ilflllA IV ZA SLOVENCE. SPISAL MATIJA MAJAR. TISKANA NA DUNAJU PRI 00. MEHITARISTIH, 1867. ZALOŽIL ft. BLAŽ, TRGOVEC V REKI (FIUME). Beseda o knjigi. Pismo spisovateljn. Dragi prijatelj! Velika ali mednarodna trgovina zahteva znanja raznih jezikov. Poglavitni jeziki za tako kupčijo so dozdaj bili: italijanski, francozki, angležki, španski in nemški. Jezika pa, ki vlada nad polovico Evrope in ravno toliko Azije — jezika ruskega se je dozdaj v zapadnej Evropi malokdo učil. Kaj je temu krivo? Ali je mar trgovina ruska tako mala, da jezika ruskega ni treba bilo trgovstvu zapadnemu? ali je mar ruski jezik tako okoren? Ne to, ne uno. Vzroki so čisto drugačni. Dali bi se razdeliti v štiri poglavitne vrste. V prvo vrsto stavljam to, da je Rusija, zemlja neizmerna bila do novejše dobe skorej brez železnic; komunikacija ž njo po suhem bila je tedaj sila težavna. Blago, ki se je v Rusijo po suhem pošiljalo ali iz Rusije dobivalo, na dolgej in težav-nej poti prišlo je v več rok. Treba je bilo posredovanja. Blago namenjeno iz Rusije ali v Rusijo po suhem, moralo je iti čez nekdanjo poljsko zemljo. Naravno je tedaj, da je trgovstvo teh krajev polastilo se te trgovine — slasti srednje Evrope z Rusijo. Kjerkoli pa je vladalo nekdaj poljsko žezlo, vlada dandanes v trgovini še židovstvo. Poljsko židovstvo pa služi se povsod z nemškim jezikom; in tako trgovcem zapadne Ev- 1 rope, ki so za njihovo trgovino z Rusijo te posrednike rabili, ni bilo treba jezika ruskega. Toda židovstvo poljsko ni samo nepotreben delalo jezik ruski za to trgovino, temuč je zraven slabih komunikacij tudi naj bolj krivo bilo, da je ta trgovina vedno le borna ostala. v Židovstvo sploh trgovine ne pospešuje. Ono preveč gré za hitrim dobičkom: ono hoče od njive vés plod naenkrat, ne gledé na to, ali bode zanaprej še kaj ploda dala ali ne. Trgovina v rokah židovstva zgubi tisto podlago, ki je za vé-liko ali mednarodno kupčijo neobhodno potrebna. Neprecenljive so zgube, ki so zadevale našo trgovino z Rusijo s po-sredstvom poljskega židovstva. Koliko truda naših obrtnikov so požrli Rrodi,ki se naj bolj s tem posredstvom pečajo in kjer stanujejo veči del samo Judje. Vzrok druge vrste, da evropsko tržstvo za trževanje z Rusijo ni rabilo jezika ruskega — bile so dozdanje slabe bu-rokratične sodnije na Ruskem. Oni zapadni trgovci, ki so hotli na vsaki način neposredno kupčevati z Rusijo, pošiljali so na Rusko ljudi iz svojih krajev; ti pa so potem ostali na Ruskem in to kupčijo obdržali v svojih rokah; kajti bali so se zapadni trgovci, da ne bi pri slabih ruskih sodnijah pravice našli, ako bi jim je po tem potu iskati treba bilo, kar se včasih nikakor ne da odvrnili. Ljudje tukaj omenjeni, od zapadnega tržtva na Rusko pošiljani, imenujejo se po Evropi ruski komisijonarji, — so pa sploh tako malo pošteni, daje njihova nepoštenost prišla v pregovor. Reči se more o njih, da so — lek huji od bolezni same. Ti ljudje niso sámo nepotreben delali jezik ruski tistim, ki so jih na Rusko pošiljali, marveč so enako Judom še pripomogli, da seje kupčija z Rusijo marsikomu pristudila. Za tretji vzrok pa štejem to, da je naj krepkejši živelj političnega življenja in socialnega gibanja na Ruskem, tisti živelj, ki je edini sposoben, Rusijo na ono stopnjo povzdigniti, ktero jej je velikanski njen poklic namenil, tisto pleme, ki kar se eneržije in števila tiče, nad vsemi drugimi slavjan-skimi plemeni stoji in ki v trgovini in obrtniji z odličnim uspehom Angličanu in Nemcu, Italjanu in Francozu, Grku in Zidu, Armencu in Kitajcu (Kinezu) konkurencijo dela, — da je velikorusko pleme *) do naj novejših časov verige nar hujšega robstva nosilo — verige, kterih so se le tu in tam po okoljščinah posamezni ljudje otresti zamogli. To robstvo (Leibeigenschaft), nasledek nekdanjega tar-tarskega gospodarstva in pa slepega posnemanja fevdalne Evrope od časov Petra velikega je vsaki napredek oviralo. Dokler ono ni bilo odpravljeno, so imeli plemiči tako pravico nad svojimi kmeti, da se ti brez dovoljenja njihovega nikamor niso smeli podati, da si s kupčijo in obrlnijo opomorejo. In ako se je posameznim tudi dovolilo, se je zgodilo le zato, da so plemiči veči dobiček od truda in spretnosti svojih podložnih imeli. Kdor je hotel tako dovoljenje od gospoda dobiti, moral je obljubiti, da bo en del zaslužka — se ve da dober del — njemu odrajtal. Ta plača tedaj ni bila za vsa-cega enaka. Gospod je zahteval, kolikor je hotel, in bolj ko je priden in umeten podložen bil, več plačila se je ocl njega tirjalo: bilo je kmetov, ki so si pridobili veliko premoženje, nekteri so postali miljonarji, taki so morali dajati gospodi ne le nekoliko sto rubljev, ampak toliko kolikor je hotela in za svoje zapravljanje potrebovala. To se je imenovalo obrok ki se je moralo ponoviti vsako leto. Ako se to ni zgodilo, ali pa če se ni mogel zastran plače pogoditi je moral podložen spet domu iti in vse delati, kar mu je gospod ukazal. Kako hudo je to za nektere bilo, se da presoditi iz tega, da je dosti takih robov fabrikantov in trgovcev postalo, in vendar se jim je bilo bati, da bi se pri vsem tem, da so neizmerne plače na leto odrajtovali, gospodom ne zamerili in primorani ne bili, vse popustiti in v selu gospodovem dela navadnega delavca opravljati. Res je, da se je sčasom dosti takih obrtnikov in trgovcev za drage denarje odkupilo. Ali nekteri bogati plemiči za nobene denarje oproščenja niso dali, da se jim ta poglavitni in neusahljivi vir njihovih denarnic ne pusuši. Ponašali so se s tem, da imajo miijonarje za robe, ki se morajo jeze njihove bati, če se ne ravnajo *) Včlikorusu (Moskoveanu) za trgovino nobena pot ni predolga in pretežavna, noben kraj predaleč in prenevaren. V krajih azijatskih, kamor si noben drug Evropejec ne upa, se najde velikoruski trgovec: V sever-nej polovici Kitaja, vHivi, Buhari najdete tega »kupčika." Vsa mednarodna kupčija v severnej polovici Azije je v rokah Velikorusov. na tanko po njihovih trmah. Tako je ostalo mnogo bogatih trgovcev od roda do roda v robstvu. Rod* za rodom je moral drage obroke plačevati. Da je zarad tega dosti trgovcev svoje premoženje zatajevalo in posebno varovalo se, v velika očitna obrtniška dela spuščati se, pač ni čuda. Vsak pa bo tudi lehko presodil, kake zavire so to za razvitje ruske trgovine in obrtnije bile. Čuditi se je le, da ste vkljub vsemu temu do te stopnje prišle, na klerej ste. Za Nemce in ptujce sploh na Ruskem pa so to bili zlati časi. Lehko jim je bilo za prebrisane ponašati se, ko so domačim konkurentom bile roke zvezane. Da si ruski jezik v pomorski kupčiji, ki je že tako znamenita med Rusijo in zapadom, tudi ni veče veljavnosti pridobil, se mi poglavitni vzrok še tole zdi: Ko je Rusija Svedce in Turke premagala in svoje meje do morja pomaknila, ob morju še niso bili Rusi naseljeni, ampak drugi narodi: Tartari na jugu, Finci, Svedci in Nemci na severju. Malorusi, ki so za Tartari naj bliže črnega morja bili, pa niso kupci, in tedaj ni bilo mar jim, tako ugodno priliko porabiti in trgovine poleg morja polastiti se. Velikorusi pa se zbog vzrokov gori omenjenih, takrat sploh še preseljevati smeli niso. In tako je bilo Grkom, Italjanom in tudi An-gličanom mogoče, trgovino v črnomorskih mestih v svoje roke napeljati. Nekaj te trgovine je bilo že v srednjem veku v rokah Genuezov, ki so od tistih časov, ko je veči del kupčije indijske preko hvalinskega in azovskega morja šel, — po črnomorskih mestih posebno na krimskem polootoku naseljeni bili. Na severju je bila pomorska kupčija v rokah Nemcev, slasti pa Angličanov, kterim so se zato še posebne privilegije od tadašnje ruske vlade dajale. Le malo po malo so Velikorusi k morju prihajali. V St. Peterburgu je sicer ve-likoruski živelj že pred osvobojenjem robov v kupčiji do znamenite važnosti prišel, ali pri črnim morju gospodujejo v tem obziru še Grki in Italjani, čeravno že število velikoru-skih kupcev tudi ondi od leta do leta raste. — Vse to pa se je v novejši dobi spremenilo, ali se vrlo spremenjuje. Ne bo preteklo pet let, bo srednja Evropa zvezana z železnicami z Rusijo, kakor je zvezana že z zapadno Evropo. Z železnicami pa je konec daljin. Rlago po železnici oddanno daje pošiljavcu in prejemniku na 100 milj daleč ravno toliko dela, kakor na 10. Onim kupcem tedaj, ki se z blagom za Rusko pečajo, treba ne bode več se z poljskim židovstvom ukvarjati; tako pa tudi tistim trgovcem ne, ki kupčujejo z ruskim blagom. Vse take kupčije se bodo lehko opravljale zanaprej z ruskim tržtvom naravnost. To timveč, ker po nekdanjih poljskih zemljah: Ukrajni, Volhiniji, Podolju in Litvi, kjer je prosti narod maloruski ali rusinski, plemiči pa so Poljaki a kupci Judje, — in še celo v kongresovki, tako imenovanem sedanjem kraljestvu poljskem, — velika posestva in ob enem ludi trgovina od zadnjega poljskega punta „ sim bolj in bolj v roke Velikorusov prehajajo, kar se, gledé trgovine, tim laglje izpeljuje, ker Juda prebrisani Velikorus v kupčiji hitro spodrine. Z Velikorusom, Grkom in Armencem se Zid v trgovini ne more merili; kjer so ti narodi v velikem številu naseljeni, se Hebrej čez mešetarja ne povzdigne. Zid denarje kuje med lenimi, neobrtnimi Poljaki in Madžarji in pri obsolutnih evropskih vladah; pri teh na debelo, pri unih na drobno. Tudi med Nemci mu ne gré slabo. Vsaka muha si ve svojo pašo poiskati. Po neki napačni misli si je žid pri nas pridobil ime nar izvrstnejšega trgovca, kar nikakor ni, čeravno je v zapadu sila denarja nakopičenega v njegovih rokah. Pridobil si tega bogastva ni s svojo bistroumnostjo in eneržijo, ampak po neki specialnosti svojega značaja kupčevaje z denarjem, ne pa z blagom. Cisto malo židovskega kapitala se nahaja v obrtniških poslih, kar nam dokazuje Angležka. Nevarnost za neposrednjo kupčijo z Rusijo pa je nehala že v minulem letu s tem, da se je ondi konec storil starim burokratičnim sodnijam in da so se vpeljale namesti njih porote in javne obravnave; — sodniki pa tako veliko plačo zdaj dobivajo, da mora biti zanaprej prva materialna skrb vsakemu izmed njih — vakvovati si s poštenostjo službo svojo. S tem bode konec tudi omenjenemu tako imenovanemu „ruskemu komisijonarstvu." Kar pa se tiče robstva je zdaj odpravljeno po celem carstvu do zadnjega, sramotni „obrok" je nehal in odprtje nekdanjim robom celi neizmirni ruski svet Že se kažejo nasledki v tisučernih podobah. Trgovina in obrtnija se množite od leta do leta, kar nam pričajo posebno bilance velikih sej- mov; po selih napravljajo se neštevilne ljudske učilnice za mladež, in čitalnice za poduk odraščenih. Povsod klije novo življenje, kakor v naravi v dobi spomladänjskej. Velikorusi zdaj preseljujejo se na vse kraje. Na Finskem so na nekterih krajih že pred do morja predrli. V Estii izginilo je nemško plemslvo in namestilo ga bogateje rusko slasti zadnjih 20 let. V nemški Rigi pa so predmestja ') že do malega v rokah Velikorusov, in z njimi vred tudi velik del kupčije. Na jugu se Velikorusi selijo v Krim, kjer so dozdaj Tartari in v Kavkaz, kjer so do lanjskega leta Cerkesi stanovali. To so za pomorsko kupčijo važni kraji. V ravno tej razmiri dohajajo velikoruski kupci in obrtniki tudi v Odeso. V Odesi se tudi število ravno tako marljivih bolgarskih trgovcev, ki rabijo tudi ruski jezik, vedno bolj množi, in že je takih Bolgarjev, ki imajo svoje zaloge v Londonu. Marsikteri bralec teh vrstic bo doživel čas, ko se bo videla Evropa v noveji podobi. Videl pa bode med ostalim morebiti tudi to, da se bodo angli-čanski in drugi trgovci z bregov ruskih velikoruskemu nkupčiku" umaknili in da bodo ti svoje zaloge po zapadnej Evropi napravljali, kakor jih imajo do zdaj v primorskih ruskih mestih Angličani. Razmera med Britancem in Rusom je dandanes ista, kakor med bogatim postarnim človekom in čvrstim mladenčem; ta si želi vsega, kar more njegove moči napeti, uni pokoja in užitka. Pa ne samo Britanija, ampak ves zapad od starosti omaguje, ker je že davnaj v strašen ma-terializem zabredel. Velikorus je rojen za trgovca in obrtnika. Po krajih ve-likoruskih dohajajo trgovini in obrtniji nove sile iz kmetijskega stanu še veliko bolj kakor pri nas na Slovenskem. Med Velikorusi nahajamo, da kmetje mnogih vasi znajo ne samo kako rokodelstvo, temuč tudi kako veliko obrtnijo s) in da vsi vkup kot enaki deležniki, — eden za vse in vsi za enega — tako obrtnijo opi^Vljajo. Mnogo zalog (Niederlagen) Ako rečem predmestja, je treba, da tudi omenim, da so Nemci v tako imenovanih »nemških Ostseeprovinzen« take privilegije imeli, da v mestih nikdo ni smel naseliti se, ko oni, in posestev na deželi nikdo ne kupiti, ko nemški plemiči. Prosti narod v teh krajih ni nemški. 2) Prosti vojaki ujeti v krimskej vojski so v Londonu v raznih rokodelstvih tako umetnost kazali, da sojo Angličani občudovali. Zaslužili so si ti vojaki s tem v Londonu mnogo denarja. v Moskvi je last takih selskih občin ali „artelev." Tako n. pr. peča se v Ivanovem selu in bližnjih vaseh do 50,000 kmetov s suknarstvom, zato se imenuje ta kraj po pravici ruski Manchester. Razloček je le, da delajo ubogi angležki delavci za nekoliko bogatinov, ruski kmetje pa za se. Se ve, da se kaj tacega le z dostojnim kapitalom da opravljati. No tega imajo ruski arteli, ali pa si ga vejo pribaviti, kakor kaka trgovska firma. Taka velika združevanja (sicer le vejica občine slavjan-ske) so za razvitje materialnega blagostanja na Ruskem kaj imeniten in važen živelj. Ona nadomestujejo miljone in mil-jone kapitala posameznih ljudi. Ona bodo pospeševala blagostanje narodno bolj, nego obrtnija po zapadno osnovana. Rrez smešnih socialističnih sanjarij je Velikorus prvi med vsemi narodi obrtnijo podemokratil. Ruska emigracija pre-slepljena od zapadnih fantomov po ptujem pesku išče, kar doma na drevesih raste. Kaj tacega osnovati, je dano tudi med Slavjani samo Velikorusu, kteri je edini ohranil si zapopadek občine slavjanske. Kaj tacega tudi v zapadnej Evropi doseči — kjer se je fevdalizem preselil, nekoliko predrugačen, iz gradov v fabrike — modrijanstvo dolgo že napenja žile svoje, a zastonj. Kaj so rochdalski pionirji na Angležkem, kaj asociacije na Nemškem v primeri z artelami ruskimi? S prenehanjem posredstvovanja poljskega židorstva in „komisijonarstva ruskega" bosta trgovini iz pete dva huda trna, — komunikacije nove in naseljevanje Velikorusov po primorskih krajih in blizo naših mej jo bodo pospeševale na vse strani. Čim bolj pa se bode s temi premembami množila kupčija z Rusijo, tim važniši bode za tržstvo naše zana-prej jezik ruski, glede kterega je posebno važno to, da Velikorus vkorespondenciji svoji z ptujimi kupci ne rabi ptujih jezikov, ampak dopisuje ruski, če prav tudi druge jezike zna. Podoben je v tem Angličanu. Sicer pa se velikoruski trgovec ne muči preveč z učenjem ptujih jezikov. Neki Angličan, ki je letos v Moskvi bil in ki popisuje ondotno borso, piše v ostalem to-le: „Mislilo bi se, da ti ljudje (trgovci moskovski) ki tržujejo s celim svelom mnogo jezikov znajo, a to ni tako; tukaj je prava Rusija, tukaj se govori samo ruski". Do zdaj se ni bati, da kdor ruski ne zna, ne bi mogel trgovati s pri- morskimi mesti ruskimi, kajti tu govorili so ptuji trgovci vse evropske jezike, zanaprej pa ni dvombe, da bode s čedalje ve-čim doseljevanjem Velikorusov tudi njihov jezik čedalje bolj v korespondenciji v primorju ruskem prevagoval, posebno ker raste z rusko državo ob enem tudi ruski ponos, splošno nadušenje za vse kar je rusko, tedaj tudi za jezik. Popred mogel je živeti kak tuj obrtnik ali trgovec do smrti v St. Pe-terburgu brez znanja tega jezika, zdaj je ta mogočnost nehala. Rusija, akoravno meji na severni led, je v obče zelo rodovitna — v vsakem obziru plodonosna. Rude ruske slasti baker ali kotlovina — slovč po celem svetu, zemeljski pridelki ruski pa morejo v potrebi celo zapadno Evropo prere-ditiin so jo večkrat že lakote rešili'); volna, loj, kaviar, kožu-hovina razpošiljajo se za miljone rubljev na vse kraje; ravno tako nekteri obrtniški pridelki. V Kavkazu črvi svilo predejo. Prideljuje se tega blaga tu, kakor nekdaj v Italii. V Taškendu pa bombaž raste, amerikanskemu kos, — in ob enem drugi dragocenjeni pridelki. V samem Nižjem — Nov-gorodu proda se na sejmu za blizo 200 miljonov goldinarjev, v Harkovu za 60 miljonov, v Irbitu za 50 miljonov blaga. Moskva šteje 700 fabrik, eez 1500 včlikih trgovcev (Gross-handler). To velja ne samo za ta mesta, temuč v razmeri še za stotine druzih. Moskva je središče naj razprostranije zemlje, duša naj večega življenja v materialnem in duševnem obziru. Kar je Londonu morje, bodo Moskvi železnice. Pogled na zemljo-vid kaže nam, da iz polovice Evrope in cele srednje Azije do gora tibetanskih pot naj bolj v Moskvo drži2). 2100 milj daleč je od zapadne do izhodne meje ruske in 700 od severne do južne; čez 400.000 □ milj obsega ') iz državnih ruskih rudnikov se dobiva na leto za 95 miljonov rub: sreb: rud, iz privatnih prej ko ne še več. Žita se pridela na Ruskem po srednjem računu 280 miljonov cetvert, to je 952 miljonov vaganov naše mere; od tega se 40 miljonov četveri (136 miljorov vaganov) na ptuje proda. Letni pridelek pšenice se rajta na Ruskem na 320 miljonov vag: v Avstriji na 46 miljonov vag. a) Napredovanje Rusov v srednej Aziji v tako plodonosnih krajih, kako? so Taškend in Ruharija sploh in pa železnice preko Kavkaza odprle carstvo rusko; polivica Evrope in tretjina Azije ste ruski; ono obsega sedmi del vse suhe zemlje; rimsko carstvo o vrhuncu svoje slave merilo je samo četrt tega. In na celem tem prostoru vlada v vradih in trgovini sámo en jezik — jezik velikoruski. Toda ne samo na tem prostoru se rabi ta jezik; — marveč (v Aziji) še deleč čez meje ruske; tudi v Perziji, Hivi, Bukari in severnem Kitaju (Kini) trgovina mednarodna služi se z istim jezikom. V sred-nej Aziji glasi njegovi doné celo do himalajskih gorá. Rusija podobna je mlademu velikanu. Velike so zmoz-nosti, velike potrebe njene; in te zmožnosti in potrebe rastle bodo z napredovanjem razvitja njenega. Obrnivši to na materialno stran — ali na trgovino njeno, dalo bi se reči, da bo neizmerno veliko in čedalje več blaga prodajala, pa ga tudi neizmerno in čedalje več kupovala; trgovina z Rusijo tedaj bode kaj važna v malo letih. Ne zamudimo tedaj za udeleževanje té trgovine pripravljati se. Pripravljanje to je mnogovrstno. En del tega pripravljanja za nas Avstrijance bila bi trgovska zveza z Rusijo — zveza osnovana po vzajemnih potrebah. Drugo pripravljanje bilo bi pa: učiti se jezika ruskega. Na Slovenskem se skoraj polovica ljudi več ali manj peča s kupčijo in obrtnijo; mnogo Slovencev gré po svetu in uči se raznih jezikov. Naj se uči tedaj naša mladež tudi tistega jezika, ki bo skoraj zelo važen za kupčijo, ki se ga pa tudi Slovenec naj lože nauči izmed vseh jezikov svetá. Toda ne samo tistej slovenskej mladeži, ki se peča s trgovino, koristen bode jezik ruski — temuč izobraženej našej mladeži sploh, že zavoljo svoje velike imenitnosti. Pa tudi slovstvo rusko je tako, da vabi na učenje ruskega jezika. Slovstvo to tako je, da se more človek, ki nobenega dru- bodo tudi zapadnej trgovini nova pota. Posebno važno pa bode to napredovanje Še zavolj tega, ker ni dvombe, da precej, ko Rusi do indijskih mej svoje gospodarstvo stegnejo, bodo iz Kavkaza železnico notri do Indije napravili. Tako bode prišla indijska kupčija sopet na staro in naj krajšo svojo pot, —razloček bode samo ta, da zdaj bodo to kupčijo, kakor tudi uno s srednjo Azijo Rusi v rokah imeli, ne pa Genuezi, in da bode treba ruskega, ne pa italijanskega jezika onim. ki se bodo s to trgovino pečali. zega jezika ne zna, po njem popolnama izobraziti'), in to ne iz prevodov iz druzih evropskih jezikov samo, ampak iz izvirnih knjig ruskih. Omenjeni naj bodo tu samo velikani slovstva ruskega: Lomonosov, Gribojedov, Lermon-tov, Semenov, Državin, Puškin, Karamzin, Gogol, Pogodin, Turgenjev. Da ruski jezik ni davno že veče važnosti po izobraženem svetu dosegel, kriva je tista osoda, ki je zavirala veke in včke narod ruski, — ki pa ohranila ga je za prihodnost. En par vrstic iz zgodeb ruskih dokazalo nam bo to očevidno. Dve sto let je gospodaril Tartar; to je porabil Litvan in Poljak. Mnogo let razvija se mogočna zastava poljska — požar p^okončuje vse po Ruskem. One-more Poljak, nastopi Svedec; s tem in unim pajdaži se Turek; — krvnik za krvnikom vrsti se. Imela je res Rusija več pametnih in modrih vladarjev, ali prva skrb jirfi je morala biti, da naj pred svojo oblast učvrstijo, da premogočno plemstvo podložijo in ruski narod zedinejo. To dosežeta Vasilij Ivanovič in Ivan II. Vasiljevič. Druga misel je bila osvoboditi svojo zemljo za vse veke nevarnosti, da se tar-tarski jarem ne povrne in tudi to doseže Ivan II., kon-čavši moč in samostalnost kanata kasano-astrakanskega. Zdelo se je, da nastane že zdaj za Rusijo doba miru in sreče: vzdigne se vsakod narodna obrtnost, v Arhan-gelsku odpre se kupčija z zapadno Evropo, s slavnim dobljenjem Sibirije tudi s severno Azijo: duh ruski se zbudi. Ali ta slava je kratka: rod Rurikov izumre in zdajci planejo Poljaki, Svedci, Tartari na nesložni narod. Rusii sicer ni odklenkalo, Minin in Požarskij jo osvobodita in ze-dinita, ali narodne sile bile so v krvavem bojevanji tako oslabele, da nova carska rodovina Romanovska le s težkimi žrtvami od tujcev mir dobi. O vsaki priliki zagrabili so jo iz nova sovražniki, še na slavnega Alekseja gledali so sesedje zaničevaje. Se le pol drug sto let je, kar je tega krvništva ali mučenja naroda ruskega pri Poltavi bilo konec. ') Knjig ki leto in dan na svitio prihajajo v ruskem jeziku čez 2 tisuč je; na stotine pa izhaja časnikov. Na šestih vseučiliščih in mnogih drugih viših šolah je ruski jezik nčilni jezik. Ošabnosti zapadne — hitro kaznjene — leta 1812 tii sém ne štejem. Toda pri Poltavi zmagal je samo meč, duh ruski pa je oslal v hudih okovih do današnje dobe. — Notri do te dôbe je vladal na dvoru ruskem duh zapadni — nemško francozki— zatiraje, duh narodni in jezik ruski. Naj hujši se je to godilo pod nemško carico Katarino II. in naj veči upliv je ptujstvo na Ruskem doseglo pod Aleksandrom I. Pavlovičem, takrat, ko je Poljak knez Cartoriskij na čelu ruskega ministerstva stal. Takrat je tako daleč prišlo, da so se ministri ruski v svojih besedah (sejah) po francozki posvetovali. Poldrug sto let je obdajala narodnost rusko črna megla zapadnega ptujstva. Da je do tega prišlo, poglavitni vzrok bile so ženitve ruskih carjev in princov z nemškimi princesami, ki so dopeljevale s sabo cele trume nemških dvornikov, da so se Rusi dvora in njegovih spletek ogibali. Tako je prišel jezik nemških dvorov namreč francozki, tudi na ruski dvor, jezik nemški pa stopil precej za njim na drugo stopnjo: narodni ruski se je zaničeval. Važen vzrok te napake pa je tudi po Petru velikem vpeljana ptuja, slasti francozka omika, in popotovanje ruske gospode v zapadno Evropo, posebno v Pariz. Kakor druga evropska gospoda (razun angležke) poprijela je tudi ruska francozki jezik. Z ženo, otroci, prijatli govorila je francozki jezik, ruski pa le z „mužiki". Gosposki otroci učili so se naj pred francozki, potem angležki in nemški jezik, za ruski se nobeden zmenil ni. Se le car Nikolaj Pavlovič odpravil je to sramoto postavivši šole in nauke na temelj narodnega jezika, na temelj ruske odreje in ruskega duha. Zdaj se pokazujejo veseli nasledki te modre naredbe na vse strani: ruska gospoda postala je zares ruska, nehala je biti službe-nica in — opica ptujih jezikov in ptujih spak. Naj bolj pa se napreduje v tem obziru, od kar je stopil na prestol Aleksander II. bistri njegov um je spoznal potrebo organičnega razvitja ruskega naroda, podrl je zavire tega razvitja in vpeljal tako važne reforme, da se ruski narod zdaj naj sjajniše prihodnosti nadjati sme: jeziku ruskemu dal je nazaj vso čast, ki mu gré, ter ukazal lanjskega leta, da se ima na dvoru ruski govoriti in da naj bode ruski jezik tudi diplomatičen. In tako zdaj Rusija razvija se gorostasno — materialno in duševno, množi se slovstvo, množi se kupčija notranja in zvunanja; dvakrat toliko pa se množi važnost jezika ruskega. To so misli moje o jeziku ruskem, kterega do zdaj pri nas v Avstriji naučiti se, bilo je kaj težavno, skoraj nemogoče. Spišite tedaj dragi prijatelj! slovnico rusko za Slovence, ker taka knjiga je za nas važna in imenitna, koristna in moglo bi se reči, jako potrebna. Meseca maja 1866. G. Blaž. R a z 1 a g a nekoliko slovničnih besed nahodečih se v ti slovnici. Časovanje (* pregibanje), conjungatio, Abwandlung. Casovati (* pregibati), conjungare, abwandeln. Cislo, numerus, Zahl. „ osnovno, cardinalis, Crundzahlwort. „ redovno, ordinalis, Ordnungszahl. n dvojnik, dualis, zweifache Zahl. „ jedn. — jednotnik, singularis, einfache Zahl. „ mn. = množnik, pluralis, vielfache Zahl. Glagolj, verbum, Zeitwort. Ime čisliteljno (* številno), numerale; Zahlwort. „ pridavno, adjectivum, Beiwort. „ , izvestno (* določno), definitum, bestimmt. „ „ neizvestno, indefinitum, unbestimmt. „ statno (*ime), substantivum, Hauptwort. Koncovka (* končnica), sylaba finalis, Endsilbe. Način neizvestni, infinitivus, unbestimmte Art. „ velivni, imperativus, gebietende Art. „ želivni, optativus, wünschende Art. Narečje, dialectus, Dialekt. Pad (* padež), casus, Endung. Penj (* osnova), Stamm. Pisme (* črka), litera, Buchstabe. Podmet, subjectum, Subjekt. Pologlasnik, semivocalis, Halbvokal. Poved (* stavek), sententia, Satz. Pravilo, regula, Regel. Predlog, praepositio, Vorwort. Pričastje, participium, Mittelwort. „ časovavno (* pregibno), conjungalis, Abwandlungs-, „ čineče, activum, thatiges. „ lerpeče, passivum, leidendes. *) Z zvezdico zaznamovane besede so opombe založnikove. Prislov, adverbium, Nebenwort. Prisodek, praedicatum, Praedikat. Prostoreeje, lingua vulgaris, Volkssprache. Samoglasnik, vocalis, Selbstlauter. Skianja, declinatio, Abänderung. Sklanjati, declinare, abändern. Skladnja, syntaxis, Wortfügung. Slog, syl^aba, Silbe. Slovo, verbum, Wort. Izpeljava etimologia, Wortforschung. Izpeljavno etymologice, etimologisch. Soglasnik, consonans, Mitlauter. Spol, genus, Geschlecht. „ m. = možki, masculinum, männlich. „ sr. = srednji, neutrum, sächlich. „ ž. — ženski, femininum, weiblich, stopnja, gradus comparationis, Vergleichungsstufe, zaime, pronomen, Fürwort. O pravopisi. §. 1. Ruščina se piše s pismeni (*Črkami) „gradjansko-cirilskimi". Ta ruska pismena se imenujejo cirilica gradjanska ali azbuka „gradjanska". §. 2. Cirilica gradjanska je ogromno daleč po sveti razprostranjena. Rusi, Serblji in Bolgari, njih več od 62,000.000, to je, dva in šestdeset milijonov duš piše s cirilico gradjan-sko, ktera se še den na den na vse strani širi. Tergovec si odpre s ruščino pol Evrope, tretjino Asije, kjer se povsod naj ložeje terguje s pomočjo ruskega jezika. Cista resnica je, da se mora cilirice naučiti vsaki, kdorkoli se hoče šteti med izobražene Slavjane. Zato vendar ni potreba zametovati ali zavreči pismena latinsko-slovenska. §. 3. Pismena cirilice gradjanske so sledeča in stoji v sledečem redi: a, 6, e, z, e, nt, s, u, i. u, k, a, m, h, o, n, p, a, e, b, r, 4, e, m, 3, h, i, A, k, j, m, h, o, n, p, a, b, v, g, d, e, z, z, ji, i, j, k, l, m, n, o, p, r, c, m, y, 0, x, v, w, «f, u, b, T>, a, w, h, s, r. c, t, y, o, x, n, h, m, m,---t>, 9, io, a, e, r. s, t, u, f, h, c, c, š, šc, — i, j, e, e, ju, ja, t, v. §. 4. Sledeča pismena ruska se izgovarjajo scela tako, kakor slovenska in zato ni potreba razlagati jih Slovencu: a, 6, e, z, fl, m, 3, i, u, k, m, n, o, n, p, c, m, y, (f), x, u, m, a, b, v, g, d, z, z, i, j, k, m, n, o, p, r, s, t, u, f, h, c, c, š. §. 5. Razjasniti se pak mora, kaj pomenijo sledeča ruska pismena: b, r>, bi, b, h, ti, e, u, w, ji, m, e, e, r. b se imenuje jer in stoji 1. včasi za kratko i: b veaAUmb— hvaliti, ¿Tijami—delati, yneHbe=učeriije, pu6be—rib\je, pu6bH=ribija; 2. ono pomehča soglasnik, kteremu se pridruži in tadaj glasi kakor slovensko j: Koub — kotlj, xm%m—hmelj, MOM=molj. « se imenuje jor in se nič ne izgovarja, je brezglasno: pa6r> — rab, ¿y6n = duh, xeaMiM — hvalil, — delal. bi glasi zelo tako, kakor slovensko i: ptiča — riba, AbiMh —dim. a se po ruski stavlja samo v početku sloga in glasi scela tako kakor slovensko e: 9morm, smo, srna = etot, eto, eta. Sledeča pismena ruska . . . . a, e, t, u, w, ako stojč v početku sloga, pomenijo: . . ja, je, —ji, ju, ako stojč po soglasniku, pomenijo: . . .60, — be, bi, bu, namreč: h v početku sloga pomeni ja: aeop^= javor, 3M$-h— zme-ja; po soglasniku pomeni ba: eo - ah, ko-hh, to je zlasti: eo-Aba, KO-Hba, čitaj: vo-lja, ko-nja. Včasi stoji a mesto staroslavjanskega a {—en) in tadaj glasi v ruščini kakor slovensko e: muco—meso, fluma—dite, nam» =petj, ječami, — desetj, xeaAHmr, = hvalet. e v početku sloga pomeni Je: ecmb—fesfj, e^ea=jedva, yueub-e=uceni-je; po soglasniku (izuzami soglasnike mehkem, w, u, pomeni be: ct KO-neMt, no-Ae, xea- Aem, o-pem, to je zlasti: cr>KO-ubeMt, no-Me, xea-Abem, o-pbem, čitaj: s ko-njem, po-lje, hva-ljen, o-rješ. Po mehkem soglasniku m, tu, n, V{, v,, pomeni čisto e: mena =zena. 8 v početku sloga pomeni je, pa samo v treh hesedah ruskih namreč: txamb—jehat\ (jezditi), tisftumb — jezditi, tcmb= jesti; po soglasniku pomeni zlasti be = e, ktero se v književni ruščini izgovarja kakor slovensko čisto e: 6%Miu=belij. u v početku sloga pomeni ji: ucKpa—jiskra, Kpa-u= kra-ji; po soglasniku pomeni: bi: ko-hu, 6esi> eo-jiu, to je zlasti: Ko-Hbi, 6ess eo-Abi, čitaj: ko-nji, bez vo-lji. m v početku sloga pomeni ju: mz —jug, h"t> Kpa-w—k kraju: po soglasniku pomeni m: ko-hio, no-.i jo, to je zlasti: ko-huj, no-.My, čitaj: ho-nju, po-lju. .1 scela pravilno znajo to pisme izgovarjati Rusi in Poljaki, ono glasi, kakor nekaj srednjega med pismenoma l in u: AfijO, flUM. to je pisme složeno iz mu—sč: m/Ka, o6u{UHa, to je zlasti: iuuym, o6muuua, čitaj: ščuka, obšcina. e v književnem ruskem jeziku se izgovarja kakor slovensko čisto e: mm—len, Meffl=med; dve piki nad e pomenite samo, da se to e v prostorečji ruskem sme izgovarjati tudi kakor jo: Ijon, mjod . . . Sledeči dve pismeni se najdete samovptujih besedah: (9 glasi kakor f, včasi kakor f; Oe^opr, = Fedor, GoMa= Toma. r pred soglasnikom stoječe pomeni čisto slovensko i: rMUh—imn; pred samoglasnikom stoječe pak pomeni v: erameMe=evangelije. §. 6. Prostorečje rusko izgovarja sicer včasi nekteri samoglasnik ali soglasnik drugač kakor se piše; tako piše se: a: yinaci)=groza, naeu — ura, .loma^n — konj... akoravno se a po ¡K, m, v, v prostorečji izgovarja kakor e, kadar je beznaglasno in kadar ne stoji v koncovkah skla-njavnih: uzes, cest, lošed . . . Piše se: e: .nem, en;b, c.iku, Me^b, ¡Kiimbe, Moe, sejenau, depeša . . . ako ravno se izgovarja v nekterih besedah po moskovskem prostorečji kakor jo: Ijon, joz, jolka, mjod, zitijo, mojo, zeljonaja berjoza . . . Piše se: tH$3Ao= gnezdo, 36'b3^a —zvezda, cVfluo = sedlo . . . akoravno se izgovarja včasi kakor jo: gnjozdo, zvjozda, sjodlo . . . Piše se: o: ao/ia = voda, xopowo — /torošo, mo.io^ou = molodoj, 10-6opto=govorju . . . ako ravno se izgovarja po moskovskem govori, kadar je beznaglasno, kakor a: vada, ha-rašo, maladoj, gavarju . . . Tako se pišejo soglasniki 6, e, 4, z, 3, m; na primer: Atjti* = duh, ifftpeeTj = carjev, = god, cntzi, — sneg, očpasv = obraz, pomb — roz, ... ako ravno se v ruskem pro-storečji včasi izgovarjajo kakor n, (fi, m, K, C iu, kakor da bi stalo: Aym, ifapetfii,, zorni, cudnn, o6pan, pow* . . , tako se tudi pišejo c, m, K, na primer: cčopu = sbor, ¡Kenumča ■— ze-nitba, Kf> 6o?y . . . ako ravno se včasi izgovarjajo kakor 3, 4, z; kakor da bi stalo: .i6opr>, jKemi^6a, 6o?y . . . §. 7. Samoglasniki so: a, 9, i, bi, o, y, h, n, e, u,— w. Kadar stoje samoglasniki a, e, d, u, to mesto ja, je, ji ju, jih imenujemo jotovane, kakor bi rekel, z jotom zložene; kadar stoje mesto: ba, be, bi, bU jih pak imenujemo jerovane, kakor bi rekel, s jerom (b) zložene: §. 8. Soglasniki so. Vsegdar tverdi. z, x, K. Vsegdar mehki: ¡k, m, u, v,, u. Obojetni, to je tverdi, kteri se pak, kadar je potreba, pomehčati morejo s tem, dasejim privesi b, so sledeči: e,6,n, ju, n, Ji, p, m, 3, c. Imenujemo jih zato tudi pomehčavne. §. 9. Samoglasniki berzo izgovorjeni se imenujejo polo-glasniki; ruščina jih nikdar ne izpušča, nego stavlja za polo-glasnik naj običneje e: opeM, oceM, Kynei{b, joeeift, Koneifi, necr> . . . Včasi stavlja O, posebno pred in po pismenih tver-dih z, x, k: necom = pesek, namoKt = petek, ozom = ogenj, yzoM — vogelj, §. 10. Za pologlasnik pred soglasnikom p stavlja ruščina naj običneje e, na primer: eep6a, eepxi>, nepeuu, MepaDmb, mepntmb, cepine, cepm, eepema, fiepm, ¿epHtamb, Mepmeuu, meepflbiu, mepuh, cepHa,uepHbiu . . . pred in po pismenih tver-dih z, x, k se rado stavlja o: mopzn = terg, zop6b=gerb, zopjio —gerlo, xopim = hert, KopMb — kerm . . . §.11. Ruščina mesto Jia, pa piše oao, opo: eoAocb vlas. 6oMmo blato, zojioea glava, zojioa glas, Kojion klas, Kojo/ia klada, cojioMa slama, xoaoa* hlad . . . čopoma brada, 6opona brana, eopona vrana, zopoflb grad, ko-poM kralj, Kopoea krava, MopoKt mrak, nopozt prag . . . §. 12. Mesto izvirnega pfi piše ruščina v nekterih besedah epe: 6epezr> breg, flepeeo drevo, nepe^r, pred, uepeoa čreva, ue-pemun crešnja, uepem crep, nepe^a čreda, uepeeim crevelj, nepeeecmb prevesti . . . §. 13. Ruščina pomehčuje pogosto soglasnike, namreč: obojetnim soglasnikom pogosto privešuje samoglasnike jero-vane (§. 7.); vsegdar tverde soglasnike z, x, k včasi pomehčuje, na primer: opažu, nožu, ftyxu, jnyxu, pynu ... to je, kakor da bi po slovenski pisal: vragji, nogji, duhji, muhji, rokji . . . mesto: vragi, nogi, duhi, muhi, ruki . . . vsegdar mehke soglasnike m, m, u, u{, kteri pomehčovanja ne potrebujejo, včasi pomehčuje, priveševaje jim samoglasnike jero-vane: mmomi>, wujio, uucao, 11411 zeljna juha ... to je, kakor da bi pisal: zjivot, šjilo, čjislo, seji . . . mesto: život, šilo, cislo, šci ... te vsegdar mehke soglasnike hoče včasi pot-verdjevati priveševaje jim jor («): nomb, Komu, epaub, nAioujt, ometfi . . . §. 14. Izvirno se piše in izgovarja po ruski obično M, včasi JW4, po slovenski obično j, Mema = meja, npnma — preja, mam ¿a = žeja, cama = saje, pma = rja, pomeni, = rojen, npoöywamb = izbujati, oeywamb = obsojati . . . §. 15. V ruščini in slovenščini se pismena ne podvoja-vajo zvunaj v slovih složenih, v kterih predstoječe slovo se konči z ravno tistim pismenom, s kterim se sledeče slovo začne, na primer: 6e3saKonie, 6e33y6biu. . .Ruščina prav redko podvoji neko pisme, na primer: coe^uneHHoe mesto coe^uneuoe, ocoöemoem. ocoöenoe . . . prav redko izostavi neko pisme, na primer: cejtb mesto ce^Mb, öapiiHb m. öoapunb, 6araupb m. 60-zambipn, eomamb m. eonmamb . . . §. 16. V ruščini in v slovenščini se pravilno menjajo pismena z, x, k v tk, m, u samo pri izpeljevanji slov in samo e: empozb empowe; meny (tecern) meueuib, menemb, meneMt, me-ueme, mexymn; pred u in t se pak po ruski ne menjajo na primer: epazb: epazu, epazD; noža: nožu, nozV, Ayxi>: Ayxu, flyxd, Myxa: jnyxu, jnyxt, 3eym: seymt, 3eyicd; pyna: pynu, pyted. Tako ostanejo nespremenjeni po ruski tudi v velivniku: od neKy (pečem): nemi, nevuMb, nemirne, po slovenski: peci, pecimo, pecile; od eepzy (veržem): eepzu, eepzuMb, eepzume, po slovenski: verzi, verzimo, verzite. §. 17. Po ruski se včasi, vendar poredko, pišete po dve slovi v jedno: öaeumbca = baviti se, öpumbca — briti se . . . 2* §. 18. Po ruski se ne pišejo ptuja imena po pismenih ptujega pravopisa, na primer: Bordeaux, Beauhnrnais, Mexiko . . . nego se pišejo po izgovori: HopAÖ, Eoxapnfi, Me-;kuko . . . §. 19. V ruščini in v slovenščini niso še ustanovljena pravila časomere (metrum), po kterih se ravna dolgost ali kratkosl slogov, tudi pravila naglaska (accent) niso ustanovljena, čemur se ni čuditi, ker v tako velikem in tako razširjenem jeziku, kakor je ruski, morata naravno biti v raznih krajih časomera in naglasek različna tako, da je nemogoče ustanoviti obče veljavna pravila: zato ni potreba Slovencu se mučiti s časomero rusko in s naglasom. §. 20. Po ruski in po slovenski se pišejo vsa slova z malimi pismeni, zvunaj sledečih slučajev, v kterih se pervo pis-ine slova napiše veliko: 1. v početku povedi; 2. po točki (.); 3. po prašaji (?); 4. po klicaji (!); 5. po dvotočji (:) pa samo, kadar se napišejo vlastna slova neke osobein 6. vlastna imena oseb, deržav, rek, gor. . . . 0 imeni statnem, §. 21. Imena stalna so, imejte koncovko klerokoli, uže po svojem pomeni: Možkega spola, ktera pomenijo moža ali samca: jnyih'*, omei^, cum. eoesoßa . . . Srednjega spola: ktera pomenijo mlade ljudi ali mlado živino; Auma, wepeÖH . . . Ženskega spola, ktera pomenijo ženo ali samico: ¡nena, cecmpa, Kopoea, cy^apuHH . . . §. 22. Po koncovki so: Možka, 1. ktera imajo iverd ali mehek soglasnik pred jorom («): pa6b, ¿yon, eo3b, ope.ir>, Kome.n, cmpaxr,, mvxh, Ay.rt; uomb, Mem, vpau . . . 2. Večji del, ktera se končijo rta jerovan (h) soglasnik: mom, xm,1)m . . . Srednja so: 1. Končeča se na o: rfbjio, e.ioeo, eecAo . . . 2. Končeča se na e s pomehčanim soglasnikom: noje, Mope . . . 3. Končeča se na ie ali be (= nocjanie, 3HaMeuie, Hiumie; yueme, eecej.be, numbe . . . 4. Končeča se na a, kadar stoji za staroslavjansko a, to je, kadar se izgovarja kakor slovensko e: ujhh, mepeCnr. . . Ženska so: 1. Končeča se na a, hodi s tverdim ali mehkim soglas-nikom: pu6a, eo^a; Ayuia, nosna, etma, cmpama, Mptma, oeifa . . . 2. Končeča se na jerovano n (= ba,): aoj.H, 3eMJH, no-cmejff, AUHH, eenepa, Ky^ejH, mjcmuna, Mujioemuua . . . 3. Končeča se na jotova«o h (=ja): 3MHn, jio^bH . . . 4. Nektera na jerovan soglasnik, njih največ na cmb, ktera se morajo iz običaja naučiti in so blizo sledeča: ofrjacmb, Kopbicmb, uecnib, Kptnocmb, neuncmb, cjnepmb, Kjtmb, naMnrnb, pdvb, MbicM, com ; MOHb, uoub, nenb . . . §. 23. Cislo je trojno: jednotnik, množnik in dvojnik. Slovenščina ima dvojnik v govori i v pismi in to pri imenih statnih, pridavnih, čisliteljnih, pri zaimenih in glagoljih in naj skerbno obderži še za naprej to krasno staroslavjansko vlastnost. Ruščina ima tudi dvojnik,pa samo pri statnih imenih in samo po čislih ftea, 40®; o6a o6d: no^aume eMy fiea py6jw; 4 ti a ne Motna npudxaMi; nocmaejtenu 40 a cmoja; ooou ouku (obe okici), 060x1 hokuuifu . . . Zato ni istina, da je dvojnik v ruščini scela izumerl nego naproliv včasi se še stavlja, po čislih mpu, uenibipe: mpu naca, mpu 6o6a, uemupe eojoca, uembvpe ahh ... po slovenski triji časi, triji bobi-, cetiri vlasi. cetiri dni . . . §. 24. Padov je po sedem v vsakem čisli in se imenujejo: Pad 1. imeniteljni, nominativus, „ 2. roditeljni, genitivus, „ 3. dateljni, dativus, „ 4. viniteljni, (* tožiteljni) accusativus, 5. zvateljni, vocativus, „ 6. mestni, localis, „ 7. tvoriteljni, instrumentalis. Kadar stoji s predlogom cf> se imenuje predložni, socialis. §. 25. Sklanje so cetiri; perva za statna možka, druga za srednja, tretja za ženska končeča^se na samoglasnik, čet-verta za ženska končeča se na soglasnik pomehčan. Sklanje perva, druga in tretja imajo vsaka po cetiri primere: jeden primer za stalna s tverdim soglasnikom v koncovki, drugi s mehkim, tretji s pomehčanim, to je jerovanim, četverti s jo-tovanim. (§. 7.) §. 26. Pad 4. jednosli perve sklanje imen statnih, ktera pomenijo neživeče stvari, je jednak pervemu padu, ktera pomenijo stvari živeče, pak drugemu: n eu/0m homu, a eu$m Myma. To je tako v vsi sadajni slavjanščini. Ruščina dela pak pad 4. živečih statnih jednak drugemu ne samo v jednotniku, nego tudi v množniku in v vseh sklanjah: h eufibM Haiuuxn pa6oei>, komu, uaftb, kh/hum ... po slovenski: sem videl naše robe, konje, otroke, kneginje . . . Ruski pad 5. je vsegdar jednak pervemu v vseh čislih, spolih in sklanjah, samo neklera slalna perve sklanje imajo svoj posebni pad 5. jednotni; ta so: 6omel zocno^u! «JiaftbiKo! omuel Iucyce Xpucme! §. 27. Sklanja pena. Jednotnik. 1. 5. pad-*, 2. -a, 3. -y, 4. == 1. ali 2. 6. -d, 7. -omh noiK-t>, -a, -y, =1. ali 2. -T>, -eMf> KOH-b, -a, =1. ali 2. -ejHt Kpa-u, -n, -to, =1. ali 2. -u, -ejHt M no žnik. pa6-u, 2. -00«, 3. -aMi, 4.=s 1. ali 2. 6. -ax*>, l.-aMu uom-u, -eu, -uMb, =1. ali 2. -ax,b, -aMU koh-u, -eu, -hmi>, ==1. ali 2. -nx,b, -umu Kpa-u, -eet, -hjm>, — 1. ali 2. -hx,6, -hmu. §. 28. Po pervi sklanji se sklanjajo statna možka, namreč: 1. Po primeri pa6i> končeča se na tverd soglasnik pred jorom («): eopom, «oaku, cmpaxt>, Mf>xr,, eosn, flijtih . . . 2. Po primeri hom* končeča se na mehek soglasnik pred jorom (s) m, m, u, 114, u,: Myw6, kouiv, epam, njimif» . . . 3. Po primeri KOHb končeča se na jer (s); mom, xjntm, Kanejib . . . 4. Po primeri Kpau končeča se na u: 6ou, mu, poii . . . §. 29. Nektera stalna možka imajo v ruščini koncovko pomeličano: tojiy6b, TKeJiy^b, zocmb; KaMeub,KopeHb, peMeub. . . in se sklanjajo po primeri pomehčanem (kom): v slovenščini imajo koncovko tverdo in se sklanjajo kakor statna Iverda: golob, želod, gost, kamen, koren, remen . . . §. 30. Pologlasnik e ali o stoječi v nekterih statnih v pervem padi se v ruščini in slovenščini pri sklanjanji izverže: oeem, oeua, opeM opja, Kynei{s Kyntfa . . . ozom ozhh, yzoM yzjw ... §. 31. Narodna imena na. «i«« se sklanjajo v jednotniku pravilno, v množniku pak odveržejo koncovko um in se sklanjajo takole: EoAzap-um, v množniku: Eo^zap-e, -s, -¿Mi«, ax%, -cimu. §. 