. .. . Ml glasilo ravenskih železarjev^ informativni i««"«! ^ J Leto 44 Ravne na Koroškem, februar 2007 št. 2 POSLOVANJE SKUPINE SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA V LETU 2006 IN GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 2007 • • • Sl ra Slovenska industrija jekla skupina POSLOVANJE V LETU 2006 TRŽNE RAZMERE Pozitivni trendi gospodarske rasti v svetu, še posebej pa v azijskih državah, so močno vzpodbudili tržne trende na svetovnem jeklarskem trgu. Ugodne tržne razmere in hitra rast prodaje so presegle pričakovanja. Večina jeklarskih družb se je lani soočala s prezasedenostjo proizvodnih zmogljivosti. Rast povpraševanja je vzpodbudila izjemno hitro rast cen strateških surovin, predvsem niklja, aluminija, bakra in nafte, ki so v lanskem letu dosegle zgodovinsko visoke vrednosti. Vzporedno s tem so rasle tudi prodajne cene jekel, v katere pa ni bilo mogoče vgraditi visoke rasti cen energentov - električne energije in zemeljskega plina. KOLIČINSKI KAZALCI Trendi proizvodnje odlitega jekla v svetu naraščajo, proizvodnja jekla je leta 2006 po mnenju analitikov znašala okoli 1.120 milijonov ton, v letu 2007 pa bo po napovedih preko 1.179 milijonov ton. V skupini SIJ ocenjujejo, da so v letu 2006 proizvedli 486.752 ton odlitega jekla, s čimer bodo količino iz leta 2005 presegli za preko 10 %. ODLITO JEKLO V TONAH 2005 OCENA 2006 06/05 ACRONI 333.930 379.752 113,7 METAL RAVNE 107.263 107.000 99,8 SKUPAJ 441.193 486.752 110,3 V primerjavi z letom 2005 seje količinska proizvodnja povečala za 7 %, količinska prodaja pa za 8 %. KOLIČINSKA PRODAJA V TONAH 2005 OCENA 2006 06/05 ACRONI METAL RAVNE NOŽI RAVNE SUZ ELEKTRODE JESENICE 267.196 73.350 1.435 6.891 10.450 294.689 75.007 1.493 7.548 10.267 110.3 102.3 104,0 109,5 98,2 SKUPAJ 359.322 389.004 108,3 POSLOVNI REZULTATI - OCENA REZULTATI POSLOVANJA - AKTIVNE DRUŽBE V 000 EVRIH 2004 2005 OCENA 2006 Indeks 06/05 Prihodki prodaje v € Izvoz Čisti poslovni izid Dodana vrednost v evrih Povp. število zaposlenih 384.237 267.593 8.036 27.911 3.018 468.579 331.642 35.031 36.321 3.004 542.830 385.804 23.170 35.578 3.030 115.8 116,3 66,1 98,0 100.9 ČISTI POSLOVNI IZID V MIO SIT 8.395 5.552 632 1.920 1 □ Ej L m 2000 2001 2| p 2003 2004 -881 -685 -2.128 DODANA VREDNOST IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH povpreč. število zaposlenih dodana vrednost v evrih Predvidena vrednost prodaje aktivnih družb v letu 2006 je 542,8 mio evrov, kar pomeni 16-odstotno rast glede na leto 2005, 385,8 mio evrov ali 71 % prodajnih prihodkov je iz izvoza. Ocenjena dodana vrednost za leto 2006 v višini 35.578 evrov na zaposlenega je le za 2 odstotka nižja kakorv predhodnem letu. VREDNOSTNA PRODAJA 2005 OCENA 2006 06/05 v 000 SIT ACRONI 68.660.961 87.077.074 126,8 METAL RAVNE 34.911.814 33.814.830 96,9 NOŽI RAVNE 2.990.942 3.275.221 109,5 suz 1.665.214 1.632.691 98,0 ELEKTRODE JESENICE 3.599.565 3.788.595 105,2 ZIP CENTER 461.814 495.369 107,3 SKUPAJ 112.290.310 130.083.780 115,8 DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA V€ 2004 2005 OCENA 2006 Indeks 06/05 ACRONI 31.231 38.761 40.755 105,1 METAL RAVNE 29.544 44.429 37.848 85,2 NOŽI RAVNE 24.078 25.442 25.378 99,7 SUZ 14.927 15.977 16.662 104,3 ELEKTRODE JESENICE 25.301 22.182 23.661 106,7 ZIP CENTER 12.245 13.286 14.446 108,7 PROIZVODNE DRUŽBE AKTIVNE DRUŽBE 28.571 27.911 37.213 36.321 36.344 35.578 97,7 98,0 Čisti poslovni izid bo za leto 2006 po ocenah dosegel 23 mio evrov in zaostaja za doseženim v letu 2005 za 34 %, brez odloženih davkov pa le za slabih 8,4 %. Do zaključka leta so še sledile spremembe poslovnih rezultatov, glede na situacijo na trgu pa v skupini SIJ pričakujejo, da bodo rezultati še boljši. Število zaposlenih je 31. 12. 2006 le rahlo preseglo število zaposlenih v predhodnem obdobju, ti zaposleni pa dosegajo vedno večji delež dodane vrednosti na vseh področjih poslovanja. Kazalci donosa so se v primerjavi z obdobjem pred letom 2005, ki je bilo za skupino izjemno uspešno, zaradi zmanjšanja čistega poslovnega izida v primerjavi z omenjenim letom, znižali. Vrednost prodaje ohranja linearno rast, dobiček pa raste počasneje, kar vpliva na izračun poslovnih kazalcev. Poslovna zgradba Metala Ravne VREDNOST PRODAJE IN ČISTI POSLOVNI IZID v mio € Foto: Andreja Čibron - Kodrin. POSLOVANJE DRUŽB V LETU 2006 CRONI Uspešnejše od ostalih družb je bilo poslovanje družbe Acroni, ki je prodala skoraj za tretjino več