iz druge in nekaj iz tretje stranke. In slovenski krščanski demokrati postavljajo v ospredje poštenost in moralo.
V tem smislu je razpravljal Marjan Dvornik, predsednik občinskega odbora SKD Novo mesto, na letnem zboru občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov in narodnih demokratov Novo mesto, kije bil 26. februarja v novomeškem hotelu Metropol. Ko se je dotaknil delovanja množičnih medijev, je med drugim dejal, da ne gre novinarjem že vnaprej pripisovati nenaklonjenosti krščanskim demokratom. Kako bodo o stranki poročali, je lahko odvisno od tega, kako kakovostno stranka deluje. Dvornik je pozitivno ocenil delovanje stranke v pravkar končanem štiriletnem mandatu v večstrankarskem sistemu. Pri tem je med drugim pohvalil uspešne mlade krščanske demokrate, ocenil kot pomembno sodelovanje z arodnimi demokrati, omenil strankina prizadevanja za delovanje gospo-
darskega foruma in navedel podatek, da odborovo glasilo Dramilo pokriva že 7 občin. V zvezi z lokalno samoupravo je dejal, da se SKD zavzema za oblikovanje mestne občine Novo mesto. Na volitvah bodo krščanski demokrati nastopili s svojim kandidatom za župana in že imajo večino kandidatov za različne funkcije.
Dr. Andrej Umek, predsednik narodnih demokratov, je dejal, da se z uvajanjem lokalne samouprave ruši ena zadnjih opornih točk Kardeljan-stva. Strankino dejavnost je označil kot prizadevanja za pošteno spremembo sistema na krščanskih temeljih. Dr. Umek je označil trditve o lokalni samoupravi kot centralizaciji za nepopolne in demagoške ter zatrdil, da lokalna samouprava zagotavlja vsakemu državljanu Slovenije enake pravice. Protikorupcijski mitin-
gi so po Umekovih besedah sicer dopustni, vendar, kolje menil, mitingi ne rešijo ničesar.
Davorin Mozetič, podsekretar v notranjem ministrstvu, je na zboru med drugim povedal za možnost, da se slovenski podjetniki včlanijo v svetovno združenje katoliško usmerjenih podjetnikov. Vlado Starešinič je med drugim pozval Slovence k večji narod-
• Udeleženci zbora so zastavili nekty vprašanj Marjanu Dvorniku kot državnemu sekretarju v ministrstvu za promet in zveze. V odgovorih je ta med drugim navedel, da so prejšnji teden pridobili lokacijsko dovoljenje za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora-Bič. Odsek bodo zgradili, ko bo denar, predlogje, naj bo to leta 1995. Ministrstvo je sicer že opravilo veliko ključnega dela v zvezi s prometno bolj obremenjenimi slovenskimi avtocestnimi odseki.
ni samozavesti, ki naj bo v poudarjanju lastnih odlik, ne pa v zavračanju drugih narodov.
M. LUZAR
nove občine, na kar se je odzval Damski
apetitov po Bučki, vendar bi mi ljudem z Bučke ustregli, če se hočejo pridružiti Škocjanu.” To je poudaril na škocjanskem zboru občanov 25. februarja Janez Povšič, predsednik sveta KS Škocjan. Odzval se je na
jel Brezovar, občinski sekretar za družbene dejavnosti. Opozoril je, da bi bil občinski svet brez rombih predstavnikov nezakonit, če Romi tu živijo.
Na zboru so sprejeli sklep za razpis referenduma o občini Škocjan in sk-
razprave o tem, da Škocjan v novo bčin ...........................
občino snubi Bučko, zdaj sosednjo krajevno skupnost, ki pa je v občini Sevnica.
• Na zboru občanov je Janez Povšič predstavil že tudi grb in zastavo bodoče občine Škocjan.
Na več vprašanj udeležencev o tem, “	. Sk....................
lep o razpisu referenduma o uvedbi novega samoprispevka v Škocjanu. Po besedah Janeza Povšiča svet krajevne skupnosti soglaša s podaljšanjem samoprispevka.
M. LUZAR
PODPISALI POGODBO Z ZOBOZDRAVNIKOM
ŠMARJETA - Predvidoma v začetku maja bo začela v Šmarjeti delati zobozdravstvena ambulanta. O tem so z zasebnim zobozdravnikom iz sevniške občine že podpisali pogodbo, po sklenitivi le-te bodo v kratkem začeli opremljati prostore. Poleg zobozdravnika bo po besedah Janeza Kermca, predsednika sveta krajevne skupnosti, v Šmarjeti delal tudi zdravnik splošne prakse, ki bo opravljal storitve v tem kraju v sklopu novomeškega zdravstvenega doma.
Štiri svečke
za društvo upokojencev
V Škocjanu to nedeljo
ŠKOCJAN - Z volilno konferenco bo Društvo upokojencev v nedeljo ob 14. uri proslavilo 40-letmco delovanja. Za uspešno delo jim bodo izročili republiško priznanje, kar nekaj elanov pa no za 10 in 20 let dela v tej organizaciji prejelo občinska priznanja. Na prireditvi v osnovni šoli bodo članice pripravile kulinarično razstavo, zapel bo upokojenski zbor, ki ga vodi predsednica društva Jožica Čelesnik. S pesmimi se bo predstavila domačinka Slavka Janežič, kot gost pa pesnik Ivan Perhaj. Sodelovali bodo tudi učenci šole z instrumentalnim zborčkom.
Društvo upokojencev v tej krajevni skupnosti je vrsto let delovalo kot podružnica, šele
štiri leta pa je samostojno. Več čla
kot 400 Članov se redno udeležuje izletov in drugih dejavnosti	......L.	.... .. .. ..
ti. “Skoraj vsak mesec se z na-
šimi upokojenci kaj dogaja. Najraje hodijo na naše skupne piknike in izlete. V lanskem letu smo obiskali dobršen del Štajerske, bili smo v Beli krajini in na šuštarskem sejmu v Tržiču. Najmanj dva avtobusa sta polna ob vsakem izletu. Daje bolj veselo, rad kaj primakne tudi naš pokrovitelj Mesarstvo Bobič. Pomaga tudi krajevna skupnost”, pravi predsednica Jožica Čelesnik, ki se ji v nedeljo izteka mandat, obljublja pa, da bo še naprej vodila na novo sestavljeni mešani pevski /bor, ki šteje danes 20 članov. Že naslednje leto bi radi zapeli na občinski reviji.
J. P.
Jožica Čelesnik
ureditvijo novega pokopališča rešili, pa je treba nekako zagotoviti prostor za pokopavanje na sedanjih pokopališčih.
Za to ima novomeški izvršni svet več želez v ognju. Tako podpirajo predloge Komunale za začetek' postopka za širitev enega ali drugega novomeškega pokopališča. Za razbremenitev šmihelskega pokopališča oz. za sproščanje grobnih polj pa ne izključujejo niti možnosti prekopov s tega pokopališča na novo oz. razširjeno pokopališče v Stranski vasi. Tja naj bi prekopali predvsem tiste pokojnike, ki izhajajo iz KS Birčna vas oz. katerih svojci živijo tam. Seveda bi prišlo do takih prekopov, za katere stroškov jasno ne bi trpeli svojci, le ob soglasju svojcev in na najbolj primeren in pieteten način.
Možnosti, ki sojih preučili, kažejo, da bi se dalo pri šmihelskem pokopališču s širitvijo na južno stran, se pravi proti domu ostarelih, pridobiti prostor za okoli 700 grobov, pri lo-čenskem pokopališču pa na severni strani za okoli 800 grobov. Na šmihelskem pokopališču po podatkih Komunale pride v poštev za prekop na pokopališče v Stranski vasi 158 grobov, od tega je 80 takih, kjer je bil zadnji pokop opravljen pred 10 leti in več.
• V Novem mestu je na leto okoli 150 pokopov, od tega polovica v nove grobove. V naslednjih petih letih računajo na okoli 400 pokopov v nove grobove. Resje v Prečni od 120 “mestnih” grobov izkoriščenih komaj 16 in je tam še nekaj prostora, vendar se svojci umrlih, zlasti če so meščani in ne priseljenci, neradi odločajo za to možnost.
Kakor koli že, kaže, da novo mestno pokopališče ne bo nared prej kot v štirih, petih letih, in jasno je, da je do takrat treba zagotoviti prostor za dostojne pokope.
A. B.
SEJEM CVETJA IN DARIL
NOVO MESTO - Na Glavnem trgu bo v ponedeljek, 7. marca, in torek, 8. marca, tradicionalni sejem cvetja in daril.
AMBULANTA V
ZDRAVSTVENEM DOMU
NOVO MESTO - Potem ko je 17. januarja letos zdravnik za paciente iz Pionirjeve bršljinske ambulante začel delati v novomeškem Zdravstvenem domu, je omenjena Pionirjeva ambulanta v Bršljinu še zmeraj zaprta. Obratno ambulanto Pionirja, ki je imela prostore v Bršljinu v Pionirjevem samskem domu, so zaprli oziroma prestavili v Zdravstveni dom, ker sc Zdravstveni dom Novo mesto in Pionir nista mogla sporazumeti o višini najemnine zanjo. Delavcem Pionirja so zdaj nekako na voljo medicinske storitve v Zdravstvenem domu.
V času od 14. do 21. februarja sov novomeški porodnišnici rodile: Milena Boben s Smuke pri Stari Cerkvi -Jureta, Janja Avguštin iz Meniške vasi - Polono, Andreja Lavrin iz Vav-pče vasi - Rebeko, Gabrijela 1 Ilebec iz Mokronoga - Klemena, Romana Zupančič s Primostka - Roka, Ana Rodman z Rovišč - Špelo, Vesna
Stariha z Osojnika - Nastjo, Andreja Kranjc iz Vel. Brusnic - Nejca, Kse-
nija Dragman iz Hruševca - Urško, Marjeta Peterlin s Širita - Urško, Mo-nja Palajsa iz Črnomlja - Benjamina, Alenka Stepan iz Metlike - Tjašo, Marija Golob iz Križke Rebri - Marka, Marija Kastelic iz Gor. Kamenja - Aleša, Andreja Marolt iz Žabjeka pri Podbočju - Črta, Božena Bregar iz Ostroga - Nino, Marija Pavlin iz Hrastja - Mitja, Barbara Miklavčič iz Bušinca - Tadeja, Maja Sitar iz Prelesja - Miha, Verica Hudorovac iz Kanižarice - Denisa, Jovanka Šušak iz Straže - Braneta, Irena Kozlevčar iz Prečne - Nejca, Pavla Vrhovec iz Velike Loke - dečka.
Iz Novega mesta: Slavka Repše iz Vidmarjeve ulice 50 - Valterja, Marija Zura z Mestnih njiv 8 - Jano, Zvi-jezdana Cujnik iz Ulice Danila Bučarja 10 - Aljo, Verica Turk iz Ulice Slavka Gruma 82 - Živo.
Čestitamo!
DR. SALMAN HARLANDER? -Dr. Dušan Harlander iz Novega me-staje na nedavnem zdravniškem pos- , uči vetu skoraj zanetil “mednarodni” jgra spor. Ko je razpravljal o bodoči orga- i Wi
nizaciji zdravstvene dejavnosti, je predlagal vključitev Sevnice in Brežic v zdravstveno regijo Novo mesto. Dr. Harlander je govoril samo o povezovanju v zdravstvu, a so se Posavci
takoj ustrašili, da kot Novomeščan želi uveljaviti popolno dolenjsko gos
oči
zat
zn;
del
postvo nad Posavjem, in so seveda takoj planili nadenj, sicer samo z besedami. Ali bo dr. Harlander zaradi tega izzivanja narodno zavednih sosedov v ! me prihodnje moral ostati skrit kot Sal-1 da man Rushdie, se še ne ve.	, agi
TRAVA - Oni večer, ko so se v ■ ate Škocjanu menili, ali bodo imeli svojo I zn občino, je rekel Jože Jerak: “Jaz sem :pri za to, pa če samo travo jemo, da je me občina Škocjan.” Očitno je prehra-. I njevanje s travo med Slovenci se zme- j ugi raj dosti vsakdanja reč, potem ko so jka jim ga prerokovali nekateri politiki že me
pred osamosvojitvijo Slovenije. Res j Za pa je tudi, daje Škocjan znan vsaj tako |jo' kot po travi tudi po mesninah in da ;jo; iredsednik Janez Povšič napoveduje ; Čr lodoči občini Škocjan lepo prihod- jen
nost, saj je rekel: “Denarja je ko solate.”
ZNAMENITO - Cesta skozi romsko naselje Žabjek je ponekod v zelo slabem stanju. Se sreča, da je taka. ., Ljudje od drugod, ki se peljejo skozi Žabjek, morajo zaradi slabe ceste vo- Vai žiti zelo počasi. Tako si lahko med ra-
počasno vožnjo dokaj v miru in pod- 0cj robno ogledajo ta znameniti del • ■
Novega mesta. Novomeščani, zlasti j žejni, pa zaradi omenjene počasne p vožnje lažje najdejo pot k Jurčku. 'ji
lici 'dat več
S
Iprii (žljil stil (več lili zal Po:
Ena gospa je rekla, da bo najbri na\ vesoljni potop ali vsaj potres. Marjan \ Dvornik, ki je novinarje imel svoj čas Pr*1 v želodcu, je na letnem zboru novo-f^i meške SKD o časnikarjih govoril [P05
same pohvalne besede.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 5. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Cesla herojev
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Urina sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 6. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do Tl. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova uta od 7. do 19.30 trgovina Vrta • mlečni diskont, Šmihel
od 8. do II. ure: mini market Maja, Bučna vas od 6. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11, ure: mini market Pn kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8, do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Urina sela
od
de:
čla
Pr
Be
an
gaj
C
Mi!
Pra
“Pr;
'ke
fr
js
bilo
Pos
SUii
zali
da i
,K
hce "i n
M
Jbp
s
ban
Kov
Zan
*aš<
Je s: Pra> dali Pač diVj Par( Poti Pa |
N
k
•č.
o0;
U
Prvj
Kar;
?Pa
[e8t
M?

Črnomaljski drobir
pDKRITJE - Vranovičani, ki vz •rajajo ob bližnjem odlagališču komunalnih odpadkov, se čudijo, kako si diznejo nekateri kar povprek in počez obtoževati inšpekcijske službe, da niso os- učinkovite. Njihovo potujočo črno ni” | gradnjo, kakor so poimenovali leseno ga- kočo, ki so si jo postavili ob deponiji, je »inšpektorji namreč odkrili v borih •48 urah. Po dnevniku, ki ga vsak dan pišejo dežurni Vranovičani, je moč odkriti, da so nekateri inšpektorji njihovi najbolj zvesti obiskovalci.
PROMOCIJA - Ker je postalo že očitno, daje črnomaljska občina prav zaradi zaprte deponije postala dobro se- j znana po vesoljni Sloveniji, je eden od ;ga ! delegatov skupščine predlagal, da bi 'W ' morali to čim bolj izkoristiti v komer-al- cialne namene. Ustanoviti bi morali ! agencijo za promocijo občine in iz 5 V afere potegniti čim več zase. Pri tako rjo znani vranoviški deponiji naj bi ;m 'Pripravili spektakel in še z njim pro-je rnovirali občino.
ra- USPEŠNOST - Drugi delegat pa je re- ugotovil, da so Vranovičani po vsem, so (bar se je zgodilo v zadnjih dveh že jniesecih, uspešni in vplivni ljudje. Les 'Zato je predlagal, naj njihovega vodko j jo v bodoči črnomaljski občim izvolila 'jo za župana, ni hudič, da potem tudi tje Črnomelj ne bi zablestel v vsem svo->d- jem blišču in razvoju.
(Sprehod po Metliki
>zi D “VSAKA VAS PA RES NE MO-io- RE.1METI V. stopnje,” zviška odgo-ed	pristojni v Ljubljani, ko iz-
id- i , V Tekstilni šoli zeljo, da bi • el , .pr!‘ oddelek za šolanje tekstilnih sti *ehnikov. Pri zadevi ne gre za nič ne Uru8ega kot za željo mladih in za Potrebe tekstilne industrije na Dolenjskem in v Beli krajini. Pred časom |Je bilo možno doštudiranje ob delu, dandanašnji pa tudi te možnosti ni eč, saj v Metliki ne. Tekstilna šola 'zPolnjuje tako prostorske kot tudi Kadrovske pogoje, ne uspe pa ji pre-Pnčati ljudi, ki odločajo o mreži sred-fPn šol v Sloveniji. Mimogrede: Tekstilna šola v Metliki ima dvajset - in »ečletno tradicijo, kadri, ki so zapusti njene klopi, pa so se v praksi poka zah kot zelo uspešni. Čudi torej ■ Posmehljivost, ki veje iz stavka v
b/fnavednicah.
'an VSE VEČ METLIČANOV se Prit?žuje nad slabo založenostjo ne vo- fdaj vodeče Gale v novem trgovsko riI [Poslovnem središču. Ob jadikovanju Kupcev trgovke nemočno zmajujejo z anteni, ne vedoč, zakaj je tako. Ne-?a,° jih je, ki so se odložili za nakupe rugje. O tem so rekli nekaj besed udi na sestanku izvršnega sveta, ven-ar so občinski ministri menili, da Problem ni zadeva občinske vlade, ; ač pa lastnikov, za katere se sliši, da maJ° težave s plačevanjem.
NOVO VODSTVO SKD METLIKA
METLIKA - Metliški občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov je pretekli teden izmed SJanov odbora izvolil novo vodstvo, predsednik je postal Andrej oeličič, podpredsednik Jože Nem-ar\'č, tajnica Tončka Dolšina, bla-gajnik pa Jože Gršič.
(jtebanjske iveri ^
JNEjSLOGA? - V Zabrdju pri 'fni so vaščani še pravočasno pred *rav9.spomladansko otoplitvijo Pr;|vili pod streho letošnje smučarja® skoke. Ogromno truda je bilo f £ubno, daje prireditev lepo uspe-L■.Tisti, ki so bili poleg že na prej-iL'J|n skokih, pa so opazili, da le ni u 0 vse tako kot prejšnja leta, da je h ;u več improvizacij. To pripisujejo ptskusu nekaterih, ki naj bi se Ijubo-L jpno trudili, da bi prireditev obdr-Uu v svojih rokah in da bi celo mor-a[ysakdo nekaj iztržil od tega. ji %1ET IN LOVCI - Kmet iz oko-ke Šentruperta, ki se je prepoznal v jo; .ci na tej strani, a ne v tej rubriki, ia c*ru§ *co’ Alfonz Jaki iz Brin-C Ker nam je pretekli petek v Šent-j, Pcrtu zatrjeval, da so ga spoznali v
i.;v,.‘ci celo v Sevnici, kaj šele v tre-a,,jski občini, kjer je tudi predsednik - vpdorejskega društva, je odločno j-Jjkal namigovanja lovcev, da nima ; sčitenega vinograda, v katerem mu srnjad naredila veliko škode. Jaki j ayi tudi, da ni res, da bi mu lovci p l1 Za zaščitno ograjo dosti cvenka, dJj.Pa je večidel financiral sam. Toda n.vJad naj bi preskočila ograjo in pjedila škodo v vinogradu, zato je p **ej obupal in ga ni več zaščitil, zdaj £ noče vinograd prodati. Po Jaki-L|'h besedah šentruperški jagri la-(J° kot cigani, če trdijo tisto, kar je ° napisano.
jcaARANCIJA - Lastnik trgovine p Servisa gospodinjskih naprav ličenja Tika Trebnje Alojz Kaste-jQ Jjna podjetno žilico. Podpira akci-;p Nupujmo slovensko blago in je kot v Sloveniji začel dajati 2-letno hiticjjd za vse vejij;e gospodinjske t"lrate iz Gorenja. Bo ta poteza poučila za sabo še kakšnega podjetni-

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
LETNE KONFERENCE BODO SREDI MARCA
Izvršilni odbor DU Črnomelj je ob-i ravnava! poročilo o uresničevanju nalog'v preteklem letu in ocenil, da je bil načrt dela uspešno opravljen. V društvo je včlanjenih 1440 članov. Ker so v društvu upokojenci iz vse občine razen KS Semič, ki ima svoje društvo, so sklenili, da bodo letne konference sredi marca po vseh krajevnih središčih: v Adlešičih, Črnomlju, Dragatušu in Vinici. Na letnih konferencah bodo seznanjeni z dejavnostjo društva, nadalje bodo informirani o nameravanih spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o lastninjenju podjetij in certifikatih. Ob tej priliki bodo 80-letnikom izrekli posebne čestitke.
D. J.
BADJUROVA ŠE NAPREJ RAVNATELJICA
DRAGATUŠ - Delegati tukajšnje občinske skupščine so na zadnjem zasedanju potrdili imenovanje Stanislave Badjuk za ravnateljico osnovne šole komandanta Staneta v Dragatušu. Badjukova je bila ravnateljica tudi doslej.
“VEČNA LOVIŠČA” IZ STAREGA TRGA
METLIKA - V okviru počitniškega programa, ki ga v tem tednu vsak dan pripravlja metliška Ljudska knjižnica, bo v petek, 4. marca, ob 16. uri v kulturnem domu v Metliki na ogled komedija “Večna lovišča”. S to gledališko predstavo, kije primerna tako za učence višjih razredov kot za odrasle, se bodo predstavili osnovnošolci iz Starega trga. Vstopnina bo 100 tolarjev.
500 UR
PREDŠOLSKEGA VARSTVA OTROK
TREBNJE - Navkljub številnim pobudam trebanjske občinske skupščine in izvršnega sveta tudi lani ni prišlo do spremembe zakonodaje na področju otroškega varstva. So se pa zato v občini dogovorili za spremembo, tako, da enote predšolskega varstva delujejo pri osnovnih šolah Mir-na, Mokronog, Veliki Gaber in Šentrupert. Tako je lani Trebanjcem prvič uspelo zagotoviti malo šolo vsem otrokom po 500-urnem letnem programu. Poprej je bil ta program za polovico krajši. Upajo, da bodo v dobro otrok lahko nadaljevali s takim obsegom male šole tudi letos.
PREDNOST PLAČAM
TREBNJE - Tukajšnji izvršni svet je predlagal občinski skupščini naj ga pooblasti, da v primeru blokade zaradi izvršbe sodnega sklepa za plačilo odškodnine po določilih zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v višini okrog 50 milijonov tolarjev, ne glede na veljavni odlok o občinskem proračunu za leto 1994, prednostno zagotovi denar za plače proračunskim porabnikom, nato za nujne materialne odhodke, potem ustavi vse naložbe in naposled položaj rešuje z najetjem najugodnejših posojil.
Marjan Črne
Fiat in Lancia
v
tudi v Črnomlju
Še en avtomobilski salon
ČRNOMELJ - Nedavno je bil v Novi Loki v Črnomlju odprt nov prodajni salon avtomobilov znamke Fiat in Lancia. Gre za skupni projekt dveh zasebnih podjetij, Borna trade in Ljubljane in SSI iz Črnomlja oz. družin Črne in Schwieger.
“Za salon smo se odločili predvsem zato, ker smo želeli dopolniti avtomobilsko ponudbo v Beli krajini, kjer tovrstnih tipov avtomobilov doslej ni bilo na voljo. Naš salon je pooblaščen za prodajo teh avtomobilov v Beli krajini in širši okolici,” pravi Marjan Črne ter doda, da nameravajo v kratkem odpreti tudi prodajo rezervnih delov, čez nekaj mesecev pa še pogodbeni pooblaščeni servis. Načrtujejo tudi prodajo staro za novo.
“Presodili smo, da bo prodaja tovrstnih avtomobilov v Beli krajini šla in kot vse kaže, se nismo zmotili. Že v prvih dneh je bilo precejšnje zanimanje. Za kupce je zelo pomembno, da lahko avto ob plačilu tudi takoj odpeljejo. Za posebne želje pa čakajo največ dva dni,” pove Črne. Veliko zanimanje Belokranjcev vlada za nakup na lising, ko bodo na voljo še rezervni deli, pa si obetajo tudi prodajo na hrvaški trg.
M.B.-J.
tim«
E
Ne morejo skrivati razočaranja
Potem ko so v republiškem proračunu zmanjšali denar za javna dela, bo v črnomaljski občini delal preko javnih del le vsak šestdeseti brezposelni - Uresničili tretjino
ČRNOMELJ - V letošnjem republiškem proračunu so močno manjšali sredstva, namenjena za javna dela. Tako bo v štirih občinah novomeške enote Zavoda za zaposlovanje kar za 75 odst. manj denarja, kot so načrtovali. V črnomaljski občini, kjer je na uradu za delo prijavljenih 1.195 ljudi, kar predstavlja skoraj 22 odst. vseh brezposelnih v novomeški enoti, so za letošnje leto prijavili za javna dela kar 19 programov.
Nekateri od teh programov bi potekali vse leto, drugi po nekaj mesecev, vanje pa bi lahko vključili več kot 70 brezposelnih. Povedano z drugimi besedami: po prijavljenih programih bi bilo dela za 579 mesecev. Ker pa je novomeška enota Zavoda za zaposlovanje dobila namesto pričakovanih 110 milijonov tolarjev le borih 28 milijonov, je ta denar razdelila po občinah glede na število brezposelnih. Črnomaljska občina je tako dobila le dob-
TRIALI ŠTIRI NOVE OBČINE?
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so doslej v razpravah obravna-vali tri bodoče občine, semiško, viniško in črnomaljsko. Pred kratkim pa je prišla ideja o novi občini tudi iz Dragatuša. Ko je o lokalni samoupravi tekla beseda na ponedeljkovi seji občinske skupščine, je eden od delegatov menil, da so krajani o novostih premalo informirani. Odgovorni so mu delno pritrdili, pojasnili pa, da so na občini pripravili veliko gradiv in informacij, da pa so ljudje o novi lokalni samoupravi začeli razmišljati razmeroma pozno. Tam, kjer je bilo veliko zanimanje krajanov za novo občino, tudi pravočasno informiranje ni izostalo.
MAG. MUSTAR O PRIDELAVI SADJA
METLIKA - Danes, 3. marca, bo ob 16. uri v Vinski kleti v Metliki predaval mag. Alojz Mustar. Predavanje ima naslov Sodobni tehnološki pristopi v pridelavi. Predavanje organizira Sadjarsko društvo Bele krajine.
rih 6 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bodo lahko delali le 174 mesecev. To pa je le 30 odst. del, ki so jih prijavili, dela pa bo dovolj za komaj 20 .brezposelnih.
Vendar so v črnomaljski občini, še
MIRNOPECANIV
METLIKI
METLIKA - V soboto, 5. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu z burko v treh dejanjih “Strogo zaupno” gostoval KUD iz Mirne Peci. Gre za vohunsko zgodbo, ki se odvija v francoskem hotelu in v kateri ne manjka zmešnjav in komičnih prizorov. Vstopnina bo 300 tolarjev. Vabljeni!
predenje bilo znano, koliko denarja bodo dobili, z odobritvijo Zavoda za zaposlovanje že začeli z javnimi deli na področju sociale, na primer pri beguncih, s pomočjo prizadetim otrokom, s pomočjo na domu. Vendar so na vseh področjih morali zmanjšati obseg del. Tako v kulturi, komunalni,
• Ob nedavnem obisku v Metliki je morala poslušati kritike na račun zmanjšanja denarja za javna dela tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar. Pojasnila je, daje ministrstvo v proračun predlagalo zadostno vsoto denarja za javna dela, da pa ima proračun pač svoj okvir. Poudarila je, da ne želi, da bi se obseg javnih del zmanjševal.
cestni in kmetijski dejavnosti kot tudi v sociali, čeprav v Črnomlju menijo, da so prav pri slednji javna dela najbolj nujna, saj poleg brezposelnih zajemajo skupine ljudi, ki pomoč zelo potrebujejo.
M.B.-J.
V Kometu prvi na svoje
Komet ima prvi v metliški občini odobren program lastninskega preoblikovanja - Dve tretjini zasebne lastnine
METLIKA - V metliškem Kometu, tekstilni tovarni, kjer šivajo spodnje perilo, kar 90 odst. pa ga prodajo na tuji trg, se lahko pohvalijo, da so pri lastninjenju prišli najdlje v metliški občini. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo jim je namreč pretekli teden odobrila program lastninskega preoblikovanja.
Že decembra 1990 so Kometovi delavci opravili prvo dokapitalizacijo in se registrirali kot delniška družba v mešani lastnini. Ves čas so spremljali postopek nastajanja lastninskega pre-
Bo tudi Gradac samostojna občina?
Se bo delila tudi metliška občina, kije po številu prebivalcev sedaj najmanjša v državi? - France Černelič ne priporoča majhnih občin - Argumenti dr. Dušana Pluta
GRADAC - V strokovnih razpravah velja, da bodo v Beli krajini štiri referendumska območja za nove občine in sicer črnomaljsko, metliško, semiško in viniško. Z zamudo so prišli na idejo o novi občini tudi v Gradcu, kjer so preteklo soboto pripravili zbor krajanov. Poleg gradaške naj bi bile v novo občino vključene še krajevne skupnosti Podzemelj in Dobravicc v sedanji metliški občini ter gribeljska krajevna skupnost in vas Vranoviči, ki sta sedaj v črnomaljski občini.
V Gradcu so izračunali, da bi nova občina, kakor so si jo zamislili, štela 2.114 prebivalcev. Čeprav bo po sedaj znanih podatkih v Sloveniji kar okrog sto občin štelo manj kot 3.000 prebivalcev, je poslanec v državnem zboru France Černelič iz Krškega dejal, da
tako majhnih občin ne priporoča. Sicer naj bi bili v takšni občini največ trije zaposleni, v svetu občine pa naj bi bilo sedem do devet članov, medtem ko se, kot je dejal, lahko zgodi, da iz gradaškega konca ne bo nobenega člana sveta, če ostane metliška občina
Trebanjci med manj izobraženimi
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje skuša zapolniti vrzeli v znanju ne le domačinom, temveč je med okrog 1000 slušatelji tudi veliko drugih Dolenjcev
TREBNJE - Trebanjci so po podatkih republiškega zavoda za statistiko iz leta 1991 po izobrazbeni strukturi v Sloveniji na dnu, med najbolj neizobraženimi prebivalci mlade države!
Ta dejstva je izbrskala iz uradnih listin Darinka Tomplak, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje. Že omenjenega leta je imelo kar 66 odst. žensk v trebanjski občini, starih nad 15 let,le osnovno šolo, takih moških pa je bilo 52 odst. Nizali bi lahko še druge številke, a pustimo vnemar zoprno statistiko in poglejmo, kako skuša CIK spremeniti razmere. Najstarejša enota pod njegovo streho je ljudska univerza, ki letos praznje 35-letnico, potem je v sklopu centra še občinska knjižnica Pavla Golie, strokovna delavca za kulturo in za šport, lani pa se je iz zavoda izločila glasbena šola. CIK zaposluje 13 delavcev. Ker centru plačuje enega strokovnega delavca ministrstvo za šolstvo in šport, so za okrog 1.000 slušateljev lahko zadržali še cene iz lanske jeseni. Največ slušateljev je seveda z Dolenjskega, zanimivo pa je, daje med njimi veliko Novomeščanov. Dosti zanimanja je za srednjo ekonomsko, strojno-teh-nično, poslovodsko, dveletno lesarsko in tudi za višjo poslovno šolo. Za-
čeli so z dvema oddelkoma osnovne šole za Rome, programom za življenjsko uspešnost, spomladi pa naj bi pričeli še s študijskimi krožki, in sicer bosta temi tokrat domača obrt in ekologija.
“Zaenkrat prevladujejo šolske oblike, čeprav je usmeritev ljudskih uni-
Darinka Tomplak
verz v študijske oblike, ki naj bi dvignile splošno raven izobrazbe. Pridobili smo koncesijo tudi za izobraževanje, specializacijo računovodij. Za raznotere oblike, tudi neformalnega pridobivanja izobrazbe, kije bolj znana kot univerza za 3. življenjsko obdobje, se moramo ravno tako izpopolnjevati zaposleni. Tako imamo
• CIK Trebnje bi potreboval za normalno delo še vsuj 4 učilnice. Precej bofjšc bodo v kratkem razmere za delo matične knjižnice Pavla Golie, siy bodo po obnovi nekdanjih prostorov SDK, po besedah vodje knjižnice Stanke Pungartnik, za več kot 30.000 knjig in svoje obiskovalce pridobili ustreznejše prostore. V delu telovadnice stare šole v Trebnjem pa je CIK že uredil dobro opremljen fit-ness studio. Ima že 60 članov, vodi ga Novomeščanka Mirjam Bauer.
zdaj sociokulturnega animatorja, dva usposobljena mentorja za vodenje študijskih krožkov. V to usposabljanje naj bi se poslej država nič več ne vmešavala,” pojasnjuje Darinka Tomplak, direktorica CIK Trebnje od leta 1986.
enotna.
Poslanec v državnem svetu dr. Dušan Plutje navedel vrsto razlogov za gradaško občino in proti njej. V prid novi občini govori izjemno dober prometni položaj. Gre za obmejno in nerazvito območje, ima potrebne objekte, razen bančno-finančne ustanove in zdravstvenega doma. Razlogi proti občini pa so, da je ni v referendumskem območju, da ima šibko razvojno osnovo in malo delovnih mest ter da je premoženje nove občine skromno.
V	Gradcu so izračunali, da bi potem, ko bi v novi občini poravnali stroške za zaposlene Občinarje, osnovno šolo in deset kilometrov lokalnih cest, ostalo občini še 25 milijonov tolarjev. Ob tem seveda, da bi na prebivalca dobili 28 tisoč tolarjev.
V	razpravi se je pokazalo, da tudi pri komunalni dejavnosti občina ne bo povsem brez stroškov. Precej vprašanj je prišlo tudi iz Gribelj. Zanimalo jih je predvsem, kako v tako kratkem času dati ljudem vse informacije o novi občini. Pri tem so valili krivdo na republiko, ki da zamuja z informiranjem. Dr. Plut se je z njimi strinjal, Černelič pa je menil, da so krivi tudi krajani, ki pri tem sami niso veliko naredili.
M. BEZEK-JAKŠE
h U
Sj
w
oblikovanja ter opravili še nekaj dodatnih potez. Od 464 milijonov tolarjev, kolikor je vredna družbena lastnina, bodo 40 odst. po zakonu prenesli na pokojninski, investicijski in odškodninski sklad. 20 odst. družbenega premoženja bodo razdelili na podlagi internih certifikatov sedaj in nekdaj zaposlenih delavcev ter upokojencev. Pri preostalih 40 odst. pa bo šlo za notranji odkup.
Za takšen način lastninjenja so se odločili zato, ker je Komet zrasel na odrekanju delavcev. To je tudi razlog, da ne jemljejo certifikatov ljudi, ki niso nikoli delali v tej tovarni. Ker so bili v Kometu prepričani, daje takšen način lastninjenja realen, so začeli s predhodnim zbiranjem certifikatov. Sedaj imajo zbranih že 90 odst. certifikatov, ki jih potrebujejo, da bodo postali 60-odst. lastniki. Certifikate je dalo vseh 430 zaposlenih, večina upokojencev, sedaj jih zbirajo še od nekdanjih delavcev. V Kometu upajo, da bodo že s prvim korakom lastninjenja prišli do 60 odst. družbene lastnine v glavnem s certifikati, razliko pa bodo odkupili z gotovino. Ko bo prvi korak lastninjenja zaključen, načrtujejo še eno dokapitalizacijo podjetja, s tem pa se bo zasebni del kapitala v podjetju še povečal.
M. BEZEK-JAKŠE
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA BENCINSKI SERVIS
MOKRONOG - Trebanjski občinski izvršni svet je obravnaval predlog programske zasnove in predlog lokacijskega načrta za bencinski servis v Mokronogu. Na javni obravnavi osnutkov obeh listin so krajani soglašali o tem, da bi ob črpalki prodajali tudi plinske jeklenke. Servis (na 4.080 m2) bodo zgradili pretežno na njivi severozahodno od naselja Mokronog, ob regionalni cesti Trebnje - Mokronog, jugovzhodno od obstoječe žage lesa. V sklopu bencinskega servisa s štirimi črpalkami in 15 odvzemnimi mesti bo še prodajalna in okrepčevalnica z zunanjim gostinskim vrtom, ob servisu pa je predvidena tudi avtopralnica.
ŠOLANJE ROMOV- Center za izobraževanje in kulturo Trebnje je letos prvič pripravil dva oddelka osnovnošolskega izobraževanja 22 Romov v starosti od 12 do 20 let. Z “otroki narave"potrpežljivo delajo učiteljice Alenka Knez, Štefka Gregorčič, Bariča Kraljevski in Danica Sila. Romi dobijo učbenike zastonj, prav tako malico. A ker so zvečine podhranjeni, začno učenci že po eni uri pouka praviloma kinkati in navkljub poskusom dela s posamezniki in po trojkah učitelji ne morejo doseči daljše zbranosti. (Foto: P. Perc)
DOLENJSKI LIST
5
F51
11
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN

Zakaj sežigalnica prav na Smuki
Kočevski odgovor KS Hinje o možnih lokacijah za sežiganje industrijskih odpadkov
KOČEVJE - Krajevna skupnost Hinje je zaprosila izvršni svet občinske skupščine Kočevje za podrobnejše pojasnilo o nameravani ureditvi sežiganja odpadkov na Smuki, se pravi v bližini meje s KS Hinje, ki je v novomeški občini. Kočevski odgovor je bil naslednji.
V kočevski občini res pospešeno pripravljamo izgradnjo novega odlagališča komunalnih odpadkov. Hkrati skušamo urediti tudi odstranjevanje drugih odpadkov, kot industrijskih idr., in to na neškodljiv način, to je s sežiganjem.
Sežigalnica bi bila po sedanji za-. misli taka, da bi ostalo precej odve-
čne toplote, ki bi jo kazalo koristno uporabiti za ogrevanje, predvsem rastlinjakov, v katerih bi lahko gojili rože, jagode, gobe in drugo. Zato pridejo v poštev za sežigalnico lokacije, kjer so blizu kmetijske površine, in
RES LE TOLIKO ČRNIH?
KOČEVJE - Do roka so črnograditelji prijavili 27 črnih gradenj, od katerih bo po sedanjih ugotovitvah 9 lahko dovoljenih; 17 bo dovoljenih, če bodo graditelji ugodili nekaterim zahtevam; samo eno črno gradnjo pa bo treba podreti. Izražen je bil tudi sum, da je črnih gradenj v občini precej več, kot jih je bilo priglašenih.
MATEMATIKI V KOČEVJU
KOČEVJE - Srednješolsko tekmovanje matematikov bo letos v Kočevju, in sicer tri dni v aprilu. Glavne stroške bo krilo Ministrstvo za kulturo, nekatere (prehrana, izdaja biltena) pa naj bi pokrovitelji iz občine Kočevje. Občinski izvršni svet je že obljubil 200.000 tolarjev, medtem ko bodo vsi stroški znašali predvidoma 550.000 tolarjev.
ena izmed njih je tudi Smuka, kjer bi bilo možno za sežigalnico uporabiti tudi prazne kmetijske objekte, kar bi bilo najcenejše.
Sežigalnica je draga investicija, drago pa je tudi spremljanje procesov v sami napravi za sežiganje. Gre namreč za računalniško voden proces uplinjanja in zgorevanja, ki se takoj samodejno ustavi, če nastopijo kakršnekoli nepredvidene spremembe v dimnih plinih, temperaturi itd. Investicijo pa bi pocenilo, če bi izkoristili odvečno toplotno energijo, ki nastane ob sežiganju. Za sežigalnico imamo predvidene še štiri druge lokacije. V njej in rastlinjakih pa bi se lahko zaposlilo okoli 10 ljudi.
Po naših informacijah - če so točne - ima neko sežigalnico tudi podjetje Novoterm Novo mesto. Ni nam znano, kakšne kakovosti je, lahko pa se pri njem sami prepričate, kako sežigalnica deluje.
J. P.
KAR 21 KANDIDATOV ZA TAJNIKA KS BOŠTANJ
BOŠTANJ - Na javni razpis za po-
Ribnico razcepiti?
klicnega tajnika krajevne skupnosti Boštanj se je prijavilo kar 21 kandi-
datov, poleg domačinov še številni posamezniki celo iz Brežic, Krškega, Brestanice, Vrhovega in od drugod. Po kar štirih krogih tajnega glasovanja seje svet KS med najhujšima kon-kuretoma Petrom Simončičem, trgovskim pomočnikom iz Boštanja in Alfredom Železnikom,pdločili za Simončiča, kije dobil 9, Železnik pa le 4 glasove. Železnik, ki je celo izdelal program za novo, samostojno občino Boštanj, je že najavil, da se bo pritožil skupščini KS zaradi nedemokratičnih (pred)volilnih postopkov, predvsem predsednika vaškega odbora Romana Novšaka, in ker izbrani kandidat naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev glede izobrazbe.
Stališča z burne sobotne maratonske seje - Na zborih občanov naj bi 6. marca dokončno odločili
LOŠKI POTOK - Svet KS je bil na zasedanju 26. februarja postavljen pred dokaj težko dilemo. Izoblikovati je moral mnenja o bodoči organiziranosti občin. Občina Ribnica je dokaj homogena enota in sodi v tisto skupino manjših občin, ki jim je po ekonomskih izračunih zagotovljena solidna podlaga za obstoj.
Maratonska seja je odprla vrsto dilem. Ker je zbor občanov sklican že za 6. marca, bomo tokrat zapisali najnujnejše predloge. Poslanec DZ Henigman: Odločitve, da naj bi postale občine kraji, kot je Loški Potok s
Gasilcem ni le za ogenj
Z občnega zbora GD Sevnica - Sožitje s kraji
SEVNICA - “Bodimo močnejši od neosveščenosti, tudi od malomeščanske miselnosti, ki daje potuho nepravim vrednotam življenja. Delo društva naj se ne ocenjuje le po tem, kako obvladuje požare oz. prispeva k požarni varnosti, ampak je treba vedeti, da društveno življenje tudi oblikuje človekovo osebnost, da je to tudi vzgoja in bogato delo z mladimi,” je poudaril predsednik sevniškega gasilskega društva Anton Koren na sobotnem občnem zboru društva.
Društvo želi biti tesno povezano s krajem zlasti zavoljo preventive in osveščanja krajanov. Kot je povedal poveljnik GD Janko Stopar,
jo avtocistemo. S jroltretjim milijonom litrov vode, pripeljane v številne, tudi najbolj odročne kraje občine, so lani sicer “gasili" žejo ljudem in živini, a krajani, na primer Zabukovljani, so jim hvaležni, ker so jim pripeljali vodo ob vsakem času. Cisterna se je v 15 letih tako že močno iztrošila, zato so zaprosili sevniško vlado za pomoč
se število požarov zmanjšuje, poznih zelo ne-
večuje pa se število raznih varnih intervencij sevniških gasilcev. Vrata sevniškega gasilskega doma, ki je eden hramov sevniške kulture, saj le v njegovi dvorani ZKO lahko prireja večje prireditve, pod njegovo streho pa deluje tudi delavska pihalna godba, so na stežaj odprta. Pri tem pa ni na zadnjem mestu družabnost, saj morajo gasilci z različnimi prijemi nenehno krepiti svoje vrste.
• Zelo dobro obiskan občni zbor sevniških gasilcev so uvodoma pozdravili sevniški godbeniki s krajšim koncertom, zatem pa še predstavniki številnih gasilskih društev, tudi iz pobratenega GD Spodila Polskava, in podjetij. Z enominutnim molkom so se spomnili preminulih članov. Za prihodnje 4-letno obdobje so izvolili novo vodstvo društva, in sicer za predsednika Antona Korena, za podpredsednika Alojza Motoreta in Antona Šeška in za poveljnika Janka Stoparja.
Lanska suša je spet pokazala, kako nepogrešljivi so gasilci s svo-
pri nabavi nove cisterne. Na občini so pokazali razumevanje za to nujno naložbo, vredno okrog 200.000
mark.
PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA - Na sobotnem občnem zboru GD
Sevnica je 27pionirjev in mladincev gasilcev dobilo priznanja. Predsednik občinske gasilske z\'eze (OGZ) Brane Derstvenšek je osmerici podelil odlikovanja OGZ, 24gasilcem pa priznanja za dolgoletno službovanje. Za 40 let zvestobe gasilstvu so priznanja prejeli Boris Omerzu, Leopold Teraž in Martin Žnidaršič, za 70-letno službovanje pa 87-letni Alojz Stopar (na posnetku sedi poleg sina Slavka). Predsednik GD Sevnica in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Anton Koren je podelil še priznanja 15 veteranom, najvišje odlikovanje predsedstva GZS za posebne zasluge pa Alojzu Motoretu. (Foto: P. Perc)
1650 prebivalci, pa vam ne priporočam. Tudi če bi občinski organi delali na prostovoljni bazi, bi manjkalo denarja. Investicijska sredstva, ki že sedaj ne zadoščajo, bi se delila in učinka ne bo. Ribnica ima v DZ svojega poslanca in bomo skupno laže zastopali skupna stališča. Pristaši bodoče občine, torej lastne, lahko marsikaj obljubljajo ljudem, kar pa je lahko kaj varljiva iluzija. Podobno sta. pojasnjevala tudi oba predsednika Franc Mihelič in Janez Henigman.
Janez Debeljak, podjetnik: Jasno bi morali že sedaj vedeti, kaj bi prinesla nova občina, tudi če se k Loškemu Potoku priključi KS Draga, ki potrebuje izredno veliko investiranja, zlasti v ceste. Menim, da gremo s temi dejanji v nasprotje procesom, ki jih uvajajo sosednje demokracije, to je združevanje vseh moči, upravnih in gospodarskih. Loški Potok je po letu 1970 veliko dosegel kot KS; sedaj pa je vse to le delitev oblasti, finančni tokovi pa se centralizirajo, kam, to vemo.
Ivan Anzeljc, občinski poslanec: Povedati moram, da ljudje pričakujejo samostojno občino, ker se čutijo,
Politika ljudi vse manj zanima
Na zboru SKD Ribnica to trdil Jože Strgar
RIBNICA - V minulem letu so bila glavna prizadevanja ribniške krajevne organizacije usmerjena v razpravo o preimenovanju ulic ter o vedno večji brezposelnosti, predvsem zaradi stečaja v Riku. Predsednik France Petelin je povedal, da načrtujejo za letos izvedbo več okroglih miz in predavanj, pomoč svojim sekcijam, organizacijo proslav in obletnic. Med glavnimi nalogami pa bodo pridobivanje novih članov (zdaj jih imajo 115) in priprave na bližnje lokalne volitve.
To so zapisali v program, ki so ga sprejeli na nedavnem zboru članov KO SKD Ribnica. Udeležil se gaje tudi ljubljanski župan Jože Strgar, ki je na zboru predaval o temi “Občina in vloga župana v njej”. Med drugim je ugotovil, da se danes mladi malo ali nič ne zanimajo za politiko. Ljudi je še vedno strah govoriti o perečih zadevah ali o njih pisati. Posebno pa je poudaril, da je drobljenje občin na območja s 1.500 do 2.000 prebivalci nesmotrno.
Tajnica Stanka Hiti-Hočevar je zaradi slabega zdravja zaprosila za razrešitev. Sklenili so, da ji bodo ugodili. V svojem poročilu je opozorila na slabo disciplino članov, saj jih je le okoli tretjina plačala članarino. Menila je tudi, da vodenje občine še vedno poteka po starih kolesnicah.
J. P.
Kočevje bo sprožilo ustavni spor
Kaj bo z dolgom občine
KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so razpravljali tudi o sporu, kije nastal potem, ko je občinski sklad skupnih rezerv 13. aprila 1990 odobril podjetju ITAS Kočevje kratkoročno posojilo 14 milijonov dinarjev (takrat 2 milijona DEM) za obratna sredstva. To posojilo je sklad najel pri Ljubljanski banki; leta 1991 so bili skladi skupnih rezerv ukinjeni, njih pravice in obveznosti pa so bile prenesene na občine. Občina Kočevje bi morala zdaj ta dolg plačati z obrestmi vred. Ljubljansko sodišče je decembra lani že sprejelo sklep o izvršbi, po katerem “se občini Kočevje zasežejo sredstva, ki jih za svoje delovanje dobiva iz proračuna”.
Kasneje je bil sklep o izvršbi razveljavljen. Agencija, ki je od banke prevzela ta dolg, pa vodi zdaj pravdo proti občini Kočevje, da bi ta denar iztožila. Vlada Slovenije v svojem mnenju pravi, da je občina Kočevje nesporen naslednik ukinjenega sklada, zato je dolžna omenjeni dolg poravnati.
Kočevski izvršni svet pa meni, da dolga občina ni dolžna plačati, in bo sprožila ustavni spor, češ da 6. člen zakona o prenehanju delovanja skladov skupnih rezerv ni v skladu z ustavo, saj ni možno nalagati neke obveznosti občini, ki jih ta ni sprejela. Pa tudi mnenje vlade, naj bi omenjeno obveznost plačala občina v treh letih, ni v skladu z zakonom, saj se občina lahko zadolži največ do 10 odst. proračuna, v tem primeru pa bi zneslo to več. Pač pa je v ustavi zapisano, da mora,država pomagati občini, če ta nima denarja za pokritje svojih obveznosti.
J. PRIMC
upravičeno ali pa tudi ne, prikrajšane. Menim, da število prebivalcev
ni pomembno, važen je kader in dohodek.
G. Bambič, tajniK KS: Če hočemo iz Ribnice, moramo pred ljudi z izdelanimi projekti, teh pa ni.
Inž. Levstik: Moje misli so misli občana. Menim, da je vse to deljenje velika “svinjarija”. Z dohodki, ki jih predvidevajo, danes se uveljavlja izraz glavarina, bodo na boljšem samo tisti, ki žive v večjih urbanih naseljih. Osebno sem za procese združevanja. Želim, da ljudje prido-
bijo, ne pa izgubijo.
Svet KS pa seje načelno odločil, da
bo na zborih občanov 6. marca posredoval sklepe, ki govore v prid sedanji občini, in hkrati dal možnost, da se ribniški občini pridruži KS Draga.
A. KOŠMERL
i
USTVARJALNE DELA VNICE - Za počitniške ustvarjalne delavnice v ribniškem vrtcu se je med zimskimi počitnicami odločilo 20 otrok L in 2. razreda, kolikor toliko redno pa jilt je obiskovalo 12, kar je starše veljalo 500 tolarjev za otroka. V tej ceni je bila poleg glasbene, športne, raziskovalne, likovne in lutkovne delavnice vključena še skrivna delavnica, se pravi obisk čarodeja. Na fotografiji: mlade šolarje srno obiskali, ko so delali v likovni in raziskovalni delavnici. (Foto: J. Primc)
KS Bučka noče v občino Škocjan?
Odmevi na mnenje našega bralca, da Bučka bolj teži k novomeški občini oz. k morebitni občini Škocjan - Zakaj Dol. Radulje zaostajajo, pojasnjuje Anton Ilač
BUČKA - V našem časopisu smo objavili različna mnenja o krajevni skupnosti Bučka, zlasti v zadnjem času, ko so se razvnele strasti ob lokalni samoupravi. Nazadnje je za rubriko “Halo, tukaj je bralec Dolenjca” občan iz Novega mesta, ki sam sicer ne živi več v KS Bučka, je pa od tam doma in ima tam tudi zidanico, po telefonu povedal, da razpoloženje ljudi dobro pozna. Po njegovih besedah Bučka že od nekdaj bolj teži k Novemu mestu kot k Sevnici in bi Bučklanarji.
Po mnenju tega našega bralca je posebej poučen primer zapostavljenosti vas Dolenje Radulje, ki je iz nekdaj cvetočega naselja postala zaostala vas. Drugje so afaltirane ceste od kmetije do kmetije, tu pa še glavna cesta nima asfalta. Kar nekaj naključnih vaščanov Bučke smo povprašali, kaj menijo o tej zapostavljenosti Radulj, in vsi po vrsti so nam odgovorili, da so si vaščani bolj kot ne sami krivi, da seje ta “graščinska vas” znašla v takem položaju, ker vaščani niso bili pripravljeni sodelovati pri raznih akcijah, tako kot so to počeli vaščani drugih, bolj zoastalih vasi. Najbolj izrazit primer takega “opazovanja s strani in čakanja, da bo kaj padlo z neba” naj bi bila gradnja telefonskega omrežja pred leti.
Sicer pa seje na to mnenje naturaliziranega Novomeščana odzval tudi dolgoletni šef in tajnik krajevne skup-
nosti Bučka Anton Ilaš. “Oprijemljivih argumentov za priključitev Bučke k morebitni novi občini Škocjan ni ali pa so bolj megleni, so pa zato
Anton Ilaš
številni, ki niso naklonjeni tej potezi. Naj navedem samo enega. Bodoča občina Škocjan bo majhna in revna. Na razširjeni seji sveta KS Bučka januarja letos je bilo prisotnih 7 članov sveta od devetih (v svetu je zastopana vsaka vas) in vsi so soglasno zavrnili možnost, da bi KS Bučka vključili v občino Škocjan,” razlaga Ilaš.
V KS Bučka je denar za razne programe prišel iz samoprispevka, ki ga krajani plačujejo že več kot 20 let, iz. drugih virov KS in sevniške občine, veliko pa so prispevali krajani oz. uporabniki še dodatno iz svojega žepa v raznem materialu in prostovoljnem delu. “Jasno je, da smo sredstva iz prvih virov vlagali tam, kjer je bil prispevek krajanov največji. Ža vas Dolenje Radulje je bilo že nekdaj ocenjeno, da bi lahko prva prišla do asfalta, pa bo verjetno zadnja, saj so vse pobude in akcije za zbiranje denarja klavrno propadle. Sedaj poteka ponovno zbiranje denaija v tej vasi in upamo, da bo vaš bralec odprl svojo denarnico in prispeval vsaj toliko kot domačin, ki plačuje samoprispevek in davke v proračun,” pravAnton Ilaš.
P. P.
Drobne iz Kočevja
KABELSKE TEŽAVE - Namesto 20 raznih tv programov lahko spremljamo prek kabelske televizije občasno le 18 programov. Tudi do minulega tedna nismo dobili progra-1 j mov Sky movies in Movie chanel, bila j < sta namreč motena. Odgovorni naj bi: i uredili, da v bodoče ne bi bilo takih i nevšečnosti. Domači kočevski pro- i gram Visage pa še vedno o‘ddaja v j ( glavnem samo reklame. Smo pa zato i dobili kočevski radio, ki deluje tre- 1 rhitno še vedno le poizkusno.	j
LASTNINA IN ZAVAROVAN-. ' JE - Tisti, ki so kupili stanovanja, I imajo težave s prepisom, ker še map j ( sikaj ni urejeno. Podobno velja tudi ] za lokale. Letos je prenehalo tudi | J
skupinsko zavarovanje stanovanj. , SPREMINJATI Z DOVOLJENJEM - V Kočevju (in drugih mes; i tih) ljudje spreminjajo videz pročelj j stavb, predvsem balkonov, ki jih za-1 pirajo s steklom, deskami, roletami, i platnom itd. Nekateri pa v stanovan-I jih rušijo stene, da si iz dveh sob na-
rede eno. Žal podro včasih tudi no- J
silne stene. Izvršni svet zahteva, daje, treba za taka dela soglasje pristojnih občinskih organov.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Kaj meniš o zahtevi, da bo za zaprtje balkona potrebno občinsko soglasje?
-	Gotovo se bo zgodilo tako, kot se je z odlokom o rušenju začasnih garaž, drvarnic itd.: po sprejetju odloka niso porušili nič, zrasli pa so še novi taki objekti.
(Ribniški zobotrebci
GRIPA POJENJUJE - Ribniška lekarna je do nedavnega imela največ prometa z zdravili proti gripi, preh; ladom in podobnim boleznim. Zdaj pa so se te bolezni v glavnem že une- \
PROMETA JE MANJ-V ribniški 3 Blagovnici je kljub raznim popustom: j2
bolj malo kupcev. Vzrok pa m le konkurenca zasebnih trgovin, ampak tudi v dejstvu, da je vedno več brezposelnih.
VPISUJEJO V VRTEC - Še do 15. marca bodo v ribniškem vrtcu sprejemali prošnje za vpis novih , otrok v vrtec, ki jih bodo sprejeli je- [ šeni.	j l
KAM Z ROMI? - V Ribnici je tel v dni slišati nepotrjene govorice, da nameravajo prebrisani Kočevarji' n naseliti Rome na območju krajevne ?( skupnosti Draga, nato pa to KS n priključiti k bodoči občini Loški po- ;r tok oz. Sodražica ali celo Ribnica, j
OBČAN SPRAŠUJE -	S
MEDVED ODGOVARJA J
-	Zakaj niso Ribničanje zvozili r< snega v Bistrico in so ga raje pustili na pločnikih, da so bili ponekod sploh P’ neprehodni?
-	Zato, ker je bil sneg slan, v Bistri- ^
cipa ni morskih rib, ki jim slana voda jn prija.	o,
Sevniški paberki
•’U
.VIDENJE ALI OZADJA? - Pi “Vprašal sem se kot predsednik ob; činskega odbora za kmetijstvo, kaj pr neki pomeni to vabilo. Ali gre spet za pr neko problemsko konferenco, ka- O kršne je nekoč sklicevala SZDL, kjef jil so veliko govorili, a ni bilo nič od te- sa ga?” je začel poslanec sevniške ob- ra cinske skupščine in kmet iz Zabuko- ni vja Jože Kunšek razširjeno sejo ome-i or njenega odbora. Podobno vprašanje, la kaj je pravzprav v ozadju edine točke st, dnevnega reda (ob standardni točki se “razno”) je Kunšek večkrat ponovil V vabilu, kjer se je kot sklicatelj po' javil kmetijski referat pri občinskem *a sekretariatu za gospodarstvo in fi' hj nance, so namreč dobesedno zapisa-li, naj bi šlo za “videnje sedanjeg3 de stanja v kmetijstvu s strani njegovih Jti; nosilcev, služb in organizatorjev, po- ho vezanih z njim.” Vodja referata Tine, Zupančič je povedal, da so vabilu! Jaj napisali na pobudo Andreje Jamšek,| I članice izvršnega sveta, pristojne zn hi; kmetijstvo. Bojazen, da bo veliko sic leporečja, a malo haska, se je ures-! Pa ničila.	'at
JE... NAROD - Predsednik kraje; Jtol vne skupnosti Blanca in poslanec *a Jože Roštohar se na zadnjem zase; re, danju sevniške občinske skupščine m v't edini in gotovo tudi ne zadnjič jezil, vSc ko so se pogovarjali o lokalni samou- 'n pravi. Županja Breda Mijovič je oce- V|l nila kot zelo nestvarno pobudo blaii' vUi škega “župana”, naj bi prišli na zbor(; Pei strokovnjaki iz Ljubljane in povedal' *'o ljudem, kaj konkretno prinaša IjU’ <al dem lokalna samouprava, ker kaže, da nihče lega ne ve. Roštohar je pri' ^ zadevanja politikov v Ljubljani označil takole: “Razjebati hočejo n:i' % rod in centralizirati sredstva.” Pi>' ■ slanec Slavko Vilčnik je nekoliku a omilil ostro mnenje in spomnil, da h' o se lahko zavedali, koliko nas je stal0 ho drobljenje, ko je bilo v modi 'Ah tozdi ra nje.