32. Primetbe. Verlo redko se naredi pad. 2. jednotni na y; ga imajo samo statna imena možka tverda, od teh samo jednosložna ali dvosložna, pa od teh samo ktera nekaj neživega pomenijo in še od teh samo tista, ktera znamenujejo nekaj, kar se deliti more in kadar se samo od jednega dela govori, na primer: jhhozo auucy, zopoxy, neacy; h^ckomko cuT)zy, nam . . . sicer se stavlja vsegdar tudi pri teh koncovka pravilna a: auuca, zopoxa, necna, cntza, uan ... Se nektera imajo y: euftb eu^y, upati Kpato, sanaxr, 3anaxy . . . Pad 6. jednotni delajo na y samo nektera jednosložna in dvosložna statna, ktera znamenujejo čas ali kraj, pa samo po predlogih «8 in na, na primer: na eepxy, na Kpato, en paw, ef> 6oi(y — v strani. . . . sicer imajo tudi te besede pravilno t: o eepxd, o 6ont . . . Ako sklanjaš pad 2. in 6. jednotni pravilno na a, malo-kadaj se bodeš zmotil. Pad. 2. množni delajo brez koncovk oen, eef> sledeča statna, ako stoje po čislih višje od namb: namb apiuum, ny$b, past, camem, uejioetiKK in še nektera druga, na primer: 40 ceflux aoMCb, do sivih vlasov . . . Sklanja draga. §. 33. Jednotnik. 1. 5. 4^-0 2. -a, 3. -y, 4. -o, 6. -t 7. -om« cepffl-e -a, -y, -e, -d -eMf, noji-e -n, -w, -e, -d, -eMf, nocjiaui-e, -a, -w, -e, -u, -eMf, Množnik. ¿da-a, -a.M b, -u, -axt, -aMu cepM-a, -UMb, -a, -ax'6, -aMii -eu, -HM*, -H, -HXb, —H MU nocAaui-R -u, -H M1>, -H, -HX'b, -HMU. §. 34. Po drugi sklanji se sklanjajo stalna srednjega spola; namreč: 1. Po primeri 4VU0 končeča se na o: caobo, euHO, 30a0-mo, Jitimo, Mticmo, ce.io, mhco . . . 2. Po primeri cep^ife končeča se na e s mehkim pred-stoječim soglasnikom: M^e, 6aduu{e velika baba . . . 3. Po primeri nojie, končeča se na jerovano e JHope . . . 4. Po primeri nocjame končeča se na jotovano e: 3Ha-Menie, mumie, ¡/verne, eecej.be, nwme . . . §. 35. Ako bi se v padi drugem «možnem preveč so-glasnikov nabralo, kleri bi se težko izgovoriti dali, se med nje utekne pologlasnik, na primer: cd^jo ctijeM, eecAO ee-ceM, tUMHO zyMem, okho <)Kem,pe6po pe6epi>, ae^po ee&ep*... §. 36. Mešovita sklanja. Nektera slatna srednjega spola končujajo se na h, ktero stoji mesto staroslavjanskega a in ktero se tukaj izgovarja kakor slovensko e, dobivljajoustavko en in se sklanjajo takole: Je dno tn i k. 1. 4. 5. um-a, 2. -euu, 3. -euu, 6. -euu, 7. -eneMs. Množnik. iiM-eua, -em, -ena.m, -euaxb -euajnu. Tako se sklanjajo: 6peMH, njieMR, cmpeMH, ceMH, epeMR. Tako se sklanjajo tudi statna srednjega spola končeča se na h, ktera pomenijo mlade stvari živeče, samo s to razliko, da se jim ustavi am; na primer: 7Kepe6-H, -amu. -Rinemu; pa se tako sklanjajo v ruščini samo v jednotniku. Običneje se piše mesto: meJiR raejRmu, mena, U{enHmn. . . v jednotniku: meaeHOKi, menoKt ... v množniku: mejtifu, meMKU . . . Statni dve imeni ne6o, nyfio dobite v celem množniku ustavko ec; ue6-o: ue6-ec-a, ne6-ecue^-ec-aM* . . . Sklanja tretja. §. 37. Jednotnik. 1. 5. pu6-a, 2. -bi, 3. -d, 4. -y, 6. -d, 7. -oto 4yw-a, -U, -y> -ew 60J.-H, -U, ->o, -8, -eto 3Mt-fl, -U, -8, -JO, -8, -ew. Množnik. pbW-M, -b, -aMfj, = 1. ali 2. -ax s, -UMU Aytu-u, -a Mi, = I.ali2. -axi, -UMU 80A-U-, -b, -H.Hi, - 1. ali 2. -HXi, -HMU ajuCb-u, -u, -hmi, — 1. ali 2. -nxi, -hmu. §. 38. Po tretji sklanji se sklanjajo stalna ženska kon-čeča se na samoglasnik, namreč: 1. Po primeri pu6a končeča se na tverd ali obojen so-glasnik pred a: mena, Kopoea, Koča, eo^a, pana, co.ioMa . . . 2. Po primeri 4yiua končeča se na mehek soglasnik pred a: nojKa, «ima, cmpama, Mplima, npe^mepa, nm{a, oeifa . . . 3. Po primeri eoj/r končeča se na jerovano n: šeMJM, nocmejn, amm, eenepa, Kij^ej/i, nycmuHn, MUAocmuna . . . 4. Po primeri 3mVx končeča sena jolovano n: Jtofibn . . . §. 39. Ako bi se v drugem padi množnikovem preveč soglasnikov nabralo, kteri bi se težko izgovoriti dali, se utekne med nje obično pologlasnik e; pred ali po tverdih soglasnikih z, x, k pak o: MemJia MemeM, aeMJia 3eMeM, Kanja KaneAb, zpueua zpueem, nonoena nonoeem, cecmpa cecmepi — uzjia uzom, uzpa uzopposza p030zi, 6a6aa 6a6oKi, Aocnff jocokv . . . Med Iehkoizgovorljive soglasnike 34, cm, ck, tu'i se pologlasnik blagoglasni ne stavlja: i/34« neeVcma neeHcmi, eoucva eoiicK ... Sklanja cetverta. §. 40. Jednotnik. 1. 5. Kocm-b, 2. -u, 3. -m, 4. 6. -u, 7. -bto (in) Množnik. Kocm-u, -eu, -a Mi, -u. -xxb, -umu. §. 41. Po četverti sklanji se sklanjajo stalna ženskakon-čeča se na soglasnik pomehčan, to je, jerovan; na primer: oójiacmb, uecmb, nopucmb, nptnocmb, ueutocmb, CMepmb, nXbmb, naMíimb, pVub, MbicM, cojb, Moub, noHb. neub . . . tudi čisla: namb, uiecmb, ce^Mb, ocMb ... do mpu^ecamb. Stalna četverte sklanje na mehek soglasnik pred jerom (4) dobivajo v padih množnikovih 3. 6. in 7. koncovke neje-rovane aMt, axt, aJHU; na primer: noUb: HouaMf>, Honaxr>, hohcijhu. §. 42. Slatni dve imeni jnamb in fioHb hči imate prirastek ep in se sklanjate takole: Jednotnik. 1. 4. 5. Mam-b, 2. 3. 6. -epu, 7. -epto Aou-b, -epu, -epto M nož ni k. 1. 5. mam-epu, 2. 4. -epeii, 3. -epajnr>, 6. -ep h ar», 7. -ep a mu ¿ou-epu, -epeii, -epuMr,, -epaxb, -ep/iMU. §. 43. Zanimiva in važna vlastnost naše slovenščine obstoji v sledečem: Ruščina sklanja 3. 6. in 7. pad množni na aMt,axn, aMU in na h mu, nx'b, hmu: 3. paóaMt,, koh/imu, 6. pa6axr>, kohhxk, 7. paócunu, kohhmu Át¡j,aMi>, noj.rm'b, ^bj.ax'b, nojfrxn, /¡¡buumu, no un mu pbióaMt, eoahmt, pbióaxh, eojax'b, pbióaMU, soahmu. Na tenko tako govorimo mi Slovenci in smo tako do leta 1846. tudi pisali am, ah, ami; na primer: 3. robam, 6. ro-bah, 7. s robatni. To je zalo tako važno, ker se teh koncovek služimo zajedno Slovenci in Rusi, nas blizo 52 milijonov duš. 0 zaimeni. §. 44. Zaimena so ali statna ali pridavna. Statna so: n, mu in ce6n; sklanjajo se takole: Jednotnik. 1. h, 2. mena, 3. mh$, 4. Mena, 6. mhd, 7. mhoio mu, me6x, meód, meé a, meót, moóow — ceóa, ceód, ceóa, ceód, coóoto. Množnik. mu, uacb, naMb, uacb, uacb, humu eu, eacb, eaMb, eacb, eacb, eaMii. Padi jednotni 2. 3. 4. se tudi pokračeno pišejo: 2. 4. (mh, ma,) ch 3. (mu, mu, cu). Sadajna književna ruščina se nekako varuje teh kratkih padov, ki so tudi še denešen den navadni v govori ruskega ljudstva. §. 45. Zaime pridavno om, oho, ona se sklanja takole: J ednotnik. m. 1. om\ n „ . _ _ 2. eto, 3. eMy, 4. eio, 6. ueMf,, 7. UMb sr. oho I ž. ona ea, eu, ee, neti eio. Množnik. m. ohu\ sr. out i uxb, umu (h) uxb, uxn, umu. ž. ohV Temu zaimenu se predstavlja h: 1. v početku govora, 2. po predlogih, na primer: omb neio, Kb ueMy, Kb ueii, Kb HUMb, Cb HUMb, Hafib humu ... 3. kadar se to zaime važno izgovori. Po predlogih, kleri terjajo 4. pad, glasi 4. pad možki jednotni po staroslavjanski u, po ruski se pak pokrati na po-loglasnik b in temu se predstavi h — Hb: nouh,HaHb . . . tako tudi v slovenščini mesto: po njega, na njega . . . se more reči in pisati: ponj, nanj . . . 2. pad ženski jednotni en se ima citati jeje, ker stoji mesto staroslavjanskega icia — jej en. §. 46. Mou, Moe, mor, se sklanja takole: Jednotni k. m. 1. mouL „ . , >2. Moezo, d. MoeMy, 4=-l.ali2. 6. MoeMb, 7. MOUMb SI*. M061 ž. mou, Moea, Moeii, mow Moeu, Moeto. MOU, MOUXb, Množnik. MOUMb, — 1. ali 2. MOUXb, MOUMU. Tako se sklanjajo tudi: meoii, caoti, mwi>, aam, četi (ta) cie, cia. 2. pad jednotni ženski .men se ima citati mojeje, ker n stoji tukaj za staroslavjansko a = en. l.pad množni ima po ruski za vse tri spole samo .kom; bolje ima slovenščina, ktera spole razlikuje: moji, moja, moje. §. 47. Zaime momn, mo, raa se sklanja takole; Je d notnik. m. l.momt\a o . . .. „ „ _' >2. moto, 3. moMv, 4.= 1. ali 2. G. moMb, 7. mdm*. sr. mo | 9 ž. ma, moH, moti, my, moti, moto. Množnik. md, mt>xn, mt.H8 — 1. ali 2. mdx», md.Hu. Tako se sklanjajo: anionu, amo, amct; ofium, ojho, o ¿Ha; caMb, cajio, čajna in neklera na ou: mavoti, kukou, hukokou, utrctii, ntuoe, hZkoh. §. 48. Zaimeni Kino in umo se sklanjate takole: 1. Kmo, 2. kozo, 3. KOMy, 4. kozo, 6. komu, 7. kVmi nmo, neto, uejny, nmo, ve.m, nd.m. 0 imeni pridavnem. §. 49. Pridavna imena se delijo, kakor imena statna, na tverda in mehka, jerovana in jotovana; zraven še na izvestna in na neizvestna. Po izvestno se sklanja ime pridavno, kadar stoji pri nekem statnem imeni opredeljenem, točno naznačenem, na primer: Podaj meni (ta, tisti, oni) svetli nož. Po neizvestno se sklanja ime pridavno, kadar stoji pri nekem statnem imeni neopredeljenem, ločno ne naznačenem, na primer: Podaj meni /neki, k ter i koli, kteribodi) svetel nož. Sklanja izvestna. §. 50. Izvestna sklanja ima četiri primere: tverd, mehek, jerovan in jotovan. Tverd primer. Jednotnik. m. 1. npae-uHL g 4. = 1. ali 2. 6. -omt, 7.-umi sr. npae-oe | ž. npae-an, -in, -oii, -yw -oii, -oh>. Vino ž n i k. m. 1. npae-ue j sr. npae-bini -bi.vt, -bi.fin, — 1. a 112. -bi.rb, -umu. /.. npae-biH' Tako se sklanjajo pridavna imena i/vestna: 1. Ktera imajo v koncovki tverd soglasnik, na primer: Hoe-biii, -oe, -an; ^o6p-biii,-oe, -an; tudi pridavna ktera imajo v koncovki ?, x, K, caMo da se jim pristavi v množniku uxb, umu, umu, na primer: empoz-iu, -oe, -an; cyx-iu, -oe, -an: Kptnu-iu, -oe, an . . . 2. Čisla redovna: nepebiu, omopbiu, nemeepmbiu, nnmbiu, mecmmi. . . 3. Pridavna tverda upotrebovana za imena vlaslna; na primer: no^anubiu, ceamuu, Mocmoeoe (inostovina), fibiMoeoe • dimarina), Tpy6eyKou, PoeecKan, IJoTKapcKan . . . §.51. Mehek primer. Jednotnik. 111. l.C6$/K-iii\n „ , 1 r« /» n 2. -azo, 3. -e.m, 4. = l.alr2. 6-eMb, 7. -um* sr. cedm-ee J > s> /.. cetiK-an, -eii, -eii, -yw, -eii, -eto. Mnoznik. m. 1 .cehm-ie > sr. cetx-ia\ -u.vb, -mm*, — l.ali2. -uxr>, -umu. ž. bedm-in) Tako se sklanjajo pridavna izvestna: 1. Ktera imajo v koncovki mehek soglasnik m, tu, n, u{, na primer: udiu-iu, -ee, -an; 4pi'Myu-m, -ee, -an (temen, na primer gojzd), 6ufl/iu{-iu, -ee, -an . . . 2. Pridavna stopnjevana na niu, tuee, man, na primer: Cozamfttmiit, CJaMmum, cmpomativrin, m Jasmin . . . 3. Pridavna mehka upotrebovana za imena vlastna, na primer: KOHtomiü (Stallmeister), nm^iu berač, npuxówan pred-jizba . . . §. 52. Jerovan primer. Je d no In i k. m. 1. cuu-ittL 0 . ,.•£>/> • _ J2. -xzo, 3. -eMv, 4. = lah2. 6. -eMh, 7. -umb sr. cuH-ee) " ž. cuH-nn, -eü, -eü, -1010, -eü, -eto. Množnik. m. 1. cuu-ie\ sr. cuu-inj -uxb, -umi, = l.ali 2. -uxr>, -umu. i. cuu-in) Tako se sklanjajo pridavna izvestna s koncovko jero-vano, na primer: npemu-iü, -ee, an; Apeeu-iü, -ee, -nn starodavni . . . §. 53. Jotovan primer. Jednotnik. m. 1, pbi6i-u\n „ . .. _ sr pbi6b-e\ ~eMy' ~ 2' ~eM*' ~UMt> ž. pbi6b-a, -eü, -eü, -to, -eü, -eto. Množnik. m.sr.z.pbi6b-u, -uxz, -umu, — l.ali2. -uxn, -umu. Tako se sklanjajo pridavna izveslna s koncovko joto-vano, od živečih stvari izpeljana, na primer: e^oeiu, e^oeie, efloebfi; ouemu, oAeme, o j, emu, jelenji, Kypiü, kij p he, ki/p h a; ko-3iü, K03be, K03bH; Me^adíKiü, Me^edsKbe, Mezdnih/i; eojiuiü, eojube, eojiHba; /fieuum, 4teuube, fibeuHbH . . . tudi: mpemiü, mpembe, mpembx; ueü, ube, ub/i, čigav. Pologlasnik b se stavlja v vseh padih tega primera zvu-naj v padi 1. jednotnem možkega spola, kjer se stavlja i; dve pridavni imeni óowiü in epamü imate pak i v vseh padih in spolih. Sklanja neizvestna. §. 54. V obče se sklanjajo po ruski pridavna neizvestna v jednotniku kakor imena statna, na primer od pridavnega tverdega nempoo-r,, -o, -a se sklanja nempoet kakor pa6r>, ne- inpoeo kakor fibjio, nempoea kakor pa6a; od pridavnega jero-vanega cuu-b, -e, -n, se sklanja ciim kakor KOHb, cuue kakor nojie, cuhh, kakor eojin, samo 6. pad jednotni možki in srednji tverdih se konci na biMb, jerovanih na UMb — v množniku se pak sklanjajo vsa neizvestna ravno tako kakor izvestna. Tverd primer. Jednotnik. m. 1 .nerapos-bU 3. , , 4. = 1. ali 2. 6. -S , 7. -iiMb. sr. nempoe-o | 3 ' ž. nempoe-o, -bi, ou, -y -ou, -oto. M n o ž n i k. m. sr. ž. 1 nempoe-u, -uxb, -biMb, = 1. ali 2. -uxb, -umu. §. 55. Tako se sklanjajo pridavna prisvajajoča: 1. Na oeh, oeo, oea, in na eer>, eeo, eea, na primer: non-oe8, -oeo, -oea; omi^-eeb, -eeo, -eea . . . 2. Na um, uho, una, na primer: Mamep-uhb, -uho, -uua; AHA-um, -uho, -uua . . . 3. Tudi druga pridavna tverda, kadar se jih služimo po neizvestno, kar je v književni ruščini navadno skoro samo v padi 1. jednotnem in množnein, na primer: noe-8, -o, -a; 6Hji-t>, -o, -a . . . rusko prostorečje, se dosta pogosto služi te krasne in jederne sklanje neizvestne v vseh padih, kakor v primeri stoji. V prostorečji se konci 6. pad jednotni možki in srednji na omi, na primer: nempoeoMb . . . ženski 2. pad pak na ou: nempoeou . . . §. 56. Jerovan primer. Jednotnik. m. 1. cuu-b ) „ „ . „ „ _ 2. -a , 3. -to , 4. = 1. ali 2. 6. -eMb, 7. -UMb. sr. ciiH-e | ž. cuH-a, -eu, -eu, -w -eu, -eto. Množnik. m. sr. ž. 1. cuh-u, -uxb, -UMb, — 1. ali 2. -uxb, -umu. Pada množna 1. in 4. imata vse spole, ako je pridavno tverdo, bi, ako je mehko, u; Slovenci pak razlikujejo spole, 1. sinj-i, -a, -e (moder, plav); 4. sinj-e, -a, -e. §. 57. V podobi prislovov se je v ruščini in slovenščini neizvestna sklanja še dosta pogosto obderžala, na primer: pad 2. 4o cbima, 40 nucma, 40 nouna, uat 4cuieKa, uan Mjia4a, c® nepea ... 3. no MdJy, no posuy . . . 6. 6* 4d8nd, en uoet. Stopnjevanje. §. 58. Stopnja 2. se naredi: 1. Ako se imenu pridavnemu mesto koncovke perve stopnje biii ali iu pristavi ditmiu, Mtuee, turna«, na primer: i)dj.-biii obji-timiu, -ditmee, Milium; CAa6-uu. cja6-tuudu, -dilutee, -Human . . . Ako se penj pridavnega konci na x, k, 4, cm se ti soglasniki spremenijo v soglasnikc mehke in, iti, v, fflfl, ttf, in se pristavi koncovka amtiu, autuee, auman, na primer: cmpoz-iu, cmpom-armiu, -auutee, -auman; eemx-iu, eemm-auttdu, -autuee, -auman; KptnK-iu, Kplirn-anwiu, -auutee, autuan; mo.icm-biu, moju/n -amuiu, -autuee, -auman . . . 2. Mnogim pri davnim se mesto koncovke perve stopnje pristavi samo udu, wee, man, na primer: MM14-UU, m Jasmin, -weei -an; cmap-uu, cmap-titiu, -wee, -wan . . . Končeča se na Kili, cktii ali odnielnejo to koncovko in sprimejo wiu, uiee, man, na primeri mus-kiu. Hu3-udu; mup-oh'iu, tuup-utiu; sbic-OKiu, ebic-uiiu . . . alipak se k ne odmetne, nego se spremeni na u in se pristavi auutiu, autuee, auman, na primer: 4uMK-iu, 4a.ieu-amuiu, t.iy6oK-iu, ?.iy6on-auwiu. 3. Se stavi mesto imena pridavnega prislov v drugo stopnjo, kteri, to se ve, se ne sklanja. Naredi se takole: mesto koncovke prislova stoječega v pcrvi stopnji a se privesi de: 6ozam-o, 6o?am-1ie; noe-o, ho o-de; ocmp-o, ocmp-de. Ako se koren prislova konci na t, x, h', 4, cm, se ti soglasniki spremenijo v žk, tu, u, m in se jim pristavi samo e, na primer: 4opoz-o, 4opo!K-e, ?.iyx-o, ?.iyw-e, ineepA-o, rneepJK-e, mojcm-o, mojtn-e . . . Prislovi končeči se na ko, oko odmetnejo to koncovko in soglasnik korenji se pomehča, na primer: ys-k0, yni-e, 6j,U3-ko, 6MtX-e, HU3-k0, HUTK-e, tUUp-oko,WUp-e, 6mc-0k0, ebltu-e ... §. 59. Stopnja tretja pridavnih se naredi: 1. Ako se drugi stopnji predstavi huh, na primer: nau otMiiuiu, naii c.tttffintum, nau .»jaftudh . . . ali tudi tako, da se nau ne predstavi, nego da se samo misli uau ali U37> (i<:1)xr>, na primer: 6ozam1)uwiu, cmapuiiu ... po slovenski se naj vsegdar predstavi: naj bogatejši, naj starši . . . 2. Ako se pervi stopnji predstavi npe ali ece, na primer: npe6oiamuu, npeeucoKtu; ece6jaziu, ececemnuu ... V ruščini se včasi predstavi npe ali ece tudi drugi stopnji, na primer: ncenokopumiium, eceHUMatmiu . 3. Ako se pervi stopnji predstavi caMbiu, caMoe, caMan, na primer: caMuii jennu, naj lehkejši, ca ju aH*KpomKaH, naj krotcejša, caMbie 6T>.,me, naj bele/še . . . §. 60. Sledeča pridavna se stopnjujejo nepravilno: eejimiu 6ojibiuiu eejimauiuiu, ebicoKiu ebicmiu eucouauiuiu, Majibiu jneubiuiu Majfluu/iu, HU3KŽU Hii3iuiu uumaumiu, fto6puu floOptie (ccopomiu) jyniuiu. §. 61. Tretja stopnja prislovov se naredi, ako se drugi stopnji predstavi slovo ecdx%; na primer: ecdxb 6o?amde, naj bogatejše, e,ct)xr> mete. naj novejše, ardn 6T)jde naj belejše.,. 0 cisliteljnem imeni. v §. 62. Cisliteljna imena osnovna so: o/i,um, o^Ho, orfua; ¿ea, rfeV; mpu, nemupe, nnnib, mecmb, cefiMb, ocMb, fieoHmb, flecnmb, cmo, muc ima. Sklanjaj o sc takole: o^nm, o/t,Ho, oflna se sklanja kakor morm, mo, ma, samo v padi 7. jednotnem ima oftmiM* in v padi 1. množnem o^mi. ftea, fleV se sklanja takole: m. sr. 1. 4. aea, z. ¿sd, 2. 6. Aeyxt, 3. A^V^b, 7. A^Ma. Tako se sklanja tudi: o6a, o6t. Po slovenski se sklanja dva, dve; oba, obe pravilneje takole: m. 1. 4. dva, sr. ž. dve, 2. 6. dveh, 3. dvema, 7. dvema. Tpu in nemupe se sklanjate jednako: 1. 4. mpu, 2. 6. mpex7>, 3. mpeMh, 7. mpeMH. nemup-e, -exr>, -ejHt, -juh. Pad 7. mpejna, nemupMa ima koncovko dvojnikovo; po slovenski : s tremi, cetirmi. v # §, 63. Cisliteljna od namb do cmo so prava statna imena spola ženskega in se sklanjajo kakor Kocmb: J ednotnik. 1. 4. rinm-b, 2. -u, 3. -u, 6. -u. 7. -bw. Množnik. 1. 4. nam-u, -eii, -rmt,, -axn, -hmu. §, 64. Čisla složena z bosedo na: 11 oftum naftecnmh, 12 4ea naftecamb, 13 mpu ua^ecami, 14 nemupe na^ecamb, 15 namb nafiecamb, 16 mecmb ua^ecamb, 17 ce^Mb na^ecamb, 18 ocMb na^ecamb, 19 4eeamb ua^ecamb. Čisla složena bez slova na: 20 fteaftecnmb, 30 mpu^ecamb, 40 uernupe^ecamb. 50 namb-ftecamb, 60 tuecmb^ecamb, 70 ce^Mb/^ecamb 80 ocMb^ecamb, 90 ^eenmbflecainb. Mesto nembipe^ecamb se piše tudi čopom, mesto Aeeamb~ flecnmb 4eeamnocmo, mesto ce^Mb menje dobro ceMb; čisla od 11 do 19 se menje dobro tudi pokračujejo: o^unai^amb, 40®-na^arm, mpuna^amb, nembipna^amb . . . tako tudidesetke: Aeai{amb, mpuv^amb, čopom . . . Cmo je statno ime tverdo srednjega spola in se sklanja po primeri^djio, dvojnik 40® emu, množnik mpu, nemupe cma, namb, mecmb . . . comt. Tucana je statno ime spola ženskega in se sklanja po primeri flyiua. §. 65. Čisla redovna so pridavna in se sklanjajo po tver-dem primeri npaeuu, samo mpemiu po jotovanem pu6iu, na primer: nepe-uu, -oe, -aa, emopuu, nemeepmuu, namilit, mecmuii, ceflMuu, ocmuu, fteeamuu, 4ecam-uu, -oe, -aa. Čisla redovna od 11 do 19 so ravno tista, kakor od nep-euu do ^eeamuu in se tako tudi sklanjajo, samo da se vsakemu pristavi nespremenljivo slovo na^ecamb: nepe-uu, -oe, -aa na-¿ecamb; emopuu naftecamb... Tudi narejajo Rusi čisla redovna tako, kakor Slovenci, da se te dve čisli sjedinite v jedno slovo, na primer: o^mna^ecam-uu, -oe, -aa; fietnaftecam-uu, -oe, -aa . . . Desetke se izpeljujejo scela pravilno: flea^ecamuu, mpu-Aecamuu, nemupeflecam-uu, -oe, -aa , . . §. 66. Čisla redovna višja, ktera segajo v stotine in ti-suče, se skladajo tako, da se stavijo vse sama nespremena čisla osnovna in da je samo poslednje čislo redovno, ktero se sklanja, na primer: rnpufleeamuXdmHaH eofma uanajach er> mu-caua mecmcomb ocMb uaAec/moMK zoffl {leti). 0 glagolji. §. 67. Deli glagoljevi so: koren, prehodni slog in kon-covka časovavna, na primer v glagolji je ¿¡¡Ji koren, a prehodni slog, mb časovavna koncovka. Koren sjedinjen s prehodnim slogom Abjia se imenuje penj glagoljev. Nekteri glagolji neimajo prehodnega sloga, na primer: uec-mn, tadaj je koren glagoljev zajedno tudi penj njegov. §. 68. Glagolji se delijo po naravi svoji na jednostavne in složene, na izvirne in izpeljane. Jednostavni so, kteri niso sostavljeni s predlogom; na primer: uecmu, nucamb . . . Slo-ženi so, kteri so s predlogom sostavljeni: omnecmb, uanucamb . . . Izvirne imenujemo glagolje, kteri imajo koren svoj v glagolji, na primer: cu^tim-b; izpeljane, kteri imajo svoj koren v drugih besedah, v statnih, pridavnih in tako dalje, na primer: eenepamb od eeuepb, mpy6umb od mpy6a . . . §. 69. Po prehodnem slogu se glagolji delijo na šest obrazov: 1. brez prehodnega sloga: uec-mu, 6u-mb. 2. Prehodni slog ny: fleu-Hy-mb. 3. „ „ paA-t-mb. 4. „ „ ti: xecui-u-mb, 5. „ „ a: $Ji-a-m,b. 6. „ „ oea: Kyn-oea-mb. Vsi glagolji se ne morejo staviti v vse obraze, nego samo v tiste, kteri se njih naravi prilezejo. §. 70. Po trajanji se delijo glagolji na 4 vide in ti so: 1. vid dokončavni, 2. vid nedokončavni trajavni, 3. nedokon-čovavni ponavljavni, 4. nedokončavni mnogokratni. Vida ponavljavni in trajaven se neredko stavljata jeden mesto drugega. Razlikovati glagolje po obrazili in vidih je tako važno, da se ne more pravi značaj glagolja dobro razumeti, ako se razlika in znamenovanje teh obrazov in vidov dobro ne razumi. §. 71. Po pomeni so glagolji: 1. Dokončavni, kteri kažejo, da se nekaj jedenkrat do konca stvori, dogodi, naredi, dodela, na primer: npuuecmu, A6unym,b, npujemlimb, noxeuMimb, ftotfbjiumb, uanucamb, npe-HUMoeamb . . . 2. Nedokončavni trajavni, kteri kažejo, da se nekaj jedenkrat neopredeljeno dolgo dela, godi, na primer: Hecmu, jievritimb, xeaMirdb, ^d^amu, nucamb . . . 3. Nedokončavni ponavljavni, kteri kažejo, da se nekaj večkrat ali stvori, dogodi, naredi, dodela, — ali da se večkrat dela, godi, na primer: na^amb, uana&amnb, Kynoeamb . . . 4. Nedokončavni mnogokralni, kteri kažejo, da se nekaj večkrat v različnih dobah, s prestavkami zgadja, dela ponavlja, na primer: Kanbieamb od Konamb, no^Kanbieamb, noAe-mueamb . . . §, 72. Po obrazi so glagolji: 1. Dokončavni: a) Glagolji složeni in jednostavni obraza drugega, na primer: A6UHymb, Memnymb, — nepe^euHymb, omjnemnymb ... b) Glagolji složeni obraza pervega, tretjega in četvertega, ako v svojem obrazi ostanejo, na primer: npuuecmu, eu-humb — npiuemtmh, nocu/fimb — noxeajiumh, paa/fd-Mimb . . . c) Glagolji složeni obraza petega, ako niso preneseni iz pervih četirih obrazov v obraz peti, na primer: uanucamb, uaOpamb, no^Konamb . . . d) Glagolji složeni obraza šestega, ako niso izpeljani od glagoljev, nego od drugih besed, na primer: naeoeeamb, nepesuMoeamb . . . Vsi drugi glagolji so nedokončavni in to: 2. Nedokončavni trajavni so: a) Glagolji jednostavni obraza pervega, tretjega, in četvertega, na primer: necmu,numb— Jemtmb, cutfbmb — xea-jiumb, fldjiumb . . . b) Glagolji jednostavni obraza petega, ako niso prenešeni iz pervih četirih obrazov, na primer: nucamb čparnb, Konamb . . . c) Glagolji jednostavni obraza šestega, ako niso izpeljani iz glagoljev, nego iz drugih besed, na primer: eoeeamb, suMoeamb ... 3. Nedokončavni ponavljavni so glagolji jednostavni in složeni: Obraza petega, ako so prenešeni iz pervih četirih obrazov v obraz peti, na primer: cti^ambjnaflamb, Jiemamh — uanaftamb, npujiemamb . . . b) Obraza šestega, ako so prenešeni iz nižjih obrazov v obraz šesti (včasi so tudi ponavljavni), na primer: Kym-eainb, etipoeamb, nojna3-oeamb, -yw . . . 4. Nedokončavni mnogokratni so glagolji jednostavni in složeni obraza petega na ueamb, ueam, na primer: noftKan-bieamb, -ueaio . . . §. 73. Nazorno bi se to moglo takole pokazati: 1. vid kakor jeden bod, ali kakor jedna pika. 2. „ „ jedna čerta —.—--— 3. „......ali---- — 4. vid (......), (......), (.......) in tako dalje, ali (----), (----) in tako dalje, morebiti tudi takole (—), (—), (—) in tako dalje. §. 74. Obča poznamenovanja o oblikah časovavnih. Slovenščina ima dostižni način (supinum) in dvojnik tudi pri glagoljih, ruščina tega neima, zato pa ima pričastje sedajno terpeče, ktero slovenščini menjka, na primer: od /0*iamb fiti-AaeM-n, -o, -a; od nucamb numeM-f>, -o, -a, to je, kar bi se imelo delati, pisati . . . Pričastja so od glagoljev izpeljana pridavna, in se tudi sklanjajo kakor pridavna, na primer: ¿ti^aa-n, -o, -a; 4®-,ian--o, -a; fttjiae-i, sr. ž. -mu; $JiaeM-i>, -o, -a . . . Dokončavni glagolji neimajo pričastja sedajnega ter-pečega. Casovavne oblike so ali jednostavne ali složene. Jedno-stavne obstojijo samo iz jednega jedinega slova, na primer: $jiamb, fttjiato, $jiaewb, ^tjiaetm . . . složene iz več besed, na primer: h /fiuaM, 6y#y fibjiamb . . . §. 75. 0 časovavnih oblikah jednostavnih. Dve naj važnejše obliki jednostavne sta: nedoločni način (infinitiv) in se- dajni čas, iz teh dveh se izpeljavajo vse časovavne oblike jednostavne. Glagolji, kleri izpeljujejo vse časovavne oblike jedino iz nedoločnega načina, kakor iz jednega jedinega penja, se imenujejo jednopenji; glagolji pak, kleri izpeljujejo nektere časovavne oblike iz nedoločnega načina, nektere iz časa sedaj-nega, kakor iz dveh penjev, se imenujejo dvopenji. Pri dvopenjih glagoljih se izpeljujejo iz nedoločnega načina sledeče časovavne slike: pričastje minulo časovavno, pri-častje minulo čineče in pričastje minulo terpeče — vse druge časovavne oblike jednostavne se izpeljujejo iz časa sedajnega, namreč: velivni način, pričastje sedajno čineče in pričastje sedajno terpece. §. 76. Da se vse razlike časovanja vide, je potreba še£t časovanj, kterih pervo in peto ima po dva primera: e. P «A -dmb I. II. III. Nedoločni način. nec 6u a6U -mu -mb -mjnib Pričastje minulo časovavno. -M -M -UyM -t M> Pričastje minulo čineče. -8 -S8 -Hy61> -teb Pričastje minulo terpeče. -em -mi, -mjmn -Hm Čas sedajni. 6b IV. xeaj, -urrib -hm -u6f> -em V. VI. A^ji nuc nyn -amb -arah -oeamb -aM -um -oeaM -aei> .-aei> -oeaei, -am -am -oeam nun 1. -v -to -uy -trn -to -a to -y -yto 2. -emb -euib -neutb -demb -UUlb -aemb -etub -yeiub 3. -emi> -emu -nemi> -temi, -umf> -aerab -ms -yemt 1. -ejnr> -eJHt -Mejna -te Mi> -UMh -aeMij -CMn -yeMi> 2. -eme -eme -neme -teme -ume -aeme -eme -*yeme 3. -ymr> -tom8 -uymn -ttomz -nmit -atoma -ymi> -ytomi> Način velivni. 6e 2.3 .-u -u -ub -Vu -u -au -u -yu 1. -um1> -umt, -humb -Mm» -um -aitMb -UMb -yUMb 2.3. -ume -ume -Hbme -dume -ume -aume -ume -yume Pričastje sedajno čineče. 6u -h, -ynu; -a, -yuu; -uyuu-da -a, -anu-an -a -ya Pričastje sedajno lerpeče. -oMb -eMb — -teMb -uM'b -aeMt -eMi> -yeMh. §. 77. Po pervem časovanji po primeri uecmu se času-jejo glagolji obraza pervega, kterih penj sedajnega časa se konči na soglasnik, na primer na: 3, c: zpusy zpucmu, j$3y jdamu, nacy nacmu . . . m: 6o#y ôocmu, Kpa^y Kpacmu, njiemy nj,ecmu . . . e, 6, n: zpeôy zpecmu . . . z, x, k: cmpuzy cmpuub, neny neub, meny meub . . . j,, p: mejno meljem, momïiu; Mpy mrem, Mepemb; mpy, terem meperab . , - §. 78. Primetbe. 1. V pričastji minulem časovavnem se po ruski neredko odmelne koncovka ji, pa samo v padi 1. jednotnem možkega spola, na primer: uecmu, nec-«, -jio, -jia; ee3mu, ee3-n, -j,o, jia • • • 2. Glagolji kterih penj sedajnega časa se konči na A,m: a) Spremenijo v načini nedoločnem te dve pismeni na c, na primer': 6oft-y, 6oc-mu, njiem-y, njiec-mu, npafl-y, npae -mu ... v vseh drugih oblikah časovavnih pak ostaneta izvirna fl, m. b) Odmelnejo po ruski v pričastji minulem časovavnem fl, m, na primer: vpafiy KpaJi-n, -o, -a; napy naji-ï, -o, a; njiemy njieji-K, -o, -a . . . Slovenci te dve pismeni ne odmetnejo pišoč: kradel, padel, pletel. . . 3. Glagolji, kterih penj se konči na e, 6, n radi odmetnejo ta pismena, pa samo v nedoločnem načini, na primer: ?pe6-y zpe-cmu . . . Slovenci: grebem, grebsti . . . 4. Glagolji, kterih penj sedajnega časa se konči na, Z y CC y J{ • a) Imajo nedoločni način takole; neuy neub, cmpuzy cmpiiub, my meub, Mozy Moub, ejieuy eaeub, meh" y ra em, (tin y ctm, mojiKy moAOHb, tleči tlečem . . . b) Spremenjajo z, x, K pred e v tk, tu, u v časi sedajnem in v pričastji minulem terpečem, na primer: neK- y, neu-evib, -emb, -eMb, -eme, nenymb; neu-em; cmput-y, cmptm-euib, -emb, -ejttb, -eme, cmpiizymb; cmpu-mem . . . Pred Sin u se po ruski ta pismena ne spremenjajo, na primer v velivnem načini: nemi, nemiMb. nemirne . . . po slovenski se pak spremenijo: peci, pečimo, pečite . . . 5. Nekaj malega glagoljev, kterili penj sedajnega časa se konci na, Ik, p ima nektere nepravilnosti, na primer: jnpy mrem, jtepb vmerl, Mepmr, pomert, Mepemb mreti; mcam me-Ijem, M0J10M miel, Mojiomb mlet, MOAOrrib mleti . . . §. 79. Po pervem časovanji po primeri 6umb se časujejo: 1. Glagolji pervega obraza, kterili penj se konci na čist samoglasnik a, u, u, o, y pa samo tadaj, kadar tak samoglasnik spada k korenu glagoljevemu, na primer: nu-mb, -w; JU-mb,-w; Kpbi-mb,-w; pbi-mb,-fo; ?pd-vib, -w; oóy-mb, -k... 2. Glagolji pervega obraza dvopenji, kterih penj nedoločnega načina se konci v staroslavjanščini na samoglasnik nosni a, v ruščini pak obično na h, a, penj sedajnega časa pak na M ali n. Sedajni čas in oblike od njega izpeljane se časujejo po primeri necy; so blizo sledeči: nmb tijuy, najeti, najinem-, JKamb ¡KJiy, imeti zinem pranje; numb nny, zapeti zapitem; m/imb mhij. metimnem; mamb muy, zeti zenjem; nunami, nanny, začeti začnem. Mbimb miti ima: mow, Moeuib, Moemb ... po slovenski pak mijem, mijes, mije . . . §. 80. Po drugem časovanji se časujejo glagolji drugega obraza, na primer: eepnymb, zunymb, Memnymb, Ma3nymb, monymb . . . Mnogi glagolji tega obraza radi odmetnejo soglasnik stoječi pred prehodnim slogom ny, na primer: mo (n)nymb, njec (k) nymb, i{a{n)nymb, mn(z)nymb, ex(a)nymb, zjwij)-nymb . . . V pričastji minulem časovavnem se včasi prehodni slog more izpustiti, na primer: nozacmjji-b, o-, -a, ali: nozac-b, -M, -Jia; tudi v pričastji minulem terpečem, posebno po z, x, k, na primer: (z) nyvib ali fieumen-b, o-, -a . . . §. 81. Po tretjem časovanji se časujejo: 1. Glagolji jednopenji tretjega obraza, to je, na tmb, Tito, deiub na primer: čozam-tmb, -trn, -teiuh; ¿oe-tmb, -T)to, -temb, postiti se; ofloji-tiub, tto, temb, premagati; trrib, -dn, -teuib; cmap-dmb, -dto, -teuib . . . 2. Glagolji dvopenji, to je, na dmb, to, umb. Sedajni čas in od njega izpeljane oblike se časujejo po časovanji četver-tem, na primer: žop-timb, -to, -km». Pišme stoječe na konci korena glagoljevega se pomehčapa samo jedino v pervi osobi jednotni sedajnega časa tako, da se spremenijo: j, h, p, 4, m, 3, c, e 6, n, ju, na Jb, Hb, pb, 7K, H, JK, tU, 6Jlb, 6jlb, TlJlb, MJV, na primer: 3eeti-dmb, -to, -uiub; sp-dmb, -to, uiub; eepm-timb, eep-uy, eepmumb; jera-tmb, jeuy, jemuuib; nuc-tmb, euuiy, eu-cutub; Kun-tmb, -jito, mub . . . 3. Glagolji tretjega obraza, kteri imajo v nedoločnem načini in oblikah od njega izpeljanih po mehkih soglasnikih M, tu, H, ti{, (j) prehodni slog «mesto arrib {>.zrrib) y, umv) sedajni čas in od njega odpeljane oblike se časujejo po časovanji četvertem, na primer: 6tix-amb, -y, uiub; 4epm-amb, -y, -mub; Mffi-amb, -y, -uim; cMiiu-amb, -y, -uiub; npm-airtb, -y, uuib; Moju-amb, -y, -uiub . . . §. 82. Po četvertem časovanji se časujejo glagolji četver-tega obraza. Pisme stoječe na konci korena časa nedoločnega se pri teh glagoljih pomehča pa samo v osobi 1. jednotni sedajnega časa in v pričastji minulem terpečem takole: ' ji, h, p, 4, m, 3, c, e, 6, n, m, na Jib, m, pb, jk, u, m, tu, ejb, 6m, njib, mm, na-jumb, -Jto, -jem; 6pa-tmmb, -nto, -nem; ea-pumb, -pw,-pem; 6y-^umb, -m/, -mem; My-mumb, -uy, -nem; pa-3umb, -wy, -mem; ¿a-cumb, -iuy, -mem; jo-eumb, -ejto, -ejem; ea-6umb, -6aw, -6jem; Ky-numb, -rum, -njem; jo-Mumb, -MJto, -Mjem . . . §. 83. Po petem časovanji, po primeri ¿tijamb se časujejo glagolji petega obraza: 1. Jednopenji, to je, na arnb, ato, aemb, na primer: tup-amb, -ato, -aemb; num-amb, -ato, -aemb; Mom-amb, -ato, -aemb; pyz-amb; -ato, aemb; za^-amb, -ato, -aeuib; e a j-mah, ato, -aemb . . . 2. Glagolji dvopenji, to je, na amb, y, eiub, kterih penj sedajnega časa se konci na tverd soglasnik; sedajni čas in od njega izpeljane oblike časovavne se pasujejo po časovanji per-vem po primeri uecmu, na primer: 6pamb,6ep-y,-eiUb; ¿parni, Aep-y, -emb; 3eamb, 3oe-y, -evib . . . 3. Glagolji dvopenji, kterih penj sedajnega časa se konci na samoglasnik, to je, na amb, w, euib; sedajni čas in od njega izpeljane oblike časovavne se časujejo po časovanji pervem po primeri 6wmb, na primer: cd-amb, -w, -etub; m-amb, -w, -evib; Ma-nmb, -to, -evib . . . §. 84. Po petem časovanji po primeri nucamb se časujejo glagolji dvopenji obraza petega, kterih koren nedoločnega načina se konci na tverd ali obojeten soglasnik: a, h, p, fl, m, 3, c, z, x, k, e, 6, n, m, koren sedajnega časa pak na soglasnik pomehčan: m, ub, pb, m, u, m, m, m, m, n, ejib, 6m,hm, mm; na primer: o-pamb, -pm, -peuib; ZM-flamb, -wy, -¡Kernb; ua-šamb, -my, -meiub; nja-uamb, -uy, -nem; 30-6amb, -6jiw, -6j£xm; cu-namb, -njim, njieuib; ¿pti-jnamb, -mam, -MAeiub . . . Mnogo glagoljev obraza petega se more svobodno ča-sovati ali po primeri tfbjiamb ali po primeri nucamb; mnogi samo po fit^amb, malokteri samo po nucamb, na primer: na-namb, nanam in Kan jim; xpaMamb, xpaMaw in xpaMAw; mu-zamb, JHmato in Muwy . . . Tako tudi v slovenščini: kapati, kapam in kapljem . . . Sledeči glagolji se nekako neobično zavijajo: KOMmb ko-juo, klati koljem; cmjiamb cmeAto, cjiamb iuaio, poslati pošljem; 6opomb 6opw, buriti burim; nopomb nopw, prati por jem šev . . . §. 85. Po šestem časovanji se časujejo glagolji obraza šestega, na primer: etpoeamb, eoeeamb, 3UMoeamb . . . §. 86. Časovavne oblike složene se slagajo iz glagolja, kteri se ima časovati in iz glagolja pomočljivega 6umb, 6yAy, SCMb, v t Casovanje glagolja 6umb, 6yAy, ecMb. Nedoločni način: 6u-mb Pričastje minulo časovavno: 6bi —jih, —ao, — jia» Pričastje minulo čineče: 6bi-eb, sr. ž. emu. Pričastje minulo terpeče: (ao) 6bi-mi>, -mo, -ma. Sedajni čas. Jedn. (ecMb, ecu, ecnu, mn. ecMU, ecme, cymr>). Čas bodoči. Jedn. 6yA~y, -euib, -emr>, mn. 6y4-eMK, -eme, -ymf>. Velivni način. Jedn. 2. 3. 6yfib, mn. 1. 6y//,bMb, 2. 3. 6yflbme. Pričastje sedajno: 6ydyu-u, -e, -a. Pričastje buduče: 6yfflm~u, -e, -a. Cas minuli. Jedn. a, mu, om, oho, ona 6biJi-r>, -o, -a. mn. mu, 6bi, m. orni, sr. ž. oud 6uau. v t Zelivni način. Cas sedajni v vseh osobah jednotnih in množnih: 6u. Cas minuli. Jedn. 6u 6uji-f>, -o, -a, mn. 6u 6ujiu. Mesto slovenskega: sitn, si, je, smo, ste, so stavlja ruščina zaimena osobna: a, mu, om, oho, ona; MU, eu, m. ohu, sr. ž. oud. Želivni način je v ruščini se tako skerčil, da ima v vseh osobah samo 6u, ktoro slovo se, kakor nespremenno veže s slovom fla v jedno slovo: fla6u. §. 87. Časovavne oblike složene so sledeče: 1. čas minuli, 2. čas bodoči, 3. način želivni sedajnega časa, 4. način želivni minulega časa. 5. smisel terpni. §. 88. Oblike složene činečega smisla se časujejo takole: Cas minuli. Jedn. a, mu, om, ono, ona rftijiaji-v), -o, -a, mn. mu, eu, m. ohu, sr. ž. out /0mj.u. Cas bodoči. Jedn. AtiMmb čijflij, 6yaewb, 6yAemi,, mn. $Mmb čij^eMb, 6y/i,eme, 6y/i,yma. Zelivni način. Cas sedajni. Jedn. rfbjuui-i), -o, -a 6u, m. tfbjiajiu 6u. Cas minuli. Jedn. 6ua-v>,-o, -a 6u pfijuiji-*, -o, -a, mn. 6ujiu 6bi at)~mmi. Tako se v teh složenih časovavnih oblikah časujejo jed-nako vsi glagolji vseh časovanj. §. 89. Nepravilni glagolji so sledeči in se časujejo takole: Nedoločni način. dcmb, etrfbmb, fiamb, UMVmb, ccomdmb, Pričastje minulo časovavno. tiub, a, UMtim, UMUJHb, uMaiub, ujtamn, UMdMbl, nMame, ujnymb, Aau, AdUMb, Adiime, UMtin, UMtiUMb, HMtiume, UMtia, xomtiM, cvomtieb. xouy, xouewb, xouemb. xomuMf>, xomume, xomnmb. xomu, xomuMb, xomume. xoma, XOmUJHb. 0 predlogu. §. 90. Sledeči predlogi terjajo 2. pad: y, ao, omb, U3b, Sest, en. Mnogi prislovi terjajo tudi 2. pad: ČMisb, ajm zadel, Kpojnti zvunaj, eMticmo, okojio, cptiAU, enti, paAu zavoljo, yuy-mpu, 603j,ti zraven, oupi/ib, noc^ti, ceepxy, onpecmb okolo, onpuub . , . Pad 3. terja Kb in prislov npKMO. Pad 4. terjajo: o6b, upesb, npo za, uu3b, cneo3b, cb bliz, na primer: npuuiJio uejioetim en (bliz) ^ec/ms. Pad 6. terja npu. Pad 7. terja c« (cum, mit). Pada 4. obično na pitanje, kam? in 6. na pitanje kje? terjajo: a, eb, na, no. Po ruski terja no tudi še tretji pad: M3umb no zopaMt,, nocmynamb no HanonaMr,. Pad 4. obično na pitanje kam? in 7. na pitanje kje? terjajo: nafib, nofln, npe^b, 3a. Po ruski terja predlog MewAy med pad 2. in 7.: Meni^j Aocom npomja eo^a, med deskami je tekli voda; 6bimr> Mem¿y crapaxoMf, u ua&emftoio, biti med strahom in upanjem. 0 skladnji besed. §.91. Ce6n, ce6ti, en se stavljajo v ruščini kakor v slovenščini ne samo za tretjo osobo, nego tudi za pervo in drugo, ako je djanje, o kterem se govori, obračeno na pod-met (subject): a ce6n snam pa ne Mena; mu ce6a 6epemewb, ti za sebe skerbiš, pa ne me6n; om ce6n o$eaemi>, pa ne ezo; mu ce6a o6MaubieaeMh, mi sebe goljfarno, pa ne nact ... §. 92. Zaime prisvajajoče ceou, ceoe, ceon, se slavlja po ruski in po slovenski v vseh spolih inpadih ne samo za tretjo osobo, nego tudi za pervo in drugo, to je, mesto mou, uaiun, meoii, eatm, ako se nekaj privlastjuje podmetu: H ftaM amo ceoejny omnuMy u meoeu Mauuxti; om Jtofjmm ceoezo natbima u meow ynyuKy . . . Naprotiv kadar se kaj ne privlastjuje podmetu, se stavlja za pervo osobo mou, nawb, za drugo meou, eaim, za tretjo možko in srednjo ezo, za žensko za množnik uxt; po slovenski za tretjo osobo možko in srednjo se pak stavlja: njegov, -o, -a, za žensko: njejin, -o, -a, za množnik njihov, -o, -a, na primer: n xsumim, ezo floub, jaz sem hvalil njegovo hči; h Myma ee ne 3naw, jaz moža njenega ne poznam; mu n03naK0Mujicn flaeno en dpamoMZ uxr>, ti si se davno upo-znal s njihovim bratom .. . §. 93. Da se naredi govor zanikajoči, mora se po ruski in po slovenski postaviti slovo ne pred glagolj, ako ravno bi bila v povedi uže druga zanikajoča slova: nmmo. numno nič, nmozfla nikoli, uukomi, nmyaa nikamor, na primer: h hukozo ne eu/fijh, h nunezo ne CMixaM>, om nmy&a ne xo^mr> . . . §, 94. V ruščini kakor v slovenščini terjajo pad drugi zvunaj imenovanih predlogov še: 1. ne, udmt, (ni), na primer: ne flVuau 3j,a; ne mfipnu (zapravljaj) epeMenu; npo neto ttdmt U3etcmin; ne eu^uo ne-peMbuu . . . 2. Sledeča in njim podobna pridavna: noAom poln, flocmouHh, vreden, Jiuviemuau, CKy^em potreben . . , na primer cocyAi> nojHbiu eo^u, posoda polna vode; ueAoeliKb flpcmouuuu nonmeuia, Mirnem ecezo UMtnin . . . 3. Pridavna imena in prislovi stoječi v drugi stopnji, kadar je v povedi izpuščeno HemeJiu, utMr,, na primer: vemb ¿oporne 30ji0ma; Memy3auM tkum 6oMe 6ctxr,, Metusalem je živel dalje (od) vseh. 4. Čisla osnovna višja od namb so statna imena ženskega spola in tirjajo drugi pad množni soštevanih stvari: nyecmer, cmimaemcH namb; mecmb py6jeu; mpu^ecamb Kym{oei. 5. Čisla obča: mhozo, Majio, ftoeoMuo, ckomko, cmoMKo, ndcK0MK0 ... na primer: mhozo padomu, Majio epeMenu, mnogo dela malo časa; ckomko (ecmn) ¿neti en zo#y? Koliko je dni v leti? 6. Nekteri glagol ji pomeneči nekako željo ali čut: ma-fiamb, tirjati, meuamt, ucKarnb, npocumb, uamnb čakati, mpd-doeamb, flocmuzamb doseči ... na primer: h omufl,aw omr> eacb npou^enin; mejiamb cjiynaa; ucKamb Mtcma; om npocuM ar, eacb Mujiocmu . . . 7. Skoro vsi glagolji povračajoči: om 6oumcn Koutem u nayKoeh; n ¿epmycb ezoMudnin; tako tudi glagolji: cmuflumb-ch, flOTKu^ambCH, cnpaiuneambcff, cmpamumbcn, cxeamumbcii ... 8. Imena statna, ktera pomenijo neizvestno množino: ccXt)6r>, eofia, euno, MyKa, mumo ... se slavijo v drugi pad, kadar se govori o jednem deli stvari, ker se tadaj razumi slovo utckomko, utumo, mhozo, MaJio, na primer: npunecu («Sckomko) «ofibi, euna, ooen. Kadar se pak govori o celi stvari, se slavijo taka statna imena v pad 4.: nocumb eofly, euno, flpoea . . . §. 95. Čas in čislo (datum) se more naznačiti ali s pa-dom drugim: »mo cjiyuujiocb namazo nneapn mucma ocMb comn mecmbfiecamb nepeazo zo&a; ali s padom četvertim: fteca-mbiit zofib 7Kuey s^dcb, deseto leto živim tukaj. §. 96. Statno ime, ktero kaže čigava je neka osoba ali stvar, se stavi v drugi pad, pa samo tadaj, kadar ima pri sebi pridavno ime, na primer: cbiHb Boža JKueazo; npecmoM v^upa KuniaucKazo. — Kadar bi pak imelo tako statno ime stati samotno v padi drugem, se tisto ne stavi v pad 2. nego se spremeni v pridavno ime na uu, iu, oe, ee, um, ali emu, na primer: mm (umiti, pfljm flaeuAoen; pyna napeea, napotiti npecmoM . . . §. 97. Kadar se nekaj privlastuje samo jedni osobi ali stvari, se stavi pridavno s koneovko oen, een, um, na primer: mesto zojioea Mywa — zojioea Mymeea\ mesto odpasn flteui{bi — o6pa3r> rfbeuuum; kadar se pak nekaj privlastuje več osobam ali stvarem ali celi družbi, ali celemu stanu, se stavi pridavno s koneovko emu ali iti, na primer: mesto /fijio Mymeu — /fi-*10 Mi/JKCKoe; mesto oCbiuati ¿Hem^ — očbivau rfbeimti. Vse to je tako tudi v slovenščini. §. 98. Pad 3. se stavlja včasi mesto pada drugega, na primer: om X03ntim amojny flOMy, on je gospodar te hiše; pošmucb KuuzaMh, razpis knjig. §. 99. Kadar stoji pridavno samotno priglagolji 6biinb, se stavi v rusščini v pad tretji, na primer: 6bimb 3ftopoey u cno-K0K0tiuy Ayiuew nepooe 6jazo, po slovenski menje prav: zdrav in spokojen biti je pervo blago ;umh flojacuo 6bimb zorno eu mi, , oni imajo biti pripravljeni. §. 100. Pad 7. se stavlja po ruski s predlogom cr,, samo kadar se govori o nekakem družtvi ali tovarštvi, na primer: txamb cr, npuamejeMh; c$jiamb urno cr, noMoubto hTjkozo. Sicer se stavlja po ruski 7. pad vsegdar lepo brez predloga: 1. Kadar znamenuje orodje (instrument) pripomoček ali sredstvo, s klcrem se kaj dela, na primer: nucamb mIIaomu, pisati s kredo; OKoeamb canftym meMisoMi,, okovati skrinjo s zelezom; Mdpumb apiuunoMr,, meriti z aršinom (s laktom); h ezo euflliM) ceouMu zJtmaMU, jaz sem ga videl s svojimi očmi; om ezo py6uM ca6jioo; noeoe 3HaK0Mcme0 no^Kpt-njiaemca no^apnaMu, novo znanstvo se okrepljuje s dari. 2. Kadar znamenuje način, kako? ali uzrok zakaj? se nekaj stori ali dela ali godi, na primer: om 6jtf>Aem .mifOMK, on je bledega lica; Cojem zoAO0Ow; je bolen v glavi; eejum UMeneMb u fllUoMb, je velik po imeni in djariji-, eucom poc-moMb, je visoke rasti; aukk npaeoMt, divje narave; 3ua- mem naporom, imenitnega roda; umu* ffl.vo.m, ubozen v duhu; cjia6a s^opoeieMK, slabega zdravja . . . 3. Kadar stoji statno za prisodek (praedikat) se stavlja mesto pada 1. pad 7. po glagoljih sledečih in njim podobnih: Cbirni, Muedmb, cmambca; cfibj^ambcn ymmumbca, npu-3uaiiibCH, na primer: cecmpaJHon 6ujia moMy npumimm, sestra moja je bila temu vzrok; om cmaM eeMiKUMU neAoetKOMa, on je poslal velik človek; om c^bjajica 6ozamuMf>, je obogatel . . . 4. Kadar stoji statno za prisodek se stavlja mesto pada 4. tudi pad 7. po glagoljih sledečih in njim podobnih: ua-3eamb, UMenoeamb, noKa3bieambCH, nouumambca. . . eio 3otiymr> IeanoMV, pravijo mu Janez; om na3bieaj,ca KHaseMf,, on se je naziv al knez; om mvaaajiCH Ao6pbiMT> ueMetKOjm, on se je skazal dobrega človeka. 