proizvodov, v izvozu pa dejansko dosegla za 32 % višjo prodajo kot v letu poprej. Vsi vodilni prodajni programi so se prodajali nad pričakovanji, najizrazitejše je bilo povečanje povpraševanja po nerjavni pločevini. Kljub izredni rasti cen strateških surovin in energentov je družbi uspelo doseči čisti poslovni izid 13,3 mio evrov, kar je za četrtino slabše kakor v rekordnem letu 2005. Kakor že nekaj let zapored so imeli tudi lani velik vpliv višji nabavni stroški: najmočnejši je bil vpliv cen zemeljskega plina in električne energije, ki so povečale strošek energije, v primerjavi z letom 2005 kar za 5,4 mio evrov oziroma 1,3 milijarde SIT (0,4 % delež ustvarjenih prihodkov). Dodana vrednost v višini 40.755 evrov na zaposlenega za 5 % presega predlansko dodano vrednost. Družba je v obdobju obsežnih vlaganj v strateške investicije, posebej v Obratu debele pločevine, ki so ga kljub zamudi zaradi tehničnih težav uspešno zaključili. Letos bodo investirali 50,2 mio evrov, do leta 2012 pa okoli 200 mio evrov, od tega letos za strateške investicije preko 70 %. Proizvodnja industrijskih nožev Družba Noži Ravne ocenjuje, da bo dosegla vrednostno prodajo v višini 13,7 mio evrov, kar bo 10 % višja realizacija kot leto prej. Naj večja rast prodajnega deleža je bila dosežena v osrednji in vzhodni Evropi ter Braziliji. Tudi v tej družbi so se soočali s hitro rastjo stroškov, višje nabavne stroške uspešno obvladujejo s povečano proizvodnjo in z višjimi prodajnimi cenami. V letu 2006 so v družbi zaključili dve veliki investiciji: v novo vakuumsko napravo in poslovno stavbo, v prihodnje pa načrtujejo predvsem investicijske projekte za pridobivanje novih trgov. % RAVNE Metal Ravne je lani začel z intenzivnim naložbenim ciklom v posodobitev proizvodnje in tehnologije. Za prihodnost družbe bosta izjemnega pomena posodobitev jeklarne in valjarne gredic ter nova kovačnica težkih odkovkov. Leta 2006 je bilo za investicije namenjeno okoli 14,5 mio evrov. Letos bodo zanje odšteli 37,4 mio evrov, v obdobju do leta 2012 pa skupno preko 121 mio evrov. Poslovanje družbe je bilo lani nekoliko pod rezultati iz leta 2005, vrednost prodaje znaša okoli 141,1 mio evrov, kar je za 3 % pod lansko vrednostjo. Čisti poslovni izid bo znašal okoli 9,2 mio evrov, dodana vrednost pa 37.848 evrov. Delež izvoza je glede na predhodno leto nižji in zagotavlja 80 % prihodkov od prodaje. Velik vpliv na poslovanje so imele cene strateških surovin in pa energentov, posebej zemeljskega plina, vpliv na poslovanje zaradi dviga cene energentov bo po oceni znašal okoli 2 mio evrov, od tega zaradi višje cene zemeljskega plina skoraj 1,7 mio evrov. Prizor iz valjarne Metala Ravne Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. elektrode jesenice Čisti prihodki od prodaje bodo znašali predvidoma 15,8 mio evrov, v primerjavi z letom 2005 bodo višji za okoli 5 %, čisti poslovni izid bo na nivoju izida predhodnega leta (0,6 mio evrov). V letošnjem letu je povpraševanje po njihovih izdelkih iz skoraj vseh vodilnih programov naraščalo, posebej po programih z višjo dodano vrednostjo. Na investicijskem področju so začeli s strateško investicijo v prenovo proizvodnje varilnih žic. Celotna vrednost investicije bo znašala 4,2 mio evrov. Družbi SUZ in ZIP Center nadaljujeta s svojim poslanstvom: zagotavljanje ustreznih in donosnih programov za zaposlovanje invalidov in na ta način tudi za ekonomiko poslovanja, ki jim omogoča, da bodo v letošnjem letu poslovali z minimalnim dobičkom. NAČRTOVANI POSLOVNI CILJI Eden izmed temeljnih kriterijev obstoja in rasti na trgu je stopnja konkurenčnosti. Zagotavljanju tega kriterija v zadnjih letih namenjajo v skupini SIJ veliko pozornosti in sredstev, saj le s hitrim razvojem tehnologije lahko sledijo najboljšim. Strateški in finančni obseg investicij se povečujeta, trenutno poteka faza intenzivnega vlaganja v družbah Acroni in Metal Ravne. V letu 2007 bo naložba v investicijske projekte vredna 93,6 mio evrov, do leta 2012 pa bodo vložena sredstva znašala 336,8 mio evrov. Pogoji za zagotovitev konkurenčnosti so v investicijskih projektih, nenehnem razvoju novih materialov, tehnologiji izdelave, v zniževanju stroškov proizvajanja in dela in hkrati dvigovanju produktivnosti zaposlenih. Odlitih bo 469.231 ton jekla in prodanih 393.115 ton proizvodov, največ na tradicionalne trge osrednje Evrope, jeklo iz skupine SIJ - Slovenska industrija jekla pa se bo dobro prodajalo