D
Krške novice
ZA ZGODOVINO - V februarski številki je revija Slovenska vojska objavila zgodovinsko informacijo. Poslanci niso izglasovali povečanja sredstev za obrambo. “Toda naj se ve, kdo je glasoval za večjo in kdo za manjšo varnost Slovenije. Naj se ve za zgodovino. Če bomo še kdaj pokopavali naše brate in sinove, padle zato, ker so Morali s primitivnim orožjem braniti domovino.” In reveži, objavljeni v Slovenski vojski, vaša imena bodo stopila v zgodovino. Goije vam, če bo kdajkoli ogrožena varnost Slovenije. Tedaj bodo pravičniki zakričali: Križaj moj ih! In še podatek za Krčane, da ne bi prelivali kri nedolžnega: Franc Černelič je glasoval za, Branko dane pa proti. Morda se bo tudi sled-i nji izmazal, saj ga je Slovenska vojska | v svojem seznamu navedla pod im-, snom Janc Janko. fj\ .. DOPISNIK - Nekateri funkcionarji : j' že vedo, kaj bodo, ko se bo pojavila ’ Množica novih občin. Medtem ko se ' n?nogi že vidijo na županovem stolu,
I sedanji predsednik krške občine ir Danilo Siter svojo bodočnost očitno J. ! zamišlja drugače. Kako naj bi si sicer i gagali njegovo pisanje v časopis Naš : pas. Zadnjič je v Krškem priredil tradicionalno srečanje s predstavniki verskih skupnosti. Novinarjev o tem ^ dogodku ni obvestil, zato je bil v Poročanju o njem povsem brez ra konkurence.
es-
re-
,ib-
ni-
ra-
rila
ibi |
kih ro- J a v ato re-
.N-
ija,
ur-
adi
idi
:k0 KONFERENCA - Pošta posoda-j olja telefonske centrale po dolenjski ' se deželi. Zadnjič je doletelo Kostanjevi-?«• co. Nova digitalna telefonska centra-iko j Ja naj bi uporabnikom prinesla boljšo ovi kakovost in tudi nekatere novosti. Med drugim tudi možnost konferenčnega pogovora ified več os--V ebami hkrati. Pošta je novosti napoji vedala s posebnim ponosom, če pa bi !p malo bolj prisluhnila težavam svo-,, jih naročnikov, bi si bila na jasnem, da ’ J to zanje ni nikaka novost. Konferečne . j.l Pogovore imajo že zdaj. Kar pogosto j: sc zgodi, da človek kliče prijatelja, pa ;| ga vmes pozdravi kakšna dolenjska Micika in mu pove, da je soseda ški P°dražila mleko. Še pikantnejši so ' družinski spori in druge podrobnosti 'z malih dolenjskih življenj. Nekaj tu- Prednosti pa bo nova konferenca le 1 imela. Po starem nikoli ne veš, kdaj in £ kdo prisluškuje tvojemu pogovoru. Po d° |^Vem s' svoje sogovornike sam
:cu /ih je-
te
(Novo v Brežicah
■p POMISLEK - Vaščani Gazic, med ,nJ6 njimi so nekateri tudi sami lastniki Zemljišč, na katerih stoji romsko to- nasclj°> so zahtevali od pristojnega inšpektorja, naj doseže odstranitev | črnih gradenj. Slišati je, da je • odločnost nekaterih krajanov popusti-| kj. ko jih je inšpektor postavil pred zid. 4 Ce bi se že lotil odstranjevanja črnih J gradenj, potem bi se lotil vseh, ne le
:i/(j romskih.
rili ŠE DOBRO, da imajo brežiški 'oh! Prašičerejci dobro zastavljen program dela. Organizirali bodo tečaje, se učili ■ri. P nastopanju na trgu, se nasploh ^ izobraževali in uvajali izboljšave v reji 'n med drugim tudi tetoviranje pujsk-([V- Slednje bo še zlasti splošno -> družbeno koristno, saj bo potem Mogoče ločiti, kdo je pravi pujsek (za Pečenko in klobase) in kdo se tako j samo obnaša, a je sicer zelo težko
’ Prebavljiv.
OBČUTEK - Brežiška skupščina v kaj Preteklem tednu ni bila sklepčna. Kot za Ponavadi je predsedujoči Teodor ca- Oršanič delegatom napravil pridigo in jef Jih hkrati še obvestil o stanju lokalne te- samouprave. Delegati so se medtem >b- razklepetali. Ko je župan videl, da W tirna uspeha, je utihnil, prisluhnil gov-ie-i urjenju vsepovprek in dejal: “Ko vas !Jf’ Mkole poslušam, imam občutek, da ? . že vsak svoja občina.” S tem seje SeJa SO Brežice zaključila. vl' , OBLAST -Ciril Kolešnikže nekaj to- tasa napoveduje svoj skorajšnji odhod, ito Zat0 nekateri že ciljajo na oblast. Med "'i ?J'mi tudi aktivist Jelinčičeve stranke sa' JjhlS Marjan Novosele, ki si v Delo •ga lMpisuje s Kolešnikom. Tudi moja i/ih Malenkost se boji njegovega “Ko °mo mi prišli na oblast”, saj še ni .tZvozlala, do katerega kolena preverijo čistost slovenske krvi.
SLAVIMO - Branko Vodušek, v tzemskem življenju novinar Dela,
| -n
\i)C ra^,
ilc ek
DCCr Pa “t'sbovni ataše Gradiščansko eS' Panonskega reda vitezov vina, konzu-Ma za Slovenijo, je medije povabil v )e' ^bane Golf hotela na gradu Mokrice. ieCi amkaj bo 1L marca dopoldne tretji s6! v dni letni konvent udov tega • n' peškega reda. Konzulat reda klice zl" :SeM povabljenim “In honorem dei et ’u' j? honorem vini!” Udje konventa, :S. v,"e5kl re<Jovi in latinski izreki v čast in'i žj"1 gredo gospodu atašeju lepo izpod s7esa- malenkost bolj se zatika pri la*1 Mvenščini, ko se v istem stavku lepo ju' ^hvaljuje Vam za Tvojo prisotnost.
ZCi
>o- Janez Janša je po mojem mnenju k<! ^Jnevamejši politik pri nas. Njegovo i hi °°našanje in delovanje pomeni res-»1° N nevarnost za demokracijo. (S. i ' Hribar)

IZ NKŠIH OBČIN
iliLOJj
IZ NKŠIH OBČIN
Korak do deponije ali le papir?
Tri posavske občine naročile izdelavo projekta, ki bo služil kot strokovna podlaga pri postopkih za urejanje skupne regijske deponije komunalnih odpadkov
KRŠKO - Posavci so končno našli skupen jezik, pa čeprav le pri smeteh. To je že kar nekaj, kajti odpadki niso enostavna stvar, zlasti če gre za velike količine. Tudi v tej regiji se vrtijo v začaranem krogu, ko že nekaj časa govorijo o sodobnih deponijah, o varnem odlaganju komunalnih odpadkov in o preprečevanju odlaganja na črno. Divja odlagališča se namreč še naprej množijo in tudi občinske deponije so še vedno samo smetišča.
V začetku februarja so predstavniki vseh treh občin podpisali pogodbo za izdelavo projektne naloge, ki bo predlagala skupen koncept ravnanja z odpadki v Posavju. To naj bi bil prvi korak k posavski deponiji komunalnih odpadkov, o kateri se že dalj časa govori. Sodobno deponijo si bodo namreč lahko privoščile samo vse tri občine skupaj, ki imajo ravno prav prebivalcev in tudi smeti.
Če sklepamo po podatkih za leto 1991, Posavje ustvari letno 2.100 ton nevarnih odpadkov, 106 tisoč ton posebnih odpadkov in 14 tisoč ton
SOLA PREDSTAVLJA PROJEKTNO NALOGO
VELIKA DOLINA - Osnovna šola Velika Dolina in Restavratorski center Slovenije vabita na predstavitev projektne naloge učencev in delavcev te šole “Kulturna dediščina šolske okolice Velika Dolina”. Hkrati s predstavitvijo bo prikazana tudi razstava o restavratorski dejavnosti in .dediščini, ki jo bo predstavil Ivan Bogovič iz Restavratorskega centra. Dogajanje bo v prostorih OŠ Velika Dolina v sredo, 9. marca, ob 16. uri in potem še v četrtek, 10. marca, ob 9. uri. V programu, ki ga pripravljajo, bo učencev domače šole sodeloval
žena.
moški pi kmečkih
BANKA JE REKLA OBČINI - NE
BREŽICE - Zaradi razhajanj v bilanci občinskega proračuna LB -Posavska banka občini Brežice ni odobrila potrebnega kredita za gradnjo šol. Ker je istočasno SKB banka tak kredit odobrila, so se Brežičani resno vprašali o odnosu Posavske banke do občine. Naložili so sekretariatu za gospodarstvo naj oceni, ali so še razlogi, da ima občina vse svoje račune pri tej banki.
Radio Brežice je primer boja za medije
Preoblikovanje zavoda na brežiški način
BREŽICE - V Posavju bosta zdaj delovali dve televiziji: Grajžlova in Pirševa. Registriranih je že tudi več Tadijskih postaj, čeprav za zdaj oddaja samo Radio Posavje, Studio Brežice. Pisali smo že o neuspešnem poteku njegovega preoblikovanja, v začetku leta pa seje zgodilo, da je občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi novega javnega podjetja Radio Brežice.
Kakšna bo usoda starega zavoda, je zdaj javna skrivnost, saj se za njo očitno skriva dobro pripravljen scenarij. Če starega zavoda do konca maja ne bodo preoblikovali v skladu z zakonom, mu grozi likvidacija.ja. Ciril Kolešnik kot “član IS SO Brežice” zdaj hiti s predlogom za imenovanje v. d. direktoija novega javnega podjetja Radio. Brežice (predlaga Ivana Kapušina). Če mu bo uspelo in če bo v. d. direktorja pravočasno pripravil vse potrebno za registracijo novega podjetja, likvidacija ne bi smela bistveno prizadeti lokalnega radijskega programa niti zaposlenih v sedanjem zavodu.
Po odloku naj bi namreč z vpisom v register vsi zaposleni prešli v novo podjetje, hkrati pa bi se nanj preneslo tudi premoženje Radia Posavje. Za zdaj ostaja odprto vprašanje o usodi sedanjega direktorja Srečka Zoreta, morda pa še kakšno. Vsekakor bi kazalo, da bi za začetek sam ali pa v družbi radijskih kolegov poizvedel, na kako trdni pravni podlagi stoji postopek “preobrazbe” brežiškega radia.
B. D. -G.
komunalnih odpadkov. Doslej je posavskim komunalnim podjetjem uspelo zagotoviti redni odvoz smeti približno 40 odstotkom prebivalstva. Razen na manjšem območju v Sevnici še niso organizirale ločenega zbiranja odpadkov, saj za kaj takega ni nobenih državnih vzpodbud.
Uradni regijski deponiji sta pri Dobovi in Spodnjem Starem Gradu, medtem ko tistih črnih nihče ne zna natanko našteti. Še ne tako dolgo so jih samo v brežiški občini odkrili skoraj tisoč. Nič kaj bolje ni drugod v regiji, posebej zaskrbljujoč pa je ta nered zaradi sestave tal, saj je večina smetišč na prodnatih tleh, skozi katera nevarne snovi curljajo naravnost v podtalnico.
Izvršni sveti posavskih občin so tako sprejeli ponudbo o izdelavi projekta in se obvezali, da bodo krili tretjino cene, ki znaša 8,9 milijonov tolarjev. Nalogo bodo v petih mesecih izvedli trije partnerji: A. S. A. Slovenica, Družba za ekološki inženiring in ravnanje z odpadki iz Ljubljane, Savaprojekt Krško in Center za razvoj Posavja iz Brežic. Vodja projekta je Krešimir Fink.
Projekt bo imel 6 podprojektov. Poleg analize obstoječega stanja pri ravnanju z odpadki v posavskih občinah bo predlagal še, kakšen naj bo
SDK o blokadah v Posavju
Povprečni zneski blokad žiro računov v posavskem gospodarstvu so konec minulega leta spet narasli
KRŠKO - Konec lanskega decembra je v Posavju 101 pravna oseba imela blokiran žiro račun več kot 5 dni. Povprečni znesek blokade v posavskem gospodarstvu je znašal 1.067 milijonov tolarjev, kar je sicer za tri odstotke manj kot mesec poprej, vendar precej več kot v poletnih mesecih. Pri podjetjih z blokiranimi računi je bilo zaposlenih 3.912 delavcev, to je za
• V lanskem letu sc je začelo 5 stečajnih postopkov v posavskem gospodarstvu. Najbolj odmeven je bil začetek steesga v krškem Vidmu, za njim pa so se s stečajem soočili še v SPE Krško, Sava papirju Krško, Tehnoloških sistemih Sevnica in v krmeljski Metalni. Branka Ereš iz krške podružnice SDK tudi sporoča, da je s prvim januarjem letos začel veljati novi zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ta določa, da se že začeti stečajni postopki končajo po prejšnjih predpisih. Vse vložene pr(jave, za katere še ni bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka, se bodo obravnavale po novih predpisih. To 'pa pomeni, da bo sodišče prijave za stečaj lahko zavrglo, če upniki in dolžniki ali tudi osebno odgovorni družbeniki ne bodo predlagali nadaljevanja postopka.
350 manj, kot so kazali podatki SDK konec novembra.
Pri blokadah še vedno prednjači krška občina, čeprav se je v aprilu začel stečajni postopek v podjetju Vi-
KRSKI PLESNI PAR V KOPENHAGNU
KRŠKO - Plesni par Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar je 19. in 20. februarja sodeloval na odprtem prvenstvu Danske v Kopenhagnu. Pomerila sta se v konkurenci 173 parov in se v latinskoameriških plesih uvrstila v četrtfinale (med 24 najboljših parov), v standarnih plesih pa med 48 parov. Plesni par seje takega mednarodnega tekmovanja lahko udeležil predvsem po zaslugi nekate-
ii
sistem zbiranja podatkov o odpadkih, kako pridobiti ljudi za projekt in kako naj bodo organizirani izvajalci, sedaj komunalna podjetja, v bodočnosti pa morda, kot predlagajo, Podjetje za ravnanje z odpadki v Posavju.
Posavci največ pričakujejo od podprojekta, ki bo podal strokovne rešitve možnih lokacij regijske deponije. Določil naj bi namreč kriterije za izbor lokacije, dal strokovne predloge primernih lokacij in predloge za sanacijo obstoječih deponij. Ponudil bo predlog ravnanja z odpadki: omejevanje nastajanja odpadkov, njihovo ločevanje na izvoru in predlog za ponovno uporabo. Študija naj bi tudi predlagala načine zbiranja in sortiranja odpadkov ter odlaganja na sodobno deponijo z urejenim tesnjenjem dna, lovljenjem in čiščenjem izcednih voda ter izkoriščanjem bioplina.
B. DUŠIČ-GORNIK
MARJAN ROŽIC V BREŽICAH
BREŽICE - Preteklo sredo je bil v prostorih brežiške Obrtne zbornice posvet predsednikov in tajnikov turističnih društev v Posavju. Posveta se je udeležil tudi Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je zbranil spregovoril o novi strategiji razvoja turizma v Sloveniji, o vpletenosti te dejavnosti v vse sfere gospodarskega in političnega življenja države, o lastninjenju v tej gospodarki panogi in o lanskoletnih prilivih.
BOJAN HORVATIČ
dem. Takrat sta se povprečni znesek . blokade za posavsko gospodarstvo in tudi število zaposlenih pri zablokiranih podjetjih skokovito zmanjšala. Število zaposlenih je padlo skoraj za 1800 oseb, medtem ko je povprečni znesek blokade padel od 2,9 milijarde tolarjev na 672 milijonov. Ta znesek je v poletnih mesecih rahlo naraščal in spet padal. Najnižji je bil avgusta, ko je povprečni znesek blokade na žiro računih posavskih gospodarskih podjetij znašal 477 milijonov tolgrjev.
Od septembra do oktobra je povprečje naraslo za 100 odstotkov, spet se je povečalo število zaposleni!) pri blokiranih podjetjih, ki jih je ravno tako spet bilo več. Umskega januarja je bilo tako blokirano 76 pravnih oseb, avgusta 84 in oktobra že 97, Konec lanskega decembra je imelp blokiran žiro račun tudi 5 pravnih dseb iz (»savskega negospodarstva, in sicer v skupnem znesku 5 milijonov tolarjev.
B: D.-G.
Staroslovanske kosti pod dobovsko črpalko
Še čas za raziskave?
DOBOVA - Dobovčani so končno dočakali gradbišče na travniku, ki je bil že dolga leta namenjen gradnji bencinske črpalke. Kaže, da bo drugo največje naselje v občini kmalu dobilo “svoje” gorivo. Pristojni občinski organ je že izdal lokacijsko dokumentacijo, ki pa zaradi pritožbe še ni veljavna.
Prof. Marjan Gregorič je na zadnji seji brežiškega izvršnega sveta pozval pristojni organ, naj zadrži izdajo lokacijskega dovoljenja. Dolgoletni ravnatelj Posavskega muzeja je namreč po naključju izvedel za gradnjo v Dobovi. Izvršni svet je obvestil, da so pred leti čisto blizu sedanjega gradbišča odkopali 30 staroslovanskih grobov iz 8. stoletja, nekaj grobov iz rimskega obdobja in še nekaj iz kulture žarnih grobišč. Prof. Gregorič poudarja, da gre za izredno zanimivo najdbo, saj so okostja vseh pokopanih moških visoka preko 190 cm.
Čeprav gradbeno dovoljenje še ni izdano, je izvajalec, kar je tudi zanimivo, že začel s pripravo gradbišča. Tako v začetku tega tedna ni bilo znano, ali so delavci že začeli tudi z izkopom in kako globoko so že prišli. Prof. Gre-
• Občinski izvršni svet ta primer tolmači z neusklajenostjo med planskimi akti. Na osnovi srednjeročnega plana, v katerem je predvidena bencinska črpalka, so pripravili dokumentacijo. Pri tem ni nihče mislil na arheološko vrednost območja. Tako torej o usodi že znanih arheoloških najd-bišč odločajo zgolj naključja.
gorič je izjavil, da si bo takoj po seji ogledal gradbišče. Če še ni vse izgubljeno, bo poskušal s pomočjo občinskih organov doseči, da bi graditelja, t.j. Petrol iz Ljubljane, ob izdaji lokacijske dokumentacije zavezali, da plača stroške arheološke raziskave pred gradbenimi posegi.
B. D.-G.
Brežiško vprašanje
Ob sestanku o Romih
BREŽICE - Ponovitev sestanka o Romih v brežiški občini potrjuje popolno zmoto vseh tistih, ki mislijo, da se bodo večni nomadi v Posavju spremenili v"dnige" Posavce kot v nekakšnem topilnem loncu. Istočasno potrjuje, da bo toliko želeno in pričakovano izenačevanje Romov in “drugih ” trajalo še dolgo časa. Če je načrtno odpravljanje razlik med rasami in kulturami sploh primemo, je posebno vprašanje, saj je kljub obilici svetovnih in slovenskih nacionalizmov nemogoče dognati, katera rasa in kultura je dobra, katera slaba ali celo škodljiva.
Toda dovolj je že, da zaradi sosedstva Romov in “drugih"prihaja do dndbenih nesoglasij in celo nasilja. Ti spori so aktualen problem tudi v brežiški občini, vendar nikakor niso problem občine Brežice, kakor želi Brežičanom dopovedati slovenski vladni urad za narodnosti. Z reševanjem t.i. romskega vprašanja v brežiški občini se mora bolj kot doslej ukvarjati tudi slovenska vlada.
Če vlada namreč razlaga, da so Romi pač v Brežicah in da imajo Brežice zato nekakšno predpravico in dolžnost reševati t. i. romsko vprašanje, pristaja na to, da Brežice lahko začnejo, ne oziraje se na slovensko vlado upravljati z več sto hektarov ve-likim vojaškim kompleksom v Cerkljah in z drugimi vojaškimi objekti, ki so na brežiškem območju. Brežičani si niso sami izmislili Romov, a tudi vojske ne, kakorkoli se ji že reče.
MARTIN LUZAR