5. Kadar znamenuje o kterem časi se kaj godi ali zgodi, na primer: ¿neMt pa6omamb, noubio noKOumhca, po dnevi delati, po noči počivali; eecnoto uactnmb, ocemw coSpamb, v spomladi vsejati, v jeseni spravljati. 6. Slovo, ktero kaže, po čem nekaj diši ali smerdi, se stavi v 7. pad, na primer: Kfmame naxnemr, amjhojuk, jed diši po dimu; npiuapm naxHemr>, po prisnoji diši; euuo 03u-eaemcH 6onKow, vino cikne po sodi. 7. Mnogi prislovi niso nič drugega kakor skameneli padi sedmi, na primer: mauKOMK skrivŠi, ntmKOMr, pel, jCbmKOMh leteč, eepxoMb jezdeč na konji; Kpyiojnn okrog, ftapojm daro-vaje ... V slovenščini tudi tako, samo da se stavlja 7. pad v dvojniku: skokoma, vekoma, križema . . . §. 101. Opisani terpni smisel je verlo protiven značaju jezika ruskega in v obče slavjanskega, zato se mu vsegdar izbegne, kjerkoli je samo mogoče; to se stori takole: 1. Poved terpna oberne se v činečo, na primer: ¿uo^u, Komopue namu Jito6jieHM, lepše: Jtoflu, Komopuxa aw6umi>, ljudi, ktere ljubimo. 2. Glagolj se stavi v smisel čineči s zaimenem povračiv-nim ca, na primer: h 6um ycmpamem amou ed^oMOcmbio, lepše: h ycmpaiuuAcn maoii et^oMocmbrn, jaz sem se utrašil te novice. 3. Glagolj se slavi v osobo tretjo množno činečega smisla in tadaj se razumi beseda ¿10411, na primer: om xea-.iem čbieaM, lepše: xeaMuu e?o (.410411). §. 102. V ruščini in v obče v slavjanščini se morejo svobodno stavljali beseda v kteremkoli redi, kakor to smisel govornikov terja, samo sledeče bi se moglo opomeniti: 1. Podmet in glagolj bi se imela bolje od početka stav-ljati, po tem prihaja govor posebno jasen, tako rekoč pregleden in prezračen (transparent). 2. Slovo ne mora se postaviti vsegdar pred glagolj in predlog pred stalno ime. 3. V pitajočih govorih se postavi naj pred slovo pitajoče; ako pak v povedi ni posebnega slova pitajočega, se postavi naj pred ali glagolj, ali tisto slovo, za ktoro se osobito praša in obično berzo za njim pitajoče slovo Ml, .ib, na primer : KOf^a xomume cMomplimb nautb 40Mb ? Kadaj hočete pogledati našo hišo? numajii-ju ebi ne 4aeno oÓHapofloeaHHMÜ tjKd3b ? Ali ste brali ne davno proglašeni ukaz? §. 103. Nagovor je v ruščini in slovenščini blizo jednak, Prijatelsko in doverno nagovori Rus in Slovenec prijatelje, družino, ljudi sebi ravne in nižjega stana s prijateljskim in dovernim slovom mu, na primer: Oeflopr, aamonu cko-jode nem, Fedor zaneti berzje peč. — Po ruski se mu v slovesnih nagorovih še za samega vladarja upotrebuje. Priljudno, in udvorno nagovori Rus in Slovenec vsakega človeka od vladarja do kmeta s slovom eu; v ruščini se pristavi k imenu kerstnemu vsegdar tudi očetovo ime na um bréz rodbinskega imena (ohne Schreib-oder Geschlechtsnamen), na primer: 3fflascmeyume llemepi, Muxaiuoeum. Slovenci naprotiv imajo obično po tri imena, kerstno, rodbinsko in hišno, na primer: Janez Berdcar Klančnikov; v običnih pogovorih se služijo samo imena kerstnega in hišnega: Janez Klančnikov. IIocaoBHi^e. — Poslovice. Bort bmcoko, a«*» bhaht-b aa^eko. ßaroujaa pyna he Bog visoko, pa vidi daleč. Dajoča roka ne ocKy/yfceTT,. Bce bt, siipt tbophtch ne Haiumu-b .vmomt», osiromaši se. Vse na sveti dela se ne z našim umom, a 6o5Ki»hmt> cyAOMt. He Tam. jkhbh, Kant xoneTca, a Kani. temoč po božji sodbi. Ne živi tako,kakor se ti hoče, temoč kakor 6on. BejiHTTi. Bpan, xonen. rojioBy, a ßort h Bojioca He Aaci"i>. Bog veleva. Vrag hoče glavo, bog pa še vlasa ne da. Auje He TocnoAi» coxpaiiHTi. rpaAa, Bcye CTpaan> 11 orpa^a. Ako Gospod ne obvarje mesta, zastonj je straža in ograja. paa"b 6h bi, paii, a» rptxii He nycKaMTi». XßajiHJicH »iopTi. Rad bi prišel v sveti raj, pa grehi ne puste. Hvalil seje hudič, Bceio BcejieiiHOK) oö-iaAaT-b, a 6on> ewy h naAt CBUHteio bo-da bode ves svet obladal, pa bog mu še nad svinjo ob-.111 He aa.">- aoöpoe coTBopmiib, ceöa yßece^HHib. Ymbci. sti ni dal. Dobro storiš, sebe razveseliš. Uči se Ao6poMy, T3Ki> xyAoe na yiti-b ne noiiAGTi». H AofipoH BpeMeHesn. dobrega tako li hudo v nrisel ne pride. Tudi dobri v časi n-ianeTi., a xyAoii cKa'ieTt.. llHO»iy He MOiKcn, fibiTb ß^ar t, plače hudobni pa skače. Drugemu ne more biti dober, kto cefili sojii,. Oti MopTa Kpecxoin», ott, cbhhbh necroM-i., kdor je sebi hud. Hudiča s križem, svinje s kolom, a ott. .iHxaro He.iOBl.Ka hiihIjmi. He oroHAeius. ^ofipwin. pa malovrednega človeka s ničim ne znebiš se. Dobrim toxi. BpeAHTT,, KTO 3JIMMT» HOnyiU,aeT'b. Mem-b BO^KaMH JKHTb, tisti škoduje, kteri hudobnim odpušča. Med volki živeli, 110 BOJIHI.H) h bbitb. — .leöeA'b ^eTHTT» kt> CHtry, a rycb kt» po volčje tudi tuliti. — Labod leti k snegu, gos pa k aojkaio. .'Iojkhoh APyi'f» noaoßeht. koihkli, cnepeA« .iHatefb, dežju. Lažnjiv prijatelj je podoben mački, spredaj liže, a caaAH napanae-n». Bop-r. He BcerAa KpaAeTi, a» »cerAa ero odzadaj pa praska. Tat ne krade vedno, pa vedno se njega öeperiich. Majtbixi BopoB-b BfciuaioT-b, a ßojibuiHX'b npomawr-b. čuvaj. — Male tate vešajo, večje pak izpuščajo. — ./lerne ciacTbe hahtii, Heroe-w y/tepjKaTb. He yMiaa necba Hora Ložeje srečo najti, kakor uderžati. Ni znala pesja noga .leviiaTb Ha fijuo^b, Tau-b Ba.iaiica iioa .laBKofi. CnacTbK» He ležati na klopi, tako valjaj se pod klopjo. Sreči ne B'bpb, a ott> öfcAHaro He saTBopaw ¿BepT.. CnacTbe H/^eTT» Ha veruj, in pred nesrečnim ne zapiraj dur. Sreča gre na KOCTbUHx-b, a HecnaoTbe jeran Ha Kpbuaxi. CiacT^HBoft Ha bergljah, nesreča pa leti na perutah. Srečni na KOHli •feAen», a (iesciacTHoii nfcun. öpe^eTi». By^b Jinuib Jie^i., konji jezdi, nesrečni pak peš leze. Bodi le med, hjtjst» MHoro HaabHeTi.. Kor^a fty^en. nnp-b, Tor^a 6yAyTrb h muh mnogo prileti. Kadar bode obed, tadaj bojo tudi n%CHH. Kto »a »iopl» He öwaa^i., ^ocbiTa 6ory He MajiHBaaca. pesni. Kdor ni na morji bil, ni se Bogu dosta namolil. Bchkt. cBoero cnacrb« Ky3Heivb. 3ojioto He roBopuT-b, Aa MHoro Vsak je svoje sreče kovač. Zlato ne govori, pa mnogo TBopHTT». 4eHbr« HAy™ k t 6oraTOMy, a 3.»bi a«h ki» yöoroMy. stori. Denarji grejo k bogatemu, slabi dnevi pak ubogemu BoraToii tct"b, kskt» saxoien», a yöoroft, kani cjivhhtch. Bogati je, kakor hoče, ubogi pa kakor se primeri. BoraTofi He caxap-b 3ofljieTT. a yiorofi «e KaMeHbe iMOKceTi. Boji-Bogati ne jd sladkorja ubogi pa ne gloda kamenja. Bol-HOMy KpoBBTb h sojtOTafl ne noMoiKeTTj. He yiHTbca nemu postelja tudi zlata ne pomaga. Ni (potreba) učiti se xpoMaTb, Kor^a Horn ftojian. B-b OAHOHpyKi nycro, a B-b APy-liromalati, kadar noge bolijo. V jedni roki je prazdno, v dru-rofi h Hier o. H Ka^Tarn. rpfceT-b, Kor^a myöbi HfeTt. JKejifcao gi pa nič ni. Tudi suknja greje, kadar kožuha ni. Železo pjKa cbi^ae-n,, a cepAu,e nena^b noryö.iaeT'b. MyjKHKT» He npa-rja preje, serdee pak žalost mori. Kmet ne pre-aet'b, a 6e3-b pyöaiHtni He xoahtt,; a 6a6a h npaßet-b, aa he no de, pa brez srajce ne hodi; pa žena tudi prede, pa po abfc hochtt». B-b Mopli noxorib, bt, nycTMHflx-b sBfcpn, a b-b dve ne nosi. V morji potop, v puščavah zveri, na Mipi 6$am Aa HanacTH. Fo^oat. He coc^a^; o™ Hero He sveti pak križi in nadloge. Lakota ni soseda, nji ne yiiAeHib. Kto Ha Moroni oHterca, tott, h Ha bo^y AyeT^. Hh utečeš. Kdor je na mleku sparil se, ta tudi na vodo piha. Ni 4« pa^ocTi. BtMHa, hm nena^b 6e3KOHenHa. OH^a copoua cb njiOTa, veselje večno, ni žalost brezkončna. Jedna sraka ras plota, a ¿ecHTb Ha naoTi. 1131. Tysn ^ojKAb, a 3a Ty4efi yMHBaeTCH pa deset na plot. Iz hude ure dež, za hudo uro pa umiva KpacHoe coanbiiiiKO. Oko bh^htt. ^a^eno, a Mbicjib eme fla^buie. se prelepo solnčiee. Oko vidi daleč, pa misel še dalje. 1Ito na y»it AywaeTca, to h bo CHt bh^htch. /typana yiHTb, Kar na umi misli se, to tudi v sanji vidi se. Norca učili, 4T0 MepTBaiO atHHTb. 4yi)aK0B,b HH «piOTT. HH CfclOTT., 3 kakor mertvega ozdravljati. Norcev ne orjejo, n-e sejejo, temoč časni po^HTca. O^hht. ^ypaKi» KasieHb bt> Bo^y fipocHTii, a sami rodijo se. Jeden norec kamen v vodo zažene pa yMHbiXT> ¿ecflTb He BbiTaman.. Ut^a rjiyriocTH cocfcflTi. modrih deset ne izvleče ga. Nadloga je neumnosti soseda. KpacHa naBa nepbejn,, a ne^oBliKT. y4eHbe>rb. Lep je pav zavoljo perja, človek pak zavoljo učenja. Kto xo«ieTrb mhoio 3Harrb, na^ofiHO mhao cnaxb. J^it. nami» aa Kdor hoče mnogo znati, ima malo spati. Pamet naša za ropaniH, a CMepTb 3a nJienaniH. He ynH pu6y n^aBaTb. Boai(y gorami, smert pa za pleči. Ne uči ribo plavati. Volku ansta aa o6bi4aft. Kani. Bo.iKa hh Kop»H, a oht. »ee kt> je zima po navadi. Kakor hočeš volka kermi, vendar le k r.i/i^HTij. Ha 4ysKoii cTopoHli h conojia 30ByTi. B0p0H0H>. gozdu gleda. V tujej deželi tudi sokola imenujejo vrano. P^aia Ta nTHii,a, KOTopoii rHt3^o csoe iieiHiuo. Pbi6a»n> Mope, Neumna la lica, kteri je gnezdo svoje nemilo. Ribam morje, HTHi^aMT» B03Ayxi»,a He.i0Btny 0T4M3H8 BceaeHnoii Kpyn.. Kto ticam zrak, človeku pak je domovina zemeljski krog. Kdor X04eTT. HCKSTb MeCTH, T0T1, He JKHBH Ha O/tHOSlT. MtCTt. 0r'b hoče iskati časti, ta ne živi na jednem mesti. Od Bl>pHaFo Apyra hc OT^y«iaHca, a Bcer^a Ha Hero Ha^tncfl. vernega prijatelja ne loči se, temoč vselej na njega zanesi se. 4py3efi MHoro, Aa npHMbixT> aiajio. y APyra niiTb Tovaršov mnogo, pa ravnodušnih malo. Pri prijatelji piti Bo^bi ay4me HenpiflTe.ibCKaro Me^y. ffli 60^bH0, Tawb vode je boljši kakor neprijateljski med. Kjer je bolno, tam pyua, a r^ti mhjio, Tajn> r;ia3a. Pjihah no^i. Horu; xoth iero je roka, kjer pa je ljubo, tam so oči. Glej pod noge; ako nič he hafi^ehib, t3kt> rojioBy ne pasofibemb. Bhhtho pa3cyahtb, ne najdeš, vsaj glave ne razbiješ. Dobro premisliti, cKopo HaiiaTb, npHjiliiKHO np0H3B0AHTb. Kyk 5Ke.vfc3o, nona ropano. berzo začeti, marljivo storiti. Kuj železo, dokler je goreče. Kor^a apoBa ropaTi., tor^a h namy BapaTi». Mojioth, nona Kadar derva gorijo, ladaj tudi kašo varijo. Mlati, dokler mojiothtch; roBopn nona c^j^maiott. Topa ct> ropofi he se mlati; govori, dokler poslušajo. Gora s goro ne COH^eTCfl, a HejlOBljKT» C/b He.lOBtKOMT. CTOJIKHyTCll. Kto Boan snide se, človek s človekom pa sreča se. Kdor volje CBoefi he nepesioHteTij, tott. h chactjihbt, 6biTb hcmojkctt.. He svoje ne premaga, ta tudi srečen biti ne more. Ni ^aAHO CltpOeHT., A» KptnKO CHIHTT.. 1ItO I10CTaBflT7>, TO dobro urezan, pa močno sšit. Kar postavijo (pred te), to h KywaH, a xo3fl«Ha bt. ^omt cjiyuiaH. MliTHjn. bi. BopoHy, tudi jej, pa gospodarja v hiši poslušaj. Meril je v vrano, a nona.n» bt> KopoBy. Xy^o jiIto, Kor^a co.ihua h^tt.. Xoti, pa zadčl v kravo. Hudo leto, kadar solnca ni. Bodi H3oa eaoBa, ¿a Ayma s^opoBa. Ha i^fcTi. nnejiKa „leTMTT., Ha izba jelova, pa duša je zdrava. Na cvet bučelica leti, na upiflTCTBo na He^OBliKi t^hahtt.. 30Ji0T0e BpeMHMoaoAbiH.it Ta. prijateljstvo pa človek gleda. Zlati čas so mlada leta. 3eaeHi. BUHorpa^i» He cjia^oKT., a »ua^i» HejoBticb He Kpi>-Zelen grozd ni sladek, pa mlad človek ni ter-nout. CTapocTb npHX0AHT,b He c-b paAOCTbio, ho c-b c.*a6ocTbio. den. Starost pride ne s veseljem, temoč s slabostjo. 3a siaaoe cyAHTbcn, 6ojbmoe noTepnTb. Kto 3axoHeTT. co6aicy Za malo pravdati se, večje zgubiti. Kdor hoče psa yaapHTb, tott. hafi^ett. naaKy. Jy*mie ^ecflTb BHHOBHbncb npo-udariti, ta najde palico. Boljše deset krivičnih spu-cTHTb, hIjMTj OAHoro HeBHHaro nai;a3aTb. BaHOBaTaro KpoBb Bo/ta, stili, kakor jednega ne dolžnegakazniti. Krivičnega kri je voda, a HeBHHHaro dia»- He 3aT0 BO^Ka fibiOTT., hto oht> c•fep^, nedolžnega pa nesreča. Ne zato bijejo volka, ker je siv, a 3a to, HTO obu.v CbtJl-b. TpOMH cbohxt>, takt» temoč zato, ker je ovco snedel. Gromi proti svojim, tadaj ny>Kie TpacyTCH. Tope TOMy, kto Henopa^KOsn. jkhbctt. bt» aosiy. se bojo tuji tresli. Gorje temu, kteri v neredi živi v hiši. lleBOJia, HeBOJia fioapeKOH ABopi>: xoah Hatnibcn, ctoh Sužnost, sužnost gospodski grad: hodeč naješ se, stoje BMCIIHUlbCfl. naspiš se. * HecTopoBoií atToniicH J). 1. O PaacejiemH cjiaBAHCKHX?» n./ieMeH'fc. Boti noBtcTb BpeMeHHwx'fc jiítte., oTKyAa nouua pyccKau aesua, kto nepBbiH Hanaji'b khahíhti» bt» KieB'fc, h k3kt> CTajia pyccKaa seaua. Mw TaKt HaiiHeMT> 9Ty noBfccTb. Bocal; noTona, Tpn cbiHa HoeBbi, Chmt. xam'b h a^eti. paba^jiaaif senuio: boctoki, ao-CTaaca Cmwy, joarnaa cTpaHa — Xaniy, ctBep'b h 8anaAT» — a*ety; ott» njieiuemi a^eTOBa noiueji'b HapcAT» cjtaBHHCKifi. Cny-cth MHoro bfckob'b, cjiabahe cfc;ih no 4yhaio, r^t Tenepb 3eM.ia BearepcKaa h óojirapcnaa. Ott. tíxt. c.iaBHH'b pa3ouunci» no aeMJi^ MHorie aapoabi, h misbajincb naskabiíí cbohmi, hmehcmt>, ta^ kto cta^ Ha KaKOMT. MtcTt: TaKT> Hanp. oahh noee.ih.iHCb na ptkt, Ha3biBaeMoñ MopaBb, — h Ha3Bajiacb MopaBaaiH, a Apyrie HasBa^HCb 'lexaniH; a bott. roaie caaBHHe: ótjibie xop-batbi, cepóbi h xopyataHe. KorAa bo^oxh Hanajin Ha cjiaBam. AyHaHCKHXT», noeeJIH.IHCb cpeAH HHXT», ii CTa.lH HXT> npHTfcc-HHTb; to caaBHHe onaTb HanajiH abhratbca kt> ctBepy: Tam. oahh nphin^h h ctaH Ha bncat, h nposBajiHCb aaxaMH; oti» 9thxt» JHXOB'b nOHIJlH hojihkh, JiyTHHH, MaSOBHiaHC, HOMOpAHC. 4pyrie c.iabahe iipunun h cíjiii no 4HínPy> H ha3bajihcb no-»ihhamh, a APyrie — ApeBJiaHaMH, n0T0My-HT0 OTajin HtHTb bt> ¿■fccax'b; a APyrie cíjih MeatAy IIpaneTbio h 4bhh0K)> n Ha3Ba-^HCb AperoBHiaMii; nojiOBnaHe nposBajincb OTb pfcHKH, HMeHesn» HoaoTbi, kotopaa btenaetb bt. 4bhhy- tt, K0T0pwe nocean-.ihcb okoao osepa hjibmehh, uposBajincb cbohmt. hmehejn., c.ia-bflhamh; ohh noctpohjih ceófc ropoat», h ha3ba.ni ero HoBropo-aomi. Tains. pa8oraejica cjiabhhckiií hapoai>. ') npeno^oÓHwíi Hecxopi,, MOHaxi. KieBoneiepcKW, itaiti. no.iara-wrt, poAH^ca 1056, j'Mepi. 1111 r. Iz Nestorovega letopisa ), 1. O rnzseljenji slavjanskih plemen. Tukaj je povest let časa, odkod se je začela ruska der-žava, kdo je pervi začel vladati v Kijevi, in kako je postala ruska deržava. Mi tako začnemo I o povest. Po potopu so trije sini Noetovi razdelili zemljo Sem, Ham, Jafet; izhod je pripadel Semu, južna stran Hamu, sever in zapad Jafetu; od plemena Jafetovega je izišel narod slavjanski. Kadar je minulo mnogo vekov so Slavjani se usedli ob Donavi, kjer je sdaj zemlja ogerska in bolgarska. Od teh Slavjanov so razšli se mnogi narodi in so se imenovali vsaki po svojem imeni, kjer je kdo usedel se na kakem mestu: tako na primer so se jedni naselili na reki imenovani Morava — in so se imenovali Mora-vani, in drugi so se imenovali Cehi; in to so tudi še Slavjani: beli Horvati, Serbi in Gorotani. Kadar so Vlahi napadli na Slavjane dunajske so se uselili v sredi njih, in so začeli jih pritiskati; tadaj so Slavjani spet začeli vzdigovati se k severu, tako jedni so prišli in usedli se na Visli in so se imenovali Lehi; od tihLehov so prišli Poljaki, Lutiči, Mazovljani, Pomorjani. Drugi Slavjani so prišli in usedli se ob Dnepru in so se imenovali Poljani, drugi pak — Drevljani, zato ker so začeli živeti v gojzdih; drugi pak so se usedli med Pripetjo in Dvino in so se imenovali Dregoviči; Polovčani so se imenovali od reke, z imenom Polota, ktera teče v Dvino. Ti kteri so naselili se okolo jezera Iljmena, so se imenovali s svojim imenom Slavjani, oni so si naredili mesto in so ga imenovali Novigrad. Tako se je razšel slavjanski narod. ') Častitljivi Nestor, minih kijevopečerski, kakor menijo, se je rodil tisoč šest in petdesetega, umeri tisoč sto in jedenajstega leta. 2. Kani» SKH.1H caaBflHCKifl n.ieMeHa. Bet ha3bahhbifl iuemeha hîhjih ocoóo APyri> 0T1' APyra, KaafAoe na cBoesii» míctí, co cbohmh iipaBasm, oóbiiaaMH h npeaahîhmh. y no.iam. 6bun oóbnan KpoTKie h THxie, a APyria naeMeHa jkiuh, KaKt. sBfcpii. Me®Ay nojiHHa»ni óbuo rpn öpaTa: oahojiy hmh Kiw, APyrosiy — IUeK'b, TpeTbeMy— XopHBT»; ce-CTpy hxt> 3Ba.ni JlbióeAbK). Ohh nocTpoiun ropoAt, KOTopwii HaBBaaH, no hmchh cTapmaro öpaTa, KieBosit. IIo cwepTH sthxt. öpatbebt ApcBaflHe h apyrie oko.ibHbie HapoAti cTajiH npiiTfcc-HHTb noaaHT>; TorAa npmiiJiH K'b hhmt. K03apbi, n cKa3a.ni: „naaTHTe Hasi'b AaHb." IIoaaHe noAywajin n Aa^H hmt» 110 Meny 0tt>ka>kaar0 a°ma- Ko3apbi npimecjin wenn kt> khh3io 3Boe my n ctapihhhawb, h cka3a.m: „boti> mm Haiiuii hobyio aanb." CTapinHHbi cnpocHwin: „OTKyAa bw sto bshah?" — „4a boht. TaMT>, bt> Jitcy, Ha ropt, HaA^ ptKoio /^HinpoM-b", — otbï-naan ohh. TorAa CTapu,bi K03apcKie cKa3aJiH: „oxt., hc xopoma 9Ta AaHb, KHH3b! Mbl BOtOeMT» CaÓJflMII, OCTpbIMH Cb OAHOH TOJibKo cTopoHbi, a y 9Toro HapoAa wenn ct. oótnx-b CTopoHT. ocTpbie: 6yAyTi. ohh 6paTb Aanb h Ha Hacb h Ha APyrnxi» CTpaHaxi." — Bce cöbuocb, hto iipeACKa3ajiH CTapijbi: pyc-cKie n AO cnxT» nop-b BaaA^ioT-b KosapaMH. 3. hph3nahíe napnroni», h ott. Mero npo3Ba.iaci» pyccnan > 3eMJiH. Bt. to BpeMH, KaK-b nojiaHe, ctBepaHe h APyrifl naewena iuaTHaw AaHb KosapaMT», no ót^kt ct> k a ;k a aro AOMa,Baparii ') H31-33 Mopa ópaJiH AaHb Iia cjiaBaHaxT. HOBropoACKHXT», na KpaBHiaxT», TaKHje na iyAH h Mepn 2). CKopo oah3ko 9th Ha-poAbi nporHajiH BaparoBT, sa Mope, nepecTa^H AaßaTb hmt. AaHb, h haiajih BjiaA^Tb ca«h cofioio. Ho npornaBiuH BaparoB-b, ohh HHKaKTj ne MorjH yj-a^umbCH Apyi* C7> APV^Mi, H Ha'iaaw MOK-AoycoÓHbia BOHHbi. TerAa ohh cta^ii roBopHTb MeîKAy coöoio: »nohui.eM'b ceófc KHasa, KOTopbiii 6bi BJiaA^Jii. h3mh, h cyAHjn. Bet A^a cnpaBeA^iHBO" ; — OTnpaBHJiii iiocjiobt. 3a Mope, kt. ') Hapo^u ctBepo3aHaAHofi EBponu. Hapoflw »HHCKaro iijieiweiu?. 2. Kako so živela slavjanska plemena. Vsa imenovana plemena so živela posebi jeden od drugega, vsako na svojem mestu s svojemi šegami, običaji in sporočili. Pri Poljanih so bile navade krotke in tihe, druga plemena so pak živela kakor zverine. Med Poljani so bili trije bratje: jednemu je bilo ime Kij, drugemu — Sček, tretjemu —• Horiv; njihovo sestro so imenovali Lebedijo. Oni so sezidali mesto, ktero so imenovali po imeni naj staršega brala, Kijev. Po smerti tih bratov so začeli Drevljani in drugi okolni narodi, stiskati Poljane; tadaj so prišli k njim Kazari in so rekli: „plačajte nam davek." Poljani so premislili in dali jim po meču od vsake hiše. Kazari so prinesli meče k knezu svojemu in k starašinam in so rekli: „glejte mi smo dobili nov davek." Starašineso prašali: „odkod ste to vzeli? — „Da, odtam, v gojzdi, na gori, nad reko Dneprom" — so odgovorili. Tadaj so rekli starašine kazarski: „oh ta davek ni dober, knez! mi vojujemo s sabljami, ostrimi samo z ene strani, pri tem narodi so pa meci ostri z obeh strani: bodo oni davek pobirali pri nas in v drugih deželah." Vse se je zgodilo, kar so prerokovali starašine: Rusi vladajo tudi do zdaj nad Kazari. 3. Poklic Varjagov in od ¿ega se je imenovala ruska zemlja. Tisti čas, kadar so Poljani, Severjani in druga plemena plačevali davek Kazarom po veverici od vsake hiše, so Varjagi iz za morja pobirali davek od Slavjanov novograd-skib, od Krivičev in tudi od Gudov in Merjanov. Skoro ob enem so ti narodi odgnali Varjage za morje in so jenjali dajati jim davek in so začeli vladati sami sebe. Ali pregnavši Varjage, niso se mogli nikako sdružiti jeden s drugim in so začeli med seboj vojske. Tadaj so začeli govoriti med seboj: »pojiščimo si kneza, kteri bi vladal nas in sodil vsa dela pravično;" — so odpravili poslance za morje k Varjagom, Baparanib, kt> Pycii; Pycbio HaabiBajmcb Bapam tohho tan-b we, KaKi. APyi'ie soByTCfl uiBe^aMH, HHbie HopBeatu,aMH, auiMHia-hamh, roTasiH. HyAbi, nobropoau,« h kphbh*ih cKasa^H Pyca: „aesmh kama uf'.ihkii h oda^bha, a a uopaaka in. h eft h^tt.; homahtc khhjkhtb h B^a^tTb naMH." CoopajiHCb TpH 6paTa ct> pOACTBeHHHKaMM cbohmh, b3h.1h CI. C060H) bcio PjfCfc, H IipHHIJIH: PiopHK'b bt. HoBropoAt, CnHeycb na Btjio-oaepo, TpyBopi. Bb H86opcKi; ott. hhxt>-to h npo3Ba.iacb pyccKaa 3eM.iH. 4. npH PlOpHHt. Hepe3b ro/\a yMepjiH CHHevcb h TpyBop-b; PiopHK'b oahht npiiHfljib Bcio B^acTb, h posflaai. ropo/ta npHo^HJKeH-HblMT» kt> ce6t ^wahmt.. 4boe m31» HHXT., AcKO^bA"b h 4hp1'> KOTOpbie He Obl.lh hh poahh PlOpHKy, hh 6oape ero, OTIipOCH-.iHCb hath kt> U,apioropoAy. MAyiH BHH3T. no /^Hiiiipy, ohh yBii-Aa.ih ha ropt ropoAOKt, h ciipocnjiH: „ven bto ropoAOK'b?" JKhtcjih otbtna^h hmTj : B6biJiH tph 6paTai liifi, BJeKT. h Xo- pHBT.; OHH-TO H nOCTpOH^H 9T0TT> TOpOAOKT., Aa HOC^t H3rH-0.1H, a Slbl BOTTE. nJiaTHMT. AaHb KOSapaMt." ACKOJIbAT» H 4HP1> ocTaancb BT> KieBt, coEpa-HH smoro BaparoB-b, h Hana.iH BJia-A^Tb JiojflHaMH, a PiopHK'b khjukhj?» bt. HoBropoAt. Bt. 866 roAy iiohjjih acko.ibA'b h 4np'b Ha rpeKOBi,, npn uapl» Mnxaiub. IJapb bt. bto spewa nome^t. 6bun> bohhoio Ha apaBHTHHi., ho noayMHBT. BtcTb, ito Pycb haet'b Ha ljapbro-pOAT>i B03BpaTH.lCa. MeHiAYTiMT, AeKO.lbA'b ii 4Hpi> bohuh bt. KOHCTaHTHHOiHMbCKyH) raBaHb, nepe6njiH MHoatecTBo xpncTiam., h ct> AByMH CT3MH Kopaftaeii o6cTynHJM ropoA'b. U,apT. Cb na-TpiapxoM-b bcio ho4b MOJH.incb bt. u,epKBit BjiaxepHCKOH [ioro-poAHH,bi, h noTOM-b, BbiHecuiH pH3y BoropoAHu,bi, norpy3H^H ee Bb boay. 4° Toro bpemehh Mope 6biJio thxo; bapyrb hoahajiacb oypa ct. BtTpoMb, BCTaan BOJiHbi, 11 pa30HaH pyccKie Kopa6jin; oneHb HeniHoro ii3t> acKOJibAOBbix'b bohhobt. cnac^ocb ott. Ta-KOH dtAWj H B03BpaTHJt0Cb bt> OTeieCTBO. 5. IiHHaieHie O^era. Mejh'AyTliMb yaiep-b PwpHKt; oht, iiepeAa.ii. KHHxeaie 0.iery, CBoeMy poACTBeHHHKy, nopyuiiBT. ejiy h cbiHa CBoero Hropa, KoropwH 6bijn. eme a«t«. CoSpaBiwi iinoro BoiicKa, no- k Rusom; Rusi so se imenovali Varjagi ravno lako, kakor se drugi imenujejo Švedi, drugi Norvegi, Angličani, Goti. Čudi, Novogradčani in Krivici so rekli Rusom: zemlja naša je velika in obilna, pa reda ni v nji; pojdite knežit in vladat nam.« Sbrali so se trije bratje s rodbeniki svojimi, so vzeli seboj vse Ruse in so prišli: Rjurik v Novigrad, Sineus naRe-lojezero, Truvor v Izborsk; in od njih sem je tudi ime dobila ruska zfemlja. 4. Pod Rjlirikom. Črez dve leti sla umerla Sineus in Truvor; Rjurik je-dini je prevzel vso oblast in je razdal mesta ljudem sebi bližnjim. Dva iz njih, Askold in Dir, klera nista bila Rjuriku žlahta, ludi ne plemiča njegova, sta si sprosila (da bi smela) iti k Carigradu. Grede doli po Dnepru sta zagledala na gori mestice in sla vprašala: „čigavo je to mestice?" Prebivalci so jima odgovorili: „bili so trije bratje Kij, Ceh in Ho-riv, in oni so tu sezidali to mestice, pa potlej so poginili in mi zdaj plačujemo davek Kazarom". Askold in Dir sla ostala v Kijevi, sta zbrala mnogo Varjagov in sla začela vladali nad Poljani; Rjurik je pa knežil v Novemgradi. V leti osem sto šest in šestdesetem sla šla Askold in Dir nad Gerke ob času cesarja Mihaela. Cesarja je ta čas bil šel s vojsko na Arabe, dobivši pa naznanilo, da Rusi gredo na Carigrad se je povernil. Medlim sla Askold in Dir prišla v pristanišče earigradsko sta pobila množtvo kristjanov in s dvema stotinama ladij sta obstopila mesto. Cesar in patriarh sta molila vso noč v cerkvi Vlahernske matere božje in potlej sta iznesla oblačilo matere božje in ga postopila v vodo. Do tega časa bilo je morje liho; sedaj seje vzdvignila nevihta z vetrom, vstali so valovi in so razbili ruske ladije; zelo malo askoldovih vojakov se je rešilo iz take nesreče in se je ver-nilo v domovino. 5. Kneženje Olegoto. Medlim je umeri Rjurik; on je oddal vlado Olegu, svojemu rodbeniku izročivši mu tudi sina svojega Igorja, kteri je bil še dete. Oleg sbravši mnogo vojske je šel k Smolensku, me.fi> Ojien. Kh CMo.ieucKy, B3fl.n» stoti. ropo^'b, h noca4n.1T. bt. hem'í. cbohxt, luyate». otty^a nomejn. bhh3t>, B3a.n» óen, h nocaahjn. bt. He»n. takhte cbohxt. MyjKeií. IIpnineAniH kt» ropasi-b kícbckhmt., h bh^h, hto ackojibat» h ^hp"1» kharaatt,, Oaen. cKpwjn. nacn. bohhobt» cbohxt. bt. ^oakax'b, ApyrnxT. ocTaBiuT. nosaAH, a cann. npHme.i'b, neca jia.iH>TKy Hropa Ha pyitaxT». Ohi noc^aa-b cKasaTb ÁCKoab^y tí 4npy: *mm Kynnbi; «aem-b bt» I'peijiio ott. ojera n Hropa; npii^hte nobh¿atbca ci HasiH." ackojib^t. h 4HP'i npHUMH. Tor^a bohhw BbicKaKajui H3T. jio^OKT», h oaert> CKa3a.l"b KieBCKHMT. KHH3bHMT.: „Bbl He KHH3b», hh KHaatecKaro po^a, ho a KHaaíecKaro po^a, h bott. cbiHT. piopiiKOBT»." AcKOJib^a h 4HPa yóh^H, noHecjiH na ropy, h norpeójin na ropfc. Ojien. cfcaT. KHaJKHTi» B-b KieB-fc, h cKa-sa^'b: „aro óy^eT-bMaTb pyccKHM-b ropo^as^"; nocjifc nero Ha-■laaT. CTpoHTb ropo^a, h ycTaBH^'b ^aHH. CnepBa Ojien. Boe-ba.ii ct. apeb.ihhamh, 11 3actabhjn. hxt. aabatb ¿aiib 110 «lepHoií ItyHHUt. iiotomt» OHT. nOUiejlT. Ha CtBepflHT.; nOÓt^HBT. hxt. II HajiosKHBT. Ha hhxt. ^aHb .íerKyio, hc ¿ajiT» hmt. naainTb ^ahh K03apaMi, cKa3aBuin: „a Henpiaiejib hmt., a ct. sajín y MeHn HtTT. HHKauoH BpajK^bi." ílocjajin II KT. paAHMHiaMT. cnpocHTb: „KOMy ^ahb ¿aeTe?" Ohh otbfchajih „K03apaM'b." Ojien. cna-3aa-b hmt,: „he ¿aBaiiTe Kosapain., ho ¿aBaiiTe Jiyinie mhfc." Pa^HMHHH COrJiaCHJlHCb. Bt, 907 roay nomejn. Ojien. Ha rpeiíOBb, a Hropa ocTa-BH^'b bt. KieBt: Bsaa'b c-b coóow BaparoBT. MH0JKecTB0, 11 hob-ropo^heb'b, h nyan, h kphbhhch, h ¿pyrhxt. hapo^ob-b. Co bcfcmh Cb hhmh nOHiejT, Ojien. Ha KOHaXT. H bt. Kopaóaax-b, H npHiueji'b kt. Haproropo^y; rpeKH 3aMKHy.u1 raBaHb, h 3aTBo— pH^H ropo^-b. Ojien. Bbime^T. H3b KopaÍMa, Bejifcjn. KopaójH BMTau^HTb Ha 6epen>, h noBoeBaaT. ropo^eKia OKpecTHocTH. PyccKie nepeÓHjiH MHOHíecTBO rpeKOBT., pa33opnjiH ¿orna, iiojk- r.1h nepKBH,-oahhmt. cjiobomt., nOCTyna^H TaKT., ItaKT. OÚblK- HOBeHHO nocTynajOTT. HenpiaTean. TpeKH, Bii^a Bce sto, ncny-raJiHCb, Bbic.iaJiH kt, Oaery h3t. ropo/^a, n CKa3ajiH eMy: „ b03bmh ^aHii, CKOJbKO xonemb." OaeiT. corjiacH.ica 11 B03BpaTHjica bt. KieB-b, Heca 3040Ta, /iparontHHbia TKaHH, naoAbi h BHHa. Ha-po^i nposBaJi'b ero b^u^hmt.. je vzel to mesto in postavil v njega svoje može. Odtod je šel doli, je vzel Ljubeč in postavil v njega tudi svoje može. Prišedši k goram kijevskim in videč da Askold in Dir vladata, je skril Oleg del vojakov svojih v ladij ah in je druge pustil zadi, in je prišel sam nesoč malega Igorja na rokah. Poslal je povedat Askoldu in Diru: „mi smo kupci; gremo v Gerčko od Olega in Igorja, pridite da se vidimo." Askold in Dir sta prišla. Tadaj so vojaki poskakali iz ladij in Oleg je rekel kijevskima knezoma: „Vidva nista kneza, tudi nista kneževskega roda, jaz pa sem knježevskega roda in tukaj je sin Rjurikov." Askolda in Dira so ubili, nesli na goro in pokopali na gori. Oleg je začel knežiti v Kijevi in je rekel: „to bode mati ruskih mest;" potlej je začel zidati mesta in je ustanovil davke. Sperva je vojeval Oleg s Drev-Ijani in ustanovil jim, dajati davek po černi kuni '). Potlej je šel nad Severjane, premagavši jih in naloživši jim davek lehek ni dal jim plačevati davka Kazarom rekši: „jaz seni jim sovražnik, do vas pa neimam nič sovraživa." Poslali so tudi k Radimičem prašat jih: „komu dajete davek?" Odgovorili so: „Kazarom." Oleg je rekel jim: „ne dajajte Kazarom, temoč dajajte rajše meni." Radimiči so privolili. V leti devet sto in sedmem je šel Oleg nad Gerke, Igorja pak je pustil v Kijevi: seboj je vzel množino Varjagov in Nov-gradjanov in Čudov in Krivičev in drugih narodov. Z vsimi s njimi je šel Oleg na konjih in ladijah in je prišel k Carigradu; Gerki so zatvorili pristaniščež) in zaperli mesto. Oleg je šel iz ladije, je ukazal ladije potegniti na breg in je raz-deval mestne okolice. Rusi so ubili mnogo Gerkov, so po-derli hiše, požgali cerkve, — s jedno besedo, so delali tako, kakor navadno delajo sovražniki. Gerki videč vse to, so prestrašili se, poslali k Olegu iz mesta in mu rekli: „vzemi davka kolikor hočeš." Oleg je privolil in se je vernil v Kijev in odnesel zlata, dragih tkanin, ploda in vina. Narod ga je imenoval razumnega. >) Jedes Haus musste geben einen aehwarzen Marder. Pristanišče Hafen. 6. KHH¡KeHÍe Hropa. lio CMepTii Oaera (922. r.), Haia.^KHfl;KHTb Hropb. 4peB-aflHe 3aTBopHJiHCb ott. Hero; Iíropt nouie.i'b Ha hhx^ nofií-ah.n> h ha¿ojkimt> a»»11 ôo^biue, mfcmt, Ojier'b. Bt» 941 roAy nonie^'i, Hropt Ha rpeKOBT,. UoMapu noc.ia.iu eticmh Kb inapto, umo u^emb Pycb na Hapbzopo^b. Pyccnie onycTOiua^H a3ÍHTCKÍe Cepera a» tIíxt» nop-b, nona He npnni.in rpeiecKie BoeBOAbi cb BOCTOKa, h oKpyíKH.iH HX"b co bcIíxt. CTOpOHi.. Pyccnie, noco-BtTOBaBIHHCb, bmiu.1H lia ^peKOB^, h nOC.lli 3.10H cfclh rpeun e^ba MorjH OA omewx, h Haia.li. nycKaTb tpyóamii oroHb ha pyccKin .ioakh. TaKT>-HTO CTpaiUHO tfblJlO CMOTpIiTb. PyCCKÍe, yBHAílB'b HJiaMeHb, F10MeTa.!HCb Bb MOpCKyiO boav, 4T0Ô"b yhath KaK^-HHÔyAb, h TflKHMT» 06pa30MT> B03BpaTIUHCb AOMOH. IIpHUieAUIH, K<1VK/1,f.l¿1 pasckasbibaxb cbohmt. ony^echomt. orH-fc. „Y tpenoob «5 pyicaxb moHHO Mo.mie neóecnoe, Komopoe ohu nycxaxu u m ¿mi uacb; eomr, nme.mj u ne o^omah mu nxbu, zoaopuMi ooiíhu h top a. Ilropb «te, npnmcAuin, Haiia.n. coímpaTb ôo^buioe bohcko, h noc.ia.u» 3Baxb BaparoB-b H3t-3a ¡Hopa: 0h^ onaTbxoTfcj^ hath Ha rpeKOBb. Bt. 944 roAy, llropi, Bb caiiouT. A^-it OTnpaBH.ica kt. Hapio-ropoAy bt. .lOAKaxt H Ha kohhxt.. liopcymçbi, ycjbi-xaeb 06b smoMh nocjiaMi CKaaamb uMiiepamopy PoMany: „u^emb Pycb-, Kopaójeü y uuxb MHomecmeo; noxpbuu ece Mope Kopaó-ahmu." Tanate u fio^rapu nocjami Btcrb: „HAyi"b pyccKie, HaHH.ni h neneHliroB-b." Tor^a napb noc^a^-b kt. Hropio .iyi-iiihxt. 6oHpT> CT. npocbóoio: „ne xoah, ho B03bMH a^wt, Kah-yH) ñpajiT. Ojien.; npHAaMT. h eme Kt toh AaHH." Ilropb, AonieAiiiH Ao 4y«afl, co3Bajit Apywínny^ " Haia^n» AyJ'aTb cb Heio o npe-A^ojKeHÍH napa. ^py^HHa HropeBa ciía3a^a: „ecjiH i^apb TaKi. roBopun., to 4ero i«e haji-b eme 6o.ibuie: 6e3T» 6htbm b03bme¡MT. soaoTo, cepeôpo « Aoporiíi tkshh. b^a^ne usbíctho, kto oao-vitett.: mu hjh ohh ? c^ siopeMT. heab3h sapante yroBapw-BaTbcn; Tenepb mu he no aeiu'b xoahmt., ho no rayónh'fe Mop-ckoh: sa^cb OAHa cweptb rpo3HTT. Ha>n» BctMfb!« Mropb no-cjiyiuajica apyíkhhm, « Bejitjn. neneHlíraMx BoeBarb fiojirap-CKyio sejMio; a caMT», bshbhih y rpeicoB-b sojioto h TKaHH ha Bcfcxt bohhob^, b03bpath^cfl hasaat., h npnuie.ii kt. KieBy AOJion. 6. Vladanje Igorjevo. Po smerti Olega je začel vladati Igor. Drevljani so se za-perli pred njim; Igor je šel nad nje, je premagal jih in jim naložil davek večji, kakor Oleg. V leti devet sto jeden in če-tiridesetem je šel Igor nad Gerke. Bolgari so poslali sporočilo k cesarju, da pride Rusija. Rusi so pustošili azijatske brege, dokler niso prišli gerčki vojvode z izhoda in obdali jih z vsih stran. Rusi posvetovavši se so šli nad Gerke, in po hudi bitki so Gerki komaj mogli zmagati. Rusi so po noči sedli na ladije in so pobegnili. Gerčki vojvoda pak je srečal jih v ladijah z ognjem in je začel spuščati iz cevi ogenj na ruske ladije, tako da je bilo strašno videti. Rusi zagledavši plamen so vrgli se v morsko vodo, da bi ušli, kakor uže bodi, in tako so se vernili domu. Prišedši je vsaki pripovedoval svojim o čudnem ognji. „Gerki imajo v rokah pravi nebesni blisk, kteri so oni spuščali in žgali nas; glej zakaj jih nismo premagali", so govorili vojaki Igorjevi. Igor pak, kadar je prišel, je začel sbirati večjo vojsko in je poslal klicat Varege iz za morja in je spet hotel iti nad Gerke. V letu devet sto četiri in četiridesetem se je odpravil v resnici k Carigradu na ladijah in na konjih. Korsunci o tem zaslišavši, so poslali pravit cesarju Romanu: „ideRus; ladij imajo mnogo, vse morje so pokrili s ladijami. Tako so tudi Bolgari poslali sporočilo: „idejo Rusi, so najeli tudi^Pečenege." Tadaj je ce sar poslal naj imenitnejšo gospodo k Igorju s prošnjo: „ne hodi ampak vzemi davek, kakoršen je pobiral Oleg; pridam ti tudi še k temu davku." Igor prišedši k Donavi je sklical družino in je začel posvetovati se z|njo o ponudbi cesarja. Družina Igor jeva je rekla: „ako cesar tako govori, to kaj more biti za nas še boljšega: brez bitve vzamemo zlato, srebro in drage tkanine. Ne ve se kdo premaga, mi ali oni? Z morjem se poprej ne more ugovarjati, zdaj mi ne hodimo po zemlji, temoč po globočini morski, tukaj grozi jednaka smert nam vsem!" Igor je poslušal družino in je ukazal Pečenegom udariti na bolgarsko zemljo; sam pak je vzemši od Gerkov zlato in tkanja za vse vojake vernil se nazaj in je prišel v Kijev domu. ílocjit 9Toro npHiujiH Ha3aAT> a nocjibi aropeBbi, a npaBe.ia ct. coóoa nocjioBT. ott. rpenecKaro napa PoiwaHa. Hropb npa3-BaJiT. KT. ceôfc nocjiOBi, rpenecKax-b, a cnpocBJrb bxt>: „ck.i-HíHTe, itó me Basit roBopa.i'b rçapb?" IJapcKie nocjibiOTBtnajiH: „bott. H,apT> Hacb nocjiajit. kt. teófc; oht. oiem. pa^T. Mapy, XOHeT'b MBpT. HMtTb b aiOÖOBb Cb pyCCKBMT. KHHSeMT»: tbob nocabi bo^b^b Haiuaxi. u,apea kt. npacarfc, b Hacb nocaajiH npn-BecTB Teóa a siyatea tbobxt. tanate kt. npacart." Hropb o6t-maaca HcnojiHBTb sto. Ha APyroS ^eHb npHSBaa'b Hropb noc-aobtj, b nouieat Ha xojimt., r^i ctoajn. nepyh'b '). noiuajih ne-pe/^t. b^oaoM-b opyjKie, iubtm h 3ojioto, b KJUMBCb Hropb b BCfe aiOAH ero, CKOJlbKO 6bW0 HSblHHBKOBT. MeSKAy pyCCKBMB. A XpBCTÍHHT> - pyCCKBX-b BO^aaB KT. npaCHTt BT. U,epKBB CB. Hjiíh, htó haflt, pyibesn.: to öbiaa coôopHaa i^epKOBh, noTOMy-HTO MHorie Bapara 6bua ywe xpncTiaHe. Hropb, yTBepABBT. aiapT. ct. rpeKama, othycthjit. nocaoB-b, oAapBBT. lix-b 3Btpa-HbiMH HiKypaMB, paôaMH b BOCKOMT.. nocat 9Toro Hropb Hanaa-b KHHHtBTb MBpHO BT. KieBt ; Kor^a rae npaïuaa ocenb, HanajiT. sa^yMbiBaTb noxofl% Ha ApeBAHHt, Híeaaa BsaaTb ct> hhxt, ôôabmyH) AaHb. ^pyîKHHa aropeßa cKa3aaa eMy: „HauiB TOBa-pHiu,H, KOTopwe ct. CßtHeabAoarb 2), ôoraTbi opyHîieMT. a njia-Tbesi-b, a mm Hara; nofi^eMT., KHH3b, ct. h3mb 3a AaHbio: a Tbi AOÓyAenib b mm." Hropb nocayinaaca bxt.: nouieaT. kt. apebaa-HaMt aa AaHbH», b Haiaai. oÔBîKaTb ax'b; noôpaBHiB a^hb, nomeai. bt. cbob ropoAT.. Ha Aoport Hropb pa3AyMaaT> b cKasaa-b APy-îKHHfc CBoea: „cTynaaTe bw ci. AaHbio aomoh, a a B03Bpamycb Ha3aAT>, noxojKy ente." KaKT. cKa3aaT., Tan-b b CA^aa-n.: OTny-CTBaT. APyîKHHy AOMOB, a CaMT. CT. HeMHOrHMB B03BpaTBaca hasaat, aceaaa óóabüiaro bm'éhíh. /jpebaahe, ycawxaB'b, hto Hropb onaTb bact'b, Haïaaa coBtTOBaTbca ct. khasemi. MaaoMT.; ohh robopbjib: „nobaabtch bojikt. kt. 0bu,aMT., nepeTacKaeTb see CTaAO, ecaa He yôbioTT. ero; tbkt. Tenepb b ct. h3mb : ecaa He yóbeMT. Hropa, to bcèxt. Hacb noryÓBTT.." nocafc coBl>u],a-Hia, ohh nocaajih cka3atb Hropio: „sahtm-b haeuib onaTbiB^ai» Tbi yate b3aat. bck> aahb." Ho Hropb he nocayuiajica hxt.; toraa ApeBJiaHe Bbirnaa b3t. ropoAa, b yóbjib Hropa h apyk^ay ero, iiOTOMy-HTO ea 6buo oieHb Maao. C. CoAoebeen, Boi l. H3WH6CKHX1. (ViaBHHl,. 2) IIOaKOBO^eiil. Hl'Opn. Po tem so prišli nazaj tudi poslanci Igorjevi, in so pripeljali seboj poslance od gerčkega cesarja Romana. Igor je pozval k sebi poslance gerčke in je vprašal jih: „Povejte, kaj vam je govoril cesar?" Cesarski poslanci so odgovorili: „glej cesar je nas poslal k tebi, on ima verlo rad mir, hoče mir imeti in ljubezen z ruskim knezom: tvoji poslanci so peljali naše cesarje k prisegi in nas so poslali peljali tebe in može tvoje tudi k prisegi." Igor je obljubil spolniti to. Drugi dan je poklical poslance in je šel na hrib, kjer je stal Perun. Odložili so pred malikom orožje, ščite in zlato in so prisegli Igor in vsi ljudje njegovi, kolikor je bilo ajdov med Rusi. Kristjane — ruske so peljali k prisegi v cerkev svetega Elija, ktera sloji pri potoku: to je bila velika cerkev, zato ker so uže mnogi Varjagi bili kristjani. Igor uterdivši mir z Gerki, je odpustil poslance, obdarivši jih s kožami zverinjimi, s sužnji in « voskom. Zatim je Igor začel knežiti mirno v Ki-jevi; kadar je pa prišla jesen, je začel misliti na vojsko zoper Drevljane želeč dobiti od njih večji davek. Družina Igor-jeva je rekla mu: „naši tovarši, kteri so s Sveneldom, so bogati z orožjem in oblačilom, mi pak nagi; pojdimo, knez, po davke; bodeš dobil ti in mi." Igorje poslušal jih, je šel k Drevljanom po davek in je začel nadlegovati jih; pobravši davek je šel v svoje mesto. Na cesti se je Igor premislil in je rekel družini svoji: »popotujte vi z davkom domu, jaz pak vernem se nazaj, pojdem še (davek pobirat).« Kakor je rekel, tako je storil: je odpustil družino domu, sam pak se je ver-nil z nemnogimi nazaj, želeč večega premoženja. Drevljani, zaslišavši,da Igor spel ide, so začeli posvetovati se s knezom Malom; oni so govorili: »navadi se volk k ovcam, razvlači vso-čredo, ako ga ne ubijejo; tako je zdaj z nami: ako ne ubijemo Igorja, nas vse pogubi." Po posvetovanju so poslali povedat Igorju: „Zakaj ideš spet; saj veš, da si prejel ves davek." Pa Igor ni poslušal jih; tadaj so Drevljani prišli iz mesta in so ubili Igorja in družino njegovo, zato ker je je bilo zelo malo. 7. SjibTOHCKoe 03ep0. 9^tT0HCK0e 03ep0 HaxoAHTca Ha ayroBoñ CTopoHt BcurH, bt. acTpaxaHCKOH ryóepHin, u,apeBCKo»n> yfc3A$. Oho HMteTT. BH^t HÏCKOabKO npOßOarOBaTLIH, bt. A-^HHy 21, B'b UIHpHHy 14 BepcTt. Bt> 03ep0 Bna^aeTi. BoceMb HeóoabuiHx'b pliieK'B, ho h3t> Hero he bmxoahtt, hh o^horo hctohhhka. B'b JKapKoe •1'bto, 9TH p'fciKH nepecbixaiOTi. hjh hmiiott. cjiaóoe Teneme; 3HM0H) ace, npH casibixi. atecTOKHxt jioposaxT., He aaMep3aioT^. Bo^a Bi. HHX'b Tenaaa, Ha Buyc-b cojieHaa, ropbaoBaTaa. lip h osepfc Haxo^HTca HfccKO-ibKO Ka3eHHbixT> 8aahin:npa-BocjtaBnaa n,epKOBb, aomh A-111 cBflu^eHHHKa, CMOTpHTeaa, Mara-SHHbl flJlH CKJia^OB-b C0.1H H npoi. 4H0 9^bT0HCKar0 03epa noapbiTO coabio B'b TaKOMi. h30-óimíh, HTO eio moîkho CHaôaîaTb Becb MÍpi» ; ho ee CepyTT. TOabKO, no Mi>pi HaflOÓHOCTH, Ha HeÓO.lbUJOM'b npOCTpaHCTBh. Bo^a osepa saKJiionaeTT. bt> ceôfc npesMtpHoe MHoacecTBo coaa-HblXT. laCTHI^T. Cb npHMtCblO meJOHHMXT. Be^eCTBT., H Ha3bl-BaeTca pánoio,HjiH Tys^yKonn,. ÛHa OTjwHaeTca TaKoro ocalsnH-TeabHOH) 6ÈAH3HOH), HTO npH CO^HeMHOMT. CÍHHÍH, Ha Hee He^bSH CMOTptTb 6e3T.6o.iH a¿h rjiasT», ocoóeHHO ate cjtaóbixT.. Panoio noKpbiTa óoabHiaa nacTb 03epa, a Bee nponee HMteTT, OTBepßii-¿yio tojiiuj coan, KOTopon^Ha Aoccat. He Moran AOCTaTb. Ecan BipHTb pa3CKa3aM-b, to pacaanbiBaaH óy^TO 6m ha 30 caateHt, h T&srb rayôace Konaan, t1>mt» coab 0Ka3biBaaacb «mii^e h CToab KptnKoio, HTo ateatsHbie aoMbi OTCKaKHBaan. TayÓHHa panbi Ha 03eplj pa3aHHHaa: BecHoio B'b apniHHT., cpe^H ate aiTa, Kor^a 03ep0 HcnapaeTca ott. atapoB-b, ^oxo-ahtt. fl,0 leTBepTH apUIHHa. lio 9t0h atH^KOCTH naaBaioTT. pa-60THHKH Ha AocianHKaxT., h rpeôyT-b HS-b-noAT» panw ocoômmh aonaTaMH coab, KOTopyio ciua^biBaiOT-b Ha cboh npoAoaroBaTbia jioakh. Coab, KOTopyio ohh öepyT-b, ecTb caitiaa nncTaa: oHa o6pa3yeTca eateroaho ott. oca/^Ka panw. /^oöbiTyio hst. osepa coab paóonie npHBosaT-b kt. öepery, h cKJia^biBaiOT-b B'b npoßoaroBaTbia ckhpam, r^t OHa ocTaeTca AO tijxt» nopT., noita AOCTaTomo npocoxHeTT., a noToivn. yate cKaaAMBaeTca bt. sanacHbie Mara3HHbi. Bt. 9jibT0HCK0Mb 03ept eateroAHO AoßbiBaeTca ao »uuaioHa nyAOBT. oTanmon coan. Taa-b-KaKT. BcaKaa cojib oöpasyeTca itpHCTajtbHbiMH cao-flMH, TO M0ÎKH0 npHrOTOB^HTb HS'b Hea pa3HbIfl BemH. CA'feaaH- 7. Eljtonsko jezero. Eljtonsko jezero najde se na travnati strani Volge, v astrahanski oblasti, v carevskem okraji. Ono ima podobo nekoliko podolgasto, dolgo je eno in dvajset, široko četirnajst verst. V jezero vpada osem nevelikih rečic iz njega pa ne teče nič potokov. 0 vročem poletji posalinejo te rečice ali pa imajo slabo tečenje; po fcimi pak pri naj hujših mrazih ne zamerznejo. Njih voda je topla, na okus slana, grenkljata. Pri jezeri se nahaja nekoliko cesarskih poslopij: pravoslavna cerkev, hiše za duhovnika, za oglednika, magazini za sklade soli in druge reči. Dno Eljtonskega jezera je pokrito s soljo tako preobilno, da bi se mogel ž njo oskerbeti ves svet; vzamejo je pak samo toliko, po meri potrebe, na nevelikem prostoru. Voda jezera obseže v sebi črezmerno mnogo solnih delcov zme-šanih z lužnimi stvarmi in imenuje se rapa ali »tuzluk.« Ona kaže tako oslepljivo belost, da pri sijanji solnčnem ni mogoče na njo gledali, da bi te ne bolele oči, posebno ako so slabe. Z rapo je pokrit naj večji del jezera, vse drugo pa je strjena debela sol, kteri dna do zdaj niso mogli doseči. Ako se more verjeti pripovedkam, tu da so razkopavali na trideset seženj, in kolikor da so globokeje kopali, toliko se je sol skazovala čistejša in tako terdna, da so železni drogovi odskakovali. Globokost „rape« na jezeri je različna; v spomladi za jeden aršin, v sredi leta pak, kadar se jezero izparuje od vročine seže do četertine aršina. Po ti tekočini plavajo delavci na plavili in grebejo izpod rape s posebnimi lopatami sol, ktero skladajo na svoje podolgaste ladjice. Sol, ktero nabirajo, je naj čistejša, ona napravlja se vsako leto od gošče rape. Dobito iz jezera sol vozijo delavci k bregu in jo skladajo v podolgaste kope, kjer ostane dokler dosta presahne in in potlej uže sklada se v založišča. V Eljtonskom jezeri dobiva se vsakega leta do jednega milijona pudov izverslnc soli. Ker vsaka sol napravi se iz kristalnih skamenelin, se morejo narejati iz nje razne reči. Reč, kakoršno koli storjeno Hyio KSKyio-HHÔyAb Bein,B Hat ^epeBa, HanpHMtp-B KpecT-B, laiuy, H4H TOMy noAOÖHoe, K^a^yT-t bt. pany, h ocTaB.iaiOTb TaM'b Ha h^h Ha Tpn HeA'tan: noaoîKeHHaa TaKHMt o6pa-80Mt Bemb 0KpHCTajiaH30BbiBaeTCfl, a camoe BenjecTBO npeBpa- maeTCfl B'B CO^b. OKpHCTa^aH30BaHHbIfl BemH nOpTHTCH TOJlbKO bt> cwpyio noro^y. IIoHBa oko^o 9jibT0HCKar0 oaepa cojiohu,obataa h imhhhc-Taa; nocafcAHflfl onem» bh3ka h Bnecbsia yaoôha kt. bbialubiba-híw KHpnHHa. B-b oKpecTHOcTHXT» pocTeTT» BecbMa Tonjaa TpaBa, KOTopaa, no Mtpt yrayôjieHia bt. CTenB, -tyinieio, KaKOBoio, noflB^aeTca He ôjinate ßBaßHaTHnaTH-BepcTHaro pa3_ CTOflHia. 8. Eypam,. HnrAfc 6ypn y hacb, bt, Poccíh, he čbibaiot^ TaK'b lacTbi H TaK'b CH^bHbl, KaK-b B'b CTenHXT», OCOÓeHHO B'B BOCTOIHblX'B, bt. 3aB(MOJKbH, no óeperaM'b KacnincKaro Mopa h b-b KnprHs-cKHX'B-CTenHX'b. Haii6(Mbmee hhc^o hxt» ôbiBaeTT» 3Hmom, h HaHMeHBHiee oceHBio. 