tudi v ZDA in ostalih trgih. Za leto 2007 načrtovana vrednostna prodaja za 17 % presega lansko, in sicer bo znašala 633,5 mio evrov. Delež izvoza se bo predvidoma dvignil za tri odstotne točke in bo zavzemal 74 % prihodkov od prodaje, njegova vrednost v načrtovani višini 467 mio evrov pa bo presegla lansko za 21 %. PLAN POSLOVANJA V LETOŠNJEM LETU Vzporedno s strategijo trženja in poslovanja skupine SIJ - Slovenska industrija jekla v obdobju 2007-2012 je bil na osnovi njenih izhodišč pripravljen tudi gospodarski načrt za leto 2007. Letos se pričakuje nadaljevanje ugodnih tržnih razmer, seveda pa tudi večjo nepredvidljivost trga strateških surovin, energentov in geopolitičnih razmer, ki pri tekočem poslovanju vplivajo na doseganje načrtovanih parametrov. Pri ravnalni stiskalnici v Nožih Ravne GLAVNI PARAMETRI POSLOVANJA v€ Ocena 2006 Načrt 2007 Ind. 07/06 Prihodki od prodaje 542.674.065 633.507.164 117 Izvoz 385.617.599 466.696.793 121 Dobiček iz poslovanja 31.067.382 37.415.586 120 Čisti poslovni izid 23.480.101 22.777.592 97 Število zaposlenih 31. 12. 2007 3.027 3.050 101 Dodana vrednost na zaposlenega •za aktivne družbe 35.673 37.158 104 •za proizvodne družbe 36.406 37.926 104 Proizvodnja odlitega jekla (t) 486.752 469.231 96 Količinska proizvodnja (t) 391.540 395.856 101 Količinska prodaja (t) 389.004 393.115 101 Foto: Andreja Čibron - Kodrin. VREDNOSTNA PRODAJA Ocena 2006 Načrt 2007 07/06 v 000 evrih ACRONI 363.366 448.528 123 METAL RAVNE 140.895 144.234 102 NOŽI RAVNE 14.122 15.130 107 SUZ 6.813 7.658 112 ELEKTRODE JESENICE 15.410 15.922 103 ZIP CENTER 2.067 2.035 98 SKUPAJ 542.674 633.507 117 V strukturi prodaje, po geografskih področjih, ostajata Nemčija in Italija strateška trga, delno tudi zaradi trgovinskih družb skupine, ki so na teh področjih. Kot je razvidno, skupaj evropski trg predstavlja kar 80 % vseh trgov, pomemben partner pa so tudi Združene države Amerike. PRODAJA V IZVOZU OSTALO 10 % ITALIJA 22 % OSTALA EU 28 % ZDA 6 % EX-YU 4 % NEMČIJA 22 % AVSTRIJA 8% Pričakovana je nekoliko nižja rast stroškov za strateške surovine in energente, s tem pa za petino višji dobiček iz poslovanja (37,5 mio evrov). Pričakovana rast prodaje na zaposlenega se bo v primerjavi z lani dvignila za 18 % in bo tako znašala okoli 210 tisoč evrov na zaposlenega. 3.050 zaposlenih bo ustvarilo povprečno dodano vrednost 37.158 evrov, kar bo za 4 % nad lansko dodano vrednostjo. V skupnem načrtujejo ustvariti preko 23 mio evrov dobička, od tega največ, 12,2 mio evrov, v družbi Acroni in 9,2 mio evrov v družbi Metal Ravne. ČISTI POSLOVNI IZID v evrih % delež v vrednostni prodaji Ocena 2006 % Načrt 2007 % ACRONI 13.269.855 3,7 12.191.823 2,7 METAL RAVNE 9.232.728 6,5 9.242.375 6,4 NOŽI RAVNE 90.469 0,7 725.866 4,8 SUZ 1.511 0,0 12.940 0,2 ELEKTRODE JESENICE 573.544 3,7 602.164 3,8 ZIP CENTER 1.990 0,1 2.424 0,1 SKUPAJ 23.170.097 4,3 22.777.592 3,6 VIR: GRADIVO ZA NOVINARSKO KONFERENCO, 14. 12. 2006. SEJEMSKA DEJAVNOST V PODJETJU SZ-OPREMA RAVNE Uspešno osvajanje novih trgov Rudarstvo je v Evropi v zatonu, v gradbeništvu pa ročno razbijanje betona vedno bolj nadomeščajo mala hidravlična kladiva, težka do 80 kg. »Tržišče za Opremine izdelke se tako po eni strani krči, zato je potrebno bolj intenzivno trženje, po drugi strani pa je treba razmišljati globalno in nove kupce poiskati tudi zunaj tradicionalnih trgov,« pravi direktor Darko Jevšnikar. Medtem ko je po razpadu Jugoslavije podjetje skorajda preko noči izgubilo trg za devet desetin programa pnevmatike, je prodaja teh izdelkov v naslednjih letih le počasi rasla, prelomnica pa je bil prodor na avstralsko in indonezijsko tržišče po letu 1998. »Preskok se seveda ni zgodil sam po sebi, temveč je bil posledica sistematičnega in načrtnega pristopa; osnova pa je bila posodobitev izdelkov, predvsem vrtalnih kladiv,« poudarja direktor in razlaga, da so osvajanje kupcev ovirali tudi predpisi v posameznih državah: »Pridobiti smo morali certifikate, da naši izdelki ustrezajo njihovim standardom in so ustrezni za delo v njihovih rudnikih.