ST. 7    1934/35   VRTEC   LETNIK 65
XI.
P. J. Stahl - A. A
Maruška
(Dalje.)
\ mraku sta stari godecr in mlada tt>-varisica Že ugleclala ru-iku taborišče. šo-lori so bili postav-l,h ii! po gričii in cve- | t'n jIi pabočjih prav <lc  \/nožja.
\ taboru je kra-Jj(.\al mir. Ltrujenost pu zticin.ii bilki je pivgiiuU vso Živah-nosi. Straže, ki so jili ¦ iali  zadnjii  žarki
'jajočega      sonca. -uilu   tako   ncpre-1
u   riu   «\ojili   ihl'-
da bi jih iinel za kipe. Vojaki so Št* prihajaji iu ocihajali. Grut-e ulnii maž so se komaj ruzjočcvale (k! volovitih tal. Eni 6O sedeli,.drugiao m- /lcknili po tleh.
Straža je javila stare^a pevca i.n spreinL.jevalko. Namesto, da lu j.u kIj(: Stoj!-i in toliku število vojskov prestraŠilo, da bi jti ubrala. odkoder ^i.i prišla. kakor .bi jih iva njunem mosiu, muogo slorilo. je starcc šel iii-trnvnost  proti  taboru.              .              .          .       _   ,.                          .,,,
lirez civouia je hil to starc^k, ki hoče ys/e. vid^ti prav od bli^u. Goiovo Ijnlii vojakc jii vcrjrtno je, da jt» bil tudi sam vojak. SictT se ne })i bliŽal
97
*• takim zaupanjein. In to je naredilo tlober vtis. Ko je spostljivo pozdmvil skupino eastnikov, ki so se sede ali napol leze ponienkovali o vojnih dogo-divščinah, jih je preprosto vprašal, ali jim ne bi ugajalo, če bi malo zaigraj ali  ee)o kaj zapel.  Dobrohotao so sprejeli ujego\o ponmlho.
Že pu prvih zvokih so soclili, da je mojsler t svoji stroki. Govorica je ponchavala in oei zroče v prazna teaio so pričale, da si je vsakdo priklica! v spomin kako Ijubo mu osebo: ooeia ali mater, otroka ali ženo. ki jih je od njih ločila vojska. Pevec je pei o družini, o mJadib letih. Mar»ikutero /lobno oko so zalile solze. Starčev uspeh je bil takd velik, da je uiarsikdo potegnil iz žepa. novec, da mu ga poduri, ko bo itehal pcti.
:Poj<U sem, mala čarovuica!« je vzklifcnil debeluhaet častaik in po-kaial Maruški kopejko. . Pojdi vendar po denar za očeta!< Mala *se oi ganila.
:Boš prišla, ti divjakinja!f ji je klical drugi.  : Boi prišla, račkalr
Nekateri so ¦se začeli srditi. ; Zahvaliti se moraS dobrim gospodom, iičerka.« ji je rekel starec.   jFojdi in nastavi  roko!«
Maruška je trepetala. Toda na ukuz je ubogala. Kako se ji je treslfe Tokica, ko je  sprejemala  miloščiuo, Sovražnikuv  denar ji  je  žgal   prste*
»Mala se ne boji,< je rekcl prvi.
aOči ima take, da se ti zdi, kot bi bili dve zvezdi,« je dodal drugj.
?Ko boŠ velika, ljuba rnoja,  pridem  in se poročiva,«  je rekel tretji;
Po drugi pesmi so mu rckli, uaj šv poje. Stari godec sc je dal prositi. >Bojim se, da vam ta pesem^ ki jo imam v znislLh, ue bo ugajala. Žalostoa je in resna,* je rekel.
sKar zapoj jo!< mii je Oft\-rni] velik iu siih častnik.                                ¦'
»Torej jo liočete? No dobro. PosluŠajte!<
Pred veliko, veliko leti je imel hraber narod deželo, ah deŽelico^ a dražja mu je bila in milejša kot ves svet. Dedje so jo obdelovali, ujihove matere jo krasile in njihove sesire so iz nje naredile raj. V miru so živeli in se niso brjgali za mogočne sosede, ki so nekega dne rekli; -Ta dežela je srečna, bogata in lepa. Krasen prstan fao na naši roki. ln cvetočo deželico so si ncnndoraa osvojili. Konji mogočnega naroda so poleptali otroke ala-boinega. Meči mladih golobraddb častnikov so pbsckali od lct sivo glave starcev in celo žena, ki so varovale domače ognjisce. Hrabri in neustrašeni fanlje. premagani od uinožice sovragov, so padli v boju. Junaska dekleta 90 zaman čakalu bratov in zaročencev. Hiše, vasi, da, cela mesta so izginiJa*
»Kaj je vendar storil ta narodič? Nic.<                                                 J
Poslušajoč preprosto priporedovaiije dogodkor, se nekateri niso mo®9i dojnisliti nobene priraere, dru^i so se je pa. Za te je bila povest jasna.