3hmoio nphxoahtca no oahoh óypfc ha KaatAwe 5 HJIH 6 AneS. CHJlbHBie BfcTpBI B'b CTenHXT, h B'B CHÔHpH HMtiOTT, Aa®e ocoóoe ha3bahie óypaua, xoth bt. meteopojiorhheckomt. cmbicjifc OHH He cocTaBjiaioTi KaKoro-anóo ocoóaro aBJieHia. /l/fcHCTBie BiTpOB-B, H CaMO C06010 pa3yMÍeTCa, CH.lbHbIXT>, T3KT. pt3K0 B'B cTenax-B h TaKoe HMteT-B B.iÍHHÍe Ha jijoach h AOManiHHX'b hih-BOTHBIXT», HTO y MtCTHbIXT. jkhteaeh cymectbyett. aaîkc k^a-CH^HKautia óypaHOBT. : ecTb ôypaHbi JiíTHie h óypaHbi 3HMHie. ÜepBBie OTjiHiaioTca 3Hoe»ii, hmh HanocHMBiMT.: npn hhx-b 06-AaeTTi pacKaaeHHbiMT. bijtpomt., KaKT. naposiT. bt. čahfc; rycTaa hbmb CTOHTT. H ItpyJKHTCH b'b b03ayxt ha he0603phm0e npO-ctpahctbo; bt. ropoaax'b 3anhpah>tt> okha h craBHH, ho nbub npohhkaeti. Bee, hto ecTb bt. aom$. 3hmoh> öypaHbi conpoBoat-aaiotca chtrosi'b h mhtcjibh). hfekotopbie hasbame óypaHOBT. nphaaiott. tojibko 3hmhhmt., h a^ht^ hxt. ha Cypami ceepccy h ôypanbi crnsy, cmotpa noTOMy, naaaett. jih npn 9tomt> cHfcn. CBepxy, h¿h »ce CHjlbHblMT, b'feTpOM'b .11111(1, b3abimaetch Cb 8ejuH, h KpyaîHTca bt, BosAyxt. Ho b'b opeHÓyprcKoñ ryöep-híh öojiBnieio lactbh) 9th aba cjiynaa pasjihiaiott. ocoôwmh Ha-3BaHÍaMH, HasbiBaa oahh óypanafflu, a APyrie — MHmeAHMu; b'b iz lesa, na primer, križ, čašo ali kaj tacega položijo v rapo in jo pustijo lam dva, tri tedne; tako se položena reč okri-stalizuje, in sama reč se prepodobi v sol. Okristalizovane reči se skazijo samo ob vlažnem vremeni. Zemljišče okolo EIjtonskega jezera je solnalo in glinasto; poslednja (glina) je zelo sprijemljiva in posebno pripravna za delanje opčk. V okolicah raste verlo borna trava, ktera, kolikor je globokeje v stepi, toliko prihaja boljša in taka se ne prikazuje bliže, kakor 25 verst daleč od tamo. 8. Burja. Nikjer pri nas, v Rusiji niso burje tako pogostne in tako silne, kakor v stepah posebno v iztočnih, v Zavolžji, po bregih kaspi jskega morja in v kirgizkih stepah. Naj več jih je po zimi, in naj menj v jeseni. Po zimi prihaja po jedna burja na vsakih pet ali šest dni. Silni vetri v stepah in v Sibiru imajo tudi posebno ime: ako ravno v smislu meteorologičem „buranu ne dela nika-koršnega posebnega prikazka Piš vetrov, samo po sebi se razumi močnih, je tako rezen ko po stepah in ima tako moč do ljudi in domače živine, da je pri prebivalcih onih krajev prav razredba buranov: so burani letni in burani zimni. Pervi se pokazujejo po znoju, kterega naženejo; obdajo z gorečim vetrom, kakor s paro v kopelji; gosti prah stoji in verti se v zraku na preglednem prostori; v mestih zapirajo okna in oboknice, pa prah prešine vse, kar je v hiši. Po zimi spremlja burane sneg in metež. Nektera imena dajejo samo zim-nim buranom in delijo jih na burane verhnje in na burane spodnje, glede na to, ali pada pri tem sneg od zgoraj, ali se po silnem vetru le uzdviguje z zemlje in se verti v zraku. Pa v orenburžki oblasti večji del ta dva primerleja razlikujejo s posebnimi imeni, in imenujejo jedne burane, druge pak za- MflTe.iH CHtn, na^aeTT. cBepxy, a npii óypaHli oht. B3BHBaeTca chh3j, Cb 3eMJlH. TpyßHO B00Ópa3HTb, £0 KaKOH CTCneHH HeJlO-BtKT. H cambia y^aîKe ÎKHBOTHbia, y KOTOpblXT. eCTb OÓbIKHOBeHHO KaKoe-TO BHyTpeHHee nyBciBo nosHama mícthocth, jiHinaiOTCH bo Bpesin HtecTOKaro 3HMHaro ôypaHa Bcanaro cooópaiKeHia. jlioflh 3ajiep3aioTT> bt, htckojibkhxt. ^ecfltkaxt. caateh-b ott> îkhjiba, hhor^a noirn ha yjiHHaxT. cejn> h aepeBeHb, bmóhb-hihcb h3"b cH^'b h nohth he cxo^h cb MliCTa, a HJiyTaa Bce BKpyroByio. Ckott. óískhtt. nô Bíbrpy, 3aól>raeTT> 6e3T> ocxa-HOBKH 3a C0THI0 BepCTT>, h Hept^KO MelieTCH npHMO H 6e3'b oraa^kh bt. npoiiacTH h KpyToapbi, r^t h nonióaerb. CTeriHbiíí HancaKx, KOTopbiH Be^eTTj Bacb bt, TesiHyio HO'ib, kakii bt» acHbiH AeHb, Ha awôoe yponauje, pfcuiHTejibHO 0TKa3biBaeTca 6biTb bohiakom-b BaniHM'b bo Bpewa SHMHaro oypana, a ecjin 9tott> 3acTaeTT> ero Ha nyTH, to oht> eafeaeTT. Ha sifccr-fc ci, jiouiaan, jioskhtch, 3apbiBaeTca, ecjiH mohîho, bt, chtrt», h Bbi-hîhaaeti» beflpa. OpeHÓyprcKHM'b óypaHaín, He ycTyriawn, bt, cH.it h ^arae npeBocxo^aTT. hxt» — ôypaHbi loJKHbixT. CTeneñ aana^Hon Ch-ónpn, CTenHOH MacTH AjiTaficKaro owpyra h KHprH3CKHXT> CTeneñ. 9. matejib bi» ctenh. H iipHÖjiHwaaca ki> MücTy Moero Ha3naiieHÍa. Bonpyr-b BieHH íipocTHpajiHCb ncíajbHbia uycTbiHH, iiepectueHHbia xoj-BiaMH h oBparaaiH. Bce noKpbiTo öbijio cHiroarb. CojiH^e ca^H-jiocb. KnÓHTKa txaaa no y3k0h ^oport, hjih TOHHte, no cjifcay, npojioateHHoaiy KpecTbHCKHBin caHasiH. B/ipyrT. HMiii,HK'b ctbjit. nocMaTpHBaTb B'b cTopony, h HaKOHeu/b, cnaB-b inanity, oôopo-thjich ko mhfc h cka3ajit.: „BapHHT>! He npHKaateiub jih Bopo-THTbCH?" „9TO sa^tMij?" „Bpe»ia He Ha^eatHo: BtTep'b cjienta noßbiMaeTca; BHuib, KaKT. oht> cMeTaeTT. nopoiny." tro 3a öt^a?« „A BHUlb, TaMT. *IT0 ? « (ilMmUKT. yKa3a^T> KHyTOMT. Ha BOCTOKT»). „fl HH*iero ne BHHty, kpomt óIíjioh ctenn, 4a acHaro neóa. „A BOHT»—BOHTi : 9T0 OÓJiaHKO." mete; v metenji sneg pada od zgoraj, pri burani zavija se k višku, od zemlje. Težko si je pomisliti, do kake stopnje človek in tudi še sama živina, v k beri je obično nekak znotranji občutek poznanja kraja, zgubijo ob časi silnega zimnega bu-rana vso zavednost. Ljudje zmerzujejo nekoliko desetek se-ženj od hiše, v časi skoro na ulicah sel in vasi, omedlevši in skoro ne gredoč z mesta in verte se neprestano okrog. Živina beži po vetru, leti neprenehoma za slo verst in velikrat meče se naravnost in bez obzira v prepade in s stermih obrežij, kjer tudi pogine. Stepni kajzak, kteri pelje vas po temni noči kakor belem dnevu na ljubno shajališče, naravnost vam odreče biti vaš vodnik ob časi zimnega burana in če ga ujame na polu, zleze pri li priči raz konja, ulega se, žariva se, ako je mogoče, v sneg in pričakuje vedrine. Od orenburških buranov niso manj silni, lemoč jih še prekosujejo — burani južnih step zapadne Sibirije, step-nega dela Altajskega okraja in Kirgizskih step. — 9. Zamet v stepi. Jaz sem se približal odločenemu mestu. Okolo mene so se razpostirale žalostne puščave presekane s hribi in soteskami. Vse je bilo pokrilo s snegom. Solnce je zahajalo. Kibilka je tekla po ozki cesti, ali bolj na tanko (rečeno), po sledu napravljenem s sanmi kmetijskimi. Naenkrat je začel voznik pogledovali v stran in na zadnje je snemši kapico, se obernil k meni in rekel: „Gospod! ali ne ukažeš ver-niti se?« „Zakaj to?" „Vreme ni zanesljivo: veter iz lehka popihuje; vidiš, kako goni mladi sneg.« „Kaka nesreča je to?" „Pa vidiš, kaj je to tam?" Voznik je pokazal s bičem proti izhodu. »Jaz nič ne vidim, zvunaj bele slepe pa jasnega neba." „Pa tam — tam: ta oblačič." fl ybhaijn» bt> caMOMi. a^^ «a Kpa» neoa 6'fejioe o6.m-KO, K0T0p0e npHHflJlT, 6bUO Ba OTAaJieHHMH XOJlMHKT>. fljimHKT. H3T.HCHHJIT. MHt, HTO o6.iaHKo npeABtmaao 6ypam>. fl CJlMXaa-b O TaMOUIHHX1> MflTeaaXT., h 3Ha.1T., UTO U,tJlbie o6o3bi 6biBajiH h m h saHeceHbi. Caseabin., cor^acHO ct> mh1>-HieMT, HMIHHKa, COBfcTOBa.lT» BOpOTHTbCH. Ho BliTepi. nOKaJICfl MHt HeenjieH-b; a noHaA^a^ca Ao6paTbca 3a6jiar0Bpei«eHH0 ao c^tay«>ineh ctahi^ia, h Bejifc.^ fcxaTb cKopte. Amihhkt» nockakajib; ho Bce nor^aAMBajn. ha boctokt,. JlouiaA» 6$JKa./ui APy>KHO. BfcTepi. mefkayttmi. iiac-b ott, 'iacy ctahobhjica chjibhte. OojiaiiKo o6paxiuocb bt, 6t.iyio Tyny, KOTOpaa Taatejio HOAbiMa^acb, poc.ia h nocteiiehho o6.iera.ia He6o. IIomejiTj MejiKifi cHtrb — h BAPyr-b HOBaaHjit xaonbHMH. BfcTept 3aBbWb, CA^jiajiacb MaxeJib. Bt> oaho MrHOBeme tcm-Hoe ne6o csitwajiocb ct, cHtiKHbiwi, jiopesn,. Bce H3He3.\o. »Hy, 6apHHT>", — 3aKpHliajl-b aMU^HKl.: n 6tAa! 6ypaHT>! • • •« fl BbirjiHHy.n, h3i> kh6htkh: Bce 6buo itipaK-b h BHxopb. BtTep-b BbU-b Cb t3koh CBHptllOH Bbipa3HTe^lbH0CTil0, "ito Ka-3a^ca OAyineB^ieHHbiM'b; cHtrt 3acbina.n> sieHa n CaBe./ibHia; jiouiaAH ui^h uiaroM-b h cKopo CTa.ih. „Htojkt. tw ne ^Aenih?" cnpocH^n, a aMu^iiKa ct> hetepnfchiemtj. — „^a 'ito •fcxaTb?" otbthajn. oht», cjit3aa cb o6jiysKa; „he btctb h taic-b kyaa 3atxajiw: AoporHn^T-b h Mr.ia Kpyrosn.." —fl craxb 6buo ero 6paHHTb. — CaBejibHTb aa Hero 3acTyiiHJica: „H oxoTa 6buo necjiymaTbca", —roBopHjit ohi> cepAHto: „BoporHjica 6bi Ha nocToa^biii ABopi»> HaKyuiajica 6w «iaw, no'iiiBajn, 6bi cetit a« yTpa, 6ypa 6-b yraxjia, OTiipaBH.iHCb 6bi Aajite. H KyAa culi-ihhmt.? 4°6po 6bi Ha CBaAt6y!" — CaBe^ibHM-b 6burb npaB-b. 4luaTb 6buo Henero. CHtri tbkt. h Ba-iiut,. Okojio kh6htkh hoabimajica cyrpofib. JlowaAH ctojmh, HOHypa ro.ioBy h h3-ptaka b3aparhbaa. iiinw,ak% xoah«"» Kpyrowb, ott, Heuero a^-aaTb yaaJKHBaa ynpaatb. cabe.ibiih-b Bopnaai.; a r.iaa't.i'b bo BCt CTOpOHbl, HaA^flCb yBHA^TbXOTb npH3HaK"b JKiUba 1i.1m Ao-porn, ho hhiiero He mopi pa3,in'iHTb, Kpomt myTHaro KpyateHia MHie^h .... BApyr i. yBHA'bJi'b n mto-to nepnoe. ,,9h, hm-u^hk!'' sakph'ia.n. a: „cmotph, hto tasn, tanoe mephtetca?" flMHl,HK^ CTaJlT. BCJiaTpHBaTbCH. — „A Boi^ 3HaeTT>, 6apHH^", — cKa3aa'b oH'b, caAacb Ha cBoe aitcro: ,,bo3t. He bost., ac-peBO He a^peBO, a KaateTca, irro uieBe^iHTca. 4o^jkho 6birb, iuh B0,1KT> M.I H "ie^lOBtKT.." Jaz sem zagledal v resnici na kraji neba bel oblačič, kteri se je bil prijel oddaljenega homca. Voznik mi je razjasnil, da oblačič je prerokoval buran. Jaz sem slišal o tamošnjih zametih in sem vedel, da so cele voze zametovali. Saveljič je soglasno z mnenjem voznikovim svetoval vernili se. No, meni se veter ni zdel silen; jaz sem se nadjal priti o pravem časi do bližnje postaje in sem ukazal voziti berže. Voznik je podirjal; pa vedno je pogledoval proti izhodu. Konji so dirjali naglo. Veter med tem je prihajal od časa do časa silnejši. Oblačič se je spreobernil v bel oblak, kteri se je težko povdzigoval, rasel in sčasoma obdal nebo. Začel je iti droben sneg — pa naenkrat se je usul debel. Veter je potegnil, začelo je mesti. Na jeden mig se je zmešalo temno nebo s snežnim morjem. Vsega je zmanjkalo. „No, gospod" — je zaupil voznik: „zdaj je težava! buran!... Jaz sem pogledal iz kibilke: vse je bilo mrak in vihar. Veter je vil s tako grozno močjo, da se je zdel oduševljen (biti); sneg je zasipal mene in Saveljiča; konji so šli korakoma in so kmalu stali. „Ali ne voziš?« sem vprašal voznika neslerpljivo. — „Čemu pa voziti?" mi je odgovoril, in zleze s sedeža; »še tako se ne ve, kani smo zavozili: ceste ni, megla pa krog in krog.« — Zdaj sem začel ga zmirjati. — Saveljič je ga branil: „Tudi je bilo treba, ne poslušati — je govoril serdito: ,,bi se vernil do postaje, bi se napil čaja, bi počival do jutra, burja bi utihnila, in bi se bili odpravili dalje. In kam pa tako hitimo? Kakor na svatbo!" — Saveljič je imel prav. Delati se je moralo nekaj. Sneg je se prav valil. Okolo kibilke je rasel kup snega. Konji so stali, pobešaje glavo in le redko z njo zmajaje. Voznik je hodil okolo, da bi kaj delal, uredovaje zaprežno orodje. Saveljič je mermral; jaz sem gledal na vse strani nadjaje se zagledali saj znamenje prebivališča ali ceste, pa nič nisem mogel razločiti zvunaj temnega sukanja zameta . . . Naenkrat sem zagledal nekaj černega. ,,He voznik!" sem zakričal: „poglej kaj tam nekaj tako černi se?" Voznik je začel paziti. — „A Bog ve, gospod", —je rekel usedaje se na svoje mesto: ,,voz, to ni voz, drevo, to ni drevo, zdi se, da se nekaj giblje. To mora bili ali volk ali pak človek." fl npHKaaa.n. fcxaTb Ha HesHaKOMbiii upe^MeTT., KOTOpbiä Toxiacb H cTajn. rioABHraTbcfl Haan. Ha Bcxpiny. Hepes'b ßBli MHHyTbi mm nopoBHH.mcb cb ue.iOBliKOM'b. „reii, Aoöpbiä nejio-bfck'b!" 3aKpniaaT> esiy hmh^hki.: „cuaJKH, he SHaenib 4h r^t Aopora?" „4opora-to s^tcb; a ctow Ha TBepflofi nojioct", oxßt-iia.n> aopojkhbih: „^a 1ito to^ky?" — nIIocjiymaii, MyiKHiieK,b", cKasa.n» a esiy: „3Haeuib jih tbl 9Ty CTopoHy? Bo3Meuibca an tm ßOBecT« weHa ¿o ho'wera?" „ctopoha mh1> 3h3koma", otbiiia.vb flopojkhbih: „tuaba Bory, Hcxoaiena h ns-b^iKeHa b^ojib h nonepeK-b. ^a BHiub ua-Kaa noro^a: KaKi. pas-b coöbeiubca c-b Aoporn. Jynuie 3/vfcCb ocTaHOBHTbca, ¿a nepe'/KßaTb, aBOCb ßypaH'b yTOHeTT», ¿a Heöo iipoaciiHTCa: Tor^a HafißeMT, ßopory no SBtSAaMT.." Ero xaa^HOKpoBie oöoßpujio mchh. fl yate ptunuea, npe-A3bt> ceöa BOJit Boarieii, HO'ieBaTb nocpeßii cTerin, Kaicb BApyr-b AOpOJKHblii CtaT. nopOBOpHO Ha OÖJiyiOK'b, h CKa3ajn. hmhj,HKy: „Hy, cjiaßa Bory, 5khjio he ßajieiio; CBopa'MBafi Biipaßo, no-$3»ffaii." — „A noieaiy txaTb mh£ BiipaBO?« cnpocH.ii aaiiUHK'h ct, heyaobojibctbiesn.; »r/vfe Tbl ahamim. ^opory? He 6ocb, jio-ma^h lyrna, xosiyTb He cboh, noroHaii He ctoh." — fljimhk'b Kasa^ca mii1> npaBT». »Bt. caMOMt ciiaaa.Tb a: „nonemy Aymaenib tw, hto jkhjio He^ajie'ie?" —■ A noTCMy, ito BtTepT» ottojlt hotflhyjltj", OTBliHajrb AOpOSKHblH: h h CJlbimy: AblMOMT. naxHywio; 3hatb, aepebha öjihsko." — cmttjihboctb ero h toh-KOCTb iiyTba weHH HsymnaH. fl Be4l>4rb aMmHKy ixaTb. JloniaßH TasKejio cTynajin no rayöoKoaiy CHiry. KHÖHTKa thxo noßBnra-aacb, to bst.tsHtaa Ha cyrpoÖT», to oöpymaacb bt> OBpari. h ne-pesa^HBaacb to Ha o^Hy, to na /tpyryio CTopony. 9to noxojKe 6buo Ha n^iaBaHie cy^Ha no öypnoaiy Mopio. CaBe-ibm-b oxajn», noMHHyTHo TOJiKaacb o moh 6oKa. fl onycTHjn> n,biHOBKy, 3any-Ta^ca bte> niyöy, h 3aApeMajn>, yöaioKaHHbin ntmeMt 6ypa h KaiKOlO THXOH A. JlytuKum. 10. Ajixapb ^afl atepTBbi. ^ioHTi, öoraTbift H)H0uia, cA^-iajica oueHb öojieHT), h jj,oa-roe Bpesra npojiejKajn. bt. nocTejit; ho hakohei^t. cTa^o eMy .lerne, h oht. Bbi3ßopoB,fc.'n>. BbimeAUja bt. nepBbiii pa3T. b-b Jaz sem ukazal vozili proti neznani stvari, klera je ta čas tudi začela iti nam nasproti, Crez dve minuti smo sre-srečali se s človekom. „He dobri človek!" mu je za kričal voznik: „povej, ali ne veš kje je cesta?" „Cesta to je tukaj; jaz stojim na tverdem zemljišču«, je odgovoril popotnik: „pa kaj čem povedali?" „Poslušaj, kmetic", sem mu jaz rekel, „ali poznaš ti ta kraj? Ali bi me mogel pripeljali do prenočišča?" „Kraj mi je znan", je odgovoril popotnik, „slava Bogu, prehojen in prevožen podolgoma in popreko. Pa vidiš, kaka je to nevihta, kadar jedenkrat zablodiš s eeste. Bolje tukaj ustavili se, pa počakali, dokler buran ne utihne in nebo ne razjasni se: potlej najdemo cesto po zvezdah." Njegova hladnokervnost me je ohrabrila, jaz sem uže namenil udavši se v voljo božjo, prenočiti vsredi stepe, ko je naenkrat popotnik sedel berzo na prednji sedež in rekel vozniku: „No, slava Bogu, prebivališče ni daleč, obračaj na pravo, pa vozi." — „Zakaj pa mi je voziti na pravo?" je prašal voznik nevoljno; „kje pa vidiš cesto? Ni bos, konji tuji, komat ne svoj, poženi, ne stoj," — Meni se je zdelo, da voznik ima prav. „Resnično« sem mu rekel, „zakaj misliš ti, da prebivališče ni daleč?" „Zato ker je veter odtod sem potegnil", je odgovoril popotnik, „in jaz čutim: po dimu je zadišalo; to se mora vedeti, da je vas blizo.« Nad njegovo modrostjo in tenkim čutjem sem ostermel. Jaz sem ukazal vozniku voziti. Konji so težko stopali po globokem snegu. Kibitka se je tiho gibala zavaževaje, zdaj na kup snega, zdaj zavra čevaje se v jamo in zavaljevaje se zdaj na jedno, zdaj na drugo stran. To je bilo podobno plavanju ladije na burnem morji. Saveljič je stokal vsako minuto zadevaje se o mojo stran. Jaz sem pustil dvojni koc, sem se zamotal v kožuh in sem zadremal, mamljen na spanje s petjem burje in s zibanjem tihe vožnje. 10. Oltar za darovauje. Dion bogat mladenč je zelo zbolel, in dolgo časa je pre-ležal v poslelji; na zadnje mu je postalo ložeje in je ozdravel. Prišedši pervikrat na vert bil je kakor novorojen, poln Ca^T», oht ÓblJlT. KaKT. 6bi HOBOpOSKAeHHblH, nOJIOHT» paAOCTH, h cjiaBOcjioBHJii. TocnoAa rpoMKHMT. röJiocoMt, a bt> nsóbiTK'fc óaaroAapHwxT. lybctbt., oôpamaa B3opw a cepAn,e cBoe kt. He6y, iipoH3Heci: „0 BceÔJiaateHHbiH a BceAOBOJibHbiH! ecan 6w ne-aoBfcKt Mort hto-JIHÓO Boa^atb Ïe6t .... o, KaKT. oxotho oT^aa-b 6bi a Bee CBoe HMfcHie!" caoba 9TH cjibima.it. oahht. ójiaroHecTHBbiH CTapei^t», h hoaomeaiiih kt. óoratomy whoiiit, cka3a.1t.: „Baarie aapw hhc-xoßHT'b CBbiiue; Ty^a noc-iaTb Tbi HHiero He MOHtenib. Ho hah, catayö 3a mhom." K)Homa nocatAOBaai sa 6jiaroiiecTHBbiM'b cTapi^enn., h ohh HpHuuH Bi. OAHy MpaMHyw, noaypasBajiHBUiyioca XHHtHHy, r^t bctptthjih hxt. yatacHaa hhui,eTa h ropecTb. OTeivb JieacaaT. óojibHoñ, matb iuaKaaa, a^th óbuh harh h npocHJiH xjitôa. y»îacHyjica lOHOUia. TorAa cTapeivb cKa3ajn» eMy: „Bott. -— 3Aicb ajiTapb ami TBoeíí atepTBbi! 9to MeHbiuie ópaTba Točno ahh:" lOHonia npocTepi. kt. hhmt. óaaroA^ioinyio pyKy, — h yTi-HieHHbie necnacTHbie ôjiarocaoBHan ero, h Ha3Baan aHreaoMi» Bojkíhmt». Ho cTapeivb, yabioaacb, cKa3ajn> esiy: „TaKi. BcerAa — CHaHaaa oôpamaft óaaroAapHbiíi B3op-b cboh Ha Heóo, a iiotomt. Ha sejuro." 11. Tpa®!. PyMHHu,eBT>. Tpa^i. PyMHHi^eBT. OAHaatA« paHO yTpo»n. pacxa no cBoeMy aarepio. KaKoii-To MaSop'b, B'b KOJinaKt, ctohjit. iiepeAT CBoeio naaaTKOK), h bt. yTpeHHeft TeMHOTt He y3Haa'b nphóab-Htaioimaroca PyMHHii,eBa, noKa He yBHA^aij ero nepeAi. coóow ahn,0M'b kt. aHuy. Mañop'b xoTt-n. 6bU0 CKpbiTbca, ho PyMHHneBT. Bsaa-b ero iioat. pyKy, h, A®^aa «»y pa3Hbie Bonpocbi, noBejn. ct. C060H) no aarepio, KOTopbiñ MejKA.VTtjn, npocHyjica. Bíahmh maiiopT. óbUT. bt. OTiaaHÍH. PyMHHU,eBT>, pa3ryjiHBaa TaKHN'b 06pa30MT., B03BpaTHaCa BT. cboh) CTSBKy, l'A^ yîKe BCa CBHTa OJKHAaaa ero. Maííop'b, yMBpaa ott. ctbiaa, oiyTHJica nocpeA» reHepaJiOB'b, OA^Tbix-b uo Bceñ $opMt. PyMHHU,eB'b, tímt. ein,e HeAOBOJlbHblH, BMlUT. JKeCTOKOCTb HaiIOHTb ero HaeMT., H IIOTOMTf yate oTiiycTHjn», He cAtaaBT. HHKaKaro sasiliHaHifl. veselja in je hvalil Gospod-boga na ves glas in v obilnosti hvaležnih občutkov obračaje poglede in serce svoje proti nebu reče: 0 preblagi, naj dobrotljivejši (Bog)! ako bi človek mogel Tebi kaj darovati . . . oj kako rad bi ti jaz daroval vse svoje premoženje! Te besede je slišal neki častitljivi starec in prišedši k bogatemu mladenču recé: »Dobri dari prihajajo od zgoraj, tje poslati nič ne moreš. Pa pojdi, pridi za menoj!" Mladeneč je nasledoval častitljivega starca in sta prišla v jedno temno na pol poderto hišo, kjer se njima pokaže strahovito vbožtvo in revščina: Oče je ležal bolan, mati je pla-kala, detca so bila naga in so prosila kruha. Prestrašil se je mladenič. Tadaj je starec rekel mu: „Glej — tukaj je oltar, za tvojo žertvo. To so manjši bratje Gospod-boga." Mladeneč je odperl jim dobrolljivo roko — in potolaženi nesrečniki so ga blagoslovili in imenovali angela božjega. Starec pak smehljaje se, mu je rekel: „Tako vsegdar — od začetka obračaj hvaležni pogled svoj na nebo, potlej pa na zemljo." 11. Grof Rumjancev. Grof Rumjancev se je jedenkrat zgodaj zjutraj sprehajal po svojem taboru. Neki major je stal v nočni kapici pred svojim šotorom in v juterni temi ni spoznal približajočega se vojvoda, dokler ni zagledal ga pred seboj od obličja do obličja. Major se je hotel skriti, pa Rumjancev ga je vzel pod roko in stavljaje mu razna vprašanja odpeljal ga seboj po taboru, kleri se je med tem prebudil. Nesrečni major je bil v obupu. Rumjancev je tako se sprehajaje vernil se v svojo stanico, kjer gaje uže vsa družba pričakovala. Major, umirajoč od sramote, se je znajšel vsredi generalov oblečenih v celi opravi. Rumjacev s tem še ni bil zadovoljen, je imel neusmiljenje napojiti ga s čajem in za tem ga je še le odpustil, ne storivši nikake opombe. 12. /^oópoTa A. II. CjMapoKOBa. A. il. CyMapoKOBt bt, noc.ifcAnie ro^w jhh3hh cßoeö xy^o saHHMaaca xosaiicTBeHHbiMH A^aMH, h ohh npmiUH bt> co-BepmeHHbiH yna/^OKt. Meac^TtMi., npoxo^a OAHaîKAw B>h Mockbï no y^Hn®, ohtí BcrpiTH^t cTaparo nspaHeHHaro hh-Bajin^a, KOTopwn nonpoetuf. y ñero mhjioctmhio. He hmíh ženevi, hh bt> KapMaHfc, HH AOMa, AaeKcaHApt ïleTpoBHHT. CHHji"b et ceôa uiHTbiH reHepa^bCKiii MyHAnpt, h oT^a^t ero HHBa^n-Ay, a eaMT. B03BpaTHJca aomoh bt. oahomt. uaMsojit. 13. Coji^aTbi H3Mafi.ioBCKaro no.ma. npecatAyfl HanojieoHa, KyTy30B^ noA'i.'hxajiT. OAHaatAti Kt H3Man^0BCK0My no^Ky, h cnpocn.n»: „EcTb ab xafióx?" — „HfcTT., Bauia cBtTaocTb" — oTBfiaan cojiAaTbi.— „A bhho?" „HiiT-b, Bauia cB^TjiocTb." — „A roBaA^a?" — „Tonte h^tt,." — IIpHHaB-brposHbm bhat-, KHH3b KyTysoBi. cKasa.i'b: „fl Beato noBliCHTb npoBiaH'bCKHXT. hhhobhhkobt». 3aBTpa HaBesyT'b Baun, xatôa, BHHa, Maca, h bm syACTe OTAbixaTb." — „IloKopniHuie CjiaroAapHM-b!" — „/Ja bott. hto, ópaTi^bi: nona Bbi CTaHeTe OTAbixaTb, 3a0Atn-T0, He AOVKHAaacb uact, yHAeTT»." TorAa bt. oahht, ro-ioc-b B030nnjin rBapAenn,bi: „HaM-b HHiero He Ha-Ao6ho, 6e3T. cyxapen n BHHa nonAeM-b ero AoroHHTb!" — Ilpn chxtj cjiOBaxx, noAHHBT. rjia3a kt. Heôy, n yTnpaa cjiesw, KyTy-30B^np0H3Hecb: „BejMKiii Bosne! h^mt»B03Ôjiar0AapHTb Teôa 3a MHJlOCTb, HTO HMtlO CiaCTie HaiájlbCTOBaTb TaKHMH MOJlOAI^a-mh!" — HeyMOJiKaeMoe ypa! fibuo otbítomtj H3Maíu0Bii,0B,b. MuxaüM6CKÍü-flaHiueecKw. 14. CyBOpOBT. H a/^'BIOTaHTt. BcliMTj hsbIÍCTHO, KaKT> rpa^Tt AaeKcaHApt BacnabeBHHT. juoönjnb caMT. tohhoctb bt. HcnojiHeHin cjiyateÔHbix'b o6a3aH-HOCTeíi, h CTporo TpeôoBajiTï ea ott. cbohxt. noAWHeHHbix'b. OAHaatAti CyBopoBT. oTnycTHjn. CBoero aA^WTaHTa bt. a<>-moboh oTnycK-b, na cpoíHoe BpeMa. CpoKT. oTnycKa AaBHO yase npouiejn>, a aA^ioTaiiTa ii'bT'b. Tpa^-b OAHaKoate BcnoMHHjiT. oót. HeMT., n cnpocHjn.: He npifcxa-n. jih oht>? Ho eMy oTBtiajin, HTo ero eme h^tt». CyßopoBy 9to He noupaBHJiocb. HaKOHeivb 12. Dobrota L P. Snmarokova. A. P. Sumarokov se je poslednja leta svojega življenja slabo pečal z gospodarskimi deli in ona so scela propadla. Medtem grede jedenkrat v Moskvi po ulici srečal je starega, izranjenega invalida, kteri ga je prosil za miloščino. Ne ima-joč denarjev ne v žepu, ne doma, slekel je Aleksander Petrovič s sebe obšito generalsko opravo, in jo podal invalidu, sam pak vernil se je domu v samem kamžoli. 13. Vojaki izmailskega polka. Kuluzov preganjaje Napoleona je pri dirjal jedenkrat k izmailskemu polku in v vprašal: „Imate kruha?" — „Ne, Vaša svetlost" —■ so odgovorili vojaki. — „Pa vina?„ — Ne, Vaša svetlost.« — „Pa govedine?" — „Tudi ne."— Knez Kutuzov uperši grozen pogled reče: „Jaz bodem ukazal obesiti proviantske uradnike. Jutri pripeljejo vam kruha, vina mesa in vi bodete oddahnili." — nNaj ponižnejše se zahvaljujemo!" — Pa glejte brati! dokler vi bodete počivali, pa sovražnik ne čekaje vas uide." — Tadaj so v jeden glas zavpili gardejci: „Nam nič ni potreba; brez suhega kruha in vina ga pojdemo lovit!" Pri teh besedah povzdigne vojvoda oči k nebu, in brisaje si solze Kutuzov pregovori: „Veliki Bog! s čem se morem tebi zahvaliti za milost, da imam srečo zapovedovati s takimi junaki." Hura! ktero ni hotelo umolkniti je bilo odgovor Izmailcov. 14. Suvorov ino adjntant. Vsem je znano, kako je grof Aleksander Vasiljevič ljubil sam točnost v izpolnovanji službenih dolžnosti in jo ostro zahteval od svojih podložnih. Jedenkrat je Suvorov pustil svojega pobočnika na odpust domu, na določen čas. Rok odpusta je že davno minul, pa pobočnika ni. Toda grof se ga je spomnil in vprašal: ali ni še prišel. Pa so mu odgovorili, da ga še ni. Suvarovu to ni bilo všeč. Posled- aAtioTaHTT, hbhjich, h nepBbm ero Bonpocr. öbun.: ne cnpaiim-BaJii. jih MeHH rpa$T>? HtcKoabKO yî«e past, oTBtiaan ero TOBapHmH, h KaateT-cfl, 0HT> toôoh aaTO He AOBO^eH-b; a ec^H Tbi xoneuib 3arjia^HTb CBOH) BHHy, TO COBfcTyeMT, TeÖt CeHHaCT. ÎKe HflTH KT. HeMy h npOCHTb H3BHHeHÍfl BT> TBOefi npOCpOHKfc. KaKT. cKa3aHO, TaKt H cAfcjiaHO. — A ta^ Tenepb rpa-j-T»? cnpocHjn. a^'bioTaHT'b. — KynaeTCfl bt. Mopfc, otbtnaa« esiy. A/ybioTaHTT» ne 3acTaBHjn. ceôa ^oJiro AOJKHßaTbCfl, npH-ka3ajn> flehbiu,hky noaatb napa^hbih CBOH myhahpt», bt> mhhyty nepeoA^cfl, h nomeai. kt. Tosiy MtcTy, Kynaaca CyBopoBT». AjieKcaHAP'b BacH.ibeBHH'b, eiu,e H3^aaH yBH^a B03BpaTHBiua-roca CBoero aAtioTaHTa, Hanajn» yxoAHTb ^aabiiie ott> ôep^era. Afl-biOTaHT^ Aora^ajica, hto CyBopoBT, xoneT-b cbirpaTb et HiiMT» uiyTKy, h, He noHtaatBT. napaAHaro MyHAupa, OTnpaBHJica bt. BOAy, h hactt. npasio Ha rpa$a. CyBopoBT» noHHjn», hto a^tioTaHTi. yra^a^i. ero HaMtpeHie, h nome.n» euje Aa^tuie bt. Mope; a^^ioTaHTT. 3a hhmt». HaKOHeivb CyBopoBT. 3auie./it> bt. BOAy no caMoe ropjio, ho aa^WTaHTT. He otctaett» ott. Hero. AjieitcaHAPT. BacHabeBHHT., bhaa, hto ôt^Hbiâ a^iotaht-b Ha-MOKTI, kakt. kypai^a, h HTO »toro haka3ahia aoctatohho cb Hero, ocTaHOBHjica h no^nycTHJiT. ero K-bceót; a^^ioTaHTT. no-Aornejn. kt. rpa^y, BbiTHHyaca, npHJiosKHJit pyKy kt, KacKt, h aBH^ca. CyBopoBT. nocMtaaca ha^t» mokpmmt. aA^ioTaHTOMT., ca'fe-jiaJiT» eMy oTenecKiâ BbiroBopt, npHKa3ajn> hath Ha KBapTHpy, nepeoA^Tbca h BnpeAb BbinojiHaTb bt. tohhocth bcij npHKa3a-Hia, ec^H bt. napaAHbiMT. MyHAHpy He xohctt. KynaTbca bt>Mopl5. 15. ¿Ktl3Hb CyBOpOBa Bt OTCTaBR-fc. Ceao KoHHaHCKoe, poAOBoe hmèhîc CyBopoBbixT», Haxo-AHTca bt. caMoä rjiyiun HOBropoACKoñ ryôepma, SHameHHTbiii repo« PbiMHHKa, h8mawjia h Ilpar« nocejiHJica bt, coßepmeH-HOMT. yeAHHeHiH, HOAT> npHCMOTpOMT. nOJlHIl,eHCKarO HHHOBHHKa. Thskko 6buo TaKoe H3rHaHie a^« nejiOBliKa necTOJiioÖHBaro; ho CyBopoBT. nepeHecT, cBoe HecnacTie hcthhhmmt. xphctíhhhhomt.. Coxpanaa oöbiHHyio cboio tbepaoctb ayxa, oht. ripoBOAHjn. nacbi OAHHOHecTBa HaAT» KHHrawH, ii BHHMaTejibHO cjTiAHat 3a x°- njič pride adjutant in pervo njegovo vprašanje je bilo: ali ni popraševal grof po ineni? — Ze nekolikokrat, so mu odgovorili tovarši in kaže se, da je on s leboj zato nezadovoljen; ali pa ti hočeš svojo napako poravnati, svetujemo ti, da pri ti priči greš k njemu in ga prosiš za odpuščanje zavoljo zamude obroka. Kakor rečeno, tako storjeno. — Kje pa je zdaj grof? je vprašal adjutant. Koplje se v morji, so mu odgovorili. Adjutant ni dal dolgo čakati se, je ukazal slugi podali praznično svojo opravo, se je v minuti preoblekel in šel k temu meslu, kjer se je kopal Suvorov. Aleksander Vasiljevič je že od daleč ugledal svojega vernivšega se adjutanta in je začeL dalje od brega odhajati. Adjutant je uganil da Suvorov hoče pošaliti se z njim, ni mu žal bilo praznične oprave, se je odpravil v vodo in gre narovnosl k grofu. Suvorov je razumel, da je adjutant uganil njegovo namero in je šel še dalje v morje; adjutant za njim. Na zadnje je zašel Suvorov v vodo noter do gerla, pa adjutant ne jenja mu. Aleksander Vasiljevič, videč da siromak adjutant je premočil se, kakor pišče in da je to dosla kazni zanj, se ustavi in ga pusti k sebi; adjutant je prišel k grofu, postavil se po vojaško, priložil roko k čeladi in se oglasil. Suvorov se je posmejal mokremu adjutantu, ga je po očetovsko posvaril, ukazal mu iti v prebivališče, preobleči se in za naprej dopolniti na tanko vse ukaze, če neče v praznični opravi kopati se v morji. 15. Življenje Suvorova v odstavki. Vas Končanska rodovinsko posestvo Suvorovih se nahaja v sami hosti novogradske gubernije. Tukaj se je uselil imenitni vitez Rimnika, Izmaila in Prage v popolni odločenosti pod ogledom policijskega uradnika. Težko je bilo tako iz-gnanje za človeka častiljubnega; pa Suvorov je prenesel svojo nesrečo, kakor pravi kristjan. Ohranivši svojo navadno terdnost duha, je preživel ure samote pri knjigah in je pazljivo sledil AOMT. IKMHTHHeCKHXT, COÓMTÍh; OAHaKOJKb II 3AliCb, bt, r^yiUH AepeBencKOH, He nepecTaBaai, 6biTb Tt.MT,5Ke ly^aKOMt, KaKHMT. npiiBbiKii yace noKa3biBaTbCH npH ABop li h nepe^T» bohckomt.: oht. BMtlHHBajlCH BT. KpeCTbflHCKÎH SaÔaBbl, HPpaJlT. CT, AePCBeHCKHMH MBJlbHHUIKaMH, a bt. npaSßHHKH HHTajT, bt. U,epKBH anOCTO.1T>, ntjiT. na KJiHpocb, h 3bohh.it> bt. koaokojia. MuJiwrnum. 16. Hapo^hofe npe^ame oót. oaeph Fhaa©^. Ha BaJiTiHCKOsiT, Mopfc ecTb ocTpoBT. Pmem. Ha 9tomt. ocTpoBt ecTb 03ep0 FHAAeHT>. 06t. hemt. bt, HapOA^ pascKasbi-BaeTCH cji-bAyiomee npcAaHie. Ha PwreHi K0rAa-T0 îkh^h a^ JKeHiu,HHbi: oahh — a<>-6paa, cocTpaAaTejibHaa, apyra« — atecTOKaa h CKynaa. oa-haikabi Beiiepomt), bt. ao'^A1» h sypia, KaKoii-To cTapHKT., oa^-thlh 61>ah0, KaKT. hhi1i.îh, ApOHta ott. XOJIOAa, npHUie.1t» KT. 3.10K îkehmhht, upocHjn. y Hea npiiOTa Ha hoh-ien. h KycKa xjil>6a. 3^aa skehiu,hiia 6bua ôoraTa, ho ne AaJia ß^ahomy cTapmty hh-Hero, h BbirHa^a ero hstj CBoero A°Ma. CTapnKT. noniejn. kt> Apyroñ jKeHmHHi. oha npHHa^a ero oxotho h jiacKOBo, h pas-a^jiajia et hhmt. nocji1iAHÍ0 KycoKt xjrfcöa. nepenoseBaBT. B-& ea xhíkhhI», oht. iio yTpy noójiaroAapHjn. ee ott> Bceñ AyD1H> H> yxoAfl, citasa.«.: „3a TBoe A«öpoe Y Teö« 6yAeTT> HMHie Hfcjibiñ A^Hb cnopo Bce, 3a htó th BosbMenibca bt. nepBbiíí pa3T.." SíeHmHHa yabiÖHyjiacb cHHTaa 9To AoûpoAyiiiHOio iuyT-koíi, BbipaaíaBiueíí 6^ar0AapH0CTb npoxoîKaro. HpoBOAHBT. ero, OHa nonijia bt. komoat», h BbiHyjia OTTyAa KycoKT» nojioTHa, mtoóm ciiiHTb pyóaiuKy cBoeMy pefiemty. no-.tOTHa óbiao Bcero Tpn apniHHa: no KorAa OHa cMl.pH.ia hxt>,— bhahtt., >ito ero cTaao óoabiue. OHa oTMfcpiua eme Tpii ap-iuHHa; a nojioTHa Bce ocTaeTca; ona CTajia MfcpHTb 6o.ibnie h óo^brae, — noaotho Bce BbipocTaeTT,, Bce thhctch. OHa HaMt-paaa ctojibko, hto saBa.iH.ia hmt. bcio cboio H3Óy, Becb cboíí ABopT.; haitoheuit. nonua ona ópoahtb no cbohmt. nojiaMT., — nO^OTHO H TyT'b TflHyjlOCb H BHAOCb 3a Hefi HeCKOHMaeMblMH AO- poHíKasiH. TaKT. npopaôoTa^ia OHa a<> cawaro Beiepa, h yAHBjia-jiacb, h paAOBa.íacb ao ipe3BbiiaHH0CTH. oha CAt.1a.1acb óoraTa. y3hajih o6t> 9T0MT. Befe cocía0» y3Ha.ia h 3Jiaa atehmhha. /^ocaAHO eíí CTajio, 'ito ona He Aa.ia y ce6a CTapHKy Hondera, h rpyóo oóoui^acb ct. hhmt.. 4yMaa kakt.-6bi nonpaBHTb cbok) omiiÓKy h, m05kett.-6biTb, eiu,e f)o.ibine Aoópoií JKenm,HHbi hod političnih prigodeb; vendar tudi tukaj v samoti selski ni nehal biti ravno tisti čudni človek, za kakoršnega se je navadil pokazovati se pri dvoru in pred vojsko ; on se je umeše-val v kmetijske veselice, je igral z otroci vaškimi, v praznikih je pa čital v cerkvi apostoljsko branje, je pel v spevališči in zvonil z znonovi. 16. Narodna pripovedka o jezeri Gideni. Na baltiškem morji je otok Rigen. Na tem otoku je jezero Giden. O njem se v narodu pripoveduje sledeča povest. Na Rigeni ste živele nekdaj dve ženski: jedna — dobra, usmiljena, druga — huda in skopa. Jedenkrat zvečer, v dežji in burji, je prišel neki starček, siromašno oblečen kakor ubožec tresoč se od mraza, k hudi ženski in je prosil jo za pribežališče, da prenoči in za košček kruha. Hudobna ženska je bila bogata, pa ni dala ubožnemu starčeku nič in je izgnala ga iz svoje hiše. Starček je šel k drugi ženski. Ona je sprejela ga rada in ljubeznivo in razdelila ž njim poslednji košček hruha. Prenočivši v njeni hiši se je zjutraj zahvalil ji iz vse duše, in je na odhodu rekel: „za tvoje dobro delo bode tebi zdaj cel dan vsega dovolj, za kar najpred primes." Ženska se je namuznila, imaje to za dobrodušno šalo, pokazavšo hvaležnost popotnikovo. Spremivši ga je šla v omaro in vzela odtod košček platna, da bi sšila svojemu detetu srajčico. Platna je bilo vse vkup tri aršine: kadar jih je pak zmerila — vidi, da ga je postalo več. Ona je odmerila še tri aršine; platna pa vedno še ostaja; ona je merila le več in več — platno vedno narašča, vedno razleguje se. Ona je namerila toliko, da je napolnila ž njim vso svojo izbo, ves svoj dvor; poslednjič je šla sprehajat se po svojih poljih, — platno je tudi tukaj se potegovalo in se je vilo za njo v neskončnih progah. Tako je delala vse prav do večera in.se je čudila in veselila nenavadno. Ona je postala bogata. Zvedili so to vsi sosedi, zvedila tudi hudobna ženska. Neprijetno ji je bilo, da ona pri sebi ni dala prenočišča starčeku in se je ž njim neotesano ponesla. Misleč kako bi popravila svojo pogreško, in, da bi morebiti ona še več dobička 6* nojiyiHTb BbiroAW 3a rocTenpiHMCTBO, OHa OTtHCKaaa, r^t MIMT. •ly^HbiH CTapHKTi, npnm.ua kt. hemy, h no3Bajia ero kt. ce6t. Oht. noniejit kt. Heft. Ct. npnTBopnbiMT. AOÓpOAymieMT., no^i» koto-pbiMT. cKpwBa^ocb o^ho HH3Koe KopbicroAwóie, OHa nparoro-Bii.ia eMy MarKyio nocTejib, h yroin,aaa ero bcímt., htó 6buo y Hen jiyiuiaro. Ha catAyioui,in ^eHb cTapnKT. no6;iaroAapH.n. ee, n, yxoA«, CKa3a.iT>: „Y Teôa 6y/i,eTi> Hbrnne cnopo Bee, sa htó Tbl BOSbMeUIbCfl bt) nepBbiH pa3T.." He ycnfc.it> oht. bmath 3a nopon., oha 6pocn.iacb kt. CBOHMT. AeHbraMT., AP0!Ka OTT, OAHOH MblCjlH, 4TO HaCHHTaeTT. hxt. yacacHoe MHoatecTBO. Ho, htoôm KTO-HnóyAi. He yBHAfc-n. h he orpaÔHjn. ea, OHa sauua bt. ye^HHeHHoe r.iyxoe m1»cto. Eme He npHHHMaacb CHHTaTb, OHa saxoTtjia npeatAe Bcero 06-MbiTb HtKOTopbia noqepHfcBima mohetbi: ho hanabi. oó^HBaTb HXt BOAOH, OHa HHKaK-b HÔ MOTAR OCTSHOBHTbCa - BCÔ ^H^a; a boas He H3caKajia, TeK^a Bee óojibuie h öojibme, TaKT>-iTo HaKOHei^t. aaTonn.ia ea a<>mt> h no.ia. Ha 9tomt.-to camosfb CTt Tenepb h ctohtt. osepo rnaaen'b. 17. Oóparqeme Xa3apoBT.. npocbbthtejiamh Xa3apoer> 6bun Cb. Koucmamnum Oh-•lOCO^t., n0C.lt bt. MOHamecTBt Ha3BaHHbIH Kupu A AO M%, h ópaTT, ero Meooßiü, poAOMT. 0eccaJiOHHKÍHU,bi. Oko^o 840 r. npnôbijin et. KoHCTanTHHono^b kt. HMnepa-Topy Mnxaíuy 3-jry nocjbi Xa3apcKÏe h npocn.iH ero nocJiaTb Bi. hxt. cTpaHy yienaro nponob^am^a ßijpbi xpncTiaHCKon, ko-Topbiii 6bi Mor-b cocTH3aTbca ct. EßpeaMH h Cpaii,iiHaMH, ckjio-hhbihiimh Xa3apOBT. bt> cbok) Blipy. „EßpeH, rOBOpHJUI nOC.lbI, yö^ikaaiott. Hacb npunaTb hxt. Bipy, — h MHorie hst. HainnxT. yate nocjitAOBajin hmt.; a Cpau,HHbi npeKJionaioTT. kt. CBoeft, ytbepjkaafl, 6jtato oha Jiyimaa h3t> bcèxt. BfcpT», cyin,ecTByio-maxT. Ha seMjifc. Bt. takhxt. oócToaTejibCTBaxT., no CTapoñ apyaiöt ct. BaMH, mm npocnun, Bacb: nonuHTe kt. HaMT. KaKoro jihóo yneharo Myata; ecaii oht. nocpaMHTT. EßpeeBT. n Cpan,hht>, to Mbi npnsieMT. ßarny Btpy. " d,apb bmíctí ct. cBHTinuinarb naTpiapxoMT. HtHamieMV, H3Ópa.iH ha sto BaatHoe shame- HHTaro no yneHOCTH h 6jiaroiiecTiio KoHCTaHTHHa OHaoco^a. npnrjiachbt, ct. coôoio ôpaTa cBoero MeeoAifl, kohctahthht. nphôbijit. chanajia bt>KopcyHb; hayinbuincb sa^cbebpenckomy a dosegla za svojo gostoljubnost, kakor dobra ženska, je poiskala, kje živi čudni starček, je prišla k njemu in ga je — povabila k sebi. On je prišel k nji. S hinavsko dobrodušnostjo, pod ktero seje skrivala samo nečimurna samopridnost, mu je pripravila mehko posteljo in ga je pogostila z vsem, kar je imela naj boljšega. Sledeči dan je starček se zahvalil ji in na odhodu rekel: „Pri tebi bode od zdaj vsega dovolj, kar najpred primes." Ni utegnil on črez prag stopiti, je skočila ona k svojim denarjem, trepetaje samo od jedne misli, da bi jih naštevala grozno množino. Da bi je pak nikdo ne opazil in je ne oropal je šla v posebno samotno mesto. Ni se še lotila štenja, je hotela pred vsem umiti nektere začernele denarje: ali začenši jih oblivati z vodo, ni mogla se nikakor ustaviti — vedno je ulivala; voda pak ni usehnila, je tekla vedno bolj in bolj, tako da poslednjič je zatopila nje hišo in polja. Na ravno tem mesti stoji tudi zdaj jezero Giden. 17. Sveti Ciril in Metod. Preobernjenje Kazarjev. ProsvetiteljaKazarjev sta bila sveti Konstantin, modrijan, potlej v mništvi imenovan Ciril, in brat njegov Metod, po rodu Solunjana. Okolo leta 840. so prišli v Carigrad k carju Mihaelu tretjemu poslanci Kazarski in so prosili ga, poslati v njih deželo učenega oznanovalca vere kristjanske, kteri bi mogel prepirati se z Judi in Saraceni, ki so nagovarjali Kazarje na svojo vero. „Judje so govorili poslanci, napravljajo nas, spVejeti njih vero, — in mnogi izmed naših so uže ubogali jih; Saraceni pak nas napeljujejo k svoji, tverdeč, daje ona naj boljša iz vsih ver, kar jih je na zemlji. V takih okolno-stih, po starem prijateljstvu z vami, mi prosimo vas: pošljite nam kakega koli učenega moža; ako on osramoti Jude in Sa-racene, tadaj mi sprejmemo vašo vero." Car pri ti priči s presvetim patrijarhom Ignatijem izbere za to važno delo zavoljo učenosti in pobožnosti imenitnega Konstantina modrijana. Konstantin poklicavsi s seboj brata svojega Metoda je prišel od začetka v Korsunj. Naučivši se tukaj jezika judovskega Xa3apcK0»iy H3biKaMT>, o6a öpaTa OTiipaBHancb bt, cipaHbi Xa3a-pOB-b, H Cb lieCTÍH) 6bUH npHHHTbl XaHOMT. HXT>. Hocat MHOTHXT. npeHÍH o Btpt c-b Cpau,HHaMH, a 0C06eHH0 cb EßpeaiMH, npono-b^ahhkh EßaHrejiia aocth™h ív&an CBoero nocojibCTBa: casn. KHHSb, óoape ero h mhohícctbo Hapo^a ybtpobaan bo XpncTa h íipHHajH cb. KpemeHie. Octbbhbt. y Xa3apoßT> cbfllu,eHHHKOBT., lipHiueAiuHXT. H3T> XepcoHeca, KoHCTaHTHM. MMeeo^iH, CbÓJia-roflapcTBeHHbiMTj iiHCbMOMi. OTT. xaHa k t TpeuecKOMy Hjuiepa-topy, B03BpaXHJlHCb bt. CBOe OTe'ieCTBO. 18. ^tbepjk^ehie xphcïiahctba bi» EoJirapùi. Cb. Knpiiaav h Meeo^iio îipnnncbiBaioTT. HeMaaoe ynacTie BT. oôpamehîb ko XpucTy h EoMapoen, aoTopbie yate a^bho HMtaa HtKOTopoe noHHTie o xpHCTiaHCTBt. Höo TpeKH, 3axßa-TbiBaesibie hmh bt. natH'b, He ocTaßaaan BnyuxaTb hmt. Boaîe-CTBeHHOCTb EßaHreaia; ocoóeiiHO aïe bt. 9tomt. cbhtomt. ß'fcjrfc Tpy^Haca enacKorn. Many um , KOTopwn MHornxT. h3t> Boara-poBT. yótAfai. iipHnaTb Kpemeuie, h hotomt. co mhothmh APy-thmh, ho HOBea-tHiw BoarapcKaro napa MyApaHa, ßbiai. lipe-Aam. MyieHHiiecKOH csiepTH. HaiaToe MaHynaoMT. npoAoaacaa-b ApyroH natHHHKT. Oeofiopt Kuífiapa, KOTopbiii noaHame xpn-cTiaHČKOH Btpw CTapaaca coo6in,HTb h casiOMy n,apio Boarap-cKOMy, Eoiopucy nan Eopucy. KaaacHa EoarapcKaa, cecTpa ijap-cKaa, óbiBuina bt. naliHy y TpeKOBi, h yate npocBtiu,eHHaa CB-KpemeHiesn., no B03Bpain,eniH h3t. KoHCTaHTHHonoaa, bcèmh MípaMH cTapaaacb cKaoHHTb 6paTa cßoero kt. Btpt bo Xpaci'a; ho Bopac-b Bee eui,e He ptwaaca nepem-fcHHTb Btpy. HaKoaei^ roao^T., iipoHcmeAiuifi bt. CTpaHt BoarapcKoii, 3acTaBHai. u,apa oópaTHTbca kt. Bory xpucTiaHCKoiny; a H3o6paaíeHÍe CTpauiHaro cy^a, iiaiiHcaHHoe a-"» Bopnca rpenecKHMT. sioHaxoMi. Meeo- Aiesi'b, ÔpaTOMT. KoHCTaHTHHOBblMT., - KOTOparO OHT. IipOCHa-b HanHcai'b tto HHÓyAb CTpauiHoe Ha CTtHax-b bt, ero noKoaxb, —- AOBepiuaao ha At hhmt. noótAyEBaHreaia. ïaKHMT» 0Ópa30MT> HOABHPHyTbiH kt. ôaaroiecTiio, Bopncb ct, BeabMoaíaiuH cbohmh iipHObia-b bt. KoHCTaHTHHonoab, h Tann. upecTaaca, óbiBi. nepen-MeHOßaH'b bt. MuxaÜJia, no hmchh BocnpieMHHKa ero Mnxaaaa camoaepa(u,a (861 r.). Beabsioatn, bpaaíaeóiibie xpactiahctby, npoH3BeaH-6biao npoTHB-b u,apa B03Myuj,eHÍe bt> HapoA$; ho yKptnaeHHbiíí nomomiio XpacTOBoio, HOBonpocBtmeHHWH rocy-Aapb óesTpeneTHO Hanaai. Ha »laTeatHbixi. a, no HH3aoateHÍH in kazarskega, sta se oba brata podala v dežele Kazarjev, in sta bila častno sprejeta po njih knezu. Po mnogih prepiranjih o veri s Saraceni a posebno s Judi sta dosegla oznanovalca evangelija namen svojega poslanstva: sam knez, gospoda njegova in množina ljudstva so verjeli v Kristusa in sprejeli sveti kerst. Konstantin in Metod, pustivši pri Kazarjih duhovnike, prišedše iz Hersonesa, sta se vernila s zahvalnim pismom od kneza carju gerčkemu v svojo domovino. 18. Utrerjcnje kristjanstva r Bolgariji. Svetemu Cirilu pripisujejo tudi veliko udeležbo pri spreo-bernenji Bolgarjev k Kristusu, kteri so imeli uže davno nek-tero spoznanje kristjanstva; ker Gerki, ako so jih ujeli v plen, niso opustili priporočati jim božanstvenost evangelija; a posebno se je trudil v tem svetem delu škof Manuel, kteri je mnogo Bolgarjev pripravil sprejeti sveti kerst in je bil potlej z mnogimi drugimi po ukazu cesarja bolgarskega Mu-drana izrožen smerti mučeniški. Po Manuelu začeto delo je nadaljeval drug jetnik, Teodor Kifara, kteri je prizadeval si poznanje kristjanske vere razodeti tudi samemu cesarju bolgarskemu Bogorisu ali Borisu. Kneginja bolgarska, sestra cesarjeva, bivši ujeta pri Gerkih in uže razsvetljena s svetim kerstom, je po povernjenju iz Carigrada na vso mož se trudila nakloniti brata svojega k veri v Kristusa; pa Boris še vedno ni namenil premeniti vero. Poslednjič je carja pripravila lakota, nastavši v deželi bolgarski, da se je obernil k Bogu krisljanskemu: podoba strašne sodbe namalane za cesarja Borisa po gerčkem minihu Metodu, bratu Konstantino-vem — kterega je on prosil namalati nekaj strašnega na stenah njegovih izb — pa je dokončala nad njim zmago evangelija. Tako k pobožnosti povzdignjen je Boris z veliko gospodo svojo prišel v Carigrad in se je tam kerslil in so ga preker-stili za Mihaela, po imeni botra njegovega Mihaela cesarja (861. leta). Velika gospodakristjanstvu sovražna je napravila, kakor se pravi, punt proti cesarju v ljudstvu, pa s pomočjo Kristusovo okrepčani novorazsvetljeni vladar je brez straha napadel puntarje in premagavši jih je mnoge izmed svojih MX«, MHOI'HXTb H81> CBOBXT. nOAAaHHblXT. B036yABaT. KT. lipBHH- tíio xphctiahctba. Becb ate hapoat» EoarapcKiii Kpecnuca lip« IjpeeMHHKt EopBCOBOMT., KpeCTHBUieMCfl TaKJKe bt. KOBCTaflTB- Honoat h noayHHBiiieM'b bt. unneaa bmh Ciuieona. 19. yTBepjKßeHie xpHCTiaHCTBa Meat^J CaaBHHaMH. üpocBtTHTeaflMB CjiaencKuxn njiejiiem óbian Tanate cb. ópaTba—KoBCTaHTBHT. BMeeoAiB- Cíb flponoBtAHHKn npacaaBbi fibUH (863 r.) bt, cTpaHbi CaaBHHCKia rpenecKHMT. BMnepaTO-posi'b MnxaaaoMT., BcatACTBie npocbóbi KHH8eH CaaBaHCKHXT.— BpBCaaTb KT. BHMTj TaKBXT. npOnOBtAHBKOBT., KOH 6bl MOraH CAtaaTb A-ifl CaaBHHT. Bpa3yMHTeabHbuia cb. KHBra. M36paH-Hbie Ha CToab BaatHoe cb. siyjKH ct. peBHOCTiio 3aHaaHCb bmt». KHH3bH CaaBHHCitie — Pocmucjiaen h naeMHHHBKT, ero Ceamonojim b IlaHHOHCKiB Baa^taeii,!. Eot^eM, co mhothmh BeabMOHtaMH, TOTiiacb, no ripaóbiTia nponoBfcAHHK<^, npHBaaB Btpy bo XpBCTa; bxt. npBMlipy Bocat^OBaaT. b Hapo^i» b Aaate caMbie Htpen,bi BAoabcitie. raaBHtaiuBMT. nocoóiesn» kt, 6bjc-TpbiMi. ycntxaMT. xpBCTÍaHCTBa MeatAy CaaBHHaMB cayatBao to, hto cb. nponoB-fcAHBKB H3o6ptaH a-"11 bbxt. nncbMeBa b nepe-BeaB Ha CaaBHHCKÍH asbiifb KHHrn Hoßaro SaBfcra, IIcaaTbipb b MHorifl APyrifl KHHrH, nyatHbia a-™ ßorocayatema. Kapaaai. b MeeoAÍB TpyAaaBCb umíctIí bt. npocBtHjenia naestem. CaaBHH-ckhxt. OKoao neTbipexT. alsTi» cbiioaoBBHOH). llana HBKoaaal-a noTpeóoBaa-b nepBoynBTeaea CaaBHHCKHxrb bt. Pbmt». Kapaaa-b a MeeoAÍB iioBHHOBaaBCb; ho nanbi HBitoaaa yate He sacTaan bt, JKHBbiXT.. üpeeMHHKT. ero Ä4]riam 2-b BCTptTBai. cb. y^BTe-aeä ct. aio6oBÍH), a BOMTBaT. bxt. caHoan, enHCKoncKHM-b. Kb-paaaT. CKOHHaaca bt> Pamí, a MeeoAÍB B03BpaTBaca bt. SBania eiiBCKOiia IlaHiioiiCKaro a MopaBcitaro, b HeycbiBBO TpyABaca Aaa 6aara CaaBHHCKoii Il,epKBB. 