« SŽ-Oprema Ravne prodaja direktno kupcem tehnološko opremo, kar je nov program, vendar se že lahko pohvalijo z uglednimi referencami (med njihovimi kupci so Revoz, Volkswagen in Volvo - za slednja so t. i. prvi dobavitelji, vzmetarna Weweler, skupina Styria Group itd.). Program pnevmatike tržijo preko posrednikov. Mreža Opreminih zastopnikov se je lani povečala. Septembra je bila z italijanskim podjetjem Ripamonti Perfarazione, Demolizione iz Ornavassa podpisana pogodba o zastopanju na italijanskem trgu. Na njem je bilo že prodanih okoli 30 kladiv tipov MFD 90 MAX in MAX+, v letu dni naj bi se prodaja povečala na 50 kladiv, kasneje pa naj bi dosegla po sto kladiv na leto. Tradicionalni način za »snubljenje« novih kupcev in za negovanje stikov z dosedanjimi naročniki pa je tudi v ravenskem podjetju udeležba na sejmih. II IMIMlidt Opremin razstavni prostor na sejmu Megra Sodelovanje na sejmih je naložba Prvi sejem, na katerem je lani sodelovalo podjetje (njegov predstavnik je bil Franc Krof, prodajni inženir za področje pnevmatike), je bil Mavvev v Linzu, sejem gradbene mehanizacije, kjer je bil poudarek tudi na demonstraciji delovanja razstavljene opreme. Predstavila so se tudi vsa konkurenčna podjetja: Boart Longyear, Boehler Baugeraete, Atlas Copco in Permon. Ravenska Oprema je na dobro obiskanem sejmu, ki je trajal od 30. marca do 2. aprila, razstavila svoja vrtalna in razbijalna kladiva. Aprila (od 4. do 8. 4. 2006) je potekal tudi sejem gradbeništva Megra v Gornji Radgoni, na katerem je bilo moč videti tudi pnevmatska kladiva z Raven. Vtisi pa so bili manj vzpodbudni Opremina vrtalna in razbijalna kladiva na sejmu gradbene mehanizacije v Linzu kot na prejšnjem sejmu. Sejem so Opremini komercialisti ocenili kot povprečen, pa tudi podjetniškega navdiha in investicijskega navdušenja med manjšimi podjetniki ni bilo zaznati. V znamenju okrepljenih tržnih dejavnosti je minil tudi lanski maj. SZ-Oprema Ravne je sodelovala na sejmu rudarstva oziroma Minevvorld v Moskvi, skupaj s podjetjema Rockmore in Exportbuero-Moskva, ki je njen predstavnik v Rusiji. Po besedah direktorja Darka Jevšnikarja, ki je predstavljal ravensko podjetje, je bil obisk razstavnega prostora dober, razstavljavci so vzpostavili veliko stikov z obiskovalci. Na mednarodnem sejmu varjenja VVelding Engineering v Brnu, kjer sta Opremo zastopala vodja komerciale Erna Mikeln in vodja razvoja Marjan Kotnik, je podjetje predstavilo svojo ponudbo izdelave robotskih celic in druge opreme za varjenje karoserijskih delov za avtomobilsko industrijo. Na trenutno najbolj perspektivnem trgu v Evropi, kjer investirajo vsi veliki proizvajalci, je Oprema prvič predstavljala opremo za varjenje karoserijskih delov. Gostovala je na razstavnem prostoru podjetja Kovintrade Praga. Julija se je iranski predstavnik, podjetje Zitron-Garevvekan, udeležil sejma Tunelogradnje v Teheranu. Po njegovem poročanju so bili odzivi obiskovalcev za kladiva dobri, veliko pa je bilo tudi zanimanje zanje. Sejem Minevvorld v Moskvi - ekipa je bila zadovoljna z obiskom Opreminega razstavišča. Vodja razvoja Marjan Kotnik na sejmu v Brnu Sejem Tunelogradnje - ravenska kladiva so bila na ogled tudi v Iranu. Fotografije: arhiv podjetja. Na mednarodnem sejmu varjenja VVelding Engineering je Oprema gostovala na razstavnem prostoru podjetja Kovintrade Praga. Mihail Kričenko in Vladimir Anisimov, predstavnika podjetja Kontakt iz Ukrajine Zadnji sejem, ki se ga je lani udeležila Oprema (skupaj s podjetjem Kontakt), je potekal v Ukrajini. Tu je bil od 24. do 27. oktobra v Kijevu sejem proizvajalcev opreme za pridobivanje in obdelavo naravnega kamna, udeležila pa sta se ga direktor Jevšnikar in prodajni inženir Krof. Kupci se o izdelkih želijo prepričati tudi s testiranji Prve informacije o izdelkih potencialni kupci dobijo najpogosteje na sejmih, da pa izdelek tudi kupijo, se želijo o njegovi kakovosti prepričati še sami s testiranjem. Znani so že prvi odzivi rudarjev in vodstva kazahstanskega podjetja Kazzink, kjer v rudniku Rider mine testirajo vrtalno kladivo MFD 90 MAX. Pohvalili so enostavno in učinkovito upravljanje kladiv, manjšo količino olja v izpihanem zraku ter nižje vibracije. Po izvrtanih 5000 m bodo preizkuševalci izračunali še ekonomske in tehniške kazalce za primerjavo s kladivi ruske izdelave. Če bodo testni rezultati ugodni za ravenska kladiva, se v Opremi nadejajo novih naročil. Kladiva MFD 90 vrtajo tudi v rudnikih Južnoafriške republike, zdaj sicer le testno (kupec Cementas preverja čase vrtanja, vzdržljivost kladiv, načine vzdrževanja in odzivnost podjetja v primeru težav ipd.), a če bodo rezultati preizkusa dobri, bodo sledila nadaljnja naročila. Tržišče Južne Afrike je za Opremo pomembno, saj vrtanje v rudnikih, zaradi lege rudišč in načina izkopavanja, poteka ročno. Predstavniki