V času od 13. do 25. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Sikošek iz Artič - Gregorja, Marija Valenčak iz Črnca - Urško, Cvetka Pajk s Senovega - Natašo, Frančiška Urbanč s Čerine - Kornelijo, Liljana Žitnik s Bojsnega - Klavdijo, Darinka Kramer iz Dobove - Stanka in Gabrielo, Bernarda Delak iz Krškega -Jureta, Lidija Kocjan iz Brežic - Kevina, Anica Šoštarič iz Sp. Pohance -Tilna, Vesna Balon z Bizeljskega -Franja, Anita Jagrič iz Pavlove vasi -Janjo in Mira Oštir iz Brežic - dečka.
Čestitamo!
*
NAJ JE BO! JE? - Pred prvo svetovno vojno so tudi mnogi Slovenci živeli v blatu, brez šol, elektrike in vodovoda. (Berile “Mladost v močvirju" Miška Kranjca.) Reforma jim je prinesla nekaj oralov zemlje, država vsilila šolo, pa so počasi prerasli najopaznejše znake svoje zamočvirjenosti. Bi takšni ukrepi pospešili vključevanje Romov v našo družbo? (Foto: B. D,-G. )
Kos zemlje za solato in “kokose”
Romi ne bodo mogli za vedno ostati v divjem naselju sredi gozda pri Gazicah -	'
Bodo prve družine res že kmalu dobile svojo streho nad glavo in kos svojega vrta?
CERKLJE OB KRKI - Nekaj časa seje zdelo, kot da romske problematike ni več, a je zdaj izbruhnila kot epidemija po belokranjskih, dolenjskih in posavskih občinah. Mrzlično iskanje rešitve je neposredno povezano z oblikovanjem novih občin. Občani pač sklepajo po dosedanjih izkušnjah, ko so se z romskimi vprašanji morale soočati občine same.
nizacij Krško je pokrila stroške potovanja, pomagali pa so še: stranka SDP Krško, Stavbno kleparstvo in krovstvo Jože Brudar iz Podbočja, trgovina Ena A iz Leskovca in picerija Račko iz Krškega.
Čigava skrb bodo poslej Romi? V brežiški občini se zaradi tega vprašanja nekateri zelo grdo gledajo. Romi se jezijo na Ivana Kapušina, občinskega sekretaija sekretariata za notranje zadeve. Eni zato, ker jih je leta po grožnji Dobovčanov, da bodo preprečili dovažanje smeti na občinsko odlagališče, preselil v naselje Krušče pri Gazicah v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Romi, ki so v tem gozdu bivali že prej, se na isto osebo jezijo, ker jim ni napeljala vode in elektrike. Ivan Kapušin je nejevoljen, ker je izvršni svet s to nehvaležno nalogo obremenil ravno njega.
Se je jeznih obrazov. Gazičani se jezijo na Dobovčane, ki so izsilili preselitev treh romskih družin, čeprav so jih menda pred leti, ko so krvavo potrebovali romskega učenca za popolnitev razreda, sami povabili medse. Nič manj niso nasršeni proti občinski oblasti, kije razglasila, da so
vsi Romi v brežiški občini doma iz Gazic in torej tja tudi sodijo. Jezijo se tudi predstavniki krajevne skupnosti Cerklje, ki se že vidijo v novi občini, a hkrati ne želijo, da bi Romi padli samo na njihova ramena.
“Dobovški” in “gaziški” Romi se kar razumejo med sabo. Oboji tudi trdijo, ravno tako krajani Gazic, da se s sosedi kar lepo razumejo in da ni posebnih težav. Razen tega, da pride po preselitvi treh družin iz Dobove (11 oseb) na tako malo vas, kot so Gazice, preveč Romov. V naselju Krušče je zdaj 39 oseb, ki živijo v lesenih in eni skromni zidani baraki. Trije leseni bivaki so novi in namenjeni pravkar priseljenim družinam.
Rome vznemirja, da živijo v blatu, brez vodovoda in elektrike, sicer pa bi prav radi ostali tu sredi gozda. Kot kažejo izjave domačinov, to ne bo mogoče, saj so zemljišča, na katerih stoji naselje, v zasebni lasti ali pa so
predmet denacionalizacije. Priseljenim družinam je usahnil prihodek od pobiranja uporabnih odpadkov s smetišča. Romi se tu tudi nimajo s čim
• Romi bi najraje ostali v enem naselju, če bi ga občina primerno uredila. Pravijo, da bi pomagali tudi sami. Kljub vsemu pa se je večina strinjala, da bi takoj šla skupaj s starši ali kako drugo družino živet kamorkoli na vas, Kjer bi imeli vsaj bomo streho nad glavo in malo vrta, da bi si pridelali najnujnejše. Kot so povedali predstavniki cerkljanske krajevne skupnosti, brežiški Center za socialno delo zdaj išče primerne prazne hiše, ki so v lasti občine. Tako so se tudi dogovorili na posebnem sestanku sredi februarja. “Romi naj bi dobili lasten dom in malo zem(je, da bi lahko živeli od svojega dela,” meni Martin Gramc. Predsednik KS Franc Zorko dodaja, da neurejno romsko naselje sredi gozda gotovo ni rešitev.
preživljati, razen poleti, ko nabirajo zelišča. Nekateri si pridelajo tudi nekaj zelenjave na (tuji) zemlji.
B. DUSIČ-GORNIK
Gusarji z mandrača v Novem mestu
Pomorski muzej “Sergej Mašera” iz Pirana gostuje v Dolenjski galeriji z zanimivo razstavo Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe
NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bo v marcu dišalo po morju, soncu in Piranu. Pomorski muzej “Sergej Mašera” iz Pirana je pripravil razstavo, ki govori o razvoju in delovanju piranskega pristanišča skozi stoletja. Življenje meščanov je bilo tesno povezano s pristaniščem, slednje pa je ves čas dajalo značilni videz obmorskemu mestu.
tudi ostala ponudba Pomorskeg* muzeja, ki vsa diši po moiju: naprodaj so razglednice, katalogi, vodniki, d ivno olje in celo sol, ki jo v tamkajšnji!
KUNTNER IN TAVČARJEVA V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU -Pretekli konec tedna je prosvetno društvo Primož Trubar iz Loke pripravilo prijeten kulturno-umetniški večer s pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem. Sodelovala sta še domači mešani pevski zbor pod taktirko Tatjane Balog in pisateljica Zora Tavčar - Rebula izTrsta.
ZA DOLENJSKE GUSARJE - Modeli ladij na gostujoči piranski razstavi v Dolenjskem muzeju pritegnejo zlasti mlajše obiskovalce. Kustodinja piranskega pomorskega muzeja “Sergej Mašera" Nadja Terčon (na sredini) je vedela na otvoritvi razstave o njih in o drugih zanimivostih povedati marsikaj. Razstava je lep primer sodelovanja med dvema muzejema, ki imata drug drugemu kaj ponuditi. (Foto: T. Jakše)
Križev pot
V razstavišču knjižnice frančiškanskega samostana je na ogled razstava skic in osnutkov za križev pot, ki gaje Krištof Zupet naslikal v Gradišču pri Vipavi
Na razstavi je moč videti razvoj pristaniškega dela Pirana od beneške oblasti leta 1283 do danes. Na številnih upodobitvah je lepo vidno srednjeveško mestno pristanišče, imenovano mandrač, ki je bilo namenjeno domačim ladjam in je bilo zaprto z dvižnim mostom. V 19. stoletju so mandrač zasuli, na njegovem mestu pa še danes urejujejo Tartinijev trg, o katerem je veliko govora tudi v dnevnem časopisju.
Zasutje mandrača ni pomenilo zmanjševanja pristanišča, saj je mesto neprestano povečevalo pomole, kar se na preglednih kartah odlično vidi. Mesto je bilo dolžno vzdrževati pristanišče, to pa ni bilo enostavno. Največje težave je povzročalo stalno
NOVO MESTO - Da so za predstavitev slikarskega opusa Krištofa Zupeta v Novem mestu novomeški frančiškani poskrbeli prav sedaj, ni nikakršno naključje, saj prireditev sodi v predvelikonočni čas, po drugi strani pa je tudi znano, da so prav frančiškani pri nas najbolj vneto uvajali križev pot s 14 postajami po vzoru jeruzalemskega. Prvega so postavili na hodniku svojega samostana v Ljubljani leta 1728, drugega na prostem v Nazarjah v Savinjski dolini leta 1733, približno v tem času pa so slike postaj križevega pota dobili tudi v Novem mestu.
Kapelice križevega pota v Gradišču pri Vipavi so zgradili na pogudo dekana Jurija Grabrijana leta 1881, slike križevega pota pa je zanje na platno upodobil slikar Simon Ogrin. Resno nevarnost za kapelice in slike v njih je predstavljal prihod fašizma, kajti italijanski fašisti so nagonsko čutili, da se v križevem potu skriva del slovenske narodne identitete, zato so se poškodbe in skrunitve neprestano vrstile. Najhuje je bilo po začetku druge svetovne vojne, zato so poškodovane podobe križevega pota shranili v podružnični cerkvi na Gradišču, kapelice pa so propadale naprej vse do
leta 1982, ko se je vipavski dekan Franc Pivk odločil za obnovo. Ta je trajala do leta 1987, ko je v njih začel z delom ljubljanski slikar Krištof Zupet. 25. marca 1990 so bile njegove freske križevega pota v kapelicah bla-
• Razstava Križev pot jc v razstavišču frančiškanske knjižnice na ogled do 27. marca, vsako nedeljo od 8. do 12. ure in med tednom od torka do sobote od 17. do 19. ure, po dogovoru pa tudi drugače.
KRALJEVI SMETANOVI KOLAČI
NO VO M ESTO - V sredo, 9. marca, ob 16.30 gostuje v novomeškem Domu kulture Primorsko narodno gledališče iz Nove Gorice z zabavno pravljično komedijo Kraljevi smetanovi kolači. To je pravljična igrica o neizmerno debelem kralju, ki ima od vsega na svetu najraje smetanove kolačke, njegovem pozabljivem kuhaiju, princeski, zaljubljeni v paža, a namenjenidrugemu, ter o eni dobri in eni hudobni čatovnici, ki vso stvar v veselje otrok in njihovih staršev pomagata zaplesti in odplesti. Vstopnice so že v prodaji v sprejemni pisarni Doma kulture
goslovljene, lani pa je pri založbi Branko v Novi Gorici izšla knjiga Krištofa Zupeta z naslovom Križev pot. Omenjena založba je tudi omogočila razstavo in predstavitev knige v Novem mestu ter srečanje z umetnikom in vipavskim dekanom.
Poslikave v kapelicah, freske, nad dva metra visoke in nad poldrugi meter široke, so hitro zbudile zanimanje vernikov in strokovne javnosti. Poznavalci pravijo, daje daleč od hladnega
V ŠKOCJANU ZMAGALI DOMAČINI
ŠKOCJAN - Minuli četrtek je v osnovni šoli tekla radijska oddaja Quo vadiš, ki sojo člani razvedrilnega programa Radia Slovenija pripravili s pomočjo Vinka Podbevška in Franceta Klopčiča iz Črnomlja in domačega župnika Franceta Brečka. Na vprašanja iz Svetega pisma sta odgovarjali ekipi iz Črnomlja in Škocjana. Slednja v sestavi Marija Malus, Brigita Komljanec in Jože Gornik je pokazala nekaj več znanja in zmagala s 47:40. Za glasbene trenutke je poskrbel citraš Miha Dovžan.
KOČEVSKI MUZEJ V MARCU
KOČEVJE - Še ves marec bo v kočevskem Muzeju na ogled razstava “Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev”. Ob ponedeljkih in sobotah je odprta od 10. do 12. ure ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 16. do 18. ure. Včeraj, 2. marca, je Gojko Zupan, višji strokovni sodelavec Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, predaval o cerkvah na Kočevskem, v četrtek, 10. marca, ob 18. uri pa bo predavanje etnologinje dr. Mare Kundegraber z naslovom “Kako sem spoznavala Kočevsko”. Predavanje bo sproti prevajano. V petek, 25. marca, ob 18. uri bo Ludwig Kren, urednik Got-tscheer Zeitung, predaval o temi “Trgovati in vnovčiti”. Predavanje je posvečeno 500-letnici krošnjarskega patenta. V četrtek, 31. marca, bo ob 18. uri predaval Mitja Ferenc, svetovalec za varstvo zgodovinske dediščine pri Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pre-
daval bo o “Izgubljeni kulturni dediščini kočevskih Nemcev”.
NAGRAJENE
OTROŠKE
ILUSTRACIJE
ČRNOMELJ - V petek, 25. februarja, je bila v Špelčevi hiši v Črnomlju odprta razstava Otroške ilustracije. Ob tej priliki je posebna žirija, ki sojo sestavljali likovniki Artoteke Bela krajina in predstavniki ZKO in Knjižnice Črnomelj, izbrala nagrajena dela. Na razredni stopnji je prvo nagrado prejela Sara Verderber iz 3. r. OŠ Stari trg za ilustracijo Luka in njegov škorec, drugo nagrado Urška Tomc iz 3. r. OŠ Loka Črnomelj za ilustracijo Muca copatarica in tretjo nagrado Gregor Papič iz OŠ Metlika za ilustracijo Protideževna juga. Na predmetni stopnji je prvo nagrado prejela Barbara Sepohar iz 5. r. OŠ Metlika za ilustracijo Pika Nogavička, d ni gri nagrado Miljana Rožič iz 5. r. OS Mirana Jarca Črnomelj za
ilustracijo Solzice, tretjo nagrado pa Primož Rogina iz 5. r. OS Loka
Črnomelj za ilustracijo Leseni konj. Šole so bile nagrajene takole: 1, nagrada OS Loka Črnomelj, 2. nagrada OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj in 3. nagrada OŠ Semič. Razstava je odprta vsak delavnik od 16. do 18. ure, nagrade pa bodo nagrajenci prejeli ob slovesnem zaključku razstave.
akademizma Furichovega kova, daleč pa tudi od originalne ljudskosti. Po svoji izpovedni in pričevanjski moči se lahko meri s križevim potom Fortuna-ta Berganta v Stični, čeprav sta si po formalni plati zelo različna. Krištof Zupet, slikar gradiškega križevega pota, je tudi sam napravil svoj križev pot do umetniške in človeške zrelosti. Najprej se je vpisal na študij arhitekture, a je kmali krenil na pot slikanja, ki pa je bila polna preizkušenj in težkih pretresov. Na tej poti pa je spoznal nekaj dobrih ljudi, ki so bili udeleženi pri njegovem umetniškem vzponu, med drugimi tudi dramatika Ivana Mraka in njegovo soprogo Karlo Bulovec-Mrak, katerima je tudi posvetil svojo knjigo. Umetnik se namreč zaveda moči, ustvarjalnega duha, ki je v njem, a je to hkrati tudi breme, križ, ki ga mora deliti z drugimi. “Ni pa to samo moje delo, ampak izdelek vas, mojih prijateljev, ki ste vendarle verovali. Ničesar ne bi imel delati smiselnega, če te vere ne bi bilo. Imam načrt, toda umetnik ne dela
• Dolenjski muzej vas vabi na ogled razstave Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe od torka do sobote med 10. in 17. uro in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Razstava bo odprta do 27. marca.
ci lahko preizkusijo svojo ustvarjalnost tudi s sestavljanjem kart. S temi aktivnostmi želimo otroke spodbuditi k natančnejšemu opazovanju in jim olajšati učenje.
Razstavo dopolnjuje istrska glasba izvajalca Daria Marušiča, za nazorno predstavitev današnjega življenjskega utripa Pirana od jutra do večera pa poskrbijo trije dvajsetminutni videofilmi. Prispevki v katalogu razstave govorijo o pomenu pristanišča za napredek mesta Piran. Gospodarski razcvet je mesto doživelo v času beneške republike, precej pa je nazadovalo v 19. stoletju, predvsem zaradi hitrega razvoja tržaškega pristanišča, kije lahko sprejemalo tudi večje parnike. Katalog zaključuje prispevek o arhitekturi Tartinijevega trga.
V Dolenjskem muzeju je na voljo
solinah pridobivajo sami.
M. PUNGERČAR
prof. zgodovin
KONCERT V DOMU KULTURE
NOVO MESTO - V torek, 8. ma! ca, se Novomeščanom obeta prijetni glasbeno doživetje. Trije glasbeniki!1! glasbeni strokovnjaki, profesorji m Akademiji za glasbo v Ljubljani, bodj ob 19.30 nastopili v kulturnem dom1* Božo Rogelja na oboi, Mile Kosi i« violi in Ruda Ravnik-Kosi na harfi.' duetih in v triu bodo izvajali dela sve. tovnih in domačih mojstrov, med dni gim tudi prvo izvedbo slovenskeg! skladatelja Milana Ferleža: Tri mii» ature za oboo, violino in harfo. V stop niče so že v predprodaji v sprejemu pisarni Doma kulture.
Poljanci iztrgani pozabi
zasipavanje, zato so ga redno poglabljali s posebno napravo, katere model je tudi razstavljen. Vsem mlajšim in tudi starejšim obiskovalcem z bujno domislijo pa odpirajo pot do pomorskih doživetij razstavljeni modeli ladij. Mali gusarji iz vrtcev in šol imajo možnost v muzeju tudi aktivno sodelovati, saj je avtorica razstave, kustodinja Nadja Terčon, pripravila risbe ladijskih modelov, ki jih otroci lahko izberejo in na kraju samem po vzorcu razstavljenih modelov pobarvajo ali pa pri tem uporabijo lastno fantazijo, saj ni nobene nevarnosti, da bi zaradi neustrezno izbrane barve doživeli brodolom. Mladi obiskoval-
Predstavitev knjige dr. Marije Makarovič Noše Poljanske doline - Avtorici Župančičevo priznanje
načrta. Treba ie, da se zlomi, poklek ne in hlipa. Če ga nekdo pri tem
rešuje, nastane slika,” pravi med drugim v intervjuju, objavljenem v tej
“'*•	T. JAKŠE
MONODRAMA
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi drevi, 3. marca, ob 18. uri v galerijo na sevniškem gradu na ogled monodrame Raglja sper raglja v izvedbi Mete Vranič. Igralka Vraničeva se bo predstavila tudi kot slikarka. Razstavila bo nekaj svojih najnovejših slikarskih del, predvsem obrazov svojih kolegov.
Večeri na gradu Otočec
STARI TRG OB KOLPI - Dan pred slovenskim kulturnim praznikom je izšla knjiga Noše Poljanske doline dr. Marije Makarovič, ki ji je z ilustracijami veliko pomagala akademska slikarka Jana Dolenc. Predstavitev knjige je bila v nedeljo v Starem trgu, zanjo pa je očitno veliko zanimanje, saj so se predstavitve udeležili številni prebivalci Bele krajine in sosednje kočevske občine, poleg avtorice pa tudi Meta Benčina z ZKO Slovenije in Mirko Ramovš, etnolog in zapisovalec ljudskih plesov.
Knjiga Noše Poljanske doline je šesta v projektu Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Izid dela je bil težko pričakovan, dr. Makarovičeva pa je priznala, da se je raziskava zavlekla bolj, kot je načrtovala. Želela jo je namreč opraviti zelo natančno in podati ne le točno podobo praznične narodne noše, ki jo uporablja folklorna skupina, ampak tudi vsakdanje noše, kije bila doslej potisnjena v stran..
Kulturni večeri ob koncu tedna - Od pevcev, pesnikov do igralcev in ansamblov z gosti
to,;;*, |
BsaMlU
Knjižničar p. Felicijan Pevec in slikar Krištof Zupet na otvoritvi razstave.
OTOČEC - V okviru prireditev Večeri na gradu Otočec je zadnji petek zanimiv koncert izvedla Vita Mavrič, cenjena in uveljavljena slovenska šansonjerka mlajše generacije. Ob klavirski spremljavi maestra Boruta Lesjaka je pevka pripravila bogat, lep, glasbeno in igralsko poln ter v vseh pogledih prijeten večer.
Večeri na gradu Otočec so zamišljeni kot kulturni nastopi in družabna srečanja, prirejata pa jih Krkina Zdravilišča in ljubljanska agencija Sivka. “Namen teh večerov je, da pod streho starodavnega Otočca pripeljemo znane kulturne ustvarjalce, od glasbenikov in pesnikov do igralcev, režiserjev in sploh znanih javnih ljudi,” pravi Lili Šeruga, ki tokrat nastopa v vlogi otoške kulturne animatorke. Gre tako za nastope teh ustvarjalcev in poustvatjalcev kot za pogovore z njimi pa tudi zgolj za sprostitev ob prijetni glasbi. “Skratka,” pravi Šerugova, “Otočcu želimo dodati še eno lepo vsebino.”
Tako je vsak zadnji petek v mesecu večer šansonov, vsak prvi petek nastop Greentovvn Jazz Banda, v marcu bodo ob petkih oziroma sobotah zvečer gostje še pesnik Tone Pavček, šansonjerka in igralka Katja Levstik, ansambel Gaucho, ki izvaja
latinskoameriško glasbo, klavirski duo Dekleva, ansambla Šok in Rompompom in drugi. Vedno bo zraven še kakšen gost, pri zadnjem ansamblu na primer svetovni prvak na diatonični harmoniki Miha Debevec, pri duu Dekleva pa evropska prvakinja v igranju na klavir y svoji starostni skupini Maja Fuerst. Otoški gostje bodo še literat in režiser Žarko Petan, pesnik Niko Grafenauer, ansambel Nevv Svving Ouartet, pevka Mia Žnidarič, igralci Jurij Souček, Boris Cavazza, Tone Gogala in drugi.
. A. H.
Študij - odločitev za življenje
Za generacijo, ki bo zaključila obvezno šolanje, se bliža čas odločitve - Vrata srednjih šol so odprta na stežaj, ponekod pa malo priškrnjena - Informativni dnevi
NOVO MESTO - Kljub temu da v teh letih na Srednješolska vrata pritiskajo najštevilčnejše generacije slovenske mladine, pa v šolah /.utrjujejo, da bo letos za vse dovolj prostora. Po predvidevanjih naj bi bilo v srednjih šolah razpisanih 1133 oddelkov za 33.187 dijakov (normativ 32 dijakov na	obiskujejo, a so za vpis zainteresira1:
razred), osnovno šolo pa naj bi končalo 26.562 učencev. Velja torej le	“Razpis” lahko dobijo na zavodih1!
pravočasno in pravilno izbirati.	zanoslovanie.
tek je v okviru Večerov na gradu Otočec pevka Vita Mavrič ob klavir-
ski spremljavi Boruta Lesjaka pripravila izvrsten večer šansonov. (Foto: A. B.)
Novost pri letošnjem vpisu je, da bodo uvedli poimensko zbiranje prijav za vpis v srednje šole, pri čemer naj bi se izognili dvojnim prijavam, s tem pa bi tudi ugotovili, kje je potrebno zaradi večjega zanimanja povečati število oddelkov. To velja tudi za srednje šole v dolenjski regij, kjer je ponudba za srednješolski študij domala nespremenjena, nova sta le dva razpisana oddelka na Srednji šoli v Črnomlju v programu podjetniško poslovanje za poklic poslovnega tajnika (triletno šolanje) ter na Srednjetehniški in zdravstveni šoli v Novem mestu, kjer sta na novo razpisana dva oddelka v programu kemijski tehnik za poklic kemijskega tehnika (štiriletno šolanje), in dva oddelka v programu gradbinec II, eden za poklic zidar in eden za poklic tesar, kar je že bilo, a za to stroko spet pričakujejo povečano zani-
manje; povsem na novo pa bo v Novem mestu v programu elektrikar razpisan tudi en oddelek za izobraževanje za poklic elektrikar motornih vozil (triletno šolanje).
Vsi učenci in dijaki, ki bodo letos zaključili osnovnošolsko in srednje-
Sole so na podlagi izjav o nameri' dobile približen pregled, kaj kaže? nimanje, ki se nekako pokrivaj
Dr. Makarovičeva ni raziskovala I, v Poljanski dolini, ampak po vsej Be' kraj ini, in tako zbrala že goro gradiv) j Vzrok, da se je odločila napisati na/ v prej knjigo o poljanski noši, pa jej |< tem, da že od nekdaj občuduje ljudi' j tej dolini, ki vztrajajo na svoji zemlj vzgajajo potomce in hkrati ne poz* 2 bljajo na preteklost. Razumljivo je, t) d tudi v drugih delih Bele krajin n pričakujejo njene knjige, ki niso I1 2 dokument o oblačilni kulturi nekdt njega časa, ampak je v njih tudi velik1 t podatkov o takratnem življenju na* j' ploh. Dr. Makarovičeva je izid te! knjig sicer napovedala, a dodala, ^ [j ne bodo izhajale po tekočem traku Avtorica se je za pomoč pri raz' p skavah zahvalila mnogim Belokrahi j. cem, predvsem pa Kseniji Khalil1 f( Črnomlja in Meti Štajdohar iz Poljak p ske doline. V črnomaljski občini pa sj g seji oddolžili z Župančičevo plaket1) najvišjim priznanjem na področju ku ture v občini.	j
M.BEZEK-JAKSf
PRISTNE NOŠE - Ob predstavitvi knjige Noše Poljanske doline so nastop ' tamburaši in Sodevc in folklorna skupina iz Starega trga. Po besedah Makarovičeve so njihove noše pristna podoba nekdanjih noš.
in visoke šole, ponudbo učnih mest vpis v izobraževalne programe Ijaj skih univerz. Tisti, ki rednih Šol J
nimanje, m sc iicmiku	j .
razpisanimi program, za zdaj kaže/ bo določena omejitev vpisa potreb1; f le pri poklicu zdravstveni tehn'j ( dokončno odločitev pa bodo izrak
to odločitev pa oouo izr^, | učenci z oddajo izpolnjene prijaj ^
• Informativni dneva na srednjih šolah bosta za učence v petek, 11. marca, oh 9. in 15. uri, ter v soboto, 12. marca, ob 9. uri. V soboto, 12. marca, bodo srednje šole dajale tudi informacije o izobraževanju ob delu.
„_____________........j___r rj
(obrazec DZS 1,20), ki jo bodo učrfj oddali na svoji šoli. Srednje šole bi* ( prijave za vpis sprejemale do 30. tb'.
ijave za vpisspicjcmaic uu	j
Po končanem prijavnem ri>'| j bodo v treh dneh seznanile učendj ,
šolsko šolanje, so konec februarja že prejeli posebno brošuro, s katero je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo Razpis za vpis v šolsko in študijsko leto 1994/95. Razpis obsega vpis v srednje šole, izbirne maturitetne predmete, prosta mesta v dijaških domovih, vpis na fakultete, akademije, višje
številom prijav, potem pa bo do 'j aprila še možnost za dvig prijav«! prenos na drugo šolo. Po tem t<q 'bodo prijave za vpis prenašal1, učenci, ki v izbirnem postopku h1; bili izbrani (do 5. junija), zatem (n dlje do 25. avgusta) pa bo moč prebj sli prijave na tiste šole, ki bodo ib1' še prosta vpisna mesta.	j(
J
Z UKRADENO HRANILNO
Knjižico je dvignil denar -
24. februarja jc nczan storilec iz garderobe Splošne bolnišnice v Novem mestu ukradel dijakinji iz Metlike, kije bila na praksi, hranilno knjižico in osebno izkaznico. Storilec je še istega dne odšel na Ljubljansko banko in dvignil 22.300 tolarjev. Nepridiprava še iščejo.
OB REZILKO - V noči na 25. februar je neznan storilec vlomil v gospodarsko poslopje v Mihovem ter ukradel ročno rezilko znamke Bosch. Lastnika A. B. je oškodoval za okrog 10 tisočakov.
POŽAGAI. DVA HRASTA - 58-jutni J. K. z Uršnih sel je osumljen, da je v času od 1. do 24. februarja v gozdu Kot požagal dva hrasta in ju odpeljal domov. Lastnika V. K. iz Uršnih sel je oškodoval za 15 tisočakov.
VLOMIL V VIKEND - V času od
23.	do 24. februatja je neznan storilec v Gabrju vlomil v vikend in ukradel alkoholno pijačo. S tem je M. N. oškodoval za 15 tisočakov.
ŽEPAR V ŠPORTNI DVORANI -
24.	februarja je nepridiprav v športni dvorani Marof ukradel usnjeno denarnico, v kateri je imel J. Š. iz Bereče vasi 200 nemških mark in 1.600 tolaijev.
POSEKAL 32 DREVES IN JIH ODPELJAL - Letos januarja je neznanec v gozdu pri Gradencu posekal 32 dreves različne debeline in jih tudi odpeljal. S tem je GG Novo mesto oškodoval za 36.000 tolarjev.
POŠKODOVAL GA JE- 18-letni B. P• iz Gradca je osumljen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ker je 20. februatja pred diskoteko v Gradcu med prepirom udaril M. P. iz Dragatuša in ga poškodoval.
$ PRILAŠČAL SI JE RAZLIČNO BLAGO
NOVO MESTO - 23-letni S. C. iz Vinje vasi je osumljen poneverbe, ker sije kot prodajalec v Tehničnem prodajnem centru Novotehna v Novem mestu prilastil različno trgovsko blago v vrednosti 00.280 tolarjev.
, Raznesla ga je bomba
/ KRAJNA BRDA - Uprava krimi-’ Balistične službe iz Krškega jc obravnavala samomor z ročno bombo, ki gaje storil 42-lctni Avgust R. iz Krajnih Brd v sevniški občini. Krimina-j listi so ugotovili, da jc 24. februarja 'jntraj Avgust dobil od sodišča nega-*iven odgovor na pritožbo v zvezi s kaznivim dejanjem po členu 46/1 KZ >P, ' ”S, ki ga je storil pred letom. Svoji i v družici je dejal, da sc bo ubil. Okrog 12. ure je bilo iz gozda, kamor seje odpravil, slišati močno eksplozijo. Žaradi tega je sosed odšel v gozd, jam pa je našel mrtvega Avguština,
1 ki ga je ubila ročna bomba.
Tožilec je spremenil obtožnico
Tudi peta obravnava zoper nekdanje Vidmove vodilne se še ni končala - Prestavlje-na za en mesec - Spet jc bil govor o debet notah, katerih originalov ni videl nihče
NOVO MESTO - Prejšnji teden seje na novomeškem temeljnem sodišču nadaljevala tokrat že peta obravnava zoper nekdanje vodilne delavce Krškega Vidma; Franca Čarga, Branka Žibreta in direktorja Vidma Tradea iz Ljubljane, Celestina Vardjana, kijih obtožnica bremeni prestopka nepravilne uporabe denarja pri ustanavljanju podjetja v tujini. Obravnava, ki seje začela lani septembra, je bila tokrat zaradi spremembe enega dela obtožnice preložena na 23. marec.
Tudi na tokratni obravnavi, ko sta bila zaslišana tedanja devizna referentka Anica Kraševec in ponovno vodja prodaje Bogdan Romih, se je vse skupaj vrtelo okrog debet not, za katere so vsi do sedaj trdili, da niso videli originalov. S pomočjo debet not naj bi Videm v milanskem podjetju KFC odkupil solastniški delež, vendar ustanovitvena vloga Vidma ni bila jasna, kar pomeni, da naj bi Čargo in Žibret s pomočjo Vidmove-ga denarja ustanovila podjetje v tujini.
BARBARA REŠILA ŽENSKO
KOČEVJE - V ponedeljek, 28. februarja, zjutraj je 19-letna Barbara Šlemer iz Reške 7 v Kočevju opazila, da neka ženska hodi po škarpi ob Rinži pod zapornicami nasproti Itasa. Ženska je opazila Barbaro in se je odstranila od škarpe, Barbara pa je šla domov. Vendar ji nekaj ni dalo miru in je šla pogledat nazaj in videla, da ženska v Rinži, ki je tam na srečo bolj plitva, kobaca po vseh štirih. Barbara je hitro skočila za njo, jo ogovarjala in pregovarjala, nakar jo je privedla do škarpe. Vendar iz Rinže nista mogli, ker je bila škarpa strma in visoka. Obe so rešili šele policisti, ki jih je poklical na pomoč Barbarin brat. Vse to pa so nekateri opazovali z rokami v žepih, pomagat pa ni prišel nihče niti se ni noben spomnil poklicati policijo ali gasilce. Prav zato zasluži nesebična pomoč Barbare Šlemer še posebno pohvalo. Vzrok, zakaj in kako je nesrečna ženska prišla v Rinžo, pa policisti še raziskujejo.
Anica Kraševec, tedanja Vidmova devizna referentka, je pred senatom, ki ga je vodil sodnik Matjaž Kučič, povedala, daje fotokopije debet not, kajti originali ostajajo v računovodstvu, dobila v roke lani januarja; šlo je za debet note v vrednosti okrog 77 milijonov. Povedala je, da je bilo pla-
TRCILAV
BETONSKO OGRAJO
LOG -17. februarja ob 16.30 seje na magistralni cesti v naselju Log v sevniški občini zgodila prometna nesreča. 37-letna Zorka V. iz Krškega se je z osebnim avtom peljala iz smeri Boštanja proti Sevnici. Ko je pripeljala v naselje Log, je zaradi vožnje iz neznanega vzroka zapeljala desno na zasneženo bankino, potem pa prevozila živo mejo. Po dobrih devetih metrih je z vozilom trčila v betonsko ograjo. Pri trčenju seje voznica hudo poškodovala, na vozilu pa je nastalo za 200.000 tolarjev materialne škode.
V SEVNICI JE IZTIRIL PRAZEN POTNIŠKI VLAK
SEVNICA - 23. februarja ob 9.40 je v Sevnici prišlo do iztirjenja prazne elektromotorne garniture. Strojevodja, 36-letni Munever B. iz Ljubjane, ter pomočnik strojevodje, 32-letni Rade K., prav tako iz Ljubljane, sta postavila ob 8.25 elektromotorno garnituro na slepi tir, kjer je čakala na odhod za smer Zidani most. Ob 9.15 je iz neznanega vzroka popustila ročna zavora, zaradi česar seje elektromotorna garnitura začela premikati. Zaradi nepredvidenega gibanja vlaka je prišlo do iztirjenja prednjega postavnega vozička krmilnega voza. Ker je vlak stal na slepem tiru, je bil prazen. Na vlaku tudi ni bilo vidnih poškodb.
«jWB	? f	v
Ufe	"tMttfr ~
POGOVOR O KRIZI DRUŽINE TER O ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI - Prejšnji teden je novomeški župan sklical sestanek, na katerega je povabil predstavnike cerkve, zdravstva, Rdečega križa, policije in sociale, da se pogovorijo o alkoholizmu in narkomaniji, ki se po njegovem mnenju kot rakasta tvorba širita po Dolenjskem. V uvodu je spregovoril gost sestanka, dr. Janez Klobučar iz Ljubljane, ki se že 18 let ukvarja z boleznimi odvisnosti in tudi vodi skupino staršev narkomanov. Tudi dolenjska mladina se omamlja, veliko sega po alkoholu pa tudi po mamilih. Udeleženci sestanka so ugotovili, da več ko je negotovosti, uk-varjanja s preteklostjo, več je bega v najrazličnejše omame. Edini so si bili, da je družina tista, ki lahko največ naredi za otroke. Toda kako ji pomagati? Več o razmišljanjih s posveta v eni od naslednjih Prilog našega časopisa. (Foto: J. Dor-niž)
st j
!l! S POLPR1KLOPNIKOM V OB-' CESTNI JAREK - 22. februarja ob , IK40 se je na lokalni cesti Globoko -• '-Upelevec v naselju Bojsno zgodila .i Prometna nesreča, v kateri je na tovor-rl, Pisku s polpriklopnikom nastalo za : V °krog 500.000 tolarjev škode. Voznik /J tovornjaka Robert J., hrvaški državljan, 'J, )e v naselju Bojsno pri hišni številki 40 t>' Pripeljal v levi pregledni ovinek in ga n'j ®®kal. Ker mu je v tem trenutku naspro-av !' Pravilno pripeljal neznani voznik osc-j;0' ptega avtomobila, se je poskušal uma-tV 'niti čim bližje desnemu robu ceste. Pri 'eni je zaradi manevra z volanom pol-„:! Priklopnik prevrnil v obcestni jarek in J ?a sabo potegnil še tovornjak. Voznika Jj la s kraja nesreče odpeljal v neznano lj ![eznan voznik osebnega avtomobila.
pa kraju je ostal njegov sovoznik 31-j plni Josip S., prav tako hrvaški držav-‘: 'jan. Na polpriklopniku jc bilo naloženo iiJ kartonov cigaret Marlboro. Robo
I*
i
-........cigaret Marlboro. Robo
f*a natovorila v Idriji, namenjena pa sta ®ila v Mostar.
V OVINKU GA JE ZAČELO ZANAŠATI - 25. februarja okrog 8. ure se K na lokalni cesti Artiče - Dečno selo godila prometna nesreča, v kateri se je cna oseba huje poškodovala, na vozilu
pa je nastalo za okrog 300.000 tolarjev škode. 33-letni Anton P. iz Glogovega Broda v brežiški občini se je peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Dečnih sel proti Artičam. Ko je pripeljal izven naselja Dečna sela v blagi desni ovinek, je začelo vozilo zanašati. Po približno 100 metrih vožnje je voznik izgubil oblast nad vozilom, avto se je obrnil, nato pa bočno zdrsel v obcestni jarek, kjer je trčil še v drevo. Voznika so zaradi hudih poškodb odpeljali v brežiško bolnišnico.
ZA VOLANOM JE ZASPAL - 26. februarja ob 6.40 se je na magistralni cesti pri Gmajni v krški občini zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, 28-letni Devad G. iz Sanskega Mosta v BiH, začasno stanujoč v Nemčiji, je vozil iz smeri Ljubljane proti Obrežju. Zaradi utrujenosti je zaspal, zapeljal prek nasprotnega prometnega pasu na neutrjeno bankino, po kateri je vozil 43 m, zatem je trčil s sprednjim delom vozila še v betonsko ograjo nadvoza, od tam pa je vozilo odneslo prek 14 m širokega jarka, kjer je obstak>na strehi. Voznika je vrglo iz avtomobila, hudo poškodovanega so odpeljali v brežiško bolnišnico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Neglede na to, da tat, ki je “obiskal” stanovanjsko hišo v Martinji vasi, ni ničesar odnesel, je lastniku K. M. iz Ljubljane samo z vlomom povzročil za 15 tisočakov škode.
•	Trije mladoletniki z Lokev so 27. februarja zvečer na Železničarski cesti in v Ulici 21. oktobra v Črnomlju z vrvi pokradli perilo, ki se je sušilo in s tem dve gospodinji oškodovali za več kot 40 tisočakov.
•	Ob perilo, vendar skupaj s potovalko, je bila prejšnji teden tudi V. H. iz Begunj na Gorenjskem. Nekdo, ki je bi! prav tako na avtobusni postaji kot ona, je izkoristil njeno trenutno odsotnost in s potovalko izginil v neznano. Potnico je oškodoval najmanj za 7 tisočakov.
•	Veliko sreče na darilnona-gradni akciji smučarske zveze Slovenije in športne zveze Slovenije si je zaželel nepridiprav, ki je na Petrolovi bencinski črpalki v Šentjerneju ukradel 80 kartic Podarim - dobim in Petrol oškodoval za 20 tisočakov.
čilo KFC-ja za dobavljeni papir oktobra predlani zmanjšano za ta znesek. Na podlagi debet not je 18. februarja sestavih pobot in ga dala v podpis gospodu Žibretu, ki pa pobota ni podpisal, zato ga tudi niso prijavili Banki Slovenije in ni bil realiziran.
• Tožilstvo je od predloga ponovnega zaslišanja Mete Kranjčevič odstopilo, še vedno pa je na zaslišanju Rolfa Normana vztrajala obramba, vendar je senat predlog zavrnil, saj Norman ne namerava več priti v Slovenijo. Potem je tožilec predlagal spremembo dela obtožnice, v katerem bivše Vidmovce bremeni, da v svojih poslovnih knjigah niso zagotovili podatkov o stanju in gibanju sredstev in obveznosti, Branka Zi-breta, nekdanjega finančnega direktorja, pa, da kot finančnik ni poskrbel za originalne dokumente, ki so potrebni za knjiženje.
Ponovno je bil zaslišan Vidmov komercialni direktor oz. vodja prodaje Bogdan Romih, kije tokrat povedal, da mu je vodja izvoza Meta Kranjčevič v drugi polovici leta 1992 povedala, da naj bi bile terjatve KFC do Vidma pobotane oz. plačane s papirjem. Dejal je, da on pobota ni podpisal niti ga ne bi imel pravice podpisati, ker ni šlo za komercialne zadeve.
J. DORNIŽ
INDIJSKO KONOPLJO SPRAVIL V “KINDER JAJČEK”
SEVNICA - Krški kriminalisti so 23. februarja opravili hišno preiskavo pri 24-letnem Gregorju O. iz Sevnice. Pri preiskavi so našli “kinder jajček’, v katerem je bilo okrog 1 g posušenih delcev indijske konoplje, potem “kinder jajček”, v katerem je bilo okrog 1 g posušenih delcev konoplje, pomešanih s tobakom, manevrski naboj kal. 7,62 mm, škatla za diabole, v kateri je bilo 40 semen indijske konoplje, ter kolut zelene barve, na katerem je bila navita potezna vrvica. Policisti so predmete zasegli, zoper lastnika navedenih predmetov pa dali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
CEZ NOČ OB REGISTRSKE TABLICE
KRŠKO - Krški policisti so pred kratkim prejeli prijavo, da so bile prek noči z osebnega avtomobila LJ18-26L ukradeni obe registrski tablici 52-letni Ljubljančanki, ki je imela avtomobil parkiran na parkirnem prostoru pred diskoteko Pacifik v Leskovcu.
IZ LOKALA ODNESEL VEČ PREDMETOV
BREŽICE - 26. februarja je neznan storilec po vsej verjetnosti s ponarejenim ključem odklenil vhodna vrata lokala Bijou Bar na Holjevi stezi l v Brežicah in tako prišel v notranjost. Iz bara je odnesel dva poker igralna avtomata, barvni tv sprejemnik, 10 zavitkov cigaret Marlboro ter denar iz blagajne. S tem je 46-let-nega Nika J. iz Brežic oškodoval za okrog 250.000 tolarjev.
DOMA JE RAZGRAJAL, PA SO GA ODPELJALI
KRŠKO - 27. februarja ob 20.30 so krški policisti v prostore za pridržanje pripeljali vinjenega 35-letnega Marjana V. z Gmajjie. Marjan je že čez dan doma razgrajal in bil ob 16. uri ob prvem posredovanju policistov opozorjen, naj s tem preneha. V večernih urah pa je ponovno začel razgrajati in obračunavati z domačimi, zato so ga policisti vdrugič odpeljali na krško policijsko postajo in ga pridržali do iztreznitve. Zoper kršitelja bodo dali predlog sodniku za prekrške.
V STANOVANJU JE ZAGORELO
S1 RAŽA - 21. februarja zvečer je prišlo do požara v stanovanju bloka v Ulici pod vinogradi v Straži. Lastnik stunovanja D. A. je okrog 23. ure odšel k počitku, malo pred polnočjo pa gaje zbudil gost dim, zato jc zbudil še ostale člane družine, da so odšli iz stanovalca. Požar so pogasili sosedje in novomeški poklicni gasilci. Po vsej verjetnosti je do požara prišlo zaradi električnega stika na televizorju, ki jc bila ugasrCen. Pri tem jc nastalo za okrog 400.000 tolarjev materialne škode.
Vlomi v vozila se vrste
Vlomilci največkrat stikajo za denarjem in avtoradii - V Črnomlju odnesel tudi slušalko za mobitel
KRŠKO, NOVO MESTO - V zadnjem času so policisti zopet zabeležili večje število vlomov v avtomobile. Največkrat si nepridipravi lotijo tega podviga, ker hočejo priti do avtoradia ali pa do denarja.
Krški policisti so ugotovili, daje nekdo v noči na 16. februar vlomil v katrco Fanike K. iz Krškega, kije imela avtomobil parkiran ob lokalni cesti Pečice - Zdole. Storilec je s silo potegnil za kljuko prednjih vrat, tako daje popustil zapah, in iz avtomobila ukradel avtoradio, komplet žarnic, prvo pomoč ter vlečno vrv. Lastnico je oškodoval za okrog 15 tisočakov.
Trebanjko, ki je svoj avtomobil parkirala pred zidanico na Vinjem Vrhu, je 26. februarja presenetil tat in ji ukradel 16.500 tolarjev. - Iz
odklenjenega avtomobila je 27. februarja neznan storilec v Vodnikovi ulici v Črnomlju odnesel slušalko mobitela, moško jakno ter 3 avdiokasete. Rdeči križ Slovenije je oškodoval za okrog 70.000 tolarjev.
Na parkirnem prostoru pred trgovino Dolenjka v Ulici 21. oktobra v Črnomlju je neznanec s 26. na 27. februar vlomil v fička in ukradel radiokasetofon, kasete in nekaj orodja. Lastnika A. K. iz Gabrijel je oškodoval za okrog 40 tisočakov. - Policisti pa so že prijeli osumljenca, ki sta 24. februarja v Kajuhovi ulici v Črnomlju vlomila v fička in hotela iz rezervoarja iztočiti gorivo, vendar ju je lastnik Š. P. prepodil; to sta 20-letni D. M- z Lokev in 32-letni Z. M. iz BiH.
DVA MRTVA
KOČEVJE - Na magistralni cesti v Mrtvicah pri Kočevju seje zgodila 23. februarja okoli 17.30 huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje 25-letni očka Mile Panič iz Sodražice in njegov petletni sin Mičo, medtem ko je bila hudo poškodovana triletna hči Maja. Panič je vozil iz smeri Ribnice proti Kočevju. V Mrtvicah je pri prvem odcepu za Koblarje zagledal pred seboj na cesti golfa, ki je nameraval zaviti proti Koblarjem, zato seje golf ustavil, da bi spustil mimo avtomobil, kije imel prednost. Panič je začel zavirati, a je njegov avto iz še ne povsem pojasnjenega vzroka zaneslo na levo stran ceste, da je trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil 29-letni L. J. iz Kočevja. Zaradi trčenja, v katerem je poleg žrtev nastala tudi večja materialna škoda, je bila magistralna cesta zaprta kar do 21. ure. •
POZIV VOZNIKOM
NOVO MESTO - Sekretariat za notranje zadeve občine Novo mesto poziva vse voznike in lastnike motornih vozil in traktorjev, naj čim prej zamenjajo stara (jugoslovanska) vozniška in prometna dovoljenja ter stare registrske tablice. Zadnji rok za zamenjavo dokumentov in tablic je 25. junij 1994, zaradi gneče, ki bo na uradih v dneh pred iztekom roka, pa priporočajo, da vozniki dokumente in tablice zamenjajo čim prej. Kdor ima vozniško dovoljenje za traktor, naj ga ob zamenjavi prinese s sabo, da mu ga bodo vpisali v novo vozniško dovoljenje. Prometna dovoljenja in registrske tablice lahko zamenjate tudi v Avtohiši Pionir ali v bazi AMZS na Otočcu, vozniška dovoljenja pa menjajo le na sekretariatu za notranje zadeve na Novem trgu 6.
Kočevska stranpota
PONAREJEN BANKOVEC -Poljcisti še vedno ugotavljajo, kdo je plačal nekemu kočevskemu obrtniku uslugo s ponarejenim bankovcem za 100 DEM. Obrtnik je ta bankovec prinesel 22. februarja v Ljubljansko banko, kjer so ugotovili, da gre za ponaredek.
OBJESTNEŽ POŠKODOVAL AVTO - V noči od 26. na 27, februar je neznan storilec poškodoval z ostrim predmetom prednja in zadnja leva vrata avta, ki je bil parkiran pri Zdravstvenem domu v Kočevju. Lastnik Š. B. je oškodovan za 60.000 tolarjev. Objestnežev, ki delajo tako in podobno škodo, je v Kočevju več.
VLOM V TOVORNJAK-ČE-BELNJAK - Isto noč je bilo vlomljeno v tovornjak-čebelnjak, last T. Š. iz Kočevja. Neznani storilec je ukradel črpalko bosch in komplet žarnic ter tako lastnika oškodoval za 150.000 tolarjev.
ŠKODA OB KOLPI - V noči od petka na soboto pa so imeli obje-stneži delo tudi ob Kolpi. Vlomili so v peskokop v Mirtovičih tako, da so prežagali ključavnico in jekleno vrv. Slednjo so tudi odnesli. Hrati so populili količke, ki so označevali traso bodoče obkolpske ceste, in sicer med Mirtoviči in Sv. Ano v dolžini okoli 500 m. Zdaj bodo geometri morali ponovno na teren.
V ŠENTJANŽU POLICIJA PREVEČ NA CESTAH?
ŠENTJANŽ - Poslanec Jazbec iz Šentjanža je povedal, da so krajani že nejevoljni zaradi pogostih policijskih kontrol na cestah v njihovi krajevni skupnosti. Policisti se ukvarjajo pretežno s prometom, premalo pa naredijo za odkrivanje vlomov in drugih kaznivih dejanj, se hudujejo Šentjan-ci. Sevniška občinska skupščina ni soglašala, da bi policiji predlagala omilitev prometne kontrole, saj bi bilo v nasprotju z nedavnimi zahtevami sevmške vlade in iste skupščine, naj policija posveti večjo pozornost prometni varnosti.
MIMO CARINE NA TRG
KRŠKO - UKS UNZ Krško je ugotovila, daje Roland Nikola K. iz Krškega osumljen goljufije, s tem da je lani od 6. junija do 12. oktobra prek svojega podjetja Tros, d.o.o., Krško uvažal iz Hrvaške umetna gnojila in pralni prašek. Na carini je dal izjavo, da bo uvoženo blago carinil v notranjosti države. Vendar pa tega ni storil, blago je dal v promet, ne da bi plačal carino in ostale uvozne davščine. Ljubljansko carinarnico je oškodoval za 1,070.885 tolarjev.
NOV KOMANDIR JE MARJAN ŠPILAR
SEVNICA - Poslanci sevniš-ke občinske skupščine so soglašali z razrešnico dosedanjemu komandirju sevniške policijske postaje Andreju Bobeku, ki odhaja na novo službeno dolžnost, in sicer za komandirja obmejne policije v Dobovi. Soglašali so tudi, da imenujejo za novega komandirja Radečana Marjana Špilarja, dosedanjega Bobkove-ga pomočnika.
Z IGRO DO PROMETNE KULTURE - Zavarovalniška dntžba Adriatic in podjetje Ksenos, d.o.o., iz Kopra sta se lotila precej obsežne akcije med slovenskimi šolarji. S posebno igrico učijo otroke spoznavati prometne znake in prometno singulizacijo, učijo jih prometne kulture in vse dnigega ’z namenom, da bodo licenci lažje opravili pn e izpite za kolo in da bo v bodoče na naših cestah manj nesreč. Minuli teden so kocko metali in vozili avtomobile po mini Sloveniji učenci osnovne šole Center, ostale dni pa bodo na Dolenjskem delavci zavarovalnice obiskali še trinajst šol. Učence uvaja v igro pilot helikopterja iz Sečovelj in bivši Novomeščan Jože Laliajner. (Foto: J. Pavlin)
Negotov začetek odločilne tekme
Pionir sije z zmago s 3:0 nad Ljutomerom zagotovil četrto mesto - V prvem nizu so gostje vodili že s 12:5, a niz vseeno izgubili - Novomeščanom manjka dober podajač
NOVO MESTO - Pomembno tekmo z Ljutomerom, kije dokončno odločala o uvrstitvi ene izmed obeh ekip na 4. mesto prvoligaške lestvice in s tem o neposrednem nastopu v končnici prvenstva, so Novomeščani začeli izredno nezanesljivo in malo je manjkalo, da bi gostje iz Ljutomera dobili prvi niz in s tem veliko psihološko prednost v boju za zmago na odločilnem srečanju.
BADMINTON -C TURNIR
NOVO MESTO - Agencija za šport bo v soboto, 5. marca, ob 9. uri v športni dvorani Marof pripravila 4. C turnir v badmintonu. Pravico nastopa imajo vsi, tudi rekreativni igralci in igralke badmintona iz dolenjske regije, razen članov A in B skupine. Prijavite se lahko pol ure pred začetkom tekmovanja, prijavnina pa znaša 400 tolarjev.
Igra v prvem nizu je bila izenačena le do izida 5:5, potem pa so se Ljutomerčani razigrali in povedli z 12:5. Tedaj so se Novomeščani še pravočasno le zbrali in z izidom 15:13 dobili prvi niz in s tem tudi tekmo, kajti v nadaljevanju so gostje igrali nervozno in s tako igro niso mogli biti kos boljšim Novomeščanom, ki so dobili drugi niz s 15:6 in tretjega s 15:11. Novomeščani so z uvrstitvijo na četro mesto po rednem delu prvenstva, glede na velika
Dobrota je bila sirota
Kljub porazu ugoden razplet za odbojkarice
NOVO MESTO - Odbojkarice Novega mesta so v Mariboru še enkrat spoznale, da ne gre vedno popuščati muham domačink, ki želijo tekmo prestaviti na dan, ki njim bolj ustreza, ali igrati v dvorani, kije premajhna in zato ni registrirana pri odbojkarski zvezi. Tokrat so nasedle Mariborčankam, ki so želele tekmo odigrati že v petek. S tem so dobile možnost igranja odbojkarice, ki sicer igrajo za prvo mariborsko ekipo v srednjeevropski ligi, imajo pa dvojno licenco in s tem pravico nastopanja v obeh ekipah. Tako okrepljene odbojkarice Branika niso imele težkega dela z Novomeščankami, ki so računale na zmago, a so se zaradi svoje popustljivosti še enkrat opekle ter si s porazom nakopale še enega tekmeca za uvrstitev v boljšo skupino razdeljene prve lige. Čeprav so Novomeščanke tekmo izgubile s 3:0 (11, 4, 10), so v Mariboru igrale podrejeno vlogo le v drugem nizu. K sreči je HIT Casino, s katerim si Novomeščanke delijo 5. mesto, premagal Krim in imata ti dve ekipi že 4 točke prednosti pred zasledovalka-mi, ekipama Krima in Branika. Glede na to, da Novomeščanke v naslednjem, zadnjem krogu igrajo doma - tekma bo v soboto ob 19. uri - z zadnjeuvrščeno Mislinjo, Novogoričanke pa tudi doma, a z zelo močnim Gornjim Gradom,
TADEJ KOBE -DRŽAVNI PRVAK
Gaj pripravljen
Kljub težavam so kočevski nogometaši dobro pripravljeni
KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Gaja so minulo soboto odigrali še zadnjo tekmo v pripravljalnem obdobju. Tokrat so premagali jasenakega prvaka 3. iige Mengeš s 3:1, zadetke za Gaj pa so dosegli Komočar, Fartek in Vujičič. Z delom v pripravljalnem obdobju so Kočevci zelo zadovoljni, saj denarne težave zaradi poloma pokrovitelja Avto burna, niso bistveno vplivale na priprave moštva, ki ni odstopalo od zastevlje-nega cilja - uvrstitve v prvo ligo. Le nekaj dni pred nadaljevanjem prvenstva se bodo Kočevci v Mariboru pomerili s Pivovarno Laško. Zelo pomembno za kočevskega drugoligaša je, da so se razmere v klubu uredile in da nova uprava dobro sodeluje z moštvom, kar se pozna tudi na igrišču. Še vedno so prepričani, da ji spomladi uvrstitev v prvo ligo ne more uiti, k temu pa bo pripomogla tudi okrepitev moštva. Iz Izole je namreč prišel v Kočevje odlični vratar Dragan Talajič, ki bo zamenjal dosedanjega vratarja Pejkoviča, ki je kočevsko moštvo zapustil v prestopnem roku.	w _
M. G.
lahko pričakujemo, da bodo Novomeščanke, če bodo v soboto zmagale, pred končnico prvenstva same na 5. mestu. Ker pa Krim gostuje pri precej močnejši kočevski LIK Tilii in Branik pri nepremagljivem Cimosu, bo po zadnjem krogu verjetno praktično že jasno, da bodo Novomeščanke prihodnjo sezono, ko se bo prva liga razdelila na dve skupini, tekmovale v boljši skupini.
I. V.
Kralj med člani
Mladinec Kralj uspešen na članskem prvenstvu
MARIBOR - Na državnem šahovskem prvenstvu mladih se je v Mariboru pomerilo 258 šahistov, kar je daleč največ do sedaj. Vidno vlogo na prvenstvu so igrali tudi mladi dolenjski in posavski šahisti, največ pa je dosegel Starotržan Tadej Kobe, ki je zmagal v kategoriji do 12. leta. Odigral je devet partij, osemkrat je zmagal in le enkrat remiziral. Zmaga mu je prinesla nastop na svetovnem prvenstvu. Darja Kapšje prestopila v starejšo kategorijo in med igralkami do 14. leta osvojila 2. mesto in se s tem uvrstila na evropsko prvenstvo, v isti kategoriji pa je bila Sevničanka Mojca Grilc tretja. Med dekleti do 12. leta je bila Simona Mihelič tretja, Sabina Kapš peta in Irena Šterbenc šesta. Med mladimi šahisti do 16. leta sta tretji mesti osvojila Ingrid Mihelič pri dekletih in Krčan Robert Volča-njšek med fanti. Sesiri Mihelič, Grilčeva in Volčanjšck so rezerve za nastop na evropskem prvenstvu mladih šahistov.
sAII ZA PRAZNIK
STARI TRG OB KOLPI - Ob občinskem prazniku so Starotržani pripravili šahovski turnir za mlade, ki se ga je udeležilo 56 šahistov iz 11 slovenskih in hrvaških klubov. Med dečki do 11. leta je zmagal Mitja Muhvič, med dečki do 16. leta Gregor Simčič, med deklicami do 11. leta Sanja Milovac in med dekleti do 16. leta Darja Kapš.
ODLOČILNI PORAZ
NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so s porazom v Laškem verjetno zapravili zadnjo možnost za uvrstitev v A2 ligo. Petouvrščcna šoš-tanjska Elektra ima sedaj že dve zmagi prednosti, tako razliko pa bodo Novomeščani do konca tekmovanja v končnici prvenstva druge lige le težko nadoknadili, saj so eno redkih dru-goligaških moštev brez kupljenih tujih igralcev. V ekipi Novega mesta igrajo le pravi Novomeščani, kar nekaj v Novem mestu vzgojenih košarkarjev pa igra v drugih slovenskih moštvih. Novomeščani najbrž ne bi imeli težav z uvrstitvijo v prvo ligo, če bi v njihovem moštvu igrala vsaj Bordelius in Lučev, ki letos še pomagata Krškemu Inetri-erju. Izid najbrž odločilne tekme Novega mesta 92 v Laškem je bil 101:71 (45:33), največ košev za Novomeščane pasta dosegla Bajc (30) in Kek (13). V nedeljo ob 17. uri igrajo Novomeščani doma z Agrohitom iz Slivnice.
ZMAGA, KI NE ODLOČA
KRŠKO - Košarkarji Krškega Interi-erja so na srečanju, ki ni odločalo o ničemer, v soboto premagali Litijo z 99:89 (53:49). Z zmago so Podbočjani le potrdili 4. mesto v rdeči skupini prve lige in s tem uvrstitev v končnico slovenskega prvenstva. Tokrat sta v moštvu Interierja blestela Novomeščana Bordelius (37 točk) in Lučev (21 točk), medtem ko je Krajcar dosegel 17 točk, z asistencami pa se je izkazal Popovič.
nihanja v igri, lahko povsem zadovoljni. Četrtega mesta v zadnjem krogu ne morejo izgubiti, niti če jih premaga zadnjeuvrščeni Fužinar, kar pa je skoraj nemogoče.
Žal pa ne morejo biti zadovoljni z igro ekipe, ki bi morala biti, glede na kakovost posameznih igralcev, uvrščena višje. Ukrajinca Pavlov in Simo-nenko sta na zadnjih tekmah igrala nekoliko bolje, vendar kljub vsemu nista pokazala tistega, kar bi se od “kupljenih” tujcev in profesionalcev lahko pričakovalo. Večni problem novome-
USPEL REKREATIVNI TURNIR V
NAMIZNEM TENISU
LJUBLJANA - Uvrstitve igralcev namiznega tenisa novomemeške No-votebne na članskem državnem prvenstvu, ki je bilo konec minulega tedna v Ljubljani, so skoraj v celoti izpolnile pričakovanja. Kralj, Hribar, Horvat in Vertuš so se uvrstili v finalno skupino najboljših 32 slovenskih igralcev. Še največ je dosegel mladinec Tomaž Kralj, ki je v šestnajstini finala premagal Mariborčana Boštjana Tancetja, fanta smučarke Katje Koren, v osmini finala pa naletel na Ignjatoviča, državnega reprezentanta iz ljubljanske Olimpije, s katerim se je srečal pred tednom na ligaškem dvoboju med Novotehno in Olimpijo. Tudi tokrat se je Tomaž dobro upiral boljšemu nasprotniku ter v treh nizih osvojil 15, 16 in 18 točk. Ignjatovič je bil v moških parih skupaj s Škafarjem in v mešanih parih skupaj s Čehovinovo državni prvak, medtem ko ga je med posamezniki v polfinalu premagal kasnejši zmagovalec Rubi Smrekar. V osmino finala se je od No-vomeščanov poleg Kralja uvrstil v osmino finala še Marjan Hribar, ki ga je izločil Komac, kočevski državni reprezentant, sicer član Arconta iz Gornje Radgone. Komac je v četrfinalu izgubil z Benkom iz Potrošnika.
I. V.
NOVO MESTO - Zadnjo nedeljo je rekreativna sekcija pri NTK Novoteh-na pripravila v novomeški športni dvorani 2. rekreacijski turnir v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 15 igralcev. Na izvrstno pripravljenem turnirju -zanj ima največ zaslug vodja namiznoteniške rekreacije Stane Košir - za katerega je več sponzorjev prispevalo nagrade, je zmagal Dušan Pezelj, drugi je bil Tomaž Papež, tretji Tone Ži-gante. Prvi trije so dobili pokale, vsi udeleženci pa praktične nagrade. Po končanem turnirju je bila zakuska in prijateljsko srečanje navdušenih rekreativnih igralcev tega lepega in za vsa starostna obdobja primernega športa.
ške ekipe so podajači. Brez dobrih podaj odlični tolkači, kakršni so Povšič, Petkovič in tudi oba Ukrajinca, ne morejo dosegati točk, brez teh pa ni zmag. Goleš je imel na tekmi z vodilnim Vi-grosom Pomurjem svoj dan in posledica njegovih dobrih podaj je bila tudi zanesljiva novomeška zmaga. Žal pa ekipa ne more upati, da se bo podajaču odprlo ravno na najpomembnejših tekmah. Če Pionir že kupuje igralce, bi bilo dobro, da bi v Novo mesto pripeljali vrhunskega podajača, ki je v odbojki motor ekipe.
Da v Pionirjevem sistemu igre nekaj škriplje, je bilo lepo videti ravno na tekmi z Ljutomerom, ko je Vladko Petkovič, ki je bil še ne dolgo tega član slovenske reprezentance, ostal popolnoma neizkoriščen. Hitri odbojkar z odličnim odrivom in močnim udarcem je lahko le začudeno gledal, kako gredo vse podaje na Ukrajinca. Napada preko sredine, ko tolkač udari penal, ki je zaradi hitrosti lahko zelo učinkovito orožje, pri Novomeščanih skoraj ne vidimo. Tudi zaradi vsega tega jc Pionir le četrto oziroma šesto moštvo lige (prvi dve ekipi z lanskega prvenstva igrata v srednjeevropski ligi), čeprav bi lahko bil precej višje.
I. V.
Božič prvič pod sedmimi sekundami
Uspešen nastop dolenjskih atletov na dvoranskem prvenstvu
LJUBLJANA - Že v prvi disciplini dvoranskega državnega prvenstva, teku na 60 m, smo Dolenjci dobili prvaka. Zmagal je atlet novomeške Tilie Tomaž Božič, kije najkrajšo razdaljo prvič v življenju pretekel v času 6,99 sekunde in s tem napovedal uspešno sezono, v kateri bi, glede na svoj izid v dvorani, lahko 100 m pretekel krepko pod 11 sekundami. Dolenjci smo na prvenstvu veliko pričakovali od državne rekorderke Brcžičankc Vladke Lopatič, kije tudi tokrat skušala doseči normo za evropsko dvoransko prvenstvo, kar pa ji ni uspelo, 605 cm dolg skok v daljino pa ji jc vseeno prinesel naslov državne prvakinje; njen uspeh pa je z drugim mestom (597 cm) dopolnila Novomcš-čanka Nataša Podkrižnik. Poleg tega so dolenjski atleti na prvenstvu dosegli še nekaj odmevnih uvrstitev. V skoku ob palici je Brežičan Jurij Rovan moral prepustiti prvo mesto Mariborčanu Lorenciju, njegova tovariša iz ekipe, Kostevc in Novak, pa sta zasedla 5. in 6. mesto, medtem ko je bil Novomeš-čan Resnik 4. Na 60 m z ovirami je bil Novomeščan Matjaž Zupančič 3., Katka Jankovič pa pri dekletih 5. V teku na 60 m je bila Brežičanka Tomažinova 5., v skoku pa Novomeščanka Vinderjeva 6.
V nedeljo začnejo nogometaši
Krka Novoterm ob 15. uri igrala doma z Muro
NOVO MESTO - V nedeljo ob 15. uri bodo slovenski nogometni prvoligaši začeli pomladanski del prvenstva. Edino dolenjsko moštvo v družbi najboljših Krka Novoterm je pred nadaljevanjem prvenstva v nezavidljivem položaju, saj je z vsega 5 točkami na zadnjem mestu. Glede na uvrstitve po jesenskem delu se bodo za obstanek spomladi borila štiri moštva, Novomeščani pa zaostajajo za Primorjem in Istragasom Jadranom 3 točke in za Mavrico 2 točki. Razlika ni nenadomestljiva, vendar bo Krka konkurente težko ujela, saj se njeno moštvo bistveno ne razlikuje od tistega, ki je jeseni doživelo popoln polom. Trener Matič jc skušal v pripravljalnem obdobju način igre prilagoditi sposobnostim novomeških nogometašev, pridružil pa se jim jc tudi kamerunski reprezentant NToko, ki je močno okrepil obrambo, obenem pa zna tudi zadeti mrežo, kar je dokazal na zadnjih dveh prijateljskih tekmah, na katerih je Krka premagala hrvaškega drugoligaša PIK Vrbovec z 2:1 in z Dravinjo igrala 1:1, NToko pa je dosegel 2 od 3 zadetkov. Žal pa prijateljske tekme v pripravljalnem obdobju niso pravo merilo zmožnosti moštva, saj na njih trenerji le uigravajo ekipo, preizkušajo različne taktične variante in testirajo posamezne nogometaše. Koliko spomladanska Krka res velja, bomo videli že v nedeljo na tekmi z Muro, ki je letos še v igri za naslov prvaka. Vsaj približno enakovredna igra in poraz z majhno razliko bi bil gotovo dober znak pred nadaljevanjem prvenstva.
I. V.
Končno spet zmaga Kočevk
Rokometašice Kočevja zmagale v Kranju - Ribničanom ni uspelu ujeti ajdovskih rokometašev
KOČEVJE, RIBNICA - Rokometašice Kočevja so po treh porazih končno spet okusile slast zmage. Na tekmi z zadnjeuvrščenim je spet zaigrala Gor-bunova in dosegla kar 11 zadetkov, Dragičevičeva je bila uspešna sedemkrat, Burjakova pa šestkrat, kar je bilo ob dobri igri vratarke Tamare Jesenko, ki je uspešno zamenjala Jovičičevo, več kot dovolj za lepo zmago nad zelo povprečnimi Gorenjkami z izidom 27:19 (15:7).
Povsem drugače kot v Kranju je bilo Ajdovščini, kjer so rokometaši Ribnice igrali z domačim Fructalom. Ribničani so ostali brez Janija Marolta, enega izmed najboljših igralcev prve ekipe, ki je zaradi obveznosti moral ostati doma, manjkal pa je tudi poškodovani Dokič. Ajdovci so hitro povedli, dobili prvi polčas z 9:7 in v drugem delu igre že vodili z 19:12. Za razliko od prejšnjih tekem, ko so Ribničani igrali dobro v prvem delu srečanja in popuščali proti koncu, so se tokrat razigrali šele v drugem polčasu, ko so se s tesnim pokrivanjem Ajdovcev po celem igrišču domačinom približali na 21:19. Tedaj' pa sta v igro posegla mariborska sodni-
ka Gramc in Štaler, ki sta sicer izkušen par, a se na vseh igriščih slabo znajdeta, dosodila sporno sedemmetrovko in upi Ribničanov, da bi v Ajdovščini osvojili vsaj točko, jc splavala po vodi. Končni izid srečanja je bil 23:19 za Ajdovce. V ekipi Ribničanov je blestel Škaper, kije dosegel 9 zadetkov.
M. G.
GORAZD ŠTANGELJ ZLOMIL KLUČNICO
NOVO MESTO - Že prva dirka nove sezone seje za novomeške kolesarje končala nesrečno. Najboljši mož Krke Gorazd Štangclj je na dirki v San Geu pri Lagu di Garda grdo padel in si zlo-. mil ključnico. Italijanski zdravniki so ga J opreirali, te dni pa naj bi se že vrnil v domovino. Del Krkine ekipe je nastopil na dirki v Rovinju, kjer je prvi dan Martin Derganc zmagal med mlajšimi mladinci, Peter Ribič pa je bil drugi med kadeti. Drugi dan je bil na krožni dirki Mervar drugi med člani in Filip drugi med kadeti.
Sporočilo Lillehammeija
Izjemen odnos Norvežanov do športa in športnikov • Slovenci nismo vredni medalj naših smučarjev?
Lillehammerske olimpijske igre so za nami. Navdušenje Slovencev ob “zlatih ’’ bronastih kolajnah Alenke, Katje in Jureta se je že nekoliko poleglo, in čas je, da potegnemo črto pod delež naših tekmovalcev na merjenju moči najboljših smučarjev sveta, kajti razen v smučanju Slovenci v Lillehammerju nismo imeli svojih predstavnikov, Dolenjska pa sploh ni imela svojega športnika na olimpijskih igrah. Slovenske medalje na zimskih olimpijskih igrah ne morejo biti ogledalo našega odnosa do športa in odnosa do gibanja v naravi. So le plod ambicioznih in sorazmerno premožnih staršev, ki so svoje otroke usmerili v smučanje, še preden so le-ti prestopili šolski prag, so plod zagnanega dela klubskih trenerjev in močne organizacije, ki se ji pravi Smučarska zveza Slovenije, ki ji je že v Križajevih časih uspelo prerasti okvire neučinkovite organiziranosti slovenskega športa in odnosa Slovencev do športa.
Smo pa lahko na lillehamerskih igrah videli še marsikaj drugega kot le športno tekmo in zmage šampionov. Opozoril bi rad na dve stvari - na odnos Norvežanov do športa in na za nekatere presenetljive uspehe Američanov. Norvežani so igre pripravili, kot sami pravijo, skromno in preprosto, a so bile kljub temu največje do sedaj. To veličino jim je podaril norveški narod, ki je še enkrat dokazal svoj izjemni odnos do športa. Norvežani so se trumoma zbirali ob tekmovalnih arenah, kamor so prihajali z avtobusi ali pa kar peš in na smučeh. Z gromkim aplavzom in vihranjem zastav in zastavic so enako pozdravljali zmagovalce in zadnjeuvrščene, pa najsi so bili to
norveški športniki ali pa udeleženci iger iz eksotičnih držav. Ves svet je dobrodušnim Norvežanom privoščil 10 domačih zmag in 26 medalj, kolikor so jih osvojili. Njihovi uspehi niso darilo neba organizatorju iger, temveč plod njihovega načina življenja, katerega sestavni del je šport, s katerim se otroci srečajo že v najbolj rosnih letih in ga potem negujejo vse do pozne starosti. Otroci se igrajo, mladi tekmujejo, starejši pa uživajo v gibanju.
Za Američane je življenje ena sa-
ma tekma. Na tekmovanje navajajo že najmlajše. Šolskim in medšol-
skim tekmovanjem posvečajo starši in učitelji 'izjemno pozornost. S športom skušajo Američani otrokom vcepiti borbenost, nepopustljivost in željo po uspehu in dosegi cilja, saj lahko le s takim načinom razmišljanja kasneje uspejo v poslovnem svetu, kjer vlada neizprosen boj za dobiček. Tak je pač ameriški način življenja in zmaga njihovega smukača je le stranski produkt le-tega.
Kaj pa Slovenci? Našim otrokom starši pogosto celo branijo športno aktivnost in pišejo opravičila za ure športne vzgoje, češ naj se raje učijo, tekanje za žogo pa da je le izguba časa in jim ne bo prineslo kruha. Šolska tekmovc, > tja so prepogosto le sama sebi namen, ob tekmovališčih le redko srečamo starše ali učitelje, ki bi spodbujali svoje otroke in učence, zato ni čudno, da mladi nimajo pravega odnosa do športa in raje kot športna igrišča obiskujejo zakajene gostinske lokale. Iz tega zornega kota lahko trdimo, da si Slovenci uspehov Dovžanove, Korenove, Koširja in Kunca nismo zaslužili.
I. VIDMAR
Gama ob pomembno točko
Rokometašice novomeške Game zaradi izgubljene 0] točke s Piranom čaka težak boj za obstanek ^
(h[
Dolenjke izgubljale tla pod nogami. K sreči se je v zadnjih minutah razigrala p Ivana Tomas, ki je s petimi uspešnimi '3 streli ob koncu tekme Pirančankam n preprečila zmago. Dobre pol minute r
NOVO MESTO - Rokometašice novomeške Game so v soboto zapravile lepo priložnost, da si z zmago nad neposrednim tekmecem za obstanek v prvoligaški konkurenci zagotovijo pomembni točki, ker pa so s Pirančankami igrale neodločeno (24:24), si bodo morale obstanek najverjetneje izboriti z zmago na povratni na tekmi v Piranu. Srečanje med ekipama M-Dcgro iz Pirana in novomeško Gamo jc bilo ves čas izredno izenačeno in le dvakrat sije ena izmed ekip priborila dva zadetka prednosti. Novomeščankam je to uspelo ob koncu prvega polčasa, ki so ga dobile s 13:11, gostjam s Primorskega pa neposredno pred koncem srečanja.
streli ob koncu tekme Pirančankam n preprečila zmago. Dobre pol minute -pred koncem so imcV Novomeščanke s pri izidu 24:24 še možnost, da celo zmagajo, a so napad zapravile. V zad-tn njih sekundah jc imela Pirančanka |n Kundžičeva možnost, da iz devetmet- tn rovke svoji ekipi prinese zmago, k sreči
Kundžičeva možnost, da iz devetmet-rovkc svoji ekipi prinese zmago, k sreči pa jc streljala preko novomeškega . bloka in preko domačih vrat. V nasled- ” njem krogu igrajo Novomeščanke v ™ gosteh z Žalcem. *	IŠi
Tekma med M-Degrom in Gamo je bilo srečanje dveh popolnoma različnih ekip. Nizke a hitre Pirančanke so zadetke dosegale po lepo izdelanih akcijah in so zlahka preigravale počasno domačo obrambo. Le odlični vratarki Drmaževi gre zahvala, da v novomeški mreži ni obtičalo več kot trideset žog. Novomeščanke so na drugi strani poskušale doseči zadetke s samostojnimi akcijami, vendar jim je to, kljub temu da so močnejše in višje, le slabo uspevalo. Ton novomeški igri so dajale Der-čatjeva (7 zadetkov), Vcseličeva (6) in Popadičeva (4 zadetki). Svoje sta s pogostimi in včasih povsem neupravičenimi izključitvami Novomeščank naredila tudi mariborska sodnika Kranjc in Wutej. Bolj ko se je bližal konec srečanja, bolj so že nekoliko nervozne
L V. r to
------'Ih
h
VSOBOTO
DOLENJSKI DERBI !s,
TREBNJE, ČRNOMELJ - V soboto I, ] se bosta ob 20. uri v trebnjem pomerili > | edini dolenjski ekipi zahodne skupine ,]j druge slovenske rokometne lige, do-mači Akripol in Črnomelj. Črnomaljci, ; ki ne izključujejo ugodnega izida tekme 3c v Trebnjem, so v zadnjem krogu doma jj\ premagali Novo Gorico s 25:16. Največ Lj| zadetkov za Črnomaljce sta dosegla Marko Papež (9) in Sandi Grabrijan 1,1 (4), izkazala pa sta se i c i vratarja Plut |3l in Kolbczcn. Trebanjci so tokrat izgu- (n bili v Grosupljem z 21:18 in zdrknili na ^ četrto mesto, od dolenjskega derbija pa pričakujejo zanesljivo zmago.
S POKROVITELJEM V BOJ ZA OBSTANEK - Novomeški ženski rokomet, ki je nekdaj nekaj pomenil tudi v jugoslovanskem merilu, se že leta otepa z denarnimi težavami in posledica le-teh je vse slabši položaj Novomeščank, ki se sedaj j. borijo za obstanek v drugi skupini pne slovenske lige. Podjetje Gama, ki je pred '
'31
kratkim prevzelo pokroviteljstvo nad novomeškimi rokometašicami, želi dekle-tom pomagati, da si sčasoma spet povrnejo nekdanji sloves. Romana Trpin, di- 1 rektorica Game in predsednica rokometnega kluba Gama (prva z leve), meni, da ženski šport preveč zanemarjamo in da je bilo to dejstvo zelo pomembno pri |3( njihovi odločitvi. V klubu posvečajo veliko pozornosti delu s pionirkami it1 k'i mladinkami, kar se bo moralo kmalu poznati tudi v uspehih članske ekipe. Nt> [)t i liki: prizor s tiskovne konference, kjer sta trener Vojo Stojšin in vodja ekip1 . Vcseličeva (3. in 4. z leve) predstavila možnosti za obstanek v ligi. (Foto: 1. V.)
yj.re/e
rafflnmBm'
ljj^P° minilo 150 let od tistega dne, ko je v izbi kmečke hiše na Muljavi zavekalo dete, kijev bližnjipodružnični cerkvipri krstu dobilo he Josip. To je bil tisti Josip, ki je postal eden najbolj znanih in ljubljenih slovenskih pisateljev. Ob visoki obletnici njegovega rojstva S pogledali, kako živi spomin na pisatelja v njegovi rojstni vasi na ^čjčevi domačiji in se pogovorili z njegovim pranečakom Cirilom
Rojenice so malemu Josipu položile v zi-rko dragocene darove: dar pisateljevanja, trezen do slovenstva in veliko pridnost.
£prav mu niso dosodile dolgega življenja, ga | ^gato izpolnil in slovenskemu narodu ‘Pustil dela trajne vrednosti. Danes vsak Parček pozna pisatelja Josipa Jurčiča, vsak 'ovcnec, ki je kdaj gulil šolske klopi, zna 1 ^teti vsaj dve njegovi knjigi, in vsak pismen / »venec je prebral vsaj eno od njih, ali Jurija __ 0^jaka, Domna, Sosedovega sina, Desete-‘ brata, Tihotapca, Kloštrskega Žolnirja,
»kovnjače, Cvet in sad ali pa kaj drugega iz _ 5sežne pisateljeve literarne zapuščine. Ko je K Nlopših letih komaj sedemintridesetletni Ja	legel v prezgodnji grob, besede Valen-
tu ja Zarnika množici, kije pisatelja pospremijo ina zadnji poti, niso zvenele kot prazna hva-ke P°Rojniku; Zarnik je med drugim dejal: lo 0°kler se bo še kak Slovenec na svetu s slo-d- nsko knjigo pečal, ostalo bode slavno <a rčičevo ime na slovenskem literaričnem »nebju!”
,a panes lahko zapišemo, da sicer sodobnike d- Ojniajo druge in drugačne stvari, da morda v Pj Slovenci manj pogosto vzamejo knjige r'u klasikov v roke, kot sojih nekdaj, ven-V. Jr°staja tudi za današnjega bralca Jurčičeva _ 'Se(la sočna in mikavna, “osvežujoči vrelec jodovega literarnega spomina”, kot je za-p Stefan Barbarič v Jurčičevi monografiji.
[ več, o Jurčiču še ni bila izrečena zadnja "s£da, v njegovem delu je še marsikaj take-ili > r	po preučevanju. “Preskromno je,
ie |,.'terarna zgodovina govori o njegovem o- |5em pripovednem talentu, saj je skoraj iz :i’ liriZ Ve*'ko sposobnostjo, nepredstavljivo la !■ nostj°’ sramotno malo upoštevano proni-■i Pastjo, neznansko domišljijo in genialno la PJ>*no ustvarjalnostjo dal Slovencem prvo m demo pripovedno prozo, izoblikoval roji Pu kot njeno krono, in to v znamenju slo-,a specifičnosti,” je zapisal dr. Matjaž ta 'ncc'l- Ob strani pa ne gre pustiti tudi Jurči-'. ega časnikarskega dela, o katerem današ-'| nJe8ovi kolegi novinarji vedo malo ali nič.
M , njegov prispevek k ustvarjanju narod-I P Programa še čaka polnega ovrednote-S J.v'uči sedanjih razmer, ko Slovenci končno v>nio v lastni državi in si sami “volimo vero
! Postave”.
Jurčičeva domačija muzej na prostem
j ..^Jurčičevim imenom je trajno povezano j^1 Uhe njegovega rojstnega kraja. Za Mul-. oi danes vedel le malokateri Slovenec, rda le ljubitelji umetnostnozgodovinskih [ S°cenosti zaradi zlatega oltarja in sred-| .eskih fresk v podružnični cerkvici), če se j Jasici, kije v prejšnjem stoletju štela vsega ,|.^foninih, s slamo kritih hiš, ne bi rodil naš »pisatelj. Danes je Muljava seveda čisto lf jj^na 0(j (jste nekdanje vasice, vendar pa L S® ui s spremembami uničujoče dotaknil ij	rojstne hiše, ki ostaja skoraj v celo-
d kot je bila nekdaj, ter tako zanimiv • j)talni pomuik- Skupaj s starim čebelnja-Oji’ *°plarjem, kaščo in nekoliko proč h ia^v|jeno Krjavljevo kočo je Jurčičeva do-rt L?8 Prav' etnografski muzej na prostem, a L ?Mto podoživimo podobo slovenske vasi •e i N^njem stoletju in se vživimo v svet, ki ga l lsatelj tako mojstrsko upodobil v svojih
delih. Hiša pa seveda pripoveduje svojo zgodbo o pisatelju in Jurčičevem rodu.
Okrog leta 1826jo je postavil Jurčičev ded Jože Jankovič. On je bil tista dolenjska korenina, ki se je z globoko ljubeznijo vsadila v pisateljevo srce; iz dedovih pripovedi je kot otrok željno srkal žlahtnost in klenost slovenske govorice ter živost ljudske domišljije. Jankovičevi so prej živeli kot najemniki v stari leseni bajti, kakršnim se je nekdaj reklo pajštba. Po nji so dobili domače ime “pri Pajštbarju”, ki se jih je držalo tudi potem, ko so se preselili v novo hišo. Rod je bil reven, preživljal se je s četrtinko grunta, pa vendar seje Jurčičev ded lotil zidave za takratne razmere kar lepega doma z veliko vežo, kletjo, štibelcem, kamro in seveda “hišo”. To je bil osrednji prostor, kjer se je družina zbirala k jedi za mizo pod bohkovim kotom in pozimi k hišnemu delu ob topli krušni peči; od tam je mladi Josip pogosto vlekel na ušesa dedova in drugih mož pripovedovanja in modrovanja, s katerimi so si krajšali dolge zimske večere.
Domačijo je od očeta dobila njegova starejša hči Marija, ki seje leta 1841 poročila z Markom Jurčičem, stiškim kočijažem, doma iz Jablanic pri Kostanjevici. V zakonu so se rodili trije otroci: Marija, Josip in Anton. Podjetni in za kupčije zagreti pisateljev oče se je ob kmečkem delu, od katerega pa družina ni mogla živeti, ukvaijal še z branjarijo in žganjekuho. Po njegovi smrti je domačijo prevzel Anton, kije gospodaril, kakor je pač mogel. Njegov brat Josip je medtem postal slaven pisatelj in časnikar, o čemer priča spominska plošča na zunanji steni hiše. Vzidali sojo leta 1882, že prvo leto po pisateljevi prezgodnji smrti.
Četudi slavna pa je domačija vseeno počasi propadala. Ker hiše skoraj sto let niso popravljali, se je začel podirati vogal. Leta 1928 se je za hišo zavzel višnjegorski notar dr. Anton Zeunik, ki je dosegel, da sta Slovenska matica in tedanja banovina ustanovila odbor, kije potem poskrbel za popravilo hiše. Lastniku so sezidali stanovanje v prizidku, tako daje stara hiša lahko služila za spominske namene. Vojna vihra se je je tudi dotaknila. Leta 1944 so 4. marca na zunanjo steno levo od starejše spominske plošče vzidali še eno, s katero je OF počastila stoletnico pisateljevega rojstva. Usodo plošče, kije bila lep primer kulturnega dejanja v narodnem odporu, pa je žal ukrojilo takratno politično sovraštvo. Domobranci so ploščo sneli in izginila jc za zmeraj. Ponovno so njen zvesti posnetek vzidali ob 110. obletnici pisateljevega rojstva leta 1954. Takrat se je za hišo zavzel Zavod za varstvo kulturnih spomenikov SRS, leta 1966 ob 100. obletnici izida Desetega brata pa je hišo prevzel v oskrbo Slovenski etnografski muzej, ki je poskrbel za izvirno notranjo opremo, tako da hiša zdaj daje kar najbolj zvesto podobo, kakšen je bil Jurčičev dom za časa pisateljevega življenja. Poslednjih nekaj let za celotno Jurčičevo domačijo zgledno skrbi grouspeljska ZKO.
Se živi spomini na slavnega prednika
Spomina na pisatelja pa ne hranijo le domačija in knjige. Ohranja se tudi v družinski verigi. Josip Jurčič sicer neposrednih potomcev ni zapustil, ker se ni nikoli
oženil, je pa zato družinsko drevo njegovega edinega brata Antona toliko bolj živahno šlo v rast in šteje danes blizu petdeset potomcev. Od najbližjega sorodstva je živih še sedem pisateljevih pranečakov, dva od njih, Metod in Ciril Jurčič, živita na Muljavi.
72-letni Ciril, upokojeni gozdarski tehnik, ki živi v stanovanjski hiši nedaleč od stare domačije, je prav po jurčičevsko zgovoren mož. VČasih rad naostri tudi pero in se oglasi v časopisju s kakšno kritično besedo na neumnosti, ki se gode po naši domovini in izzivajo zdravi kmečki čut za pravico in resnico. Zavzet je tudi za domačo zgodovino, muljavski gasilci se mu denimo lahko zahvalijo za zgodovino njihovega društva. Z največjim veseljem pa pripoveduje o svojem slavnem predniku, o urejanju domačije in o prizadevnih domačinih, ki vsako leto počastijo spomin na velikega sovaščana z igro na prostem.
“Stari oče Anton nam je rad pripovedoval zgodbo o tem, kako slabo seje Josip odrezal po prvem letu šole na Krki. Ko so mu dali v roke mašne bukvice, naj bere, je gladko bral. Ko pa je sestra -bila je dve leti starejša od njega in je že znala brati - pogledala natančneje, je videla, da fant drži knjigo narobe. Tako se je izdal, da v resnici ne zna brati, ampak je znal molitvenik na pamet. Pisateljev oče Marko, ki ni imel razumevanja za šole, je takrat rekel, da je s šolo konec, ded Jože Jankovič pa je vztrajal, naj fant kar guli šolske klopi. Tako
so dali Josipa naprej v šolo v Višnjo Goro, od koder je potem nadaljeval šolanje v Ljubljani in bil vseskozi odličnjak,” pove anekdoto iz Jurčičevega otroštva.
Od starega očeta je Ciril slišal še tole drobno anekdoto. Ded je pisatelja vozil z vozom nazaj v Ljubljano, kadar je obiskal dom na Muljavi. Ko sta pripeljala blizu Višnje Gore, o kateri je mladi Jurčič napisal humoristično zgodbo, je ponavadi rekel: “Zdaj pa le poženite, če nočete, da bova tepena!” Višnjani so mu namreč zelo zamerili, kar je pisal o njih.
Vsako leto ena igra
Ciril Jurčič posebno rad pripoveduje, kako Muljavčani že dolgo vrsto let skrbijo za dramske uprizoritve del svojega rojaka. “Prvič so na Muljavi zaigrali Desetega brata leta 1911 pod nekim kozolcem. Druga predstava je bila leta 1924, ko je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Muljava. Po vojni je bila prva uprizoritev že leta 1945. Zamislili smo si, da bi ponovno igrali Desetega brata, a je bilo premalo ljudi doma, moški so bili zvečine mobilizirani. Šel sem h komisarju in mu rekel, da bi potreboval nekaj dopusta za pripravo igre. Dal mi je tri tedne dopusta, enako sem izprosil še za tri Muljavčane. Šli smo iz vojske domov, se naučili besedilo in v kratkem času zaigrali Desetega brata na odru pod kozolcem. Ko je bil 1950. leta zgrajen zadružni dom z dvorano, smo prvič zaigrali na pravem odru pod streho. Leta 1964 pa smo ponovno začeli igrati na prostem, in sicer na prostoru, kjer je zdaj
letno gledališče. Naše kulturno društvo tu uprizori vsako leto po eno Jurčičevo delo, ki pa mora biti dramatizirano tako, da se zvesto drži knjižne predloge. Posebnost naših iger je, da govorimo v dolenjskem dialektu. Vsako leto pripravimo kakih pet predstav. Vse so zelo dobro obiskane, v povprečju si eno ogleda okrog tisoč obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije. Največ gledalcev smo imeli na predstavi Desetega brata, ko se je v letnem gledališču zbralo dva tisoč petsto ljudi.”
Ciril je igral ppiv pri vseh povojnih predstavah. Dolgo je igral vlogo desetega brata, zdaj, ko je že v letih, pa igra Piškava. Običaj je namreč, da eno vlogo tako dolgo igra isti igralec, dokler ni prestar zanjo in ga zamenja mlajši.
“Jurčič je naš in Muljavčani smo zelo ponosni nanj,” zatrdi Ciril in potem kritično ošvrkne druge: “V jubilejnem letu pogrešam izid del, ki bi Jurčiča slovenski javnosti še bolj razkrila kot pisatelja, novinarja in naprednega politika. To bi morala biti naloga tudi Društva novinarjev Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, slavistov in drugih. Mislim, da bi se mu morali oddolžiti vsi, ki nadaljujejo njegovo delo. Ali ne bi bilo prav, če bi 4. marca, na 150. obletnico Jurčičevega rojstnega dne, na televiziji predvajali našega Desetega brata? Igra je v celoti posneta in izdelana je že tudi video kaseta. Le malo dobre volje in spoštovanja do Jurčiča bi bilo še treba.”
MILAN MARKELJ
V lej “hiši" je stekla zibelka pisatelju Josipu Jurčiču in njegovemu pranečaku Cirilu Jurčiču.
na kraju samem: kitajska restavracija