20. I^epKOBb. KorAa Tbl b-bt3}Kaeuib bt. ceao, hto apeatAe Bcero Teófc ópocaeTCH bt. raa3a? — IJepnOBb. Ctobttj OHa Bbiuie Bcfex-b a°m°bt.; KoaoKoabHio Tbl eme BepcTbi 3a abt sabhatai,. U,epKOBb ctobtt, nooaaab ot'b bcëxt. Aomobt.; ha ha oabht. aomt» oha ne noxoata, b ôoabiue bcïxt. podložnih uzbudil k sprejetju kristjanstva. Ves narod bolgarski pa se je kerstil pod naslednikom Borisovim, kerstiv-sim se tudi v Carigradu in dobivšim pri kerslnem kameni ime Simeona. 19. (Jtverdjenje Kristjanstva med Slavjani. Razsvellitelja slavjanskih plemen sla bila tudi sveta brata — Konstantin in Metod. Ta oznanovalca vere sta bila poslana leta 863. v dežele slavjanske po gerčkem cesarji Mihaeli vsled prošnje slavjanskih knezov — poslati jim take ozna-novalce vere, kteri bi mogli Slavjanom svete knjige storiti razumljive. Izbrana na tako važno delo, sta se ga sveta moža iskreno prijela. Knezi slavjanski— Rostislav in njegov bratič Svatopolk in panonski vladar Kocel z mnogo velike gospode, so tisti čas, po prihodu oznanovalcev, sprejeli vero v Kristusa: njih izgled je nasledoval tudi narod in celo sami ajdovski duhovni. Za najglavnejši pripomoček k berzim napredkom kristjanstva med Slavjani je služilo to, da sta sveta oznanovalca iznašla za nje čerke in da sta prestavila na slavjanski jezik bukve novega zakona, knjigo psalmov in mnoge druge bukve potrebne za božjo službo. Ciril in Metod sta se trudila skupa z razsvetljenjem plemen slavjanskih blizo pol petih let. Papež Nikolavž pervi je poklical perva učitelja slav-janska v Rim. Ciril in Metod sla ga poslušala, pa papeža uže nista več našla med živimi. Naslednik njegov Adrijan drugi je sprejel sveta učitelja ljubeznjivo in ju je počastil s dostojnostjo škofovsko. Ciril je umeri v Rimi, Metod pak se je -vernil s^ častjo škofa panonskega in moravskega in neutrud-Ijivo je delal za srečo slavjanske cerkve. 20. C e r k e v. Kadar voziš se v vas, kaj pred vsim prihaja ti pred oči? Cerkev. Stoji ona više izmed vseh hiš; zvonik si uže dve ver-sti daleč zagledal. Cerkev sloji malo dalje od vseh hiš; ni podobna nobeni hiši in je veči od vsih hiš. V nobeno hišo Aomobt,. Hh bt. oahht. ^OMt He noiiAyTT. mipaHe co Bcero ce-jia, a bt. u,epKBH mtcto bcíxt. ecTb: h CTapoMy h MajiOMy, h ôoraTomy h ótahomy, h 3AopoBoiny h óo.ibhomy. Bet paBHo npeACTOHT'b npeA"b rocnoAOM-b. Bt. ii,epKBH Teófl KpecTHJiH. Bt. ii,epK0Bb Teöa npHHecyTb, KorAa OTAauib Aymy Bory. B^H3K0 u,epKBH Teöa uoxopoHHTT». Cjiobomt., hto 6bi Baamaro bt. TBoeii jkh3hh hh cjiyuuocb, bo Bceai'b ynacTByeTb, h bo bccmt. 'reót iioMoraeTT. u,epK0Bb, — h He xeót OAHOMy: nocMOTpH, BOKpyn. u,epKBH jieataTT. 0TU,bi tboh, a^Aw h npaA^AW- Bei ohh bt. i^epkbh kpecthjihcb, Hie- HH^HCB, IipHHOCHJIH KpeCTHTB CBOHX'B A^TeHJ BCt OHH TaMT. M0J1HJ1HCB, TAt TBI MOJlHIUbCH. CTajio-óbiTb, ii,epK0Bb he to, «ito bcakoh Apyron aomt.. Bt. hhoh aomt. Tbl casn. he uoiiAeuib, bt. hhoh Teöa He liyCTHT-b. Bt» hhomt. y TeÓH APyrT>5 bt. hhomt. Bpar-b. Ho bt. I^epKOBb BoHÜH) bcfc bxoahtt.: h 3HaK0iMbie h HeSHaKOMbie, h poahh n hepoahh, h apym h heapyrn; h nacTO Bparn, iipeactoa bt. oaho bpemh npeat» npecTOJiOMT. Eohühmt., yMH^aioTca cepA-i^emt. h saóbibawtt. o6t> oöhaaxt,. 21. laHHblH KJCTT». HaÖHoe pacTeHie upeactabaaet'b hcbucohíh kyct'b, aocth-raiomin ha cboôoaï 10 —12 yT0BT> pocTy, ho npH b03atjibi-bahíh booöme he ôojite 5—6 h aaace bt> hfckotopbixt. mtctaxb to^bko 2 */2 — 3 «tytobt.; he aaiott. emy bhcoko pocTii h3t> pa3cneta : h^mt. hhhte 'iaiíhwíí KycTT., tIjmt, bttbhctte h tBmt. jierne cöopT. JiHCTbeBT». CymeCTByiOTT. JlH HÈCKOjlbKO BHAÜB'b 4aa, 1MH TOJIbKO OAHHT. BHA-b; IipOHCXOAHTT, JIH HJUeHHO 3eJieHbIH H HepHblH Haft OTT. AByXT» paSJlHHHblXT, BHAOBT. paCTeHÍfl, 11.111 SKe ot-aHHie 3T0 OCHOBaHO TOJIbKO Ha pa3HOpOAHblXT. CnOCOÖaXT. IipH-roTOBJieHia naa bt. lipoaasky — 9to ct. aoctob^phoctíio eme HeHSBtcTHO. oahakohîb bt, iiacToamee bpema óoabiuee ihcjio ÔOTaHHKOBT., I10CÎilLI,aBIHHXT» pOAHHy 4aH hjih H3yiaBlHHXT. AOC-tabjiehhbie bt, Eßpony KycTbiH BbicyiueHHbie 9K3emnjiapbi 9Toro pacTeHia, A^pataTca Toro »ihBhíh, htobcB cop'rw naa npoHcxo-Ahtt. Ott. oßnazo bha«t laiiHaro pacTeHia. Han bosa^-jbibaetca bt. KnTali h Hiiohíh. Bt. ioîkhomt. Kh-tat, Hanp. bt, kahtoht, 'laiihbih KyciT, npoH3pocTaeT'b ha cbo- ne pojdejo ljudje iz cele vasi, v cerkvi je pa mesto vsim: staremu in mlademu, bogatemu in ubožnemu, zdravemu in bol nemu. Vsi stoje jednako pred Gospodom. V cerkvi so te kerslili. V cerkev le prineso, kadar oddaš dušo Bogu. Blizo cerkve te pokopljejo. Z jedno besedo, karkoli bi se prigodilo v tvojem življenji važnega, v vsem se udeležuje in v vsem ti pomaga cerkev — in ne tebi samemu: poglej, okolo cerkve ležijo očetje tvoji, dedje in preddedje. Vsi so se v cerkvi kerstili, se ženili in prinašali kerstit svoje otroke, vsi so lam molili, kjer ti moliš. Gotovo je, cerkev ni to, kar vsaka druga hiša. V drugo hišo ti sam ne pojdeš, v drugo te ne puste. V drugi hiši je tvoj prijatelj, v drugi sovražnik. Pa v cerkev božjo hodijo vsi; znanci in neznani, žlahla in nežlahta, prijatelji in nepri-jatelji, in mnogokrat se sovražnikom, stoječim ravno tisti čas pred sedežem božjim, ganejo serca in oni pozabijo razža-ljenja. 21. Čajni germ. v t Čajna rastlina pokazuje nizek germ, dosegajoč, ako je na svobodi deset do dvanajst čevljev rasli, ako se pak prideluje, v obče ne več od pet do šest, in v neklerih krajih celo samo dva in pol do treh čevljev; ne dajo mu visoko rasli s premislikom, ker, kolikor nižji je čajni germ, loliko je bolje vejast in je Iagljeje pobiranje perja. Ali je več verst čaja ali samo jedna versta, ali prihaja po imeni zeleni in černi čaj od dveh različnih verst rastline, ali je rasličnost njegova osnovana samo na raznih načinih pripravljanja čaja za prodaj, to z gotovostjo še ni znano. — Vendar zdaj večje število botanikov, obiskavših domovino čaja ali preučivših prinesene v Evropo germe ali posušene izglede le rastline, derže se lega mnenja, da vse podobe čaja izvirajo od jedne verste čajne rastline. V . Caj se prideluje v Kita ji in v Japani. V južnem Kitaji, na primer v Kanloni, rasle čajni germ svobodno; pa čaj, ho nojiynaeMbiH SA^cb nafi HH3naro naiecTBa; no9TOJiy httt. BbirOßM npOH3BOAHTb ero 3aíci» BT, ČOJlbHIOJITj KOJIH- nectbt. Tóate casioe saMtiaeTca h bt, loatHbixi. lactax-b flno-híh, rAt bosat^bibahie naa booóme ßecbsia shaihtejibho. Ho ecjiH xojioflHbiñ KJiHMaT'b He BbiroAeHT. aji« BOSAfc-iHBamfl lañ-Haro KycTa, to h atapniö onasbiBaeTTt Ha Hero Tanate neóaaro-íipiflTHoe Bjiiame. Bt, Tohkhhí h Koxhhxhh'6 cymectbyett» eme oópaóoTbiBanie naHHaro nycTapHHna, ho oho 3Al3Cb BecbMa He-SHaiHTeabHO h nañ Aypaaro naiecTBa; tohho Tanate MHoria no-nbiTnH pa3BeAeHÍa nairoaro pacTema bt. atapnoM-b iioacfc onasa-JiHCb HeyAaHHbi. Bh^uihíh rpaHHijbi pa3BeAeHÍa iaa HaxoAHTca b-b boctohhoh Asia ; npeA^w CBo6oAHaro npoHspacTama naHHaro nycTapHHna mohího onpeAtJiHTb 15 — 40° ctB. uiHpo-Tbi; noacb, Hanôo^te cnocoÓHbMm» B03AtJbiBaHÍH) iaa, sanjiio-laeTca bt, KHTafc MeatAy 23—31° (ott, IÛHbHana h Htcno^bno loatHfce HannHHa); bt, flnoHÍH sieatAy 30 h 35o. Ct. BOCTOna oóJiacTb paciipocTpaHeHifl lairaaro nycTapHHna orpaHHiHBaeTca lOatHbiM-b MopeM-b; Ha saiiaAt oHa npocTHpaeTca He p,atf¡e rpa-hhu,t> THÓeTa. B-b Accasit, noAt 25—26° h Ha cpeAHeö Bbi-coTfc 2—4000 ^.yTOB-b, HaxoAflT-b AHKopacTymin nycTapHHm>, noTopbiH ygjuHX-b npH3HaeT-b HacToamHM-b naHHbiMT,; ero Ha-naan Ta»n> Tenepb B03AtJtbiBaTb. Kt. HOBtHHiHMT. noiibiTHasiT» pa3BeAeHÍa laiiHaro nycTapHHna b-b ApyrnxT> cTpaHaxi. cBtTa npHHaA-ieatHTT. BOSAtJibiBa-Hie ero bt, Pio-ÍKaHeñpo, bt. Epa3H.iÍH, ta^ oht» HacaateH-b Ha AOBOJibHO SHaHHTejibHOMT. npocTpancTBi 3esuH; oópaóoTbiBaHie H 4>a6pnnaiyH iaa iiopyneHbi nirraHCKHM'b nojiOHHCTaM-b; ho no-■JiyiaeMbiH SAtcb xiañ rpyÓT. h jhhichtj TOHnaro, apoMaTHaro 3anaxa, noTopbiitrb OTJiHiaeTca HHTaficniH Man; bmíctí ct. Tfcsn, noAeHHaa njiaTa paóoTHHnaiwb BecbMa Bbicona; nHTaiíij¡bi aiajio-HOMajiy pacxoAaTca, m Booóme 9Ty iuaHTaijiio mohího ciHTaTb HeyAaBHiHMca npeAnpiaTiesrb. Boate cnacTjiHBbiMT, pesy^bTa-tomt» yBfcHHajiHCb HeAaBHia nonbiTHH pasBeAema naíiHaro nycTapHHna BT, flBt (nOHeMHO, Ha HtHOTOpOH BbICOTt HaAT» MO-pesn», bt. ropHCTOH CTpaHfc). Bt, AaicTepAaMi,, B-b TeneHie OAHoro roAa, BBeseHO óbuo onoao 1% mhji. ^htobt. aBaH-cnaro iiaa. MaHHbiH nycTapHHHrb nepBOHanajibHO iiponspacTaJii. bt. ah- homt» coctohhíh bt, khtat i!, 110 hobthihhmtj OTKpbITiaMT,, ha rpaHHii.ax'b Accasia; bt. Hiiohíh ate npeatae ero he haxoahjih, tukaj dobivani je nizke vrednosti, zalo ni dobička, ga tukaj v večji množini pridelovati. Ravno to se opazuje tudi v južnih delih Japana, kjer je pridelovanje čaja verlo veliko. Pa, ako hladno podnebje ni ugodno pridelovanju čajnega germa, tudi vroče pokazuje do njega škodljivo moč. V Tonkinji in v Koliinhini je tudi še pridelovanje čajnega germovja, pa je tukaj verlo nevažno in čaj je malovredne lastnosti; ravno tako so se skazale mnoge skušnje razširiti čajno rastlino v vročem podnebji nekoristne. Naj zadnje meje razširjenja čaja se nahajajo v izhodni Aziji; kraji v kterih čajno germovje svobodno (na polji) raste, se morejo odločili s 15. do 40. stopnje severne širine; zemlja naj pripravnejša za pridelovanje čaja je v Kitaji med stopnjo tri in dvajseto in jedno in trideseto, od Junjnapa in nekoliko južneje od Nankina. V Japani med stopnjo trideseto in pet in trideseto. Na izhodu je deželi razširjenja čajnega germovja meja južno morje; Na zapadu ona ne razprostira se dalje črez granice Tibeta. V Assami, pod stopnjo pet in dvajseto do šest in dvajsete in v srednji višini dve tisoči do štirih tisoč čevljev, nahajajo divje rastoče germovje, ktero spoznava Velih za pravo čajno; tam so ga začeli zdaj pridelovati. K naj novejšim skušnjam razprostranili čajno germovje v drugih straneh sveta spada pridelovanje njegovo v Rio-Zanejru v Braziliji, kjer je nasajeno na dovolj velikem prostoru zemlje; obdelovanje in pripravljanje čaja je izročeno kitajskim naselnikom; pa tukaj dobivani čaj je grob in brez tenkega aromatičnega duha, po kterem se odlikuje kitajski čaj, ob enem s tem je dnevna plača delavcev verlo visoka. Kitajci se malo po malo razhajajo, in v obče se more šteti ta nasada za prazen poskus. Boljši uspeh so imele nedavno poskušnje razprostraniti čajno germovje v Javi, gotovo v neki višini nad morjem, v goratem kraji. V Amsterdam se je pripeljalo v jednem letu okolo jeden in pol milijona funtov javanskega čaja. Čajno germovje je od začetka raslo divje v Kitaji in po novejših odkritjih na mejah Assama; pav Japani ga popred niso h6o anoHCKaa HCTopia ynoMHHaeTT, o6t> oahosh, KHTaficKOMt 60h3u (cBameHHHKli), npiiBe3iHHivrb iaíí bt, 9ty CTpaHy. bü-pohtho, 9to caynujocb ao IX ctcteht, ómjit, bt. flnoHiH. MoateTi. 6mtb, ynoTpe6.neHÍe ero Haiajiocb Tasn. ywte bt. vi btkt. Eme aa.t'be npocTHpaK)Tca h3bíctíh o bosa^m-BaHin ero bt, KnTaii. Bt. vi ctoji^tíh ynoMHHaeTca oót. oahomt. Bpait, cobttwbabmemt. HMnepaTopy ynoTpefueHie naa, kakt» cpeactba npoTHBi, ro^obhoii 6ojih; n09t0my iafi aojiacein. 6m.it. BMHrpaTb bt. oómemt. MHIíHÍH; aa5ite btí iv btklj rOBOpHTCH o TOMT., 'ito OAHH-b MHHHCTpT. ynOTpefUHJlT, Haií bt. BHA15 HanHTKa. Bt. hcxoa^ viii cToatTia BnepBbie 6bua Ha^oateHa bt. lÍHTalJ noiuaiiHa Ha laii. y anoHU,eB'b cymecTByeTT. oaho cuasame o nanajilj 9Toro BaaíHaro pacTema. byaaí«cKÍH hpohobIjahhkt., 4apsia, npHiuejn. h3t, hhaíh bt, KnTan ct. u,-fejiiio pacnpocTpa-HHTb cBoe yieme; htoOm ytcpImHTh ceóa bt, nponoB^AH h b03_ (jyahtb ybavkehiekt. cBoeíipejiHriH, oht, aa-n» oó^tt. npoboahtb aehb h HOHb bt. fiaaroiecTHBbixT. pa3MbiuueHÍaxT.; OAHaKOíKb coht» hakoheu,t, oao^tjit. ero. iipoóyahbuihcb h heroaya ha cboio c.iaóocTb, oht., bt.3hakt. noKaanÍH3a HapyuieHHbifi oótT-b, o6pli-aaji'b cboh bIjkh h fipocn^t, hxt» Ha 8e»uio; Ha Heií noaBH.)iocb coBepuieHiio ne3hak0m0e ejiy pacTeme, KOToparo jihctba oht. ynoTpefíHjn. bt. nntuy, bcatactbie nero n0hybctb0bajn» bt. ceóli h-pinocTb h cHay a-1« npeoAOJiliHia CHa. 4apma coBíTOBajii cbohmt. y'iehhkamt. ynoTpe6.ieHÍe »toro aparoivbhharo pacTe-híh npeHMyui,ecTBeHHO ct. acKeTHiecKOH) i^^jíím). CKa3aHÍe 9T0 aak.¡th)haett. bt. cc6t chmbojihieckoe 3haiehíe 0th0chtejibh0 A^hctbíh naa Ha HepBbi. 4api»a .ahijo ncTopHHecKoe, JKHBiuee bt. vi btklj. HaHHhTÍf KycTT» npoH3pocTaeTT> ycnbuiH'fee Ha iojkhomt. CK.lohfc xo^ma1, bímm3h ptkh hjih pyibH. oht» bosa^mbaetch HefiojibniHMH yiacTKaMH, h KycTbi ero paenojiarawTca npaBHJib-hmmh paaamh; hobt. biiohíh nocejiHHe, a^h a0mauihhxt. cbohxt, noTpeÓHOCTeH, caacaioTT» KycTbi ha no.ieBbixT» MeataxT., ta^ ohh hmíiott» bhat. mnaaepHHKa. KycTapHHKT. pa3MH03KaeTca cliMeHaMH; ero nacTO noApt-33h)tti, htoót. oht. A^^ajlch BfcTBHCTte. Ha TpeTlH rOA1»MOatHO yate coÓHpaTb h ynoTpeó^aTb «laHHbie aacTb», ho Ha ceAbMoñ heofixoahmo cpyfiaTb KycTM h caataTb na hxt. mtcTa HOBbie, eran ;Ke.iaioTT. n¡wt»Tb xopomyio npnñbi.ib. npAfitraioTi, Tanate najšli, ker japonska povest omenja jednega Kitajskega bonza, duhovnika, pripeljavšega čaj v ta kraj. Verjetno je, da se je to zgodilo pred devetim stoletjem po rojstvi Kristusovem, ker v začetku omenjenega stoletja je čaj uže znan bil v Ja-pani. Morebiti, da so ga začeli rabiti uže v šestem veku. Se dalje segajo sporočila o pridelovanji njegovem v Kilaji. V še: stem stoletji se omenja jeden zdravitelj, kteri je cesarju svetoval zaužiii čaj, kakor za pripomoček zoper bolezen glavno; po tem je moral čaj ceno dobiti v občnem mnenji; celo v četvertem veku se govori o tem, da je jeden minisier rabil čaj kot pijačo. Na koncu osmega veka se je pervič naložila mita v Kita j i na čaj. Pri Japancib je jedna pripovedka o začetku te važne rastline. Iiudijski vereoznanovalec Darma je prišel iz Indie v Kitaj z namenom razširili svoj nauk; da bi ulverdil sebe v oznanovanji in zbudil spoštovanje svoji veri, je obljubil, noč in dan prebiti v pobožnem premišljevanji; spanje ga je poslednjič vendar premagalo. Prebudivši se in nevoljen na svojo slabost, je za znamenje pokore za prelomljeno obljubo odrezal svoje trepavnice in vergcl jih na zemljo; na njej se je prikazala rastlina njemu čisto neznana, ktere perje je porabil za živež in po tem je čutil v sebi moč in silo ubraniti se spanju. Darma je svetoval svojim učencem, rabo te dragocene rastline posebno iz namena sebe premagovati. Pripovedka ta ima v sebi simbolično pomembo moči čaja do čutnih žil. Darma je oseba zgodovinska, živel je v šestem veku. Čajni germ raste pospeŠneje na južni rebri brega, blizo reke ali potoka. Prideluje se na malih prostorih in germi mu se razpostavljajo v pravilnih redih; v Japani pak seljani posajajo germe, za svoje domače potrebe po poljskih mejah, kjer imajo podobo špalirja. Germovje se razmnožuje s semeni; mnogokrat ga po-drezujejo, da bi se naredilo bolje vejasto. Tretje leto se uže more obirati in rabiti čajno perje, sedmo pak se vsakako morajo posekati germi in se posadili novi na njih mesto, ako želč imeti dober dobiček. Pomagajo si tudi s poboljšanjem ztim- ht. yAoópemio noHBbi; ßaa 9Toro bi. Hítohíh ynoTpeôaaioTca MawflHaa cßofina, cyioeHaa cap^eab h cokt. rophhhhhixt. CÈMaHT». JlwcTba coÓHpawTca no iioabinen nacTH Tpn pa3a bt. ro^y: BT. *eßpaat nan siapTli CHHMawTT. HliîKHbiH, e^Ba pacnycTHB-niiaca .iHCTOBbia iio'ikh; bt, anpiafc cofinpaioTca lacTho CTapbie JIHCTba, HaCTiH) HliJKHbia nOIKH, KOTOpbie copTHpyioTca no Be-.iHHHH'b h MarKOCTH; naHOHeu,!. Bb Mat hjih iioHfc cHHMawTca casibie KpynHbie aHCTba, KOTOpbie, B'b cboh) oiepe^b, Tanate copTHpyioTca. IlepBhiii c6op-b aaeTT. caMbiií HtatHbift naa (hm-nepaTopcKiä Bi. flnoHin); nocafc cyuiKH oht. HpeBpaui,aeTca bt. nopomoKT.. Kaat^biH jmctokt, emHnbiBaeTca OT^tabHO hjih npaMo ct. nycTa, Han ate cptäaHHbia bítbh npHHoeaTca ^omoh, h S^tCb ohhuj,aH)TCH. Ilocat c6opa aacTbeB-b, iixt. cyinaT-b. ßaa 9Toro OHHitaa-AyTca Ha ateat3Hbia CKOBopo^bi, KOTopwa CTaHOBaTca bt. He-fioabiuia oTBepcTia onara. Cyinna nponsBo^HTca ct. (toauneio ocTopoatHOCTÙo; jiHCTba Aoa'iKHbi ToabKO cyiuHTbca, ho He noß-ropaTb; cKOBopo^bi no BpeMeHaM'b cHHJiaioTT, h saTtMT. cHOBa CTaHOBHTT. Ha OrOHb. y Kaai^OH CKOBOpO^bl CTOHTT. HeaOBtKT., KOTopbiH Aoaatem. roaoïo pyKOH) nepeBopaiHBaTb ancTba. Bca-kíh pa3-b, Kor^a aacTba CHHsiaiOTCfl co cKOBopo^bi, ohh cBep-TbiBawTca pyKaMn: TauHMT. oópa30MT> 'lainn.ifi aHCTb« noay-laiOTT. TOTT» BH^T., BT. KaKOMT. OHH BCTpfciaiOTCH BT. TOprOBafc. OnncaHHbiH cnocoÓT. npnroTOBaeHia 4aa Ha3BaHT» cyxujm; mo-npbimf) Hie nyTeMT. iañ npiiroTOBaaeTca cafc^yioiHHMT. o6pa-30MT.: laiiHbie aHCTba Kaa^yTca cHaiaaa Ha ateat3Hoe chto, h ßepataTca HaßT. Knnaineií bo^oh; napbi no^HHMaíOTca bt. chto, aacTba npoHHKaioTca hmh h Bcat^cTBie Toro HSMtHaioTca; 3a-TtMT. ohh cymaTca tbrhmt. ate toiho 06pa30MT., KaKT. h bt. npe^biAvmeMT. cnocoót. lio yAOCTOBtpemio HtKOTopbixT., se-aeHbiH Han noayiaeTca nepBbiMT. cnocofioMT. cyumn, ncpHbin ate BTOpblMT». BbicynieHHbie HaÖHbie aHCTba naa^yTea bt, ityBJUHHi.i nan ynaKOBbiBaroTca bt, CBHHU,OBbie hihhkh; HHor^a »te, npn noMoin,H ówia'ibeH na« OBeibeñ upoBH, hxt. npnroTOBaaiOTT» bt. po/vfc aeneuieKT. (tbht. Ha3biBaeMbiH khpnhhhbiií nañ, BecbMa pac-npoetpahehhbúí y Hapo^obt. cfebephoft A3íh); bt. ioro-3anaA-HOMT» KnTal. lañ BCTptiaeTca bt. BHßli KpyatKOBT.; oht. bwbo-ähtca otcm^a bt. Aßy h koxhhxhhy. *IacTO nafi MtmaeTca ct. ljišča; za to rabijo se v Japani oljnate drože, sušene sardele in sok gorčičnega semena Perje zbira se večji del trikrat v leti; v februarji ali v marci potrgajo nježne listne popke ki so se komaj razpočiji; v aprili zbira se deloma staro listje, deloma nježno berstje, ktero se razbira po velikosti in mehkosti; poslednjič v maji ali v juniji pobere se naj debelejše perje, ktero se tudi v svoje rede razbira. Pcrva zbira daje naj nježnejši čaj, cesarski v Japani; po sušenju se razpušča v prah. Vsaki listek se od-ščipne posebej ali precej z germa, ali pak se prinašajo odrezane veje domu in se tukaj otrebljujejo. Po branju perje sušijo; zato se polaga na železne ponve ktere se postavijo na manjše otvornice ognjišča. Sušenje se dela z naj večo pazljivostjo; listje mora samo sušiti se ne pak se smoditi; ponvi se všasi odstavljajo inžatim spet postavljajo na ogenj. Pri vsaki ponvi stoji človek, kteri mora z golo roko prevračevati listje. Vsakokrat, kadar se listje pobira s ponve, se obrača z rokami; tako dobiva čajno listje to podobo, v kteri se nahaja v tergovini. Popisani način pripravljati čaj se imenuje suhi; po mokri poti se čaj pak zgo-tovljuje takole, čajno perje se poklada od začetka na železno sito in derži se nad vrelo vodo; sopar puhti v sito, pregreje perje in po tem se spremeni, za tim se suši ravno tako, kakor v prejnem primerleji. Po prepričanji nekterih se dobiva zeleni čaj z sušenjem perve verste, černi pa druge. Posušeno čajno listje spravljajo v verče ali ukladajo v svinčene skrinje, včasi pak s pomočjo volovske ali ovčje kervi, ga napravljajo v podobi pogačic, to je tako imenovani opečni-čaj, verlo razširjen med narodi severne Azije; v južno zapadnem Kitaji se nahaja čaj v okrogli podobi, se izvozi odtod v Avo in Košinšino. Dostikrat se čaj meša z di- AyiHHCTblMH U.BtTaMH, O^HaKOMtb COBepUieHHO HecnpaBeßJlHBO noaaraioTt, hto nañ He HurbeTT. coôcTBeHHaro apoMaTHaro 3a-naxa, ho saamctßyett» ero tojibko ott» npaMtinaßaeiMbixT» U.BtTOB'b. ian cKynaeTCH môjikhmh ToproBii,aMH y np0H3B0AHTeaea, saTtM-b nepenpo^aeTCfl ßorarbiMt Kynu,aMt ßt KaHTOHfc, a Tanate roH-KOHCKHMi Kynnasn». Oht. BbiBOSHTCH caíflyiomHMH ToprOBbiMH nyTHMH: 1. MopeMT. KHTaílCKÍH «laô nOHTH HCKaWHHTejlbHO H^eTT. H3T» KaHTOHa bt» Eßpony, cfcBepHyio Aaepaity, OTiacrn bt» Hh-p,m h llHAfeftcKie ocTpoßa. BaaíHfcHiuyio Toproßjiw 3Atcb Be-AyTT» anrjiHiaHe, 3a HHMH rojuaHAU," H BtBepo-aMepHKaHU,M. 2. CyxHM-b nyTesit—kí cfcBepy no cTena Toón, npesi KaxTy, bi Caôapb, h orTy^a nacriio bt» Eßpony. Bt nocatA-Hee AecflTHjitTie ToproBJia 9ta HeoÖMiaaHO oatHBH-iacb. Thm-kobckíh, bo BpeMH cBoero nyTetnecTßiH, BCTptiaai MHoatecTßö HaÖHbixi KopaBanoBt bt, 100, 200 h 250 bepöjuoaobt». 3. CyxHMi nyTesii — Ha aanaAT», ott» KHTaacKHXT. loro-sanaAHbixi npoßanniii bt» MoHrojiiio, Byxapiw h Ilepciio. 4. CyxHMi nyTeMi — Ha wro-3anaAT>, ott» ioro-3anaA-Huxt KHTawcKHXi npoBHHu,i& bt, TaóeTt h ycTynbi TnsiaJiafta Hena.n», ByiaHi. 5. CyxHM-b nyTeMi — Ha lort bí Aay h KoxaHXHHy. Hat, npOBHHI],ÍH K>HbHaHb Ôoabuioe KOJlHieCTBO Haa BMB03HTCH BT» Bapnamio. Bt» KaTai a flnoHia iaa cocTaBjiaeTt, bí óyKBajibHOMT, CMbicjit cjioBa, HapoAHbin HanHTOKi, no apanHea Mtpt, bt, Te-neme nocji^ahea tmchhh jitti. Oht, ynoTpeójiaeTca bcèmh : ott, HMnepaTopa a° npocToaioAHHa; ero nbiOTt 3a KaatABiMi oôïaomi* h B0 BcaKoe Bpesfa ahh ; ero npeA-iaraioTi KaaCAOMy rocTH); oht, npoAaeTca noBcioAy Ha yaanaxT», Aoporaxt Biiaa-hmxt» aaBOHKaxt. IIpnroTOB^eHie naa h ncayccTBO ero copTapo-BKH cocTaBJimoTi npHHaAJieatHOCTb xopoinaro BocnHTaHia, a npenoAaiOTca ynaTeaaMn, noAOÖHO cpaacaHiro h TaHuain» bt» Eßpoirfe. Hcthhhwh 3hat0kt> iaa bt» coctohhíh pa3JiHHHTT> 700 poAOBT. ero; ToaKocTb ero BKyca npocxapaeTca Aa5Ke AOTOr°5 ht o oht» ysHaeTT», KaKoe A^peBO ynoTpeôJieHO 6buo a bapkh boa«, a bt> KaKoa noeya^ OHa annaTHaacb. Kaut KHTañutbi, rasi, a anoHUbi HbioTt naa 6e3T» Mojioaa a caxapa; OAHaaojKb HHorAa npaôaBaaioTT, bt, Hero pa3Hbia 9cceH- šečimi rožami; vendar popolnoma krivo mislijo da čaj nima svojega posebnega aromatičnega duha in da si ga izposoja samo od primešanih rož. v . Caj se skupljuje po malih tergovcih pri pridelavcih in zatim se prodaja bogatim tergovcem v Kantoni in tudi tergov-cem honkonskim. Izvozi se po sledečih tergovskih potih: 1. Po morji gre Kitajski čaj skoraj samo iz Kantona v Evropo, severno Ameriko, deloma v Indijo in na indijske otoke. Naj važnejšo tergovino tukaj imajo Angličani, za njimi Holandci in Severo-Amerikanci. 2. Po suhem potu — k severju skoz stepo Gobi, črez Kijahto v Sibir in odtod deloma v Evropo. Poslednjih deset let se je ta tergovina nenavadno oživila. Timkovski o časi svojega popotovanja je srečal mnogo čajnih karavan s sto, s dvema sto in s dve sto in petdeset kamel. 3. Po suhem — na zapad, od kitajskih jugo-zapa-dnih dežel v Mongolijo, Buharijo in Persijo. 4. Po suhem — na jugo-zapad, od jugo-zapadnih Kitajskih dežel v Tibet in v podgorje Himalaje, v Nepal, Butan. 5. Po suhem — na jug v Avo in Kohinhino. Iz dežele Junjnanj naj večji del čaja izvozi se v Birmanijo. V Kitaji in v Japani daje čaj v pravem smislu besede narodno pijačo, naj manje skoz poslednjo tisočo let. Vsi ga rabijo od cesarja do prostaka, pijejo ga za vsakim obedom, vsaki čas dneva, postavljajo ga vsakemu gostu, on se prodaja povsod, na ulicali, na cestah in v čajnih prodajalnicah. Pripravljanje čaja in znanje njega razbire sostavljata del dobrega odgojenja in to učijo učitelji, kakor bojevanje in plese v Evropi. Pravi poznalec čaja more ga razločiti sedem sto verst tenkost njegovega vkusa seže celo tako daleč, da razpozna, kako dervo se je porabilo za kuho vode, in v kaki posodi je vrela. Kakor Kitajci, tako tudi Japanci pijejo čaj brez mleka in sladkorja, vendar devajo včasi vanj razne dišave. Uživajo 7* i^íh. Ero ynoTpeÓJiaioTt Bt bha^ nacTOa h3t ancTbeBt (KaKt bi» Eßpont, h.ih ace bi bha^ nopoaiita, KOTopbiií BCbinaioTt Bt HauiKy cb ropaneio boaoio, h saTiMt MfciiiaiOTt a° Tfcxt nopt, nona Bo^a HaHHeTt nfcRHTbca. IIoTpeô^eHie naa H3BfccTíio Tanate MHorHMt KoneBbmt nae-MeHasit cfeBepHOH h cpeßHeH A3íh. Ott. npuM'ËCH naa, Aypnaa, coaeHaa ctenhaa bo^a ctahobhtca toahoio a^a nHTba, h a^h HejioBtKa.npoBOAamaro cboh) ctpahhhieckyio HiHSHb Bt cyxoMt, OCTpOMt KJlHMaTfc, Haft COCTaB.iaeTt KptnilTeJlbHblH, B05KA6-.leHHblH HanHTOKT.. 9th ate caMbia npiiHHHbi Bbi3Bajin 6oabuioe notpeôjiehie naa B-b TiióeTt, ta^ ero nbioTt et n/fcjiiio cuocoócTBOBaTt nnmeßapemio, h6o noma 3Atcb coctohtt. ii3t cyxoft, ansiea- HOH MyKH. 40 VII cTOJitTia naft 6but neH3BtcTeHt BtEßpent. Poc-cia h ToJiaaHAia nepBbia no3HiiKo.Mii.iHCb ct. ero ynoTpeóae-HieMt. PyccKoe noco^ibCTBO Bt Monrovia nojiynaao naíí B3a-MfcHt CBOHXt nOAapKOB-b, COCTOHBDIHXt H3t COÔOJlbllXt HIKypt, npH i^apli Muxaiuï 0eoAopoBHTfc Bt 1638 r. XoTa nocojit 6but HeAOBoaeHt TaKHMt 6e3no.ie3abiMt noAapKOMt, ho no HeoôxoAHMocTH AOJiafeHt 6but npHHHTb ero h npiiBeseiiHbiií Bt MocKBy Haft BCTptTiut Tain. OAOÓpeHie. Bt 1674 r., Han yate npoAaBaaca Bt Mockb^, ho nocToaHHbui BB03t ero Hanajica He paHfce 1689 r. no 3aKJii0HeHÍH ToproBaro TpaKTaTa et IÎHTaeMt. O ro-iaHAUaxt pa3CKa3biBai0Tt, hto Bt 1610 roAy npHBeseHt óbijit HMH Bt KmaS jna^^eft (paeTeHie, HMtBuiee npeatAe Baat-Hoe suaneme Bt jieAHU,HHl}) A**« oóiítHa ero Ha naft. KHTaftu,bi BCKopt 0CT3BHJIH majcen, ho HHCJio noHHTaTe^eft naa Bt Toji-jianAÍn nocToaHHO B03pacTa^0. HtcKojibKo no3ate naft npoHHKt Bt Aur^iio. Bt 1664 r. OcTt-ÜHACKaH KoamaHÍa npncjiaaa A^a *yHTa naa Bt noAapoKt Kopoaio, a Bt 1667 r. oAHHt KopaÓJib no^ynnjit npHKa3ame npHBecTH oto ^yhtobt naa. OTHOCHTejibHO noTpeÍJieHia naa Bt pasubixt eßponeftcKHxt rocyAapcTBax^ 3a»itqaeTca óojibinoe pasjinnie; aarjuiiaHe Haft-óojrbe (ao 36 m. *yHT.) noTpeÓJUiioTt ero, 3a hhmh rojuaHAUbi (3 »nu. <î>.) h auiTejin (bt. Poccíh bx/t m.) ctBepa. Bo OpaHrçiH ga v podobi naliva iz listja, kakor v Evropi, ali pak v podobi praška, kterega vsipljejo v čašico z vrelo vodo in zatim mešajo dotlej, dokler voda ne začne peniti se. Raba čaja je znana tudi mnogim kočevnim ') plemenom severne i srednje Azije. Od primesi čaja gnjusna, slana, step-na voda, postane ugodna za pijačo in za človeka imajočega popotno svoje življenje v suhem, ostrem podnebji, daja čaj pokrepčujoče, zaželjeno pitje. Ti vzroki so tudi napravili prav veliko potrebo Čaja v Tibeti, kjer ga pijejo s lim namenom, da bi pospešili prebav-Ijenje jedil, ker hrana tukaj obstoji iz suhe, ječmenove moke. Do sedmega stoletja je bil čaj neznan v Evropi. Rusija in Holandija ste se perve soznanile z njegovo porabo. Rusko poslanstvo je sprejelo v Mongoliji čaj v zameno svojih po-darov, obstoječih iz soboljih kož ob časi carja Mihaela Teo-doroviča v leti tisoč šest slo in osem tridesetem. Ako ravno je bil poslanec nezadovoljen s takim brezkoristnim darom, pa je neobhodno moral sprejeti ga in v Moskvo prineseni čaj je tam pridobil si dopadenje. Leta tisoč šest sto četiri in sedemdesetega se je čaj uže prodajal v Moskvi, pa stalni vvoz se ni začel pred letom tisoč šest sto devet in osemdesetim po sklenjenem tergovskem ugovoru s Kitajem. O Holand-cih pripovedujejo, da v tisoč šest sto in desetem leti so pripeljali v Kitaj žalbej, rastlino, ktera je imela popred važno pomembo v zdravilstvi, da bi ga zamenjali za čaj. Kitajci so berzo pustili žalbej, pa množtvo spošlovalcev čaja v Holandiji je neprenehoma naraščalo. Nekoliko pozneje je prišel čaj v Anglijo. — Leta tisoč šest sto četiri in šesdesetega je poslalo izhodno-indijsko družtvo dva funla čaja kralju v dar in leta tisoč šest sto sedem in šestdesetega je dobila jedna ladja povelje pripeljati sto funtov čaja. Glede na porabo čaja v raznih evropejskih deržavah se opazuje naj veča razlika; Angličani ga naj več potrošijo do šest in trideset milijonov funtov, za njimi Holandci tri milijone funtov, in prebivalci v severni Rusiji pet in pol milijo- ') Nomadskim. h repuiaHÍH noTpeôjieHie laa BecBMa He3HaHHTe¿bH0, h Todito bi, noc^tflHee Bpesia HaiHHaeTi. ysejihhhbatbca; ha lort Eb-ponbi OHT. pacnpocTpaHem. BecbMa Ma.¡io. Booóuje a-flfl BcefiEB-poiibi kojihhectbo Tiaa MoateTi» 6mtb onpeataeho iipnó^han-TejIbHO b*b 60 mhji. 4-yHTOB-b. Mhíhíh o no^ibät h*ïh Bpe/i,® liaa bt. aietethieckom-b ot-HOUieHin, KaKT. HSBtcTHO, BecbMa pa3H0rjiacHbi. ÛAHaKOJKb jierKO yôïah'fbca, 1TO nañ, ecan TOJibKO ynoTpeóaeHÍe ero He nepe-xoahtt. rpaHHU,'b yMtpeHHOCTH, cocTaBjiaeT"b Booóme 3Aopo-BbiH HaiiHTOKt. Ero ocBtataH)ui,aa, oatHBJiaiomafl CHJia bt. oco-ÔeHHOCTH HCHblTblBaeTCa hocjlt yTOMHTeJIBHOH XOAbÓbl H Apy-raro po^a Hanpaasemii; oht> npoTHBOA^äcTByeT'B onbHHemio, npHHHHaeMOMy KpfcnKHMH HanHTKaMH. *íañ BoenfcTB KHTancKHMt HMnepaTopoMi kí9hrb-./l0Hr0M'b. CTHXOTBopeniio ero, HanncaHHOMy Ha oxotí, MHoro yAHBJia-jihcb; oho óbijio bejihkojitnho hs^aho h noMtmeHO Ha $ap$o~ poBbixt HauiKax-b, npeAHa3HaiaBuiHxcH a-"« HMnepaTopcKHX'b hoaapkobt.. meatay npohhmt>, bt. hcmt, roBopHTca c^tay^mee: „IIocTaBb Ha yMtpeHHbiñ oroHb cocyAT> Ha TpexT. hoh£-KaxT>, kotoparo u,b1ítt. h bha'b nouasbibaiott., hto oht. yate aabho ynoTpeôJiaeTca, h hano^hh ero hhctoh) boaoio pacTaaB-Hiaro CHtra; Aan 9Toä boa$ HarptTBca a° to® CTeneHH, npH KOTopoH pBióa A^JiaeTCfl ófcjioio, a paKT> KpacHbiMT.; noTOMT. Ha-aeñ 3Ty BOAy bt, iiauiKy Ha HfcatHbie jhctbh oTÓopHaro copTa •iaa; Aan boaIí HeMHoro HacToaTbca, nona nepBbie napbi, o6pa-3yh)iH;ie rycToe oöaano, Maao-noMajiy pasetaTca h tojibko Jier-kíh TyMam. óyaeti. napHTb haat. nobepxhoctiio boabi; toraa neñ MeA^ehho stot-b Aparoi^thhbih HanHTOKT., h tm no^yBeT-Byenib bt. ceófc cnay npoTHBHTbca iihth 3a6oTanrb, oóbikho-behho cMymaiomHM'B Hann> Ayxi,. CjiaAKiô iiokoíí, aoctabjiae-MblH TaKT> npHTOTOBJieHHblMTj HanHTKOMT,, MOHÍHO BKyUiaTB, 0IU,y-matb, ho he onHcaTb." 22. BbijiHHa o rjapi üeTpi. Hafcxajn. u,apb ïleTp-b bt> JifccyHa MysKHKa; MyacHKT. ApoBa ctiecTT,. M roBopHri"b eMy i^apb: „Eohíbh tbi homoib KpecTb-aHCTBOBaTH.'" — MHt-Ka h3ao Bora Ha noMOHb! — „A BejiHKO jih y Teôa, cTapmoKT., ceMencTBO?« — A cejiehctbo y meha abï A0liePH Aa A®a cbiHa. — „He bcjihko Hîb TBoe ceMencTBO. KyAa aie tw AeHbrn KJiaAemb?" — KjiaAy nov funtov. Na Francozkem in Nemškem je poraba čaja verlo mala in še le poslednji čas se začenja pomnoževati; na jugu Evrope je razširjen a zelo malo. V obče se more množtvo čaja približavno opredeliti za vso Evropo na šestdeset milijonov funtov. Mnenja o koristi ali škodi čaja v zdravilnem obziru, kakor je znano, so zelo različna. Vendar je lahko prepričati se, da čaj, samo ako ne prestopi njega raba mej zmernosti daje zdravo pijačo. Njegova okrepčujoča, oživljajoča moč se posebno spoznava po utrudivnem popotovanji in po druge verste nateganji; on dela zoper pijanost napravljeno po močnih pijačah. Kitajski cesar Kien-Long je pčl o čaji. Pesmi njegovi, napisani na lovi, so se čudili; prav lepo se je izdala in se postavila na porcelanaste čašice, namenjene za cesarske po-dare. Med ostalim se v njej govori sledeče: „Postavi na majhen ogenj posodo na treh nožicah, ktere barva in podoba pokazuje, da se uže od davno rabi in napolni jo s čisto vodo raztajavšega se snega, daj da se ta voda zgreje do take stopnje, pri kteri riba prihaja bela, rak parudeč; zatem nalij to vodo v časico na nježno listje izbrane verste čaja; daj vodi malo postali, dokler pervi sopar, podoben gostemu oblaku, malo po malo razide se, in bo samo lahka meglica hlapela po verhu vode; tadaj pij po časi to dragoceno pijačo in bodeš občutil v sebi moč protiviti se (vsim) pet sker-bem, motijočim obično naš duh. Sladki pokoj, dobivan s tako napravljeno pijačo, je mogoče uživati, čutiti, ne pa popisati.« 22. Pripovedka o carji Petru. Car Peter je nameril se v gozdu na kmeta; kmet derva seka. In car mu govor/: „Božja pomoč ti bodi pri kmetovanji!" Meni je treba Boga na pomoč! „Ali imaš ti, starček, veliko rodovino?" Moja rodovina je: dve hčeri pa dva sina. — „Tvoja rodovina pa ni velika. Kam pak ti denarje devaš?" — Jaz devam denarje na tri a aern,™ Ha Tpn CTaTbn: BonepBbixT., A^r-b njiaiy, a BApy-rnx-b, bt, a0*11"11 AaH), a BTpeTbHX'b, bt» BOAy weny. — l^apb npii3aaymajich hto 6h sto 3HaHHjio, hto CTapniCb h ao^i. njia-thtt>, h bt, froavb AaeT-b, h bi> BOAy Mesen,? . . . h roBopnrb eMy cTapHKt: Ao^n» n.iaiy — exaparo otn,a h MaTb KopM.no; bt> AOJiri, AS«* — AByxT, cbiHOBeñ KopM^ro; a bt> BOAy Meiy — AByxi, AOliepeH npyny '). — „Hy, — roBopHTT, eMy ii,apb — ymhaa Tbi roaoBa, ctapnior-b. eyayt-b bo cbhtoh Pycn ófcJibie rycH, yMliS-Ka mnnaTb; a Tenepb cBeA» MeHfl bt, CTenn, a /¡,0-porn He SHaio." — „IIohto a Teóa noBeAy? HanAenib caMb ao-pory: hjih npaMo, cbíphh BnpaBO, TyT-b noBopoTH bjíbo, a tam-b onaTb BnpaBO.--„9toh h rpaMOTbi, roBopHTT. qapb, He SHaio. Tw mehfl cbcah " — A mhí, cyaapb, bt> KpecTbHHCTB'fc aehb A°Poro ctohtt». — „poporo AeHb ctohtt., Aa a teót sa-naaiy." — A sanaaTnim», TaKT» notA^MT,. Cíjin ohh Ha OAHOKOJiKy n noíxajin. ^oporoio cTajn. n,apb MyiKHHKa BbicnpamHBaTb: »aa, cyAapb. — „A BHAaa'b jih ííapa?" — II,apa He BHAajn,, a HaAO 6t> nocMOTptTb: corjiaenjica 6bi h no-MepeTb. — „TaKT. CMOTpn: bt. CTenax-b n,apb óyAeTT,." •— A KaKi> h u,apa y3Haw? — „Bcfc óyAyTi. óesi. nianoKT> ófcraTb; oahht> n,apb bt> manKt." — EaK-b npi'fcxa.íiH bt, CTenb, yBHAtaH jiwah n,apat bcí manKH iioat» nasyxn, ótroMi, ótraioTT.. A My-jkhkt» xnnpHTi raa3a: A®oe CToaTrb B'b niannax-b, a cnpauin-BaeT-b: kto «te n,apb? — ToBopHT'b eMy neTpT. AaeKclieBHTb: „bhaho, KTO-HHÓyAb H3T> Hac-b n.apb.11 — 23. 3»Ma 3apafícKaro KpecTtHHHHa. IIpocHyBniHCb HayTpeHHeM'b pascB'fcT'fc, h npoTepmn rjiasa, sem^ea^jien,!, cmotphtt, b'b okho . . . h paaoctho ciaeTt jinno ero. CHin, BajuiT-b xaonbHMH; n KpbiniH capaeB-b n hsótj, 11 ABopi,, n yjinu,a — Bce n0KpbiT0 cHtroM'b ocatnnTeabHOH jih3hm. kyaa AfrBajiacb oceHíiaa rpa3b, nepHOTa n MpaiHOCTb? Bce naA^-ao incTyio, ótJiocHlJJKHyio copoiKy, cjiobho HOBOKpe-ui,eHHbm MJiaAeHen,T>. H jierKO babixaerb bt, ceóa cbíjkíh bosayxi» myjkhiok-b, BbimeAi. H3T> AyuiHoñ Teujion Hsóbi, h Mbicab ero npefflAe Bcero Kpyna bi. o^ohci^koh r. 3h. o^iBaro, CHapHataw ki 3aiviy®ecTBy. kraje pervič, dolg plačujem, drugič, posojujem, tretjič, jih pa v vodo mečem. — Car se je zamislil, kaj bi to pomenilo, da starec dolg plačuje, posojuje in v vodo mečlje?. . . In govori mu starec: dolg plačujem — starega oča in mater redim; posojujem — dva sina redim; pav vodo mečem — dvema hčer-maza možitev pripravljam. „No, govori mu car — ti si modra glava, starec. Bojo v sveti Rusiji bele gosi, znaj le perje puliti; zdaj pa popelji me v stepe, jaz pota ne znam." — Po kaj bi te pak vozil? Najdeš sam pot: idi naravnost, oberni se na pravo, tu na levo, tam pa spet na pravo. — „Te umetnije, govori car, jaz ne znam. Ti me popelji." — Mene pa, gospod, pri kmetijstvu dan drago stoji. — „Drago dan sloji, saj te plačam." — Ako plačaš, tadaj se popeljemo. Sedeta na kolesec in se odpeljeta. Spotoma je začel car kmetica izpraševati: „alisi,kmetic, uže daleč bival?" — Sem bival marsikje, gospod. — „Ali si pa videl carja?" — Carja nisem videl, ali treba bi bilo ga viditi. Hotel bi (potem) umreti. — "Tako pazi: v stepah bode car." — A kako bom jaz carja spoznal? — „Vsi bodo brez kap tekli; jedini car bo v kapi." — Kakor sta se pripeljala v stepo, so zagledali ljudje carja, vsi s kapicami pod pazuho v tek letajo. Kmet pa oči širi: le ona-dva imata kape, in poprašuje: kdo je pa car? — Govori mu Peter Aleksijevič: „to se vidi, nekdo izmed naju je car." 23. Zima zarajskega kmeta. Prebudivši se o jutrenem svitu, in obrisavši si oči poljedelec pogleda na okno ... in radostno sije lice njegovo. Sneg se usiplje na debelo; in strehe suš in hiš, in dvor in ulica — vse je pokrito s snegom oslepne beline. Kam se je djalo jesensko blato, černota in mračnost? Vse se je odelo v čisto, belosnežno srajčico, prav kakor novokerščeno dete. In lahko vdiha kmetic v se hladni zrak, prišedši iz zaduhle, tople izbe in misel njegova pred vsim obrača se k sanem. oópamaeicfl kt> caMaan>. 3waia! . . . Tejera yate He HyatHa, y^tJii. en — A« BecHbi CTOHTb riOAi. HaBfccoarb; a caHH —bott», bott. noHaAOÓHTCH, HaAO oraoóan bbephytb, a a h bh30hkh He-coBcfcan. HcnpaBHbi . . . nonemerb bt, saTbuiffc myathhokt, Ha-AfcHeTT. Ha ceóa CTapeHbKiñ AwpaBbin noayinyCoifb, Aa h aa to-nop-b, — h Hy iHHHTb aa npHaaaíHBaTb . . . taí rb03aearb,rafc BepeBOiKOH ajib Jibiiitoai'b ... a rjiaAnnib, kt» 3aBpaKy caHH-To H TOTOBbl. Ho caHHOH nyTb He ycTaHOBJiaeTca CKopo. IlepBbiH CHfcn, KOTopbiH BcerAa noiTH BbinaAaeT-b Ha aiep3.iyio seauiio, He 6bi-BaeT-b nponeHi.; CKopo HacTawTi» OTTeneaa, BcerAa iiohth 6bi-Baioinia bt. Harnean, Kpaio okojio npaaAHHKa BBeAenia bo xpaan, üpecBHTbia BoropoAHii,bi, 11 nepBbiñ CHtn, nponaAaeT-b, ocTa-bhbt» no ceót CTpauiHyíO cjiaKOTb n orpoMHbia Jiyatai boaw. 0t-Tenejin 9th oitaHHHBaiOTCH BTopHHHwan» ch-feroan., a nocjifcAyw-mie saTtai-b Moposw ycTaHaB^nBaioTT. yate npoHHbin caHHoñ nyTb. BbiBawTT. cjiyian, ito OTTeneab caifcHaeTca He cHiroan., a MoposaaiH, h sto osnaieñ óbibaett» oieHb BpeAHo: BOAa, cKOHHBniaaca JiyataaiH bo bcíxt. maafchuihxt> yrjiyójiemax'b nojia, aacTbiBaeTi. bt, tohkíh aeAt, h noA^ 9toh> jieAHHon Koporo BcxoAbi BbinptBajoT-b. KorAa ate BecHa noKpoeTT. Bee noae ny-HiHCTOH aejieHbio, BbinpfcBHiia MtcTa npeACTaBaaioTca raasaan. bt> bhaí lepHbixi. óeaoópaaHbix'b naTeHT,; a Bce noae- noAOÓHO BeaHKOJifcnHOMy nayaipyAHaro u,BtTa KOBpy, ct. npopBaHHbiHH bt> Hean. bo MHoatecTBfc A^paaiH. HapoA"b aaaffenaeTi., hto KorAa paHO c-b oceHH HamyT-b ahhhtb Kypbi, to h 3Haia óbibaett. paHHaa. Eatean rpa3b h aio-KpoTa AOToro BejiHKH, ito „aowaAUHoe Konumo 3aAueaeim eo-40fou, TorAa BbinaBinift cHtn, ynpoiHBaeTT, caHHOH nyTb. liona jihctt. c-b BHniHeBbixT, A^pesi. he onaai., Haití. 6bi amoro cHfcry hh Bbinajio, oTTenejiH ero croHHTi». Oita noAO JibAoan. Haxo-ahtch 20 HeA^Jib; no amo ea 3aaiep3aHÍa npHÓaH3HTeabHO on-peafcafliot-b, paHHaa HJin iiosahhb fiyAeTT, BecHa. 3nMa bt, óbiTy KpecTbaHT, — seauieatabnebt, npoxoAHT-b, no KpanHen aitpfc a-™ aiHornx'b, no óoabmoñ nacTH bh$ Aoaia. Ha óapmnHaxT. eABaJin He y BCfcxi. noMtmHKOBT,, paarb 3a He-mhorhmij ncKJnoieHiean,, c-b poatAecTBeHCKaro saroBfcHba hjih, no npocTonapoAHoaiy, ct, (DHJumnoBOifb, h BnjioTb ao BecHbi, paécTaioT-b no oAHoaiy, h^h, itait^ HHane HasbiBaeTca, ópaTi, Ha ópatsr 9to 3HaHHTT> to, MTO eatejw ceaiba coctohtt. h3t> AByxi> Zima! . . . Voz uže ni potreben, osoda njegova je— do spomladi stali pod streho; sani pak — glej, glej se bodo rabile treba je vojnice zasukali in tudi vezi niso prav pripravne . . . kmetic se popraska za vratom, dene nase postaren preluknjan kratek kožuh zdaj pa kar po sekiro — ino hajd narejat pa primerjat . . . tu s žrebljem, tu s vervco ali z ličjem . . v pa vidiš, k zajlerku so ti sani že gotove. No saninec se ne napravlja berzo. Pervi sneg, kteri vsegdar skoro pada na merzlo zemljo, ne biva stanoviten; kmali nastajajo odjuge bivajoče v našem kraji skoro vsegdar okolo praznika vpeljevanja presvete bogorodice v svetišče, in pervi sneg skopni, pustivši za seboj strašno močo in ogromne luže vode. Te odjuge končujejo se z drugim snegom in sledeči za njim mrazi udelujejo uže stanoviten saninec. Dogajajo se primerljeji, da se južno vreme ne spremenja s snegom, temoč z mrazi in to je za ozimine verlo škodljivo; voda, ktera se nabere v lužah po naj manjših globinah polja, zmerzne v tenek led in pod to ledeno skorjo se klijoče setve poparijo. Kadar pak spomlad pokrije vse polje z gostim zelenjem, kažejo se očem uparjena mesta v podobi černih, ger-dih madežev in vse polje je podobno prelepi tkanini smarag-dove barve z mnogimi v nji razterganimi luknjami. Narod opazuje, da kadar v jeseni zgodaj začnejo trebiti se (perje gubiti) kure, da tudi zima biva zgodnejša. Ako sta blato in mokrota tako velika, da konjska stopinja zaliva se z vodo, tadaj padši sneg. napravlja stanoviten saninec. Dokler listje s črešnjevih dreves ni padlo, kolikorkoli bi snega tudi padlo, južno vreme ga odžene. Oka (reka) je pod ledom dvajset tednov, po dnevi njenega zamerznjenja približavno sodijo ali bode zgodna ali pozna spomlad. Zima v stanu kmetov-zemljedelcev prehaja, vsaj pri mnogih, večji del zvunaj hiše. Na rabolah na delu, malo da ne pri vsih plemičih, zvunaj malo izjem, delajo od božičnega predposta, ali po prostonarodno, od Filipovek, prav do spomladi, po jeden ali kakor se to drugače imenuje, brat na brata. To pomeni to, da ako sestoji družina (hiša) iz dveh rodovin, TflrtMT,, to Ha óapmHHy eateahebho xoahtt. oahh-b paóoTHHKT»; eatejiH hst. Tpex-b Taroj-b, to oahht» paóoTHHKT. xoahtt eateAHeBHO, a apyroh Mepeat a^Hb. iiokpectbflhckh hasbibaetca sto BWCbiJiaTb Ha 6apin,HHy ott> TpexT. TarojiT. no^Topa paóoTHHita. Eatean au. ha ceMbfc .leatHTi» TOJibito oaho Tar;io, to stott. oahht> xoahtt. na ôapirçHHy tepeät. ACUb: noaoóhaa JibroTa AaeTT> BOSMOHtHOCTb nojlobhht pa60THHK0BT> OTJiyHaTbCfi «31» ao- mobt. BnaoTb AO npasAHHKa ejiarobtmehia. Hmt, AaiOTT., npo-nycKH Ha repóoBoñ h npocToñ ôysiari, sanoAHHcojn, nosiimnita h ct. nphaoaieniemt. repóoBoñ neiaTH, h HAyTt iiyatHHKH Ha3a-paöoTKH, hhoh bt, ÜHTep-b, APyroH Ha ArateabCKie 4>ap$opoBbie saBOAbi, Han Ha APyrifl ^aôpHKH Mockbm h mockobckoh ryöep-híh. EcTb h Taaie, KOTopwe aaaeko he xoahtt., a hihjtt. ce6t paÖOTT. ra^-ebóyai. B'b OKpeCTHOCTHXT., B'b cboem-byfe3Afc, hjih HAyTT. Ha 'taÓpHKH HJlHCOBblfl, MHTKajieBblfl, HaHKOBblfl, HAH TA^ TKyTCfl HOJlOCyniKH, t0kh h aphrifl HeXHTpbTH h3a^aifl tkaieb-Haro HCKyccTBa, óepyTT. TaniT, Hepa3M0TaHnyi0 óyMaatHyio npa-aty, pasMaTbiBaioTT. h TityTT. y ce6a a°ma» no saitasy *a6pH-uaHTa. EorAa saKasbi coTKaHbi, oht. BeseTT. hxt» Ha 4>a6pHKy, CAaeTT> h noayiaeT'b sapaôoTaHHyio naaTy. Ho 3aHHMaioii;iecH 9thmt> nocatAHHMi> npoMbicaoMT,, nain, cjlhihho, ne 3apaBOTbi-BaiOTT. ceôfc jinniheâ KonefÍKn, HaiipoTHBT. ott. noctohhharo h npoaojukhteabharo cha^hbh sa ctahomt., bt, tíchoh h ayma°n hsóí, TepaiOTi. SAopoBbe. TaKHxT. npoMbiuueHHHKOBT, Bcer-Aa mohtho ysnaTb no óji'fcAHOHte./iTOBaTOMy Jinn,y h BnajibiMT. m«KaMT.. 3aatHTOHHbie KpecTbaHe, y Koro HajiHiHbixT. ecTb pyóaeii 50 hah 100 cepeópoM-b, OTnpaBaflMTCfl ha 2-xt. hjih 3-xT.noA- BOAaXT. bt. H8B03T,. ÜAy1"!' B'b ÂCTpaxaHb h JIH ha 40Hr]b 83 PtI_ 6oh, bt, TaMÓoBCKyH) ryöepmio sa nmeHOMT. h cojiohhhoh. He HMiiomie cbohxt. AeHer,]b hahhmaiotcfl KT, APyrHMT>> A^a nepe-b03kh noAOÓHHXT. TOBapoBT». Ott. Bcero 3Toro noayHaeTCH 6a-pblUlT., xotfl HeÔOAbHlOH, HO MyHÎHHOKT. AOBOACHT. H TtMT., hto AOMa aoin,aAH He tjiH KopMa, OBecb ero i^^jite,, Aa h cajib npo- KOpMHJlCH. ¡i,jia 3apa6oTKH Ha cTopoHy, h3t> aomobt. haytt. caMbie ayiHiie, casibie 3AopoBwe uieHbi ceMeñcTBa, ho p$ako xojio-CTbie. HeateHaTaro k3kt>-to He otnyckakt-b Aaaeao ott. Aßopa, hah, no KpaHHeñ Mtpl», oneHb p^ako: Bee KaKT. 6yATO en^e „MO Mienen*." tadaj na raboto hodi vsaki dan jeden rabotnik; ako iz treh rodovin, tadaj jeden rabotnik hodi vsak dan, drugi vsaki drugi dan. Po kmetiško imenuje se to, pošiljati na rabato od treh rodovin poldrugega rabotnika. Ako pak na hiši leži samo jedna tlaka, tadaj jeden hodi na raboto vsaki drugi dan. Tako polajšanje daja mogočnost polovini rabotnikov ločiti se iz doma celo do praznika Mariinega oznanovanja. Njim dajajo popotne liste na štempljanem in prostem papirji s podpisom plemiča in pritiskom pečati z gerbom; in kmetici gredo nadelo, jeden v Petrograd, drugi v Agželjske porcela-nove delalnice ali na druge fabrike Moskve in moskovske gubernie. So tudi taki, kteri daleč ne hodijo in iščejo si dela kjer koli v okolicah, v svojem okraji, ali grejo v fabrike pliševe, mitkalove, nankinove ali kjer se tkajo progaste tkanine, cvilih in drugi neumetni izdelki tkalske umetnije, jemljejo tam nerazmotano pavolnato prejo, razmotavajo in tkajo jo pri sebi doma po naročbi fabrikanta. Kadar so naročene reči stkane, vozi jih v fabriko, oddaja in sprejema zasluženo plačo. Pa pečajoči se s tem poslednjim obertništvom ne pridelajo si, kakor se sliši, preveč kopejk, marveč gubč zdravje z vednim in dolgim sedenjem za statvami v tesni, za-dušni izbi. Taki obertniki se morejo vsegdar poznati po ble-dorumenkastem obrazu in vpadlih licih. Premožni kmetje, kteri imajo gotovih petdeset ali sto rubljev v srebru, odpravljajo se z dvema ali s tremi vozovi na vožnjo. Vozijo se v Astrahan, ali na Don po ribe, v tam-bovsko gubernio po proso in slanino. Ne imajoč svojih denarjev, si jih jemljo na posodo od drugih za prevaževanje takega blaga. Od vsega tega potegnje dobiček, ako ravno ne velik, no kmetic je zadovoljen tudi s tem, da doma konji niso jedli klaje, oves njegov je cel, pa tudi sam se je preživil. Na delo po deželi, od doma grejo naj boljši, naj zdra-vejši členi rodovine, pa redko samici. Neoženjenega namreč ne puščajo daleč od hiše, ali vsaj, verlo redko: prav kakor da je še premlad. Kor/ja ate napein. AOCTHrHeTT. y3aKOHeHHMXT» .