ravenskega podjetja so poleti z avstralskim partnerjem Dougom Toljem že obiskali nekaj rudnikov v Republiki Južna Afrika. Konec januarja letos pa so se začela testiranja kladiv v ukrajinskem rudniku Krivi rog. »Sejmi so priložnost za vzpostavitev prvega stika s kupci in z novim trgom, v nadaljnje aktivnosti pa je treba vložiti še veliko naporov, preden posli stečejo,« pravi direktor Darko Jevšnikar, ki napoveduje, da bodo takšen pristop uporabljali tudi v prihodnje. Vrtalna kladiva MFD 90 MAX METAL RAVNE 110 nageljnov za jubilante dela Lani je v Metalu Ravne 110 sodelavcev in sodelavk postalo jubilantov in jubilantk dela: za trinajstimi je bilo deset let delovnih izkušenj, 53 jih je dopolnilo 20 let delovne dobe in 43 jih je bilo delu zvestih že 30, eden pa 40 let. Delovni jubilej so praznovali 26. januarja v gostišču Korošica. Prireditev je, kot že nekaj let doslej, vzorno zasnovala in izpeljala Milena Gartner - Delopst iz Kadrov. Slavljence sta s tradicionalno dobrodošlico (kruhom in soljo) pričakala Jožica Taks in Štefan Robač v narodni noši, po pozdravu z vodstvom podjetja pa je jubilantom, olepšanim z nageljnom in značko podjetja, zapel še ŽPZ Karantanija. Za njihov prispevek k razvoju podjetja se je zbranim zahvalil glavni direktor mag. Darko Mikec, tridesetletnim jubilantom dela pa je podelil tudi plakete. O svoji delovni poti so spregovorili Alojz Buhvald, Branka Novak in Adrijan Zalesnik, ki so jim sodelavci z zanimanjem prisluhnili. Po »uradnem delu« je sledilo še fotografiranje, nato pa sta bila na vrsti druženje in ples ob glasbeni spremljavi Elvisa Breznika in Vesne Šart. Objavljamo nekaj fotografij, še podrobnejši zapis o prireditvi v besedi in sliki bo objavljen v Metalovem časopisu. Tridesetletni jubilanti dela v Metalu Ravne Glavni direktor mag. Darko Mikec je jubilantom izročil spominske plakete. Milena Delopst čestita Adrijanu Zalesniku, ob njem Branka Novak in Alojz Buhvald, ki sta tudi obudila spomine na poklicno pot. Fotografije: Andreja Čibron - Kodrin. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Inšpektor Dušan Lederer: »Železarna Ravne je bila vzor« Dušan Lederer je bil dolgoletni inšpektor za varnost in zdravje pri delu, ki je »pokrival« tudi Železarno Ravne in pozneje družbe, nastale na njenem dvorišču. Ob upokojitvi so se mu za zgledno sodelovanje zahvalili direktorji nekaterih največjih koroških podjetij. Kot je povedal Mirko Vošner, direktor podjetja BVD-Ravne, ki je v začetku februarja pripravil srečanje na Ravnah, je bil Dušan Lederer med tistimi redkimi inšpektorji, ki v podjetja ne prihajajo le z izreki kazenskih sankcij, temveč predvsem svetujejo in dobronamerno opozarjajo, in si tudi tako skupaj z vodstvi družb in s strokovnimi službami za varnost in zdravje pri delu prizadevajo za čim boljšo urejenost tega področja. Zahvalil se mu je za vso pomoč, nasvete in opozorila, ki jih je bilo od leta 1993 deležno tudi podjetje BVD-Ravne. Za Dušanom Ledererjem, po izobrazbi inženirjem strojništva, je dolga kariera republiškega inšpektorja za varnost pri delu. Na inšpektoratu za delo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS je bil eden od 80 inšpektorjev za t. i. tehnični del nadzora. »35 let sem bil inšpektor za varnost pri delu za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Nadziral sem 60 podjetij, ki sem jih obiskal v primerih težjih nesreč pri delu oziroma sem v njih opravljal redne preglede, na katerih sem ugotavljal, ali izpolnjujejo zakon, predvsem glede izobraževanja delavcev iz varstva pri delu, pregledov strojev in zdravstvenih pregledov zaposlenih.« Inšpektor Lederer, ki je Železarni Ravne in njenim naslednicam vseskozi priznaval znanje in sposobnost narediti dobre izdelke ter socialni čut za zaposlene, ima pohvalno mnenje tudi o urejenosti področja, ki ga je nadziral: »Podjetje je bilo zelo dobro organizirano in vse je bilo urejeno, kot je bilo treba. V primerjavi z drugimi podjetji nisem v 35 letih javnemu tožilcu poslal nobene prijave. Tudi zaposleni v službi za varnost pri delu so vseskozi zelo zavzeti in strokovni.« Je pa Lederer opozoril, da ljudje še vse premalo skrbimo za svojo varnost, tako na delovnem mestu kot v prometu, kjer razmere zelo dobro pozna, saj je v službenih letih prevozil dva milijona kilometrov. Dobro se počuti tudi v zraku, saj je jadralni in motorni pilot, pa tudi na smučkah, v zasluženem pokoju pa mu bo dovolj časa ostalo tudi za tretji hobi - strelstvo. Mirko Vošner, direktor podjetja BVD-Ravne, je Dušanu Ledererju izročit spominsko darilo. Dušan Lederer: »Ljudje premalo skrbijo za svojo varnost.