Picerije najdemo že skoraj v vsaki bolje stoječi slovenski vasi in tudi hamburger bari nam niso več čisto tuji. Pred kratkim pa je Dolenjska dobila tudi prvo kitajsko restavracijo. Odprla sta jo Ivanka in Janez Zajc iz Ljubljane, za štedilnikom pa stoji čisto pravi kitajski kuhar, Lu Chang Ping iz pokrajine Shandong.
Za Evropo in Ameriko kitajske restavracije že dolgo niso novost, temveč prijetno poživilo in povečana izbira hrane za sladokusce in za vse tiste, ki si zaželijo poskusiti, kakšna je umetnost kuhanja v tej za nas še vedno eksotični deželi. Da ima kitajska staro kulturo, nam je že dolgo znano, prav tako smo lahko domnevali, da k stari kulturi sodi tudi poznavanje telesnih užitkov, kamor dobra hrana nedvomno sodi, pa smo lahko tudi sklepali. No, da tudi Dolenjci odslej ne bomo več samo ugibali, kako na Kitajskem jedo, sta poskrbela zakonca Ivanka in Janez Zajc iz Ljubljane. V najem sta vzela gostilno Volk v Višnji Gori, ki je kar dve leti samevala zaprta. Sem sta se s številno družino - imata kar šest otrok - preselila. S sabo sta iz Ljubljane vzela tudi kitajskega kuharja Lu Chang Pinga, ki pozna staro kitajsko modrost: “Bog ljubi ljudi, ki dobro jedo”
Kuhar le za dve leti
Seveda je spoznanje o tem, kaj je dobro, od človeka do človeka različno, razlikuje se tudi po pokrajinah, deželah in kontinentih. Ni pa nujno, da je vse, kar je dobro, tudi zdravo. Tako je za tradicionalno slovensko kuhinjo znano, da je iz- -S datna ter zato tudi obremenjujoča. Nasprotno pa < tradicionalna kitajska kuhinja slovi po tem, da ne ^ pozna prežganja, da v njej ni težkih omak in o maščob, ki bi obremenjevale organizem. A to je le o osnovna značilnost, sicer pa je kitajska kuhinja isto, kot če bi rekli evropska kuhinja in pri tem prezrli
značilnosti italijanske, francoske, dunajske in drugih kuharskih šol. Kitajska je namreč ogromna in tudi tam se jedilniki različnih pokrajin močno razlikujejo med sabo. Zato za poznavalce ni dovolj, če jim poveste, da jedi v vaši kuhinji pripravlja kitajski kuhar. Povedati je treba tudi, iz katere pokrajine prihaja. Lu Chang Ping prihaja iz pokrajine Shandong.
“Kitajski kuhar ostane v tujini ponavadi le dve leti. Za toliko dobi dovoljenje od svojih oblasti. Po preteku tega časa se mora vrniti v domovino, na
Janez Zajc in Lu Chang Ping.
njegovo mesto pa pošljejo drugega. Ven dovolijo le tistim, ki imajo doma že družino. To je jamstvo, da se bodo zares vrnili na Kitajsko,” pripovedujeta Zajčeva, ki sta z marljivostjo svojega kuharja zelo zadovoljna. Zdaj, ko je dejavnost še v povojih in gostov še ni vedno polno, je kar nekoliko nemiren, kajti navajen je delati ves čas s polno paro. A tudi prosti čas dobro izkoristi. Naučil se je že nekaj slovenskih fraz in o osnovnih stvareh se lahko sporazume v našem jeziku. Drugih jezikov razen kitajščine namreč ne pozna.
Skrivnost je v pripravi
Ivanka in Janez Zajc sta si povsem na jasnem o nezaupljivosti naših ljudi do vsega novega in nepoznanega. Včasih nekaterim težko dopovesta, da kitajske specialitete, kakršne pripravlja Lu Chang Ping, vsebujejo v osnovi enako meso in zelenjavo, kot jih uporablja vsaka naša gospodinja - če odmislimo riž, brez katerega si je težko zamisliti kitajsko jed, pa bambusove vršičke, različne gobe ter morske rakce - in daje skrivnost le v pripravi ter začimbah. Da ni nikjer sledu o kakih kačah ter podobnih specilitetah neketerih eksotičnih dežel nekaterim tudi težko dopovesta. Domačini pač še vedno najbolj zaupajo svinjski pečenki in golažu. So pa začeli previdno tipati po jedilniku. Tako se je že marsikdo ojunačil in v predpustnem času naročil kračo, ki se mu je zdela še najbolj zanesljiva. Dobil jo je seveda na kitajski način. Od tod do počasnega prodiranja v spoznavanje značilnih okusov ostalih petindvajsetih jedi, ki so na jedilniku kuharskega mojstra Lu Chang Pinga, pa je le še korak.
Višnja Gora je bila svoj čas pomebno postajališče na vozarski poti od Novega mesta do Ljubljane. Nova cesta jo je od prometa in življenja nasploh nekoliko odmaknila. Jo bo novi čas, v katerega sodi tudi kitajska restavracija, povrnil stari sijaj? Zajčeva upata, da bosta, vsaj kar se njiju tiče, uspela. Ne računata namreč toliko na domačine kot na goste, ki se bodo pripeljali sem iz Ljubljane, ter na tiste, ki bodo v Višnjo Goro zavili zato, da bi se po napornem dnevu v Ljubljani na poti domov na Dolenjsko ali še dlje malo odpočili ter okrepčali z okusno, a nezahtevno kitajsko specialito. Po takem kosilu pa seveda prija tudi sprehod po slikovitem srednjeveškem mestecu na gričku.
TONE JAKŠE
naš pogovor: jože slak
I

—1'V‘N ^ 0
I


Slikar Jože Slak-Doka se je rodil v Jablanu pri Mimi Peči Tu in na Jordankalu, kjer ima staro mamo, je preživel del svojega otroštva. Na Dolenjsko se še zdaj pogosto vrača predvsem slikat. Njegova posebnost so slike, izrezane iz lesa, zadnje čase pa se ukvarja tudi z izdelavo lesenih unikatnih miz. Skromen kot je, pravi, da ne ve, ali je umetnik ali ne, ve pa, zakaj živi In to ni tako malo.
-	Obiskovali ste srednjo kemijsko šolo in nadaljevali studu na kemijski fakulteti, vendar ste ga že po enem letu zamešali s študijem slikarstva na likovni akademiji. Zakaj je prišlo do takega preobrata?
Ne vem, kako je prišlo do tega. Ko sem bil majhen, sem bil bolj znanstvenik, zelo me je navduševala kemija, ki sem jo tudi študiral. Seveda pa sem vseskozi zelo rad slikal. Pri dvajsetih letih sem začel razmišljati o znanosti. Izgubila je stik z resničnostjo in vsa odkritja, ves napredek se mi je zazdel brez smisla, ko ne znamo izkoristiti najbolj osnovnih stvari. Takrat se mi je edino umetnost še zdela povezana z resničnostjo. Tako sem študij kemije opustil in leta 1975 diplomiral iz slikarstva. Študij mi niti ni bil tako pomemben, najvažnejše je bilo, da sem slikal.
• Je morda za vašo slikarsko pot delno “kriva” stara mama Anica, ki je neke vrste vaška umetnica?
Stara mama meje res naučila veliko stvari: delati umetne rože, vence, nabirati zdravilne rastline, v vasi je organizirala razne proslave, igre, imela je govore. Bila je neke vrste vaška umetnica in to še vedno je. Veijetno je tudi to malce vplivalo name. Morda pa je vsak človek umetnik, samo da se eni obrnejo bolj v eno smer, drugi v drugo.
-	Že kar nekaj časa izdelujete malce
naše korenine
nenavadne slike, izrezane iz lesa. Imajo mogoče kakšno posebno ime?
Ne, so pa res malce nenavadne. Najprej sem začel slikati na platno, saj se moraš naučiti, kaj slikarstvo sploh je, kje so meje. Zato sem tudi šel na akademijo. V umetnosti je veliko stereotipov, v katere človek verjame, ne da bi se prepričal. Na lesu so delali že od vsega začetka, na primer Mona Lisa je naslikana na deski. Platno so odkrili šele v renesansi. Nikoli nisem razmišljal, zakaj sem začel rezljati. V osemdesetih je bil abstraktni ekspresionizem in slikarji so se ukvarjali predvsem z analitičnim slikarstvom, kaj je materija, okvir, format, nanosi barve. Mene pa je vedno vznemirjalo tole vprašanje: ko sliko obesiš na zid, ta že predstavlja ozadje, ti pa potem rišeš še eno ozadje in šele na to postaviš • figuro. Prišel sem na idejo, da figuro neposredno postaviš na zid. Potem so odnosi bolj koncentrirani in na nek način tudi bolj čisti in jasni. Zato sem odrezal določene stvari in nastala je tako oblikovana slika.
- Poleg lesa uporabljate še druge materiale: steklo, til, plastiko, najpomembnejši pa je vendarle les. Kaj vam pomeni?
Vedno me je veselilo delati z lesom. Zame je velika razlika, delati z lesom ali na primer s kovino. Kovina je enakomeren material, lahko jo odrežeš, spiliš, kot hočeš, les pa ti že
GB fe® 8
Anica Zevnik iz Metlike
Leto triinštirideset je bilo kot zakleto. Pet let prej se je Anica poročila. Vzela je Poldeta Pavliha s Trebelnega. Tja se je preselila iz Bele krajine, kjer je preživela mladost. Njen oče je bil Franc Petrič, progovni delavec, Gorenjec po rodu. Ko je proga prišla v Belo krajino, je z njo prišel tudi on. Spoznal je Belokranjko Ano, se poročil z njo in tu ostal. Anica je bila njun najstarejši otrok, za njo sta se rodila še France in Tone. Anica je tudi prva zapustila gnezdo in s Poldetom odšla na Trebelno. Triinštiridesetega sta imela že dva otroka: Matjanu je bilo tri leta, Miroslavu pa deset mesecev. Takrat je prvič treščilo. Nekega marčevskega dne so prišli po Poldeta in ga odgnali. Delal je za partizane. Za puško ni bil, ker je bil močno kratkoviden, zato pa jim je pomagal drugače. Nekdo ga je izdal in to je zapečatilo njegovo usodo. Na Dobu so ga ubili. Le nebogljena otročička sta ostala Ani in velika skrb in žalost. Vrnila se je v Belo krajino, kjer je imela brata. A tolažba je bila kratkotrajna. Oktobra je v partizanih padel Tone, novem-
bra je doma za tuberkulozo umrl drugi brat France. Človek bi se utopil v žalosti, a tu sta bila otroka - zanju je bilo treba živeti.
Nekako se je Anica le prebila do konca vojne in skozi najtežja leta po njej. Nikomur ni bilo prav lahko, a ljudje so drug drugemu pomagali, kolikor so le mogli. Miroslav je bil zelo bolehen, komaj da je preživel, vendar sta otroka le toliko odrasla, da je lahko pričela z delom. Postala je poštarka. Z veliko torbo je hodila po belokranjskih vaseh. Ljudje sojo poznali in imeli radi. Ob praznikih in ob kolinah seje vračala domov z dobrotami. Življenje je postalo nekoliko lažje. Potem se je zla usoda spet prebudila. Starejšemu sinu Maijanu je bilo takrat že trinajst let. S še dvema mlajšima fantičema je odšel v vas po mleko. Ker krave še niso bile pomolzene, so morali otroci malo počakati. Gospodinjin sin, ki je bil v službi pri policiji, je bil ravno takrat na dopustu in se je odpravljal nazaj v mesto. V izbi je spravljal prtljago v kovčeg. Tudi službena pištola je bila med njo. Fantiča sta se izmuznila v sobo in orožje je seveda pritegnilo njuno pozornost. Nesreča je hotela, da se je pištola v otroških rokah sprožila ravno takrat, ko se je na vratih pojavil Marjan. Padel je po tleh kot spodsekan. Nezavestnega so odpeljali v bolnico. Krogla je šla tik pod lobanjo in oplazila možgane. Ždravni-ki so se borili za njegovo življenje. Osem dni je bil fant brez zavesti. Potem se je le prebudil, a poškodba je pustila trajne posledice. Ostal je osemdesetodstotni invalid. Težko je opisati vso tesnobo, ki jo je Anica prestala tiste dni.
Precej let je že minilo od takrat. Fanta sta odrasla in si ustvarila lastni družini. Tudi Anica seje ponovno poročila. Vzela je vdovca Antona Zevnika iz Metlike. Življenje se je umirilo in ji pričelo kazati tudi svoje sončne strani. Saj jih je Anica v bistvu že vseskozi poznala, rada se je pošalila in razvedrila med ljudmi, le udarci, ki jih je prejemala, so bili premočni in prepogosti. Ko
sam narekuje, ka^z njim narediti. Nad njim ne moreš izvajati nasilja. Lešje živa stvar, za katero vem, kako zraste. Vidim ga v gozdu, drevo lahko posekam, nažagam, les posušim, zato je človek z njim v globljem stiku. Kovino ali plastiko moraš kupiti in ne veš, kaj so prej počeli z njo. No, saj te moje slike so navadno na “šper” plošči, ki je manj spremenljiv material, bolj primeren in trajen.
-	Kakšen je proces nastajanja slike?
Na začetku si približno predstavljam,
kakšne oblike bo slika, čeprav tudi meni ni jasno, kako do take oblike sploh pridem. Imam pa idejo, kakšen občutek naj bi vzbudila, kakšen likovni problem naj bi nakazala. Naredim si skico z najbolj bistvenimi strukturami. Medtem ko rišem, že vem, kam bo kakšna barva prišla. Potem to prenesem na desko. Najraje imam, da jeslika približno tako velika kot človek, saj sploh ni isto, ali je slika majhna ali ogromna.
-	Dobila sem vtis, da se poslužujete predvsem zelo živih barv. Zakaj?
Na akademiji so nas učili, da nastajajo idealni odnosi, če na veliko sivine daš kakšen akcent. Meni pa se zdi, da se da iz vsega vizualnega sveta okoli nas nekaj narediti. In ta svet je kar nasilen, toda evropski oziroma slovenski človek je nanj navajen, zato mora tudi umetnost nastajati iz njega. Morda sem malce pretiraval in uporabil še bolj žive barve, da bi malce “šokiral”. Ne vem. Saj barva ni pomembna. Važno je to, kar sije nad njo. Šele barvni odnosi dajo nekaj, kar še ni v barvah samih.
-	Kaj, hočete, da vaša slika gledalcu sporoči? Ga mora vznemiriti ali je dovolj, da jo (le) gleda?
Če od gledalca sploh kaj pričakujem, potem je to, da ga neha vznemirjati in da ne razmišlja; če pa že, naj ga vsaka misel postavi v kontradikcijo s samim seboj. Saj slike prav
je morala pustiti službo na pošti, ker je dobila večji okoliš, katerega bi lahko obvladovala le z biciklom, tega pa ni znala voziti, je zadrego odpravila z zamahom roke: “Jaz že znam bicikel voziti, on mene ne zna.” In ko je nekoč srečala na trgu staro ženičko, ki se je komaj vlekla ob podpori palice, jo je pobarala: “Kako, mamca, kako?” “Slabo, saj vidiš, da komaj lezem.” Pa jo je Anica spodbudila: “Kar korajžno, mamca. Vidite, da ste na boljšem kot mi. Drugi imamo dve nogi, vi pa kar tri!” In res je starka bolj vzravnano stopila ob svoji palici.
Pravijo, da le tisti, ki je šel sam skozi težke preizkušnje, dobro pozna bistvo življenja, in da zna le tak dovolj tenkočutno prisluhniti in razumeti stisko drugih. Le tak prav razume bolečino, osamljenost in sočlovekovo potrebo po sočutju, ohrabrujoči in sproščujoči besedi ali materialni pomoči. Tak zna tudi vse te vrste pomoči pravilno in ob pravem času ponuditi. Za Anico Zevnik iz Metlike pravijo, daje dobra kot pražnji kruh, da je človek, brez kakršnih bi si danes težko zamislili delo v humanitarnih organizacijah, v Rdečem križu in v Karitasu, povsod tam, kjer se ne sprašuje dosti, kako in zakaj, ampak se dobro delo naredi zato, ker ga je nekdo pač potreben. Pomoči potrebnih pa je precej tudi danes, a je zaradi potrganih medčloveških vezi težje priti do njih. Anica je pred leti slučajno slišala pogovor o tem, kako otroci v nekem zagrebškem zavetišču živijo le od tega, kar jim dajo dobri ljudje. Spomnila se je na znanko, ki ji je potožila, da ima doma veliko oblačil, s katerimi ne ve, kam bi. Tedaj se je odločila in postala je vez med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki potrebujejo. Vojna na Balkanu, ki je pljusknila proti severu valove beguncev, je njeno delo samo še pospešila in osmislila.
Anica je celo desetletje že drugič vdova, a ji je nov življenjski smisel razjasnil pogled na svet. Neobremenjeno in optimistično zre nanj. “Še nikoli mi ni bilo tako lepo,” pravi. Samostojna in svobodna je, zase ne potrebuje veliko, kar ima, pa z veseljem deli z drugimi: predvsem vero v življenje, v dobroto. V sočloveku utrjuje zavest o tem, da nekje pa leje človek, ki so mu mar tudi tvoje težave. To pa je že pol poti k samozavesti. Drugo polovico mora človek opraviti sam.
TONE JAKŠE
gotovo so razmišljanje, toda jaz hočem, da bi gledalec bolj razmišljal s čutili, s srcem, da bi sliko vpijal. Poglej (pokaže na steno), tale slika je od mojega prijatelja, na njej ni nič narisanega, samo neke napacane barve so, in o njej ne moreš prav dosti razmišljati. Lahko pa jo občutiš in to zelo globoko.
-	Od 1985 do 1987 ste leto in pol preživeli na Japonskem, na postdiplomskein študiju na Shiritsu Gcijutsu Daigaku v Kyotu. Kako je ta dežela vplivala na vaše slikanje in tudi pogled na svet?
Na Japonsko sem šel že deset let po diplomi. Ta dežela in pa njena poltradicionalna umetnost (prave tradicionalne umetnosti skorajda ni več) meje vedno zelo zanimala in sem se je hotel naučiti. Želel sem “zmešati” njihove principe s svojim delom, to pa se na akademiji seveda ne da. Pri njih imajo strogo ločeno japonsko in zahodno umetnost in moraš biti že velik slikar, da japonsko umetnost malce dodelaš in spremeniš. Delal sem na oddelku zahodne umetnosti. To obdobje je bilo zame zelo plodno. Pride do zanimivih izmenjav, saj se znajdeš med japonskimi študenti, ki bi radi znali slikati zahodnjaško, ti pa obratno. Najbolj dragoceno se mi zdi spoznanje, kako zelo sem pogojen s svojo kulturo. V deželi, ki se tako močno razlikuje od naše kot Japonska, se začneš zavedati lastne pogojenosti. Na koncu pa tudi vidiš, da kamorkoli že greš, človek je vedno človek.
-	Do sedaj ste pripravili približno trideset samostojnih razstav v Jugoslaviji, Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Franciji, na Poljskem in na Japonskem in še veliko več skupinskih. V Novem mestu ste prvič in gotovo ne zad-njič samostojno razstavljali leta 1982. Kako to, da z Dolenjsko galerijo ne sodelujete pogosteje?
Razstavljam tam, kamor me povabijo. Včasih, ko sem bil še mlad in ambiciozen, sem hodil od galerije do galerije in prosil. Zdaj ne več. Lani sem imel devet razstav. V Novem mestu sem že razstavljal te izrezane slike in od takrat nisem izumil nič novega. Bi bil pa
Jože Slak-Doka
vesel, če bi spet sodelovali. Decembra sef* imel samostojno razstavo v Hamburgu, kam« sem bil povabljen na Sejem vzhodnoevrop ske umetnosti. Največ sodelujem z galeriji Equrna, ki se je začela kot nekakšna zadrug! samostojnih umetnikov. Tam tudi največ pip dam.
-	Slikate tudi po naročilu. Kakšna) razlika?
Majhna razlika res obstaja. Delati pj naročilu je ponavadi malce težje. Moti me, w veš, da nekaj moraš narediti in potem nikc ne vetjameš vase, ali je to res tisto, kar hoče. Moti me moje lastno razmišljanje in strah, dj ne bom iskren. Saj to ni vedno, ampak eni1 stavneje je, če sliko delaš, ker jo sam mor) narediti. Takrat te sama sili, da jo delaš.
-	Kaj je za vas umetnost?
Umetnost je delati neko stvar z vsej*
srcem. Saj je vseeno, kaj človek v življenj1 počne. Važno je le, da dela iz srca, da je I on. Umetnost je bolj ideal kot resnično? stvar, ki je daleč pred mano. Dovolj je, daj vidiš nekje v daljavi. Ne vem, če sem um«, nik. Vedno ti ostane veliko stvari, kijih nos s sabo, ki ti čez oči naredijo kopreno. Vem P’ zakaj sem na svetu in to je čisto dovolj. Co veliko.
LIDIJA MUI^
med legendo in zgodovino
žacuiOTDBšG®®
Niso ohranjeni dokumenti, da so v preeklosti v krajih pod Gorjanci kdaj bili večji čarovniški procesi. Vendar krajevna imena na Dolenjskem, kot so Gavge pri Grobljah na Šentjemejskem polju, Na gav-gah pri Novem mestu (staro ime za Kapiteljski marof) in Morišča pri Žužemberku le nekaj povedo. Res je, da je fevdalna gosposka imela največ dela z razbojniki, s katerimi so se ukvarjala tako imenovana krvna sodstva, vendar so obračunavala tudi s tistimi, ki so dišali po čarovništvu.
Krvno sodstvo so imeli tudi v Šentjerneju in tam so med drugim obsodili na smrt precej čarovnikov in čarovnic, obtoženih zaradi raznih ujm, ki so divjale v podgorjanskem koncu.
Od obtoženih so morali dobiti priznanje. To pa ni bilo lahko, zato so se sodišča ppsluževala mučenja. Največkrat so obtožene mučili na čarovniški klopi, razen tega soj ih tudi zbadali z iglami, česali z ostro železno grebljico, jim vlekli nohte s prstov in jim stiskali ude.
Najbolj priljubljeno mučilno sredstvo je bila čarovniška klop. Šlo je za leseno pripravo, na katero so trdo privezali obtoženega. Sedel je na ostrih lesenih latah, tako da je imel noge više od telesa in glave. Roke pa je imel priklenjene z verigo na strop. Sedenje na takšni klopi je bila prava muka, saj je kri silila navzdol, kar je povzročalo hude bolečine v glavi. Pri mučenju s prebadanjem so rablji najraje prebadali telesna znamenja, ker so tako menda ugotovili, ali je obtoženec čarovnik ali ni. Če je iz takega znamenja pritekla kri, je pomenilo, da je žrtev nedolžna. Če pa je hudič obstojencu vcepil trdno voljo in pogum, se ob vbodu ni pokazala kri.
Večurno sedenje na čarovniškem stolu je povsem omehčalo obsojenca. Čeprav je
prej trdil, da nima nič s čarovništvom, je« takih mukah navadno vsaka žrtev prizn? svojo povezanost s hudičem, čemur je ve1' no sledila smrtna obsodba.
’ Potrebno je bilo samo še priznanje pr' krvnim sodiščem, kjer je bila v prisotno!1 sodnika, prisednikov, pisarja in zagovori* ka bila izrečena kazen - navadno smd obglavitvijo in potem sežig na grmadi, j Na Šentjemejskem polju niso im« posebnega mesta, kjer bi obglavljali J sežigali čarovnike in čarovnice, ampak ' vse to umazano in krvavo početje opravi) li na Gavgah, kjer so baje že bile postavlja vislice, na katerih so bingljali tisti, ki so-s svojimi pregrešnimi dejanji zamerili p« vetni in cerkveni gosposki.
Eksekucijam ljudi, ki so bili obtožb čarovništva, so morali prisostvovati tla#* v opomin, da se ne bi pustili zavesti hudi« ki je menda domoval na samem vrhu G° jancev.
SLAVKO DO*
Mučenje čarovnice v ječi krvnega sodstvi Šentjerneju. (Grafika Bogdana Breznik
' '________________________J

NAGRADA NA SENOVO IN V SEVNICO
Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral JOŽETA ŽIČKARJA s Senovega in FRANCA ČUBRA iz Sevnice. Žičkarju je pripadla denarna nagrada 5.000 tolarjev, Čuber pa bo prejela knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtorjevim podpisom. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 7. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SM, SITULA, PAMETNJAK, ORADA, EMU, ŠPELA, OCET, PRETNAR, RISA, KRAMA, OSMIJ, RAN, DON, ŠPANEC, VEKALO, ARITMIJA, AMUR, KANE, MELODIKA, ATAR, ANALITIK.
prgišče misli
Človek se smeje in hrepeni in ljubi in joče, potem pa opazi, da je bila vse to samo sekunda.
ANDREJ CAPUDER
V svetu vsaj zaenkrat še ne veljajo pravila pravičnosti, morale in mirnega reševanja sporov, temveč pravilo močnejšega, vojaško ali ekonomsko, pravila primarnih lastnih interesov na račun enakih interesov drugega.
VLADIMIR RABZEU
O, mladostne predstave o življenju, ob bodočnosti, kako ste varljive in kako težko, pogosto nemogoče se jih je znebiti, da postanejo grob mnogih usod.
CVETKO ZAGORSKI
hrana in rak
NAGRADNA KRIŽANKA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
PRESTOL-
NICA
PERUJA
UDAREC S SEKIRO
GESLO NA 2AČETKU ČLANKA ALI
KNJIGE
oEesa
POUTIČNI
VODITELJ

dSlenjškT
UST
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI UST
SLOVEN-
SKA
TISKOVNA
AGENCIJA
NAJVEČJA NIZOZEMSKA LUKA
PREBIVALO
AFRIŠKE
DRŽAVE
OBREDNA
SPRAVA
[>
UTEŽNA ENOTA ZA DRAGE KAMNE
EKSTAZA,
ZAMAK-
NJENOST
ŠPORTNICA, KI STRELJA \ TARČO
SPIS
MOČNO
RAZSTRE-
UVO
RUDARSKO MESTO OB DNEPRU V UKRAJINI
VABJEft
SIVA,
KRHKA
KOVINA
TEŠAUJI
(GRČIJA)
DOBA


ANGLEŠKI
PESNIK
(CHRISTO-
PHER)
FINSKI KNJIŽEVNIK EINO (187&-1926)
LINHART
TOMAŽ
NASLOV
MONGOL
VLADARJEV
KONJSKA PLAŠN1CA ZA OČI
TONE
SVETINA
FLAMSKI GEOGRAF (PO NJEM SE IMENUJE VRSTA PROJEKCIJE
OKR. ZA RADIO IN TELEVIZIJO
NEKDANJI PAKISTANSKI PREDSEDNIK MOHAMMAD
Z1A UL
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
UPORNI
SOMALSK1
GENERAL
OKR. ZA POST SCRIPTUM
RDEČE USA STA KRAVA
VRSTA NUKLEINSKIH KI SUN
MOŠKO
IME
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
IME
SKLADA-
TELJA
OSTERCA
Sa eiBs® §@ Mfe 6®f1 s ffaCMUD
Zdrava prehrana je odlično pomagalo zoper raka, in obratno, nezdrava hrana je bližnjica k tej težki in pogosto še vedno smrtni bolezni Najnovejše raziskave potrjujejo, da je s pravilno prehrano mogoče močno zmanjšati tveganje, da zbolimo za rakom.
Rak, ta strašna in v preteklosti nepremagljiva bolezen, ni več tako usodna, kot je bila nekdaj, čeprav še vedno vzame ogromno človeških življenj. Vendar se dandanes o rakastih obolenjih že zelo veliko ve in zdravniki pred njim niso več tako nemočni kot nekdaj, še posebno, kadar se zdravljenja lotijo pravočasno. Presenetljivo pa je spoznanje, ki gaje nedolgo tega posredoval javnosti ameriški Nacionalni inštitut za raka na osnovi najnovejših raziskav, in sicer da je kar tretjina vseh rakastih obolenj povezanih s prehrano in da je mogoče z uživanjem primerne hrane močno zmanjšati tveganje.
Rak se razvija skozi daljše časovno obdobje, kar pomeni, daje ljudem na voljo leta ali celo dcssetletja bolezen spodbujati ali jo odvračati. Raziskovalci ugotavljajo, da vsakdanji jedilnik lahko vpliva na razvoj raka v različnih stopnjah razvoja. V nekaterih živilih so namreč snovi, ki blokirajo delovanje rakotovornih snovi, tako imenovani antioksidanti, ki odvzemajo prosti radikal kisika, za katerega raziskovalci menijo, da naredi celico sprejemljivejšo za raka, in snovi, ki popravijo že narejeno škodo v celicah, nekatera živila - žitni otrobi še posebej - pa celo krčijo predrakaste celice.
Najnoveši pregled 170 študij, opravljenih v 17 državah sveta, kaže, da ljudje, ki uživajo veliko sadja in zelenjave, precej manj pogosto obolevajo za različnimi oblikami raka kot ljudje, ki v vsakdanji prehrani užijejo le malo teh živil. To ne velja samo za raka na črevesju, ampak tudi za raka na pljučih, v ustih, na želodcu, sečnem mehutju, jajčnikih, trebušni slinavki, na vratu in dojkah. Ena od teh raziskav je pokazala, da redno uživanje zelenjave in sadja zmanjša tveganost za pljučnega raka celo pri kadilcih. “To je kar neveijctno,” pravi Tim Bry-ers z Ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni, “da sta lahko navadno sadje in zelenjava tako učinkovita proti tako močnemu karcinogenu, kot je cigaretni dim.”
Med najbolj preučevanimi protirakastimi snovmi je betakaroten, ki ga je veliko v zelenjavi, kot sta korenček in špinača, in v sadju, denimo v marelicah in melonah. Po izsledkih raziskovanj v laboratorijih na harvardski univerzi ima betakaroten toksičen učinek na celice iz malignih tumorjev, zavira pa tudi rast celic pljučnega raka. V človeškem organizmu se ta za zdravje tako pomembna snov spreminja v retinsko kislino, ki jo v klinični praksi uporabljajo kot osnovo za zdravila zoper nekatere vrste
raka.
Znanstveni izsledki so vsekakor vredni pozornosti, zato si oglejmo, po katerih živilih bi morali pogosteje segati, ko se odločamo, kaj bomo jedli.
Začnimo s paradižnikom. Ta sadež se odlikuje s tem, da vsebuje likopen, barvilo, ki mu daje značilno rdečo barvo. Raziskovalci menijo, da ta snov deluje preprečevalno na razvoj rakastih obolenj. Snov se nahaja tudi v marelicah, deluje pa kot antioksidant. Raziskave na univerzi Johns Hopkins so pokazale, daje pomanjkanje likopena v krvi povezano s povečanim tveganjem za raka na trebušni slinavki. Ljudje z izrazitim pomanjkanjem likopena v krvi so petkrat bolj ogroženi od te bolezni kot ljudje z dovolj te snovi v krvi. Likopen se ohrani tudi
v predelanih paradižnikih, v mezgi, omaknrl v kečupu.
Italijanski razsikovalci so si pobliže ogledali zelenjavo in ugotovili, da nas lahko učinkovito varuje pred raznimi oblikami raka. Špinača, brstični ohrovt in solata so polni antioksidantov, kot so betakaroten, folat in lutein. Velja pravilo, da bolj ko je zelenjava temne barve, več teh koristnih snovi vsebuje. V več raziskovalnih laboratorijih so ugotovili, da zelje, cvetača, ohrovt, repa in gorčica zmanjšujejo tveganost za raka na dojkah, sporočajo z več univerzitetnih raziskovalnih laboratorijev, vendar jih pri pripravi jedi ne smemo predolgo kuhati. Vsa ta zelenjava je koristna tudi proti nastanku želodčnega in črevesnega raka.
Česen, čebula in šalotka so polni snovi, ki zavirajo nastanek raka, pravijo raziskovalci, ki so v laboratorijih preučevali, kako nekatere snovi v teh rastlinah blokirajo kancirogene, povezane z rakom na želodcu, črevesju, pljučih in jetrih. Poskusi na živalih, ki sojih opravili na državni univerzi Pcnnsylvania, so dali presenetljive rezultate; pogostost rakastih obolenj seje zmanjšala za 71 odst. pri tistih živalih,
ki so jim dajali česnove izvlečke. Posebne študije, v katerih so primerjali prehrambne navade in razširjenost rakastih obolenj, pa so pokazale, da je v tistih predelih sveta, kjer v vsakdanji prehrani uživajo precej čebule in česna, precej manj črevesnega raka. Nemški raziskovalci so našli enega od vzrokov: ena od snovi v čebuli in česnu, je toksična za maligne celice. Na medicinski univerzi Loma Linda so v česnovo čast postavili pikoma i, ko so ugotovili, da žveplene spojine iz česna in čebule povečujejo imunske sposobnosti organizma in povečujejo dejavnost makrofagov in limfocitov T, za katere je znanstveno preverjeno, da uničujejo rakaste celice.
Strokovnjaki priporočajo tudi kar se da redno uživanje pomaranč, grenivk in limon. To sadje vsebuje snovi, za katere so v laboratorijih Nacionalnega inštituta za raka ugotovili, da preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Med živili, ki bi jih morali pogosteje uvrstiti na dnevni jedilnik, so še soja, fižol, grah, žitni otrobi in posneto mleko.
Torej, spremenite jedilnik v bol|zelenega, da bo vaše zdravje še dolgo cvetelo!
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
ki$m pitate
Navedeni znaki ne pomenijo nujno srčnega napada, vendar pa je najbolje, da takoj poiščete zdravniško pomoč. Tudi če ste le v dvomu! Ce so težave posebno hude ali neobičajne in ne morete takoj dobiti svojega zdravnika, pokličite koga, da vas odpelje na urgentni oddelek, ali pa pokličite reševalce. Samo strokovnjak bo lahko povedal, ali gre za kaj resnega. Nikar naj vas ne skrbi, če se bo izkazalo, da gre za nepotrebno vznemirjenje. Bolje je, da ste ukrepali tako, kot pa daje bilo za pomoč prepozno. Zato glejte, da imate vedno pri roki telefonsko številko svojega zdravnika ali bolnišnice.
Kaj storiti med napadom angine pektoris?
Takoj obmirujte in mirno stojte ali še bolje, usedite se! Počasi in globoko dihajte, da boste dobili več kisika. Srce bo kmalu nehalo prehitro utripati in bolečina bo prešla. Če jemljete trin-itrate, takoj posesajte eno tableto. Napadi angine pektoris običajno ne trajajo več kot 5 minut. Če pa traja napad več kot 10 minut, pokličite zdravnika ali reševalno postajo!
Kakšne so možnosti zdravljenja
Najprej se bomo pogovorili o zdravilih. Če imate angino pektoris, vam bodo zdravniki specialisti predpisali vsaj eno zdravilo. Vsako zdravilo učinkuje na svoj način. Nekatera izboljšujejo pretok krvi skozi srčne venčne arterije, druga zmanjšajo obremenitev srca.
Kadarkoli vam bodo predpisali zdravilo, morate vedeti ime
zdravila (seveda lahko obstaja za isto zdravilo več imen!) in kako zdravilo vpliva na vašo bolezen, kdaj in kako pogosto ga morate jemati, kolikšno količino zdravila je potrebno vsakič vzeti. Ali ima zdravilo tudi stranske učinke oziroma ali smete istočasno jemati tudi druga zdravila in alkohol, ali zdravilo vpliva na sposobnost za upravljanje motornega vozila ali druge dejavnosti? Večina zdravil ne povzroči zasvojenosti, če pa vas to skrbi, se posvetujte z zdravnikom. Prav tako nekatera zdravila ne vplivajo takoj na boljše počutje, čeprav vam sicer koristijo.
Če se vam porodi kakšno vprašanje ali če opazite stranske učinke, se pogovorite in posvetujte z zdravnikom. Tudi če se počutite popolnoma dobro, zdravil ne smete prenehati jemati, ne da bi se poprej posvetovali z zdravnikom. Pri nekaterih zdravilih se namreč lahko pojavijo težave, če jih naenkrat opustite. Običajno predpisujujejo specijalisti pri angini pektoris nitrate, beta-blokatoije in antagoniste kalcija. Vedite, da je zdravilo, ki ga dobite za angino pektoris, namenjeno le lajšanju bolečine. Nič pa ne vpliva na osnovno bolezen. Te se morate lotiti s spreminjanjem načina življeja. Na to osnovno nalogo ne smete pozabiti, čeprav zdravilo olajša bolečino pri napadu!
Kako delujejo nitrati? Od majhne količine nitroglicerina lahko popusti napetost gladkih mišičnih vlaken, to pa omogoči, da se razširijo venčne srčne arterije pa tudi ostale arterije (odvodnice) v telesu. Ta učinek zmanjšuje upor žilnih sten na pretok krvi. Kri se tako pretaka laže in v večjih količinah, zato popusti nenadna bolečina pri anginoznem napadu. Ker se razširijo tudi druge arterije po telesu, lahko zdravilo povzroči neprijetne navale krvi in glavobole. Vendar se po nekajdnevnem jemanju nitratov glavoboli ublažijo ali celo popolnoma izginejo.
(Se nadaljuje)
praktični	K
praktični KRIŽ! praktični
^ praktični	Ž	>
Ko kupujete čevlje
Ko izbirate čevlje, ne smete gledati le na to, ali so modni in ali se barvno ujemajo z vašo garderobo. Predvsem morate misliti na to, ali so primerno oblikovani, mehki, udobni. Če namreč nosite čevlje, ki so bodisi pretesni, prekratki ali pretrdi, dobite na nogah neprijetne in boleče otiščance. Zato bodite, ko kupujete čevlje, zelo preudarni. Kupujte jih popoldne, ko je noga že nekoliko zatekla, saj tako ni nevarnosti, da bi kupili premajhno obuvalo. Elegantne čevlje zvisoko peto obujte le za posebne priložnosti, čez dan nosite raje obuvala z nižjo peto, ki so udobnejša. S jem prizanašate tudi hrbteničnim vretencem. Če klub temu ne uidete otiščancem, si privoščite izdatno nožno kopel. Ko se poroženela plast kože omehča, s frotirko drgnite otiščano mesto, da odstranite kuije oko. A če seje poroženela konica zarasla že globoko v meso, morate k pedikeiju.
Težave z maščobo
Če imete težave s pomivanjem zelo mastne posode ali ponev, jih pred pomivanjem posujte z moko, pustite, da ta vsrka maščobo, potem pa odtranitc moko s posode s papirjem. Šele potem posodo operite z detergentom za pomivanje posode. Če pa so se vam mastni madeži pojavili v knjigah, jih obilno posipajte s krompirjevo moko in prelikajte s toplim likalnikom. Trdovratne mastne madeže na preprogi prek-rijte s kašo iz žgane magnezije in čistega bencina, pustite, da se posuši in skrtačite ali posesajte. Mastne madeže na marmorju navlažite s kisom, pustite, da deluje in obrišite s krpo, namočeno v toplo vodo. Če pa se želite znebiti mastnih madežev na usnjenih stolih, tako dolgo drgn ite z jelenovo soljo, raztopljeno v vroči vodi, in flanelasto krpo, da se naredi pena. Splaknite sčisto krpo in pustite, da se posuši. Vtrite nekaj beljaka, pustite posušiti in zgladite do sijaja.
Svinjska ribica s krompirjem
Potrebujemo: 55 dag majhnih krompirjev, 3 korenčke, 2 pora, 50 dag svinjske ribice, 3 žličke olja, sol, poper, 2 žlički sesekljanega zelenega peteršilja. Krompir operemo in skuhamo v slanem kropu. Korenček olupimo, operemo in narežemo na tanke palčke. Por očistimo, temeljito operemo in narežemo na kolesca. Svinjsko ribico oplaknemo pod mrzlo vodo, osušimo in narežemo na tanke medaljončke. V ponvi razgrejemo olje in na njem spečemo medaljončke. Na vsaki strani jih pečemo približno 2 minuti. Pečene posolimo in popopramo, vzamemo iz ponve in damo na toplo. Korenček stresemo v kozico in prilijemo 6 žlic vode. Zavremo in dušimo približno 5 minut. Dodamo por in na ploščice narezan krompir. Posolimo in dušimo še 2 minuti. Dodamo pečeno meso in potresemo s sesekljanim peteršiljem.