¡rfcT'b, to ero, KaKt mojkho cKopte, cTapaioTCH ateHHTb. Ho Tau-b-KaiíT, AOMa HejiOB-feRy pafioiejiy óeai. A^a 6oJiTaTbcn Henero, to cayiaaocb HepfcflKO, hto Mojio/jaro Ha APyron nan Ha TpeTiñ ^eHb noc.i'fc BtHii,a, OTnpaBJiflJiH no nponycKy bt, IlHTepT., r^t oht>, paóoTaa aba H.ih Tpn ro^a, h hh paay he npnxoAfl flomoa aah noSbiBoicb, Bce 9T0 BpeMH CBoeñ 5KeHbi h bt, rjia3a He BH^a.n>. TpycTHoe noaoHteme mojioaoh 6a6bi. Pa to A-*« cbckpobh sto cymee 6aa-rono^ynie. ITo^eaieBi. h n0n0K0HBt. cbow HeBfcTCKy nepBbiu ro-AoneRT., ha btopoh roAT» cTapyxa b3ba.iHBaeTT, ha Hee óojibiuyio nacTb TpyAOBi. h 3a6oT-b AOMaujHHro xo3HHCTBa; CBeKpoBb pa-AyeTCH ott, a^h"» "*t0 tocnoa^ eñ noMon cbiHKa aceHHTb, h hto ona HsrbeTT. b03m05kh0ctb name npeatH/iro HHiero He a^-aatb h, ckojibko ayuit yr0ah0, .leatatb ha ropaHeñ neiH. 4oj»a 0ctah)tcfl ctaphkh, aa noapoctkh, aa oahhohkh, t. e. TaKie, hto hh casioMy otb afma OTjiyHHTbca He.¡ib3H h OTny-cTHTb HeKoro. MHorifl ceMeñcTBa, pacnycnaa naeHOB'b CBoeñ cembh, bt» HaAeJKAl» Ha hxt. TpyAOJioóie h Ha cnoeoóhoctb npioópliTaTb Jieabrn bt. hyjkeaa^bHeft ctopohí, bmícto hxt. HaHHMaioTTj paóoTHHKOBT. noAeuieB.ie, TaKHXT», KOTopwe HacTO-poHy e oTjiynaioTca, h ct> KOTopbiXT, HHiero 6oate h cnpocHTb Heabsa, naK'b Tojibno xoah^h 6bi MOJiOTHTb Ha 6apin,HHy, npo-BOHtajiH 6bi oóosbi, t3AHJiH 6bi 3a ApooaMH h TOMy noAOÓHoe. /^omanihaa paóoTa, KaKT» bt. kpectbhhckom'b, TaKT, h bt» rocnoackomt. xo3hhctbí, oceHbio h 3hmoh) saKJiMHaeTca bt. mo-jioTbófe h bt. AOCTaBaeHiH xjifcfia Ha pmhkh a-»« npoAasKH, — bt. bbib03l> h3'b oTAa^ehhbixt. pomeñ apobt, h cTpoeBaro atea h bt, nepeB03Kt cliHa hst. Aa^tHiixT, noeMHbixT, jiyroBT., ta^ oho nocat ctHOKOca ocTaBaaocb bt, CToraxT», oropoaíeHHoe atepAHMH ott» ryjiHBuiaro eceHbio cKOTa. Ecjih ¿yra, ct» koto-pi.ixT, coópaHO c'Bho, He cboh, a 6hah TOJibKO HaHaTbi chh-Tia ct. hhxt. noKoca,- to cMeTaHHbie Ha tíxt. jiyraxT. cTora aoahthbi óbiTb cóeperaeMbi ott. noTpaBbi h oropoaceHbi atepAHMH Ha cneTT. Toro o6m,ecTBa AePeBHH, bt, ibeM'b B^aA^HiH jiyra til cocToaT-b, h^h y Koro ohh HaHHTbi. MeatAyTtMT. nocat ctBa H OKOHHaTeabHOH yÓOpKH ct, nOJeS, bt. ryMHaXT. IIOMtlHHHbHX'b H KpeCTbflHCKHXT» thl,aTeJlbHO 3aHHMaiOTCfl MOJlOTbÓOK). IlepBaH oÓMOJiaHHBaeTca niueHHii,a h APyrie KpacHbie xjib6a, htoót. ohh He 3ahhmaah mtcta bt. pnraxT.; n0t0mt. noctohhho mo^othtch poatb H htckojlbko OBea, H OKOHHaTeJIbHO MO^OTb6y OBCa CTa- Kadar pak mladenič doseže postavne leta, tu skerbe, kolikor morejo prej, ga oženiti. Pa, kakor se mora doma delaven človek brez dela zanimali s čem, tako se je dostikrat prigodilo, da so mladega (ženina) drugi ali tretji dan po poroki, odpravljali po popotnem listu v Petrograd, kjer on, delaje po dve ali po tri leta nejedenkrat ni prišel dom obiskat, in ves ta čas svoji ženi še v oči ni pogledal. Žalostno je stanje mlade žene. Zato je pa to za laščo gola sreča. Pervo letce svojo mlado nevestico pomilkovavši in spočivši drugo leto starka zvaljuje na njo večji del trudov in skerb/ domačega gospodinstva; tašča se raduje iz duše, da je gospod Bog nji pomagal sinka ženiti, in da ona more večkrat kakor pred, nič ne delati in, kolikor je duši ugodno, ležati na vroči peči. Doma ostanejo starci, pa tudi dorasli jedinčki, to je, taki, kteri sö ne more ne sam od doma odločiti, ne koga (drugega) pustili. Mnoge rodovine razpuššaje člene svojega rodu, v nadi na njih delavnost in spretnost pridobivati denarje v daljnjem, plujem kraji, mesto njih najemajo delavce malo cenejše, take, kteri v tujino ne podajajo se, in od kte-rih ni mogoče nič več tudi zahtevati, kakor samo da bi hodili mlatit v raboto, da bi prevažali tovare, hodili po derva in kaj tacega. Domače delo kakor v kmetijskem tako tudi v gospodskem gospodarstvu v jeseni in po zimi obstoji v mlačvi in v vožnji žita na terge na prodaj, — v vožnji derv in lesa iz oddaljenih gozdov in v prevožnji sena iz daljnjih mokrih travnikov, kjer se je po košnji pustilo v stogih, ograjeno z žerdmi pred živino blodečo v jeseni. Ako travniki, s kterih se je seno nakosilo, niso vlastni, temoč samo najeti za pokošnjo, tadaj morajo stogi, na tih travnikih nametani, biti obvarovani popaše in ograjeni z žerdmi na rajtingo tiste občine ali vasi, v ktere posesti so travniki, ali komur so v najem dani. Med tem po setvi in po dokončanem spravljanji s polja pridno pečajo se z mlačvo na skednjih plemičkih in kmetiških. Perva omla-čuje se pšenica in drugo lepo žito, da ne bi jemalo mesta v sušah, potlej se neprestano mlati i;rž in nekoliko ovsa in poslednjič prizadevajo si začeti mlačev ovsa okolo polovice paioTCH hanatb ct iiojiobhhm bhmm, htoóh cbíata« obcahaa co-jioMa 6waa no bo3mohíhocth cóepeateHa kt> kohn,y sbmm, et. TOMy BpeiieHH, Kor^a ckott. 0C06eHH0 TpeóyeTi xopomaro Kop-iia. k0hehh0, mohího 6bi 6buo apoByio fcojiosiy coxpaHHTb h bt. oÓMeTaxi, ho ^ojiro aesfaBuiaa bt> oónteT-fe coaoMa, Kaifb ro-BopaTTi, He MOJKeTT» yate 6biTb TaKi> cBliata, Kaifb cojioMa h3t> TOJibKO hto BbiÓHTaro CKHp^a. /^pyraa ate npauma — hhcto npaKTHHecKaa, yTBepatAeHHaa n0r0B0pK0H): „hto He M0a0HeH0, to h i^íjio." MoaoTbóa y n0MliU]¡HK0B'b np0H3B0AHTca pa3H00-fipa3H0. y HHblX'b MOaOTHT-b TOJlbKO MyíKHKH, y flpyrBXT. My_ atatta n 6a6bi. Bt. caMbiíí ^oarin paóoiia ¿eHb prca cyxoií n ca-moh KpynHOH BH3H mojkho oÓMOJiOTHTb no no^Hon KOnHÍi Ha ne-¿lOBiica, bt. eaojKHOCTH oÓMOJiaHHBaeTa apecha no Tpa; bt. ko-POtkíh aiimhííi ^eHb óojite noayKonHbi Ha neaoBtita oÓMoaoTHTb nohth He b03m0íkh0. s^moaott, phtli SaBHCBTT, ótt. HHCTOTbl H cyxocTH pata n HajiHBa 3epHa. TpaBHacTaa, KOHieHaa h otbo4-r.iaa poatb aaeTi. Mente yMOJiOTa H8T. KonHbi, Heatejia poaíb 'iHcxaa a cyxaa. Ysiojiott. pata ciHTaeTca y aacT. oÓBJibHbiJfb, eatean no.iyiaeTca h3t» ttonubi Mfcp-b o¿Htia¿ii,aTi> aan ^afcHa^-n,aTb, — cpe^híh — Mtp'b Boceab hjih aebhtb, a maabiíí — Bce hto JieHlie niecTH Mlip-b hst. itonHbi. IIiHeHHu,a, npa ayioieMi. hajihbli, AaeTi. pt^KO óoaíe neTBepTa, ho ypoatañ runeHHH,bi a Tor^a yate ciaTaeTca yAOBJieTBopuTejibHWMi, aor^a /\aeTT, H3T. KOiiHbi ymoaoxa Mipi mecTb hjlh ceMb. OóaabHbia yMOJiOTl. OBca ^aeTT, aHor^a ott» AByxt AByx'b Cb noaoBHaoK) neTBepTea; Taitoa yjioaoTT. óbiBaeTi. BnpOHeMTj pli^OK-b. OÓbIKHOBeHHblH JKe yMOaOT'b OBca H3T> KOHHbl — ott. nojiyTopbi ao AByxi> neTBepTea. y xopoinaxt xosfleBi — noM'fciHHKOB'b poJKb oÓMOJiaiHBaeTca pynaoio MoaoTbóoio poja^ecTBeHcaaro saroBtHba noiTa Bca, MOJioTbóoa ate OBca, a Bbinie cKa3a.iT>, h He ToponaTca oneab. Bt. aaaiaxT. MícTaxi Becb xatói oÓMoaaiaBaeTca cbipo- MOaOTOMT», t. e. npflMO asi CKHPAOBT., fla H OBHHOBT» aj1h CHO-noBoa cyaiKH hh y aoro noiTa híti,. üpnhhha 9T0My Ta, hto bt. Haniaxi artctaxb patanoa co^omoh AopoataT-b, itaa-b Heoó-xoahmbimt> A*'« CKOTa Kopaosn.. IlepecyHieHHyH) ate h npoay-peHHyio AbiMOM coaOMy caoTima ícTb He CTaHeTT., a n0T0My OBHHbi y Hacb ecan a cymecTBywT'b, to T0abK0 KaKT, cyuinjibHH AJia 3epH0Bar0 xatóa. Bt. npoAaaty ate no óoabuioa nacTH y Haci. H^eTi poatb cbipoMoaoTHaa. Bi KoaoMBi ee noaynaioT'b zime, da bi se friŠna ovsena slama po mogočnosti prihranila do konca zime, do tega časa, kadar goveda posebno potrebujejo dobre kerme. Gotovo bi se mogla jara slama ohraniti v kopah, pa slama, ktera je dolgo ležala v kopi, kakor govorijo, ne more biti tako frišna,kakor slama iz ravno kar omlačenega nasada. Drugi vzrok — pak je čisto praktičen, uterjen po pregovoru „kar ni mlačeno, to je tudi celo." — Mlačev pri plemičih se opravlja različno. Pri jednih mlatijo samo kmetje, pri drugih možje kmetški in ženske. Naj daljši delavni dan more omlatiti jeden človek suhe ferži naj večega snopja po celi kopi; po preko omlatijo se po trije nasadi; kratki zimski dan človek več od pol kope skoro ne more omlatiti. Namlati se erži po čisto ti in suhosti erži in polnosti zernja. Travnasta, košena in vlažna erž da manj namlati od kope, kakor fcrž čista in suha. Namlat ferži se šteje pri nas za obilno, ako se dobi iz kope jedenajst ali dvanajst mer, — srednja, — mer osem ali devet, in mala — vse kar je manj ko šest mer od kope. Pšenica naj bolj polna daje redko črez četvert in urod pšenice šteje se uže tadaj za dober, kadar daje iz kope namlati šest mer ali sedem. Obilna namlat ovsa daje včasi po dve do po dve in pol četverti; sicer je taka namlat redka. Navadno se namlati ovsa iz kope od pol druge, do dveh četverti. Pri dobrih gospodarjih — pri plemičih se omlačuje hri po ročni mlačvi do predposta božičnega skoro vsa, z mlačvo ovsa, kakor sem zgoraj povedal, tudi verlo ne hite. V naših krajih se vse žito mlati po „siromlati", to je, naravnost s kupa, da, še sušilnic za sušenje snopovja skoro nikdo nima. Vzrok temu je ta, da v naših krajih erže-na slama se visoko ceni, kakor za goveda neobhodna ker-ma. Presušeno namreč in v dimu prekajeno slamo goveda jesti nečejo in zato so sušilnice pri nas, ako ravno obstoje, le kakor sušilnice za žitno zernje. V prodaj namreč gre pri nas večji del erži „siromlatne." V Kolomni je prav mnogo BT. orpOMHOMT. KOJIHHeCTBt A^fl CiUOAOBeHT.. c6opa MflKHHM cTpoflTCfl hhoraa bt. ryMHaxT. ocoôeHHbia noMfcmenia tioat» Has-BaHieM-b „siaKHHHHu,t>. " Mxt. cTpoflTi» h pyôaeHHbia hst. 6pe-BeHT», sanjieTaioTt h hbt. XBopocTa, KaKT. cjyiHTca, hjih KaKia y Koro ecTb aa to cpeACTBa, jihuib 6bi MaitHHa 6bua iioat» Kpbi-ineñ aa saMKOMi». RpecTbHHe coxpaaaioTT. JiaKHHy npocTO bt. piiraxT>. makbha hactt. bt. ynoTpeóJieme KopoBanrb, n mojkho cmtao CKa3aTb, hto bt. coAepataHM poraTaro h Bcaitaro a<>-Manmaro CKOTa, OHa cocTaBJiaeTT. ewtejin He HeoöxoAHMocTb, to BeJiHHaHiaee noAcnopbe. fljia coo6in,eHia makhiií} óojibmoií nH-TaTeabHocTH h BKyca, ee HeMHoro nocbinaiOTT, MyKow, oÓAaroTT. KHHHTKOMT. h MÏCaTT.. OóbiKHOBenubiH 3HMHÍH KopMT. cKOTy cocTaBJiHeTT. pataHaa h apoBaa cojiojia, aa „npnnycKy" npn aohkî MaKHHa, hjh HeMHoro ctHa. OBiJ,aMT> bcio suaiy OTnycKaeTca apoBaa cojiOMa, a KorAa oht HaiHyTT. „KOTHTba", t. e. ct. eBpa.ia Mtcau,a, aaiott. noHeMHory cfcHa. Maorie Ha ckothmxt. AßopaxT. ycTpon-BaiOTT. A^fl KopMâ hcjlh, ho no ôo^binon nacTH npeAtioiHTaeTca npnboshmyio ha ckothmh abopt. a^h Kopaia cojiosiy packhabi-BaTb okoao ctíht. nO Bcejiy CKOTHOMy ABOpy, IpeST. 9to cko-THHa, KaKT. roBopaTT., He 3aBHAyeTT> OAHa APyron, He ôbeTca h He TOJiKaeTca, a BcaKaa caaia no ceót, poacb pbuoMT. bt. co-jiomt, cnoKOHHO BhiôupaeTT, to, HTO en óojifce HpaBHTca. Bt. to BpeMH, koraa KopoBbi HantiHaioTT. Te.iHTbca, a obu,w KOTHTbca, ckothhh,bI H a^hb H HOHb, OCOÔeHHO bt. xojloahoe bpemh, Ha- ôjimaaiott., htoót. He npo3liBaTb HOBopoîKAeHHaro, Aa ITO6t> He AaTb eMy 3a3aÔHyTb; n anim. tojibko Ma.iem.Koe HtnBOTHoe no-flBHTca Ha cb1>tt>, cK0THHi],a HeMeAJieHHO 6epeTrb ero na pyKH, ÔepeîKHO OTHOCHTT. bt. H3Ôy, h kjiaaett» bt, OTropOHîeHHOMT. Ha 9T0TT» npeAMeTT. yroJiKt Ha nocjiaHHyio coaoMy. Ecjih poAHB-meeca cymecTBO ameHOKT., to ct. hhmt. BnycKaeTca B'b H3Öy H MaTb. 0bu,eB0ACTB0MT. bt. ÓOJbmOMT. pa3Mtpt, KaKT. 9T0B0AHTCH bt, cTennwxT. ryóepmaxT., y Hacb He saHHMaioTCH, 3a HenMt-HieMT. B03BbimeHHbIXT. CyXHXT. H npOCTOpHbIXT. naCTÓHIIVb, Jiy-roBbia ate nacTÖnnja ha hh3M6hhoh h cbipoBaTOHMtcTHOCTH a-1« oBeivb, KaKT. 3aMtHaioTrb, rnóeabHbi. Ott. noAOÖHbixT. nacTÓnu^t. bt. neneHH y OBeivb 3aB0AflTca nbHBKH. CHanajia öojitSHb hc saMtTHa; ho Majio noMaay obu,m haihhaiott. KamaaTb, coxHyTb kupujejo za sladovarnice. Za nabiro plev se narejajo včasi v gurnnih posebni prostori z imenom „mekinic" (plevnik). Tudi jih narejajo iz otesanih berven, spletajo tudi iz protja, kakor se primeri, ali kakor kdo premore, le da bi bile pleve pod streho in pod ključem. Kmetje shranjujejo pleve prosto v kupih. Pleve gredo v rabo za krave in se more lahko reči, da so za rejo rogate in vsake domače živine, ako ne neobhodno potrebne, vsaj naj več koristne. Da se da plevam veča redilna moč in okus, jih nekoliko posipajo z moko, parijo z vrelo vodo in mešajo. Navadna zimska kerma goveji živini je feržena in jara slama, in kadar molzna krava pripušča, pleve, ali nekoliko sena. Oveam se vso zimo daj a jara slama in kadar one začnejo mlade imeti, to je okolo februarja mesca, po malo sena. Mnogi (larejajo v hlevih jasle za kerino, pa večji del imajo za bolj pripravno, razkidati slamo, pripeljano za kermo v hlev, okolo sten po celem hlevu, po tem živina, kakor govorijo, ne zavida jedna drugi, ne bije se in ne drega se, a vsaka sama za se, rijoč z gobcem v slami, mirno izbira to, kar ji bolje diši. Ta čas kadar krave začnejo teliti, pa ovce jagnjiti se, živinske dekle pazijo noč in dan, posebno ob hladnem vremenu, da bi ne zamudile novorojenega, da bi mu ne dale zmerzniti in komaj se mala živinica na svet prikaže, ga živinska dekla jemlje berž na roke, ga skerbno nese v izbo in polaga na postlano slamo v vogliču za to stvar ograjenem. Ako je to, kar se je rodilo, jagnje, tadaj se ž njim pušča v izbo tudi mati. Z ovčjo rejo v večji razmeri se pri nas ne pečajo, kakor v stepnih gubernijah, ker nimamo visokih, suhih in prostornih pašnikov, pašniki v travnikih na nizkem in vlažnem kraji pa so ovcam, kakor opažajo, nevarni. Od takih pašnikov se zarejajo v jetrih ovčjih pijavke. Iz začetka se bolezen ne opazi; pa malo po malo začenajo ovce kašljati, h, ct. HacTyiueiiieMT, ^neH no3AHeä oceHH, yMHpaioTT., hm1jh bch» nenera. HHor^a coBepuieHHO H3T.lîAeHH0K) nbHBitaMH. KaJK^blH KpeCTbflHHHT. H nOMliUl,HKT> ^epJKHTTj OBei^T. CToabKO, Ha citoabito xBaTaeTT. cpeAcxBrb A-1fl Hxr£> np0/\0B0Jib-ctbíh. Bt. othoui6híh nte noayqaeMaro orb HHX'b yAOÓpema, ^eCHTb OBeU/b CHHTaiOT'b paBHbIMH O^HOil KOpOBli. OßeiJT. „6p1i-iott.", t, e. ctphrytt> ^Ba pa3a BT, ro^T., BecHoioBT. anpfcali nan Maï, a oceHbH) bt> ceHTaöpl», no Hapo^HOMy, nocat» „Cejneun" Ana, t. e. nepBaro ceHTaópa. ßpuTba ynoTpeóaaiOTT. oco- Óbia H05KHHU,T.I 6e3T. pyneKT,. 1Ito6t» OÍipHTb ÎKHBOTHOe, CBH3bl-BaiOTT. eMy Horn takt», htoóm oho He ineBeanaocb. IIIepcTb anpbabCKon CTpníKKii Ha3biBaeTca eeiununa, Han Benmaa, a chh-TyH> ct. OBei^t. BT. ceHTaópli HasbiBaioTT. occeunem. OcceHHaa uiepcTb Bi. npoAantb /^oponte, Hentean eeiunma; npnHHHa Ta, 4T0 eceHHHH uiepcTb BbipocTaeTT. bt. npoAoantenin atTHHXT. Mí»cau,obt>, no óojibmoñ nacTH Ha otkpmtomt. B03Ayxt, a noTO-My OHa nnme h Marne Tor^a-KaKT, Beiunaa, Bbipocniaa bt, ay111-HbixT. h copHbiXT. aMineHHitaxT., óbiBaeTT. ne'incTa, cnyTaHa h cbaaehhaa bt. KOMba noAOÓHo Bonaoity; caMaa ate ijfchhah luepcTb ecTb nofipKu. IIoapKH cHHMaiOTT, cb HeroAOBaawxT, eu;e arHOKOBT. h apoKT), no 'ieMy 9Ty uiepcTb n Ha3biBaiOTT» noapKH. CBHHeñ BT. HaUIHXT. M-feCTaXT. pa3B0AaTT. TOHCe BT» ÓOAbHIOMT, KoaniecTB-b, óoate a-in CBoero npoaoBOJbCTôifl, noTOMynTO no i^tHHOCTH xatfia Ha nauinxT. pbiHitaxT., BbittapManBame cbhh6h Aaa npoAaníH He MOHteTT. npnHOCHTb SHaHHTeabHbixi. BbiroAT»-BbiKapManBaHÍeMT. eiiimen bt. HamnxT. MtCTaxT, eABaan He nc-KaiOIHTeabHO 3aHHMaiOTCa TOabKO MeabHHKH; HO A-M KOpMa OHH He TpaTHTT. MHoro My k h nan APyraro KaKoro xat6a bt. 3epH'fe, a AOBOabCTByWTT. CBHHen eAMHCTBCHHO MyHHOEO nbl.lbH), KOTopoH Ha MeabHHu,axrb BcerAa óbiBaeTT. AOCTaTOHHO. HTaKT. 3hma! Ha a^oplj TpemaTT. Moposti. 3aAbi, t. e. 3aAHÍa ctopohbi a^peBeHb, Ha KOTopwxT. pacnoaonteHbi oömkho-BeHHO ryMHa h pnrn, 3acbinaHbi noAT. caMbia nejieHbi itpbiuiT. cyrpoóaMH, h hepïako caynaeTca, ito 9tott> npnBaa'b can-BaeTca bt. oahht. óyropT. ct. nokpbibawmnm'bKpbiiny tojictmmt. caoeMT. CHtra. Bca npupoAa haxoahtca ôyato bt. KaKOMT>to ou.lineH'ËHiH. Beceaaa pinta cHaïaaa noKpbuacb TOHeHbKHM-b npospaiHbiMT. jieakomt.; ho Maao noMaJiy, MaTejin Aa Bbwra 3a-Hecan aeat. CHtroMT., h p1>4kh kakt. He óbiBaao. /jante h coa-HyuiKO He nacTO paAyeTT. seMaio cbohmt. noaBaeHieMT., a ecan hujšati in z nastopom dni pozne jeseni, cerkajo, imaje včasi vsa jetra popolnoma izjedena po pijavkah. Vsaki kmet in plemič redi ovec toliko, kolikor ima pripomočkov preživiti jih. Glede na gnoj od njih dobivani, štejejo deset ovec za jedno kravo. Ovce »brijejo" to je, strižejo dvakrat na leto, spomladi v aprili ali maji, a jeseni v septembri, po narodnem pregovoru, po dnevi sv. Simna, to je per-vega septembra. Za striženje se rabijo posebne škarje brez roča. Da se živina postriže, jej zvezujejo noge tako, da bi se ne premetovala. Volna aprilne strižbe se imenuje „vešnika" ali spomladanska; vzelo z ovec v septembri imenujejo jesensko. Jesenska volna se prodaja dražejše od „vešnike;" vzrok je ta, ker jesenska volna izrašča v teku poletnih mesecev, večji del na prostem zraku in je zalo čistcja in mehčeja, kakor spomladanska, klera jc izrasla v zadušnih in prašnih hlevih in je nečista, zapletena in zvaljana v kepe podobne kosmini; naj cenejša volna pak je „pojarka". „Pojarko" strižejo od jagnet še slabih in od jagnjic, zato tudi lo volno imenujejo „pojarko". Svinj redijo v naših krajih tudi jako mnogo, pa bolj za svojo potrebo, zato ker zavoljo dragine žita na naših tergih, pitanje svinj za prodajo ne more nositi velikega dobička. Z rejo svinj pečajo se v naših krajih, malo da ne, le samo mlinarji; pa za pičo ne tratijo mnogo moke ali drugega kakega žila v zernji, lemoč oskerbe svinje samo s polisko, klere je v mlinih vselej dosta. Zima je tedaj! Na dvori brijejomrazi. „Zadi", to so zadnje strani vasi, na kterih so obično položena gumna in stogi, so zasuti s zameli noter do vezi streh, in velikrat zgodi se, da la kup zmeša se v jeden grič s streho pokrivajočim debelim skladom snega. Vsa narava nahaja se v nekakem oterp-nenji. Vesela rečica se je pokrila iz začelka s tenkim, pre-* glednim ledičem; pa malo po malo so zameli in „vijuga" zanesli led s snegom in rečice kakor, da bi je ne bilo. Da, še tudi solnčice pogosto ne razveseljuje zembe s svojim pri- kor^a h b3aymaeti, nociaTb Ha paAQCTb awAflMT», to ciaeTi. He ntufcTHejiy: h^tt. ott. Hero Tenaa, JiyiH ero He pacTanjiH-BaiOTt A-'lHHHHblXT. JieAflHblX'b COCyaeK'b, BHCHMIHXrb no KpaaiWb Kpbiun.; ne corpIsBaroT-b Aaace 3aMep3aioiu,hx,b n yate noóiafcB-hihxtj ott. Moposa meni, npoxoataro, n^ymaro npoTHBT. BfcTpa, Aa h caMO-to coaHyniKO, KaKT> óy^TO CTbiAflCb CBoero óescnaia, iuh He myxfl óoacb 03aÓHyTb, AaaeKo He AocTHraa Toro aifccTa, rafc oho oóbikhobehbo npHBbiiuo attoan, caahtbca, cnfcninT'b nocKopliH yKpbiTbca Ha lort, 3a6biBaa Hep1>AKO BToponaxT, Ha 6jitah0 cípobatomi) beiephem"b heót cboh) óarpaHHuy, hjih, no npocTy cKasaTb, óarpjMyio 3opro, npeABtcTHHi^y cTyjifn eui,e CHJIbHtHHieH. 3hmoio cyaiepoieb nohth He óbiBaeTT.: He ycntjio cfccTb coanyuiHO, a bott. y?Ke ho«h>. Ha rioTeaiH'bBineM'b HeóecHoan. cboafc aaiKrjiHCfl aaMa3Hbia sbísam; bt> aiopo3Hyio HOHb ohí KaKi» óyATO h ciaiOTT, apne, h c,ieTOMrb-TO hxt, óoabine. XoaoAHa h a^HHHa 3HMHaa HOHb! . . . /^aBHO Ha AepeBHt h yate He pasi, nocat nojiynoiH KpnnaaH nliTyxn, AaBHo yatb bt> H36axT> Haiaaocb ABHHteme atHTenfcKHX'b saóoT'b, AaBHO yate hst. Tpyó'b noAbiMaeTca CToaóaMH KOHrAfc ctpoñ AWM,]b> xoTa bt> noTbMaxT, h HenpHMfcTHbm, no AaH»miñ o ce6l> 3HaTb no bw-aeTaiOIH(hm'b ct> HHMT> bm'fect'fc nOBpeaieHaai'b HCKOpKaMT., AaBHO h bt> OKHaxT. óaecTHT'b oroHbKn, BOsóyacAaa 3abhctb nepe3a6-whxt, oh, aiopo3a npotsatnx'b, 3aBncTb ko bcímt, Ttan», kto bt. 9TaKyH) CTbiAb He bt> Aoporls; a Ha aboP^ Rce em,e Teamo, h hlst"b h npn3HaKa, HTofibi CBtTaao. Toabno aioposi» nepeA"b HacTynjieHieMT, yTpa Taifb h xpycTHTT, hoat» Horaam, TaKT> h AepeTij 3a jihu,o, h ó-feabiai-b HHeean, nyuiHT"b OBiHHHbie Tpeyxu H ÓOpOAbl JiyJKHKOBTj, HAyiIl.HX'b ct> 06030»lrb. Bt, HCHbie 3HMHÍe AHH, KOrAa M0p03T> OAfcHeT'b IiyUIHCTbiaiT, HHeean. bfckobyh) ay6paby, bmcoroh 6epe3HHKT>, h kaatabih Kyc-thkt», h Aaate óbUHHKy cyxoñ noabiHH, pacTymeñ na aieas-fe h TopnameH hst. pobho noKpbiBinaro noae CHfcra, stott, cepe-ópflHO matobbiñ HapaA^, npn cíhhíh coaiin,a, HHorAa AOToro npeKpaceH'b, mto A^JiaeTca KaKi.-TO atajib, sainan, npnpoAa TaKi> phahtt. roabKO HaBpeaiH. He HarjiHAnbi oco6eHH0 6biBa-iott, Bi) 3Toan> HapaAli 3TapHHHbia AepeBbH, KorAa OiepKH HX-b pncyioTca Ha 6e3o6.iaiHon CHHeBli no^AHeBuaro He6a, nan Ha nypnypü BeiiepHeií 3opn. TorAa 6biBaeTrb xoporno, h a He pa3-b hcnbitbibaat» 9to: xoporno óbibaet^ CToaTb bt, aícy OAHOMy, kazom in ako kedaj hoče posjati na radost Iju 'em, sije, ne kakor po leti: ti i toplote od njega, žarki njegovi ne raztapljajo dolgih ledenih sveč visečih po kr.tj -treh. ne ogrevajo že zmerzujočih in uže pohelvših od mr iza lic popotnika gredočega proti vetru, da, tudi samo solnčice kakor sramo-vaje se svoje slabosti, ali brez šale bojč se pozebniti, na daleč ne dosegaje tega mesta, kjer se je navadilo, se po leti postavljati, speši beržeje zakriti se na jugu, pozabivaje ve-likrat v naglici na bledo-sivkastem večernem nebi svojo ba-grenico ali, po prosto reči, bagreno (purpurno) zarjo, ozna-novalko še silnejšega mraza. Po zimi mraka skoro nič ni: ni utegnilo solnčice zaiti, pa glej uže je noč. Na potemnelem nebeškem stropi so se užgale biserne zvezde; mrazno noč kakor da bi sijale nekako jasneje in množtvo jih je večje. Hladna in dolga je zimska noč! . . Davno so uže na vasi in to večkrat po polnoči peli petelini, uže davno se je začelo v izbah gibanje posvetnih opravil, uže davne ozdiguje se iz dimnikov stolpoma simtertje siv dim, ako ravno po temi neopazljiv, vendar dajoč o sebivedilipo izletujočih ob enem ž njim včasi iskricah, davno tudi v oknih bliščijo ogenjci, zbu-jaje zavist prezeblih od mraza popotnikov, zavist proti vsim tistim, kteri v takem mrazi niso na cesti: pa na dvori je še vse temno in tudi ni znamnja, da bi svitalo. Le mraz pred začetkom jutra je tak, da pod nogami škriplje, tak da reže v lice in z belim ivjem obdaja troogelne klobuke iz ovčine in brade kmetov, gredočih z vozom. Jasne zimske dni, kadar mraz odene s kosmatim ivjem stoletno dobravo, visoki breznik in vsaki germič,in celo bilko suhega pelina, rastočega na meji, in šterlečega iz snega, po-krivšega ravno polje, ta sreberno bliščeči lišp je pri sijanji solnca včas\ taho prekrasen, da je človeku nekako žal, da narava se tako zalša samo za neki čas. Ne moreš se nagledati posebno v ti lepoti starega drevja, kadar mu podoba prikazuje se na brezoblačnem, modrem poldnevnem nebu, ali na rumeni večerni zarji. Tadaj je prijetno in jaz nisem (samo) jedenkrat skušal to: prijetno je stati v kakem gozdu, kadar si prišel tje np OHHKHyB'L Ty^a no iipocejioHHOH, npo^oareHHOM ipesi, jiïc-b Aoport, ho noieiwy xopoiuo, hg 3Haio. Ctok), csioTpio, cjiyiuaio . . . IIpHC^yHIHBaMCb kt, HCB03MyTHMOH THIHHHt, HanpaCHO 0ÎKH-Aaa 0T7> MepTBeHHO oivfcneHtJioii npnpoABi KaK0r0-T0 3ByKa. Ctoh), csioTpio, cjiyuiaio h He HyBCTByio, mto Kpaft yxa yate mn-naexT, Mopo3T>, xito ptcHHii,bi cjinnaioTca; ho KaK-B Jienco afinen. rpyAB, k aRi» Jierito iibeTi. OHa shmhíh, hh^iímt. He nponn-THHHblH, KpOMt XOJIOAa, BOS^yXB. Ho BOTTb HaKOHeil,!, H IipHSHaKT, JKH3HH. Hy! Hto-to xpycTHyjio Ha/^T, Moeii rojioBoio bi> o(ueAe- HtBUIHX'B BtTBHXT> CTOaBTHflrO ayöa; bott. IIOCbina^CH Cb Bepxy HHeñ, h xo.ioaho sioupoio nbijiBio 3acBinajiB urnt ¿hijo, HacBinaJicfl 3a bopothhicb, npoHHKB canon men; HHeii 3tott> cniHÓja BopoHa, nepejieTtBiuaa ct. oßHoro AcpeBa Ha Apyroe. A bot-b h eme, HiejiecTfl BCTpeneHyjiCH optuiHiiKi,, h oôhjibho naAaeT-b HaBHcniiä bt> rycTbixi. BtTBaxi, ero nyuiHCTbiH cHfcn>: optuiHHK-b pacineBe.iHjvB saan/b. Bott, h c3mt> oht>, sarnyB, bbic-kohhji-b ha Aopory, nphct^-b npobopho ha 3aahía .uhikii, nyTB'o noBOAHTi. A-íHHHbiMH yuiaMH, nocHA^^B nocjiyiuajn, h CHOBa npblJKOKT., - CHOBa jeTHTl» M0p03HhIH nyXT. cb paCTpeBOHíeH- hbixt, BÍTBeH OptUIHHKa. /^Jlfl np0t35KHXrb, no Hapoahbimb- npH-MiiTaMB, saaivb, nepeótacaBiniH A«P°ry — npHsnaKB aYPhoh. üpH r^y6oKHXT> CHtraxB, no npoceaoHHbiMB AoporaMB 1>3Aa B03M05KHa TOJlbKO BT> OAHy JIOlUaAb, H nOTOMy nOMl>mHKH» ■fcaym'6' b1» boskaxt), KHÓHTKaXT. hjjh TpoeiHBIXT. CaHHXT., ripH-hyjkafhbi sanparaTb jiouiaaen rycBKOMB, hjih ryceirb. 9Ta ynpaiKKa Ha3Bana rycBKOMT» no cxoACTBy ea crb iiojieTOM-B ah~ khxtj ryceíi, aetaiombxi, BcerAa a^hhhoh bepehhiteh oahht> sa apyrhmt.. bnepeah kopemioh, 3anpaHteHHOÍi bt. orjio6jin, Ha A^hhhbixt. BepeBOiHBix'b nocTpOMKax-B npHCTerHBaeTca apyi'aa JioraaAB, a BnepeAH STOH-TpeTBa. lio y3KHMT. npocejtKanfb 9Ta •fe3aa oieHb yaoóna, iiOTOJiy-'iTO nepeAHaa jiouiaAB, óohcb y-ro-hytb bt» cyBOaxB CHíra, He CBopaiHBaeT-B c-b óohkoíí Aoporn, h BCfc tph jiomaah oaha 3a apyr°w apy^no ôtryn., ynpaBJia-eMbia BepeBO'ihbimh BOHtataMH, h oóoApaeMBia rojiocoirB h a^hh-hbimt. óhhomtj Kyiepa. Ho npH BbitsAli Ha Aopory óojiBmyio, MHOronpot3®yio, hjih bt. yjinnaxi. ropoaobi, h öoaBinnxT» ce.ie-hííí, aomaah naihhaioti, cÔHBaTBca, h b"b TaKOM'B cjiynat nacTO ÓBiBaeTT, HeoßxoAtnio riepenparaTB CHOBa jiomaAen H3b rycB-KOBOH bt, oÓBiKHOBeHHyH) ynpaíKB, po selski, skoz hoslo napravljeni cesti, pa zakaj je prijetno, ne vem. Stojim, pazim poslušam . . . Poslušam v mirni tihoti zastonj pričakovaje od komertve, olerpnjene narave kak glas. Stojim, pazim, poslušam in ne čutim, da kraj ušesa me uže ščiple mraz, da se trepavnice sprijemajo; pa kako lahko dihajo persi, kako lahko pijejo zimski z ničemur ne napolnjeni zrak, zvunaj z mrazom. No, glej, na zadnje tudi znamenje življenja. Cuj! Nekaj je trusnilo nad mojo glavo v obledene-lih vejah stoletnega doba; glej, ivje seje usulo z verha in s hladnim, mokrim prahom posulo mi lice, riasulo se za vrat-nik, prišlo noter do vrata: to ivje je stresla vrana, preletevši z jednega drevesa na drugo. Pa glej še! leskovec,majajoč se, je strepetal in obilno pada kosmati sneg, obesivši se v goste veje njegove; leskovec je stresel zajec. Glej! on sam, zajec, je skočil na cesto, se je posadil naglo na zadnji nogi, tenkočutno pomignivši z dolgimi ušesi je sedel, poslušal in z nova v skok — z nova leti mraz z kosmatih razmajanih vej leskovca. Za popotnika je, po narodnih opazkah, zajec, skočivši črez cesto, znamenje slabo. Pri globokih snegih se po selskih cestah more voziti samo s jednim konjem in zalo grajščaki, kteri se peljajo v vozičkih, v „kibitkah" ali v saneh s tremi konji, primorani so upregali konje „guskom" ali po gosje. Ta uprega se zove gosja, ker je podobna letu divjih gosi, letajočih vsegdar po dolgi progi jedna za drugo. — Pred vojničnega konja, v vojnice upveženega, se privezuje za dolge vervi drugi konj, in pred tem — tretji. Po ozkih selskih cestah je ta vožnja verlo priličiia, ker prednji konj boje se pogrezniti v zametih snega, ne obrača se s slabe cesle in vsi trije konji dirjajo družno jeden za drugim, peljani za spletene vajete in poganjam z dolgim bičem voznika. Pa kadar pripelje na večo ceslo, dobro povoženo, ali v ulicah mest in večjih vasi, začnejo konji se biti in v lakem primerleji je dostikrat neobhodna potreba prepregali z nova konje iz gosje uprege v navadno, "lacro BBiorn h Marean ryaaioTT. no nycTbiiiHbun. noaajn., ÓblOTT. CHtJKHbIMT, IIOTOKOMT. BT. OKHa AOMOBT., CBHIHJTT. h 3a- BbiBaiOTi BT. atcaxT. n cTpoemaxT., n peBOMT, cbohmt, haboafltt, KaK0ii-t0 yatacT. AasKe Ha tîixt., kto no^T. KpoBaeii. Tope Tosiy, koto 3acTiirHeTb Taaaa noroAa bt» Aoport, ocoöchho Hoibio. He pa3T. ßbiBaan caynan, hto npnnayTaBiuii bcio Hoib n bmöhb-mncb H3T. cna-b, nyTHHKT. bt. oTiasHiii ocTaaaBaaBaaca oaca-AaTb pa3CBtTa, a KorAa paacBtTT. noaßaaaca, nyTHHKT. ct yAH-BaenieMT. ysHaBaat Kpbrnin h naeTHH poAHaro ceaema bt. Ht-CKoabKHXT. maraxT. ott. sitCTa CBoero xoaoAHaro noiaera. /l,aa npeAynpeacAeHia noAOÔHbixT. a "APyr^xT. HecnacTHbixT. cay-naeBT., ct. HacTynaeHieMT. snaibi, no ofithmt. cTopoHaiiT. npoce-aoHHbixT. Apport BTbiKaioTca B-fcniKH H3T. KpynHaro xBopocTa, a 1IT06t> bt. TeSIHblH HOHH btuikh 9TH ÓbMH BHAHte, npHBH3bIBa~ H)tt. KT. Haan. HHorAa em,e a nyHKH coaoMbi. 9ïa Mtpa ôbiBaeTT. cnacHTeabHa, ho bt. TeMHbia óypHbia homh a OHa He-BcerAa noMoraeTT.. Kt. caacTiio bt. HaimixT. arfccTaxi. ceaeHia AOBoabHO lacTbi, a óaecHyBinia caynaiiHO bt. okh1> oroHeitT. ne pa3T. cnacaaT. mhoitixt., eateaa He ott. cMepTH, to ott. Henpi-HTHOCTH npOBeCTH CTpaiUiiyiO HOHb bt. OTKpblTOMT. noat. Bca ceMeHHaa atH3Hb seMaeAl^bneBT. 3Hmoh cocpeAOTO-hhbaetca bt. H36axT>, KOTopbia a no cie Bpesia a^aatca ha ii3Čibi ótawa a asóbi lepHbia, aaa Kypiibia. 4eab 3HMHÍH KOpOTOKT. h He BHAaTb KaKT. IipOXOABTT,. Bt, pyKaxt 6a6i> atyaîJKaTT. BepeTeau,a; cTapwa a'M'!' KOBbipaeTT. jianTa; aiyaíHKa-paóoTHHKa AneaiT. bt. 1136t He ebim,em,b: aiy-iKHH,Kaa pa6oTa He bt. 1136^. Ha noaaTaxt MypabiHHTT. KoniKa; OHa an6o cqhtt., cbephybinacb bt. ifayóoieKT., anóo oömbibaett» pbiabn,o aanKOH. ïïo noay noa3aeTT. MaaAeHeijT., HHorAa h He OAiiHT., ct> BbinaHKaHHbiMH MoaoTHoa Kainea poatau,aMH, iioahh-waioTca Ha hoîkkh, naAaiOTT», ccopaTca, naa cmotphtt. co bhh-MaHieMT. a paAOCTiio na arpaiomaxT. h niyMHO ötraiomaxT. kot-aTT.. Ho bott. pacnaxHyaacb abepb> 11 ^ tI3óy BÖfcraiOTT. ne-pe3a6mie peóaTa. Ct, yTpa ohh aa yaau,i arpaaa bt. rnapw, Kpniaaa, ótraaa, h hmt. HaKOHenT, npnxoAHTT. Hieaanie 110-rptTbca. Ho bt. h3ófc a óesT. hhxt. tícho; ohii haao^aaiott, b03heio a iuyMOMT. cTapyxt, 11 Ta, htoót. ott, hhxt. H36aBiiTi.ca, roHHTT. bxt. onaTb na yanny, ta^ ohh npeAaioTca arpfc ct. ho-BbiMT.' asapTOMT.. Bott. hakohcn,T. hanahaett, BeneptTb; CBep-hokt. 3a neiKOH sbboahtt. cboio OAHOOópasHyio ntchb. ^at. Mnogokrat „vijuge" in zameti divjajo po pustih poljih in hijejo s snežnim plazom v okna hiš in žvižgajo in cvilijo v gozdih in poslopjih in s tuljenjem svojim spravljajo v nekako grozo še tiste, kteri so pod streho. Gorje temu, kogar ujame taka burja na cesti, posebno po noči. Večkrat se je pripetilo, da je popotnik, blodivši vso noč in izgubivši moči, v obupanji obstal, počakati svita in kadar se je svit prikazal je spoznal popotnik s začudenjem strehe in plote rojstne vasi nekoliko stopinj od mesta svojega hladnega prenočišča. Za odvernjenje takih in drugih nesrečnih prigodeb se vtikajo z nastopom zime, po obeh stranah selskih cest drogovi iz debelih vej in da bi se v noči ti drogi bolje videli, privezujejo k njim včasi še tudi pest slame. Ta naredba je reši-teljna pa v temnih, burnih nočeh tudi ona ne pomaga vsig-dar. K sreči so v naših krajih vasi dovolj pogosto in ognjič, zablisnivši po naključji v okni ni samo jedenkrat rešil mnoge, ako ne od smerti, vsaj od neprijetnosti, prebiti strašno noč na prostem polji. Vse družinsko življenje kmetov se po zimi opravlja v izbah, ktere se tudi o zdanjem časi dele na izbe bele in na izbe černe ali kurne. Dan zimski je kratek, ne vidi se, kako mine. V rokah žen bernijo vretenca, stari ded podpleta coklje, kmeta delavca po dnevi v izbi ne najdeš; možko delo ni v izbi. Na napečniku smerči mačka; ona ali spi, zavivši se v klobčič, ali pa umiva gobček s tačico. Po podu lazi detce, včasi ne samo jedno, obrazček mu je z mlečno kašo omazan, pa se vzdigu-jejo na nožice, padajo, se spro, ali pa gledajo pazljivo in z radostjo na igrajoče in s šumom tekajoče mucike. No, glej, razpahnile so se duri in v izbo priletijo prezebli otroci. Od jutra so na ulici s kroglami igrali, kričali, letali in na zadnje pride jim želja, da bi se pogreli. Pa v izbi je tudi brez njih lesno; oni nagajajo starki z razposajenjem in s hrupom, in ta, da bi se jih znebila, goni jih spet na ulico, kjer se udajo igri z novim veseljem. Glej, na zadnje začenja se delati večer; cverček za pečjo žene svojo jedno pesem. Ded leze ji1>3eTT, Ha íieib pacnapHBaTb cboh CTapwa kocth, aa rpiiTb ocTbiBaroiu,yio KpoBb. HeB-fecTKa /^ocTaeTt H3T>-3a neiikh 6epe-30BbIfl HJIH OCHHOBblfl IHMliHbfl, h KOCbipeMT, menaeTT, a>íhhhbih jyinubi, KGTopbiflBKJiaAbiBaeTij B'bCB'liTeii.'b, 3a5KHraeTrbii ocBt-ui,aeTrb H3Ôy. JlyMHua íibi.iaeTT, apKO, to BApyn, inepKHeTT,, to onflTb BcnbiXHeT7>. BesiipecTaimo na^oßno nepewliHSTb ^oro-paioiuyio .lyiirny. Ho bcí> jih suaiOTT., mto Taritoe CBtTen/b? Cb$-Ten'b ecTb He6o.ibmoH, apiumia bt, noJiTopa hjih MeHte BbiuiH- IIOK) CTOJlÓHKT, BT, BPpiHOK'b TOJtUI,HHbI, yTBep'/KAeHHblíí Ha AByXT> KpecT006pa8H0 cjioHtemibixT, ópyco'ntaxT,, MeTbipexyrojibHoft AOCKt HJiH nypaKfc. Bt, BepxHÍH KoneijT, cT0flin,ar0 CToaÓHKa BÖHTa TpexT>-H.iH MeTbipexitOHeMHaa snejitaita, bt, KOTopyio BKaa^biBaioT-b jiy'iHHy oahhmt, kohh,omt>. Kor/i,a .lynma ropHTT,, Ha iiojiT, no^Tj Hee iiOACTaB.uiiOTT, „ih6o Taa-b, anóo 'iyrym, c-b bo/voh, in» KOTQpoií íia^aiOTT, orapKH. Kor/ta ha a^opt cat^aetcn cobepiuehho tcmho, b-s h3óy b03bpamai0tcfl MysKHKH c-b paóoTbi, jit3ytt, takhte ha neiib hjih HanojiaTH, taI; paayBaioTcn, CHHMaiOTT, xojiOAHyro, cbipyio oóyBb h oaeatay, itoTopyio pasBtuiiiBaioTT. bi, tciijiomt, &yxy. Hs6a oatHBjieiia. MaTb yciiOKOiiBaeTT, h yóaiOKHBaeTT, rpy^Haro m.ia-Aemja, peóflTa to xoxouyTT,, to coopaTÇfl Ha noaaT/ixT,; cTa-pyxa ópahhti, HeBtcTOKb, hjih hto-to fioponeTT, cK03b syfibi, ha mto hhkto h BHioiaHifl ne o6pamaei"b. MoJio^aa hebtctka, chah ha AOHH,t, noeT-b bt, noarojioca, a ha A^opt KocsiaTa« HtyHita, 'iya ópoAflmaro no OKpecTHOCTH BOJiKa, h .laeTT, h 3a-BbiBaeT-b. Ho BOT'b yatb Bpejia h yjKHnaTb. /JeHbmHna naKpbi-baet-b ctoxb ckateptbio, aoctaet'b h3t> bbiabhhtharo bt, ctojii, ¡hu,hk;i AepeBHHHbiH nauiKH, CTaBHTT, Ha ctojit, AepeBflHHVio y30-poHHyio coaohhn,y, kjiaaett, jiohíkh h orpoMHbiH yKpyn, xjifcóa. MyatHKH yMbiBaiOTT, pyKH híjt, bhcamaro haat .laxahkoü b03jit neiih pyKOMOHHHKa, h yTHpaioTT, TyTT, ate na CTliHKt BcerAa BHCHHJHIUT, IIOJlOTeHH,omt>. PyCCKOÍÍ 'lejIOBtKT, He CflAeTT, HH o6taatb, hh yathhatb, hh 3abtpakatb, iipeabapiite.ibho he yjIblBT, pyKH. 4bH 9t0t0-t0 BT, pyifOMOHKli BCeTAa ecTb BOAa. MTaKT,. yMbiB-b pyKH, Bc/fc caafltcfl sa ctojit,, h KorAa H3rb nein AOCTaHeTT, AeHbin,hu,a ropmoK'b ropaiaxir m,eH h HajibeTT, bt, HaiuKy, to Bet, nepeitpecTHCb 11 noMOjiacb, nphhhmaiotch 3a cKpoMHbiii yíKiim,. ^t^o He iipa3AHH ntTyxoBT.. HaKOHen,T, jiyiHHa noracjia, h Hsóa h Beb bt, Hen acHBymie noTOHyan bt, rjiyôoKOMT. MpaKfc. Bt, th-ii^hU TOAbKO cjibiiiiHO cöHHOe AbIxaHie A^TeÄ Aa xpaninie CTapHKOBTj. BpeMeHeMT, BCKpHKHeTT, BO CHli »UaAßHeHT., H TyT-Kaa MaTb npoTHHeTT. pyny kt. BepeBpHKi. jiiojibKH. 3acKpHnHTT» Ha CBoenn» KOJibnl} KaiaH)UJ,aaca jiHUbKa, MjiaAeHerçT. cmojiKHeTT», h Bee onaTb thxo. PaHO npocHeTca CTapyxa, om,ynbio cjifc3eTT, ct. neiKH, BbirpeöeTT. h3t> nenn ropaiu,ÍH yrojieKT», npHjiO/KHTT. kt. HeMy cyxyio JiyinnKy, h HaiHeTT. BSAyßaTb oroHb. 9to 6bi-BaeTT. nacoBT. narb no nojiyHOMH, KorAa noioTT. TpeTbH nfcTyxH. JlHfflb TOJlbKO OCBtTHTCa H3Ôa, CnaBUlie BT. KJIÈTHXT. ÓtryTT. OTorptBaTbCHH OAtßaTbca; 6a6bi onarb óepyrca sa cboh AOHU,a h BepeTeHU,a; myîkhkt. oôyBaeTca, haa^baett. nojiyuiyóoKT», h HAeTT. nocMOTptTb aouiaAeíí. HeniHoro noroA«, 3aTanjinBaeTca H3Öa a KorAa pa3CBlîHeTT>, caAHTca saBTpaiîaTb. nocjit 3abtpaka aehbuwa npoaojiîkaett. cTpaiiHio a-13 o6taa> h BbiMeTaeTT. H3Öy; »iyatHKH onaTb bmxoahtt. boht., kto hactt. ct. TonopoMT. hjih ct. i^tnoMT., KyAa KOMy HyatHo; 6a6bi onaTb nphhhmaiotcfl 3a npaacy aa sa TKaHbe, a tamt. h oô^at.. TaKT. npoxoAHTT. n,tjibie ahh, hca^jih, Mtcan,bi. IIoat. BOCKpecenbe, cb cyMepoKT. cyóoTbj, bt> aaafHTOTHbix'b ßOMax'b saamraiOTT» jiaMnaAKH npeAT» CBHTbiMH hkoh3mh ; h paHO no yTpy, KorAa Bce norpyateHO bt. rjiyóoKiñ coht., CTapyxa 3aatateTT. npeat. o6pa-saMH naTaKOBy» cBfcHKy, hst. atejiTaro BocKa, HHTaeTT. inono- TOMT. MOJIHTBbI, H TBOpHTT. SeMHbie nOKAOHbl. dostikrat kuha se samo s koščkom sala, o posti pak pusta — kaša ajdova ali prosena z maslom, ali z mlekom, glej, to je vsa večerja. Po večerji imajo šale in pogovore, si pripovedujejo glasove o kaki prigodbina tergu, o vojski, o razglasi v slučaji vojaške nabere, ali ustanavljajo delo za sledeči dan. Mine večerja, vsi vstanejo, se obernejo k svetim podobam, pomolijo, in odidejo spat, nekdo v hram, nekdo na nadpeč-nik, nekdo na peč. Male otroke polagajo kamor bodi v stran pokrijejo jih s staro obleko, ali s kožuhom in upokojivši tako otročiče prijemajo trudoljubne žene spet za vretena, in mrmraje napol glasa pesmico, s pripevom cverčkovim, sedijo pri deli do poznih petelinov. Na zadnje je terska ugasnila in izba in vsi v njej živeči so potonili v globokem mraki. V tihoti se sliši samo dihanje spijočih otrok, pa smerčanje starcev. Po časi zakriči v sanjah dete in čujna mati stegne roko za trak zibke. Zaškripne zibka zibajoča se na tečaji, dete umolkne in vse je spet tiho. Zgodaj zbudi se starka, tava šlataje zleze s peči, izgrebe iz peči žareči oglič, priloži k njemu suho tersko in začne pihati ogenj. To se godi ob peti uri po polnoči, kadar pojo petelini tretjič. Komaj, da se razsvetli izba, hite tisti, ki so spali v hramih, ogrevat se in oblačit se, žene spet spravljajo se na svoje klopce za vretenca; kmet obuva se in oblači „pološubek" (kožuh) in ide gledat konje. Ni dolgo čakati, izba se zgreva in kadar se stori dan sedajo zajterkat. Po zajterku dekla na dalje pripravlja za južino, in pometa i*.bo; možki spet gredo ven, nekteri ide s sekiro ali s cepcem, kamor je komu potreba. Zene spet prijemajo se preje ali tkanja a tu je tudi uže ju-žina. Tako prehajajo celi dnevi tedni, meseci. K nedelji, z mrakom v seboto, prižigajo v premožnih hišah svetilnice pred svetimi podobami in zgodaj zjutraj, kadar je vse pogreznjeno v globoko spanje, starka užge pred podobami „petakovo" *) svečico iz rumenega voska, bere šepetaje molitve in se pripo-guje do zemlje. Kije veljala pet kopejk. 3nMa AlMHTcfl Ha TpH 'lacTH: na nepB03HMbe, h^h BpeMH AO PoatAecTBa, Ha cpe^HHy shmm OTrb PoatAecTBa ao MacaaHH-í^bi — óojibwoíí mhco'ta'b, h hakoheivb ct> macaflhhi^bi ao BJia-roBliiueHifl. Casibie xoaoAHbie Mopo3bi cinTaioTca poatAecTBeH- CKie, npeAT> PoiKAecTBOMb, BacnabeBCKie — orb PoatAecTBa Ao HOBaro roAa, h Kpeui,eHCKÍe — OTb PoatAecTBa 11 a° Kpe-meHÍa. CaMhie rjiyóoKie cHlira ébiBaioTb bt> e8paxb. IIpasAHH-KáMH, cb PojKAecTBa h ao Kpemema, napymaeTca oAHOOÓpasie AepeBeHCKOH atH3HH, h caMbin npasAHHK'b PosKAecTBa, KaKb po3roií,feHbe iiocjiIí hpoaojiathte.¡ibHaro nocxa, BCTpiiHaeTCH «e 6e3'b yAOBOabCTBÍH. Kt, 9T0My npasAHHKy noiTH Bb KaatAOM'b ABopü BbiKapM-aHBaiox'b CBHHbio, ho cBepxb Toro bc£ 6a3apbi, H ropOACKÍe 11 cejibch*ie, 3aBaaeHbi cbhhmmh TyuiaMii u hphboshok) H3t> cren-Hbix-b ryóepHiñ coaoHHiioio. IlocalJAHie 6a3apbi npeAi» PoatAe-CTBOMl> ÓbIBaiOT'b OHeHb MHOrOaiOAHbl, h TOprOBafl khhht'b. Bca-uiii sauacaeTb h 3aKynaeTb Krb npasAHHKy Bce HeoóxoAHMoe: kto MyiHi^w a-1« naporoBi., nuieHu,a, Kowy HyatHo cojiohmim, kto noKynaeTT. 