« Na srečanju so direktorji Ledererju izrazili občudovanje kot človeku in kot inšpektorju. Fotografije: Andreja Čibron - Kodrin. INTERVENCIJE PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V JANUARJU Na ZGO: 8. 1. 2007 so poklicni gasilci sodelovali pri nudenju prve pomoči oboleli delavki Strojev, 9. 1. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore Informatike v upravni zgradbi Metala Ravne, 9. 1. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore kemijskega laboratorija Metala Ravne, 22. 1. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kovačnice Metala Ravne, 24. 1. 2007 so črpali vodo v valjarni Metala Ravne, 30. 1. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore Croning livarne, 30. 1. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore kovačnice Metala Ravne, 31.1. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v kovačnici Metala Ravne, 31. 1. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Sistemski tehniki. Druga pomoč in intervencije: 5. 1. 2007 pri vstopu v stanovanje Ob Suhi na Ravnah na Koroškem, 7. 1. 2007 so gasilci po vklopu javljalnika pregledali prostore TUŠ-a na Ravnah, 8. 1. 2007 pri kuhinjskem požaru na Javorniku na Ravnah na Koroškem, 8. 1. 2007 ob zalitju kletnih prostorov OŠ Strojna, 14. 1. 2007 pri vstopu v stanovanje na Prevaljah, 15. 1. 2007 pri travniškem požaru v Dobji vasi, 18. 1. 2007 pri vstopu v stanovanje na Partizanski ulici na Ravnah, 21. 1. 2007 pri prometni nesreči v Mislinji, 23., 24., 25. 1. 2007 pri pretakanju nevarnih snovi na Prevaljah, 25. 1. 2007 so z detektorjem merili koncentracijo plina v kletnih prostorih bloka na Javorniku, 30. 1. 2006 pri pretakanju nevarnih snovi na Prevaljah in 31. 1. 2007 pri prometni nesreči v Šentjanžu pri Dravogradu. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. JEZIKOVNI KOTIČEK Sklanjanje kratic V tokratnem Kotičku pozornost namenjamo kraticam, saj se z njimi pogosto srečujemo: v preteklosti so bile to npr. ŽR (Železarna Ravne), SŽ (Slovenske železarne), DS (delovna skupnost), TOZD (temeljna organizacija združenega dela) itd., zdaj pa velikokrat naletimo na ZGO (zaokroženo gospodarsko območje), EGO (enote za gospodarjenje), SIJ (Slovenska industrija jekla) ipd. Slovenski pravopis pravi, da z velikimi črkami pisana kratična imena lahko prehajajo med navadna lastna ali občna imena in se takrat temu primerno izgovarjajo in tudi pišejo, tj. z veliko začetnico samo, če so lastna: TAM, UNESCO, SIT - Tam, Unesco, sit. V našem primeru torej: Zgo (tudi zgo), ego, Sij (ker je zapis slednje kratice oziroma podjetja registriran z velikimi črkami, to ne pride v poštev). Stare slovnice so sicer tudi dopuščale sklanjanje kratic z ničto končnico oziroma po domače: brez nje (čeprav so priporočale sklanjanje po 1. moški sklanjatvi, saj drugače njihove sklone in števila lahko uganemo le iz stavčne in besedne zveze), vendar zdaj pravopis (kot knjižna norma!) predpisuje sklanjanje z vezajem in obrazilom. Po pravopisu končnice kratičnih imen pišemo: a) z malo, z vezajem, če se kratično ime končuje na soglasnik: SPIZ SPIZ-a, tako se pišejo tudi podaljšave osnov: STA STA-ja, SLO SLO-ja, OZN OZN-ja, BBC BBC-ja; b) z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena: INA INE INI, UNESCO UNESCA UNESCU. Sicer pa taka imena rajši sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco Unesca Unescu ipd. Pravilno sklanjanje »naših« kratic je torej: ZGO ZGO-ja ZGO-ju, EGO EGA EGU ali ego ega egu, SIJ SIJ-a SIJ-u itd. Kako se sklanja ime skupine SIJ - Slovenska industrija jekla? SIJ - Slovenska industrija jekla, SIJ-a - Slovenske industrije jekla, SIJ-u -Slovenski industriji jekla itd. Ker pa se zmanjša prepoznavnost podjetja in sta na kupu pomišljaj in vezaj, je priporočljivo pred imenom uporabiti besedo skupina, podjetje ali holding, saj v tem primeru imena ne sklanjamo. Torej: skupina SIJ - Slovenska industrija jekla, skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, skupini SIJ - Slovenska industrija jekla itd. (Zgled v Slovenskem pravopisu: zobna krema Kalodont, zobne kreme Kalodont, zobni kremi Kalodont, vendar: Zobe si umivam s kalodontom.) Slednji zgled že vsebuje tudi pravilo, da »kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo samo z malo začetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnih imen: Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. [...]