O kodri odloča trenutek
Listna kodravost ali kodra, ki najbolj prizadene breskve, manj pa marelice ali slive in češplje, je muhasta in izjemno nevarna rastlinska bolezen. Koliko škropiva je že bilo zavoljo nje po nepotrebnem prelitega po naših sadovnjakih le zato, ker nismo poznali njenega razvoja in trenutka njene občutljivosti! Strokovnjaki so svoj čas svetovali škropljenje že jeseni, ko napol odpade listje, pa pozimi in spomladi, vendar ni bilo učinka, če je bil zamujen najpomembnejši čas. Taje zgodaj spomladi, v tistem trenutku, ko se iz odpornih luskolistov izvija vršiček cveta oz. lista. Takrat se breskev okuži s trosi kodravosti, ki prodrejo v notranjost in jim škropivo več ne more do živega. Torej je za preprečitev kodravosti odločilen trenutek, ko se odpirajo brsti. Ti morajo biti poprej zaliti s kakim fungicidom, na primer bakrenim pripravkom, delanom, kuprinom ali dodinom.
Otroci in varnostni sedeži
Zdaj je pri nas, za razliko od nekaterih drugih držav, prepovedano voziti otroke na prednjih sedežih, četudi sedijo v zanje posebej prirejenih varnostnih sedežih. Novi zakon o varnosti v cestnem prometu, ki naj bi bil sprejet še letos, naj bi to odpravil. Poleg tega se predlagatelji zakona zavzemajo za to, da bi bila uporaba otroških varnostnih sedežev obvezna, nekaj nejasnosti je le še o tem, do katere starosti bi morali biti otroci v takih sedežih obvezno pripeti. Predlog novega zakona uveljavlja tudi obvezno pripenjanje z varnostnimi pasovi na zadnjih sedežih, kar pa tudi za otroke tako kot za odrasle pomeni, da bodo morali biti na zadnjih sedežih med vožnjo pripeti.
^4

V 3QG2>BA ■
5r cfiLfnKfl ^fžmešič
* oeozDJf
LUTROVSKA KLET - Na jugovzhodnem pobočju sevniškega hriba leži Lutrovska klet. Gre za tipično renesančno arhitekturo iz druge polovice 16. stol. Na zunaj je to skromno enonadstropno gospodarsko poslopje. Že od vsega začetka je bilo zidano za posebne kultne namene. Sprva naj bi bila to katoliška cerkev, ki sojo luterani prevzeli, kasneje pa je bila spremenjena v klet. Stenska poslikava v tehniki oljne tempere je izrazito renesančna, nastala je v začetku 17. stol. in sodi v sam vrh naše umetnosti tistega časa. Osrednji prizor predstavlja križanje. V nišah so upodobljeni evangelisti in kralji Izraela z bogom Očetom, Mojzesom in Elijo. Na oboku je naslikana poslednja sodba, na slavoloku pa podobe pametnih in nespametnih devic. (Pripravila kustodinja Vlasta Dejak)

Jl
Laškifižol na sveti večer - Bik ali laški fižol se tod precej močno sadi, roden je mnogo bolj nego pri nas. Gospoda dajo včasi ga celo družini skuhati, kmetje jedo ga, kar-vem, le o posebnih prilikah n.pr. na sveti večer.
Skoporitost - Tod ne tako razširjena kat na Gorenjskem ali se kaže v tem grji podobi. Izgled bodi Ana. Ko jej dam pladenj krumpirja in na njem kos mesa, da ga nese beraču, utakne meso, ozrivši se name, če ne gledam, v svoj žep! Večkratje zbolela, jedši stare jedi, kterih se jej je škoda zdelo proč metati. Če ravno krčmarica ni pokusila nikoli svojega vina, tujega se je navlekla rada do pijanosti. Dekla - nje sestra - dobivala je od gospoda, kteremu je stregla na mesec po 2 f. vse to jej je vzela blagodušna sestra! Vse zastane in usmrajene jedi djala je med dmgo jed za goste in dnižino.
Pijače in kavsa preveč - Roma se že tri dni v mesto na porcijunkulo. Ljudi bo več ko o kakem semnju. Cele karavane vlačijo se od zore do pozne noči proti Krki, bahači se ve, da se tudi vozijo. Trgovci in krčmarji bodo se smejali. Pijače in kavsa bo več kot treba.
Ljudje enaki psom - Pogosto so dolenski ljudje enaki dolenskim psom. Oboji se ti včasi sladkajo in dobrikajo in z repom migajo, da sam ne veš, s čim zaslužil si toliko priljudnosti. In res godi se to brez druzega vzroka zgol iz prirojene servilnosti. Ali drukrat se ravno tisti ljudje in tisti psi za te ali ne bodo zmenili ali pa celo nate lajali in skušali le ugrizniti in zopet brez vzroka, iz prirojene surovosti.
Pogreb zja psa - Langer napravil je sijajen pogreb svojemu psu -družino je celo silil za tem pogrebom moliti!
Neko jesen smo se odpeljali s konjsko vprego po prašni makadamski cesti čez Mrzle Drage mimo vinomerskih steljnikov v vidošičko goro. Konji so v lahnem diru peljali, voz je poskakoval po gramozu. Z Anko sva sedeli na stari oguljeni konjski odeji. Bilo je hladno jesensko jutro in megla se je vlekla po Mrzlih Dragah, od Drašičev pa je že kukalo prijazno sonce.
V keblicah smo nosili grozdje v hrib, kjer je stal voz s sodom. Stric je z mezgecem gazil grozdje, tako da biga več lahko spravili vanj. Bilo je okrog poldneva in bili smo že žejni in lačni, ko je teta prinesla cajno, v kateri je bil kndi, vino in velika, doma dimljena šunka. Na tla je pogrnila prt in nanj postavila narezano šunko, vino in bel kruh. Takrat je bil bel kruh redka prikazen, vsak dan smo jedli koruznega, belega pa le za praznike in trgatev. Bel kruh in šunka sta bili tako dobri, da se še danes po tolikih letih živo spominjam prijetnega okusa.
Zvečer so se drugi trgači odpeljali domov z vozom, midve z Anko pa sva morali peš. S seboj sva nesli polno košaro grozdja za sorodnike v Ljubljani. Pot od Vidošičev do Metlike se je vlekla, vsaka sva nekaj časa na glavi nosili grozdje. Košara je bila težka in vrat me je bolel, vsa srečna sem bila, kadar me je Anka zamenjala v nošnji. Ustavili sva se pri potoku spodaj pod vasjo, kjer sva si umili od sladkega grozdja lepljive roke ter znojni obraz, nato pa sva si nekaj časa še namakali noge v potoku
in z bosimi nogami brodili po njem. Kakšen užitek je bil to! Skoraj bi bili pozabili, da je pred nama še dolga pot.
Mračilo se je že, ko sva korakali po prašni cesti. Bili sva bosi in cestni prah izpod koles vozov, ki so hiteli domov iz Vidošič, Drašič in Nove gore, nama je silil v oči, nos in usta. Capljala sem za Anko, v cestnem prahu so se risale stopinje mojih nožič. V Mrzlih Dragah je prišla zopet vrsta name. Anka mi je posadila za moje otroško telesce zelo težko cajno na glavo. Slo je seveda počasneje in Anka me je priganjala. Nenadoma sem stopila na nekaj ostrega in ■ trdega; zapičilo se mi je v nogo. Nisem mogla obdržati ravnotežja, cajna z grozdjem je padla v travo poleg ceste. Solze so mi polzele po licih. Kaj bo zdaj, kaj bo rekla moja dobra, a stroga teta?
Anka je bila starejša, služila je pri moji teti. Zasmilila sem se ji, stisnila me je k sebi in me pobožala po svetlih skuštranih laseh. Potem je pobrala cajno ter pričela zlagati vanjo grozdje. V mraku ni bilo videti, koliko se je obtolklo. Nato si je na glavo poveznila svitek in cajno z grozdjem. Sama je nesla grozdje vso pot do doma, jaz pa sem tacala za njo kot polit cucek.
Doma je teta godrnjala, kako sva nosili grozdje, da so se jagode otresle, in kako naj pošlje sorodnikom same peclje. Nisem si upala črhniti niti besedice, Anka pa je rekla: “Gospa, kaj ne vidite, da je za malo to pretežko, saj je še dete?”
A KNJIŽNA POLICA
Človek
simbojično bitje
V knjigi Človek bitje prihodnosti, ki je izšla pred skoraj desetimi leti, je Anton Trstenjak zapisal, da je človek policentrično bitje, ki ima več središč, in je zato nemogoče podati njegovo podobo docela sistematično. Vsak center zahteva svojo obdelavo. V tej knjigi, ki jo lahko označimo kot najpomembnejše Trstenjakovo antropološko delo, je kot izrazit “hodec za človekom” raziskal in predstavil človeka kot biološko, zgodovinsko, odprto, simbolično, ustvarjalno, dialektično, vprašujoče, odgovorno in kot bitje prihodnosti. V knjigi avtor poudarja, da ^ področja, ki se ga je lotil, ni mogoče do kraja izčrpati in da bi prav vsako poglavje v knjigi zaslužilo, da bi biloknjigazasc. In res je avtorjevo raziskovanje človeka simboličnega bitja pred kratkim dobilo samostojno knjižno izdajo. Mladinska knjiga je namreč izdala knjigo ČLOVEK SIMBOLIČNO BITJE, ki ni le ponavljanje sklopa iz omenjenga kapitalnega Trstenjakovega dela, marveč gre za ponovno napisano, zaokroženo in z novimi poglavji dopolnjeno delo.
Trstenjak v svoji najnovejši knjigi na svoj značilni način, zaradi katerega njegove knjige slove kot izredno berljive in bogato sporočilne tako za manj kot zelo izobraženega bralca, govori o simbolični sestavini človeka, torej o nečem, kar postaja v sedanjem časli vse bolj zanimivo. V zahodni civilizaciji, katere del je slovenska družba, se namreč krepi usmeritev v duhovnost. Desetletja zmaterializiranega obstoja so potisnila sodobnika v bivanjsko praznino, iz katere zdaj išče pot s ponovnim odkrivanjem duhovnega sveta, s tem pa se ponovno oživlja zanimanje za simbolično stran človekovega obstoja, za tisto drugo, nevidno polovico njegovega življenja, ki jo simbol nakazuje, prispodablja in razodeva. “V moči simboličnega mišljenja se nam odpira duhovni svet. Ta je namreč skrit za zastorom telesa in njegovih pojavov; je pa odločilen za vse naše življenje,” je zapisal avtor v svoji najnovejši knjigi.
MILAN MARKELJ
Volja do smisla
Mohorjeva družba v Celju je pred kratkim izdala delo Viktorja E. Frank-la VOLJA DO SMISLA, razširjeno izdajo osnov in rabe logotcrapijc. Prof. dr. Franki, avtor znane knjige Psiholog v taborišču smrti, ki je med desetimi najbolj branimi knjigami na svetu, je
pred zadnjo vojno vodil kliniko za nevrologijo in psihiatrijo na Dunaju in utemeljil šolo logoterapije, povrnitvi iz nemških koncentracijskih taborišč, kjer so mu nacisti ubili ženo, starše in brata, pa se je znova posvetil znanosti.
Franki je logoterapijo utemeljil s tem, da je človekova volja do smisla središče njene pozornosti. Človeku v stiski skuša pomagati do tega, da bi sam odkril in udejanjal konkretne možnosti in uresničevanje smisla v konkretnem življenjskem položaju. Avtor pravi o svoji šoli med drugim tudi tole: “Včasu, kakršen je naš, ko izginjajo tradicije, mora videti psihiatrija svojo glavno nalogo v tem, da človeka oskrbi z zmožnostjo, da najde smisel.” Za znanstvenika je značilna tudi trditev, da “življenju ne more nikoli zmanjkati smisla”. Središče njegovega zanimanja je torej človekova pravica do kolikor mogoče smiselnega življenja.
Knjigo, ki jo je prevedel Jože Stabej, sta oplemenitila s poljudno, a izredno zanimivo razlago strokovnih izrazov v logoterapiji naša znana strokovnjaka dr. Anton Trstenjak in dr. Jože Ramovš s sodelavci.
TONE GOŠNIK
Gabrovce, raj moje mladosti
Je še kaj lepšega, kot so spomini na srečno otroštvo in mladost? Taka luč sije iz njih, da v njeni svetlobi vse stvari dobe blage obrise in se nadahnejo s posebno lepoto. Človekse vrača k njim kot k vrelcem življenja samega. In če ima kaj smisla za pisanje, mu pero prej ali slej začne zapisovati in izrisovati srečna leta.
V najnovejši knjigi Janeza Šemeta GABROVCE, RAJ MOJE MLADOSTI, ki je izšla pri grosupeljski založbi Mondena, so med 18 krajšimi proznimi zapisi najbolj občuteno napisani prav tjsti, v katerih avtor podoživlja naravo, svoj rojstni kraj in kmečko življenje v luči srečnega otroštva in mladosti, ki ju je preživel doma v Polici na Dolenjskem. Zanimivi za branje so tudi portreti vaščanov in mestnih letoviščarjev, ki so prihajali na podeželje, pa opisi kmečkih opravil, kar vse avtor beleži v jeziku, bogatem z besedjem in izrazi, kijih skoraj ni več mogoče ne slišati ne brati. Ne gre sicer za pisanje z močnimi literarnimi ambicijami, vendar pa tudi ne za pisanje, ki bi polno govorilo samo tistim^ki avtoija in kraje iz knjige poznajo. Semetova knjiga bo v nekaterih plasteh svojih sporočil prepričljivo spregovorila prav vsakemu bralcu, zato se drobno knjižico splača vzeti v roke in polistati po nji. Navsezadnje je piscev, ki bi čutili tako močno in pristno povezanost z naravo in kmečko starožitnostjo, kot jo izpričuje Šeme, dandanes res bolj malo.
MILAN MARKELJ
T 7"o jc bilo gospodarstvenikom in prizadetim prebi 1^ valcem dbvolj praznih obljub, je pripravljalni od -1-^bor v sestavi Josip Javornik iz Žalne, Ivan Jelačin iz Ljubljane, dr. Josip Režek iz Novega mesta, inž. Milan Suklje in Jože Zupančič, oba iz Ljubljane, organiziral manifestacijsko zborovanje 17. februatja 1935 v Trebnjem, 10. marca v Sevnici in nazadnje še v Bistrici pri Mokronogu. Izbrali so akcijski odbor, ki je zahteve zborovalcev predstavil v Beogradu. Končno se je premaknilo tudi v Beogradu. Na vztrajanje poslancev v narodni skupščini je vlada 13. aprila 1935 zagotovila gradnjo tega kratkega, a takrat zelo pomembnega odseka proge, ki je bil sprejet že leta 1919 v prioritetni investicijski načrt. Še isti mesec je v Sevnici pričela z delom Sekcija za gradnjo proge. Ker je od trasiranja minilo že 14 let, je bilo potrebno delo ponoviti.
Proga je bila načrtovana kot del širšega gradbenega programa, po katerem naj bi se severozahodni del Slovenije povezal preko Zidanega Mosta, Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Črnomlja, Vinice s progo Zagreb-Sušak (Reka) v Vrbovškem. Tako bi bil odsek Tržišče-Sevnica vključen v tranzitno progo oziroma povezan z moijem.
Traso je projektiral Edo Premk. Ta del proge je dolg 12.716 km in se začne v km 18.536 proge Trbnje-Krmelj.
Lokacijska obravnava in razlastitveni postopek je bil izveden oktobra 1935. Zemljišče za gradnjo proge Tržišče-Sevnica je bilo razlaščeno z odločbe banske uprave 18. januaija 1938, deloma pa že leta 1936. Proga poteka po katastrski občini Vrh, Boštanj in Šmarje. Prvotno je bil predviden na postaji Sevnica trikot, ki bi omogočal direkten dovoz na novo prog iz obeh strani. Sedanja izvedba je bila sprejeta na sklepnem posvetu 3. februarja 1937.
Jekleni most prek Save
Proga ves čas sledi toku reke Mirne, katere strugo so na nekaterih mestih regulirali. Na progi so zgradili pet predorov v skupni dolžini 990 m, 64 propustov, dva manjša mostova in 157,8 m dolg most preko Save v Sevnici. V
J^DOLENJSKE ŽELEZNIC
Boštanju so izdelali nadvoz za banovinsko cesto, ki pa ni bila zgrajena. Tako je tudi osamljen nadvoz spomenik nerealiziranim načrtom. Proga je bila grajena za osno obremenitev 16 ton in maksimalno hitrost 60 km/h. Najmanjši polmer krivine je 250 m, največji vzpon pa 8,28 promila. Največji objekt na progi je jekleni most čez Savo. Jekleno konstrukcijo (3x51,8 m) je izdelala Splošna stavbna družba Maribor (sedaj Metalna Maribor). Obrežna in rečna opornika sta betonska in obložena s kvadri iz granita. Za opornike so uporabili domač cement iz Trbovelj, kamnite kvadre za oblogo stebrov pa so morali nabaviti v Arandelovcu. Poskusna obremenitev mostu zdvema lokomotivama serije 06 je bila 26. novembra 1938, pri tem je maksimalni poveš mostu dosegel le 20 mm, kar je bilo le polovico dopustnega. Celotna jeklena konstrukcija tehta 406.335 ton-in ima 5643 m3 površine za pleskanje. Železarni Ravne in Jesenice sta dobavili le manjši del jekla za konstrukcijo, glavni dobaviteljici sta bili železarni Eisen-vverk Kladno in Uster Alpine Donavvitz. Izogibališča na mostu so bila izdelana 1955. leta.
Načrt za most so večkrat spremenili. Prvotno je bilo dogovoijeno, da bo imel most poleg železniškega vozišča še vozišče za cestna vozila. Zaradi nesoglasij med ministrom za promet in ministrom za gradnje naj bi dvojna namembnost mosta odpadla. Delegaciji prizadetih iz Šmatja in Boštanja je zadnji trenutek uspelo v Beogradu izmoledovati še most za pešce, ki so ga zgradili na desni strani (iz smeri Sevnice) in je bil v veliko korist za naselji Boštanj in Šmaije.
Posebnost tega mostu je, daje kot edini med jeklenimi mostovi v Sloveniji ostal med drugo svetovno vojno
nepoškodovan.
Strokovna komisija je 3. februarja 1937 v Sevnici določila obseg rekonstrukcije zaradi priključka novozgrajene proge. Postaja Sevnica je imela le 4 tire, zato je bilo potrebno zgraditi še tri postajne tire, povečati vodno postajo, zgraditi kurilniško remizo z dvema tiroma, čistilne jarke, deponijo za premog, okretnico in prostore za kurilniško osebje. Postaja je imela le čakalnico III. razreda, zato so predvideli še čakalnico I. in II. razreda. Ker blokovna varnostna naprava ni omogočala razširitve, so za Sevnico predvideli novo, dotedanjo pa bi premestili v Breg. Veliko oviro pri načrtovanju rekonstrukcije postaje Sevnica je predstavljala vojska, ki je v Sevnici načrtovala veliko vojaško postajo.
Poceni gradnja po balkansko
Gradbišče proge je bilo razdeljeno na tri odseke. Gradnjo prvih dveh odsekov od Tržišča do Save je prevzelo gradbeno podjetje Dukič in tovariši iz Ljubljane, odsek v Sevnici pa podjetje Jelšingrad. Podjetje Dukič in tovariši je bilo izbrano med 12 ponudniki na licitaciji kot najcenejše, saj je ponudilo 30 odst. nižjo ceno od predračunske, zato pa nas ne čudi, da so delavci junija 1936 teden dni zaradi prenizkih plač stavkali.
Z gradnjo so pričeli v zgornji pomladi 1936 v Tržišču in gradili proti Sevnici. Na gradbišču je bilo povprečno po 400 delavcev, v času najbolj intenzivne gradnje pa tudi 1200. Delavci so bili večinoma domačini, kakih 350 pa jih je bilo tudi iz Like. Zgornji ustroj proge od Tržišča do Save je opravila Sekcija za vzdrževanje proge iz Novega mesta, od Savskega mosta do Sevnice in tire na postaji Sevnica pa Sekcija za vzdrževanje prog iz Zidanega Mosta.
Postajališče Tržišče je preraslo v postajo v štirimi liri. večina službenih mest je imela električno razsvetljavo, le na postaji Jelovec so nekaj časa še brlele petrolejke.
Sekcija za gradnjo proge je zelo ignorirala strokovne službe Direkcije v Ljubljani in ni upoštevala upravičenih zahtev glede kakovosti. Do otvoritve prometa je ostalo mnogo nedokončanega. Tako so tire v Sevnici in okretnico zgradili šele spomladi leta 1939, tako da so strojno postajo v Sevnici lahko aktivirali šele 15. maja 1939. Tudi varnostnih naprav niso izvedli do otvoritve, ampak so opravili mnogo improvizacij. Gradbena dela so bila slabo opravljena, konstrukcije stavb so bile po beograjskih načrtih in neprilagojene krajevnim razmeram (kovinska in betonska okna, strešni žlebovi niso viseli na kljukah, ogrevanje prostorov z malimi kovinskimi pečicami). Odškodninske zahteve so reševali polovičarsko, zato je ostalo mnogo zadev nedorečenih (mejniki, nadomestne poti, nadomestne gradnje, odvodnjavanje, signalizacija, itd.).
Material za nasipe in deloma za gramozno gredo so kopali v gramoznici pod postajališčem Boštanj. V gramoznico je bil speljan industrijski tir.
Tir v Sevnici je bil spojen 1. decembra 1938. Odlok o otvoritvi proge jc minister za promet izdal 26. novembra. Tehnični pregled proge je bil v dneh od 25. do 28. novembra. Poskusni vlak je peljal v petek, 2. decembra, in prispel iz Sevnice v Tržišče ob 15.38, od tam je odpeljal nazaj v Sevnico ob 17. uri. Otvoritveni vlak št. 9403 je odpeljal iz Sevnice v četrtek, 8. decembra 1938, ob 15.40, iz Tržišča nazaj v Sevnico pa je odpeljal ob 17.25. Za otvoritvenim vlakom, s katerim seje peljal ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič, je vozil še posebni vlak za občinstvo.
Po otvoritvi proge so med Sevnico in Trebnjem ter Tržiščem in Krmeljem vozili mešani vlaki, ki so imeli le vagone III. razreda.