6biiibn Horn h ryóbi na CTyAeHb, a kto h caMi. upoAacT^ HsóbiTOKt oTrb cBoero xosaiícTBa. HcKynnBb H¿Hnpo-AaBT. hto Koaiy Hyatno, My!KHHOKT> HAeT'b A0BePiaaTI' npiflTHoe npeóbiBame Ha óasap-fe Bb Ka6aKT>, h notomy npn okohmshíh 6a-3apa, oko.io Kaóana BcerAa kyih HapoAa . . . MyatHK'b BbinbeTT,, H crb 6oApbiMi> ayxom'b, 3aBaaacb bt> cann h HecnpaBJiaacb hh ct> yxaóaimh, hh c b KocoropasiH, hh cb OBparasiH no nyTH, cKa-hettj aomoh, caoMfl roaoBy; hhoraa3acHeTb,ho aoópaa aoniaA-Ka takrb xopomo 3Haei"b aopory cb óasapa aomoh, hto 0CTaH0-BHTCH ToabKo TorAa, KorAa AO^ÍKIITI. AO 3aTBopeHHbix'b BO-poT'b xo3fliícKaro AB0Pa- TyTt MyjKHK'b npocHeTea, nepenpe-cthtch Ha mtahwh KpecTb nan oópasoKT», BptsaHHbm HaA"b BOpOTaMH, OTBOpHTT. HXT>, BBeACT'b JlOUMAb, H CKpíinyHÍfl BOpOTa 3aTBopaioTCfl onHTb. . . Tenepb Ha ceabCKHx'b óasapaxi. He oahh yate KaóaKii, ho iiohth Be3Ali nohbnahcb A»Ma c-b bbibickamh, • HSOópajKaroupMH HaiÍHbia lanikh h caMOBapbi, n ct. haanncbio noa'b hhmh : Pecmopai{ÍH lun ÜHoeb ornnpumbiu mpannupa nan Bxoa* 6% cáseseme. TaM't MyntHHKH nbWTT. nan, bt, nepeMtniKy cb TpaBHHKOM'b, hjih upocto cb ropl^iKon. /I,pyrie, óbiBajibie bt. IlnTepi h npoatHBaBiuie tamb no nponycKy, npoHHKHyTwe Ay-xomt. i^sHansaniH, KypaTi. CKBepHbiH TafiaKT. hst. Tpy6oKT. cb AJlHWHblMH My6yK3MH, KOTOpblB BepTaHBblíí hojioboh, bt> KpaCHOH Zima deli se na tri dele; na pervozimje, ali čas do božiča, na sredino zime, od božiča do zadnjega pustnega tedna — veliki pust, in posledjnič od pusta do oznanjenja devici Mariji. Naj hladnejši mrazi se štejejo božični pred božičem; bazilski od božiča do novega leta, in „kreščenski" — od božiča do svetih treh kraljev. Naj globokejši snegi padajo v februarji. S prazniki od božiča do svetih treh kraljev se preterguje zmirom enako življenje v vasi in sam praznik božič, kakor pervi mesni dan po dolgem postu se dočakuje z zadovoljnostjo. K temu prazniku skoro v vsakem dvori pitajo svinjo ino verh tega so vsa teržišča mestna in selska napolnjena s svinjskimi bohi in s slanino, pripeljano iz stepnih gubernij, poslednji tergi pred božičem so verlo mnogoljudni in tergo-vanje živo. Vsaki se oskerbljuje in nakupuje k prazniku vse prav potrebno; nekdo močice za potice, pšenca, komur je potreba slanine, nekdo nakupljuje volovje noge in gobec za merzlo jed,pa nekteri tudi sam prodaja od svojega gospodarstva, česar ima obilno. Nakupivši in prodavši, kar je komu potrebno, ide kmetic dokončevat prijetno prebivanje na tergu v kerčmo in potem pri okončanji terga so okolo kerčem vsegdar trume naroda .... Kmet izpije in veselega duha zvali se v sani, ne pazeč na jame, ne na stermine, ne na jarke po potu, dirja domu pobijaje si glavo; včasi zaspi, ali dobri konjič tako dobro zna cesto s teržišča domu, da se ustavi še le tadaj, kadar pridirja do zapertih vrat hišnega dvora. Tu se kmet zbudi, pokriža proti mednemu križu, ali podobici, vrezani nad vrati, odpre jih, vpelje konja in cvi-leče vrata se spet zapirajo . . . uže niso na selskih tergih edine kerčme, ampak povsod so se pokazale z visečimi kazali s podobami čajnih skledic in „samovarov" in z nadpisom pod njimi: „Restoracija« ali: »Vnov odperti traktir", ali: „Vhod v zavedenje". Tam kmetici pijejo čaj, pomešan z rožno vodo, ali prosto s žitnim žganjem. Drugi, bivši v Petrogradu in tam poživevši s popotnim listom, navzeti duha civilizacije, kadč gnjusni tabak iz lul s dolgimi cevmi, ktere urni kerčmarski pyóaxt, 6e3npecTaHHO BCTpaxHBaa to^oboh, no^aeTi. no Tpeóo-BanilO CT. ČOJlbHIHMt npOBOpCTBOMT, h yHTHBOCTbH). HaCTO IJH-BlUIISai^ifl 9Ta OÖXOAHTCfl a°poro HeU,0BH.íH3OBaHHbIMt OÓHTa-Te.iHMT. Kpaa, h HacTO utJibia cevema óbiBaioTt atepTBoio Heo-CTopoîKHaro o6paiu,eHÍa ci. TpyÓKoro. HaAOÓHO BnpoHejn, aaurfc-THTb, HTO KypiKlbinHKOBT. OCOÓeHHO BT, hmíhíhxt. nOMtmnHbHXT., rat miBHJUi3aii,iio noAOf)Haro poAa iiohth He AonycKaiOTT,, mejkay KpeCTbflHT, OieHb HeMHOrO. KCTaTH TaK»e SaMliTHTb, HTO MeîKAy 5KHTe.1H>lH CTO^hu,t h HeJKHBaBIHHMH HMKOr^a bt, AepeBHt TO-cnoACTByeTt o6u;aH Mbicjib, ôy^To pyccKoô HapoAi nacTo npe-AaeTca nbHHCTity — 9To HecnpaBeAJiHBO. IIpaB^a, pyccKiö KpecTb-hhhht>, xoTfl MeîKAy HHJiH h ecTb BOBce Henbiomie, HHKorAa He otkajketca h bceraa ct> yaoboabctbiesn. BbinbeTt piosiKy hjih CTaKaHt BHHÍi, HTO MOJKHO H3BHHHTb JUH.waTHHeCKHMH H TflJK-KHMH 4>H3HieCKHMH TpyA3MH paÓOHarO leanBtKa; HO laCTO JIH na ao-^h) ero AOCTaeTca 9to yAOBOjibCTBie? Kto sHaeTi., Kant TpyAHO AOCTaeTca KpecTbflHHHy aajKAaa Koneiraa, tott. noñ-MeTt, HTO eMy bhho, no u^hhocth cBoen, nacTaro ynoTpe-ÓJiema He AOCTynHO. KpecTbHHHHT. noKynaen. bhho bt» Pojk-AeCTBy, Jfb MacaflHHU,l5, KTE. CbHTOH HeA^Jlt, KT» XpaMOBOMy npa3AHHKy, ho noKynaeTT> ero He ctojibko a«"® ce6a, CKoabKO AJifl yromema nocfcTHTeaea h poAHbixt. IIojiojkhmt., Bt 9T0 BpeMfl oht. BbinbeT-b h jiHuiHee, ho sthxt. Aneñ Heimoro bt» roAy; bt> APyrHxrt 3116 cjiyaaax-b noKynaei"b bhho TO^bKO a-*« CBaAbÖt, KpeCTHHt, nOXOpOHT. H nOMHHOICb. HaKaHyHli PoatAecTBa, t. e. bte, poatAecTBeHCKin coieab-HHKT,, MHorie npaBocjiaBHbie, a<> noaBJiema nepBOH 3Bt3Abi Ha He6i, He ïa^tt. HHiero. Tant-KaKt shmhíh AeHb He AO^on., to H 03KHAaHÍe 3Bfc8AbI ÔblBaeTTb HenpOAOJJKHTe^bHO. Bt 9t0tt. aehb, cb yTpa, KorAa tojibko-ito saTonaTt hchh, bt> nsóaxt haihhaiott» neHb 6^hhm, a MOJiOAbia 6a6bi h a^bkh, coópaBHiHCb rypbóoio, xoahtt» no y^HH,t h KAHHaTt koah^V- noAOHAyTt noAt OKHO KaKOH-HHÔyAb H3Ôbi, h aanowTi. rojiocosn. npoTaat-Hblltfb H SayHblBHblMT.: „KojiHAa, noAan 6jHHa, KOJiaAa! He noAaAHTe 6¿HHa — KOJiaAa! KopoBy 3a pora — KOJiaAa! ÏÏOAaAHTe 6^nna, npoib noHACMt — KoaaAa!" lip h 3bykaxt> 9T0H ntCHH okohh,e h3óm, noa"b KOTOpblMT. OHt noiOTT.. oTKpbiBaeTca, h npoTBHyTaa hst. Hero meApaa pyna hlapec v lepi srajci neprenehoma kimaje z glavo podaja, ako se želi, z naj večo berzostjo in priljudnostjo. Ta civilizacija hodi velikrat drago necivilizovanim prebivalcem kraja, in velikrat pridejo cela selana bobenj zavoljo neprevidnega veselja z lulo. Mora se v ostalem omeniti, daje tobakarjev, posebno v posestih plemickih, kjer civilizacije take verste skoro ne dopuščajo, med kmeti verlo malo. Ravno prav, tudi se mora omeniti, da med prebivalci glavnih mest, kteri niso nikoli živeli na deželi, vlada splošna misel, kakor da se ruski narod velikrat udaja pijanstvu — to je krivo. Resnica je, ruski kmet, ako ravno je med njimi čisto nič ne pijočih, nikoli ne odreče in vselej z zadovoljstvom popije kupico ali kozarec vina, kar se more izgovoriti s podnebnimi in težkimi telesnimi trudi delavnega človeka; ali pa pride pogosto njemu v del tako veselje? Kdor ve, kako trudno pride kmelu svaka kopejka, ta razumi, da je njemu vino, zavoljo dragine svoje za pogosto uživanje nedosežno. Kmet kupuje vino o božiču, k pustu, k veliki noči, k cerkovnemu prazniku, pa kupuje ga ne toliko za se, kolikor da pogosti obiskovalce in žlahto. Postavimo, da on popije ta čas tudi kaj preveč, pa tih dnevov ni mnogo v leti; sicer kupuje vino samo za svatbe, za kerste, pogrebe in sedmine. Zvečer pred božičem, to je, na božični sveti večer mnogi staroverci ne jedo nič, do prikaza perve zvezde na nebi. Tako kakor zimski dan ni dolg, tudi čakanje zvezde ni dolgo. Ta dan zjutraj, kakor hitro zakurijo peči, začnejo v izbah peči potice, in mlade žene in dekleta zbravši se trumama hodijo po ulici in kličejo „koledo". Idejo pod okno, kte-rekoli izbe in zapojo z glasom povlečenim in žalostnim. Koleda, daj police, koleda! Ne podajte potice — koleda! Pa kravo za roga — koleda! Podajte potice, proč pojdemo — koleda! Pri glasih te pesmi se odpira okence izbe, pod kterim one pojo, in stegnjena iz njega podarljiva roka podeluje pev- 9* Haa'fc.iflettb ntBHn,t ropanHMH 6jiHHaMH; iiotomt. kojiaahhubi haytt h, npoxoarf ott, oahoíí iisóbi kt. apyro& h npo- ao-íhíaa kjihkatb noab okh3mh ko^hay, oóxoaab bcio aepebhio. Kt> Benepy, bt> rocnoACKiix'B AOJiaxi., ksk'b noAO Befe p,\s&Ha-AecflTBie npa3AHHKH, cjiyaíaTca BceHOiu,HBia; CTOJiOBaa h jtaKenc-Kaa rocno^ch-aro A"Ma hanojhflwtca HapoAOMT, Bcfcxx» uo.íob'bh B03paCT0BB. Ca.hi>]Hnpa8AHHK'BP0-/KAeCTBaXpHCT0Ba, KaK-b h bcfc fiojiBmie npasAHHKH, npaBoc^aBHBift Hapo^-B HaiHHaeTT. sayTpe-Heií h oótahe«. 110X0511, bt> aojiaxt. pasroBJaiOTGH, üóíasiotb h otawxhiotb. HocjiB oót^B-B rocnoACKiíí aom-b onaTB npit3-HíaeTi» cbamehhhk'B cb KpecToin. h cbhtok) boao». 3a»íHraeT-ca npe^B oópasoMi» bt, 3a.*b cBtia, cofnipaeTca Bce ceMeñcTBO cb ao"OiaAU,aMH; a CBaiu.eHHHK'B cb AtanKaam, nponíBT. Tpo-napB ii KOHAaKi. npa3AHHKy, h AaBi. EaíKAOMy npncyTCTByioiiJ(eMy noxi,taoBaTB KpecTB, CHHJiaeTi oóaaHeme, h ocTaeica nuTBian. hhbie cüameHHHKn npaBosax-B cb coóoio otnymehhbixi», no cjiy-naio npaBAHHKOBT», na noÓBiBKy H3"b AyxoBHaro yHHauin,a cbiho-Beil, KOTOpBie npOHSHOCHT'B BrB CTHXaXT. II03ApaBHTejlBHBia npn-bttctbia, 3a hto, pa3yMieTca, BosHarpasKAaiorca koh^eKTaMH, KOBpiííKKaMII IIJ1H h'fcmrb-HH6yAB nOAOÓHBIM'b. ha ApyrOH aehb cbhhj.eHHHK'b CB KpeCTOM'b h npHHTOM"b oóxoaht'b bct abopbi cBoero npnxoAa, bt> KaiKAon nsót c-iabiin. XpncTa, n, Kposili neóo^buioh naatbi achbramh, noJiyiaeT'b KaKi. ohi., Tam, habh-40Krb, no nnpory, óoJiBineio HacTÍio H3^ chthoh aiyKH. Ha Tpe-txh achb hahhnaiotca cbatkh, t. e. ahh napahíahba, raaahia h npon. bnpomemt., koraa bt> H3ÓaxB sanbaaiott, jiyiHHBi, H4H saat-ryTca ca^bhhkh hjih cb$hh, m0ji0abie napHH, 6aÓBi h a^bkh saTtBaiOTT> HapaHtaTBca. HapaABi ami 9Toro MacKapaAa oneHB he Aoporn, h Bce HyjKHoe noAT» pyitaim. EaÓBi oAtsaioTCfl CTa-piiKaiiH, napHH cxapyxaMH, aíbkh HBiraHitaMH, h Bce to noAT> nacrB TaKi» oA^HeTCH, hto npocTO hh Ha hto ne noxoate: ho r^aBHBix'B ycaoBÜí A®a: nepBoe, htoót. iiapaA^TBca KaKT. mojkho ypoAJiHBte h MíniHíe, a BTopoe, htoót. Hapa?KeHHaro HecKopo Moran ysHaTB. BBiBopaHHBaeTca mepcTBio BBepxT> OBHHHHaa uiyóa, HepBAE0 cmiiTaa brB nepejieaíKy h3t> obhhht, HepHbixb h ót^ixij; sa cnHHy HaÓHBaeTca co^OMa, npeACTaBJiawmafl ropó^; aahhnaa, bcitaokohehhafl 6opoaa h bciuokohehhbie BO- kam tople potice; potem gredo kolednice dalje, potovaje od jedne izbe do druge in klicaje na dalje pod okni „koledo«, obhajaje vso vas . . . K večeru, v gosposkih hišah kakor pred vsemi dvanajstimi prazniki se obhajajo „celonočnice" (služba božja); jedilnica in družinska izba gosposke hiše napolnujete se z ljudmi vsih spolov in starosti. Sam praznik rojstva Kristusovega, kakor tudi vse večje praznike začenja staroverski narod z juternjo službo božjo in z veliko mašo. Potem doma začnejo spet meso jesti, južinajo in počivajo. Po obedu prihaja v gosposko hišo spet duhovnik s križem in s sveto vodo. Prižiga se pred podobo (svetnikov) v naj lepši izbi sveča, zbira se vsa rodovina s hišno družino, in duhovnik s služabniki, zapevši „hvalo božjo in svetnikov", davši vsakemu pričujočemu poljubiti križ, svlači (cerkveno) oblačilo in ostaja, da pije čaj. Drugi duhovniki pripeljejo s seboj sinove, puščene zavoljo praznikov na objiskanje iz duhovnega učilišča, kteri govore zložene zdravice, za kar se obdarujejo, to se ve, s sladčicami in poprenjaki ali s čimur koli takim. Drugi dan duhovnik s križem in s služabništvom obhodi vse hiše svoje fare, v vsaki izbi slavi Kristusa, in, zvunaj male plače v denarjih, dobiva on in tudi služabnik potico — večji del iz presejane moke. Tretji dan začenja se „12 noči" '), to je, dnevi našemovanja, vedeževanja i. t. d. * Drugač, kadar v izbah prižgejo terske, ali lojene ali druge sveče mladi fantje, žene in dekleta začnejo šegavo na-šemovati se. „Naredi« (seme) za to šemarijo so verlo po ceni in vse potrebno pri rokah. Žene oblačijo se za starčeke, fantje za (stare) babe, dekleta za ciganke, in vse to se berž tako obleče, da prav ničemur ni podobno, pa (pri tem) ste glavne pravili dve: pervič, našemiti se kolikor mogoče ne-rodnejše in smešnejše, in drugič, da bi našemanega ne mogli kmali spoznati. Ovčji kožuh obrača se da je volna zvunaj, sšit velikrat zmesoma iz ovčin černih in belih; za herbet natlači se slama v podobi gerbe; dolga kodrasta brada in kodrasti ') To je od božiča do sv. 3 kraljev. Rus pravi leaiu „svelki" (prazniki). jtocbi n0abfl3mbai0tcfl h3t> naKJin; bm^cto KyuiaKa 06ptiB0Ki Be-peBKH, bt. pyKaxT> Ay6HHa, h cTapaKt roTOBT». HapaateHHbie xoahtt> no H36ajri,, h coo6pa3Ho npHHflTbiMT, hmt. ha ce6a JIH-HHHaMt, rOBOpHTT, h b086y}KAai0TT> H3npHHyJKAeHHbie, nOpbIBb) xoxoTa. Boh^h bt. H36y h nonpHBtTCTBOBaBT. xosaeBrb, Hapa-aceHHbie noioTT» h njiHinyTT>, h n^hckh sth cbohmt. 6e3o6pa-3ieMT. h H306ptTaTe^bH0CTil0 COBepmeHHO COOTBtTCTByH)T'b hapaaam-b. ctaphkt. bbiafcjibibaett. yahbhteabhbia h npeoTHet-aHBbia *hrypbi Horaiin, ho kohhaeti. t^mt., hto ott. MHHMaro h3hemojkehia h yctaaocth cnotbmaetch h .lethtt. ha no.n» BBepx,b TopjianiKasm. MHaa cyxaa ciapyxa, cb yraoBaTbiMH abh-iKeHiflMH, 06biKH0BeHH0 pasbirpbiBaeMaa pocjibiMT. AfcTHHOio, chanajia n.iHHieTT> ckpomho h jkemahho, ho n0t0mt. nycKaeica bt. npncflaky, h jih kybwpkaetch Hepe3T. roaoby . . . HapaJKeH-hmxt» H8T> H36bi bt. H36y bcer^a npoBOHtaeTT, Toana pe6aTH-raeK-b, K0T0pbie ott. HHCTaro cepina paayiotch BecejibiMT. Be-nepaMTj cbatoktj. IIoat. HOBbifi ro^t. BenepoM-b onaTb co6h-paeTca To^na mojioaokh: xoahtt. 11041. OKHaMH h noioTT.. oh4 noioTi., a hmt. noAaioTT., kto nnp0ra,kt0 KycoKi> Ba-pehoh cbhhhhh, — no^areTT., hto y noro cJiyiHTca ha Ty nopy. Benep-b ho/jt. hobmh to^t, hck.ik>HHTejibHO nocbamaetca ra-aamamt.. Bt, A0Maxi. rocnoACKHXT. cBHTOiHbie Benepa npoBo^aTca nOHTH TaKT. JKe, KaKT. h bt. AOMaXT.KpeCTbHHCKHXT». HhKTO takt. He JUOČHTb cbfltokt., KaKT, a$th, hhkto TaKT. he pa/t,yetch hxt. npH6aHJKemio. Em,e aa HtcKOJibKO ne^tjih 40 PoiKAecTBa, aro-6hmmmt. npe^metomt. BeiepHHxT. pa3roBopoBT, meikay attbmh, npeAMeTOMT. HHKOr^a HeHCTOIH,HMbIMT>, eCTb CBHTKH; h HHHbKfc, hto6m yTtniHTb iio^t. nacb pa36jia»!HBinarocH AHTHTKy, ctohtt, TOJibKo pa3KasaTb eMy h.ih HanoMHHTb, hto bott. /je cKopo cbhtkh npHAyTT>, Bet A,feByinKH CTaHyTT> HapaataTbca, npH^eTT. CTa-pHKT. TaKOH rop6aTOH, čopoma AJiHHHaa h npon: y MajieHbKaro iuaKCbi npn 9T0MT. paacKa3t r0T0Baa y?Ke BbiKaTHTbca cjie-3hhk3 33MpeTT. hjih nOBHCHeTT. Ha HH5KHCH ptCHHHKt, KaKT. ne- pekathaa 3kemiyjkhha, r.iasa saSaecTHTT, jtiogonbitctbomt, h ohih^ahiemt. nero-To Beceaaro, a ha noaypacKpbiTbiH pothkt. caethtt. yjibi6Ka. hakoheivb, kt. bcjihkoh pa/jocth maaehbkaro hokojitnia, AaBno iKejiaHHbia cbhtkh HacTynHjiH. kaatabih Be-HepT., bo bc1>xt. 4BopoBbixT. H36axT., iiyjiaHaxT., yi\iaxT. h^ctt. cyMaTOxa. o^hh yatb nohth cobc^mt. haph^hjihcb, apyrie vlasi se podvezujejo iz konopnih tulj, vmesti pasa kos vervi, v rokah kol in starec je gotov.--Našemani hodijo po izbah in govore po naravi šem, vzetivzetih nase in izbujajo ne-posiljene viharje hohotanja. Ko pridejo v izbo in so pozdravili gospodarja in gospodinjo, našemani pojo in plešejo in ti plesi s svojo gerdobo in iznajdenostjo se ujemajo popolnoma s še-mastimi oblačili. Starec dela z nogami čudne in umetne zvi-jaje, pa končava s tem, da se od izmišljene obnemoglosti in trudnosti spotika in leti na tla s podplati na kviško. Druga suha baba, nerodno se obračaje, poigrava navadno z odraslim fantom, od začetka pleše zmerno in okorno potem pa se spušča v „ruski" ples ') ali pak se prekucuje črez glavo . . . Na-šemane spremlja vsegdar iz izbe v izbo truma otrok, kteri iz čistega serca radujejo se veselim večerom „svetkov". Pred novim letom zvečer spet zbira se truma mladine: pa hodijo pod okna in pojo. . . Pojo in podajajo jim, ta potice, uni košček skuhane svinjine — podajajo, karkoli se pri kom najde to dobo. Večer pred novim letom posvečuje se samo vedeževanjem. V hišah gosposkih obhajajo svete večere skoro ravno tako, kakor v hišah kmečkih. Nikdo tako ne ljubi teh praznikov, kakor detca, nikdo tako ne raduje se njihovemu približanju. Je še nekoliko tednov do božiča in že so „svetki" prijetna reč večernih razgovorov med detco, reč, ktere nikdar ne zmanjka; in pesternam, da bi precej pomirile stogo-tivše se detce, je potreba samo praviti mu, ali spomniti, da, glej, prav kmali pridejo prazniki, vse deklice začnejo se na-šemovati, pride starček tak gerbav, brada dolga i. t. d., in pri ti pripovedki malemu plakalcu zamre solzicauže pripravljena uterniti se, ali pak obvisi na spodnji trepavničici, kakor takljajoči se biser, oči zablisnejo od radovednosti in pričakovanja nekaj veselega in na poloodperta ustca zleti smehljaj. Na zadnje k veliki radosti malega ljudstva s® davno za-željeni prazniki nastopili. Vsaki večer je v vsih grajskih izbah, hramih in kotih kolobocija. Jedni so uže skoro čisto na- ') T. j. s pripognjenimi koleni. i eme npincK0BaK>t"L, bo hto HapaAHTbca; xaononyTT., ófcraiOTT. 6e3T> BCHKaro TOJiKy HSTtyraaB-byroaT., ToaitaiOTca co BCTptn-HblMH, CaMH ÓpaHflTCfl, h 0x1, ÓpaHflTT. . . a TpeTbH, KaKTi-CeÖt Moana aa he Toponacb, eónpaioTCH hath bt> óapcKie xopoMbi TOJibKO 6bi nocMOTpliTb Ha HapaateHHbix'b. lacy bt. ccabmomt. Benepa, cToaoBaa bt. ^omí ocBtnj,eH9 oóbiKHOBeHHaro: aajKHíeHbi aninunxT. ^Bt nan TpH cbijhh, nan aHinnaa aaMna ; HeHyafHbie CToabi h CTyjiba npocTopa BbineceHbi, h óapciíia A^th, AaBHO pasoAliTbia KyuoaisaMH, cb paAOCTHbiMH aHu,aMH ótraiOTT, no cToaoBon bt, ontHAanin HapaiKeHHbiXT.. OntHAame npoAoaîKaeTca HeAoaro. Cnopo niyMT. h xoxott, bt, nepeAHen B03Bfcmai0TT> o npnxoAli hxt.; ABepn bt. croaoByio OTBopawTca, h HapanîeHHbie, bt. conpoBontAeniH pasHOOópasHOH Toanbi Ae-peBeHCKHX'b 3pHTeaen bcèxt. noaoBT. n BospacTOBT., oAtTbix-b coBepuieHHO noAOManmeaiy, HanoaHHioTT. no^OBHHy KOMHaTU. Bt. rocnoackom'b aomí, hto h b'b kpectbahckoií nsót: Hapanta-K>ru,ieca nn o neMT, óoafce He 3a(5oTflTca, htoów Tojibno Hapa-AHTbCa KaKT. M05KH0 CJHfclUHte; HO CaMblfl CpeACTBa, KOTOpbia AOCTaBaaeTT. npncyTCTBie bt. hmíhíh rocnoat», a^iott. bosmojk-HOCTb npnAyMbiBaTb napaAbi, xota He Mente ypoAanBbie h CMtniHbie, ho óoate 3aTtnanBbie, Hentean bt, nsóaxT. KpecTb-hhckhxt.. TyTT. haytt. Hep1>ak0 bt. xoat» CTapHHHbie a^aobckíe MyHAnpn h í>pahu,y3CKÍe Ka^tahu, napnitn CTapHHHbie n HecTa-pHHHbie, H3HonieHHbie leni^bi, inaanbi h rnaanKn, HaA^ßaeMbie B'b CaMOMTj ypOA^HBOMTj BHA^ J HO ÓblBaeTT. TaKJKe H CTapHKT> cb 6e3KOHe*ihoh óopoAon h3t> naïun, ct. ropóoMt, bt, Bbi-BOpOieHOH AWpflBOH, OBHHHOH ntrOH Uiy6t, ct. TOaCTOH naauoií, nyTb He ct. AyÔHHOH, bt, pyKaxT., cb KOTOMKOH 3a naenaMH, — CTapHKT,, HaAT. KOTOpblMT. HHCTOCepAeHHO XOXOiyTT. A'feTH, a btanht he nteaaioTT., nroói. oht. noaxoana-b kt. hhmt. 6jih3K0. TyTT. HenpeMliHHO óbiBaeTT. h CTapyxa, nyTb He bt, Tpn apuiHHa pocTOM-b, KOCTaaBaa, yraoBaTaa, HHorAa bt. maanKfc h bt. Ka-noTt, cb naaTOHKOMT» bt, pynaxT., cHanaaa TaHujiomaa aseMaH-ho, ho noTOMT. nycKaiomaaca bt. npncaAKy... TyTT, óbibaiott,... Aa nero TyTT, He óbiBaeTT.? CHanaaa HapaíEeHHbie njiamyTT. noAT. My3biKy KaKoro-HH-óyAb caMoyiKH cKpnnaia, nan AOiKHBaiomaro Ha miicannhi cboh npeKaoHHbie ahh cTapaHHaro MysbiKaHTa cb m,ethhhct0& ott» p^akaro ópntbh cbaoh) óopoaoh), cb heyabióaromnmca, ho a°~ BOabHblMT. H AOÖpOAyiUHblMT. aHI^OMT., HaH nOAT> HOBOMOAHblH šemili se, drugi pa še vedno poiskujejo s čim bi se našemili, ropotajo, letajo brez vsakega pogovora iz kota v kot, zadevajo se v srečajoče, se sami zmirjajo in drugi jih zmirjajo . . . tretji pak, kar za-se molcé in ne hité, zbirajo in spravljajo se na pot v gosposke hiše le zato, da bi videli našemljene. Ob sedmih zvečer je jedilnica v hiši bolje rastveljena kakor sicer, prižgane ste od več dve ali tri sveče ali svetilka; nepotrebne mize in stoli se zavoljo prostora iznesejo in gosposka detca davno oblečena, kakor čeče, z radostnimi lici letajo po jedilnici v pričakovanji našemljenih. Pričakovanje ne vleče se dolgo. Skoro naznani šum in hohotanje v prednji izbi njih prihod; vrata v jedilnico se odpirajo in našemljeni, spremljani z raznolično trumo selskih gledalcev vsakega spola in starosti, oblečenih čisto po domače napolnijo polovico izbe. V gosposki hiši, kakor tudi v kmečki izbi, tisti, kteri se naše-mujejo, se za nebeno reč ne trudijo bolj kakor, da bi se našemili samo kolikor mogoče smešneje; ali že pripomočki, ktere nosi premoženje gospodi, dajo mogočnost izmišljevati šeme, ako ravno ne manje gerde in smešne, pa bolj šegave, kakor v kočah kmečkih. Tu grejo pogostoma v procesiji starinske dedovske obleke vojaške in francozke suknje, baroke starinske in nestarinske, ponošene avbe, klobuki in klobučiči nataknjeni v naj gerji podobi; pa tii je tudi starec z neskončno brado iz konopnih tulj z gerbo v obernjenem sterganem ovčjem pisanem kožuhi, z debelo palico, malo da ne s kolom, v rokah, s torbo na plečih, — starec, nad kterim se detca čistoserčno hohočejo, skrivaj pak ne žele, da bi hodil blizo njih. Tu je gotovo tudi starka, malo da ne tri aršine visoka, koščata, nerodna, včasi v klobučiči in v suknji z rutico v rokah, od začetka plešoč okorno po tem pa spuščajoč se v „ruski" ples-tu so-ali česa tukaj ni? Od začetka našemljeni plešejo z muziko kakoršnega koli samouka godca ali starega muzikanta, kteri živi na mesečni reji svoje stare dni, s sivo od redkega britja ščetinasto brado, z obrazom, ne smehljajočim se, vendar zadovoljnim in dobroserčnim; ali pak z godbo nove šege ali s plesnimi pes- HHCTpyMeHT-rapMOHiH), Hau no^i» naflcoBbia ntCHH, noAi> AyAKy, iiOAT> ôajiajiamy, iiOA'b opraHt aaa $>0peniaH0, oahhm^ caoBOMi noAO MTO npHAeTca; noTOMi, ycTaBiiiH naacaTb, coóaparoTca BT> KpyatOKi, H XOpOMT) nOK)T"b ntCHH. Boate moh! KaKT> cKopo aeTBTT. BpeMfl. ,],aBHO aa óbiao pojkaectbo, a bott, yate h Hobmh Toat» upouieai., he bhaaan, kani» npornan cbhtkh, he bhaaan, kaa-b Aoainan h ao Kpem,eH-cKaro coneabHHKa. Bt, coaeabHHKt a° cbatoh boaw, t. e. ao B03Bpaui,eHifl ot-b BenepHH, He èasti., a BenepHa coBepmaeTca noca t o6êahh- 3a6biTbi cbhtohhwh aypanectba; bet, h cTapbiii h MaabiH, hayti» h tayti. bt. u,epKOBb, h be3ytt> h Hecyn» h lîyBUJHHbl H KyBHlHHHHKH H ÔyTbUKH, A-"« HanoaHeHÍfl HXTj CBfl-toh) boaoh). Oko^o naHa, bt> kotopomt, ocBflujaaacb boaa, no OKOHHaHÍH oôpaaa ôbiBaeT-b CTpaniHaa a^Bita: bchkoîiToponaica 3aiepnHyTb cbhtoh boabi npeafae APyrar0 • • • CaoabKO KyB-nihhob-b óbiBaeTi. TyT-b nepeÖHTO, CKoabKO boaw öbißaeTi. pas-aHTO no noay, 3aaHTO bt> pyitaßa, pacnaecHyTO no OAeaîAaMt npHXOJKaHT.^ H OTT. KpemeHCKOií CTyîKH BT. XOaOAHblXi IjepK-Bax"b ôbiCTpo 3acTbiBaioui,eH bt> aeat. Bo BpeMH ocBameHia bo-Abi, MHorie CTaHOBAT-b ocoôbifl cBtHH nepeAT» oöpasoMT. Boro-aBaeHia TocnoAHa. Cbïhh sth, no 0K0HiaHÍH BenepHH, óepyn. AOMoa h tmateabho coxpaHaioTi. 3a oópasaMa: bxt> 3aacaraH)t"b toabko bo BpeMfl caabHbixT. rpo3i>, AJifl OTBpam,enifl ott. aîaaba yAapoBT. Moaaia. Bt> cTapnay bo Maoraxi. rocnoACKHXT. AOMaxi bt. stott. AeHb noAaBaaocb koamo, nonpocTy— nbiHtniHaa AepeßeHCKaa KyTba, t. e. pasBapeHHaa nuieHn^a, iiOAcaameHHaa MeAOMt. BnocatACTBiH EoaaBO 9TO saMtHaaocb cohusomk, ayaiaabeMi, cocTOflaj,HMT. h3t> pa3BapeHHbixT> b-b ropuiKfc BCHKHXi CyXHXt AOMauiHHXT. naoAOBT, a aroAt, BapHMbixi. c% mcaomt» Haa ca-xapoM-b. 9to nocatAsee 6an»AO 3a MHoraMa aoMtmaabHMH cto-aaMB ynoTpeôaaeTca a noHbiHi bt. KpemeHCKiií coneabHHKt. Bßenepy bt, rocnoACKHX-b AOMax-b no oöbikhoßehiio cay-HíaTCfl BceHornHbifl, a noca-fc BceHouptoa aaa Ha Apyr°ñ A^Hb aocafc sayTpeaa, Ha bc^xt, apaToauax-b, KOcaaaxT., ABepax-b a uika'tHbiX'b ABepu,axt>, He ToabKO bt> nsôax-b, ho a bo Maoraxt rocnoACKHXi, AOMax'b, Aa^e 6e3-b b-èaom9 h ynacria rocnoAt, ])0HB^ai0ïca HaHepneHHbie MtaoMt KpecTbi. Bt, AeHb BoroaB-aeaba TocnoAHa onaTb a cTapbia a Maabia h ^AyT-b h HAyi"b upaxoACKyH) n,epKOBb kt> oö^ah^; a nocat oótA1111 ct> xo- mami s pižčaljo, ali z balalajko, z orgijami, z glasovirom, z jedno besedo k čemur se pride; nehavši plesati, zbirajo se v okrog in pojo pesmi v zbor. Moj Bog! kako naglo leti čas. Davno žeje bil božič, pa glejuže je tudi novo leto minulo, nismo videli, kako so minuli „prazniki", nismo videli, kako smo preživčli do delopusta sv. treh kraljev. Ta dan do „svete vode", to je do povernjenja od večernice nič ne jedo, večernica pak dokončava se po maši. Pozabljene so „praznične" norčije; vsi, stari in mali grejo in peljajo se v cerkev, in peljejo in nesejo verče, verčiče in steklenice, napolniti jih s sveto vodo. Okolo kadi, v kteri se je voda posvetila, je po dokončanji opravila strašna gnječa: vsaki se podviza zajeti svete vode pred drugim. . . Koliko verčev se tu pobije, koliko vode se razlije po tleh, se zlije v rokave, razplusne po oblačilih farmanov, in koliko je berzo zmerzne v led v hladnih cerkvah od mraza „krščenskega". Ob času posvečevanja vode postavljajo mnogi posebne sveče pred podobo svetih treh kraljev. Te sveče po končanji večernice jemljo domu in skerbno hranijo za sv. podobami: jih prižigajo samo o časi silnih neviht, da bi se odvernile od prebivališča strele bliska. i Nekdaj se je podajalo v mnogih gosposkih hišah na ta dan „kolivo", po domače— zdanja selska „kutija", to je kuhana pšenica oslajena z medom. Potlej je to „kolivo" zamenilo se s »sočivjem", z jedjo, obstoječo iz skuhanih v lonci vsako-verstnih suhih domačih sadežev in jagod, z medom ali s sladkorjem. Ta poslednja jed se uživa tudi še zdaj zvečer pred svetimi tremi kralji za mnogimi gosposkimi mizami. Zvečer se obično obhaja v hišah gosposkih vsonočnica in povsonočni ali na drugi dan po zjuternji maši se pokazu-jejo s kredo načertani križi na vsih nadpražjih, podbojih, durih in omarnih durcah ne samo v kočah (kmetijskih) temoč tudi v mnogih gosposkih hišah, da gospoda tega še celo ne ve in se v to ne meša. Na dan sv. treh kraljev se spet peljejo in grejo, stari in mladi v farno cerkev k veliki maši; in po pyrBHMH h o6pa3aMH oTKpbiBaeTCH TopîKecTBeHnoe mecTBie Ha iopAaHb kt> ôahhthen p^Kt hjih pyibio, r^i ôtiBacn. nhor^a AOBOjibHO TpyAHO He TOjitKO A°6paTbCH A» boabi, HO Aaffie A<> noKpbiBaioiu,aro BOAy JibAa, 3aHeceHHaro cyrpoôaMH CHtra. Pa-3yMteTCH, HTO MtCTO A*1« OCBHmeHifl BOAbI npurOTOBJIfleTCH sapaHte, pacKHAbiBanm, jionaTaMH cyrpoôbi, h npopyôajOTi. jieAi»- HecTii h3'i» n,épicBH xopyrBH h oôpasa Ha iopAaHb, hjih jiyHine cka3atb, npn bc1>xt. ycTaHOBAeHHbixT. h,epK0Bbi0 KpecT-HbIXT> XOAaXT», JKeJiaiOHT.HXT» h37, KpeCTbHHT> BCerAa ÔbIBaeT'b MHoro; HHbie sapante croBapiîBaioTca Cb u,epK0BH0CAy5KHTejia-mh, h Tt, npH pa3AaHli OÔpaSOBT,, BpyMaHJTT. HMT, xopyrBH hjih HKOHbl, COOÔpaSHO h3t>HBJieHHOMy hmh jKeaaHiio. SaM'ÈiaiOTT», MTO eCJlH BO BpeMH OCBHHl,eHiH BOAT., iopAaHb 3aMeTaeTCH CH$-rosn>, hjih, nonpocTy cicasaTb, kôraa bt. to Bpesia ôbicaeT'b na- 3eMKd, HJIH MHTejIb, HJIH OÔHJlbHblH CHÎrT» BajMTT, XAOnbHMH, to roA"b tôtt. ôyAeT'b ypo?KaeH'b. Oiem. HeptAKO cjtyiaeTca, hto kto-HHÔyAb, no OKOHiaHin oôpaAa, pasA^HeTca /¡,0 Hara, h ôpocHTca bt> iopAaHb, bt. Ty npopyôb, rAtnpH nthin «Cnacn TocnoAH jih>ah tboh«, ôbijn, norpyjKeHT. KpecT'b; pasyMteTca, hto, oiîyhybuihcb pa3tj, oht> ceniacb ace bbickakhbaet'b hstj boah, hakhabibaet'b Ty.iynij, CTpeMrjiaBTj 6tîkhtt> bt> îKHJibe, h npaMO BCKapaÔKHBaeTCH Ha nenb, ta^ OTÔupaeTca, oôorp'fcBaeTca h HaA^fiaeTT, iHCTee ôfcjibe. KaîKeTca, He ôbiBaao npHMipa, no KpaHHeà Mtplî, a He cjibixHBaji'b HHKorAa, htoôm KTOHHÔyAt nonJiaTHJica ropaHuoio hjih xoTb MajffcHuieH npocTyAOH) : Bce cxoahtt, 6jiaronojiyhho. Mmcjih, 3actabjiah>mia ptuiHTbca na 9t0 KynaHbe, ôbmaroTT. pa8jiHHHbi: oahh norpyjKaioTca bt> iopAaHb a^h coxpaHeHia hjih BOSCTaHOBjieHia h yiiptiuiema 3a0-poBba; APyrie HaA^MTca 9Thmt> KynaHbeMT. CMbiTb rpix-b, tito, Hapaaîaacb Ha CBaiTtaxT., npHHHJiaJiH Ha ceôa HOAOÔie 6tca, hjih no KpaiÎHeH Mfcpt tIjhihjih ero. Bt> npa3AHHKrb KpemeHba, nain. h nakahyh'fc bt, conejib-hhkt>, npaBocjiaBHbie, OTnpaBJiaacb bt, n,epK0Bb, 3anaeai0TCH KyBHIHHaMH hjih APyrOH k3k0h nOCyAHHOH H, no OKOHHaHiH B0- a00cbhiu,ehih, hanojihhiottj nx-b 1131, iopaahh cbhtojo boaoh), h pa3H0CHTT> no AOMaMT». CBaTyio ôoroHBjieHCKyio BOAy tin,aTejibH0 côeperaMTT., npHnucbiBaa eii TyAecHoe cbohctbo hhkoraa he nopTHTbca. BoroaBaeHCKyio BOAy AawTT. juaAeHU,a»n> ott> na-Ayieii h sthorhxt) Apyrnx% CoataHefi 11 cKopôen. masi se napravlja praznična procesija z zastavami in sv. podobami „na jordan" k bližnji reki ali potoku, kjer je včasi dovolj trudno ne samo priti do vode, temoč tudi do leda po-krivajočega vodo, zanesenega z zameti snega. Razumi se, da se mesto za posvečenje vode pripravlja popred, da razki-dujejo žamete z lopatami in prebijajo led. Vsigdar je mnogo kmetov želečih nesti „na jordan", ali bolje reči, pri vsili od cerkve ustanovljenih kerstnih procesijah, iz cerkve zastave in sv. podobe, drugi se pa že zgodaj zgovarjajo s cerkvenimi služabniki, in ti, pri razdajanji podob, dajo jim v roke zastave ali sv. podobe, kakor so željo razodeli. Opažajo, da bode to leto rodovitno, ako ob časi posvečenja vode se zameta jordan s snegom ali, po prosto reči, kadar je ta čas „pazemka", ali zamet, ali da na debelo sneg kida. Prav dostikrat zgodi se, da se po dokončanji božje službe kdo sleče do naga in skoči v „jordan", v tisti preboj, kjer so križ vmočili pri petji: „Reši Gospod ljudi tvoje"; razumi se, da, utopivši se enkrat pri ti priči že skoči iz vode, verže na se kožuh in na vrat na nos teče domu, skobaca se na peč, obira, ogreva in oblači čisto oblačilo. Pripoveduje se, da ni bilo primera, vsaj jaz nisem nikoli slišal, da bi kdo bil skupil si vročnico ali le naj manjše prehlajenje: vse mine dobro. Različne so misli, napeljujoče na namen tega kopanja: jedni se utapljajo v „jordan", da bi zdravje ohranili ali zopet dosegli in uterdili; drugi se nadjajo s tim kopanjem zmiti greh, da so ob „praznikih" našemovaje se na se prejemali podobo hudičevo, ali da so mu vsaj veselje narejali. Na praznik „krščenja« (sv. treh kraljev), kakor tudi zvečer pred sv. tremi kralji, staroverci, spravljaje se v cerkev, obskerbljujejo se z verči ali s kako drugo posodo in jih napolnjujejo po posvečenji vode, iz „jordana" s sveto vodo in jo raznosijo po hišah. Svetih treh kraljev vodo skerbno hranijo, pripisovaje ji čudovito lastnost, da se nikoli ne spridi. Svetih treh kraljev vodo dajejo otrokom zoper božjast in mnoge druge bolezni in nadloge. Orm Kpetnenia u 40 Macjmmfii, ct> mojioti>6oh ^a ei> p,o-ManiHHMH pa^OTaMH, u;fcjiwa hca^-ih h He BH^aTb KaKt npoxoA- htt>. ^HH HaHHIiaMTTj npHÖblBaTb OmyTHTeabHO. Bt. OÖpameH-Hbia Ha noa^eHb oKHa, cojmne npnrpiBaeT'b noßeceHHeaiy, Aa h bch nphpo^aKaK^ öyato noatbephiaaett. ctaphhhyro noroBopity, mto „Bpewfl H^et-b he kt. pojkaectby, a kt. BeamcoMy ahio«. MacaflHHD,y OÖbIKHOBeHHO HaHHHaiOT'b npa3ßH0BaTb CO BTOpHHKa Hau ct. cepeßbi, npa3ah0batb bt> öyKBajibHoan, cMbicjiii, t. e. npeAaBaTbca coBepuieHHoS npa3AHOCTii hjh ryjiböt. IlepBaa 3a6oTa BCHKaro nopaAOHHaro xo3HHHa npe^T. HacTynjieHiean. aiacjiflHHi^bi — 3anacTHCb rpeiHeßofi aiyKofi a-*h ö^hhobt. h pbi-6ofi, Kanon Bon. noauieTi. AOÖbiTb Ha 6a3aplJ, pbiöoft Hauje Bcero caaiaro KpyTaro sacoaa, h no öojibineii nacTH 6-bayhth-hoh; notojiyhto ötjiyvkhha sacojibHaa h ^emebjie h mhchctte. CbipHaa HeAfc^fl ecTb hotth e^hhctbehhoe BpeMH, kor^a npo-ctoh aepebehckifi juoat» ßonycKaeTT. pocKomb — haittb ha cBoean. CToafc coaeHyio pbiöy. CoaeHyio pbiöy Bapan. bo maxi.; ho b"b Hapoßli oxoTHte iaht-b ee hebapehow, he 3a6otacb aaste 0 tomt., htoöt. pbißy npeABapHTe^bHO oöaibiBaTb, a Taifb npajio, KaKi. 6biJia npHBe3eHa cb 6a3apa, HsptJKyT'b KycoiKaain bt> HauiKy, Aa h fcAfltt> Cb KBacoan., cb KanycTOH hjih ct. co-JieHbiMH orypnaMH. ynoTpeöaeHie B-b $ay cbipofi cojieHofi 6t-ayjKHHbl ÖblBa^O ia«TO A-MMHOrHX'b CeiieHCTB'b npHHHHOIO CKO-ponOCTHJKHOH CMep'JH, HO HOAOÖHbie npHMfcpbl Maao HMtlOT'b BjiiflHia na oöbiian HapoAa: cmaM-6bimb umh ywb mam na po^y 6biJio nanucauo, roBopaTi» ohh 0 HecnacTHbix'b, oTpaBHBiHHxca pbiöoio. Bt. sapaficKOMT. ytsat, Tani. ate KaKi. m bo Bceft aiaTyuiKi Poccin, ß^HHbi Ha aiacjiHHHii.'fc tAHTi. 3a 8aBTpaitoarb, a 3aB-xpaK-b bt. shmhioh) nopy y npocTaro pyccKaro napoAa nyTb He Ao cBtTa. Kt. Mac^ahhut aiyatiratn noKynawTT. bhho, BapaTT. öparn; h bt> nocafcAH'e Ahh aiacaaHOH heafc^H npecbimeme ao- XOAHT'b ao TaKOH KpaHHOCTH, 4to mojkho nOAyaiaTb, ÖyATO BCHKOH h 3aÖ0THTCa 0 tom"b, htoöt» 8anacTH BT. CBOeMT. Hte-ayAKt npoAOBoabcTBie Ha Becb BeaHKin nocT-b. Bi. noc-i^Anie Ahh aiacjiaHOH HeAtan, nocjit saBTpaita h nocat oö^aa, 3anpa-raiOTca TpoHKaaiH, napaain h OAHHOHKaaiH po3BaJbHH h ho-HieBHH, h BT. HHXT. 6a6bl h a^bkh 3acfcBHIH lit^blMH KyiaMH Od svetih treh kraljev do pusta minejo celi tedni z mlač-vo in z domačimi deli, da ne vidiš kako. Dnevi začenjajo rasti, da se čuti. V okna, obernjena proti jugu, prigreva solnce po spomladansko, da, tudi vsa narava nekako poterjuje stari pregovor, da vreme ne gre proti božiču, ampak proti veliki noči. Navadno začenjajo pust praznovati v torek sili v sredo, praznovati v pravem smisli, to je, udavati se popolni lenobi ali postopanju. Perva skerb vsakega redoljubnega gospodarja pred nastopljenjem pusta je — preskerbeti se z ajdovo moko za potice in z ribo, kakoršno Bog dâ dobiti na teržišči, z ribo večji del kar naj bolj zasoljeno in večji del vizino, zato ker je viza nasoljena bolji kup in bolj mesnata. Pustni teden je skoro jedini čas, v kterem si prosto, kmečko ljudstvo dovoljuje dobroto — imeti na svoji mizi nasoljeno ribo. Zasoljeno ribo kuhajo v želji; pa ljudje jo rajše jedo nekuhano, ne mené se celo zato ne, da bi ribo popred omili, ampak ravno tako, kakor je bila pripeljana s teržišča, jo narežejo na kosce v škodelico, pa tudi jedo s „kvasom" '), s kapusom ali pa s soljenimi kumarami. Uživanje sirove nasoljene vize bilo je dostikrat v mnogih rodovinah vzrok nagli smerti, ali taki pri-petleji imajo malo moči do navade narodne: „to jim je moralo biti tako že pri rojstvi napisano", govorijo o nesrečnikih, ostrupivših se z ribo. V zarajskem okraji, kakor tudi v vsi „ljubi mamici« Rusiji potice jedo o pusti za zajterkom, zajterk je pa v zimski dobi pri prostem ruskem narodi komaj do svita. K pustu kupujejo kmetici vino, kuhajo pivo, in zadnje dni pustnega tedna gre prenajednost tako daleč, kakor se le misliti more, ker se vsaki tudi prizadeva, da bi se založil v svojem želodci dovolj za ves veliki post. Zadnje dni pustnega tedna po zajterku in po južini upregajo v „rozvaljne" ') in „poševne" 3) po tri konje, po par ali po enega in na nje sedši vozijo se žene in dekleta v celih kupih skoro jedna na drugi, <) Neka versta kislate narodne pijače. Nizke, Široke sani. Kmečke sani, veči del iz lipove skorje. / * iyTb He oßHa Ha oßfiy, pa3pfl»eHHbia, npHr.ia5KeHHBifl, KaTaioT-ca, HHHHO Hrpaa ntchii bo Bce ropjio. TaKt-KaKt rjiaBHaa u,lub npoKaTHTbca ecTb He ctojibko hcnoaheaie o6maa, ckojibko aceaanie ceóa noka3axb h ßpyrnxb nocmotpitb: to npn Bonpoc-b ynHTaHHaro óparoio jitHHBo-Bece^aro n0B03HHKa „Kyaa m Jtud, memuHKU, eaci, ee3mu?" B03HHttaeTb cnopt: oahí KpaiaTT. bt> Ty-To AepeBHto, apyria bt> Apyryio, h HaKO-hent okahhiibaetca oöii^hmt, npnrobopomt — oóttxatb hí-CKOjibKo oKpecTHbixt cejiemií. bt KaKyio ^epeBHio hh npifc-AyTT>, Be3At Becejibe, iuyai-b, nUcHii; HapoAt cb yTpa ao hohh cb yjiHii,bi noHTH He cxoahtt.: bcí Ty aaioTt, bcï pasoA^Tbi bt> aynrnie hapaabi; y BCfext ¿hu,a cíhiotte. yaobo^bCTBieunb. Ea6u h a^bkh 6biBHiaro skohomhieckaro b^aomtba ßaectatt niHpOKHMH CnO^LUHblMH TaJiyHaMH Ha KHHKaX-b H no Been OAÇ5K-A$. Bt. ymaxT. kt. ceprain, bmècto noABficoKi» npnijlin.ieHbi ötjbia nyiHKH h3t> nlubixt. 3aahbhxt> xbocthkobt., hto' qpe3Bbi-lailHO HAeT-b OCOÖeHHO kt. MOJIOAbIMt, pa3pyMflHeHHblM7j Mopo-30Mt jiHi^aM-b. Becejibia To-mbi npenpacHaro nojia, B'b Hapa-AaxT., bt. KOTopbiXT, npeofuaAaioTij H,Bi>Ta KpacHbiä h mh, H3AaJiH noxoAflTt Ha yiacTKH aesun, 3actaHHbie MaKOM-b, B'b to bpema roaa, bt> kotopoe maut ßbibaett. bt> nojihomi. n.b'bTy. KpecTbflHe nomfcmuhbnx'b hmíhíh aioöht'b takhie ynotpeóaatb BT» oón.iin KpacHbiñ ubIjti. bo Bcesn,, hto KacaeTca ao napaAa, JuoóflTTj TaKîKe ynoTpeôjflTb h rajiyHt, ho to.m>ko bt, MeHb-inesit KOJiHHecTBfc, npeAnoiHTaa rajiyny H3A^.iia MaHy$aHTyp-Hbia, KaKTj-To : nyHU,OBbie h APyrnxi. apKHxt umtobt» HaÓHB-Hbie njiaTKH, ciiTeivb Ha pyKaBa, lepHbiH njiHCb Ha rnyóbi, xoth a OBHHHHbifl, h nponyio pocKonib HOBtauiaro BpeiieHH. BT, nocji^Anee BOCKpeceHbe nepeAt bejihkhmt iioctomt,, BeiepoM-b Bei npocaT'b APy"> y APyra npomema, h poAHbie h Myatie, eacean kto Koro HtM'b-HHÓyAb yMbinueHHO hjih He-yMbinueHiio obvi^JiT* h.íji orop^n-it. Bt, HtKOTopbixt rocnoA-ckhxt> AOMaxt BeAeTca em,e ao cero bpemehh CTapHHHWH o6bi-4ait, HTO 9T0TI, Benept Aßopoßbie jiioah o6ohxt, nojioB-b npn-xoAaTT, ki. rocnoAaMT, HcnpaniHBaTb xpHCTiaHCKaro npomeHia h no3ApaB4HTb HXT» cb HacTynaeHieMi. Be^HKaro nocTa a» ct. 3a-roBtHbesrb ua zopoxr, 4a ua Kanycmy. Bcanaro, npaxoAamaro npomambCH rocnoAa ntjiyiot'b h o6ok»aho npocaTb npocTHTb hxt., nališpane in poglajene, prepevaje kakor se spodobi, na vse gerlo. Ker ni njih glavni namen, da se vozijo, toliko izpol-njenje navade, kolikor želja pokazati se in druge pogledati: zato se pri vprašanji leno veselega, s pivom napitega voznika „kam pa vas, imam tetikepeljati?" začenja prepir: jedne vpijejo v to vas, druge v drugo in na zadnje se dokončuje s splošnim dogovorom — obdirjati nekoliko bližnjih sel. V kterokoli vas pridejo, povsod je veselje, šum, pesmi; narod od jutra do noči iz ulice skoro ne odide, vsi se sprehajajo, vsi napravljeni v naj lepša oblačila, lica vsih sijajo od zadovoljstva. Zene in deklice blesketajo po bivšem domačem go-spodinstvi v širokih, gostih pascih na „kičkah" ') in po vsi obleki. V ušesih so za uhane obešeni mesto kitic bel' čopiči iz celih zajčjih repičev, kar se nenavadno lepo poda, posebno mladim od mraza porudelim licem. Vesele trume prelepega spola, na kterih vidite se naj bolj farbi rudeča in bela, podobne so kosom zemlje, obsejane z makom tisti čas leta, kadar je mak v polnem cveti. Kmetje na grajskih zemljah tudi radi imajo rudeče farbe v vsem, kar se tiče naprave, radi imajo tudi pasce, pa le po malem, ceneči bolj od pasca izdelke ma-nufakturne, kakor: robce začernelo-rudeče in drugih živih farb,cic na rokave, černi pliš na kožuhe, ako ravno so ovčji, in drugo nagizdo novejšega časa. Zadnjo nedeljo pred velikim postom, zvečer vsi prosijo jeden drugega za odpuščenje, domači in tuji, ako je kdo koga s čimurkoli premišljeno ali nepremišljeno razžalil ali razjezil. V nekterih gosposkih hišah se še do zdanjega časa derži stara navada, da gredo ta večer grajski ljudje obojega spola k gospodi prosit za „kristjansko" odpuščenje in pozdravljat jih o začetku velikega posta, pa zadnji dan pusta (vabit jih) na grah in na zelje." Vsakega, kteri pride po odpuščenje, gospoda poljubijo in prosijo od svoje strani odpu- *) Nekdanji narodni lišp za na glavo. ejKejin Kor^a no cjiaöocTH HejiOBfcnecKOH hjíh no oninÓKt, ct. noro hto-jihôo HanpacHO B3bicKaJiH h jih HeyiwbmueHHO tèmt.-HHÔy^b oÔHAtJin. Bt» noHeß'fcJibHnK'b nepBoñ He^tJiH nocTa Kpe-CTbHHCKifl 6a6bI-X03flHKH 3aMl>HaiOTT>, KT» K3K0My nOJiy npHHaA-jieataTb öy^ett, to jihu,o, KOTopoe cb yTpa nepBMMT, boh^ctt. KT. HHMT. BT. H3Ôy: eCJIH MyatHKT., TO 0BI],bI Öy^yTT. KOTHTb 6ojte óapaHHHKOBT., ec^h 5Kb jKeHiujHHa boh^ctt. nepBoio, apo-neKT. óy^eTT. óojiie. beahkiñ nocTT. bo BceMT. npabocjiabhomt. OTenecTBt Ha-uieMT. npeumymectbehho nocbamaetca noKaaHiio; h noToiuy bo Bce npo^ojijKeme BejiHKaro nocTa bt. nphxoßckhx'b cejibckhxt. HepKBaxT. OTnpaBjiaeTCfl óojKecTBeHHaa cjiyncôa OKe^HeBHO. 9to mohího cka3atb booóme, ho bt. nepkbaxt. npnxoflobt. He-óojibuinxT., maaojiioahbncb, cjiyîKÔa OTnpaBaaeTca TOJibKO Ha nepBOH, cpe^okpecthoh h ctpacthoh he^ljjili. Bchkoh robiett, Ha ton he^tjit, bt. Kanyw eaiy ÔJiaronpiaTCTByioTT. oôcToa-tejibctba; hjih bt, kakyro kto cboóoahte ott. ^Iíjlt,; ho MHorie h3t. npocTaro hapo^a npe^nohhtaiott. robttb ha 1-h he^tjit, htoót», no hxt. cjiobamt., b"b npoßo.mehie cat^yromhxt. niecTH he^lijn, otrabjihrbatb. tobttb ha ctpacthoh he^tjit 6buo 6bi h xopoiuo, 4a pa8rabahbah¡e 6jih3ko, aojiro jih 40 rptxa? no-Hcajiyñ, octahetca ein,e ha cobícth, hto He ycnfcBT. nphhhtb Cb. IIpHiacTia, bt. ^ehb cbtt^aro npa3ßhhka jmniHee h cbfcjit, jiHnmee h BbinHJi'b, h ópaíKKH h bhhi^a . . . . Bt, nomtm;hhbhxt> hmthiax'b, ocoôeHHo tajit», r^t rocnoACKiií 40mt, he bt, cejrfc, to ct. rocno^aMH bt, o^ho bpemh roBfeeTT. öojibmaa lacTb 4b0-pOBblXT. H KpeCTbHHT.. CßameHHHKT. npitSÎKaeTT. CJiyîKHTb BT. ctojioboh rocno^CKaro ^OMa 3ayTpeHH h BeiepnH a bt. tí ^hh, kor^a n,epKOBÍK) nojioHteHa oöt^ha, to sa »KHnastaMH rocno^T. THHeTCH bt. U,epKOBb flJLHHHblH nOt3ßT. bt. CaHHXT. HJIH Te.ie-raxT., CMOTpa no noroît, h tojihw ntninx-b. BejiHKin nocTT. cTporo HaÓJHO^aeTca Hapo^oMi. Pbi6y t^aTT, TOJibKO bt. EjiaroBimeHbe Aa B>t BepÓHoe BocKpeceHbe. B'b jia3apeBy cyöoTy pasptmaroT'b TOJibKO Ha HKpy, pa3yMteTca, 9Ta pocKOHib ßajieKO ne &jia bcIjxt.: eio nojibsyeTca TOJibKO onem. h OTeHb 3aHîHToiHbiH ToproBbiH Hapo^T,. Booöme npo-ctoii Hapo^T. bt. nocTT. ynoTpeôJiaeTT» B'b nnmy nycTbia ui,h, piAbKy ct. KBacoMT. 4a Kamy. MHorie He -fc^aTT, flarae nocT-Haro Macjia. stiti jim, ako so kdaj po slabosti Človeški ali pa iz pomote od kogar bodi karkoli nepravo hoteli ali ga nepremišljeno s či-murkoli razžalili. V pondeljek pervega tedna o posti kmečke žene, gospodinje pazijo, na kteri spol bode spadala oseba, ktera zjutraj perva pride k njim v izbo: ako je možki, bodo ovce imele več jagenčkov, ako pak pride ženska perva, bode vec jagnjic. Veliki post se naj bolj posvečuje v vsi slaroverski domovini naši pokori: in zato se ves čas velikega posta opravlja v farnih selskih cerkvah božja služba vsak dan. To se more reči sploh, pa v cerkvah far manjših, maloljudnih opravlja se ta služba samo pervi, sredopostni in veliki teden. Vsaki se pripravlja k sv. obhajilu tisti teden, v kterem mu dopuščajo okolnosti, ali v kterem je bolje svoboden od del; pa mnogi iz prostega ljudstva se rajši pripravljajo perri teden, da bi, kakor pravijo, ob času sledečih šest tednov pobožnost po sprejetji svetega rešnjega telesa opravljali. K obhajilu bi bilo veliki teden tudi dobro, pa konec posta je blizo, ali je pa dolgo do greha? Ne zameri, ostalo bode še na vesti, da ne utegnivši sprejeti sveto rešnje telo, na dan svete velikenoči si preveč pojedel, tudi preveč popil, pivca in vinca ... Na grajskih posestvih, posebno tam, kjer gosposka hiša ni v vasi, pripravlja se k svetemu obhajilu z gospodo vred ravno ta čas večji del grajskih ljudi in kmetov. Duhovnik pripelje se služit v jedilnici gosposkega grada juternice in večernice in tiste dni, kadar je od cerkve ustanovljena maša, se vleče za kočijami gospode v cerkev dolg red na saneh ali na vozeh, gledaje na vreme in trume pešcev. Veliki post se ostro derži v ljudstvu. Ribo jedo samo na praznik oznanjenja devici Mariji in na cvetno nedeljo. V La-zarjevo seboto se dovoljuje samo kavijar, to se razumi da ta poboljšek nikakor ni za vse: in si ga morejo omišljevati samo zelo, zelo premožni tergovski ljudje. Sploh priprosto ljudstvo rabi o posti za jed postno zelje z juho, redkev s „kvasom" pa kašo. Mnogi še olja ne uživajo '). J) Drugo iipuslivsi studi konec tega spisa. HaKOHent, ott. npoctyam nan ott, ^pyraro nero 3axBO-paaT. 3esueAtJieivi>; a0*11,0 nepeaanibiBaaT. oiit. 6oal33Hb. HIstt. MOHH, a Bce t3kh nOH^ett. ^a nOMOaOTHTCH, H JIH CTE.1i3ahtt. ha časap-b, nan TonopoMb hto nocTyMHTT. Ha aboP^- ero no- HteaTfcao, raa3a Biiaan, ocTaancb Konta Aa kocth; ho ponoxy h^tt», cTpaAamn He cabiniHO. HaKoiien,!. 