« Torej bi lahko rekli tudi, da so npr. v skupini slovenske industrije jekla (dobro poslovali) ..., a tovrstna oblika ni primerna, saj ne upošteva uradne registracije omenjene delniške družbe (manjka kratica). Foto: Andreja Čibron - Kodrin. MONOGRAFIJA O LIKOVNI ZBIRKI METALA RAVNE Pomnik časa, kraja in ljudi Metal Ravne je konec lanskega leta izdal monografijo o svoji likovni zbirki. Uvodno študijo in predstavitev izbranih 34 del je prispevala mag. Simona Javornik, fotografije so delo Toma Jeseničnika, oblikovalec pa je bil Domen Fras. Ravne na Koroškem so znane po svojem bogatem kulturnem življenju, ki so ga v preteklosti sooblikovali tudi kiparski simpoziji Forma viva in slikarske kolonije v organizaciji in ob materialni podpori Železarne Ravne. Medtem ko je bilo 28 jeklenih skulptur, nastalih med letoma 1964 in 1989 na sedmih srečanjih kiparjev z vsega sveta in postavljenih po dolini, že večkrat predstavljenih javnosti (katalog, zloženka, Dušan Tršar, Jeklarji, bron, 1974 razstava), pa to ne velja za umetnine z 18 kolonij likovnikov v letih 1970-1988 (izjema so vsakokratne priložnostne brošurice pred srečanjem in retrospektivna razstava izbranih del pred 12 leti). Monografija tako vsaj delno omogoča vpogled v zbirko, ki šteje več kot 200 del, letos pa je predvidena tudi razstava slikarskih in kiparskih umetnin v lasti Metala Ravne. »Slike zbirke so značilno heterogene, kar je tudi razumljivo, saj so nastajale z večletnim časovnim razmikom. To je tudi vzrok, da jih je zelo težko vsebinsko in formalno poenotiti pod skupno streho te monografije. Raznovrstne so površine, svobodna je interpretacija podobnih motivov, izključujoči se so likovni jeziki, koncepti in tehnike. Tradicionalna pa je zavezanost barvi in prostoru, sami proporci so stvar umetniškega elana, leksika in sintaksa likovnega jezika pa v posameznem umetniškem delu ostajata stvar osebnega, duhovnega in čutnega spoznanja,« je zapisala avtorica kataloga mag. Simona Javornik. Kot zanimivost omenimo, da je sočasno in neodvisno od Metalovega projekta monografije v Koroški osrednji knjižnici, ki hrani tudi slike s slikarskih kolonij, ob denarni podpori Ministrstva za kulturo RS potekal projekt digitalizacije Stojan Batič, Franc Leskošek - Luka, bron, beton, 1980 artoteke - zbirke umetniških slik, grafik, risb, kipov in fotografij starinskega pohištva (400 enot). Umetniška dela so na ogled v prostorih knjižnice, zdaj pa tudi na spletni strani knjižnice, saj je bil izdelan digitalni arhiv. V knjižnici so slikovno gradivo opremili z bibliografskim zapisom in ga vnesli v vzajemno bazo COBIB, o artoteki so pripravili zgibanko, podrobnejšo študijo o koroški likovni dediščini pa je napisal mag. Jernej Kožar iz Koroške galerije likovnih umetnosti. Slavko Tihec, Perforirani relief, jeklo, 1978 Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. KNJIGA ZA 80-LETNI ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Lodrantova »Meža še k'r teče« Pri Kulturnem društvu Mohorjan Prevalje je konec lanskega leta izšla knjiga Stanka Lodranta Meža še k'r teče. »Po arabski modrosti, da je dolžnost moškega posaditi drevo, zaploditi sina in napisati knjigo, mi manjka izpolnitev tretje naloge. Ker me bližajoča se osemdesetletnica rojstnega dne opozarja, da se mi čas že izteka, sem sklenil zadostiti tretji nalogi z zvijačo. Izbral sem nekaj spisov, ki so izšli ob raznih prilikah, ko sem bil še mlajši in manj kritičen do svojih sposobnosti,« je v uvodu več kot 120 strani obsežne knjige napisal avtor, ki je delo tudi likovno opremil s svojimi risbami, fotografijami lesorezov ipd. O Stanku Lodrantu kot gimnazijskem profesorju kemije in predvsem kot človeku beremo v uvodnikih. Akademik prof. dr. Igor Grabec: »Izrazito naravnana znanstvena miselnost našega razrednika je bila samo ena od odlik, ki smo jih imeli priliko opaziti pri njem. Znanstveni način razmišljanja mu je bil lasten, ne priučen. Tisto, kar nam je nudil, pa je bilo mnogo več kot suhoparna znanstvena metoda poučevanja, bil je vzor duševno bogatega življenja.« Ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem Dragomir Benko: »Naravoslovec, kemik, citrar, ljubitelj planin, pronicljiv in občutljiv pisec, opazovalec, govorec, motivator. [...] Številnim rodovom ravenske gimnazije je dal bogato popotnico v svet znanj, idej, mišljenja, odprtosti, zmožnost širjenja sveta misli kot dojemanja notranje neskončnosti.