Ruzpieili so se živahni pogovori. >Hudirja<, si je dejal Častnik. ki je še nedavno tožil, da ima že predolgo suhe oči. >Ta pesem iz starih čaaor velja prav za nas. Ali stari pevec to kaj sluii? Vsekakor kažc, da se avJSj stoletja sera, odkar jo pojo, ni nič izpremenil.*                                         ¦ ]
j-Da bi te!« je rekel mlad mož. i-Po vsem tem pevec tiima napak. TotfeJ 'komu naj služi ta nauk? Ukažcjo ti in iti moraš.*                                       ¦
>Le zakaj ste žalostni?« jc vprašal drugi. *L krajmo Ukrajincem!« K$jfi Klioče reči ta klic? Saj je ne bomo požrli. Ta drobiž je nor. Ali je vendai vtako strašno, če naredimo iz tega mravljiSča del mogočnega ktaljcstva?« I,,- zVendar,« je odrroil m)ad plavolas eastnik. iPostavimo se na njihovo Lmeeto! Ali ne bi tudi mi tako aiorili, kakor dclajo ti?«
f       »Tako majbeu narodič nima pravice, da  bi  živel po svojih šegah hi -&avadah.<
i                                   98                             
Nihce nd nikomui na&protoval. Diseipllna velja v taboriščih le za telo, & beseda je tam bolj svobodua kot kjerkoli drugje. Poinsi so se vrnili na sinočno iii jutranjo bitko.
li kmetje se bijejo kot junaki,* je rekel ta.
>Ko bi se naši vojaki tako borili kot li ljudje!< je rekel star Častnik.
¦Saj bi se,< je rekel ranjeaec, >če bi branili žene in otroke in doibafci krov.« Šilno je bil bled ubogi ranjenec in le z iiajvečjo ležavo in fiiJnim naporom se je napol dvignil, da bi povedal resnico svojemu višjemu. Oaat-nik mu je odgovoril, a vojak ni sliSal Zgrudij se je: bil je mrtev.
Stari godec ni ai^esar preslisal. Dovolj je iivedel. Kar je zaigral tako poskočno, tako pri\laLno in veselo, da bi bili celo starci plesali. Brž se je spjemenilo obče razjjoložeuje. Najstarejši so z nogami bili takt, ralajsi vojaki so pa pevcu odpevali.
Na veliko veselje vojakov je starec še zapel iakšnih pesmic, da sq Ie. teli k njemu od vseh strani. Potem se je pa drignil to se poelavljal od šie-vilnih prijateljev.
iOstani vendar, stari trmoglav, ostani do jutra!«  so mu prigovarjali. Noči so mrzle in na cesti uista varna. Mala, reci mu, naj  oslane. Saj ge nm tako ne mudi! Denarja je dobi] obilo. Mali pJavolasi častnik ti je doi zlait. Ded ti more kupiti z ojim lepo obleko.<
Slarec se ni vdal. >Ne bil bi popotm pevec, če ne bi popoloval,* je r^kel smehljaje se. In izginil je z deklieo v črno noc.
>Veš,« mu je rekla Muruska, ^od treh Častnikov sem slifiala, tla je bila zudnja bitka tako strašna. da štirinnjet dni ne hodo mogli napasti Čigirina.«
xn.
Maruša in njen prijaielj sta hodila dober del noct, ne da bi spregttvo-rila. Zdaj pa zdaj se je Čečvik ustavil in se ponujai deklici, da jo Heae.
»Nist^m  utrujena,*  je odgoTarjala.