6oai3iib cBaanTT. ero na 5kectkyh) nocieab. anteki. h aoktopomt. bt, iipoctomt. Ha-po/vfc He 3HaH)tt>. IIonoflTT. 6oabHaro TpaBoii, HaTpyTT> pt/^b-koh, nonapaTT. btb nem, yMOH)Trb cb yro.ibKa ott, npn3opa-raasa, h em,e koe-htmt. B3AyMaioT'b noafcnnTb, hto nacto onehb čbibaeti. ko bpeay. Bt. HacToau],ee Bpeina MHorie nonitmaKn, cbnoMouibio al;-neČHHKOBT. h apaKTHnecKaro habbma, 3aHHMaiOTCH atneHiesn. npocTaro Hapo^a. Bi, npo^ojiHteme atTa sanacaioTca TpaBasin h KopeHbHMH, noKynaK)trb atKapcTBa, h Ha stoti, upe^MeTT, h3aepjkhbah)tt> A<>b0abh0 A^nen». Ho ^tao he bt, aehbraxt>. hafločho o6aaaatb bt. hbkotopoh ctenehh camootbepatehiemt, bt. ynoxpe6aeHiH BpeMeHH, n0T0»iyHT0 bt. tott. aomt., r/^t 3a-HHMaioTca atiemem-b, nphboahtt. h iiphboshtt. 6oabHbixT> no HicKoabKy iieaoBtK'b bt. A^hb, h hto Bcero HecHOCHlse, bt. pa3-Hbie nacbi; oahht. nan ABa neaoBtKa bt, aehi> cayiaeTca onem, ptako. kt. alJKapHMT, bt. ropoAa hapoat., bt, caynat, 6oa®3hh, o6paru,aTbca He aioČHTT», h bt. stomt. coBepmeHHO npaBT.: no-aoJKHMi., hto atitapb 6e3B03Me3AH0 nponnnieTT. peu,enT, ho BBAb h3ao6ho B3aTb aiKapcTBa bt, anTeKt. JltKapcTBa — He no cpeACTBasn, npocTo»iy HapoAy. ABi&) TPH ctkjihhkh MHKCTyp"b MoryTT> anuiHTb My>KHKa bo3mojkhocth 3anaaTHTb noAyniHbia; ho TaMT,, ta^ rocnoAa 3aHHMaH)Tca afcneHieMT., Taan, n pac-npocflT-b 6oabHaro h atKapcTBO AaAyf'b eiwy AapoMT., 6631. pa3-6opa, nen 6bi om. hii 6biaT», h OTKyAa 6bi nn npnmeaT., C03$A_ nin nan noMtmnHiii, nan rocyAapcTBenHbixT» HMymecTBT>, čaHHi-Hin nan Aaabnin, Bce paBHO. npocTon neaoBtKT, TaKT. 6ohtch afcKapen n anTeK b, hto aymie npeAnoiHTaeTT. ocTaTbca 6e3T> BCHKaro nocočia, HfcMb txaTb no 6oa1>3hh bt, ropoAT». Co aha Ha A^Hb caa6teTT, 6oabHofi; poAHbie nny5Kie, npn-xoAflU];ie npoBfcAaTb, roBopaTT, eMy OTKpbiTO, nonpocTy: „bhaho t bi ynib He BCTaHenib; 3HaTb yiKb Te6t noMepeTb, poAHMbm!" h (ioabHon cn0K0HH0 BbicayniHBaeT,b npnroBop^ stott.. Boate Beero ToponHTca BOBpeina npnraacHTb cBameHHHKa, HcnoBtAaTb 11 npiof>iu,nTh (ioabHaro Cb. Tanm,, 3a6oTacb o ayuil5 ropasao Na zadnje je zbolel kmel od prehlajenja ali česa druzega. Dolgo je premagoval bolezen. Nima moči, pa vendar, pojde kaj pomlatit, ali se odpelje na terg ali pak kaj potolče s sekiro na dvori. Lice mu je porumenelo, oči vpadle, ostala je koža in kosti; mermranja ni, o terpljenji se nič ne sliši. Na zadnje bolezen zvali ga na britko posteljo. Lekarnic in zdravnikov v priprostem narodi ne poznajo. Napoje bolnega z rožno vodo, otarejo s redkvijo, poparijo v peči, umijejo z oglom od „uročnega očesa" in še z marsičim si izmislijo ozdravili ga, kar je velikrat verlo v škodo. % Zdanji čas pečajo se mnogi grajščaki s pomočjo zdravniških bukev in djanske skušnje z ozdravljanjem priprostega ljudstva. Letni čas se oskerbljujejo z rožami in s koreni, nakupujejo zdravila in izdavajo na to reč mnogo denarja. Pa stvar ni v denarjih. Tu mora imeti v porabi časa nekoliko samozatajenja, zato ker v tisto hišo, kjer se pečajo z ozdravljanjem, pripeljavajo in privažajo po nekoliko bolnih na dan, in kar je naj bolj težavno, ob raznih urah; jeden ali dva človeka prideta na dan verlo redko. K zdravnikom v mesta se narod ne obrača rado v bolezni, in v tem ima čisto prav : postavimo, da zdravnik zastonj napiše recept, no to se ve, da se morajo vzeli zdravila v lekarnici. Zdravila— niso po premoženju prostega naroda. Dve, tri stekleničice mikstur morejo kmetu odvzeti zmožnost plačati davek; tam pak, kjer gospoda peča se z ozdravljanjem, tam izprašajo bolnega, in zdravilo dajo mu zastonj, brez razločka čigarkoli bi bil, in od kodarkoli bi prišel, bodi sosednji ali grajski ali s cesarskih posesti bližnji ali daljnji, vse eno. Priprosli človek tako boji se zdravnikov in lekarnic, da meni, da je bolje ostati brez vse pomoči, kakor peljati se zavoljo bolezni v mesto. Od dne do dno oslabeva bolnik, žlahta in tuji, prihajajoči pozvediti, govore mu odkrito, priposto: vidi se, ti že več ne vstaneš, se ve, ti že bodeš moral umreti, rojak! in bolnik pokojno posluša ta pogovor. Bolje od vsega podvizajo se o pravem časi poklicati duhovna, spovedat in previdit bolnika s svetimi zakramenti, skerbe za dušo veliko bolje, kakor za óojite, Heatean o ä^opoBtt hjih skhshh. Bt> óo.ií,3hhxi npoAOJi-jKHTeju.Hbix'L, occóeHHO Kor^a óojibHOH Haxo/jHTCfl ßojiroe Bpe-mh bt» Tpy/jhomi, nojioateHÍH* ero coóopyiOT'b macjiom'b cb noa-hoh BtpoH), lit0 yîKb ecjiH yMepeTb óojibHoaiy, to rocno^b noui-jieTT. esiy thxíh h CKopbiií Konen,!,; ho ecjiH óojibhomy cyat^eHO OCTaTbOfl BT. JKHBblX'b, to ÓblCTpO nOH^eTI, Ha BblSAOpOB^eHÍe. nepe^t. csiepTiio óojibHoñ ot/jaet kjiioht. ott. cBoen ko-poóbH, k o my aobtpaetti, npomaetcfl co bcímh h otbephybuihcb kt> cttht, oT^aeTT. Aymy Bory, khor^a TaKi. thxo, hto hhkto h3t> ÓblBUIIlXT» bt. h3öt ii he samtthttj. C'b TaKHMT. hie Tepnli-HÍeMT. bt, 60jl1i3hhx1> h c'b TaKOH) 5Ke TBepAOCTÍH> ymmpaiott. h HteHiuHHbi. IIoKa Ttjio ein;e He octmjio, yMHpaiomaro o6mm-BaioT-b, HaatBaioTb ha Hero HHCTyio pyöaxy, h KJia^yT-b noAi-CBflTbiH. Taiti. Ha3biBaeTCH MtcTO bt> nepeAHeMi. yrjiy Ha JiaB-Kt. iioaoatatt roaoBOH kt> o6pa3aMT>, h noKpbiBT. xojicthhoh, saTenjiHTi. npeA?» 06pa30MT. BOCKOByio cBtimy. JlHUlb TOJlbKO KTO-HHÓyAI» BTb A^peBHt yMpeT'b, h BliCTb o tomt> pa3HeceTca no bcsmt. AßopaMT,; bcè, h poAHbie h ny-Hiie, cnfcinaTb bt. tott. aomi, l'At aeatHT-b noKOHHHKT., h Kaat-AbiH Hß-b ycepAifl HeceTT. bt, Aapi. eMy BocKOByio CBfcHKy: bthmh-TO npHHOCHbIMH CBfciaMH H nOAAepHÍHBaeTCJI nOCTOHHHO OrOHb npeai. hkohoh) bt> roaoBaxi. yconin,aro. Ho ecjiH y Koro cb®hh Ha aTOT-b pa3T. bt. aom£ He cjiyHHjiocb, tott», npameAuiH kt> oApy yMepmaro, nojiaraeTT» Ha cto^t. rponn», htó CHHTaeTca 3a oaho h Toste; noTOMyiTO noateptbobahhbia tbkhmtj o6pa-äomi» achbrn ynoTpeô^HioTca Tanate Ha noKynay cbèhch; h stot'b OÖbinaH npHHOCHTb cb'fehh hjih bmfccto hhxt> A^Hbra 3Ha-HHTejibHO yMeHbiuaeT-b pacxoAW, HeH30tatHbie npn noxopoHaxT.. BAOBa, MaTb, HAH apyri« caMbm 6JIH3KÍH noKoäHHKy poAHbia atehmhhbi, haihhaioti. roaocHTb, t. e. bmíctí ct. bonaem-b h cae3aMH npnroBapHBaTb HapacnfcBT. o cBoeñ noTepfc, o cBoeii ropbKOH yiacTH, o AyuieBHbiXT. h TtaecHbixT, KanecTBax-b yMepmaro; npH HeMTj npnnoMHHaioTT, pa3Hbia coôbiTia hst. ero hm3-hh, ero xatóocojibCTBo, AOcyatecTBo, npnnoMHHaioTT. nocjifca-Hie ero ah® h lacbi h nocatAHie pasroBopw. norojiocHTb HaAi> yMepmiiMT. SHaiHTT. BosAaTb eMy AO^athyio necTb, h noTOMy, KTo yMHpaeTTj cnpoToio, HeocTaB^aa nocat ce6a hh MaTepn, hh HteHbl, hh öjlhskhx'b pOAHblXTb, HaAT» TlJMTj norOJIOCHTb chh-taett. aoaromt. kanaa - hhóya& oiehb aaabhhji poactbeh-hhdça, h4h Aaate nyataa Kanaa cTapyxa, hjih xosanaa Toro aoma, zdravje ali za življenje. V boleznih dolgih, posebno kadar se nahaja bolnik dolgo časa v hudih bolečinah, ga pomažejo s svetim oljem s terdno vero, da, ako je bolniku že umreti, mu Gospod poslal bode tih in nagel konec; ako je pak bolniku sojeno, med živimi ostati, da hitro pojde k zdravju. Pred smerljo oddaja bolnik ključ od svoje skrinje, komur zaupa, jemlje slovo od vsih, in obernivši se k steni odda dušo Bogu, včasi tako liho, da nobeden v izbi bivših, še ne opazi. Z ravno tako poterpežljivostjo v boleznih in z ravno tako lerdnostjo umirajo tudi ženske. Dokler se telo še ni ohladilo, merliča umivajo, ga oblačijo v čisto srajco in po-kladajo pod svetnike. Tako imenuje se mesto v prednjem kolu na klopi. Polagajo ga z glavo k sv. podobam in pokrivši ga s perlom prižgo pred podobo voščeno svečico. Kakor hitro kdorkoli v vasi umre, in se novica o tem raznese po vsih hišah; vsi,, sorodni in ptuji, hitijo v tisto hišo, kjer leži merlič in vsaki nese mu radoserčno v dar voščeno svečico; in ravno s temi prinesenimi svečami obderžuje se neprenehoma luč pred podobo nad glavo rajnkega. No ako bi se komu prigodilo, da bi takrat ne imel sveče doma, pa prišedši k odru merličevemu, položi na mizo groš, kar se ima za jedno in tisto, ker tako darovani denarji se rabijo tudi za nakupovanje sveč; in ta navada prinašati sveče ali vmeslo njih denarje, jako pomanjšuje troške neizbežne pri pogrebih. Vdova, mati ali druge ženske iz naj bližnje žlahte rajnkega začnejo „glasit", to je, ob enem z vpitjem in solzami „nare-kat" napevno svojo zgubo, svojo britko osodo, duševne in telesne lastnosti merliča, in takrat spominjajo razne prigod-be njegovega življenja, njegovo gostoljubje, spretnost, spomi-njajo poslednje njegove dni in ure in poslednje razgovore. Narekati nad merličem, pomeni dati mu dolžno čast, in zato, kdor umerje kakor sirota, ne zapustivši po sebi ne matere, ne žene, ne bližnje žlahte, nad tem narekati si šteje za svojo dolžnost ktera koli daljnja žlahtnica ali pa tudi kaka ptuja r^t oht> yaiep'b. Bce Bpesifl, HOKa hokohhhkt, jieaiHTT. bt. Hsñt hoat> CBaTbiMH, h a° BhiHOca up0A0.¡i>Kai0TT> on.iaKHBaTb ero TaKHMi» oópaaoMi» no HtcHOJiBity pas% obt> ^eni., to ecTB ct> OTAblXaMH H kpomt holIH ¡taoxhytt,, a xamt, OnflTb HaHHHaiOTT, roaocHTb H npnMHTaTb. MejKAyTliM'b npnxoACKiíí A^flioKT. nan iiOHOMapt iHTaeTT. mat- nokoííhhkomt, nca.tTnpb, sa mto iuat-htt. esiy KoneeKT. 50 cepeóposn,. Cnaia-ia oht. óoapo npHHH-MaeTca 3a iTeme, ho caynaeTCfl, mto bt, ao^ryio 3hmhioio iionb n he bbiaepüthtx: cHanajia nosiBaeTT,, a TaM'b h ycHeTT., oco-óeHHO, ecan yTOMaeHHbixT. neiajiiio poahmxt, HeB0.iBH0 oaojií- eT"B C0HT>. Bt, AeHb BbiHOca, onaTb bt, tott, abopt. h h36y, ra"fc ae-5khtt> hokohhhkt,, CÓHpaiOTCfl bct fi^HJKHÍe h AaJlbHÍe a**« Bbl- Hoea, npow,aHbH h npoBOAOBT,, h KorAa sanoMTT. BlsHHyio nam- HTb, TO BMtCTt C'b 9THMT, TpyCTÍIOOTpaAHBlM'b B03r¿aC0MT> u,epKBH, pa3paiKaeTCH h Aaase sarjiyinaeTT, ero pa3AHpaioni,ÍH, 6e30TpaA«BiH bon^b roaocbfÍBi 6jih?khhxb poahbixt, 6aÓT>. IIpn-HHTaHBH npH l'ojiocbób ÓBIBaiOTT» ohehb pa8H00Ópa3HBI, BOTTj oaho AJifl npHMípa: „Poahmbih tbi, cyaapb moh óaTioniK?! noro-CTH tbi y MeHfl nOCJl1iAHÍH iaC0KT>, I10CJ113AHI0I0 mhhytomky! CKa-iKH tbi mhli, ÓaTIOIUKa, OTKOJ1B TeÓfl 5KA3TB ÓyAeMT,, ta^ a<>-jkhaatbch, ta^ mhIj c'b to6oh óyaett, bhaatbca h t. a-u KoHeiHO, bt, nOAOÓHBIXT. npHHHTaHBflXT» HaCTOBCTpfcHaiOTCH Bbipaaíenifl ycjiobhbm, 3ahmctbjiembifl oahhmh ott, apywxt,, ho ao^jkho CKaSaTB, mto ohh lie i10arotob.*fliotcíi h He OÓAyMBI-BaioTca sapaHte, a BBuiiBaioTCH npuMo hst, rpyAH, MmoBeHHo CBH3aHHBIH mbic4íi0 , nOAB B.liflhíemb CKOpÓH hcthhhoh h.mi to^bko no oÓBiiaio. Bo bcakom-b c.iyíat oóbiiaíi CBOÓOAiiai'O H3Jiifliiifl neia.ih oieHb oó-ienaeTb ckopóflujhxt,, ho iinorAa 9T0TT> Heo6y3AaHHBIH KpHKT. CHJIHO AÍHCTByeTT. na HepBbl, II ÓBIBaeTT» IipHHHHOH) npOAOJlHÍHTejlBHblX'B ÓOJltSHCH. lio BblHOCfe h3t> h3óbi, rpOÓT, c'b nOKOHHIlKOMT, OnyCBaiOTt Ha npnrotobaehhyio a**h 9Toro Ha abopt CKasibio; h nona cba-nj,eHHHK'B BT0pHlIH0 BOHAeTT. BT, H36y A-l» npOHTeHlH OHHCTH-reabHblXT, M0.1HTBT, ha 9tomt, mlictli, FAt» II0K0HHHKT. CKOHHa.i- ca, Ha ABopB npoiu;aiOTCfl, h cHOBa pa3AHparon;ie Aymy non.in oiMaiuaioTT, AepeBHio. BbimeA'B ct, rpofioMT. 3a OKO^Hu,y h aoha» ao nepBaro pacnyTia iuh nepenyTia, hjih ayirne cKa8aTB, ao mtcta^ onpea'fe.íehharo bo bc/ikoh aepebht, ji3b15cthh'b 06/,r- starica ali gospodinja tiste hiše, kjer je umeri. Ves čas, dokler merlič leži v izbi pod svetniki in do pogreba, ne nehajo objokovati ga tako po nekolikokrat na dan, to je z oddihi in zvunaj noči; oddihnejo si, pa spet začnejo narekati in naštevati. Medtem cerkveni pomočnik ali cerkovnik bere nad merličem psaltir, za kar mu plačajo 50 kopcjk v srebri. Ocl začetka se prijema dobro branja, pa se zgaja, da v dolgi zimski noči tudi ne zderži, od začetka zeva, po tem pa tudi zaspi posebno ako utrudeno od žalosti žlahto nehotč premaga spanje. V dan iznosa zbirajo se spet v tistem pohištvi in izbi, kjer leži merlič, vsi bližnji in daljnji zavoljo iznosa, slovoje-manja in pogreba in kadar zapojo „večnuju pamjat" (večni spomin), s tim žalostno-tolažljivim peljem cerkvenim razglaša se in prav zaglušuje ga, razdirajoče obupno vpitje nare-kanja žen bližnje žlahte. Govori pri narekanji so zelo različni, tu je glej jeden za izgled: Ti pravi moj gospodar in oče! Ostani pri meni moj gost poslednjo urico, poslednjo minutico! Povej mi oče! odkod te bodemo pričakovali, kje te dočakali, kje bodem te spet videla in t. d. Res da se v takih govorih dostikrat nahajajo besede splošne ktere izposojujejo jedni od drugih, pa reči se mora, da se ne pripravljajo in ne izmišljujejo popred, ampak izlivajo se naravno iz pers, kakor se v tistem migleji zvežejo v misli, pod silo resnične žalosti, ali pa samo po navadi. Vsa-kako navada svobodnega izlijanja žalosti verlo polajšuje žalostne, pa včasi ta razuzdani krič silno razdražuje čutnice in je vzrok dolgih bolezen. Kadar se je iz izbe oder z merličem odnesel, ga postavljajo na klop, na dvori zato pripravljeno, in kadar duhovnik drugič gre v izbo, da prebere očistivne molitve na tistem mesti, kjer je rajni umeri, jemljejo na dvori slovo in vpitje dušo razdirajoče z nova oglaša se po vasi. Odšedši z odrom za vas in prišedši do pervega razpotja ali „prepotja" '), ali da lepše povem, do mesta, odločenega v vsaki vasi po znani navadi, T. j. hiša kraj ceste za odpočivanje. vaeM'b, HOCHjibmHKH ocTaHaBJiHBaioTCfl, rpoÓT. CHOita oriycKaioTT. ha 3e3kih), h TyTT» Beb, KOMy oocTOflTejibCTBa h apyria a°maui-híh A^a He nosboahiott, 6biTb bi nepKBHiipn otblibahíh h no-xopoHaxx, aaiot-b nokoííhhky u^jaobame, h botomt. noKAOHHCb HH3KO BT) CAliAT» yHOCHMOMy rpOÔy, CHOBa B03BpnU],aH)TCfl BT» Ty HSÔy, B3Tj KOTOpOH ÓblA'b BbIHOCb. JhMIL TOAbKO TtAO nOKOH-HHIta B3T> B3ÖbI BblHeCyTIj XOSflHKa hjih ACHbUl.BU.a BAB K TO B3T> óaó'b nocBočoAHte, ocTaßaacb AO»ia, HeaieAAeHHO iipHCTyiiaeT'b Ki» A'fe-ty- IlpeatAe Bcero Toponmca noAMecTH b iipHTepeTb bi> BSÓfc HOA'b; BbIJIbIBaeT'b CT0A7>, .18BKH,----H yiIOTpeÔJieHHblH AJIH 9T0r0 AfcJia TpflHHU,bI B BÎjHHKTi, TaKHte COAOMy, Ha KOTOpOB Jie-HîaA-b IIOKOHHHKT., rOpiHOKT», H3rb KOTOpai'O 6paAH BOAy IipH 06-MbiBaHÍH ero Tlua, rpeóeHb, KOTopbWb pasnecbiBaAH eMy bo-AOCbl BOCAt CMepTB, COÓBpaeTT» Bee 9T0 BMÎCTli, OTHOCHTT. 3a OKOAHii,y, h ôpocaeTTj na nepenyTie hah ha to mT>cto, ral> hpohcxoahao npoui,aHie. Bo3BpaTHCb aomoh, pacToporiHaa 6a6a yjibiBaeTca caMa, cKBAaeTT» crb ce6a bcc rpasBoe, b HaA^BaeT'b MHCTOe ÔtAbe, HOKpblBaeTli CTOATj hhgtoh) CKaTepTbH»^ CTaBBTT. ba Hero import, ÔAHHbi b KaHyHT». KaHyHOMT. 30ByTi> pa3BapeH-HyH) nuieHHi^y, oÔAHTyio pa3Cbi4eHHbon» mcaomt.. Bce 9to a"fc-AaeTca Ha CKopyio pyKy, h KorAa npoBoataBiuie rpoói. TOAbKO 3.1 okoahu,y, il p h BTopBHHOMT. ripiixoAt bt> aomt> yconiuaro, ne-pecTyiiaTi. iioporb onycTiBiueá nsóbi, bt> Hesn. yate Bce Ha CBOeMT. mtctt, Bce UpHBeAeHO bt> IIOpaAOKTi, ItaK'b ÔyATO hh bt. iieMT. b he óbiBaAO. lio npeA-íoajemio xo3hhkb noMHHyT'b, iieiaAbHbie tocth >ihhho iioaxoahtt. kt> cTOAy, óepyT-b no uy-coMKy óahha bab HHpora, norpyaiaroT-b bt. KaHyHT., h, noateAaBT, yconmeMy napcTBia Heôecaaro, KpecTHTca b cb^AawTT. 3a yno-kob ero AyuiB. río yXOA"fe 9TBXT> BepBblXT» nOC'lJTBTeAeB, x03hhk3 npBro-TaBABBaeTT» OÓtAt A^H pOAHblXT., HOCBAblUHKOBT. H MOrBAb- b^hkobtj. cßamebhhka h ak^kobi. ß'b aehi> noxopoH'b he yro-maioTT., bah, nokpabhen Mtpli, 9t0 cayiaetch pl>AKo; bo b'b H,epKBB BMT> AaiOTT. nBpOrB b ÔABHbl, nO ÓOAbHIOH H3CTB OABBT» bbpon» B HieCTb čabbobt» Ba bcfext». 3a ynoKoií ayuih hobonpectabaebhbix'b sakasbibaiotij cbh-H^eHHHKy cAyatBTb no HtcicoAbKy oó^Aem.; óoraTbie 3aKa3bi-bawti. oö^acht» no agchtb, ho kpectbhhe cpeahhro coctohhíh öoAlie TpexT, oč^a^ht. saKasbiBaroT-b p^ako. KpoMï 9THx-b 3ay-nokobhbai. oóbAeH'b, ein,e cnpaBAajoTca b nombbkb. IIomhbkb se nosilci ustavljajo in rako z nova spuščajo na zemljo in tukaj vsi, klerim okolnosli ali druga domača dela ne privolju-jejo biti v cerkvi pri opravili in pogrebi, merliča poljubijo in potem priklanjaje se nizko proti strani, kamor se ima raka odnesti, se vračajo z nova v listo izbo, iz ktere je bil iznos. Komaj da telo merličevo odneso iz izbe, gospodinja ali dekla ali ktera druga izmed žen, ktere ostanejo bolj brez dela doma, nemudoma pristopa k delu. Naj pred hiti pomesti in poderzati v izbi tla, umiva mizo, klopi — in zbira za to delo porabljene cunje in metlo, tudi slamo, na kteri je ležal merlič, lonec, iz kterega so vzeli vodo pri umivanji njegovega trupla, glavnik, s kterim so mu razčesali vlase po smerti, vse to vkup odnaša za vas in meče na „prepotje" ali na tisto mesto, kjer se je zgodilo slavojemanje. Kadar se poverne domu, se urna žena umiva sama, svlači s sebe vse umazano in oblači čisto perilo, pokriva mizo s čistim pertom, postavlja nanj pogačo, potice in „kanun". Kanunimenujejo kuhano pšenico, oblito z razpuščenim v vodi medom. Vse to se dela ročno, in kadar tisti, kteri so spremili rako samo za vas, pri drugem prihodi v hišo rajnkega prestopijo prag zapuščene izbe, je že vse v njej na svojem mesti, vse spravljeno v red, kakor da bi nič ne bilo se zgodilo. Kadar gospodinja veli «spominjati« (se mertvega), žalovavni gosti spodobno grejo k mizi, jemljo po košček potice ali pogače, pomakajo v «kanun«, in voščivši rajnemu kraljestvo nebeško, se križajo in jedo vkup za pokoj njegove duše. Po prihodi tih pervih obiskovalcev pripravlja gospodinja obed za žlahto, nosilce in pogrebce. Duhovnika in stre-žajev na dan pogreba ne pogostujejo, ali se godi to vsaj redko; pa v cerkvi jim dajo pogače in potice, večji del jedno pogačo in šest potic za vse. Za pokoj duše ravno umerših naročujejo duhovniku brati po nekoliko maš, bogatini naročujejo po deset maš, kmetje srednjega premoženja pa redko več od treh. Zvunaj tih „za-pokojnih" maš se opravljajo tudi sedmine. Sedmine te se a t h oóhiiíHOBPHHO owaaioTT. Kb 3-íi, bt. 9-n h 20-11 4611b, en;e uoc.rb iuecTii He4li.11., nan b b 40-íí 4eHb n Hpe3T> ro4T>. Bo bc1> 3aka3ahhbifl 061541111 n noMniiKH, ocoôeHHo ecan 9th 41m coBna4aioT'b ct. npa34hhkamh, Kor4a y 06Í4HH öbiBae-n. mhoto napo4y, to Ha nanepxn npn raaBHOMT. BX04IÍ bt> u,epKOBb, OKoao CTÏHK11, na caMOM'b BH4y, pa3cxeaaxrb naaxeHno nan naaxoKT., 11 BbICTaBHT'b Ha 4epeBHHH0MT. Han KaMeHHOMT. 6aH)4'b ÓaHHbl nan KycKaMii HaptsaHHbin iiineHiiHHbin xat6T>, H3Bl;cxHbin no4T> HMeHeMTj cHTHHKa, nan nanvniHHKa, 4a bt. säuret pa3Bt4eHHbin na B04t me4rb-kahyhb. Bchkoh, Bbixo4amin hst. nepKBH, npn-raamaeTCH cxoanjeio npn KaHyHt óaóoio, Bcer4a hohth iioíkh-aoH), nan CTapyuiKOio, 04I5T010 cb Hon. 40 roaoBbi bt. ótaoMT., noMSHyTb noKoíÍHHKa; h npoxo4Hm,ie ocxaHaBanBaioxca, 1>4axT., oÔMaKHyB b bt. me40byi0 cbixy, iipe4aaraeMbie KycKH, Kpecxaxca, homhhaiot'b h Jioaaxca 3a ynoKon 4yiuH, nacxo h He Bt4aa — Hbeíí. Ho npocbóa noManyxb noKOHHHKa He orpaHHHHBaexca roabKO xpaMOMT. nan xïmt., kto 6bUT> bt. iiesn.. IIoMHHaBiiiaa óa6a, Heca hst. u,epKBn oóparno 40m0h ocraTKn itahyha h 6an-HOB'b, iipe4aaraeTT. noManyxb cBoero iiokohhhkct BCHKOMy bcxïh-HOJiy, II BCTpÍ.lIHblíí 9X0XT. CieaT. 6bl rptXOMT.He HCIIOaHHTb ea JKeaaHia. Ha xpexiií 4eHb bt. n,epKOBb npiiHocaxb npiinxy óaniibi h KaHyii'b, bt. 9-íí n 20—xi 4eHb 04H11 óanHbi, ii bt. copoKOBOH 4ehb 8aka3bibaetca o6t4hh h nahhxh4a BT. 40Mt. kT. nahhxh4t npiiraamemibie coóiipaioxca iioupeîKHeMy ct. cbohmh cbtnamh, a y Koro cbíhii Htx'b, tott. Hecexi. rpoirn.. Hocat naiinxH4bi xo3aîiKa coónpaexb o6fc4T>, 3a KOTopbian. Ha 9tott. pa3rb yate HeupeintHHo yromaeTca cG/imeHHiiKT. 11 Becb npmvb. IIoaiiiHaab-Hhiíí 0óí4t. cxapaiOTca npnroTOBUTb KaiîT. îiohîho h oônabHte h aynne, htoôw bchkíh npncyxeTByioiH,íh, Kyuiaa bt. caacTb, ncKpeHHte noMHHyaT, noKoiiHnita. Po4Hbie y6tiK4eHhi, hxo 9xhmt. ohh 40CTaBHTT> OXaeXtBMeíl 4yUlt Ha xom'b cblxt 110-koh h 0Tpa4y. Hocat 0614a 6biBaioxT, "oxntBmia namii". Otott. o6pa4T, y KpecxbHHT. coBepmaexca xaKi.: B03bMyxT> Kyn-uuiHT. 6parn, pascbixaxT. ee Me40¡»n>, n CBameHHHKT., nocat nt-híh ct. 4baiiKaMH mhothxt. nenaabHo oxpa4HbixT> KaHOHOB-b, Ha-anBaeTT. no4caaiu,eHyio ôpary brb cxaKaiiT., cnepBa ca¡wb iibexi., a îiotomt. npe4aaraeT'b h bcIímt.. Bchkoh bt. cboh) oiepe4b 6e-peTT. H3T. pyKT. CBHlHeHHHKa CTaKaHT., KpeCTHTCa h BbinilBaeTT. sa ynoKoii 4ymn ycoiuuaro. Taiivue tohho homhhkh coBepmaioTca lipe3'b t04t., n xaKJKe oTntBaeTca Mania ; Ha npoin,aHbe CBam,eH- opravljajo navadno tretji, deveti in dvajseti dan, tudi še čez šest tednov, ali štirdeseti dan in čez leto. Pri vsili naročenih mašah in sedminah, posebno, ako ti dnevi spadajo na praznike, kadar je pri maši mnogo naroda, v lopi pri glavnih vratih v cerkev, okolo stene, prav zvunaj se razprostrejo pertič ali robec in postavijo v leseni ali kamnati skledi potice, ali na koščke narezan pšenični kruh, znan pod imenom „sitnik" ali „papušnik", pa v skodelici na vodi razpuščeni med-kanun. Vsakega iz cerkve gredočega poklicuje stoječa pri kanuni žena, vsegdar dosti priletna, ali starica oblečena od nog do glave v belo, da bi se spomnil pokojnika, in mimohodeči se ustavljajo in jedo, pomočivši v medico pred nje postavljene koščke, križajo se, in spominjajo in molijo za pokoj duše, dostikrat še ne veclč, čigave. Pa prošnja spomniti se pokojnika, ni samo pri cerkvi, ali za tistega, kdor je bil v cerkvi. Žena, ktera je „spominjala", noseč iz cerkve nazaj domu ostanke „kamina" in potic, reče spomniti se svojega pokojnika vsakemu, kteri jo sreča in srečajoči štel bi si za greh ne izpolniti nje želje. Tretji dan prinašajo v cerkev zraven potic tudi „kanun", deveti in dvajseti dan samo potice in štirdeseti dan se naro-čuje maša in opravilo doma. K opravilu povabljeni zbirajo se najpred s svojimi svečami in kdor nima sveče, nese groš. Po mertvaškem opravilu pripravlja gospodinja obed, pri kterem se uže za gotovo pogostuje takrat duhovnik in vse duhov-ništvo. Spominjalni obed skerbe pripraviti kolikor mogoče obilnejši in boljši, da bi vsaki pričujoči, jedoč slastno resnič-njše spomnil se rajnega. Žlahta je prepričana, da s tem pripravi odletevši duši na unem sveti mir in olajšanje. Po obedu so „otpevše čaše." To opravilo se godi pri kmetih takole: vzamejo verč piva, osladijo ga s sterdjo, in duhovnik, potem ko je pel s strežaji mnogo žalostno tolažnih cerkvenih pesmi, naliva oslajeno pivo v kozarec, sperva sam pije, potem pa podaja tudi vsim drugim. Vsaki v svojem redi vzame kozarec iz rok duhovnika, se pokriža in izpije na pokoj duše rajnega. Na tanko tako se opravljajo sedmine čez leto in tako se tudi „odpeva časa"; kadar se slovo vzame, dajo duhovniku in HHKy Cb ABflHKaMH ^aiOTT. import H TpH HJIH llleCTb ÖJIBBOBT, Ha KaîK^aro hjih bcjîmt, BApyrT,. Bo Bet mhoio pa3KasaHHwe ahh noMaaaabHbie, ocTaBiuaaca nocjrfc yMepmaro iwyaia B^OBa hjih AOib, nocjit cMepTH mateph hjih oth,a, OTnpaBJiaacb coBepmeHia noMHHOKT, bt, npnxoA-CKyio n,epKOBb, bmxoah H3t, BopoTT, CBoero ABopa Ha yjihu,y h npo-xoAH no AepeBHlí no nyTH kt> n,epKBH, rojiociiTi, h npnihtaett bo Bee ropjio tohho Taime, Kan-b h npn bwhocï Tlua. 3acjibi-rnaBT, 9t0tt. bonab, coópaBiniaca rat-hhóyab a-»« paóoTT. hjih no APyroMy KaKOMy cayaaio 6a6bi, neperJiaAacb CHaaaaa MeíKAy COÔOH), Ha MHHyTy npHMoaKHyTT., npHcayiuaiOTca kt, rojiocy, h n0t0mt> npomojibfltt. : „9to shatb MaTpena habtt. no matepn COpOHHHbl CnpaBJHTb." Eme nOMHHKH no nOKOHHHKaMT, 6bl-baioti bt, poahteabckie ahh, a iimchho : ha oomhhoh hea^at bo BTOpHHK-b, bt, CyÖOTbl nepeAT. TpOHU.bIHbIM'b H AMHTpieBblMT, Ahhmh h Ha necTpoH HeAtJrfc, hto npeAT, MacjiaHHH,eio, h bt, cy-ßoTbi Ha 2-h, 3—it h 4-h HeAíJiflXT, Bejianaro nocTa. TyT-b bc1> }Keaaion],ie noMHHaTb npnxoAaTT, bt, ijepKOBb, h cjiyataTT, 06-njyio naHHXHAy, njiaTa bchkoh, ckoju,ko emy no CBJiaMT,, hjih kto hto noHíejiaeTi, pa3yMteTca, no MajiocTH, a a-*h npanTa n,epK0BHar0 ott, KaatAO» noMHHaioin,eH ceMbH npaHocaTT, no uiecTH ójihbobt, a KaHyH-b. Ctojihkh, aepeAT, aoTopbiMB coBep-maioTca nahhxhabi bt, i^epKBaxT,, a hhoraa 3a tíchotoio hxt, h npacTaBjieHHbia kt, hhmt, jiaBKa, bt, poahtejibckie ahh óbiBaiOTT, coBepnieHHO sacTaBjieHbi KaHyHaMH, npaHeceHHbisiH bt, pa3HbixT, ropmoHKaxt, CTaaaHaxT,, óaiOAHHKaxT», HaÜHbiXT, naniKaxT, h Aaate bt, ^ap^opobbixi, nahhhkaxt, ct, otöhtmmh pynnaMH h óest ropjibiaiKa, noapbiTbrnn h 3aBfl3aHHbiMH heptako nncaHHOio hjih raaeTHOH) ôyjiaroio, a cbnpajitnjieHHbiMH kt, hhmt, naTHKoneei-HbiMH hjih rpomoBbiMH 3a, o6jioHiaTr> ¿ep-iiomi, h nocTaBHT f. aepebahhbjii KpecTt; ho npoh^eTT. HeMHoro ioaobt,, 6yropoKi> ona^eTt h cpaBHaeTca ct, 3esueio; Kpecrb pacna^eTca h hctatett. Enje Heamoro ^Ijtt., h yme He 3Hai0Ti, h MtcTa, r^fc JieiKHTt 3e»ueAli^eii,rb. IlaMflTb o HeMt aiaao no-Maay HSHesHeTt bi, npe^aniim,, h to^bko 40 BTopaBaro iyc-aeflifl Hapo^a hmh ero eine mojkho 6yaet'b OTbicitaTb bt> peBH3-ckhxt CKa3KaX1>. H cniiTt 3eMjteAfc.ieijT, na Eoarieii iini>t>, Karb nuieHHMnoe aepHbiaiKO bo BcnaxaHHofi 6opo3AKt; h MHoro pa3T> nepenanivT-ch ero kocth ha ttchosn, lua^hmli, h mhoto past npax-b ero cMtmaeTCH cb iipaxbsn. noKoaliHiH rpflflymHXT>, nona no rjiacy nocataheii Tpy6bi ne b03bpathtca oht. kt, hoboh kyn;ieHHOH aeMHbIMH aHUieHiHMH II Tpy/|,aMH, jyHineH JK03HH. Od začetka nasipajo na grob hribček, obložijo ga z drenom in postavijo lesen križ; pa ne mine mnogo let, hribček upade in zravna se z zemljo, križ razpade in strohni. Se nekoliko let in uže ne vedo še za mesto, kjer leži kmet. Spomin o njem se malo po malo izgubi v pogovorih, in le do drugega popisovanja bode se moglo najti njegovo ime v popisnih listih. In kmet spi na božji njivi, kakor pšenično zernce na izorani brazdici, in mnogokrat prekopljejo se njegove kosti na tesnem pokopališči in mnogokrat se meša prah njegov s prahom prihodnih rodov, dokler ne verne se na glas poslednje trobente k novemu s pozemeljskimi zgubami in trudi kupljenemu boljšemu življenju. Trgovska pisma *). CbiHi» B3HeTi. Ha ceda ToproBbia /ji.ia OTu,a CBoero. rocno^aMT. H. H.....B-b H---- MocKBa, 1-ro flHBapa 1866. CnMrb lieCTb HSfkH) H3B-bCTHTb BflCb O IlOCJltAOBaBlUeMT. H3- CTOflUJtaro tacjia npieMfc ToproBbtxT, aIut. otii,a »toero, co bcIjmh hmtiom.iimbca bt, hajihhhocth tobapamh, njiatejkamh h nojivne-hiflum, 8a cboh cHeTi., 6e3T. BcaKOH, o^HaKOJKe, nepejrfcHbi •j>npjibi. Bbi MoateTe 6biTb yBt>peHbi, uto a He ynymy hst. BH^y hh o^horo cayiaa, MToČTb c/vfcJiaTbca AocTOHHbpfb npeesi-HHKOMT» OTU,a MOerO h COXpaHHTb MOefi HpMi> TO AOBiipie, K0-Topbi»n> OHa cero BpesieHH n0^ib30Bajiacb. Bt> ha^eat/vk hu heoctabjiehie sieha bauihmh aa.ibhthuiiimit iipHKasaHiaMH, a noKopHfcHiue npomy sajitTHTb moh> no^nHCb H CBHAfcTeabCTByiO Mfc!KAy TtMT. HCKpeHHoe Moe iioiiTeitie Heam Cumumoet,, KOTopbifi noAnncbiBaeTca: Hznamiu CumuuKotin. Sin prevzame očetove kupčijske opravke. Gospodom.............. V Moskvi, i. jan. 1866. S tem-Ie imam čast naznaniti Vam, da prevzamem od danes ku-pčijske opravke svojega očeta z vsim gotovim blagom, z izplačili in dobički *) Da bodo častiti bralci čitanke vedeli, kakšen je zdanji kupčijski ruski zlog, pristavim tu nekoliko trgovskih pisem, kakf ršna so mi ravno pri rokah bila. Jez teh pisem ne priporočani za posnemanje, ter mislim, da vsaki, kdor logično pisali, tudi trgovsko pismo sestaviti zna. Ker je slovenska prestava v celi knjigi, kar le mogoče, natančna, bo pogrešal mar- na svoj račun, ali brez kake spremembe firme. Bodite prepričani, da ne bom zanemaril nobene prilike, skazati se vrednega naslednika svojega očeta in ohraniti svoji firmi tisto zaupanje, kterega je uživala do zdaj. Z nado, da me ne bote popustili tudi zanaprej s Svojimi naročili, Vas prav ponižno prosim zapamtiti si moj podpis, med tem pa ostanite uver-jeni o mojem iskrenem spoštovanju. J v cm Sitnikov, kteri podpisuje se: Ignacij Sitnikov. npe^aoaieHie TOBapoBt. rocnoAHHy 0. TaxapHHOBy bt. TH^JiHct. MocKBa, 5-ro Iiohh 1866. Mitorie h3t. mohxt> tobaphmeii no toprobafc h3b!jCthjih MeHa, hto BaMT» Tpe6yeTca 6oabiuoe KoannecTBO cyKHa; a Taat kakt y meha bcer/ja aobojibho 9Toro TOBapa, to h aacKaio ce6a Ha^eatAoio y$0B.ieTB0pHTb same TpeooBame, k^ c0BepuxeHH0My eameMy yaoBo.ibCTBiK), h npHHHMaio CMlijlOCTb noKopHtiiHie npeaaojkhtb bamt. bt. stomt. othoiuehih ycayra moh. /^jih meha 6buo 6bi OHeHb npiaTHO, ecjtaČT, bbi B0cn0.ib30Ba.iHCb mohmt. npe/^ohcemem-b h iiohthjih mcha BaimiMT. nopyieHieMT>. Bt. 40-Ka3aTeabCTB0 Moefi totobhocth yc.iyniHTb bamt. a 6w oxotho BblMtHflJlT. CyKHO Ha BaiHH HieJtKOBbie TOBapbl, ecaHČT. BaMT. npiflTHo 6buo 3to npe^jtOHteme h ecjinST. Bbi nocTaBHjiH Tarna Hte CX04HbIH 11,1}Hbl, KaKT. h H CT. CBOefi CTOpOHbl. a Ha^tlOCb, HTO Bbi yA0CT0HTe MeHfl BauiHMT. OTBtTOMT. H nphcoeahhhte kt. hemy Barne nopyHeme, kotopoe mojkctt. no-CayHCHTb nOBO$omt> KT. AajlbHfcHUIHMT. CHOUieHiflM^ ct. BauiHMT. nOHTeHHbIMT. AOMOM^. Bt. TaKOMT. npiaTHOMT. oiKn^ahin hmIjio necTb 6biTb ct. HCTHHHbIMT. flOHTeHieMT.. 0. Anftpeeev. sikteri gladkost Jezika, ali namen te knjige ni pripuščal vece svobode v prestavljanji. Ker se z mojo namero ujema in bo morebiti marsikoga zanimalo, poznati bolj na tanko ruske denarje, mere in teže, sem tudi te na kratko sestavil, ter jih pridružil tem pismom; ravno tako tudi z dotično prestavo rusko take besede, ki se v trgovini pogosto rabijo. G. Blaž. 11* Ponudba blaga. Gospodu O. Tatarinovu v Tiflisu. V Moskvi, 5. junija 1866. Mnogi mojih kupčijskih tovaršev so mi naznanili, da Vam je obilo sukna treba; in ker imam jez vedno dosti tega blaga, imam upanje, da morem zadostiti Vašej potrebi, na popolno Vaše zadovoljstvo, in zato se drznem preponižno ponuditi Vam v tej zadevi postrežbo svojo. Bilo bi za me jako prijetno, ako bi Vi mojo ponudbo sprejeli in počastili me s Svojim narocevanjem. V dokaz svoje pripravljenosti ustreči Vam, bi jez prav rad zamenjeval sukno za Vaše svilnato blago, ako Vam je ta predlog prijeten, in ako Vi postavite tako prilične cene, kakor tudi jez s svoje strani. Nadjam se, da bote počastili me s Svojim odgovorom in da mu pridružite svojo naročbo, ktera more biti začetek daljnjih razmer z Vašo spoštovano hišo. V takem prijetnem pričakovanji imam čast biti s pravim spoštovanjem F. Andrejev. otbtti. ha npe4m£ymee iihcbmo. rocno£ifHy O. AHApeeBy bt» MocKBfc. TnsaHCE., 10-ro IioHfl 1866. 3a npe^JioHieme Bauiero cyKHa c^iaahhoe mhIj bi, Bamesn» noHTeHHOMi, nHCbMfc 5-ro HHcaa HacToaiu;aro MfccHu,a, npii-Homy Baiii. moio 6jiar0AapH0CTb. Kohciho, TpeSoBame Moe Ha OČbIKHOBeHHOe CyKHO flOBO^bHO 3HaHHTeabH0, H a OieHb 6bWb 6m r0T0Brb c^lijiaTb y Bacb 9Ty 3aKyntty, ecjtHČi. mh1j uopoqe h3b1»ctho 6buo KanecTBO Bauiero cyKHa, tIjMT. 6oa1>e, hto Bbi HteaaeTe nponrfcHHTb ero y mchh Ha uiejtKOBbie TOBapbi. "iToč-b nphbecth bt> hcnoahehie sto ¿tao, nphuiante »mt cKopo o6pasnbi bauihxrb tobapobt. h samfctbte oanih ij1>hm. Ecjh ohh, KaKT. a HaflfclOCb, COOTB$TCTByiOT,b Moefi II/feJIH, TO Bbl MOHteTe 6biTb yBtpeHbi, hto a, ¿jih oiibiTa, coo6iu,y Baivn. Moe nopyne-Hie, 3a KOTopbiMi., bt> c./iyHafc y40BaeTBopHTeabHaro ycntxa, nocjit^toTT. 3aKynKH 6ojrfce 3HaHHTeabHbia. Bt. ojKH^amH Bauiero H3BtTia hm^io tecTb 6biTb CB HCTHHHMMT» nOHTCHieMT. H npe^aHHOCTbH) O. TamapuHOM. Odgovor na prejšnje pismo. Gospodu F. Andrejevu v Moskvi. V Tiflisu, 20. junija 1866. Za ponudbo Vašega sukna, storjeno v Vašem spoštovanem pismu 5. t. m., naznanjam Vam svojo hvaležnost. Res, moja potreba navadnega sukna je dosti velika, in jez bi bil prav pripravljen, pri Vas to kupčijo narediti, ako bi mi vrste Vašega sukna bolj na tanko znane bile, tim bolj, ker ga želite zamenjati za moje svilnato blago. Da se izpolni ta reč, pošljite mi kmalu izgledov (muštrov) Svojega blaga in naznanite svoje cene. Ako bodo, kar se nadjam, prilični za me, morete biti prepričani, da boni za poskušnjo kaj pri Vas naročil, in če bodem zadovoljen, da bodo sledile še veče naročila. V pričakovanji Vašega odpisa imam čast biti s pravim spoštovanjem in udanostjo P. Tatarinov. IIopjHeHie Ha me^iKi». r-Hy B. IIepoBy bt> O^eccb. MocKBa, 1-ro Man 1866. rocnoAHHT» CiapoB-b heflabho nouasa.n, mh1> očpasimcb mejiKy h cka3ajn», hto ^mm^ y bbcb TOBapB Tanoro KanecTBa no ... . py6. cep. 3a $yhx'b. iipH3HaBaa ¿octohhctbo TOBapa h HaxoAfl u.fcHBi onehb yjrbpeHHBiMH, n npouiy Bac-b npncJtaTB mh^ 200 4>yHT. tnejiKy o3HaHeHHaro KanecTBa. Ilpn cejn. npmtaraio 06pa3HHKT,, no K0T0p0My bbi MOran 6bI BBlČpaTB TOTT» ate ca-MBIH pasdop-B. Mh^ 6bi iKejtajiocB, 1x061, bbi xox4acB aje, no no.*yHeiuH Moero nncBMa, oxnpaBHJin xoBapx>. Bt, oHtn^aHiH cKoptnuien oxnpaBKH, HMfcio necxB 6bitb c t, hcxhhhbimrb nomxehiem'b Ilempr, /Iepynoeb. Naročba svile. Gospodu V. Perovu v Odesi. V Moskvi, 1. maja 1866. Gospod Starov mi je pokazal ne davno izgledek svile in rekel, da je pri Vas kupil blago take vrste po ... . rnb. sreb. funt. Spoznavaj© vrednost blaga in nahajaje cene vrlo zmerne, Vas prosim poslati mi 200 funtov svile omenjene vrste. Tukaj prilagam izgled, po kterem morete izbrati ravno to bažo. Želel bi, da bi precej takrat, ko dobite moje pismo, odpravili blago. V pričakovanji naj hitrejega odpravljenja imam čast biti s pravim spoštovanjem Peter Perunov. OTBiTi. Ha npe^M/jjmee nHCbMo. (HcnojiHeme nopyHeHia). r-Hy IIeTpy IIepyHOBy bt> Mockb$. O^ecca, 15-ro Man 1866. B^aro^apa Bac-b 3a same JiecTHoe nopyHe.Hie, coo6m,eHHoe mhIj 1-ro HHCjta Hacroamaro Mtcai^a, a nocbuaio BaMH npa-aojKeHHbiH npa cearb cneTt Ha Tpe6yeMbiii Basn, uiejtKt, ko-TopbiH 3aBTpa ase oTnpaBaaeTca kt> Ba»n> cb hsboihhkomt. H .... H ... C ... t. IIo cejiy cieTy Bbi coctohtc Mpfc AoajKHbi ... py6. cep. Bbi HaiiAeTe TOBapt coBepmeHHO cxoahmh ct> npacjiaH-hhmtj mh1> oSpasi^esn. h, kant ha^tiocb a, a^kajkete mhfc Baiue OAočpeme noBTopemejn. BauiHX'b nopyiemH, ncnojiHeHie KOTopb^-b a nocTaB^aio ajih ce6a nepBoio o6a3aHHocTbio. Hm i to tecTb 6biTb Cb HCTHHHbIMl. nOHTeHieMT. B. flepoeh. Odgovor na prejšnje pismo. Gospodu Petru Perunovu v Moskvi. V Odesi, 15. maja 1866. Zahvaljaje se Vam za Vašo prijazno naročbo 1. t. m. Vam pošiljam tukaj priloženi račun za potrebno Vam svilo, ktera jutri že odpravi se k Vam z voznikom ......Po tem računu ostanete mi dolžni .... rub. sreb. Vi bote našli blago popolnoma enako poslanemu mi izgledu, in kakor se liadjam, mi bote odobrenje skazali s ponovljenjem Svojih naročeb, kterih izpolnjenje si stavljam za prvo dolžnost. Imam čast biti s pravim spoštovanjem V. Perov. ilHCbaia no n0B0^y nocbiJtKH HajiHHHbixi ^eHerT,. FocnoAHHy H. OnoHHHy bi. Tyjit. MocKBa, 5-ro OKTaSpa 1866. OTOcjiaHbie ko MHfc 1-ro ABrycTa TOBapbi a no.iyHH.it> bi, HaA-ieatamee BpeMa h nocTaBH.it. ao.mHbiH damt. nepeieHb bt, npHX0AT>. IIpH ceMT. a iiMtio nectb nepec.iaTb kt. b3mt> bt, npHjioateHHOH cbh3kii .... py6. cep. ct> npocbčoio noKOHiHTb moh cneTT». ct> hcthhhbimi» ncnememt. BceeoMfiK Aaepoen. Pisma o priliki poslanja gotovih denarjev. Gospodu N. Oponinu v Tuli. V Moskvi, 5. obtobra 1866. Odposlano mi 1. avgusta blago sem prejel o pravem času in zapisal dolžni Vam znesek na upanje. V tukaj priloženem zvezku imam čast poslati Vam .... rub, sreb. s prošnjo da poravnate moj račun, S pravim spoštovanjem \sevolod Lavrov. T-ny bc^boao^ jlabpoby bt, Mockbu. Ty.ia, 8-ro OKTaSpa 1866. Barne noHTeHHoe nncbMO 5-ro HHc.ia Hacxoaii],aro Mfccau,a ct. nocbukoh) .... py6. cep. a no.iyiH.it>, sa mto 6.iaroAapio bacb h hto a 3anhcajn. »amt. bt, nphx0at>. lip h ceMT. nocbuaio BaMT. moh hobuh i^^hh TOBapaMT. h npouiy BacT. He ocTaBHTb MeHa BauiHMH Aa.iHiJHUiHMH nopy-HemHMH. Ct, HCTHHHbIMT. nohtchiemt» H. Ononun». Gospodu Vsevolodu Lavrovu v Moskvi, V Tuli, 8. oktobra 1866. Vaše spoštovano pismo 5. t. m. s pošilko .... rub. sreb. sem prejel, za kar se Vam zahvaljujem in kar sem Vam na korist zapisal. Ob enem pošiljam Vam svoje nove cene blaga, ter Vas prosim, tla me nc zapustite z daljnjimi naročili. S pravim spoštovanjem N. Opomin. rocno/\HHy......bo BBHHB. XapK0i$B, 5-ro CeHTa6pa 1866. IIhcbmo Baiue 11 HMBjn, necTB iio^mhtb, a bca^vb sa TliMB ji Kocy Bamefi 4>a6pHKH nocBiJiaeMyio na o6pa3eivb. Onem, cojkajith) o6 b o^hom-b, hto 11 ne hmBio cBe^eHift, kan i, ohh mo- ryTT, mhfc ctohtb ct, np0B030M7, ha mbcto, TiiMT, fiojffee, 4T0 KypcB HaiunKT, ^ehen, iiohhshjich 3a rpaHHii,eio. Bo bcbkomi« cayhab h ^bmy ee6a ha/^eikaoio, hto bm no bo3mo>khocth nocTapaTeci, hto6bj nepecBUKa kocb ofJonuacB no AeuieBJte. A n0T0My a ¿¿a onBiTa Ha stoti, pasi, nonpomy Baci, npHCJtaTB mht 2000 kocb toh CaMOH Be.lhhhhbi cb mBtkoh „3bbsab1", K0T0pyi0 h otb bacb no.^hh.ll.. ^eHbrn a saMrB Mory yn.iaTHTB 3A"6cb bo BpeMa apMOHKH, K0Jiy npHKaHieTe; a AyMaM)> HT0 BaM1> .iyHUie Bcero CABaaTi, pa3nopaHteHie, hto6bi a ynaaTH.rb II . . . n,y, ie.ioBiKy, koto-pBiH hsbBcthbih sa rpaHHU,eio. 4ecTB hmBio 6htb BaujHMi, noKopHBHuiHM-B c.iyroio b. n. Gospodu............. V Harkovu, 5. sept. 1866. Pismo Vaše sem imel čast prejeti, in po tem tudi koso iz Vaše fa-brike, poslano za pogled. Ob enem pa prav obžalujem, da nimam naznanil, koliko bi me mogle stati z vožnjo na mesto, tim bolj, ker je cena našili denarjev za mejo ponižala se. Vsakako imam upanje, da bote po mogočnosti potrudili se, da bo vožnja kos prišla nekoliko ceneje. Fn tako Vas prosim, mi to pot za poskušnjo poslati 2000 kos ravno take velikosti z znamenjem, n zvezde", kakor sem uno od Vas prejel. Denarje za Vas morem izplačati tukaj ob sejmu, komur ukažete; menim, da je za Vas naj bolje to tako narediti, da plačam P . . . cu, človeku kteri je znan ptujemu svetu. čast imam biti Vaš ponižni sluga V. P. Prestava uaj navadnejSih besed, ki se rabijo v trgovini. Acceptant (eines Wechsels), iipiinim;ÎTe.ih. Acceptation (eines Wechsels), npHHHTie. Acceptiren (einen Wechsel), npHHHTi. A dato, Tenepbj bis dato, 40 chxt. noprb. Adresse, Hâ/^nHCb. Agio (Aufgeld), npomiiHa. Anweisung (Geldanweisung), Ha3HaiéHie, bh^i. (ajih noJiyséHiH fléHen,). Ausgabe (vom Gelde), pacxö^i,. Brutto, TOBäpi» bm']îCTÎ> Cb yKJlä/^KOK). Capital, hmymecïbo, CTHJKâaie; Vermögen, Harlmie; bewegliches —, abh- JKHMoe —; unbewegliches =, HeflBHjKeiHoe —. Cession, ycrynita. Commis, npHKaii^HK'i». Commission, nopynéBie. Contract, ßoroBÖpi., ycjiÔBie. Concurrent, conépHHKi,. Concurrenz, conépHHiecTBo. Credit, ^OBipeHHocTb; der hypothekarische —, BemécTaeiwaH: Waaren auf — nehmen, öpaTb -roBapu bi» flojiri». Creditiren einem, nobiphtb komj- bi flo-in; — einen für etwas, saiincäTfe mto bi nphxd^i.. Creditiv, ßipiomee nHCbwd. Creditor, 3anM0AäBeivb ; Borger, 3aeMiu[HKi>. Debitiren, 3aiiHcaTb Koro b'b ao-i/Khhkh. Debitor, aojihchhk'i». Deficit, He^ocTäTOK'ii. Deponiren, BBipHTb. Depositum, BBipéHBan Bemb. Depot, 3a^iôr'Jb. Disponiren, verfügen, pa3iiojiaräTb (w-bsn.). Disposition, pa3nopflHtéHie. Einnahme (am Gelde), ßoxößii, npaxo^i.; — von Steuern ctSopi,. Fabrik, 3aBÖ^i>. Fabriziren, fli.iaTb, HsroTÖBHTb, C0CTäBHTb, npoHSBOßHTb. Frachtbrief, HaKJia^Hân, pöciiHCb K^äwn. Frachtgut, Kjiaßbj Schiffsladung, rpy3b. Fuhrmann, h3böihbki.. . , Garantie, nopyiHTe.ihCTBo. Garantiren, pyia-rbca, iiopymiïbCH. Geld, ^éhbru ; baares — iia.ih4hbih, hhcthh flénbrti. Geldwechsler, MinoBii^HKi» (^eHeri.). Gewinn, npHÖMTOK'b, ßapum-b. Handel, Topri», ToproBJiH; handeln, xoproBä'rb : ToproBäTb bhhomi., cyn- HÖMb, mit Wein, Tuch handeln. Handelsbuch, ToproBâa, ciéxHaa KHiira. Handelsgesellschaft, xoprÖBoe öömecxno, xoBäpmuecTBo. Handelsgesellschafter, ToprÖBWH TOBäpmni>. Handelshaus, KynéiecKÎH flowb. Handelsmann, Kynémb, ToproB'tivb. Hypothek, Kontrakt, ^oroBopi, ycjiößie. Liquid, hchkih, flOKâ33HHHH. Liquidation, pacnÖTt. Liquidiren, paciécïbca, oköhmhti. ciöti,. Netto-Gewinn, mhcthh npHxoßi., Öapbmii; Netto-Gewicht, mhcthh B-bci. (bei Buchhändlern, y KHHronpo^äBneBi. HecôaBJiâeMHH (o H^Hi). Nominalwerth, noHMéHHaa oi^HKa. Obligation, 0ÖH3aHH0CTb, ^ojiroade o6H3âTe^u.cTBo. Pari, paBHOJjhHHOCTi.. Procura, nojiHOMÖiie. Procuraführer, ynojiHoinöieHHbiH. Prolongation, OTcpöiKa. Prolongiren, oTcpÖHHTb, OTcpöiHBaxb. Proposition, npe^^ioHiéHie. Protest, B03paHséme, npoTHBopiiie. Protestiren, B03pa;KâTb, npoTHBopiinxb. Qualität, KänecTBo, cocTOHHie. Quantität, KOjiHiecTBO. Rechnung, Factura, chSti». Rimesse, nepeBÖfli,. Risico, oi'Bära, onäcHocTb. Saldiren, CHéi"b kôhhhti.. Saldo, ocTa^ibHÖfi miaTésKi., oviiCTKa. Sconto, cöäBKa. Sorte, pa36<5pï>, po^i». Sortiment, coßpäme. Spediren, oTnpaB^âïb, oTnpaBHTb. Spedition, OTiipaB-ieHie. Summe, népenem.. Tara, yK-iäflKa, noK^iâaîa TOBäpoBi.. Termin, cpoKi.. Waare, TOBäpi,. Waaren-Marca, M'bTKa. Waaren-Muster, o6pa3eiii,. Zoll, ndm^iHHa; Einfuhrzoll, npHB03H0e: Ausfuhrzoll, BHB03H0e. Zollamt, TaMÖatHH. Zollbar, noiiMiiiiiibiii. Zolleinnehmer, noiujiHHHHK'b, cöopHHKi.. Zollfrei, 6e3nôiu^HHHbifi Na Ruskem se rabijo sledeči denarji, mere in vage. Denar (fleHbZu), v ktercm se rajta, so srebrni „rublji". 1 srebrni rubelj (pyôe.ii, cepeôpa) ima 100 „kopejk". Pol srebrnega rublja se imenuje „poltinik« (noaTHHHHKi,), pol bakrenega rublja „poltina" (no.iTHHa). V našem denarju znese 1 rubelj srebra fl. 1.62 (to je 1 fl. 61%). lkopejka (KoiitHKa) l'/2 (l6/io) krajcarja v srebru. 1 rubelj vaga 20,73, gramov; tadaj je 27„84 rubljev ti 1 čistega srebra. Zlati denar (30Ji0man: Mouema) je „poloimperial" (no.iy-njinepia.li.) po 5 rubljev zlata ali pa po 5 rubljev 15 kopejk srebra. 1 poloimperial velja v našem denarju fl. 8.10 srebra. 1 poloimperial vaga 6)!U4 gramov; tadaj 83,381 poloimpe-rialov ti 1 čistega zlata. Postavna vrednost zlata je na Ruskem 15 krat (15,45) tolika, kakor srebra. Dolgostmi mera [nymeedn Mdpa~). Pot se meri na „verste«, tkano blago (TKanie) na „aršin" (apmmn.). 1 versta (BepcT«i) ima 500 „saženj'' = 3500 ruskih (= 3374 dunajskih) čevljev. 1 saženj (caffieHb) ima 3 aršine = 7 čevljev, 1 aršin 16 „verškov" , 1 čevelj ( moeapoen). Mokre reči se merijo na vedro. 1 vedro (Be^po) ima 4 čelverti, 8 osmušek, 10 kružek. 40 veder je 1 „bočka" (6onKa). 1 rusko vedro je 8 bokalov 3 (249/64) maselce dunajske mere. Kupcijska vaga (tcyn6v,ecKvu etcu) je „pud" (iij^-j,). 1'pud ima ti 40 ruskih po 96 zlatnik. 10 pudov je 1 mornarski funt ali „berkovec" (6epK0Beu,T>). 1 pud je 29'/s ti dunajskih, ti 100. ruskih je ti 73 dunajskih. 1 zlatnik (30-.iothhkt.) je '/, lota.