Objaviti, kdo zavestno zavlačuje
Predlog ZLRP skladu
Te dni so se sestali predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) in vodstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Direktorica Sklada je podala izčrpno poročilo o vzrokih, ki zavirajo vračanje zemljišč. Ti so v nepripravljenosti nekaterih zavezancev, ki proces denacionalizacije zavestno zavlačujejo s pritožbami na drugostopenjski upravni organ.
Na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS še do danes niso vsi zavezanci prenesli kmetijskih zemljišč, čeprav zakon to predpisuje. Vzroki za zavlačevanje procesa denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov -kot je ugotovljeno - tičijo torej predvsem v nepripravljenosti sodelovanja zavezancev, v nekaterih primerih pa tudi v negativnem odnosu do denacionalizacije nekaterih občinskih organov.
Da bi se vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov pospešilo, je ZLRP predlagalo Skladu še tesnejše sodelovanje, na podlagi katerega bo ZLRP Slovenije poimensko javno objavilo imena zavezancev, ali pa tudi občinske upravne organe, ki Zakon o denacionalizaciji zavestno zavlačujejo.
prof. INKA STRITAR
BAJAGA, PETERLE IN PELHAN
Skoraj 10.000 mladih se je v ponedeljek zvečer v ljubljanski dvorani Tivoli v brk smejalo ministroma Peterletu in Pelhanu, ko je navdušeno Ploskalo in pelo skupaj z Momčilom Bajagičem-Bajago. Ponedeljkov koncert je samo dokaz več, kako nespametno je politiko vpletati v kulturo in kako nesmiselna je bila dvakratna prepoved koncerta Bajage. Ne želimo, da bi ministra Peterle in Pelhan 5e kdaj onemogočala kulturno izmenjavo med mladimi. Zato zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu predlagamo, naj nemudoma odstopi, Predsedstvu Združene liste socialnih demokratov pa, naj odpokliče in zamenja ministra za kulturo Sergija Pelhana. Birokratskega omejevanja kulture res ne potrebujemo več!
Mladi forum Združene liste
ZAHVALA TREBANJSKEMU RDEČEMU KRIŽU
V imenu Rihpovčanov bi se rada zahvalila trebanjskemu Rdečemu
Karte na mizo!
Slovenija ne premore politika, ki bi hotel razložiti narodu, kaj se je zgodilo pred žametno revolucijo in po njej. Nismo naredili bilance stanja po padcu komunizma. Agonija se vleče do današnjih dni in ji ni videti konca. Zakaj?
Če bi se peljali od Kopra do Lendave dedek, oče in sin brez prižganega radia in bi gledali naokoli, bi razmišljali takole: Dedek bi se čudil: “Kako lepe hiše so zgrajene, poprej so bile same bajte!" Oče bi rekel: “Kako sem se znašel, vzel pravi čas kredit in hišo sezidal pol zastonj!" Sin bi tarnal: “Kljub visokemu standardu sem brez službe in pokojnine ne bom dobil nikoli."
Zaradi takega dejstva se nismo prešteli in to že drago plačujemo. Pred nekaj meseci so modrovali makroekonomisti in se trudili dokazovati narodu, kaj se dogaja. Daleč je segel dr. Rasto Ovin s trditvijo, da nimamo jasno določenih pravil igre.
Problem je v tem, ker nimamo nikakršnega obračuna s preteklostjo. Ko pa začnemo s takšnimi vprašanji, sežemovsam politični vrh. Postavlja se vprašanje: kako so prišli do standarda vsi naši politiki in gospodarstveniki? Lažni standard mora nekdo plačati. Z različnimi sanacijami hočemo naprtiti “pufe"generaciji, ki še shodila ni. Tu je ključ vseh narodovih razprtij.
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj ni študentskih nemirov v tako težkih časih. Odgovor je preprost: otroci tako uspešnih staršev morajo in hočejo biti tiho. Oče, ki je sezidal hišo, bo pustil dediščino celo vnuku.
S takim pisanjem si še vedno pridobim 70 do 75% nasprotnikov, zato ne bom nikoli dobil položaja, ko bi lahko karte potegnil izpod mize.
MARJAN KELHAR Bizeljsko
Kam je šel denar od samoprispevka
Da ne bi še prihajalo do posplošenih ugotovitev (“Halo, tukaj bralec Dolenjca”) ob-	JcdV izbfiSGti
javljamo širšo informacijo o porabi s samoprispevkom zbranega denarja
Dolenjski listje v četrtek, 3. februarja, v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca”, objavil navedbe bralke iz Šmihela, ki je v zvezi z gradnjo osnovne šole Drska med drugim izrazila bojazen, citiram: “da bo tudi tokrat denar šel kam drugam, še preden se bo gradnja pričela.”
Strinjam se z ugotovitvijo bralke, da so razmere za delo v OŠ Šmihel daleč najslabše v primerjavi s šolami v občini Novo mesto, pa tudi v Sloveniji.
Iz arhivske dokumentacije o referendumih smo ugotovili, daje bil prvi
šole
samoprispevek za izgradnjo osnovne : Drska izglasovan v obdobju od
1979 do 1984, vendar izgradnja, kot tudi ostalih novihvosnovnih šol (Otočec, Vavta vas in Žužemberk), ni bila
realizirana. Sredstva iz tega obdobja so bila uporabljena za adaptacijo in dograditev osnovnih šol (Stopiče,
Grm, Katja Rupena), novogradnje (Center usmerjenega izobraževanja, kmetijska šola Grm), adaptacijo in dozidavo (Ekonomska šola, Gostinska šola, dijaški dom v Šmihelu za potrebe Pedagoške akademije Ljubljana) ter odkup in adaptacijo prostorov glasbene šole Novo mesto.
Drugič je bil samoprispevek za izgradnjo osnovne šole Drska izglasovan v obdobju od 1989 do 1994. Sredstva iz samoprispevka, v višini
1% od čistih plač in drugih prejemkov, so v tem obdobju namenjena za:
1.	dograditev in sanacijo bolnišnice v Novem mestu v višini 65% sredstev samoprispevka,
2.	izgradnjo osnvnošolskega prostora v občini v višini 35% sredstev samoprispevka in sicer:
-	za dograditev osnovne šole Br-šljin,
-	zav dograditev in obnovo osnovne šole Žužemberk,
-	za pripravljalna dela in izgradnjo prve faze osnovne šole Drska v Novem mestu.
Priliv in porabo sredstev zbranih s samoprispevkom nadzoruje poseben odbor, ki gaje imenovala Skupščina občine Novo mesto. Odbor za sprem-ljanje referendumskega programa redno poroča skupščini o tekočih finančnih sredstvih in realizaciji programa tako, da praktično ni možnosti za nenamensko koriščenje sredstev samoprispevka. Poročila, ki jih pripravlja odbor so preobsežna, da bi jih lahko objavil v tem odgovoru zato v nadaljevanju, zaradi preglednosti, objavljamo najpomembnejše podatke o zbranih sredstvih po letih in delitev sredstev med posamezna programa za obdobje od 1.6.1989 do 31.12.1993. Podatki so zaradi večje preglednosti podani v DEM.
V obdobju od 1.6.1989 do
Poraba sredstev samoprispevka od 1.6.1989 do 31.12.1993:
Leto	Skupaj	Bolnišnica	Osnovne šole	Tečaj 1 DEM
1989	386.095	386.095	.	1,81
1990	1,313.565	-	1,313.565	7
1991	3,621.305	1,939.512	1,681.793	12,60
1992	1,936.612	1,857.760	78.852	53,83
1993	1,858.408	1,719.111	139.297	67,56
	9,115.985	5,902.478	3,213.507	31,29
Delež				
porabe	100%	64,7%	35,3%	
S policijo na sestanek krajanov
Kaj seje dogajalo v Šentlovrencu pod geslom “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal” - Tudi najuspešnejši predsednik bi moral znati prisluhniti ljudem
To, kar se je dogajalo na zboru krajanov v Šentlovrencu prejšnjo soboto zvečer, bi sodilo bolj v čas diktature kot pa v čas razcveta demokracije. Kaj takega, kot si je privoščil preds-
I rešeren iz Nemške vasi pri Trebnjem, ker je razdelila med revne in brez zaposlitve hrano, oblačila in obutev. Ža vse podaijeno seji iskreno zahvaljujemo in ji hkrati iskreno česnamo za njen god, ki ga bo praznovala 9. marca.
MARIJA STARE
ČESTITKA ZA DAN ŽENA
Občinski zbor ZZB NOB Novo mesto čestita vsem ženam, še posebej članicam ZB, *a mednarodni praznik 8. marec, dan žena.
‘•auvaiiia trenanjsKemu KUečemu •'■“J	puvuseu picu
križu, še predvsem pa dobri Faniki ednik sveta KS Sentlovrenc g. G Preč..™.,	—: —: t-__u	movšek, si ne upa privoščiti niti
predsednik državnega zbora.
Krajani KS Šentlovrenc smo bili v soboto, 19. februarja, pod parolo “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!” prijazno povabljeni na zbor, na katerem naj bi se pogovorili o izgradnji poslovilne vežice, menda trenutno najbolj potrebnega objekta v sicer “zelo razvitem in lepo urejenem Šentlovrencu”.
Vendar pa krajani nismo prišli na zbor samo zato, da bi vneto poslušali gospoda Grmovška in mu prikimavali, ampak nas je kar precej že na začetku pokazalo interes, da bi se veljalo pogovoriti še o ostalih nerešenih problemih, o tako imenovanih “starih grehih”, le-teh pa gospod Grmovšek, sicer zelo uspešen
Gasilci čedalje na slabšem
Vključevanje v obrambni sistem so spremljale le _______(neizpolnjene) obljube, zato so gasilci proti
. LOŠKI POTOK - 20. februarja so JJhela občne zbore vsa štiri gasilska ?ruštva, ki delujejo na območju krajevne skupnosti Loški potok. Ker ni ?'lo mogoče slediti vsem štirim dru-s,vom, zato smo za pojasnila povprašali sektorskega poveljnika Janeza Ravnikaija. Poleg finančnih težav, k> so že kronične, imajo nekateri tudi kadrovske težave; zato v takih primerih aktivnost in množičnost strmo Padata. Predvidena reorganizacija in vključevanje gasilstva v obrambo ni v 'jeloti uspelo, so pa nastale nekatere spremembe, ki ze ali še bodo bistveno vplivale zlasti na organizacijo 'a strokovnosti v društvih.
“Predlogi, da se gasilstvo vključi v °brambni sistem, so bili podkrepljeni v glavnem z obljubami, da bo gasilko bolje financirano in opremljeno.
Predlog pa je bil kategorično zavrnjen, saj večina društev deluje izključno na prostovoljni bazi, kar pa bi je v nasprotnem bistveno spremenijo in je posledice težko predvideti.
BD so v mnogih krajih nosilci tudi
I
drugih društvenih aktivnosti, n.pr. kulture in telesne kulture, ter pomenijo edino pravo tradicionalno vez med krajani. Seveda so GD sprejela nekatere aktivnosti, ki so bile do nedavnega v pristojnosti civilne zaščite, in del sredstev za reševanje,” pravi Ravnikar in navaja še kup pomembnih, a le delno izpolnjenih obveznosti.
Tudi posamezna društva imajo kar nekaj potreb. GD Travnik, ki je najmlajše, bi potrebovalo motorno brizgalno in primerno vozilo, vsa društva pa potrebujejo sredstva za vzdrževanje domov in manjše, nujne investicije. Žal občinska zveza zmore le nuj na sredstva za vzdrževanje vozil in opreme.
Naj za zaključek omenim še to, da pravih požarov k sreči v preteklem letu ni bilo. Začetni požar v lesni industriji Smreka so k sreči pravočasno in uspešno pogasili in preprečili katastrofalne posledice.
A. KOŠMERL
predsednik, nima tako malo na vesti.
Tako je že kmalu na začetku krajan, ki se je za ta dogodek malo bolj temeljito pripravil, od predsedujočega g. Grmovška zahteval, naj se najprej rešijo znani stari grehi in se šele nato pristopi k novi investiciji. Toda g. predsednik ni bil navdušen nad provokativnimi vprašanji o izgubljenih pravdah KS na sodišču, ki jih plačajo krajani, ne predsednik, in seje skušal izmakniti z izgovorom, da je sestanek namenjen izključno le pogovoru o izgradnji vežice. Toda vprašujoči se ni dal kar tako ugnati in prišlo je do malo bolj glasnega dialoga, a življenja prisotnih niso bila ogrožena. Pa se je v vso stvar vmešal še g. Repovž, ki je očitno bolj vajen tega, kako se je treba z “rajo” pogovarjati, in je predlagal Grmovšku, naj pokliče policijo. Grmovšku tega ni bilo treba dvakrat reči, kajti kmalu za tem so bili varuhi reda že na poti proti Šentlovrencu.
Medtem je sestanek že normalno potekal, in ko je g. predsednik ravno odgovaijal na vprašanja ostalih prisotnih, sta policista potrkala in vstopila. Sprva sta kazala znake presenečenja, kajti sestanek je mirno potekal, po hitrosti njune intervencije pa je bilo čutiti, da sta pričakovala vsaj nekaj ranjenih, če ne celo koga mrtvega. A je g. Grmovšek brž pokazal na “izgrednika”, ki je takrat že mimo sedel na svojem stolu, češ tega je treba odstraniti. Policista sta “izgrednika povabila ven na razgovor, toda z njim nas je odšla ven tudi ve-
čina krajanov, ki smo policistom takoj pojasnili, da se bolj strinjamo z domnevnim izgrednikom kakor pa s predsednikom sveta KS Šentlovrenc.
Se pa krajani tudi sprašujemo o smiselnosti investicije za tako majhen kraj, najbrž pa tudi ni odveč bojazen, da bo občina potem, ko bo objekt zgrajen, sprejela kakšen odlok, po katerem ga bo potrebno prepustiti v upravljanje komunali. To seje zgodilo že ponekod po Sloveniji. Izkušnja nam je zelo draga izgradnja telefonskega omrežja, ki smo ga nato prepustili PTT-ju, ki sedaj od nas lepo pobira naročnino.
Če bi KS že imela na razpolago določena sredstva, bi jih bilo verjetno bolj pametno porabiti za kakšno bolj potrebno investicijo, npr. za položitev zaporne plasti na cestah, kar je bilo v programu že od prej. Kdor se pelje po cesti Krtina - Stranje mora biti pravi strokovnjak, da se izogne vsem luknjam na cestišču, na koncu pa je lahko srečen, če mu uspe obdržati vsa kolesa nepoškodovana. Cesta čez Medvedjek pa je popolnoma uničena in je bolj podobna gozdnemu kolovozu, toda saj g. Grmovšek nima zidanice na Medvedjeku.
Postavlja se nam tudi vprašanje, čemu nas je g. Grmovšek povabil na posvet, če nam je že v naprej poslal položnice in najemno pogodbo in v pismu napisal, da je izgradnja poslovilne vežice želja velike večine krajanov in faranov. Toda krajani še nismo imeli možnosti, da bi se o tem javno izrekli.	F. R.
Šentlovrenc
N«Va SB«£>»NSK'A STRANKA
31.12.1993 je bilo zbranih za 40,334.793,98 SIT več sredstev kot porabljenih. Odbor s sredstvi skrbno gospodari in predvideva, da bo z obrestmi in preostalimi prilivi do 31. maja 1994, ko se izteče referendumsko obdobje, zbranih skupno
10.700.000	DEM tako, da bi ob znanem delitvenem razmerju 65:35 odpadlo na bolnišnični program
6.955.000	DEM, za osnovnošolski program pa 3,745.000 DEM.
Ob ufioštevanju že porabljenih sredstev samoprispevka do 31.12.1993 ostaja za izvajanje referendumskih nalog do konca referendumskega obdobja, 31. maja 1994, skupaj 1,584.015 DEM, od tega za bolnišnični program 1,052.522 DEM in osnovnošolski program, gradnjo osnovne šole Drska, 531.493 DEM.
Za izgradno osnovne šole Drska je pripravljena tehnična dokumentacija, v začetku marca 1994 pa bo skupščina občine Novo mesto sprejela spremembo zazidalnega načrta, s čimer bo uresničen prvi del referendumskega programa za izgradnjo osnovne šole Drska - pripravljalna dela.
Ocenjena vrednost investicije je okrog 9,000.000 DEM, iz česar je razvidno, da bo potrebno zagotoviti večino sredstev iz drugih virov, če ne bo prišlo do podaljšanja samoprispevka. Ostali viri za izgradnjo šole so poleg samoprispevka še sredstva občinskega in državnega proračuna. Zaključek gradnje šole, ki obsega 32 oddelkov, je bil predviden v letu 1995, vendar se zaradi počasnejšega zbiranja sredstev lanko premakne na poznejše leto.
Sredstva samoprispevkov so od uvedbe leta 1967 do danes pomenila pomemben vir pri izgradnji in posodabljanju šolskega prostora, saj so bile z njihovo jjomočjo obnovljene, dozidane ali na novo zgrajene skoraj vse osnovne in srednje šole in dijaški dom v občini Novo mesto. Samoprispevki pomenijo tudi izraženo voljo občanov na eni strani in zavezo vsakokratnim občinskim oblastem za njihovo uresničitev. Za realizacijo tekočega referendumskega programa na področju osnovnih šol se čutim osebno odgovornega.
Sekretar SDD: DANIJEL BREZOVAR
•	Jasno je, da za vas ne bo nihče storil ničesar zastonj, še najmanj država, zato brezkompromisno obrni vsako trohico energije v svojo korist! (S. Kumar)
•	Krepost uporablja slovar branilca in ne tožilca in nikoli nikogar ne poskuša zdrobiti v prah. (Michnik)
•	Kdor ne dela, je prepričan, da je odgovoren za vse. (Sartre)
Dr. Bučar: “Idejno predstavlja danes desnica le klavrno politično prizorišče”
Da je levica dobila pri nas politično premoč, ni samo njena zasluga (ki ji spretnosti ne gre odrekati), pač pa v še večji meri strank Demosa (v nadaljevanju pogojno: desnice). Ta namreč nima skupnega cilja, nima vsaj približno enakih pogledov na temeljna vprašanja današnjega časa oz. jih sploh nima, zato tudi ne programa oz. programov, ki bi ustrezno odgovarjali na izzive sedanjosti.
Biti samo za demokracijo, za samostojnost Slovenije, za \rarlamentami sistem, kar je bil nekoč glavni naboj Demosa, je v sedanjih razmerah odločno premalo. Enako je odločno premalo samo opredeljevati se za svobodno tržno gospodarstvo. Odločno napačno pa je v načelu odklanjati vse, kar se je pri nas zgodilo v zadnjih 50 letih. Ze teoretično je nevzdržno, da bi imela kaka stvar samo dobre ali samo slabe strani. Naši ljudje tega enostavno ne sprejemajo, ne glede na to, da taka skrajnost vodi v podobno enostranost z vsemi posledicami, ki jih s tega vidika očitamo komunizmu. Popolna utvara pa je celo, da bi lahko zadnjih 50 let enostavno izbrisali ter se ponovno in neposredno navezali na leto 41.
Samo iz antikomunizma se ne da izvajati pozitiven program. Potreben je pozitiven program, ki bo odgovarjal na pereča vprašanja in izzive, s katerimi se srečujemo danes. In tega je mogoče izvajati predvsem iz analize sedanjosti, ne iz kakršnekoli ideologije, pa tudi ne neposredno iz krščanstva. Idejno predstavlja danes desnica samo klavrno politično pogorišče...
Dr. FRANCE BUČAR v Delu
OBISKALI SMO DOM VGROSUPLJU
Za kulturni praznik smo nastopali v domu starejših občanov v Grosu-plju. Na prijetnem hribčku z lepo okolico so leta 1984 zgradili dom starejših občanov, katerega direktor je že od vsega začetka Jože Vudern. V domu imajo od 170 do 180 postelj. Mešani pevski zgor društva upokojencev iz Trebnjega je že večkrat gostoval v tem domu. Se posebej so nas veseli stanovalci. Kajti pripravimo jim domače vzdušje, domače pesmi, da se lahko vključijo tudi oni. V letošnjem programu so nastopili tudi učenci glasbene šole: trije harmonikarji in recitatorka. Ker je v tem domu našla zavetišče tudi moja sestra, imam v domove še toliko večje zaupanje. Pohvale vredno je, da tako lepo skrbijo za ljudi, ki ne morejo živeti sami.
R. M.
Rešimo jamo Malikovec!
Kraška jama Malikovec pri Semiču je smetišče, vendar naj bi ji do 1. maja vrnili lepoto
Podzemna jama Malikovec leži sredi brezovih gajev, steljnikov in njiv dva kilometra južno od Semiča, tik ob asfaltni vaški poti, ki pelje v vas Pugled in je le streljaj oddaljena od vasi Lipovec. Ta jama je nekaj posebnega. Nad enajst metrov globokim in tri metre širokim prepadnim rovom raste mogočen stoletni hrast. Osemnajst metrov dolg poševni rov omogoča lahek dostop v jamo, ki ima veliko poševno dvorano ter več stranskih rovov, po katerih se mora jamar plaziti po kolenih. Eden takih rovov vodi do globokega prepada, na dnu katerega je menda voda, drugi pa baje vztrajnega raziskovalca pripelje pod več kot kilometer oddaljeno vas Mladico.
Zaradi lahkega dostopa in številnih obiskovalcev so Malikovec izropali. Le na visokem oboku dvorane seje ohranilo nekaj kapnikov. Jama privlači semiške otroke, ki jo skoraj vsak dan vneto raziskujejo, a tudi semiški učitelji peljejo vsako leto na ogled te kraške zanimivosti številne učence. Toda otroci iz bližnjega Lipovca prosijo učitelje, da bi ostali na robu jame, češ da so jim starši odsvetovali ali celo prepovedali vstop vanjo. Zakaj? Zato, ker je Malikovec smetišče in mrhovišče Lipovca in najbrž tudi Pugleda.
Kraška jama, ki bi bila lahko pravi biser, pa le nemo toži: “Ti,
ki vame odlagaš smeti in me skruniš, si sploh kdaj pomislil, da lahko sprejmem pod svoje mogočne oboke več kot dva tisoč ljudi? Da me je moč z malo truda urediti v terasast prireditveni prostor? Da bi lahko gostila številne turiste? Si pomislil, da bi tako z lahkoto prodal tisto, česar sedaj nihče ne mara odkupiti?” V Semiču veliko pričakujemo od razvoja turizma. Smo prijazni, imamo dobro vino itihrano, lepo naravo, Smuk, idealne jrogoje za jadralno padalstvo... A turisti so zelo občutljivi in tenkočutni. Ne bodo nam kar tako oprostili, da smo zastrupili Krupo in oskrunili okolico njenega izvira, da so nam arheologi razkopali Judovsko jamo in Moverno vas ter nam vzeli prazgodovinske najdbe, ki bi sodile v semiški muzej. Da smo z nemogočimi pozidavami uničili Semiško goro, da nam idilične brezove gaje “krasijo” divja smetišča. Toda spreglejmo že enkrat in se spametujmo! Besede in lepe misli ne bodo rešile našega nesrečnega Mahkovca. Pojdimo k dejanjem! Lepo in pošteno bi bilo, da bi se vaščani osvestili in popravili storjeno napako. Malikovec mora biti do L maja čist. In očistili ga bomo! Najpozneje v prvi majski številki Dolenjskega lista bo sporočilo: Malikovec je zopet čist.
BLAŽ KOČEVAR Vavpča vas
t. 9 (2324), 3. marca 1994
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ■
Spet smo se pridružili zmagovalcem
Na 4. zimskih igrah duševno prizadetih na Pohorju
Varovanci varstveno-delovnega centra Novo mesto (VDC) in treneiji smo se v soboto vrnili s 4. zimske specialne olimpiade Slovenije, kije bila na Pohorju 18. in 19. februarja. Približno 150 tekmovalcev iz 20 zavodov, delavnic in šol s prilagojenim programom seje ponovno pomerilo s sebi enakimi iz vse Slovenije. Zaradi velikega števila prijavljenih sta lahko naš VDC zastopala le dva tekmovalca. Nevenka Ravnohrib je osvojila srebrno medaljo v lažjem veleslalomu, Franci Komljanec pa je za 4 stotinke zgrešil 3. mesto. Novomeš-čane sta zastopala tudi dva tekmovalca iz OŠ Dragotina Ketteja: Andrej Leganje osvojil 4. mesto v lažjem veleslalomu, Franci Može pa v alpskem drsenju 1. mesto. Ponovno smo izpolnili olimpijsko geslo, ki pravi: Pustite mi zmagati - a če ne morem zmagati, dopustite, da pogumno poskusim. Vsak nastop otrok in odraslih z motnjo v telesnem in duševnem razvoju je namreč zmaga. Premagati samega sebe, to je največ, kar človek zmore storiti.
Da smo bili spet uspešni, so gotovo pripomogle telesne priprave pa tudi dobra smučarska oprema. Zato se moramo res prisrčno zahvaliti vsem darovalcem, ki so nam to omogočili. Zahvaljujemo se Gimnaziji Novo mesto in Slavku Malnarju za uspešne telesne priprave v Fitness centru Helena, Dolenjki Slovenijašportu, Beti Metlika in firmi Vita, d.o.o., Trebnje za podarjene smuči, vezi in oblačila, g. Binetu Bajcu za tekaško opremo in servisiranje smuči in seveda Občini Novo mesto, ki nam je omogočila enotedenske snežne priprave na Kopah. Iskrena hvala za humano gesto in razumevanje ljudi, ki potrebujejo posebno skrb.
S treningi, ki zahtevajo veliko napora in požrtvovalnosti, bomo nadaljevali vse leto, da bi vsi naši varovanci postali športniki in smučatji. Še posebej zato, ker bomo v prihodnjem letu mi gostitelji in organizatorji 5. zimske olimpiade za približno 150 otrok in odraslih z motnjo v razvoju iz vse Slovenije.
ALENKA PODRIŽNIK VDC Novo mesto
•	Ženske so še zadnji spodobni del populacije. (Hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešič)
•	V Nato bomo prišli šele nato. (Dnevnik)
•	Ustavno sodišče ima vedno prav, saj nima nihče višje pristojnosti od njega. (C. Ribičič)
•	Bog je edino bitje, ki mu za to, da bi vladalo, ni treba obstajati. (Bau-. delaire)
Koliko stane priključek na plin
Odgovor JP Komunala na javno vprašanje krajanov z Mestnih njiv (DL 17. febr.)
K informaciji nas je spodbudil krajan iz rubrike “Halo, tukaj bralec Dolenjca” ter veliko število individualnih klicev z Mestnih njiv in Mačkovca.
Novo mesto je dobilo v letu 1991 dobrino, ki jo v ostalih razvitih mestih uvrščajo že kot osnovno oskrbo, to je zemeljski plin. Osnovno omrežje, ki je bilo zgrajeno v tem letu, je primarnega značaja in je namenjeno oskrbi industrije in večjih odjemalcev. Investitor in upravljalec tega primarnega omrežja je Petrol zemeljski plin Ljubljana, ki je tudi edini uvoznik zemeljskega plina za Slovenijo. Izgradnja veje primarnega plinovoda, ki poteka od Lamutove ulice do novega mostu, je omogočila takojšnjo oskrbo kompleksa bolnišnice, ter dala možnost razvoja oskrbe široke potrošnje. Priključevanje hiš direktno na ta plinovod iz tehničnih razlogov ni mogoče (visoki tlaki).
Po sklepu občine je dobavitelj zemeljskega plina za široko potrošnjo ter upravljalec javnega plinovodnega omrežja v občini Novo mesto postalo javno podjetje Komunala. J P Komunala je v letu 1993 zgradila merilno reducirno postajo ter javno plinovodno omrežje na področju Centra in Mestnih njiv, kjer je priključeno 150 individualnih hiš ter blokov. Na Mestnih njivah se to omrežje zaključuje pred Koštialovo in Lamutovo ulico, od tam naprej pa bo gradnja možna v naslednjih letih. V ta namen je JP Komunala naročila izdelavo projekta ter informativno anketo za območje tega dela Mestnih njiv. Ločne in Mačkovca. Po pridobitvi dokumentacije bo glede na rezultate ankete,priključne moči ter vire sredstev JP Komunala izdelala investicijski program in pripravila investicijo. O možnosti priključitve z vsemi potrebnimi informacijami bo JP Komunala pravočasno seznanila krajane. Strošek za izvedbo priključka ob gradnji plinovoda znaša med 60.(X)0 in 70.000 tolarjev, odvisno od dolžine
priključka in konfiguracije terena.
Interes lastnikov hiš za uporabo zemeljskega plina je na območjih, kjer je zgrajeno javno plinovodno omrežje, zelo velik. Tudi odjemalci, ki so se to zimo ogrevali na plin, dajejo kljub začetnim težavam z materialom sedaj same pozitivne ocene. Vsled tega je interes vseh občanov, da se tudi na njihovem območju zgra-
di javno plinovodno omrežje, žal pa upravljalec JP Komunala in občina kot investitor ne moreta zagotoviti vseh potrebnih sredstev.
Za dodatne informacije v zvezi s plinifikacijo lahko pokličete JP Komunala - Šektor razvoj in investicije, tel. 321-514.
V. d. direktorja: MARJAN KELVIŠAR, dipl. inž.
Še o dodatni bolečini
“Mar res ne bi smel v svoj grob pokopati družinskega člana?” se sprašuje Franc Pušic - Poravnal vse
dnjega januarja letos sem poslal nu Sukljetu iz vaške skupnosti
UPOKOJENCI ŠKOCJANA VABIJO
Društvo upokojencev Škocjan obvešča širšo javnost, da bo redni letni občni zbor društva v nedeljo, 6. marca ob 14. uri v osnovni šoli Škocjan s kulturnim programom, volitvami in ftodel-itvijo priznanj. Dopoldne od 8. do 13. ure bo v šoli tudi kulinarična razstava, namenjena ogledu vsem občanom. Društvo praznuje letos štiriletnico obstoja, združuje v svojih vrstah 400 članov upokojencev, za svojo delavnost pa bo prejekrrepub-liško priznanje, nekateri člani pa bodo prejeli priznanja občinske zveze društev upokojencev.
Zadn Antonu 1
Bušinja vas dopis, v katerem navajam, da sem za mamo Marijo Pušič in očima Ivana Ivca-Joviča poravnal vse obveznosti do države in vaške skupnosti, zato zahtevam, da se moji starši pokopljejo kot vsi starši članov vaške skupnosti in ostali člani vaške skupnosti. Prosil sem tudi, da neupravičeno prejeti denar vrnejo. Pogreb, ki smo ga plačali in opravili sami, pa naj se prenese na naslednji vrstni red. Prosil sem za pismen odgovor v štirinajstih dneh po prejemu mojega dopisa.
Toda do konca februarja še nisem prejel odgovora. Kot solastnik hiše št. 23 v Bušinji vasi, kjer prebiva mama in kjer je živel tudi očim, sem opravljal vse dolžnosti do vaške skupnosti. Zadnjih 48 let, odkar je umrl moj oče, sem pokopaval vaše dede, babice, očete, matere. Ko pa so na vrsti moji starši, jih moram pokopati sam. Obveza mojega očima Ivana Ivca ni bila, da plačuje vaški skupnosti, saj sem obveznosti poravnal jaz. Denar, ki ga je prispevanje dal prostovoljno, prav tako, kot se je udeleževal prostovoljno -delovnih akcij.
Anton Šuklje, ki nadzira vrstni red za izkop jam na pokopališču že 30 let, pa ne ve, kdo je lastnik hiše št. 23 in groba. Šukljeta sem 7. februarja letos, ko je pobiral članarino za vinogradnike, vprašal, zakaj so moje starše odrinili iz vaške skupnosti, saj sva z mamo solastnika. Izgovoril se je, da tega ni vedel in zakaj mu tega nismo prej povedali. Komu, ko pa nas ni nikoli nihče nič vprašal? Šuklje je rekel, da je bil pogreb za pokojnim
Ivcem lep, le Ljuba Pušič ga je polomila, ker je potem pisala v časopis. Odgovoril sem mu, da so ga polomili tisti, ki niso dovolili na pokopališče. Odgovoril mi je, da bi, če bi se to zgodilo, poklicali policijo in pogreb bi bil vseeno, le kakšnih pet minut dlje bi se zavlekel. Toda zanima me, kdo bi potem izkopal jamo pa tudi, zakaj ne bi smel na grob, ki sem ga drago in pošteno plačal, pokopati svojega družinskega člana.
FRANC PUŠIČ Bušinja vas 1
Vitamin za Mateja
Pismo Lojzetu Peterletu
Spoštovani gospod Lojze Peterle! Rodil se nam je Matej, kije zdaj star približno dva meseca. Mali človek kar dobro raste, narava tudi sicer dela svoje in zdravnik mu je ob pregledu predpisal preparat Oleovit D3. Toda glejte čudo! Vesoljna Slovenija, mislim na legalno slovensko trgovino z medicinskimi preparati, ne prodajajo navedenega vitamina, ki ga nujno potrebuje Matej, če naj zraste v zdravega državljana, odločnega krščanskega človeka in neustrašnega vojaka, kar sodobna Slovenija od Mateja po vsej verjetnosti pričakuje.
Ker vem, da se Vi osebno in slovenski krščanski demokrati, kijih po mojem mnenju premišljeno vodite, zavzemate za čim večje število mladih Slovencev, se zdajle obračam na Vas osebno z za Vas malenkostno prošnjo. Kot prebivalec odmaknjene Dolenjske sodim - pač po informacijah iz slovenske prestolnice - da Vi kot zunanji minister Republike Slovenije veliko potujete po evropskih državah in po belem svetu vobče. Če ste res veliko “zunaj”, Vas
v imenu našega Mateja, kije samo dan mlajši kot sin Vam dobro znanega Marjana Podobnika, lepo vprašam: ali lahko z ene Vaših pogostih poti v razvite evropske države prinesete Mateju preparat Oleovit D3? Če se na medicino najbolj ne razumete in zato, ker medicina ne dopušča špekulacij, Vam v tem pismu prilagam fotokopijo zdravniškega recepta, s pomočjo katerega Vam bodo v lekarni za majhne denarje rade volje prodali vitaminček za Matejčka.
Z odličnim spoštovanjem!
MARTIN LUZAR Gabrje, Loka 12 68 321 Brusnice Slovenija
PRIPIS: Če boste res kupili vitamin, vam bo že Bog poplačal. Če pa to tudi Vam ne zadošča, mi, vljudno prosim, pošljite originalni račun ali pa fotokopijo le-tega in vam bomo plačali mi, ki nismo nekje visoko in daleč, ampak živimo zdaj in tu in smo na spisku davkoplačevalcev. In še nekaj: ker obravnavanega vitamina nisem mogel kupiti v Sloveniji in ker nisem utegnil odpotovati ponj v prijateljsko nam Avstrijo, sem ga šel kupit v Zagreb. Upam, da moje odločitve za nakup na območju nekdanje Jugoslavije ne bo kdo imel za moj osebni poskus obnove avnojske Jugoslavije.
V Gabrju, 24. svečana 1994 po Kr.
Delavcem odkrito besedo
Kaj se dogaja z rudnikom Senovo in v njem?
TREBANJSKI ZBOR VABI
Mešani pevski zbor društva upokojencev v Trebnjem vljudno vabi vse, ki imajo veselje in posluh za petje, naj se pridružijo pevskemu zboru. Pevske vaje bodo vsak torek in četrtek ob 18. uri v kulturnem domu v Trebnjem.
Januarja 1993 mi je bilo ponujeno (porinjeno) mesto predsednika sindikata v Rudniku Senovo, Na to funkcijo so me predlagali potem, ko je dotakratni predsednik Ivan Medvešek večkrat izjavil, da ne bo več opravljal tega dela. Že moje prvo srečanje s tehničnim vodjem rudnika Dragom Klanščkom mi je dalo vedeti, da bo težko. Presenetile so me njegove besede, da bom sedaj jaz vez med njim in delavskimi “množicami”.
Člani IO smo se med delom srečevali z mnogimi problemi. Tri mesece smo “reševali” vprašanje malice. Opazil sem nepravilnosti pri delu sodišča združenega dela v Brežicah. Ko sem bil navzoč pri razpravah disciplinske komisije, sem opazil stare zakone in staro miselnost. Opozarjal sem na “zasebni” odnos Edija Grmska do podrejenih. Neuspešni smo bili pri problemu kolektivnega zavarovanja in z vprašanjem o sekanju dreves v lastnem gozdu, ostali smo brez odgovora o višini naložbe v gobarno itd.
Zanimalo nas je, koliko zaračuna Logis garažiranje našega gasilskega avtomobila in koliko prevoz malice in za koliko so se povečali stroški odvoza jalovine. Dobili smo odgovor: “Vprašajte pri Logisu.”
Pred kratkim so se pojavile govorice, da so zapeljali na “stranski tir” 2.000 ton premoga. Odgovora o tem nismo dobili. D. Klanšček ni prišel med delavce, da bi povedal, kaj je res in kaj ne.
Zdi se mi, da se okoli Rudnika Senovo dogajajo stvari, kot so se na Divjem zahodu v času zlate mrzlice. Razlika je v tem, da so takrat imeli vsi ljudje enake možnosti priti do zlata, bogastva. Danes so možnosti neenake, oziroma so nekateri že pri zlatu. Mnogi imajo pomagače. Od tega, koliko ima kdo pomagačev, je odvisno, za koliko bo bogatejši od drugega. In kaj preostane nam delavcem rudnika, vseh Metaln, Celuloze, delavkam Lisce. Ne bom omenjal dela Semoliča niti Tomšiča. Nespametno je omenjati Marjana Urbanča in Jožeta Černošo. Vsi ti so kot neki spovedniki, h katerim prideš v cerkev pod streho, a ker zunaj dežuje, si moker, ko spet prideš iz cerkve.
Od vodstva rudnika želim pošten odnos in razpravo na pravem mestu. Če so namere o obstoju rudnika že “zaključene”, pa se bojim posledic. Glede sodelovanja in umiritve situacije je na potezi Drago Klanšček.
ALOJZ ŠRIBAR
KDO VODI SLOVENSKO (ZUNANJO) POLITIKO
Slovenska desnica (SD) je skupaj s Slovensko ljudsko stranko že večkrat opozorila, da vlada nima nobenega konsistentnega programa, kar velja za vsa področja, od gospodarstva do zunanje politike, in da je nujna naloga opozicije pripraviti alternativni program. Katastrofalno se zadnje dni kaže to pomanjkanje koncepta v zunanji politiki. Konec januarja je Slovenska desnica kritizirala opotekavo, nesamozavestno, počasno in ana-cionalno vedenje vlade do Hrvaške (sklepanje škodljivih dogovorov, neodločnost v pogovorih o meji). Vse pa je presegla naša nedavna nepremišljena ponudba za normalizacijo odnosov s tako imenovano Zvezno republiko Jugoslavijo. Slovenska vlada očitno poskuša voditi politiko med Zagrebom in Beogradom na tako nespreten način, da doživlja poraze pri obeh partnerjih. Kaj neki se je v balkanskih razmerah v letu dni spremenilo, daje naša vlada povsem zasukala krmilo in ponuja normalizacijo deželi, ki je vse do zdaj ni priznavala (kot je ne priznava nihče drug) in ki pravno ne obstoji? Posledice so že tu: poniževalno in škodoželjno reagiranje Srbije, javno izpričana šibkost in brezkonceptnost, padec ugleda in voda na mlin številnim prerokom, ki si nas ne znajo predstavljati zunaj nekdanjega jugoslovanskega dvorišča.
JANEZ STANEK (za NSS in SD)
RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (3.)
Za resnico o ubitem študentu Grozdetu
“Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto
Nič ni bilo slučajno napisano -akcija seje začela
Razvoj dogodkov je kmalu pokazal, da vse to dodajanje informacij o mučenju Grozdeta ni naključje. Ker imamo sedaj Slovenci svojo državo, nekateri mislijo, da bi bilo prav, ko bi imeli tudi svoje svetnike, in to ne samo stara kandidata Slomška in Barago - ta dva nista bila mučenika - sodobni so potrebni; pa je kandidatna lista dopolnjena z Gnidovcem, ki je bil škof v Makedoniji, kjer naj bi spreobračal prebivalce področja, ki se danes imenuje divji Balkan, in seveda kdo iz časa “državljanske vojne”, kdo, ki je bil “žrtev komuniz-
>J«
raa", in to naj bi bil Lojze Grozde. Niti kriv niti dolžen naj postane mučenik, nato pa svetnik. In akcija se je začela.
“Krožek za obuditev spomina na Lojzeta Grozdeta” je konec februarja 1992 izdal propagandni letak za “obisk krajev, ki hranijo spomin na Lojzeta Grozdeta”. Na naslovni strani piše: “Pod pokroviteljstvom in priporočilom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja - v krajih Lojzeta Grozdeta - 8. marec in 5. april - Romanje”. Zatem je podan
program potovanja na Mirno, v Šentrupert, Tržišče in Vodale s potrebnimi informacijami, kje in kaj se bo dogajalo. Prijave sprejema Ljubljana, Kraigherjeva ploščad 1, tel. 126-226
(Mercator-Turist), ni pa navedena ustanova. Na zadnji strani letaka je Miloš Likar predstavil novo izdajo Strletove knjige iz leta 1991 s Ker-maunerjevo spremno besedo o Loj-zetu Grozdetu. Za razliko od Strle-tovega opisa mučenja Likar navaja nov podatek, da je bil Grozde v Sokolskem domu mučen do smrti in da so potem mrtvega odnesli v gozd. Ta “izlet” je dejansko začetek organiziranega romanja - božje poti na kraj, kjer je bil Grozde najden mrtev, tu je postavljen križ, in na njegov grob v Šentrupertu. Tako se je začelo versko romanje.
21. septembra 1992 je ljubljanski nadškof dr. Šuštar podpisal odlok o začetku postopka za priznanje mu-čeništva Lojzeta Grozdeta, ki se glasi:
“Na predlog salezijanskega inšpektorja mg. Stanislava Kočevarja z dne 21.8.1992 št. 179-1/92 in s privolitvijo slovenske škofovske konference dne 10.9.1992 s tem odlokom odpiram kanonični postopek za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta. Za postulatorja imenujem dr. Janeza Jenka, ki gaje predlagal salezijanski inšpektor, za pravdnika mag. Rudija Borštnika, za notarja Francija Šenka in za delegata ljubljanske nadškofije msgr. Zdravka Reven-a.
Začetek kanoničnega postopka bo uradno objavljen v sporočilih slovenskih škofij in Družini.
Ta odlok bo razglašen na slovesnosti v Šentrupertu ob 50. obletnici prihoda salezijancev v Šentrupert, ob navzočnosti vrhovnega predstavnika salezijancev Egidija Viganoja, v nedeljo, 27. septembra 1992.
Vsem sodelavcem se vnaprej zahvaljujem in jim želim obilo božjega blagoslova.
21. september 1992._
Alojzij Šuštar, nadškof’
V nedeljo, 27. septembra, je nadškof s spremstvom v Šentrupertu javno razglasil odlok. V članku, ki ga je objavila Družina 4.10.1^92, avtor Janez Gril opisuje dogodek: poudarja, da je Grozde umrl mučemške smrti L januarja 1943 in da so se nad njim grozljivo znesli krajevni nasprotniki vere in Cerkve. Inšpektor Hočevar je predstavil Grozdeta kot vzornika mladine, nadškof Šuštar pa je na njegov grob postavil prižgano svečo. V župnijski cerkvi je bila slavnostna akademija, kjer so prav tako orisali lik Lojzeta Grozdeta. Mašo je vodil nadškof in med njo je izrazil veselje, da lahko razglasi postopek za priznanje Grozdetovega mučeništva. Omenil je še druge tamkajšnje žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki da so tudi umrli mučeniške smrti: “župnika Nahtigala, kaplana Cvara, Mav-serjevo družino in drage”. Po maši se je razpletel razgovor o Grozdetu. Ne-
kateri so izjavljali, da so ga poznali, prav tako pa tudi njegove mučitelje.
Večina jih je pomrla, nekateri še živijo, a nočejo spregovoriti.
4.11.1992	so slovenski škofje začeli svoj prvi uradni obisk v Vatikanu, odkar je Slovenija samostojna in neodvisna država. Sprejel jih je tudi papež Pavel II. Ob tej priliki je imel nagovor nadškof Šuštar, ki je med dragim rekel: “Letos smo praznovali tudi 130. obletnico smrti velikega mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki je poleg misijonskega škofa Friderika Barage in škofa Janeza Gnidovca naš svetniški kandidat. Sedaj pa se jim je pridružil še nov kandidat, študent Lojze Grozde, za katerega seje začel postopek za ugotovitev mučeništva, ko je bil umorjen 1. januarja 1943. leta.”
Papež je v svojem odgovru med dragim rekel: “Temeljnega pomena je bilo delo gorečih pastirjev ljudstva, med katerimi zasluzi posebno pozornost božji služabnik Anton Martin Slomšek. Njemu je bilo v preteklem stoletju dano posebno poslanstvo v korist Cerkve in vsemu slovenskemu ljudstvu... Vreden pozornosti je tudi božji služabnik Friderik Baraga, apostol in misijonar med Indijanci Severne Amerike, katerih kulturo je znal spoštovati, čeprav jo je odprl oznanjevanju evangelskega sporočila.
Zvestobo rimskemu škofu ni odpovedala (slovenska Cerkev) niti v teh zadnjih desetletjih, kljub trdim preizkušnjam, ki sojih morali mnogi duhovniki, redovniki in verniki prestajati in za to zvestobo plačevati visoko ceno: ponižanja, krivice, trpljenje, celo smrt. To je doba, ki bo po raziskavi brez predsodkov! gotovo razodela še draga svetla pričevanja pristnega junaštva...”
Ni težko ugotoviti, da papež v svojem odgovoru ni imenoval niti Gnidovca niti Grozdeta. Ali je zaradi pomisleka, da še ni prišel čas “raziskav brez predsodkov”, posebno v Grozdetovem primera in sploh na tistem področju Slovenije, ki ga pokriva ljubljanska škofija? Je taka izjava papeževo opozorilo? Posebno še glede Grozdeta.
Družina je 15. novembra objavila članek avtorja J. J. o Grozdetovi duhovni podobi, v katerem v podnaslovu “Mučeniška smrt” Strletovi verziji mučenja dodaja: “Morilec je štiri leta kasneje na 1. januar naredil samomor v Novem mestu.” To je druga direktna insinuacija in identifikacija, kdo naj bi to bil.
14.2.1993	je Družina objavila članek avtorja J. J., ki citira pismo Jožeta Gutovnika iz Buenos Airesa: “Zgodilo se je 1952. leta. Med gosti, ki so prišli, je bil tudi Čeh s priimkom I lo-šek. Brez vere je bil in duhovnike ni mogel, bilje težak rakasti bolnik. Molil in prosil sem Lojzeta Grozdeta, naj pomaga ubogemu Hošku ter prosi Vsemogočnega, naj mu odpusti... v-ez nekaj dni so mi povedali, da je Hošek umrl. Pred smrtjo je zahteval duhovnika... V srcu sem se zahva-
ljeval Lojzetu Grozdetu, ki je prošnjo hitro uslišal.” Avtor članka navaja tudi primer jezuitskega misijonarja v Lusaki Radka Rudeža. V stiski seje priporočal Grozdetu in bil uslišan. Prav tako avtor informira o “romanjih po Grozdetovi mučeniški poti”. Torej s tem publiciranjem nastopa faza uslišanja in čudežev.
18.7.1993	Družina objavlja članek postulatorja dr. Janeza Jenka (verjetno je on avtor tudi prvih dveh člankov) z naslovom Blagor mučencu. Avtor ugotavlja, da “dokazni material za Grozdetovo mučeništvo prehaja v sklepno stopnjo”. Ko navaja posameznike, ki mu kot postulator-ju pišejo svoja mnenja o Grozdetu, navaja tudi župnika I'ranča Dolžana* ki piše, da so “marjaniški dijaki in kongreganisti že leta 1914 (!) zbirali gradivo za Lojzetov življenjepis ter dokazni postopek za svečemštvo.” (Verjetno gre tu za tiskovno napako, prava letnica naj bi bila 1943 ali 1944.) Sicer pa se o Grozdetoveip primera piše toliko nemogočih stvari, da morda tudi to ni tiskovna napaka-Ko se avtor članka pomudi pri Grozdetovi smrti, piše: “Očitali so mu, da je kaplan.” Kakšno izmišljanje! Grozde je imel pri sebi dijaško knjižico klasične gimnazije, iz katere seje videlo, daje dijak 8. razreda, pa tudi dr-Strle navaja, da so ugotovili, da je osmošolec. Poleg tega je za kaplana treba končati semenišče, on pa j® imel šele 19 let.
LADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju
(Nadaljevale prihodnjič.)
Veliko znamk in malo prostora
Filatelisti 12. marca na Otočcu - Žigi
Zbiranje znamk ima v Novem mestu lepo tradicijo, saj je bilo že leta 1949 ustanovljeno Filatelistično društvo, ki spada med bolj dejavna in uspešnejša društva v Sloveniji. Trenutno ima 114 članov, od tega 35 mladincev; zadnje čase se je število članov opazno povečalo, zanimanje raste predvsem med mladino.
Na pobudo društva sta izšli znamki ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja. Tajnik društva Franc Klemenčič vodi krožka na OŠ Grm in Center in ju obiskuje 35 otrok. Pri Filatelističnem društvu se lahko člani naročijo na izdaje novih slovenskih in tujih znamk.
Društvo ni deležno občinskih ali drugih dotacij. Večino denatja zbere s članarino, z izdajateljsko dejavnostjo in prirejanjem srečanj filatelistov. V veliko pomoč sta bili doslej Poslovna enota PTT Novo mesto in Pošta Novo mesto, ki kažeta veliko razumevanje za razvoj filatelije na Dolenjskem. Omeniti velja tudi zgledno sodelovanje društva z Dolenjsko turistično zve-
zo.
Društvo ima precejšnje prostorske probleme. Redne sestanke ima vsak prvi delovni ponedeljek v gostinski
• Letos je društvo že sodelovalo pri pripravi priložnostnega poštnega žiga na pošti 68103 Novo mesto Kandija ob Valentinovem. Ob jubl lcjnem 10. srečanju 12. marca na Otočcu bo na pošti 68222 Otočec ob Krki na voljo poštni žig z razglednico. Ob svetovnem dnevu zdravja bo društvo z žigom in ovitkom obeležilo 100-lctnici novomeške bolnišnice. Podobno se bo odzvalo ob 100-letni-ci železniške proge I.jubljana-Novo mesto in 100. obletnici prvih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi.
sobi Šole za gostinstvo in turizem, menjalne pa vsako nedeljo ob 10. uri v Metropolovi restavraciji.
RASTKO BOŽIČ
v
Šentjernej odkriti turistom
13. marca občni zbor Turističnega društva
ŠENTJERNEJ - Letos bo minilo devet let, odkar je bilo v Šentjerneju ustanovljeno Turistično društvo. Vsa leta je delovalo samostojno, lani pa je pridobilo predstavnike vseh društev in klubov, ki delujejo v Šentjerneju. Novo vodstvo je lansko leto prvič organiziralo na šentjernejskem trgu Jernejev večer, ki bo postal tradicionalna osrednja šentjemejska turistična prireditev.Na prvem letošnjem sestanku smo si zastavili kar obširen delovni načrt za letošnje leto. Kot prvo (nelahko) nalogo smo si zadali organizirati pustovanje na šent-jernejskem trgu, kajti osem let je že minilo od zadnjega takšnega pustovanja. Ko smo našo idejo sporočili Šentjernejčanom, je bil odziv presenetljivo velik. Tako smo s
V Semiču vse večje nasilje Romov
Protestni zbor krajanov
V	sredo, 18. februarja, je v hotel Smnk v Semiču krajevna podružnica SLS privabila številne krajane na sestanek s predstavniki občine, socialne službe, črnomaljske policijske postaje, vabljen pa je bil tudi sodnik za prekrške.
V	nabito polni dvorani semiškega hotela so krajani zaman čakali predstavnika Centra za socialno delo in policije. Sklicatelj in voditelj sestanka Janko Bukovec je porabil precej truda, da je pomiril jezne in razočarane krajane. Po uvodnem delu, ki sta ga imela predstavnica črnomaljskega IS Mojca Stipanovič in predstavnik ONZ Mladen Radojčič, so o svojih problemih spregovorili tudi krajani. Veliko je bilo pričevanj o vse večjem nasilju Romov nad Semčani in okoliškimi prebivalci.
Sprejeli so sklep, naj se policija odgovorno loti svojega dela, če ne, naj vodstvo odstopi, zahtevali, da mora Semič nujno dobiti policijsko postajo. “Pri štirih rokah” naj se organizira naselje z vodo in elektriko, uvede naj se nadzor nad gradnjo barak, organizirajo naj se javna dela za Rome, pomoč pa naj se jim deli predvsem v hrani in obleki. Vsi tisti, ki pa otrok ne bodo pošiljali v šolo, ne smejo dobiti socialne podpore. Zadnjo besedo pri tem bo imel izvršni svet občine Črnomelj in krajani upajo, da bodo odgovorni na občini ustrezno uk-
'LP‘lh' TOMAŽ BURAZER
pomočjo šentjernejskih podjetnikov ter posameznikov in z novo izvoljeno Kurentovo oblastjo organizirali pustovanje na šentjernejskem trgu. Poleg organizatorjev pustovanja so na pustnem karnevalu sodelovali tudi otroci iz šentjernejske osnovne šole in vrtca. Letos je bilo pustovanje le na pustni torek, želimo pa si organizirati pu-
• Turistično društvo Šentjernej bo imelo občni zbor, in sicer v nedeljo, 13. marca, ob 9. uri.
stovanja v obsegu, v kakršnem smo jih bili v Šentjerneju že vajeni, vendar v dokaj novi vsebinski preobleki.
Šentjernej je znan po šentjernejskem petelinu. Vendar Šentjernej-čanisvojega simbola še nimamo zaščitenega, zato se dogaja, da si petelina vzamejo za simbol tudi ostali. Prizadevamo si, da bi ta simbol zaščitili mi.
Ker smo turistično društvo, želimo Šentjernej turistično čimbolj predstaviti. Zato bi radi z informacijsko tablo predstavili šentjernejsko dolino z vsemi turističnimi točkami, značilnostmi in z vso ponudbo.
A. ZAMAN TD Šentjernej
ZAHVALA DAROVALCEM
Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo se zahvaljuje vsem posameznikom in podjetjem za denarne prispevke, brez katerih ne bi mogli obdariti naših otrok. Posebna zahvala velja skupščini občine Novo mesto in podjetju Komunala, ki sta omogočila nakup računalnika za našega člana Bogdana Rogino. Ob tej priložnosti opozarjamo vse občane, naj ne nasedajo posameznikom, ki v imenu društva “zbirajo” denar. Kdorkoli želi pomagati našemu društvu, lahko svoj prispevek nakaže samo prek žiro računa: 52100-678-81568 - Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo. Prispevke so nakazali: Ivan Berus,Toni Prus, Srečko Nagelj -sliko-pleskarstvo, PSLG inštalater, Kolibri, d.o.o., Gostihia Vovko, Nikola Danču-lovič, Janez Štangelj, Jože Vene, Vidic - steklarstvo, Breda Vidrih, Peter Badovinac, Miro Janc, Miran Barbič -okrepčevalnica Ines, El Lekše, Jože Dežman, Intel servis d.o.o., Plasta -Franc Frelih, Anton Štrucelj, Zvone Tomažin, Mak - barve laki, Zdenka Šušteršič, PCI’ Pureber tradc d.o.o., Trgovina Tilia d.o.o., Peter Humer, Maijan Jamnik, Termotehnika, Trans-glob Ljubljana, Jože Stibrič - Avtoservis, Trgovina PCK, Ga-MA d.o.o., Instalaterstvo Dule, Barlog - Trgovina, Anton Kump, Gostilna Jakše, Kovinska oprema Črtalič in Jože Fon.
OVIRA JE PREDSEDNIK
Da smo občani Kostela med seboj ne preveč prijateljsko razpoloženi, je dejstvo. Vendar je v zadnjem času opaziti dokaj otipljiva znamenja, da se stvari izboljšujejo in počasi prihaja spoznanje, da je edina pot, ki nas lahko popelje iz blata, umirjen dialog in skupen nastop. To je spoznalo oz. spoznava kar precejšnje število občanov. Samo še ena velika ovira je na tej poti, in ta je predsednik KS Kostel, ki nikakor noče ali pa ne zna razumeti trenutka sedanjosti. To pomeni, da bomo morali še slabo leto živeti v takšnem kaosu. Upamo pa, da nas bodo jesenske volitve rešile tega zla in da bomo pred njimi in po njih znali združiti svoje moči m se ne bomo togo držali načela: “Ti nisi naš, zato si naš sovražnik!”
F. C.
SE TRGOVINA BOJI ZASLUŽKA?
V Fari je že vrsto let tako imenovana kmetijska trgovina, na katero pa se potrošniki ne moremo preveč zanesti. Namreč, imeti moraš kar veliko sreče, da najdeš njena vrata odprta. Povrhu vsega pa je še slabo založena. Še najbolj pa so me k temu pisanju vzpodbudile informacije, ki prihajajo od ljudi, da so v Kočevju in vseh okoliških KS, kjer so prodajalne, dobili večje količine umetnih gnojil, samo v to trgovino ni prispela niti ena vreča. Še najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, daje povpraševanje po tem artiklu v Kostelu veliko, in to predvsem prebivalcev z drugega brega Kolpe. Ne vem, morebiti se trgovina boji zaslužka!? Kdo je kriv, podjetje ali trgovec?
• Govoričijo moški, ukrepajo ženske. (M. Thacher)
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 3. m.
SLOVENIJA 1
8.15-0.10 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	VIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
9.00 KR0K1, VELIKI KROKODIL, lutkovna igrica
9.30	ZADNJI SAMOROG, amer. film
9.00	RISANKA
10.05	Z VRHA, 4. epizoda angl. naniz.
11.30	TEDENSKI IZBOR
11.30	NAŠA PESEM
12.00	ANALITIČNA MEHANIKA, 47/52 1230 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, zadnji del angl. poljudnoznan, serije
13.00	POROČILA
13.05	STUDIO CITY, ponovitev
15.05	TEDENSKI IZBOR
15.05	SVET POROČA 15.40 OSMI DAN
16.25 PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM:
ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35 NEVERJETNI ČETRTEK, 7. oddaja
21.30	TEDNIK
22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
22.45 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 21/21
23.15 CHINA BEACH, amer. naniz., 4/17
SLOVENIJA 2
14.45	- 23.25 Teletekst
15.00	Video strani -15.30 Kinoteka - James Cag-ney: Bela vročica (amer. film, ČB) -17.25 Sova (ponovitev): Burleske Charlieja Chaplina; 17.50 China beach (amer. naniz., 3/17) -18.40 Že veste? -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme -
20.05	Skrivnost mrtvih (angl. dok. nadalj., 2/3) -
21.05	Umetniški večer: Pogovor z Ronaldom Har-woodom, angleškim dramatikom in predsednikom mednarodnega PEN-a; 22.05 Radko Polič-Damjan Kozole: Rojevanje Leara
A KANAL
7.00	Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Call selection (ponovitev) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 113. dela amer. nadalj.) -12.00 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.05 A shop -16.15 Ustava (10. del dok. serije) -17.15 Ameriških deset (ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Luč svetlobe (114. del amer. nadalj.) -18.30 Rock starine (ponovitev 55. oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop - 19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) -20.15 Drakula (1. del. amer. serije) - 20.45 Mestni kavboji (amer. komedija) - 22.45 Poročila - 23.00 Rock starine (56. oddaja) - 23.35 A shop - 23.45 Spot tedna - 23.50 CMT - 0.30 Borza dela
PETER, 4. ffl.
SLOVENIJA 1
8.15-1.50 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	ZIMSKI POČI TNIŠKI PROGRAM 12.20 TEDENSKI IZBOR
12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE
17.00	DNEVNIKI
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	ABC - ITD, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	POLICAJ, franc, film
22.05	IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV: TOMAŽ KRŽIŠNIK
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
22.30	KO SE SRCA VNAMEJO, 13. epizoda amer. naniz.
23.30	CHINA BEACH, amer. naniz., 5/17 0.15 MISIJONAR, angl. film
SLOVENIJA 2
14.45	- 23.35 Teletekst
15.00	Video strani - 15.40 Tedenski izbor: Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini: Razpotja (9, zadnja oddaja); 16.40 Neverjetni četrtek (7. oddaja) -17.30 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (21., zadnja epizoda amer. naniz.); 18.00 China beach (amer. naniz., 4/17) -18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije (prenos iz Cankarjevega doma) - 22.00 Akcent - 23.00 Evropski vi-deo ples
A KANAL
7.00	Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Magnetoskop (ponovitev) - 11.00 Luč svetlobe (ponovitev 114. dela amer. nadalj.)'-11.50 A shop -12.00 Spot tedna -14.30 Borza dela -15.05 A shop - 15.15 Drakula (ponovitev filma) • 15.45 Mestni kavboji (ponovitev filma) ■ 17.45 Luč svetlobe (110. del amer. nadalj.) -18.30 Kandidat (dok. film D\V) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Slavni fantje (1. del angl. serije) - 21.15 Tekma z vetrom (film) - 22.50 Poročila - 23.15 Ljubezenska zgodba (film) - 0.45 Spol tedna - 0.50 Erotični film -2.10 Borza dela
SOBOTA, 5. m.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.50 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI 8.25 TEDENSKI IZBOR:
8.25 RADOVEDNI TAČEK
8.40	MLADI VIRTUOZI
8.55 ZIMSKA TEKMOVANJA franc, risanka, 10/26
9.20 BAŽ1UKO SLIŠI GLAS, amer. lutkovna oddaja 9.50 TOK TOK
10.40	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	PES, KI JE KONČAL VOJNO, kanadski film
13.00	POROČILA
13.05 TEDNIK, ponovitev
15.10	POLICAJ, ponovitev franc, filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 7/11
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	NEKOGA MORAŠ IMETI RAD, posnetek koncerta Lada Leskovarja
22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	SOVA:
CHINA BEACH, amer. naniz., 6/17 0.00 ZRAČNA BITKA, angl. film
SLOVENIJA 2
13.15-1.45 Teletekst
13.30	Video strani -14.00 Ustavi se, svet, pomisli na otroke (koncert za Unicef, 1; oddaja) -14.50 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (13. epizoda amer. naniz.)' 15.20 China beach (amer. naniz., 5/17) - 16.15 Športna sobota: nogomet Mi-lan:Werder (posnetek); košarka NBA (posnetek) -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 14/24) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Družinska skrivnost (švicarska nadalj., 1/5) • 21.05 Coltrane v kadilaku (angl. dok. serija, 1/4) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč
KANALA
7.00	Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT -Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Tekma z vetrom (ponovitev filma) -12.40 A shop -
14.30	Borza dela -16.25 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.551TV -17.25 Ljubezenska zgodba (ponovitev filma) -19.00 Ameriških 10 (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Beverly Hill-sa (ponovitev 5. dela amer. naniz.) - 20.00 Smrt na primestnem vlaku (dokumentarec DW) - 20.30 Detektiv z Beverly llillsa (6. del amer. naniz.) -
21.00	Moja inštruktorka (amer. film) - 22.35 Šank rock v živo (posnetek koncerta) - 0.05 Tropska vročica 111 (ponovitev 3. dela amer. naniz.)-1.00 Borza dela
NEDELJA, 6. m.
SLOVENIJA 1
8.45 - 0.45 TELETEKST 9.00. VIDEOSTRANI
9.15	OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev
10.05 POT V ŠOLO, ponov. holandske nadalj., 2/6
10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 7/13
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	22. BALETNO JEKOV ANJE ZA NAGRADO LAUSSANE, 1. del
12.30	VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serije, 14/24
13.00	POROČILA
13.40 ANGEIA, kanadski film
15.10	SKRIVNOST MRTVIH, ponovitev angl. dok. nadalj, 1/3
16.00	CALEBOVE HČERKE, kanadska nadalj, 10/10
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.50	TRATTORIA TRAX - KUHANJE OB ROSSINIJU, 1/6
19.05 RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 1/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME
22.50	SOVA
V CIVILU, angl. naniz, 5/6 CHINA BEACH, amer. naniz, 7/17
SLOVENIJA 2
10.15	- 23.45 Teletekst
10.30	Videostrani -11.35 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 12.50 Monsinjor Kihot (angl. nadalj, 1/2); 13.45 San Remo 94 (ponovitev) 17.45 Športna nedelja -19.30 Dnevnik - 20.10 Alpe-Donava-Jadran - 20.45 Lola Montes (franc.-nemški film) -
22.30	Evropski video ples - 22.50 Športni pregled
KANALA
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.15	Ris (risanke in spoti) - 8.50 Notredamski zvonar (risani film) - 9.55 Dance session (ponovitev 21. oddaje) ■ 10.25 Moja inštruktorka (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -
16.30	Šank rock v živo -18.00 Koala (risanka) -
20.00	Tropska vročica III (4. del amer. nadalj.) -70.5.1 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Ko zakon postane navada (amer. film) - 23.35 CMT
PONEDELJEK, 7. m.
SLOVENIJA 1
10.15-0.30 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
11.00	TEDENSKI PROGRAM
11.00 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj, 1/6
11.40 ZNANJE ZA ZNANJE
12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan.
serija 7/10
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR
ALPE-DONAVA-JADRAN ŠPORTNI PREGLED
14.50	AKCENT, ponovitev
15.50	MOČ IN SLAVA: DIRKANJE ZA RAJH 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	SEDMA STEZA
20.35	GOSPODARSKA ODDAJA
21.15	OMIZJE
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
ŽENSKE IN MOŠKI 2, amer. naniz, 2/3 CHINA BEACH, amer. naniz, 8/17
SLOVENIJA i
13.15	- 0.40 Teletekst
13.30	Video strani -14.00 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; Nedeljskih 60; Obzorja duha -16.30 Sova (ponovitev); V avtobusu (18. epizoda angl, naniz.); Čhina beach (amer. naniz., II 17) -18.50 Univerzitetni razgledi -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ruski prijatelj (zadnji del finske drame) - 21.10 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra
TOREK, 8. m.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.30 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.35	POČITNIŠKI PROGRAM
10.35	SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 7/13
11.35	UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.05 RUSKI PRIJATELJ, ZADNJI del finske drame
13.00	POROČILA
. 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI
POT V ŠOLO, holandska naniz, 3/6
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	ŠTIRI V VRSTO, JV igrica
19.10	RISANKA
, 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	OSMI DAN
21.25 CARMEN, dok. film
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
SLOVENIJA 2
14.45	-23.45 Teletekst
15.00	Video strani -15.20 Zgodbe iz školjke -16.10 Tedenski izbor: Sedma steza; Made in Slovcnia -
17.10	Sova (ponovitev): Ženske in moški 2 (amer. naniz, 2/3); 17.40 China beach (amer. naniz, 8/17)
-18.40 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -
19.10	Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Doktor Finlay (škotska nadalj, 2/6) -21.05 Intervju - 22.05 Po sledeh napredka - 22.35 Videošpon
SREDA, 9. m.
SLOVENIJA 1
8.45 -0.20 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR
TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 10/26 VIDEOŠPON PRISLUHNIMO TIŠINI COLTRANE V KADILAKU, angl. dok. serija, 1/4
OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 1/8 POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
14.00	TEDENSKI IZBOR INTERVJU
DOKTOR FINLAY škotska nadalj, 2/6 15.50 MERIDIANI, JARCA ISTRSKE PRIPOVEDI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA
ELZA, nemško-gruzinski film 22.25 GLASBENI UTRINEK
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA
SLOVENIJA 2
15.15	-23.00 Teletekst
15.30	Video strani -15.40 Tedenski izbor: Omizje; Moč in slava: Dirkanje za Rajh -17.25 Sova (ponovitev): Razcepljene konice (angl. naniz, 4/6); 17.55 China beach (amer. naniz, 9/17) -18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 48/52) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda -
22.15	Svet poroča
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 117. dela) -13.05 A shop -13.15 Spot tedna -13.20 Rodeo (ponovitev) -
14.30	Borza dela -15.00 Na velikem platnu - 15.15 A shop -15.45 Popotnik (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (118. del) -18.30 Risanke -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Call selection (glasbena oddaja) - 20.15 Učna leta (amer. nadalj.) -
20.45	Dance session (22. oddaja o plesu) - 21.15 Elizije (oddaja o duhovnosti) - 21.45 Poročila -
22.00	A shop - 22.10 Spot tedna - 22.15 CMT - 0.30 Borza dela
94,6 MHz
radio
SRAKA
ČETRTEK, 3.5.
6.00	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki -
19.00	Alter glasba - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika.
PETEK, 4.5.
6.00	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila
-	13.20 Čestitke - 15.30 Grmski vulkan
-	16.30 Srakin vikend TV izbor - 18.00 Študentski čvek - 19.00 do 24.00 Večerni program.
SOBOTA, 5.3.
6.00	Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček -
10.00	Čestitke - 12,00 Obvestila, os-mertnice - 12.30 Lovci v studiu - 14.00 Čestitke -15.00 Godec v studiu - 18.00 Obisk pod Pohorjem - 20.00 Čestitke -
21.00	do 1.00 Srakina veselica.
NEDELJA, 6.3.
8.00	Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergrini - 13.00 Čestitke in domača glasba -18.00 Obisk glasbenika - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Črno belo v zvoku: Jazz (do 24.00).
PONEDELJEK, 7.3.
6.00	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -
12.00	Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 13.00 Poročila - 13.20 Čestitke
16.00 Šport - 16.15 Srakin TV izbor -
17.00	Odprti termin: aktualno - 19.00 do 24.00 Večerni program.
TOREK, 6.3.
6.00	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila
-	13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno -18.00 Otroška oddaja Kalimcro - 19.00 Večerni program -
22.00	do 24.00 Glasbene oddaje.
SREDA, 9.3.
6.00	Domačii glasba -10.(H) Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke 17.00 Borza dela -19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 do 24.00 llard rock&blues jazz.
gl
i
/a +
Včasih smučam hit’, včasih pa počas... pripoveduje Jure Košir v vse bolj popularnem rap komadu. Na olimpijskem slalomu je Jure smučal hit’ in prismučal sebi in Slovencem bronasto medaljo. Kdor je poslušal prejšnjo glasbeno oddajo Glasba je življenje, je to že tako in tako vedel po napovedih jasnovid-Tofa. Iskrene čes-
aSbA je v
ca in scenarista"
titke vsem našim olimpijcem - ekipa oddaje Glasba je življenje.
Na sobotno glasbeno zaslišanje
zp/cm[
~ ŠKODA
Volksvvagen Group
bomo tokrat povabili prvaka slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika in ga skušali čimbolj glasbeno razkrinkati.
Rekli so mi o glasbi: ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek:
- Rad imam tako resno kot zabavno glasbo. Glasba me sprošča. Glasbena misel tedna:
Note moraš imeti v glavi, ne glave v notah! (Hans von Buelov, dirigent)
Simona H20
E
t. 9 (2324), 3. marca 1994
fflMSE !if
9«1 M
tlffwUuAtwr 3^ofjUH^Jek^a/ iuJa/
OBISK IVE ZUPANČIČ
V sredo, 16. februarja, nas je obiskala igralka, naša rojakinja Iva Zupančič. Tega srečanja smo se udeležili vsi učenci šestega razreda. Za uvod sta dva učenca naše šole zaigrala odlomek iz Martina Kačurja, po katerem je posnet film. V tem filmu je igrala tudi ona. Gospa Iva nam je deklamirala nekaj pesmi. Najbolj sta nam ugajali Povodni mož in Nekoga moraš imeti rad. Prebrala nam je še dve zanimivi zgodbi. Povedala nam je, da je poklicna igralka že dvainštirideset let in da bo še rada prišla na našo šolo.
BRANKA FEMEC 6. a, OŠ Trebnje
KNJIŽNICA ZA POČITNIKARJE
SEVNICA - Tukajšnja občinska knjižnica je ob zimskih šolskih počitnicah pripravila kup zanimivih opravil za svoje mlade bralce. Tako so v ponedeljek zavrteli film, včeraj pa so pripravili križanke, kviz, pri katerem se je pokazalo, kako dobro se mladi znajdejo v knjižnici, in kup papirja za origame. To je japonska umetnost oblikovanja iz papirja. Danes ob 9. uri bodo tistim počitnikarjem, ki pač ne bodo predolgo spali, zavrteli še risanko. Jutri, v petek, 4. marca, ob 11. uri pa bodo izžrebali izmed glasovnic svojih mladih bralcev, ki so te dni izbirali najboljšo knjigo, srečneža in ga nagradili.
KOČEVSKI ZBORNIK
KOČEVJE - Pod vodstvom profe-sorjev-mentorjev Ludvika Miheliča in Duše Bajde bodo kočevski gimnazijci zbirali zgodovinske, ekološke in druge podatke o občini Kočevje. Delo bo trajalo dve leti, veljalo bo 334.000 tolarjev, uredili pa ga bodo kot kočevski zbornik, iz katerega bo možno črpati podatke za razne druge publikacije. Občinska skupščina bo skušala v proračunskih sredstvih za kulturo v ta namen zagotoviti 200.000 tolarjev.
PREDSTAVILA SE JE PLESNA ŠOLA “CACADU”
Na naši šoli smo imeli 14. februarja zanimivo predstavo. Nastopila je plesna šola za skupinski ples - Cacadu. Specializirali so se za mlajše otroke. Predstavitve so se udeležili otroci iz vrtca in učenci od 1. do 4. razreda. Otroke sta animirala dva zanimiva klovna. Zanimanje je bilo veliko. Vsi tečajniki bodo
dobili zanimiva darilca. Bili so zelo navdušeni, najbolj pa njihove učiteljice, ki so menile, da bi pri tako zanimivi predstavitvi morali sodelovati tudi starši. Ko bi videli navdušenje otrok, se jim vpisnina najbrž ne bi zdela več previ-
* ESTERA FINK OŠ Stopiče
NA SESTANKU SVETA STARŠEV
Mojo mamico so starši predlagali v svet staršev. Izvoljeni starši se nekajkrat na leto sestanejo z gospo ravnateljico Anico Hočevar in se pogovorijo o delu na šoli. Tudi ta teden so se sestali. Učenci petega razreda in gospod Rado Kostrevc so jim prikazali delo na računalniku. Naša šola je vključena v projekt Petra. To pomeni, da se učenci učijo slovenski jezik, tehniko in likovni pouk s pomočjo računalnikov. Včasih rešujejo na njem tudi matematične naloge. Ker imamo z računalniki opremljeno učilnico, so starši skupaj z ravnateljico sklenili, da bo tudi za nas mlajše računalniški krožek. Sklenila sem, da se bom obvezno vključila vanj, saj me zelo zanima. Mamica je nama z bratom obljubila, da bomo tudi mi kupili računalnik. Starši so se na seji pogovorili še, kakšne ocene smo imeli v prvem ocenjevalnem obdobju, o osmošolcih in njihovem preverjanju znanja, pregledali so delovni načrt in dali nekaj pripomb in spodbud za delo vnaprej. Ugotovila sem, daje zelo dobro, če je mamica v svetu staršev, saj lahko tudi midva z Matejem predlagava mamici, kaj se lahko še izboljša na šoli.
PETRA HOČEVAR 3. r, OŠ Krmelj
OBISKALI SMO TOVARNO MELAMIN
V četrtek smo učenci 8. razreda, ki obiskujemo dodatni pouk kemije, obiskali kemično tovarno Melamin v Kočevju. Tam nas je pričakal vodilni razvojni inženir kemijske tehnologije Štefanič. Najprej smo si ogledali tovarniški razvojni laboratorij, kjer delajo poizkuse za nadaljno proizvodnjo. V razvojnem laboratoriju razvijajo razne smole za papirno in tekstilno industrijo ter vodoodporna lepila za lesno industrijo. V ekološkem laboratoriju so razne naprave za analizo vod in drugih snovi. V laboratoriju za razvoj papirnih smol testirajo učinkovitost smol na raztržnost papirja v mokrem na laboratorijsko izdelanih papirjih. Poleg tega, da so nam delavci razložili, kako poteka njihovo delo, so nam predstavili tudi pogoje za varnost. Nato smo odšli v proizvodnjo, kjer smo si ogledali reaktorje za kuhanje smol. Reaktorji so vodeni računalniško. Z dolgoletnim marljivim delom so si delavci pridobili certifikat kakovosti ISO 9000. Na koncu so nam pokazali še nekaj vrst-smol. Preden smo se poslovili, so nas pogostili s sokom in nas povabili, naj le še kaj pridemo. Ta obisk je bil za nas zelo zanimiv in poučen.
Učenci dodatnega pouka kemije OŠ Zbora odposlancev v Kočevju
IZBIRA JE VAŠA!
-asgr
• Z«lo ugodni kroditni pogoji v • lz|«mno ugoden Itaslngl sodelovanju s Poštno banko
Slovenije!	* Nove presenetljive cene vseh
modelov!
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM SCOUPE, model 94, od 26.500 DEM LANTRA, model 94, od 26.200 DEM SONATA,' mode! 94, od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM
— triletna garancija ali 100.000 km in šestletna garancija na pločevino
EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. 068/323-902
avtosalon HYUNDAI, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950
<b> HYunoni
VEDNp NA DOBRI POTI!
m
I 8
TESARJE IN ZIDARJE
1
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »PIONIR«, p.o., NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za
1
£
:W
\V.
1
:£
— ste brez izobrazbe, brez končane osnovne šole in želite nadalje- Š::j:
M va,i SOM*	M
:¥:• — imate določeno izobrazbo, pa se želite izkazati na drugem :¥S PA področju,
::8:: ~' vas veselii° gradbeni poklici, pa niste imeli možnosti šolanja? >:jv
S: Sedaj je prilika za vas!
$•: Nudimo vam delovno mesto in organizirano izobraže- :■$: vanje — prekvalifikacijo, dokvalifikacijo oziroma po- j:-:;: :;:v klicno usposobitev.	'N
S::
Zainteresirani zidarji in tesarji, boooči zidarji in tesarji naj se javijo :|S pisno z življenjepisom na zgornji naslov (ga. Helena Jakobčič, tel. f:V 068/321 -826), ki vam je tudi na razpolago za dodatne informacije. SS
1,	J
.% ■
'
RAZISKALI SO PRAZNIKE - Vpetek popoldan so učenci od 4. do 8. razreda škocjanske šole zaključili in staršem ter drugim predstavili svojo raziskovalno nalogo “S prazniki skozi zimo in pomlad ”. V sliki in besedi so prikazali praznike, šege in običaje, bajke in legende, zapisali recepte svojih babic za praznične jedi od Miklavža do pepelnice. Znanje so i. zbrali iz knjig, revij, prisluhnili so odraslim, domačemu župniku in še komu. i' edstavili so jedi in praznične dobrote. Pri tem so pomagale tudi Dolenjske pekarne in godpod Saje z Bučke, kije za pokušnjo napekel precej prazničnega peciva. Nalogo so učenci pripravljali kar pet mesecev Pri delu jim je kot mentorica precej pomagata učiteljica Vera Perše. (Foto:
OSMOŠOLCEM JE BILO VROČE
17. in 18. februarja je na naši šoli potekalo preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike za osmošolce. Naloge so zajemale vso snov do 8. razreda. Pripravili so jih na Zavodu za šolstvo pod oznako “uradna tajnost”, kar pomeni, da jih ni smel videti nihče razen gospa ravnateljica. V vsaki učilnici, kjer je potekalo preverjanje znanja, je smelo reševati naloge največ po 16 učencev ob strogem nadzoru članov komisije. Ti so pred začetkom morali podpisati izjave o varovanju tajnosti.
Navodila so bila jasna in natančna. Takoj po zaključnem preverjanju so člani komisije popravljali izdelke, ovrednotene pa bo g. ravnateljica dala učencem na vpogled prvi teden po zimskih počitnicah. Končno preverjanje znanja čaka osmošolce konec maja in v začetku junija. Če je bilo osmošolcem vroče že pri prvem preverjanju znanja, kako jim bo šele maja in junija!
Mladi novinarji OŠ Sava Kladnika v Sevnici
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
vsak dan
ob 19. In ob 21. url
NOVICE,
vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE in
mladinska oddaja MKC TV
vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
elrod
trgovino
BTC - javna skladišča tel./fax: 26-071
•električni kabli •elektroinstalacijski material
•bela tehnika
•	gospodinjski aparati
•akustika
•	rezervni deli
(r9oy/ko podjetje
Ljubljanska 27, 68000 Novo mesto
/lo/čieorna
emonka
VELIKA IZBIRA , ( GODNE ČEME!
Ministrstvo za pravosodje
KAZENSKI POBOUŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta delovna mesta
1.	POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - 3 izvajalci
2.	ČISTILKE-1 izvajalka
Pogoji:
Pod 1:
-	srednja (štiriletna) izobrazba penološke ali druge ustrezne smeri; 1 leto delovnih izkušenj, starost od 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
Pod 2:
-	osnovna šola in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Na objavljenih mestih pod št. 1 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Za sklenitev delovnega razmerja veljajo za kandidate še naslednji pogoji: zdravstvena sposobnost; da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje, zaradi katerega so neprimerni za opravljanje dela v KPD; da so državljani R Slovenije in aktivno obvladajo slovenski jezik. Kandidati(-ke), ki bodo izpolnjevali (-e) pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem.
Delovno razmerje boste sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KAZENSKI POBOUŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI, 68233 MIRNA.
Tri predstavništva
Prodajni program Jelovice v Novem mestu, Krškem in Metliki
NOVO MESTO - V Gotni vasi, Ob potoku 5 je predstavništvo Jelovice že nekaj časa, vendar kot pravi vodja Danijel Krivec, lokacija ni najbolj posrečena. Jelovica, lesna industrija iz Škofje Loke se je po izgubi južnega trga bolj usmerila v izvoz in ponudila bogat prodajni program tudi domačemu trgu ter svoja predstavništva odprla po vsej Sloveniji. Na Dolenjskem v Novem mestu, Krškem in Metliki.
Poleg montažnih hiš in večnamenskih objektov nudijo kupcem celoten program stavbnega pohištva ter dopolnilnega programa, veliko dela pa imajo tudi s suhomontažno prenovo oken in vrat, ki je pogruntavščina mojstrov Jelovice. Taka prenova oken in vrat je namenjena tistim, ki se želijo izogniti mokri montaži v že vseljenih prostorih, pri čemer fasada ostane nepoškodovana, opravi pa se lahko tudi v zimskih mesecih.
Sicer pa si kupci eksponate prodajnega programa lahko og-
DANI J EL KRIVEC - Vodja novomeškega predstavništva pravi, da prospekte in predračune na željo kupcev pošiljajo tudi po pošti.
ledajo v novomeškem predstavništvu, kjer lahko dobijo tudi dodatne informacije in prospekte. Opravijo vse potrebne meritve tako za tipske kot netipske gradnje, izdelajo predračun in realizirajo nakup. Kupce presenečajo s posebnimi sezonskimi popusti, nudijo obročno odplačevanje in za večje nakupe organizirajo brezplačen prevoz.
MAJDA LUZAR EPS
MARUTI
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
AVTOSERVIS MURN
Resljeva 4, Novo mesto
tel.: (068) 24-791
zavarovalnica triglav,.
Poslovna enota Novo mesto Novi trg, 68000 Novo mesto
vabi k sodelovanju in objavlja naslednja prosta dela in naloge:
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK za področja
—	Novo mesto
—	Mokronog — Trebelno
—	Šentjernej
—	Škocjan
Pogoji:
—	V. stopnja izobrazbe.
—	2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati bodo sprejeti za določen čas, z uspešnim delom pa imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog.
Cinquecento JE TUKAJ
NAJCENEJŠI PRI
bubb isiRmci
SERVIS in PRODAJA VOZIL,
Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B, NOVO MESTO, tel.: O68/Z8-714
Originalna dodatna oprema za vsa FIATOVA vozila. Na zalogi ALU platišča po ugodni ceni!
Na zalogi po zelo ugodni ceni:
FIAT Tl PO: 3 vrata; 1,4
KOMPAS
Roška četa 1 — avtobusna postaja Novo mesto, tel.: 068/23937, fax: 24-822
vam v katerikoli od 16 poslovnih enot v Sloveniji nudi:
—	možnost izbire med več kot 20 vrstami osebnih in tovornih vozil
—	pomoč ali zamenjavo vozila v primeru okvare po vsej Evropi
—	posebne vveekend programe in najeme z neomejeno kilometražo
—	stimulativne popuste za dolgoročne najeme in stalne najemnike
NOVO V ČRNOMLJU
V Črnomlju v Novi Loki 43 smo odprli nov prodajno razstavni salon FIAT IN LANCIA.
Testna vožnja CINOUECENTA vsak delovni dan od 14.
do 17. ure.
Informacije po tel. 068/51 -829 in 52-252 ali v salonu vsakdan od 7. do 19. ure.
ranlri||
Lastniki kostanjevih gozdov!
Imate kostanjev gozd, ki ga je napadel rak?
Les se suši!
S posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd, les pa vam bo odkupil »TANIN« Sevnica.
Tako boste rešili svoj gozd in imeli pri tem tudi finančno korist.
Vse željene informacije dobite na telefonskih Številkah 0608/41 -349 in 41 -044 ali na sedežu tovarne »TANIN« v Sevnici.
Dijaški dom Novo mesto za šolsko leto 1994/95 razpisuje 120 prostih mest za dijake vseh srednjih šol razen Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto, ki žele v času šolanja živeti v DIJAŠKEM DOMU. Dijaški dom dijakom nudi predvsem:
-	celotno oskrbo (hrana, stanovanje)
■ dobre pogoje za učenje (organizirane učne ure ob prisotnosti vzgojitelja)
-	možnosti za pestro preživljanje prostega časa (različne prostočasne dejavnosti - več vrst športa, modelarstvo, novinarski krožek, računalništvo, knjižnična in glasbena dejavnost, id.)
DIJAŠKI DOM bo odprt za ogled na informativni dan 11.3.1994 od 7. do 16. ure. Podrobnejše informacije in obrazce za prijavo boste tega dne lahko dobili v DOMU in na vseh imenovanih SREDNJIH ŠOLAH.
< f KRKK
, tovarna zdravil, p.o.,
NOVO MESTO
OBJAVLJA prosto delovno mesto
OPERATIVNEGA TEHNIKA NA ČISTILNI NAPRAVI
Za delo operativnega tehnika je zaželeno, da:
—	je kandidat po poklicu kemijski ali živilski tehnik,
—	ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
—	je pripravljen delati dvoizmensko kontinuirano.
Zaradi narave dela želimo zaposliti moškega.
Kandidate vabimo, da v roku 8 dni pošljejo pisne prijave v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, C. herojev 45, Novo mesto, kjer lahko dobijo tudi informacije.
SMO ZA 20 - 70% CENEJŠI
pletiljstvo 0 brezo
Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO
Nudimo vam bombažne športne nogavice,
izjemno
Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo!
Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964
SPM «(P® Ao.0.
Šentjernej, tel: (068)42-361
Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti r|aven]u, ščiti notranjo in zunanjo površino karoserije in podvoz|a; 10 let garancije: cene|ša od klasične zaščite.
Teflonsko pol!nui|e avtomobilov.
\ Vrhunski avtoalarml; na zalogi imamo še: CT, P1RANHA, ABSOLUT. ASAFE, EL SHOP; vsi modeli imajo garancijo.
car alarm sistem
SPAL univerzalni pomik stekel, centralna zaklepanja.
e BLAUPUNKT	SONY
Prodaja in montaža - najugodnejše cene v Sloveniji !
POSTANITE POOBLAŠČENI MONTAŽER ZA SPAL IN GEO I
0/) PIONEEir
Ttw M ot Eifrtmkm**
Krajevna skupnost Mirna
razpisuje
NATEČAJ
za oddajo bazena (bajerja) na Mirni v upravljanje najboljšemu
ponudniku pod zelo ugodnimi pogoji
Rok za ponudbe je petnajst dni po objavi v Dolenjskem listu.
Z najboljšim ponudnikom bo sklenjena pogodba.
OBRT d.o.o.
Belokranjska 24 68340 ČRNOMELJ
Ob)av|a
Javno prodajo osnovnih sredstev
1.	kombi Zastava 900 AK, letnik 87 (NM D8 632 )
2.	kombi Zastava 900 AK, letnik 87 (NM 123 557)
3.	kombi Zastava 850 AK, letnik 85 (NM N6 758 )
4.	tovorno vozilo Zastava 624 N, letnik 83 (NM B 4 285) nosilnost 2500 kg, generalno obnovljen
5.	Viličar INDUS 2,5 tone, letnik 74 generalno obnovljen
6.	Pločevinaste barake 2,5m x3,0m 3 kom
7.	Opremo za kuhinjo proizvajalca IGO, narjaveča (delllnlca hrane)
8.	kompresor 1001/ min 2 kom
9.	kompresor 501/min
Vozila In opremo si lahko ogledate na sedežu podjetja.
turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto tel. (068) 321-115, 28-136
Belokranjsko gradbeno "\ podjetje p.o. Črnomelj