Srce ji je tolklo od navdužciija. Veliki prijatelj je bil gotovo zadt>vtv Ijen. Ko je zvečer v taboru pel, je zvedel marsdkaj. lme) je odprta u^esa. opazoval je ia sodil. Zraagovalci ne slave zmage. Torej napor premagaiicev ui bil zomon. Vse zaviei se<Laj od tega, kako bo Čečvik opravif v Čigtrinti, kamor morata priti,
Kmalu sta zagledala obrise obzidja in visokih poslopij.
Čečvik in Maruša sta se bližala mestnim vratom. Brez težave sta pHšla v mesto. Veadar se jima je zdelo, da ju redki mimoidoči, ki sta iih n$pri-Ča.kovano srecavala, trdovratao zasledujejo z oČmi.
jČuj, brat!« je rekel Čečvik mlademu kozaku, ki je slonel na vrtni ograji. »Bodi tako dober in pokaži mi pot k velikemu otamanu!«
Mladi kozak je v pozdrav nalahno dvignil pokrivalo in pokazal na konec ulice, rekoč: sNa koncu ie ulice zatdjta na levo an prišla bosta bred hišo velikega otamana.«
»Hvala, brat!«
Odšla sta po ulicl, zav:ila na levo in res sta obatala pred otamaiiavim domom. HiŠa se ni od drugih prav niL ločdla. Le po tem si jo spoznai, cia je bila malo razsvetljena.
Čečvlk je potrkal aa vpata prvič, drugič in tretjič. Ob tretjem ud^jcu su je kozak, ki je nepremicno sedel pri oknu, dvignil in šel odpirat.
iDaljni prijatelji pošiljajo pozdrave velikemu otamaiiu,« je polglttsno pozdravlja]  vstopajoči  Čečvik.
i-Ali bi se mogel predstaviti velikemu otarnanu sameimi?« je vpraŠal CeČvik.
99                          
V  tem. hipu je nepotrpežljiva  roka odpahnila duri,  vodeče  v  drugo-sobo, in veliici otaman je stal na pragu. N.ič ni rekeJ, a ves obraz jv izpra-ševal:  »Odkocl prihajaš? Od koga? Kakšne novice prinašaš?«
»Globoko se ti klanjam, veliki otaman!< je rekel Čečvik in se globoko priklonil. Tndi Maruša, ki je vedno stala zraven njega. je pozdruvjla.
* Dobrodošel!« je odgovoril otainau. >kakšno pesem nam aapojes. dobri pevec?« Glas je izdajal, da je mož navajen ukazovati, in da se ne hoji po-"vedati svojega mnenja ali ga braniti, kadar je treba.
^Kakšno pesem, veliki otaman? Mnogo jih znaiu iu ti jih zapojem, če me želiŠ poslnŠati.«
Veliki otaman ni nicesar odgovoril. A se tako krepke besede ne bi mogle iztaziti žalosti bolje kot kratek moik.
>Odkod prihajaš?!: ga je slednjii: vpraŠal.
>Iz Zaporožja,« je odgovoril ČeČvik. »Zaporoški junaki ti Česlitajo.« — »V teh časih si ne morerao čestitati,« je oclvruil otamait. >Stopi v sobo! Čečvik je šel za velikim otamanom vodeč s seboj MaruŠo. Tudi ta &oba ji-bila preprosta kot prva. Poljeljeiia je bila in ob stenah so bile lesene klopi kot v vsaki kmetiŠki hjsi. \eliko jm je bilo dmgocen.ega orožja. .Sainokresi in hodaltt so «e svetila po zidu. Na raizi je ležala bulavca. otamano*va po-veljniška palica. Na steni je visela na lesenem obešalniku vsa z zlatoui. s srebrom in dragimi kameni  pretkaiin slavnostoa oblcka.
»Sedi, prosim.« je rekel veliki otaman. Sedel jc ttitli sam in žareče oči so počivale zdaj na Čečviku zdaj na \farusi.
»Čemu je to dete tukaj?« je vpraša),
s-Ne meni se zanj! Glubo je in neuio. Utrujeno je in odpočiti se morn. Veliki otamau je vstal, vzel s stenc kraisen kožiili in ga dal Čecviku. klop je pa pakrivala sijajna perzijska preproga. Otamau jo je pokazal goslu. Čečvik je v trenutku postlal ]K>sie]jo. dvignil izmučeno deklico v iiaročje in jo položil spat. Z inaierinsko nežnostjo jo je zavil v kožuh ixl glave do peta.
sBodi gJuha i« nema.'* ji je na tihem naročil.                         (Dalje.)