sledi času in prostoru...
Že v Lem lelu '*e prične gradiLcv poslovnih objektov do podaljšane III. gradbene faae. Atraktivna lokacija, vaše želje, naše delo in kmalu bo '/grajena
NOVA POSLOVNA CONA V METLIKI
Legenda:
1	Molel	730	b2
2	poulovni	objekt	1000	m2
3	poslovni	objekt	lOOO	n2
4	fx>wovni	objekt	600	m2
5	«alon avtonobilov 850	«2
6	Iranka	80	o2
7	piknik cona
8	tjcnclnAkn Črpalka
9	"lap"
10 akladiiče "Mercator"
SEMEN ARNA Ljubljana	VABI
cenjene stranke, da obiščejo naše trgovine:
•	v METLIKI, C. B. E 64, tel.: 068/58-026
•	v NOVEM MESTU, »Moj dom«, V. Bučna vas 1, tel.: 068/28-078
•	v ŠENTJERNEJU, Roje 4, tel.: 068/42-800
Po ugodnih cenah nudimo:
—	seme vrtnin in cvetic, sadike in okrasne čebulice (Blagovna znamka
—	seme poljščin in semenski krompir (blagovna znamka SSHSSO
—	hrano in opremo za male živali (blagovna znamka
—	močna krmila in dodatke živalski krmi (blagovna znamka OIR
—	sredstva za varstvo rastlin, zemlje, šoto in gnojila
—	agrotehnično blago
Se priporoča
SEMENARNA LJUBLJANA
— tradicija in kakovost —
OPOZARJAMO TUDI NA NAGRADNO ŽREBANJE!!
POSLOVNEŽI NE ZAMUDITE ENKPATNE PRILOŽNOSTI NAKUPA POSLOVNIH PPOSTOBOV!
Informacije:
Belokranjko gradbeno podjetje BECPAD p.o. Črnomelj. Zadružna c.M. Črnomelj Telefon 068/52-2«. 52-217. 52-218 Tclcfax: 068/51-670
Paič
Ford Paič d.o.o., Krška vas 28e, Krška vas, tel.: 0608/61450
POSEBNA PONUDBA VELJA DO 75.3.7994?
FIESTA FUN. Že od 19.650 DEM.
1.11 KAT, 50 KM, 3 ali 5 vrat; 1.3i KAT, 60 KM, 3 vrata.
Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ...
V ČASU POSEBNE PONUDBE POOAJUA FORD VSEM KUPCEM FIESTE FUN STEREO AVTORAOIO-KASETOFON BLAUPUNKT!
I*
ESCORT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM.
1.8i 16V KAT, 10S KM, 4 ali 5 vrat Redna cena 35.500 DEM
Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka, digitalna ura, intervalni brisalci (6 hitrosti), ...
Naši podtrgovci: Avto-hit d.o.o., Novo mesto, 068/26-077; Ford Groznik. Trebnje, 068/44-701; Ford Stepan d.o.o., Črnomelj, 068/52-407; Auto Top d.o.o., Sevnica, 0608/81-415.
ADRIA CARAVAN NOVO MESTO d.d. Skalickega 1, Novo mesto
Objavlja javno dražbo
za odprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
Zap. Naziv osnovnega št.: sredstva	št šasije	št. motorja	Letnik	Izklicna izdelave cena v SIT	
01. Furgon IMV	H000700	55555	1987	275.000,00
02. Kombi IMV	H000278	55624	1987	210.000,00
03. Kamionet IMV	H000882	54670	1987	250.000,00
04. IMV 1600BL	841-45-10619-52602		1982	200.000,00
05. Zastava 35 8 D	79259	0733292	1987	590.000,00
06. Traktor ŠTORE			1985	290.000,00
07. Naprava za obračanje				
palet				55.000,00
08. Silos 20 m3 s ciklonom				
za lesne odpadke				350.000,00
09. Grelec CEOMI -				
pretočni v S izvedbi				16.000,00
Prometni davek ni zajet v ceni in ga plača kupec poleg kupnine.
Licitacija bo v petek, 11. 03. 1994, ob 11. uri, v prostorih Tovarne prikolic ADRIE CARAVAN Novo mesto — v kletnem delu. Vhod v tovarno je v Gotni vasi.
Ogled blaga je možen od 8. do 10. ure na dan prodaje. Varščino je potrebno plačati pred pričetkom licitacije. Prodaja se bo izvajala po sistemu videno — kupljeno, zato prodajalec poznejših reklamacij ne bo upošteval.
Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon (068) 323-202, interna 320, pri g. Zorku.
ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUCJE
VEŽEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESUIV0ST...
(Bir3)rib$DffiflUos IN	STA
DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prav ste prebrali, dva milijona! ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO,
ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO (GMbtfftŠnfap PONUJA ATESTIRANE DIMNIKE AaMnftrt”,
MED NJIMI PA NOVOST - POLNO IZOLIRAN acsMcedteir DIMNIK Z 1 O-LETNO GARANCIJO
NEPREMAGLJIVA ZVEZA
MITSUBISHI! MITSUBISHI!
Zelo pestra ponudba vozil priznanega japonskega proizvajalca avtomobilov MITSUBISHI.
COLT od 23.S00 DEM	LANCER od 27.300 DEM
GALANT od 37.900 DEM	PAJERO od 53.800 DEM
KOMBI od 29.600 DEM	SIGMA od 86.300 DEM
in vmesni modeli po želji kupca.
Poleg vozil vam nudimo originalne rezervne dele in servisne storitve.
POSEBNA PONUDBA:
GALANT 1.8 TD GLS samo 28.000 DEM
•	Nakup je možen po sistemu staro za novo.
•	Kredit in leasing.
Vozila si lahko ogledate na razstavnem prostoru na Veliki Cikavi 22, za informacije pa nas pokličite na tel.: 068/26-077.
KOVINSKA GALANTERIJA Konček Franc
Dobindol 28, 68323 Uršna sela tel./fax. 068/65-278
—	Izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste trgovin in poslovnih prostorov
—	Izdelujemo opremo iz nerjaveče pločevine
—	Izdelujemo in montiramo kovinsko skladiščne regale — police
Na zalogi imamo:
—	nakupovalne košare
—	vozičke za košare
—	nakupovalne vozičke 75 I
—	košare za embalažo
—	košare za sadje
—	blagajniški komplet košar
—	stojala s štirimi košarami
—	stojala s petimi košarami
—	stojala za cigarete
—	pregradne stene za v hladilno vitrino iz nerjaveče pločevine
—	podstavke za shranjevanje načetih salam v hladilnih vitrinah iz nerjaveče pločevine
—	pladnje iz nerjaveče pločevine za v hladilne vitrine
In še marsikaj, kar potrebujete v vaši trgovini!
Vsi izdelki so kvalitetni in po konkurenčnih cenah.
Se priporočamo!
Tekstilna tovarna NOVOTEKS TKANINA FoersterjevalO 68000 NOVO MESTO
razpisuje v sogtesju s KONFEKCIJO NOVOTEKS in TRGOVINO NOVOTEKS javno dražbo za odprodajo nepremičnega in premičnega premoženja, in sicer:
1.	počitniškega doma na Veliki Planini (skupna koristna površina v stavbi 55,36 m2, s pripadajočim zemljiščem 211 m2)
-	izklicna cena 40.000 DEM
2.	dveh bivalnih kontejnerjev - izklicna cena 5.000 DEM/kos
3.	osebnega avtomobila Renault 4, letnik 1985
-	izklicna cena 1.000 DEM
Vsa pojasnila lahko dobite po telefonu (068) 22-523.
Kupec mora varščino v višini 10% od izklicne cene položiti 1 uro pred pričetkom licitacije na blagajni podjetja ali na žiro račun: 52100-601-10899.
Javna dražba bo v torek, 8.3.1994, ob 13. uri v prostorih družbene prehrane tekstilne tovarne Novoteks - Tkanina, Foersterjeva 10, 68000 NOVO MESTO.
H D CASTRO INŽENIRING d.o.o.
Klemenčičeva 1, Ljubljana Tel.: (061) 1590-039
GOSTINCI
Novost v Sloveniji!
Pomoč, svetovanje, inženiring...
•	kako prestrukturirati podjetje
•	kako prestrukturirati delovno silo
•	kje in kako do najcenejše računalniške opreme
•	kje, kaj, koliko in, seveda, najceneje do:
opreme za gostinstvo nabave hrane, pijače in čistil
•	kje dobiti najcenejši kredit
•	kako reklamirati lokal, gostišče, restavracijo
•	sestave jedilnih listov, vinskih kart
•	kako povečati promet v lokalu
•	kako izbrati pravilen in kakovosten kader
•	kako kontrolirati dnevni promet
•	kako urediti prostor, da bo gost užival v vašem lokalu
Na vaša in mnoga druga vprašanja vam pri nas odgovorimo in vam jih pomagamo tudi uresničiti, najhitreje in najceneje. Pokličite nas in imeli boste našo strokovno in tehnično podporo!
NE ODLAŠAJTE S KLICEM, KAJTI ČAS JE DENAR! v_________________________________'___________________________/
V SPOMIN
GEORGU
FYLYPCZKU
iz Kanade
Minilo let je že deset, ko mož zapustil je ta svet. V nebesih zdaj se veseli, ker več nobenih ni skrbi. Tu dom za njim samoten, tih, ker dragemu zastal je dih. Spomin za njim vedno mi je mil.
Žena Antonija (Toni)
V SPOMIN
Že tri leta v grobu spiš. a v srcih naših še živiš, v domu našem je praznina. v srcih naših bolečina.
Te dni minevajo žalostna tri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama
MARIJA STRAJNAR
Vel. Cikava 4
Vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in teta
JOŽEFA
BLAŽIČ
i^Lobetove 16
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala medicinskemu osebju Interne bolnice za zdravljenje in lajšanje bolečin, govorniku KS za izrečene poslovilne besede ter ZB in Društvu upokojencev za nošenje praporjev. Prisrčna hvala patru g. Avguštinu za opravljen obred in šmihel-skemu zboru za lepo zapete pesmi. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, stric in tast
VID RIFELJ
z Lešnice 3, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vaščanom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče, darovane sv. maše ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljan obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Se priporočamo!

DOLENJSKI UST
t«l. (068)323-610 fax: (060)322-898
POPRAVEK
Pri zahvali JOŽETA VID-MARJA iz Velikega Lipja je prišlo do pomote v besedilu. Pravilno bi moralo pisati: V 52. letu nas je zapustil naš dragi mož in ata.
•	Brezumni kot smo, hočemo vse osvojiti, kol da bi imeli čas vse imeti. (Friderik II.)
•	Morali bi začasno prepovedati vse govore. Naj vsak stori to, kar je hotel povedati. (Radovič)
ZAHVALA
Na zadnjo pot smo pospremili drago ženo, mamo in babico
IVANKO
LORKOVIČ
roj. Dragoš
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom,'prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, darovali vence in cvetje, nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter pokojnico spremili na njeni poti k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in ji pomagali v urah bolečine, in govornikoma za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
M več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja.
V	našem domu ostala je praznina, v naših srcih težka bolečina.
V	58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric in tast
FRANC GAL
iz Ločne 3
Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo celotnemu osebju Urološkega oddelka novomeške kirurgije ter patronažni sestri za skrb in lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvaljujemo se Gip Pionir, Dolenjskim pekarnam, Ginekološko - porodniškemu oddelku, Iskri Šentjernej in Revozu za podarjeno cvetje, sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih ter za podarjene sveče in izrečeno sožalje. Hvala šmihelskim pevcem za zapete žalostinke, zastavonošam, Dl in DU, vaščanom Ločne za pomoč ter vsem, ki ste našega atija pospremili na zadnji poti. Posebno iskreno se zahvaljujemo g. proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 89. letu starosti je za vedno odšla od nas draga mama, stara mama in tašča
MARIJA
PUCELJ
roj. Berghaus
iz Svibnika pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala osebju Doma počitka v Metliki, ki ji je v zadnjih dneh življenja stalo ob strani, in vsem, ki so prispevali k lepo opravljenemu pogrebnemu obredu.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
ROZALIJA
MIKOLIČ
z Loga 55, Boštanj
Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in maše ter pokojnico spremili na zadnji poti.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat, stric in tast
JOŽE
SIMONIČ
s Štrekljevca 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem ostalim za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, GD Štrekljevec, Društvu upokojencev in Zvezi borcev. Hvala gospodu župniku za opravljene obrede.
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Pretresla nas je žalostna vest, da nas je zapustil naš sodelavec
ZLATKO RADIČ
dostavljač pošte Novo mesto
Od njega smo se poslovili 1. marca na pokopališču v Slapah. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV PE PTT NOVO MESTO
ZAHVALA
V 33. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
MARJAN KOVAČ
z Volčjih Njiv pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala podjetjem Kremen, Dana in Induplati, učencem in učiteljem Zdravstvene in Strojne srednje šole iz Novega mesta, gasilcem, govornikom, g. župniku in pevcem. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast in stric
JOŽE UHAN s,.
iz Štefana pri Trebnjem
Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu Vinku Klančarju in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, sosedom in sorodnikom za nudeno pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru ter zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje — tvoje je bilo življenje.
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica
MARIJA KRIŽMAN
v
roj. Sterbenk
iz Dola 3 pri Trebnjem
ZAHVALA
O kako boli, ko tebe, dragi ata več med nami ni.
V	deželo bo prišla pomlad, a klopca pred tvojo hišo bo samevala.
V	72. letu starosti nas je zapustil naš dragi
mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC GOLOB
z Glinka pri Mirni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Maistrove ulice in Ul. herojev ter nekdanjim dobrim vaščanom Dola, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu M - Kmetijske zadruge Trebnje, osebju Doma starejših občanov Grosuplje, patronažnima sestram ZD Trebnje, govornici ge. Rezki Majorjevi, Društvu invalidov, cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Z globoko žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedoma, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, Splošni bolnici Novo mesto, ZD Mirna, posebno patronažni sestri Sonji, učencem 6.a razreda OS Mirna, družini Hostnik iz Brezovice, GD Volčje Njive za organizacijo pogreba, govorniku, GD Mirna, Sevnica in Selo. Zahvaljujemo sc kolektivoma Dana in Kremen Mirna, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom si dal.
Le sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok.
V 46. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, sin, brat, stric in bratranec
MARTIN BAN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, stanovalcem iz Kotarjeve ulice, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Revoza STS, sodelavkam Laboda za podarjeno cvetje, denarno pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi

^»4
ZAHVALA Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ne bo več tam našla, zajokala bo in odšla.
Mnogo prezgodaj nas je nepričakovano v 69. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
v v
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podat smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
IVAN AMBROŽIČ
upokojenec iz Bereče vasi 39
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izekamo g. Peniču za besede slovesa pred domačo hišo, nosilcem praporov, mestni godbi Metlika, kolektivu Komet, LD Suhor s pevci, GD Suhor ter g. Klemenčiču za poslovilne besede ob grobu. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali,
še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Albina, hčerka Tončka, sinova Ivan in Tone z družinami, brat, sestre ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani nenadni in boleči izgubi ljubega sina in brata
EMILA POŽGAJA
iz Gaja 3, Jesenice na Dolenjskem
sc najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali z besedo in dejanji, dr. Trajkoviču in ostalemu zdravstvenemu osebju, delovnim kolektivom Petrol, Motel Čatež in Lom za vso njihovo neizmerno pomoč ter g. direktorju za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in ganljive besede ter pevskemu zboru Velika Dolina. Iskrena zahvala družinama Hostnik iz Gaja in Velike Doline za nesebično pomoč. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega dragega sina in brata pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in ki ga boste za vedno ohranili v spominu takšnega, kot ste
ga poznali.
Vsi njegovi: mama Veronika, hčerka Marija, brata Miha in Darko z družinami
Gaj, februarja 1994
OSMRTNICA
Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka
ANTONIJA DVORAČEK
iz Novega mesta, Nad mlini 28
Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 26. februarja, na kostanjeviškem pokopališču. Ohranili jo
bomo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o. Novo mesto
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete, svakinje in botre
TONČKE DVORAČEK
iz Novega mesta, Nad mlini 28
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno imeli radi, jo spoštovali, jo obiskovali in ji kdajkoli in kakorkoli pomagali. Hvala sosedom, vsem, ki ste ji delali družbo in skrbeli zanjo v pozni jeseni njenega življenja, posebno še gospe Ani JakctiČ in Fani Kukman ter njenemu zdravniku dr. Kranjcu. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali ob urah njenega zadnjega slovesa, DO Krka Novo mesto in vsem ostalim skupaj in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za izrečeno soža-je- Hvaležni smo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, predvsem g. župniku in pevcem ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu in kdaj za trenutek postali ob njenem grobu.
•
Vsi njeni

V TFM TFflNII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ icm icunu VHO^MnilVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE-razno-OBVESTILA-preklici-čestitke-zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 3. marca - Marin Petek, 4. marca - Kazimir Sobota, 5. marca - Janez Nedelja, 6. marca - Miroslav Ponedeljek, 7. marca - Feiicita Torek, 8. marca - dan žena Sreda, 9. marca - Frančiška
LUNINE MENE
4. marca ob 17.53 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 3.3. (ob 20. uri) in od 4. do 6.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Denis pokora. 8.3. (ob 18.
in 20. uri) ameriška komedija Film presenečenja. 9.3. (ob 20. uri) ameriška drama Popoln svet.
ČRNOMELJ: 4.3. (ob 12. uri) ameriška komedija Očka v krilu. 4.3. (ob 20. uri) in 5.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Neskončen dan. 6.3. (ob 20. uri) slovenski film Morana.
KRŠKO: 3.3. (ob 17. uri), 4.3. (ob 20. uri), 5. in 6.3. (ob 18. uri) glasbeni film Tina, kaj ima ljubezen s tem.
METLIKA: 3. in 4.3. (ob 20. uri) slovenski film Morana. 6.3. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Neskončen dan.
NOVO MESTO: Od 3. do 7.3. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 9.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija gospa Daubtnre.
čestitke
MIRI JURŠIČ, Trg Prekomorskih brigad 9, Ljubljana, iskreno čestitamo na rojstni dan ter ji želimo vse najboljše. Mama in ata.	1929
ZOFKI KERIN iz Vel. Mraševega želijo ob 79 - letnici vse najboljše njeni otroci.
1930
kmetijski stroji
PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem, malo rabljen, prodam 30% ceneje. * (068)57-172, zvečer.	1806
KOMPRESOR ZA TRAKTOR IMT 533,
t\\j nrnnam ali m^niom 70 /Irun trol/t/\i*cbi
dam po zelo ugodni ceni. * (0608)3^-319.
BCS D, greben 127, freza 80 cm, prodam. Janez Cimermančič, Jurna vas 10.
STAREJŠI TRAKTOR Fahr Deutz, 16 KS, z okvaro na motorju, ugodno prodam. Klenovik 19, Škocjan.	1876
TRAKTOR STAJER 18 s koso prodam. * 42-571.	1882
TRAKTOR 5211, letnik 1990,800 ur, zelo ohranjen, prodam. * 25-544, zvečer.
1885
IMT 549, 1500 ur, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. * (0608)63-082.	1893
TRAKTOR ŠTORE 502, plug in brane prodam. * 85-731.	1895
OBRAČALNIK SIP, peč Central 24, oboje v zelo dobrem stanju, prodam. Prodam tudi vinograd, 350 trt, nov nasad. Terezija Tisov, Pristava 4, ® 43-846.	1896
MOTOKULTIVATOR HONDA F-600 s priključki (freza, plug, železna kolesa), skoraj nov, poceni prodam. * (068)78-422.
1899
IMT 533,2000 ur, in prašiča, težkega 130 kg, prodam. Andolšek, Vel. Mraševo 30, Podbočje.	1904
ČELNI hidravlični nakladalnik za traktor (Riko) prodam. Anton Miklavčič, Ma-lence 19, Kostanjevica.	1942
IMT KOSO, dvojni rez, na kardan in cirkular, z motorjem prodam. * (068)76-171.	1968
ZETOR 4911, letnik 1980, prodam (ali menjam za manjši traktor) ter starejšo ročno kosilnico, potrebno manjšega popravila, prodam. * 73-249.	1976
ZETOR 6011 in Zetor 4718 ter kosilnico BCS D prodam. * (068)85-734.	1977
KMETOVALCI, POZOR! Znižane cene traktorjev Zetor 62-45,72-45, 52-11,52-13,
m
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
Upravljanje portfelja vrednostnih papirjev
Naložbe malih vlagateljev v vrednostne papirje so se v Sloveniji močno povečale. Donosi vrednostnih papirjev so seveda v glavnem odvisni od tveganja, ki ga je vlagatelj še pripravljen nositi. Zato je pomembno, da vlagatelj pozna značilnosti posameznih vrednostnih papirjev, denarni trg ter gibanja na tem trgu. Vsi vlagatelji seveda nimajo dovolj znanja, časa in informacij, da bi lahko sprejemali odločitve, ki bi prinašale optimalen donos ob določeni stopnji tvegajo.
Zato smo se v LB Dolenjski banki, d.d., Novo mesto odločili, da vlagateljem ponudimo možnost doseči stabilne in razmeroma visoke donose na vložena sredstva. To možnost vam ponujamo prek upravljanja portfelja.
Upravljanje portfelja vrednostnih papirjev smo začeli 24. septembra 1993. Dne 20. januarja 1994smo prvič ugotovili dobiček, ki je za 11,1 odstotka presegel rast tečaja marke po srednjem tečaju Banke Slovenije v navedenem obdobju. Na letni ravni znaša realen donos prek 38 odstotkov. To pomeni, da bi vsak vlagatelj v tem obdobju na 1000 vloženih mark prejel še 110 mark. Sestava portfelja vrednostnih papirjev znaša približno 60: 40 v korist obveznTc. Seveda se sestava vrednostnih papirjev spreminja vsak dan.
V	banki imamo zaposlene borzne posrednike, ki vam lahko svetujejo pri vaših odločitvah oziroma vam po vaši želji upravljajova-ša sredstva.
V	lem primeru boste z nami sklenili posebno pogodbo o upravljanju vaših sredstev za najmanj šest mesecev. S to pogodbo boste LB Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto pooblastili, da v svojem imenu in na vaš račun samostojno sprejema naložbene odločitve in nastopa na finančnem trgu s ciljem doseči čim višji donos ob določeni stopnji in razpršitvi tvegajo.
Vlagatelj, ki želi, da mu upravljamo sredstva, vplača minimalno 10.000 mark v tolarski protivrednosti na dan vplačila, za najmanj šest mesecev. Provizija za upravljanje znaša dva odstotka od vrednosti naložbenih sredstev in jo vlagatelj plača ob pologu. Dobiček se ugotavlja četrtletno, deli pa se enkrat na leto v razmerju 80: 20 v korist vlagatelja. Za izgubo, ki bi utegnila nastati zaradi tečajne politike Banke Slovenije oziroma sprememb borznih tečajev ter drugih vzrokov na denarnem trgu, ne prevzemamo rizika.
Če želite podrobnejše informacije o omenjenem načinu upravljanja sredstev, nas, prosim, pokličite na telefon (068) 324-213, int. 242, 243, 249, oziroma nas obiščite v Novem mestu, v prostorih na Kettejevem drevoredu 1, 2. nastropje.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200. tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št :52100-620-970-25731-128-440519 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska oropaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
62-11,69-11,77-11,33-40 in 43-20 ter kosil-nic BCS. Trgohit, d.o.o., Horjul, » (0609) 611-123.	1993
IMT 540 IN 539, zelo dobro ohranjena, ugodno prodam. Božnar, Malkovec 20, Tržišče.	1998
TRAKTOR IMT 542, 500 delovnih ur, in Ursus C 335, 1200 delovnih ur, prodam. Franc Turk, Koroška vas L	2028
TRAKTOR URSUS C 360, dobro ohranjen, prodam. ® (068)24-571.	2044
PREVOZNI HLADILNI BAZEN, teleskopski puhalnik, plug obračalnik, oljno vakum črpalko, ventilator za sušenje sena in traktorsko škropilnico, 3401, prodam. ® (068)41-006.	2046
KOSILNICO FIGARO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)89-297.
2060
TRAKTOR UNIVERZAL 445, vož (13 col) in kravo, težko, za zakol, prodam. Jože Draginc, Konec 11 a, Novo mesto. 2062 OHRANJENO traktorsko prikolico (2 x 3 m) menjam za manjšo. Jože Judež, Gorjanska c. 4 a, Kostanjevica na Krki. 2076 ZETOR 5211, letnik 1990, v dobrem stanju, 700 ur, prodam za 11.500 DEM ali menjam za lažji traktor. ® (068)76-300.
2105
RABLJEN IZKOPALNIK in sadilec krompirja prodam. Izredno znižanje viličarjev TOM in Desta na plin in diesel, 1,51, 21,2,51. Prepričajte se in nas pokličite na ® (064)622-575.	2110
UGODNE CENE kmetijske mehanizacije. Nakladalk SIP 17 m3,20 m3, Durante 12 m3, trosilcev 41, kiter prikolic 3 t, 4,5 t, pu-halnika z elektromotorjem, plugov 10 in 12 col, obračalnikov. Dobava takoj za traktor Zetor 4340, 4340 PVH. ® (064)622-31 L
2111
kupim
KARAMBOLIRAN golf D od letnika 1987 dalje kupim. ® (0608)32-482.	1817
PLINSKI ŠTEDILNIK na 2 rinki, lahko z jeklenko, kupim. ® 48-564.	1840
KUPIM 10 dni staro tele in prodam vino po izbiri. ® 49-701.	1898
ODKUPUJEMO HLODOVINO: bukev, hrast, smreka, jelka, javor, češnja, oreh. Konkurenčne cene. ® (068)323-745.
1932
ZGODOVINSKI ATLAS za srednjo šolo kupim. ® 25-857.	1948
R 4 GTL, letnik 1986 - 89, lahko rahlo karamboliran, kupim. Prednost ima prvi lastnik. »45-517.	2000
10 DNI staro teličko za nadaljnjo rejo kupim. ® (068)45-401, popoldan. 2088
motorna vozila
JX D, letnik 1987, višnjeve barve, ohranjen, z dodatno opremo, prevoženih 95.000 km, prodam za 10.500 DEM. ® 25-552 ali 85-826.	1801
OPEL CORSA 1.2 swing, letnik 91, me-talik siva, 32.000 km, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® 068/21-838 (zvečer).
GOLF JGL D, S paket, letnik 1984, registriran za celo leto, bele barve, ugodno prodam. Ivan Strojine, Sp. Mladetiče 10, Krmelj.	1811
JUGO 55 A, letnik 1987, registriran do 6.3.1994, in 2000 kg sena po 20 SIT/kg ugodno prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje.	1812
JUGO 45, letnik 1988, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. Avto je v dobrem stanju. »(068)57-201.	1816
GOLF BENCINAR, letnik 1986, registriran do 9.10.1994, spredaj karamboliran, motor nepoškodovan, prodam. » (0608) 75-227.	1820
GOLF D, S paket, letnik 1984, bele barve, prodam. » 44-394, popoldan. 1822 KADETTGSI 2.01, 130 KS, letnik 1987, črne barve, nove gume in platišča, prodam ali menjam z vašim doplačilom. * (068)42-340.	1825
126 P, pravkar registriran, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, prevoženih 22.000 km, prodam. » 85-357.	1826
TOVORNI AVTO MERCEDES 11 13, letnik 1976, kasonar AS Domžale s ccrado menjam za osebni avto. Kuntarič, Pristava 9, Podbočje.	1827
126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)43-822	1833
LAND ROVER 109, seria 3, letnik 1973, original diesel, prodam ali menjam. ® (0608)41-310.	1835
LADO 1200 S, letnik 1986, registrirano do 1.2.1995, garažirano, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. » (068) 57-414.	1836
TOMOS NTX 50, letnik 1990, vozen s CPP, v odličnem stanju, prodam. ® (0608)70-137.	1837
LADO NIVO, letnik 1983, prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)84-701.
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. ® 28-777.
MITSHUBISHITREDIA 1.4 GL, letnik 1981, kovinske barve, lepo ohranjen, gara-žiran, registriran do 11/94, prodam. ® 64-073.	1842
JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 13.2.1995, prodam. ® (068)85-739.	1844
JUGO 45 AX, letnik 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 24-110, po 17. uri.
KOMPRESOR FAGRAM prodam ® 21-030.	1847
SKALO 55, letnik 1990, prvi lastnik, prodam za 5200 DEM. » 65-004.	1858
APN 6, letnik 1992/93, dobro ohranjen, vinsko rdeče barve, prodam ali menjam za diatonično harmoniko. Franc Menart, Potok 35, Straža, popoldan.	1859
ŠKODO FAVORIT 136 LS,z dodatno opremo, letnik 9/91, prevoženih 21.000 km, prodam. » 65-416.	1860
VW 1200 HROŠČ, registriran do 11/94, lepo ohranjen, prodam za 1700 DEM. ® 24-555.	1862
MOTORNO KOLO JAMAHA DT 50 MX, letnik 1992, prodam. Janez Kastelec, Ravnica 16, Dolž, Novo mesto. 1866 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 9/94, prodam. Flajs, Sp. Vodale 18, Tržišče.	1877
Z 750, letnik 1985, registrirano do 25.5., rahlo karambolirano, ugodno prodam. Frančiška Dolenc, Dobruška vas 38, Škocjan.	1881
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 10/94, prodam. Franci Les, Prešernov trg 16, Novo mesto, po 15. uri.	1890
126 P, zelo ohranjen, prodam. * 43-588.
SAMARO, letnik 1990, 5 V, modre barve, registrirano do 12.1.1995, prodam za 6.800 DEM. * (0608)75-008.	1903
126 P, letnik 1984, registriran do 8.94, prodam. » 24-026.	1907
R 4 GTL, 12/82, neregistriran, vozen, prodam. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej.	1910
LAND ROVER 109, serija III, letnik 1973, original diesel, prodam ali menjam. »(0608)41-310.	1914
R 4 GTL, letnik 1989/90, na novo registriran, ugodno prodam. ® 42-431.	1919
GOLF, S paket, letnik 1984, prodam. ® (068)47-292.	1920
R 4, letnik 1990, prodam. Košak, Cegel-nica 75, * 28-939.	1926
AX 14 RD, letnik 1989, registriran do 7/94, dodatno opremljen, prodam za 9.700 DEM. ® (068)65-654.	1933
126 P, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)24-377.	1934
ZASTAVO 850, letnik 1980, prodam za 500 DEM. ® (0608)32-902.	1938
JUGO 45 E, 4/87, dobro ohranjen, prodam. ® (068)52-787.	1940
GOLF JGL, bencinar, letnik 1981, registriran do 13.11.1994, prodam. Marjan Za-platal, Kettejeva 8, Brežice.	1943
126 P, letnik 1982, registracija potekla, in Z 101 mediteran, letnik 1981, po delih prodam. ® (068)45-345.	1944
ZASTAVO 128, letnik 1987, 47.000 km, prodam. Ivan Kastelic, Mihovec 6 pri Podgradu, Novo mesto.	1952
R 4 GTL, letnik 1989, prodam ali zamenjam za UNO ali Samaro, letnik 1990. ® (068)26-391.	1953
R 5 GTL, letnik 1990, original, francoski, vse opcije, prodam. ® 22-861.	1958
R 11, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, prodam. ® 52-508.	1959
R 5 CAMPUS, 12/89, prodam. ® 21-725.	1960
GOLF CL, pet prestav, 11/91, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. ® (068)73-586.	1962
GOLF JXD, letnik 1987, 120.000 km, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (068)23-719, popoldne. 1963 GOLF 1.6 BENCIN, 12/90, 3 V, veliko dodatne opreme, garažiran, prodam za 16.300 DEM, ter Jugo 45, letnik 1986, prodam. Robert Kabur, Gor. Težka voda 17, Stopiče.	1964
ZASTAVO 101 SKALA 55, letnik 1990,
38.000	km, prodam. ® (068)25-330. 1966 ZASTAVO 101, letnik 1989, registrirano
celo leto, prodam. ® (068)26-839.	1969
BMW 316, 12/86, v odličnem stanju, prodam ali menjam za cenejše vozilo (traktor- kiper prikolico). ® 49-564. 1970 R 5 CAMPUS, 10/91,5 V, sive kovinske barve, tonirana stekla, dodatno zaščiten, prodam za 10.800 DEM. ® (068)21-926.
1971
126 P, letnik 1987, in centralno peč Emo prodam. ® 41-037.	1975
Z 128, letnik 1986, garažirano, lepo ohranjeno, prodam za 2.300 DEM. ® (068)51-256.	1979
R 4 TL, letnik 1980, lepo ohranjen, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 1982 ZELO UGODNO prodam kombi Ma-ster, 4 m dolžine, letnik 1982, registriran do 24.2.1995, za 10.000 DEM. * (068)76-214.
1983
GOLF, letnik 1982, registriran do 2/95, z dodatno opremo, prodam po ugodni ceni. ® (068)87-214, med tednom.	1988
GOLF D, letnik 1987, ter VW hrošč, letnik 19875, obnovljen, prodam. Fabjan, Dol. Gradišče 9, Šentjernej, * (068)42-967.
1991
GOLF XD, letnik 1987/88, na novo registriran in opremljen, prodam. Cena ugodna. » (063)746-187.	1992
R 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeč, 5V, prevoženih 43.000 km, prodam za 9.200 DEM. ® 45-546.	1995
R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 7/94, prodam. * (068)21-789.	1996
ŠKODO FAVORIT 135 L, staro 13 mesecev, registrirano do 2/95, prevoženih
5.000	km, prodam. ® 21-790, od 15. do 21.
ure.	1999
Z 101, letnik 1987, rdeče barve, prodam. ® (068)57-232.	2002
R 5 CAMPUS, 3V, bele barve, registriran do 1/95, tonirana stekla, letnik 1993, prodam za 11.900 DEM. * (068)43-734.
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prvi lastnik, garažiran, nikoli karamboliran, prodam. »(068)40-775.	2004
HONDO CIVIC HB, letnik 8/90, prodam. ® (0608)32-287.	2005
AVTO MARUTI, letnik 10/91, ugodno prodam. ® 25-901.	2011
Z 101, letnik 1989, rdeč, prodam. ® 44-706.	2013
GOLF D, letnik 1986, z veliko dodatne opreme, prodam. ® 85-840.	2018
Z 126 P, letnik 1984, prodam za 1.200 DEM. ® 26-602.	2019
SEAT IBIZO 1.2 CLX, letnik 12/92, prevoženih 17.500 km, prodam za 11.300 DEM ali menjam. ® (068)85-472.	2021
KARAMBOLIRAN, vozen jugo 45, letnik 1992, rdeč, 17.000 km, prodam za 3.200 DF.M. ® (068)73-421.	2024
ALFA ROMEO, letnik 1986, prodam. ® 65-725.	2026
JUGO 45 E, dobro ohranjen, registriran celo leto, bele barve, prva barva, letnik 1987, prodam. ® 85-826.	2029
126 P, letnik 1988, prodam ali menjam za jugo 45 z mojim doplačilom. ® (068)42-386.	2030
R 4 GTLJ, letnik 12/85, registriran do 10/94, prodam za 2.500 DEM. Možna menjava. Jože Hrovatič, Šolska c. 31, Dolž.
GOLF, letnik 1984, S paket in Z 101, letnik 1986, prodam. ® 76-534.	2032
MALO KARAMBOLIRANO Z 128, letnik 1990 prodam. Anica Galič, Cegelnica 62, ® 25-289.	2034
KOMBI Z 900 AK, letnik 1987, prodam. * 323-560, dopoldan.	2036
GOLF GTD, letnik 1986, bel, registriran celo leto, dodatno opremljen, prodam. ® (068)58-229, dopoldan, 58-516, popoldan.
2040
JUGO 45, letnik 1990, prodam. » 27-210.	*	2043
ASCONO, letnik 1987, prodam ali menjam za manjši avto. Milan Pavlič, Roje 8 Šentjernej, ® 41-055.	2045
GOLF, letnik 1987, rdeč, prodam za 9.500 DEM. ® 73-595.	2050
GOLF, S paket, letnik 1985, ter rezervne dele za 101, R 4, jugo, golf itd. prodam. ® (068)27-177.	2052
GOLF JL prodam, raje menjam za golf JXD rdeče barve, od letnika 1988 dalje. ® (068)24-424.	2053
Z 126 P, letnik 1989,50.000 km, prodam. ® (0608)32-558.	2055
HONDO CIVIC, letnik 1991 prodam ali menjam za BMW 316 ali 318, nova oblika. Ivan Metelko, Ob gozdu 3, Sevnica. 2059 GOLF JX D, letnik 1985, ohranjen, prodam. ® (068)78-148.	2061
OPEL KADETT, letnik 1988, in R 18, letnik 1984, prodam. Vinko Rataj, Dolenja vas 6, Otočec, ® (068)85-173.	2067
Z 101, letnik 1980,63.000 km, prodam za 600 DEM. ® (068)28-328.	2073
Z 128, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, registriran do 7.6.1994, prodam. V račun vzamem jugo 45, letnik 1988. Romana Miklič, Ruperčvrh 49, Novo mesto. 2077 R 18, letnik 1984, registriran do 11/94, prodam. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje.
2079
126 P, letnik 1985, prodam. ® (068)46-655, popoldan.	2080
OPEL GSI 1.8, letnik 1986, prodam ali menjam za cenejši avto. »(068)43-538, po 19. uri.	2082
PRODAM ali menjam za 750 jugo koral 55, letnik 1988. * (0608)43-345.	2085
VISO SUPER, staro 11 let, prva barva, ugodno prodam. Banovec,» 58-325, služba, 51-928, zvečer.	2086
GOLF JX D, letnik 1988, kovinsko zelene barve, lepo ohranjen, prevoženih 89.000 km, prodam za 11.800 DEM. * (068)40-009.	2089
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 13.10.1994, prodam. * (068)52-466.
2091
FIAT 132, letnik 1979, odlično ohranjen, registriran do decembra, prodam ali menjam za manjši avto. ® 42-351.	2096
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 10/94, prodam za 3.700 DEM. * (068)56-292.	2099
SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, prodam. * (068)28-714.	2100
FIAT CROMA 1600, letnik 1988, prodam. * (068)28-714.	2101
BI PRODALI, kupili rabljeno vozilo? Posredujemo tudi pri nakupu novih. ® (068)323-605, od 14. do 18. ure. 2108
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (068)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	1589
PURANE, težke 2 kg, bomo prodajali 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, » 44-389.	1740
MONTAŽA centralne kurjave in vodovoda ter servis in montaža gorilcev. » (068)27-131, od 16. do 19. ure.	1937
PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov, težke cca 1.5 kg, za nadaljno rejo, veterinarsko nadzorovana vzreja, prodam. Dobava 4. aprila. Zbiramo naročila na ® (061)777-382, ® (068)45-622 in (068)57-105.	^	1981
RJAVE JARČKE in bele piščance bomo prodajali od 5. marca dalje. ® 48-366.
2033
JARKICE, nesnice, stare 6 tednov, in bele piščance bomo prodajali od 11.3. dalje.
—r“ — -	*	-................ 2049
: p1
Višček, Račje selo, ® 44-862.
preklici
posest
VINOGRAD, 25 a, stavbišče 36 m2, v Jelenskem vrhu pri Raki ugodno prodam. ® (0608)75-356.	1807
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:................
Ulica in kny:...................................
Pošta:.......................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
VINOGRAD, 27 a, v Semiču z zidanico prodam. Cena po dogovoru. ® (068)56-744.	^	1813
VINOGRAD v Straški gori prodam. ® 86-128.	1821
POSESTVO, hišo, gospodarsko poslopje, njive, pašniki in gozd, na Cirniku pri Mirni prodamo. » 44-823.	1830
METLIKA - RADOVIČA. Prodam hišo, 200 m2, za 70.000 DEM. * (061)1592-033.
1851
NJIVO, travnik in gozd (7000 m2), na ravnem, v bližini Čatežkih Toplic, prodam. Jože Volk, Na trgu 22, Mozirje, ® (063) 831-833.	1871
PARCELO (7.651 m2) nad Krko v Cerkljah, zgoraj kmalu zazidljivo, prodam po 1 DEM/m2 in stroške prepisa. ® (061)50-572.	1878
NJIVE in travnik v Globodolu oddam v najem. * (068)25-544.	1886
VINOGRAD z zidanico v okolici Dvora prodam. ® 87-196.	1887
ENOSOBNO STANOVANJE v Sevnici, C.K., v četrtem nadstropju zamenjam za enakovredno stanovanje ali hišo v Trebnjem ali Mirni. Radman, Prešernova 45 a, Bled.	1889
NOVEJŠO HIŠO v Mokronogu prodam za 85.000 DEM. * (061)40-435 ali 743-193.	1908
NJIVE v vasi Kamenje prodam. » (068)28-287.	1923
VINOGRAD, (25 a), stavbišče 36 m2, v Jelenskem Vrhu pri Raki, voda, elektrika na parceli, prodam. Marija Gorenc, Raka 52, Raka.	1941
GOZD v izmeri (69 a) v Dobravi pri Dobrniču zelo ugodno prodam. ® (068)45-142.	1946
V	BLIŽINI Novega mesta prodam parce-
lo (20 a) na razgledni točki pod daljnovodom. * (068)23-717.	1956
VIKEND v Semiču prodam za 20.000 DEM. Ponudbe pod šifro: »KMEČKI SIN«
1965
LEPO KMETIJO v Trebelnem prodam. Voda in elektrika, 9.5 ha zemlje. ® 45-448.
1980
V	HINJAH - Suha krajina prodam 16 ha
kmetijskih zemljišč (pašnik, travnik, gozd) v treh parcelah. Lahko tudi posamezno. ® (061)487-918, zvečer.	1984
GOZD na Gorjancih, cca 6 ha, parcelni št. 292/4 in 330, k.o. Pribišje, prodam. Smer Smuk - Brezova Reber. ® (061)772-339.
1994
STAREJŠO ZIDANICO, 20 a vinograda in 50 a gozda, pri Šentjanžu prodam. ® (068)45-299.	2007
NJIVO, 40 a, na Gorici (Leskovec pri Krškem) prodam po ugodni ceni. ® (061)554-068.	2010
VINOGRAD z zidanico v Straški gori prodam ali dam v najem. ® (068)84-847.
2016
POČITNIŠKO HIŠO (7 5 * 6.5 m), v Stari gori nad Semičem pri Črnomlju prodam. V račun vzamem tudi avto. ® (068)52-508.	2037
STAREJŠI VINOGRAD, 20 a, v Kučarju blizu Lovske koče prodam. Jože Primožič, Otok 12. Gradac v Beli krajini. 2069 OPUŠČEN VINOGRAD, 700 m2, z lokacijskim dovoljenjem za zidanico, v Za-bukovju pri Trebelnem prodam za 10.000 DEM. ® (066)34-026.	2075
V	OKOLICI Novega mesta kupim zazidljivo parcelo. » 25-541, zvečer. 2087
PRI MOKRONOGU prodam vikend. Voda, elektrika, asfalt. Cena ugodna. » (068)49-306, zvečer.	2090
V	CENTRU Ljubljane prodamo trgovski
lokal, kompletno opremljen. ® (068)52-073.	2092
GRADBENO PARCELO, 10 do 15 a, v okolici Dolenjskih Toplic ali Novega mesta kupim. V poštev pride tudi tretja gradbena faza hiše. * (068)84-817.	2104
VINOGRAD z zidanico v k.o. Semič prodam. ® 51-389.	2106
prodam
MARIJA GLOBEVNIK in hči Marjeta prepovedujeta Viljemu Globevniku vsako prodajo ali zakupnino. Kdor tega nc bo upošteval, ga bova sodno preganjali.	1985
MIHA PAPEŽ, Potov Vrh 3, trajno prepovedujem Antoniji Klemenčič iz Petelinjeka 34 in ostalim vsako razpolaganje, uživanje in hojo po mojem zemljišču, parcelna št. 497/4. V nasprotnem primerju bom sodno preganjal.	2020
RABLJENE STROJE za izdelavo nogavic poceni prodamo. Stroji so brezhibni in so v obratovanju. Kupcu ponujamo pomoč pri vzdrževanju strojev. Informacije na » (061)346-886, vsak delovni dan od 9. do 13. ure.	1579
SEMENSKI KROMPIR dezire prodam. »(064)310-096.	1672
MALO RABLJENO centralno peč, gume 165/70/13, dve gumi 1/45/12 na platiščih in kopalniško kad prodam. ® 25-195.
1803
KRAVO, staro 6 let, s teletom ali brez prodam. ® 49-518.	1804
ČOLN MAESTRAL 9 in motor za čoln T 4 prodam. ® 28-907.	1805
HARMONIKO znamke Melodija, 48 -basno, novo, nerabljeno, prodam. »(068) 40-191.	1808
170 KG težko svinjo, pitano z domačo hrano, prodam. * (068)52-396.	1810
KOZOLEC s štirimim okni ugodno prodam. * (068)43-045.	1818
NOVE ZIMSKE GUME 12 x 155 s platišči za Z 750, primerne tudi za prikolico, prodam. »(068)57-126.	1819
DOBRO KOBILO, staro 5 let, prodam. »(0608)75-053.	1823
HILTI BORMAŠINE TE 72, TE 52, nove, ugodno prodam. » 56-076 ali 1824 LESNI BRIKETI, 1000 kg nadomestijo 5 m drv ali 560 1 kurilnega olja. Prevoz preskrbljen. Engel Brik, Ratež 58, ® 85-801.
1828
PRODAM 2 jogija, električni štedilnik in kiiperssbusch. Gradišar, Trdinova 5 a, » 20-243.
peči, brez lepila in kemikalij, 3870 kcal/kg-Engel Brik, Ratež 58, » 85-801.	1829
NOVE BLATNIKE z lučmi za univerza! prodam. » 73-288.	1831
500 L ŠMARNICE, 501 žganja, 301 svinj- 1 ske masti ( čisto ali z ocvirki) prodam. ® (068)43-657.	1832
PUJSKE in kravo sivko prodam. Zorko, Šmalčja vas 10, * (068)42-752.	1834
SMREKOV LES za punte ali late in gum» voz, 15 col, prodam. » (068)45-193. 1841 TELICE ali krave po izbiri in dva starejša kmečka 16 - eolska voza prodam. » 59-082.	1843
PO ZELO UGODNI ceni prodam srna-stega kozla, starega 7 mesecev. * (068)87-532.	1850
PEČ za centralno ogrevanje TVT Spe-cial, 24 KW, zelo ugodno prodam. ® (068)21-533.	1852
ELEKTRIČNI pisalni stroj, malo rabljen, prodam. »(068)87-713.	1853
KRAVO za zakol, staro 8 let, prodam. ® (068)42-415.	1854
200 L kompresor Dari, malo rabljen, prodam. Anton Konte, Dvor 71, Dvor. ^
PRALNI STROJ Gorenje, sedlo in komat za konja ter zapravljivčka prodam-Ivan Avbar, Dol. Kamence 40, Novo mesto.	1852
KROMPIR za nadaljnje sajenje, lanski uvoz, sante (cena 27 SIT/kg), petland dil in jerla (cena po dogovoru), prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, * (061) 785-097.	1861
ČELADO NOLAN, črno, ugodno prodam. * (0608)87-438.	1864
PRALNI STROJ, televizor, gnoj, gumi voz in trajno žarečo peč prodam. * 84-873.
1865
NOVO RJAVO SEMIŠ BUNDO, podloženo z ovčko, in novo moško obleko št. 52 poceni prodam. * (068)23-930.	1867
STROJE ZA OBDELAVO LESA, nove, rabljene, zelo ugodno prodam: kombinirko 260, 300, 350, 400, 500,6 operacij brez in z vozičkom, debelinka in poravnalka 400, 500 in razne z in brez vrtanja, formatne žage z in brez rezkarja, z ali brez nagiba, in pred-reznik, dvojna formatna žaga, štiristranke 4 in več vreten, preše za furniranje in preše za okvirje, mizarske tračne brusilke 2, 3 elektromotorji, 2 in 3 metre, »ketcnfrezerji«, čopilnik, 4 vretena, robilnik za fosne, žaga 4 m in 2 žagi 5 m, odsesovalni filtri, večja zaloga, podajalniki (3 in 4 kolesa) ter vsi ostali stroji po želji kupca. * (067)51-304, Bole, Pivka, stroji - uvoz.	1869
SUHA bukova drva prodam. Lukšič, Podgrad 12, Novo mesto.	1870
STROJE za izdelovanje lesenih žlic, va-rilnik za žage, pomožna orodja in tržišče prodam. * (061)867-077.	1872
NOV ŠTEDILNIK na trda goriva in 24 m2 toplega poda prodam. * (0608)88-227.
1873
SENO prodam. Klobučar, Šentjošt 11, Novo mesto.	1874
RAČUNALNIK PC 286 z veliko izbiro igric in programov ugodno prodam. * 24-990.	1875
SEMENSKI in jedilni krompir sante po 20 SIT/kg ter vrtno frezo Simpliciti prodam. * (068)45-562.	1879
KROMPIR sante, rezi, pentland, dezirc in kondor prodam. Kavšek, Grm 1 pri Radohovi vasi, Šentvid pri Stični, * (061 )785-194.	1880
SKOBELJNI STROJ, poravnalka, debelinka, hobi program, malo rabljen, ugodno prodam. * (061)863-063.	1883
KAKOVOSTNO rdeče vino cviček prodam. * 42-647.	1888
VEČ CERTIFIKATOV po polovični ceni prodam. * (068)26-282, zvečer. 1892 ROVOKOPAČ SKIP, letnik 1980, prodam. V račun vzamem osebni avto. Kobler, Belokranjska 76, Novo mesto, * 25-589.
1897
KROMPIR sante, dezire in petland, za nadaljnje sajenje, lanski uvoz, ugodno prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, * (061)771-413.	1900
KOSTANJEVO KOLJE prodam. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.	1901
VEČ TON dobrega sena, električen boj-ler in električno peč za kopalnico prodam. Alojz Drab, Gor. Težka voda 15, Novo mesto.	1902
KRAVO, staro 7 let, brejo 9 mesecev, in žrebico, staro 1 leto, prodam. *57-364.
1906
SYNTHESIZER YAMAHA PSR 400, 5 oktav, 99 ritmov, 99 voices, foot pedal, song memory, prodam. * (068)65-741.	1909
ŠMARNICO prodam po 50 SIT/1. * 78-537, zvečer.	1911
MOTORNO ŽAGO TOMOS, staro eno leto, prodam. * (068)41-019.	1912
KOBILO prodam. * (061)778-141.
1915
KORUZO v zrnju prodam. * (068)73-479, zvečer.	1916
ZAPRAVLJIVČKA v dobrem stanju prodam. * (068)73-716.	1917
PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, hranjene z domačo krmo, in odojke prodam. * (068)73-337.	1921
VINSKO PREŠO s kamnom, staro 55 let, prodam za 1000 DEM. * 21-747.1922 SENO in otavo prodam. Lesjak, Ragov-ska 5, Novo mesto.	1924
KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, petland dill (belomesnat), jerla in sante prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični,* (061)777-195.	1925
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in peč na drva zelo poceni prodam. Katjuša Badovinac, Trdinova 5, Novo mesto. 1927 BOJLER, 80 l, kombiniran, drva- elektrika, prodam. * 40-048.	1928
PISALNI STROJ OLIMPIA in 5 pisarniških ter polfotelje, nove, prodam po polovični ceni. * (0608)22-387.	1931
GRAMOFON ISKRA, dva zvočnika 35 W, 30 velikih in 200 malih plošč, prodam za 100 DEM. * (061)857-222.	1939
VENTILATOR za dosuševanjc sena in stroj za izdelovanje strešne opeke z modeli (600 kom.) zelo ugodno prodam. * (068) 45-142.	1945
TRUDBENIKOV 50 LITRSKI trifazni, 7 barov kompresor, prodam za 37.000 SIT. Franc Plaveč, Maikovec 2, Tržišče. 1949 STOPNICE, lesene, izdelujem po naročilu. * 27-101.	1950
OTROŠKI KOMBINIRAN zložljiv voziček, nov, ugodno prodam. * (068)26-331.
1951
MLADIČE pasme škotski ovčar (Lessi), Čistokrvne, brez rodovnika prodam. * (068)27-793.	1954
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 K W, malo rabljeno, in vlečno kljuko, novo, za golf, starejši letnik, prodam. * 23-253.
SENO za živino in žetveno napravo prodam. Janez Janoš. Arto 5, Studenec. 1957 NOV PRTLJAŽNIK za R 19 in nerabljeno otroško gorsko kolo prodam. * 22-416.
1961
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, prodam po 500 SIT komad. * (0609)614-922.	1967
PUJSKE, težke 25 kg. prodam. * 41-079.	1972
3 T SENA, žagana drva, gumi voz (16 col) prodam. * 85-125.	1973
METRONOM prodam za 100 DEM. * 25-986.	1974
DVE TELETI, stari 10 dni, prodam. Grlica, Jelše 5.	1978
MALO RABLJEN opremljen pisarniški kontejner ugodno prodam. * (061)804-133.	1986
ELEKTROMOTORJE in kompresorje ugodno prodam. V (061)13-24-097. 1987 SEDEMDNEVNO luksuzno namestitev v Španiji za 4 osebe prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1990
2000 KG suhega sena prodam. »87-031.
2006
VINOGRADNIKI! Kostanjevo kolje, kvalitetno obdelano, ugodno prodam. * 78-412.	2008
JADRALNO DESKO z dvema jadroma za samo 400 DEM ter dva soda za 150 DEM
prodam. * (0608)65-391.
VEČJO KOLIČI prodam. * 26-900,
Čl
INO hlevskega
2009
820,J5
ČEBELJNAK za 24 A Ž paniev, primeren za brunarico, prodam. * 43-847.	2017
ŠPIROVCE dolžine 4 in 5 m prodam. * (068)76-081.	2022
PACKE, stare 8 tednov, težke cca 25 kg, prodam. Cena po dogovoru. * (068)73-104.	2027
NOVO cisterno za kurilno olje, 200 komadov kostanjevega kolja in vinogradniška sidra po 300 SIT prodam. * 43-509. 2041 KVALITETNO VINO, metliško črnino, ugodno prodam. * (068)59-054.	2042
HLEVSKI GNOJ ugodno prodam. * 73-368.	2051
OPREMO za trgovino nujno prodam. *(068)24-189.	2054
KRAVO s teličkom ali po izbiri in žagan les za ostrešje (grušt) prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	2056
STROJ za izdelovanje betonskih blokov in ostalih izdelkov prodam ali menjam za avto. * 28-135.	2057
REZERVNE DELE za zetor, škodo prodajamo. Po ugodni ceni ležaji! * (0608)82-387.	2058
ČRNO - BELI TELEVIZOR Gorenje prodam za 100 DEM. Janez Pavlič, Dobra-vica 31, Šentjernej, * 42-542.	2063
ZBIRKO 92 - ih knjig - Naša beseda ugodno prodam. * (068)25-027, zvečer.
2064
KOSTANJEVO KOLJE, obdelano, ugodno prodam. * (068) 78-086.	2066
PSE madžarske kuvaszc, brez rodovnika, prodam. Marko Šušteršič, Smolenja vas 96, Novo mesto.	2070
KOBILO HAFLINEGR, staro 7 let, prodam. Marko Šušteršič, Smolenja vas 96, Novo mesto.	2071
DOBRO OHRANJENO tehtnico za domačo uporabo prodam. * 9068)78-221.
2078
PC RAČUNALNIK 386 in 486 prodam. Vpisujem v tečaje računalništva. Informacije na * (0608)64-541, od 14. do 16. ure.
2081
CIRKULAR 380 V, 2.2 KS, prizvod Tajfun, prodamo za 700 DEM. * (068)44-028.
2083
KOBILO, brejo 10 mesecev, staro 5 let prodam. Je mirna in opravlja vsa kmečka dela. Prodam tudi ohranjen zapravljivček in kupim balirano seno za konje. Miro Tomc, Trata 7 št. 24, Kočevje, * (061)852-577.	„	2084
PRAŠIČA, težkega 110 kg, prodam. Simon Dihelberger, Semič 75.	2098
300 L šmarnice prodam in kupim samo-' nakladalko. Anton Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, Šentjernej, * (068)41-071.	2103
razno
BUTKI JE - TA (ORIENT). Velika izbira in zelo ugodne cene ženskih pletenin (krila, puloverji, brezrokavniki), športnih svilenih srajc, otroških trenirk in drugih oblačil. Obiščite nas v Vrhovčcvi ul. 6 v Novem mestu.	1802
DVODNEVNI nakupovalni izlet na Slovaško (Bratislava). Odhod 10.3.1994. Informacije na * (061 )321-811.	1848
NUDIM apartma (4 ležišča)v Portorožu v zameno za bližino toplic ali termalnih kopališč za 10 dni v času do maja. Šifra: -OBOJESTRANSKA KORIST« 1863 SLIČICE Živalsko kraljestvo, št. 105,113,129,154 kupim ali zamenjam. * (068)59-572.	1913
V	CENTRU Novega mesta oddam v na-
jem trgovino (25 m2) najboljšemu ponudniku. * (068)21-608.	1918
V	CENTRU Brežic oddam v najem 180
m2 prostora za delavnico, skladišče ali trgovino. * (0608)61-262.	1936
OPRAVITE s plešavostjo za vselej! Li-pohair - svetovni nit. * (061)57-18-75.
2001
SNEGOBRANE za vse vrste opečne in salonitne kritine dobavljamo, po potrebi tudi montiramo. * (0608)70-420.	2012
POGONI za daljinsko odpiranje vrat. Dobava, montaža, servis. * in fax (068)41-169.	2023
FRIZERSKI SALON Barbara Rodič, Pod Trško goro 23, Novo mesto, * (068)25-461. Nudimo moške in ženske frizerske storitve. Delovni čas: vsak dan od 13. do 20. ure, torek od 7. do 14. ure, sobota od 7. do 12. ure. Se priporočamo!	2035
NUDIMO ugodna posojila. Odkupujemo tudi čeke vaših strank pri obročnem odplačevanju. * (068)21-750.	2065
SERVIS CANDY. Janez Močnik, K Roku 17, Novo mesto, * 22-668.	2072
BISTRO v bližini Dolenjskih Toplic damo v najem z delnim odkupom inventarja. * (068)323-202, int. 317 ali 84-561, popoldan.	2074
POCENI IN KVALITETNO oblikujemo in tiskamo plastične vizitke v vseh barvah. ® fax, 068/23-882.
službo dobi
POSREDUJEMO samostojno delo na domu: pakiranje, zlaganje cenikov in druga opravila. * (0608)43-059.	1815
ZA PRODAJO na trgu v Novem mestu iščem trgovca ali trgovko, po možnosti z avtomobilom. Informacije na * (061)321-811.	1849
ZAPOSLIMO ali honorarno vzamemo računovodkinjo, po možnosti s prakso. Ponudbe pod šifro: -TAKOJ«	1884
GOSTILNA zaposli dekle za strežbo v redno delovno razmerje. Dva dni v tednu prosta. * 57-154.	1989
DVA DELAVCA v teracerstvu in cemen-tinarstvu zaposlim. Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan.	2014
ŽELITE ob svojem poklicu zaslužiti 3.000 ATS? Firma Stabcrt, mednarodna trgovina. Kličite na * (0608)62-983, od 19. do 20. ure! .	2025
ŽELITE dati Slovenkam nekaj posebnega in kvalitetnega? Pristopite s prodajo zelo iskanega artikla!. * (068)85-873.	2038
KARIBI! Dobro plačano delo na ameriških potniških ladjah za natakarje (- ice). Starost od 19 do 30 let, znanje angleščine. * (068)25-841, od 15. do 19. ure. 2047 OSEBE, starejše od 26 let, zaposlimo za svetovanje na terenu. Zaželjeni zdravstveni delavci, ni pa pogoj. * (0608)31-026, vsak dan od 8. do 11. ure.	2048
VAS zanima pošteno delo in dober zaslužek? Zaželjen lasten prevoz. * (068)51-167.	2094
SKUPINA OBJEM išče managerja za področje Štajerske in Bele krajine. * (068)42-062, Tugo.	2095
ŽENSKI, ki bi pomagala mlajši invalidni ženski, nudimo hrano in stanovanjc. Ostalo po dogovoru. * (068)41-070.	2097
ZASTOPNIKE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Odlični pogoji. * 24-577.
2102
DOBRO KNJIGOVODKINJO za prejeme in s smislom za komuniciranje iščemo. Šifra: -PLAČILO«	2107
Delo dobi trgovec za prodajo avtomateriala v Metliki. Tel. 068/21-861.
stanovanja
STANOV ANJE, 68.4 m2, v Šegovi, s centralno in telefonom, ugodno prodam. * 27-876, cd 16. in 18. uro.	1846
V	ŽUŽEMBERKU prodam novejše eno-
sobno stanovanje, CK, telefon, takoj vseljivo. * (069)32-948.	1855
GARSONJERO v Črnomlju prodam. * (068)59-225.	1891
STAREJŠA ŽENSKA vzame v najem v Beli krajini stanovanje ali starejšo hišo. * (068)51-014, zvečer.	1935
GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem v Metliki ali okolici. Sem redna plačnica. Ponudbe pod Šifra: »NUJNO«
1947
V	NOVEM MESTU prodam dvosobno
stanovanje. * (068)27-791.	1997
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu najamem. * 323-560, dopoldan,	2039
V	KOČEVJU prodam enosobno stanovanje (39 m2) s centralno. * (061)858-546.
2068
GARSONJERO, 23.50 m2, v Črnomlju, Moše Piiade, prodam. Pokličite na ® 57-114, od 8. do 15. ure, Beno.	2093
BI PRODALI, oddali, kupili, najeli stanovanje, hišo, poslovni prostor? * (068) 323-605, od 14. do 18. ure.	2109
V Novem mestu prodam enodružinsko hišo in oddam v najem večjo delavnico ali prodam vse skupaj. Tel. 068/23-529.
ženitne ponudbe
ČE Sl VDOVA, upokojenka, osamljena, stara 53-60 let, javi se pod Šifro: »NE BO TI ŽAL-.	1905
V najem oddam dva prostora, primerna za skladišče, garažo ali adaptacijo. Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto, tel.: 068/22-444 po 21. uri.
MARKET HUMLJAN v
sodelovanju s podjetjem MANGO organizira predstavitev šivalnih strojev ELNA, ki bo v torek, 8.3. 94,v prostorih Tekstilne šole Metlika, od 11.30 do 13.30 in od 16. do 18. ure.
SUZUKI
SVVIFT, SAMURAI, VITARA —- to so varčni in okolju prijazni avtomobili.
Ugodne kreditne pogoje od 10—11,5% letna obrestna mera in leasing (kredit tudi za rabljena vozila) vam nudi zastopnik za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino ULA TREBNJE, Avtotrgovina, rezervni deli in servis, Jurčičeva 17, tel. 068/44-231.
CISTERNE
za kurilno olje z A testom po najugodnejših cenah (prostornina lahko po naročilu). Izdelujemo tudi kovinske stopnice, kovinske ograje in oljne jaške. Tel. 068/21 -806.
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
Prodajamo:
•	hi5c v Novem mestu in okolici. Snidenji vasi. Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku in Hrastju pri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Podborštu pri Trebnjem, Boštanju, Šentjerneju, Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju, Gomili
•	stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Žužemberku
•	trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu
•	gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču
•	parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Stopičah, na Trški gori, Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču
•	vikende v Semiču, Lebsta-nu pri Škocjanu, Zaloki nad Šentrupertom, Šmav-ru, Tanči gori, Gabrju in Kostanjevici
•	picerijo v Novem mestu pri tržnici,
•	nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem,
•	garažo na Mestnih njivah,
•	kmetijska zemljišča in gozdove
•	v najem oddamo poslovne prostore v Novem mestu in okolici
Tel. 068/22-282 od 8. do 19. ure.
Za pomladansko sajenje imam sadike nizkih vrtnic: čajevke in poliante v raznih barvah. V oddaljene kraje pošiljam tudi po povzetju. Sadike lahko naročite pismeno ali telefonsko na naslov:
Jože Novak, 69250 Gor. Radgona, Kerenčičeva 1, tel.: (069) 61-924.
AICO, d.o.o.
Proizvodnja, uvoz-izvoz Novo mesto Uvoznik ICLA lakov MIZARJI:
vse vrste lakov za površinsko obdelavo lesa
PARKETARJI:
poliuretanski lak za parket: sijaj	750 SIT/kg
polmat	800 SIT/kg
Skladišče: (068) 45-611 vsak dan od 9. do 15. ure.
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto
UJ
Z
z
•o
2
Ul
OZ
o.
Ul
Z
M
Imirgrad
Mc»)ana Kaztve 47, Novo mejto tel., fcuc 068 / 21-917
Ponujamo vam celovit servis trženja nepremičnin.
V. Bučna vas 35, Novo mesto, tel.: 068/324-113
nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno pivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje.
Se priporočamoI
Delovni čas:
od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure
petek, sobota od 7. do 24 ure nedelja od 10. do 22 ure.
Vsem ženam čestitamo ob 8. marcu!
ŽIVINSKI SEJEM
in sejem rabljene kmetijske mehanizacije, v soboto, 5. marca, in vsako prvo soboto v mesecu v Škocjanu pri gostilni Marinčič.
SADNE SADIKE
in vrtnice
Drevesnica Prešeren Lobetova 42, Novo mesto tel.: 068/22-464
[BODI^^oDtS d.o.o.
PROIZVODNJA, TRGOVINA, ZASTOPSTVO
Tel.: (0608) 89 127 Fax: 89 126 Tel.: 0608/82-174
Satelitske in klasične antene
Sat antene že od 415 DEM dalje z montažo.
ALARMNI SISTEMI za objekte in avtomobile.
P.E. Novo mesto,
Bučna vas 35 tel.: 068/25-113
INTERMARC
iMfOST - nravi	tam
Trgovina na debelo in drobno tal. fai 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija
Kosilnice in celotni program firme BCS, rezervni motorji za kosilnice, rezervni deli. Možnost nakupa na kredit od 1—6 let. Kosilnice BCS tudi po sistemu staro za novo. Tel.: 068/24-663.
Kmetijci pozor!
Posebna ponudba stiskalnice za žito za krmljenje živine — firme FUTERMAISTER.
UM Emi M
VISOKA TEHNOLOGIJA
—	KOMPRESORJI — vijačni, batni, prevozni
—	priprava kakovostnega kom-primiranega zraka
—	hladilniški in adsorbcijski sušilniki
—	tlačne posode, filtri, oljni se-paratorji
—	vodni hladilniki, pripravne grupe
—	pnevmatsko orodje
—	olja in masti SHELL
—	MONTAŽA IN SERVIS
SE-MA d.o.o. Novo mesto
Smolenja vas 33a 68000 NOVO MESTO Tel./Fax: 068/20-233
zrno.,.
Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka
Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejše cene umetnih gnojil, škropiv, semen, vseh vrst krmil ter gradbeni material.
Umetna gnojila:
•	NPK 15-15-15 1.170,00 SIT vreča
•	NPK 7-20-30 1.330,00 SIT vreča
•	NPK 8-26-26 1.370,00 SIT vreča
•	kan	980,00	SIT	vreča
•	urea	1.130,00	SIT	vreča
Semenska koruza:
•	pionir	456,00 SIT 1 kg
•	eta 272, BC 318 319,00 SIT 1 kg
Škropiva:
•	antrakol	1.095,00 SIT 1 kg
•	dikuran forte 2,900,00 SIT 1 kg
•	primextra 1,078,00 SIT 1 kg
Semenski krompir:
•	desire elita	58,00 SIT 1 kg
•	kenebec elita	78,00 SIT 1 kg
Gradbeni material:
—	lamelni parket
standard	1.182,00 SIT m2
—	cement Anhovo
M 450	498,00 SIT
—	armaturne
mreže 9/6	4.190,00 SIT kom.
—	modelar.
opeka 40,50 SIT kom. + prevoz
—	keramične
ploščice že za 689,00 SIT m2
—	žlebovi 1 m "	295,00 SIT
Sprejemamo naročila za fasadni material in thermoputz.
Na zalogi tudi shiedl dimniki, lepila za keramiko, izravnalne mase, vrtne mreže, barve, laki ter ostali gradbeni material po Izredno ugodnih cenah. Inf. Ul. 0608/75-086 ali 0608/616-666.
Odprto vsak dan od 8. do 17. uro, ob sobotah od 7. do 12. uro.
Veseli bomo vašega obiska!

DOLENJSKI LIST
tel. (068)323-610 !ax: (068)322-898
r M A A A s J zavarovalnica tilia d.d.
V ri/b/rt/	novo mesto
Vas zanima delo v dinamičnem, pestrem in ustvarjalnem okolju?
Zavarovalnica Tilia, d.d.,Novo mesto išče pogodbene sodelavce zavarovalne zastopnike za naslednje kraje:
•	Brežice
•	Raka
•	Kostanjevica
•	Bizeljsko
•	Dobova
•	Cerklje ob Krki
Po opravljenem izobraževanju vam ponujamo vabljiv zaslužek.
Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo in živite v navedenih krajih ali v njihovi neposredni bližini, pošljite pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v roku 8 dni na naslov:
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Cesta herojev 1, kadrovska služba. Vse dodatne informacije dobite na telefon (068) 322-152.
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI!
KRI
REŠUJE ŽIVLJENJE!
TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO
ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 10.30
Tinca Kuhelj
Na šentjemejskem koncu jo poznajo skorajda vsi, saj je bila štiriindvajset let poštna upravnica na njihovi pošti. Tu je bilo tudi njeno prvo delovno mesto, ko je zaradi verskega prepričanja zapustila učiteljišče in se zaposlila na pošti kot pripravnica. Čeprav je bila še zelo mlada, se ježe na začetku izkazala kot pridna in vestna delavka, zato šo jo dali v nižji poštni tečaj v Ljubljano, ki ga je brez težav opravila z odliko. Kasneje je ob delu končala ekonomsko sredjo šolo.
Delo na šentjemejski pošti se je prav gotovo razlikovalo od dela v eni izmed mestnih pošt. Tinca, ki je bila k sreči domačinka, je tamkajšnje ljudi dobro poznala. Ljudem, ki so z žuljavimi rokami od trdega kmečkega dela prihajali poravnavat razne račune, je znala prisluhniti in pomagati izpolniti marsikateri obrazec, saj je vedela, da tega niso vešči. Neštetokrat je namesto njih zavrtela tudi telefon. Napisala pa je tudi veliko prošenj in še danes se marsikdo rad oglasi pri njej z najrazličnejšimi papirji.
Tinca se je kot poštna upravnica še kako zavedala svoje odgovornosti. “Vsak dan posebej sem trepetala, če se bo ob zaključku delovnika blagajna ujemala, in nisem šla iz službe, dokler stvari niso bile urejene. Vendar za vseh 35 let napornega in odgovornega dela lahko rečem, da imam popolnoma čisto vest, nisem je omadeževala ne s krajo, ne z utajo davkov, ne s poneverbami ali kakšnim drugim grdim dejanjem, ” razlaga Tinca, ko ima v mislih današnje afere. Pravi, da jo boli, ko imajo vsi polna usta Evrope, saj je Ev-
ropa z Germani in Romani hladna, slovenska duša pa je topla, čuteča in vesela. Zato bi bilo prav, da Evropo povabimo k nam, na naše podeželje, v zidanice in na kmečki turizem. Prepotovala je dobršen del Evrope, spoznala življenje njihovih ljudi in z nekaterimi si še danes dopisuje.
Tinca se je primožila v Šmarje h Kuhljevim, rodila pa se je pred 54 leti v Vrhpolju. Zelo rada se spominja svojih otroških dni. Pravi, da so živeli skromno, vendar zelo prijetno. Kasneje je morala v življenju tudi skozi marsikaj hudega. Pred enajstimi leti je ostala sama s petimi nepreskrbljenimi otroki, danes sta nepreskrbljeni še dve hčerki. Kljub vsemu pravi, da zna biti življenje zelo lepo, le vzeti ga moraš prav.
Tinca je sedaj že dve leti upokojena in poleg dela doma - ukvarjajo se z vzrejo piščancev - je aktivna v društvu upokojencev, pri novomeškem društvu kmetic pa ježe dalj časa tajnica. Pred kratkim je bila pobudnica gibanja “Osamljeni, spoznajmo se med seboj, lažje nam bo!" Nedvomno je Tinca ženska, ki ima velik čut do sočloveka. Kot delavka, žena, mati in kmetica pa zelo dobro ve, kaj pomeni biti ženska. Pravi, da je napačno mišljenje nekaterih ljudi, da so ženske samo za v kuhinjo. “Iz izkušenj vem, da so ženske spretne in iznajdljive delavke. Tekoče probleme znajo reševati tako kot moški. ”
Tinca razmišlja še o marsičem. O tem, da so danes delavke, ki so seveda tudi matere, hudo obremenjene, o tem, da pride v šoli na eno učiterljico tudi do trideset otrok, o tem, da vodilni v podjetjih premalo poznajo delo podrejenih. Tinca je z dogodki pri nas in po svetu na tekočem, vsak dan bere časopise od Mladine do Nedeljskega dnevnika, zvečer pa knjige. “Branje si res privoščim, brez tega bi težko živela, "pravi. Poleg vsega tega pa je še dobra kuharica. Za jedi, ki jih pripravlja, pravi, da morajo “imeti dušo ", zato pa se je seveda potrebno potruditi, kar pa Tinca nedvomno zna.
J. DORNIŽ
STOLPNICE SE RES POGREZAJO
KOČEVJE - Pred dobrimi 30 leti je pisalo za 1. april v takratnih kočevskih Novicah, da se kočevske stolpnice ob Rinži pogrezajo, ker so zgrajene na močvirnem zemljišču, in da bo zato potrebno podreti pri vsaki vrhnja tri nadstropja. Tej prvoaprilski potegavščini so nasedli tudi ameriški Slovenci, saj sojo v svojem glasilu “Prosveta” ponatisnili in dodali, da “vse to meče slabo luč na ondotne strokovnjake”. Te dni pa smo zvedeli, da tisto le ni bila čista potegavščina in da je le prva stolpnica zgrajena na skalah, ostale tri pa res na močvirnem zemljišču, zaradi česar že prihaja do raznih nevšečnosti (pogrezanje, pokanje zidov itd.)
PREDAVANJA ZVONETA ŠERUGE - Decembra je izšla tretja knjiga znanega slovenskega svetovnega popotnika in novinarja Zvoneta Šeruge, ki pod naslovom Nevarne poti govori o avtorjevih najnovejših potovanjih skozi nekatera krizna žarišča današnjega sveta, predvsem skozi Bosno, Somalijo in Kambodžo. Poleg knjige je Šeruga pripravil tudi novo potopisno predavanje. Ob multivizijski, računalniško vodeni diaprojekcijipredstavlja z njim na drugačen, bolj vizualen in morda tudi bolj neposreden način svoje vtise in spomine na te enkratnem kar nekajkrat, kot je zatrdil sam, tudi zares nevarne poti.
Danes, 3. marca, ob 19. uri se bo predstavil v kinu Kočevje, jutri ob enaki uri v dvorani zavarovalnice Tilia v Novem mestu, v torek pa v kulturnem domu v Trebnjem.
Na predavanju, ki bo istočasno tudi predstavitev knjige, bo njegovo zadnje delo mogoče kupiti s četrtinskim popustom. Na fotografije brezdomec iz indijske Kalkute.
Črna točka - Izvršno telo čedalje bolj debelo - “Kapseljnov” za enega delavca na mesec - “Dolenjec” v petek ni več pravi - Zakaj ni celih imen - Pohvala za prisrčno srečanje
Pred tednom dni telefon dežurnega novinarja sicer ni zvonil neprestano, tolikokrat pa je že bilo treba dvigniti slušalko, da lahko rečemo: neposreden stik bralcev z “Dolenjcem” je očitno dobrodošel za oboje, zato si želimo, da bi ob četrtkih zvečer telefon zvonil še pogosteje.
Z dolenjskimi cestami so križi in težave celo tam, kjer jih ne bi smelo biti, ako bi odgovorni pokazali vsaj kanček zavzetosti. Tako je Novome-ščanu, ki se pogosto vozi proti Šmarješkim Toplicam, vsakokrat tesno pri srcu na odseku med Otočcem in Toplicami pri Klevišarjevi hiši, kjer cesta pelje tik nad Krko, nihče pa se še ni potrudil tamkaj postaviti zaščitne ograje. Že ob manjši nesreči bi se avto brž znašel v vodi, zato se bralec sprašuje, ali je res treba čakati na nesrečo, ki še prerado pride sama.
Gospod L. Š. iz Črnomlja pozorno spremlja raznovrstna dogajanja v tej belokranjski občini in v zadnjem času ne zaznava samo smradu zaradi ne-
r	1 i
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
odpeljanih smeti iz mesta, ampak tudi “zaudarjanje” po samodržnosti izvršnega sveta. To občinsko izvršno telo se po njegovem čedalje bolj debeli, pred kratkim so si izvršniki spet privoščili nekaj novih delovnih moči. Delovnih? se sprašuje Črnomaljčan, ki je prepričan, daje izvršni svet neučinkovit prav zaradi prevelikega števila zaposlenih. “Zanima me, kako na to gledajo delegati. Očitno'se dajo žejne peljati čez vodo zaradi lastne nesposobnosti ali pa so že povsem obupali nad početjem mogotcev.”
Kdor pogosto in dolgo opazuje skozi okno, kaj se dogaja v bližnji okolici, hitro zazna spremembe ali pa ponavljajoča se dejanja. In tako budne oči gospoda, ki domuje na Partizanski v Novem mestu, opažajo, da vsak dan med 8. in 9. uro dopoldne do lokala Boter pripeljajo po trije ali štirje avti s poštnimi oznakami, v vsakem avtu pa je po nekaj možakarjev, ki se za najmanj pol ure izgubijo v omenjenem lokalu. Da hi s toliko avti in toliko mož vsak dan lastniku lokala pripeljalo pošto, tega gospod s Partizanske ne trdi, prej so najbrž vzrok suha grla, “kapseljni” ali tekoče malice, kakor želite. Naj bo tako ali drugače, zanimivo bi bilo vseeno vedeti, kako je opaženo vsakodnevno početje mož iz poštnih avtov označeno v njihovih delovnih opravilih in koliko so zanj plačani oz. kdo jim ta “nujna dela” sploh plača. Po seštevku gospoda s Partizanske se vsi skupaj v enem mesecu zadržujejo v lokalu toliko časa, kot ga en delavec prebije na delovnem mestu.
Očitno je prezaposlen poštar, kije zadolžen za raznašanje v Cerovcu, najbolj pa so prizadeti vaščani, ki bi radi brali Dolenjski list v četrtek, prejmejo pa ga šele v petek ali še kasneje, kakor kdaj. J. U. iz Cerovca nas je opozoril, da tako ne gre več naprej; če ne bomo dosegli, da bodo tudi v Cerovec dobili časopis na dan izida kakor večina naročnikov, potem
bodo on in drugi vaščani Dolenjski list odpovedali. Ce verjamete ali ne, po takih klicih smo na moč nejevoljni, a ne zaradi bralcev, ampak zato, ker smo povsem nemočni, da bi naročnikom ustregli. Platno in škarje imajo namreč v rokah poštarji!
Potem ko je gospa iz Dol. Nemške vasi z razumevanjem sprejela pojasnilo, da nekateri naročniki iz tehničnih razlogov niso prejeli letošnjega koledarja in da ji ga bomo poslali po pošti, je na njeno dodatno vprašanje sledilo še pojasnilo, ki pa gospe ni povsem zadovoljlo. Ne verjame, da smo novinarji prvi za to, da bi vse, ki tako ali drugače kršijo zakone in predpise, pri opisovanju njihovih grehov imenovali s celimi imeni, celo naslovi, a kaj ko nam to prepoveduje že ustava, da ne naštevamo dalje. “Zakaj pa ste s celimi imeni pisali o uboju na Otočcu, kar je po moje seveda prav,” je bila vztrajna gospa.
Za konec še pohvala. Vzgojiteljici Antoniji Rozman in varuhinji Minki, ki se trudita s “polžki” v Labodovem vrtcu, se ena od babic zahvaljuje v imenu vseh babic in dedkov za izjemno prisrčno srečanje, ki so ga bili pod vrtčevo streho nedavno deležni v krogu svojih najmlajših.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine skupaj s strokovnjaki Vzgojne posvetovalnice in Centra za socialno delo že tretje leto zapored vsak četrtek med 18. in 20. uro po telefonu rešuje probleme mladostnikov in staršev. Telefonsko število 23-304 lahko pokličejo tisti, ki imajo kakršne koli osebne probleme. Ta četrtek bo pri telefonu čakala vaš klic socialna delavka Mfja Zupanc.
, TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293.
Med trebanjskimi griči
Delovni naslov videofilma za promocijo Trebnjega
Marko Pezdirc, glasbenik od nog do glave
Sam posnel kaseto
Kaseto Dnevi tečejo je Marko Pezdirc posnel v svojem studiu Metulj
NOVO MESTO - Zadnje čase se veliko govori in piše o 22-letnem glasbeniku Marku Pezdircu in njegovi prvi samostojni kaseti, ki jo je posnel v svojem studiu Metulj, založila pa Sraka. Njegova prva samostojna kaseta “Dnevi tečejo” ima devet samostojnih skladb, med katerimi nekatere že postajajo hiti in jih mladi že požvižgavajo. Zanimivo je, daje z njegovo kaseto istočasno izšla tudi kaseta ansambla Rompompom, katerega član je Marko že od vsega začetka pred štirimi leti. Ansambel Rompompom na slovensko glasbeno sceno šele prihaja, saj ga bolj poznajo po Avstriji, kjer redno nastopa ob koncu tedna. Lani so zmagali na Lojfrci domačih, nekajkrat pa so nastopili tudi v raznih oddajah slovenske televizije.
Marko že od otroških let igra na kitaro. Končal je srednjo glasbeno šolo in se v poklicnega glasbenika kalil v ansamblu Peta avenija, potem pa je prestopil k narodnjakom. Danes mu je prva služba snemanje v svojem studiu Metulj. S sodobno opremo so v Pezdirčevi hiši v Bršljinu svoje kasete posneli pevci Damjana Golavšek, Mojca Pavlič, Toni Verderber in drugi ter ansambli Stoparji, Slovenski kvintet, Ljubljanska jazz selekcija, Mercedes Band in še nekateri. Samo v lanskem letu je v njegovem studiu pelo in igralo trideset ansamblov.
J. P.
SLIKE IZ NARAVE
BEGUNJE, KOČEVJE - Jutri, 4. marca, zvečer bodo v galeriji Avsenik v Begunjah odprli razstavo fotografij Janeza Konečnika iz Kočevja. Predstavljenih bo 36 fotografij pod skupnim naslovom “Slike iz narave”, ki jih je avtor posnel od leta 1986 do lani.vRazstava bo odprta do 18. marca. Že' prej, v februarju, je bila ista razstava v galeriji likovne umetnosti v Slovenj Gradcu. Več o avtorju, razstavi in njegovem delu prihodnjič.
SPET SALAM LADA
SEVNICA - V sevniški gostilni Vrtovšek bo v četrtek, 10. marca, ob 15. uri spet salamiada z najdaljšo tradicijo med podobnimi prireditvami v Sloveniji. Sevniško društvo sa-lamarjev je sklenilo, da morajo sala-marji, ki bi se želeli pomeriti s svojimi izdelki na 40 mučenikov dan, prinesti salame do srede, 9. marca, do 22. ure v gostilno Vrtovšek, da jih bo pravočasno pregledal veterinar.
• Dobro stoječi pogosto tožijo žara di impotence. (Jurič)
TREBNJE - Do srede aprila naj bi bil že končan približno četrturni pro-mocijskivideo film za občino Trebnje. Doslej je bilo opravljenih 10 snemalnih dni, vsak dan pa stane 900 mark. Zaradi zanimanja podjetnikov in podjetij so se odločili za povečanje števila snemalnih dni. Doslej so snemali že v desetih podjetjih, še tri podjetja pa so se odločila za sodelovanje v špici filma.Magister Marko Koščak je kot koordinator projekta seznanil trebanjsko vlado s težavami pri premostitvi druge pogodbe, po kateri bi naj sredi februarja zapadlo v plačilo 7.300 mark v tolarski protivrednosti, a te pogodbe niso Trebanjci podpisali s Studiom Alp Maribor oz. Matjažem Fištravcem, ker je bil proračun brez ficka za te namene.
TEČAJ O MEŠANJU PIJAČ
OTOČEC - Od 7. do 10. marca bo na Otočcu v organizaciji Društva barmanov Slovenije in hotela Grad Otočec štiridnevni tečaj o pripravi mešanih pijač. Predavatelji bodo strokovnjaki iz Društva barmanov ter profesor iz opatijske hotelirske fakultete. Tečaj bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, ob koncu bo praktični preizkus znanja in podelitev potrdil.
Po podpisani prvi pogodbi med trebanjskim izvršnim svetom in med štirimi ponudniki izbranim izvajalcem naj bi zadoščalo 6.400 mark v tolarski protivrednost za izdelavo 15 videofilmov v petih snemalnih dnevih, z izdelavo scenarija, snemalne knjige, teksta ter organizacijo realizacije filma. Izvršni svet je sklenil, da pomaga premostiti finančne zagate, da bi pravočasno dokončali film in se z njim že pojavili na sejmu Alpe
Adria.	____
P. P.
UKRADEL KIPEC MARIJE Z JEZUSOM
GORENJE JESENICE - V času od 25. do 26. februarja je neznan storilec na Gorenjih Jesenicah pri Puščavi iz odklenjene kapelice ukradel kipec Marije z Jezusom. S tem je R. U. oškodoval za 200.000 tolarjev. Storilca še iščejo.
V LUKNI1 X BAND
PREČNA - V petek, 4. marca, bo v tukajšnji diskoteki nastopila priznana skupina 1 X band, kije na Ev-roviziji Slovenijo zastopala s pesmijo Tih deževen dan.

MOVOTEH M 4
ggojfel
Zelo redke so priložnosti, ko lahko našim ženam, našim materam izrazimo ljubezen z drobnimi pozornostmi in lepimi darili. Samo enkrat v letu je njihov praznik. V No-votehninih prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in Metliki so nam pripravili ugodno ponudbo bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, nerjaveče posode, izdelkov iz stekla in porcelana, servirnih vozičkov in mizic za naše žene in matere. Včasih pa se zgodi, da kljub bogati izbiri ne najdemo primernega darila. V Novotehni so za tiste, ki se težko odločijo, a potem nikoli ne zgrešijo, pripravili darilne bone v vrednosti 2.500 SIT ali 5.000 SIT. V kombinaciji s pripadajočo čestitko boste z njimi najverjetneje ugodili tihim željam Vaše drage.
NOVOTEHNA - KO PRIČAKUJEJO VEČ, IZBERITE PRAVO DARILO.	■
A Lestvica narodnozabavne glasbe a s,udio Studia D in Dolenjskega lista
\m
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARICA KOŠMERLs Hriba. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1	(2) Venček z orglicami - CITA GALIČ
2	(3) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA
3	(4) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 4(1) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE
5	(9) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE
6	(5) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA
7	(6) Primi sc za gumb - ANS. BLEGOŠ
8	(7) Urca zamujena - ANS. STOPAR
9	(-) Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED
10	(8) Na paradi - ALPSKI KVINTET
Predlog za prihodnji teden: Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA
KUPON ŠT. 9
Glasujem za__
Moj naslov___

Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
am
H
AtvtkdoTE itN pniqodc zapisaI Jože DuIar
Junaški Lokvičan
Ob avstrijski aneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908se je tamkaj proti Turkom boril tudi Lokvičan Jure. Junaško se je tolkel in je v boju z neverniki zaplenil dragoceno sabljo. Kot vojni plen jo je odnesel domov in sklenil, da jo podari metliškemu županu.
“Evo vam sablje! "je rekel ponosno. “Z njo sem Turku odsekal roko!" “Zakajpa mu nisi glave?"ga je začudeno vprašal župan.
Baje brumno odvrnil Jure: “Saj bi jo, pa je ni več imel. ”
Čebela
Pesnik Ivan Čampa je dobil hčer. Ker je bilo Čampovi ženi ime Melita (lat. mel = med), so novorojenko krstili za Čebelo.
Zvečer je dr. Tine Debeljak v veseli dmžbi v Unionski kleti vprašal, če kdo ve, zakaj so ji dali to ime.
Vsi so malo napeli možgane. Ker pa ni bilo odgovora, je Debeljak hudomušno pojasnil:
“Zato, ker je oče - trot!”
Čudno štetje
V žumberški gostilni v Metliki so pili. Ko je eden izmed gostov želel plačati tri brizgance in vonudil birtu tri desetake, je ta v eni sapi izračunal:
“Tri puta sedam je dvajstosam, sitnog nema, da ga traži bog, fula lepa, do vidjenja, živeli!"
Nato je bankovce pred začudenim gostom pospravil v predal in odšel v kuhinjo.
-	Izrečena beseda teče hitreje od konja.
-	Osel gre le enkrat na led.
-	Na volka kriče, lisico rede.
-	Med voli si je lahko pridobiti veljavo.
-	Nosi se kot srna, pa nima ne zrna.
-	Srebrno sedlo še ne naredi dobrega konja.
-	Dobro ni vzeti iz mlinapraseta pa iz gostilne dekleta.
-	Lovimo muhe, izpuščamo pa bike.
-	Vol se veže za rogove, a človek za jezik.
-	Beseda besedo prinese, mačka pa miši.
-	Hujši od strupene kače strupen jezik.
-	Konja za brzdo, moža za besedo držijo.
-	Zvečer s kurami spat, zjutraj s ptički vstat, dan je treba iskat.
J
,
(
I
I
I
i
I
.M