« Janez Gorjanc: »[...] sem postal občudovalec njegove risbe, ki je pretanjena in osvobojena vsake nepotrebne poteze, da je prepoznavna na prvi pogled. Kraj, ljudje in živali imajo v koroškem okolju značilne poteze, ki jih more zaznati le natančen opazovalec in talent, ki jih prenese v vidno obliko.« Jožko Kert: »So ljudje, ki se izražajo v več jezikih: z besedo, s sliko, z glasbo, z oblikovanjem, z rezbarijami ... So ljudje, ki poleg svojega poklica delujejo še na mnogih drugih področjih: planinarijo, se bavijo z alpinizmom, čebelarijo, aktivno vodijo ali sodelujejo v raznih društvih ... živijo bogato kulturno in športno življenje. So ljudje, ki govorijo več jezikov: maternega in tuje, ki so se jih učili v šoli in kasneje v življenju. [...] Za svoja dela prejemajo ti ljudje tudi nagrade in priznanja: profesor Stanko je prejel za pedagoško delo najvišje državno Žagarjevo priznanje, za kulturno delo najvišje občinsko Sušnikovo priznanje, visoka priznanja Planinske zveze in še in še bi lahko naštevali.« Pričujoče delo razkriva vso pestrost Lodrantovega življenja in dela, bralca pa nevsiljivo seznani tudi z zgodovinskimi in družbenimi razmerami, zato je zanimivo tako za njegove sodobnike kot tudi za mlajše generacije. V knjigi so zbrana različna besedila: spomini na otroška leta, predstavitev poklicne poti in poučevanja kemije na ravenski gimnaziji ter razmišljanja o šolstvu, doživetja z gora, odzivanja na razne dogodke in teme, dodani pa so tudi krajši zapisi Lodrantovih dijakov, namenjeni avtorju ob različnih priložnostih. A. Č. Predstavitev knjige je bila 14. decembra 2006 v Družbenem domu na Prevaljah. Ob avtorju sta sodelovala še Janez Gorjanc in Jožko Kert. Predmeti, ki zaznamujejo Lodrantovo življenje Stanko Lodrant med podpisovanjem svojega prvenca Fotografije: Andreja Čibron - Kodrin. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS. V osmih dvoranah po Sloveniji so se 13. januarja odvijali kvalifikacijski turnirji ekipnega državnega mladinskega prvenstva. Na Ravnah so igralke domačega kluba Inter diskonta Fužinarja prepričljivo zmagale pred ekipami Ljubljane, Tempa Velenje in Ilirije. Na zaključni turnir, ki bo 31. marca in 1. aprila na Ptuju, so se uvrstile Ljubljančanke in Ravenčanke. Slednje so nastopile v postavi: Manca Fajmut, Katja Šapek, Polona Župane in Lena Prednik. Mladinska reprezentantka Manca Fajmut je 11. januarja prvič branila barve slovenske članske reprezentance. Na dvoboju evrolige z Avstrijo v Pliberku je zaigrala skupaj z Radeljčanko Martino Safran in Ljubljančanko Biljano Todorovič. Slovenija je tekmo izgubila s 3 : 1. 24. januarja so se v avstrijskem Hinterstoderju končale letošnje zimske igre Alpe-Jadran, kjer so naši mladi športniki osvojili skupno 19 medalj. Uspešna je bila tudi Fajmutova, ki je v paru s Kristino Fatorič iz Izole osvojila bronasto odličje in prispevala tudi svoj delež k osvojitvi tretjega mesta slovenske mladinske namiznoteniške ekipe. Matic Slodej z Mute je zmagal med posamezniki, ekipno pa so bili naši mladinci drugi. KEGLJANJE. V Cerknici in Novi Gorici za moške ter v Slovenskih Konjicah in Mariboru za ženske seje 13. in 14. januarja odvijal finale članskega državnega prvenstva. Naslova državnih prvakov sta v kombinaciji (štirje nastopi) osvojila Marko Oman iz Triglava Kranj in dvakratna svetovna prvakinja Barbara Fidel iz celjskega Miroteksa. V posamičnem nastopu, kjer je nastopilo 12 najboljših iz predhodnih treh nastopov, sta zmagala kegljač mariborskega Konstruktorja Franc Kirbiš in Barbara Fidel. Izjemen uspeh so dosegli vsi trije kegljači Interokna Dravograd, ki so se v obeh konkurencah uvrstili med 12 najboljših. V kombinaciji je bil Slavko Hanžekovič osmi, v posamičnem nastopu pa celo peti. Vojko Belaj je osvojil 10. in 11. mesto, njegov oče Silvo pa 11. oziroma 9. mesto. Članici Korotana Majdi Verbole se ni uspelo uvrstiti v finale med 12 najboljših in je tekmovanje končala prvi dan na 17. mestu. ALPSKO SMUČANJE. Zaradi pomanjkanja snega na domačih smučiščih je ASK Fužinar izpeljal v januarju prvo tekmo vzhodne regije Slovenije za dečke in deklice v veleslalomu na smučišču Weinebene nad Koralpami v Avstriji. Največ uspeha so imeli smučarji Branika Maribor, od tekmovalcev in tekmovalk Fužinarja pa so boljše uvrstitve dosegli: mlajši dečki in deklice: 1. Jan Kunc, 3. Luka Potočnik, 8. Gal Cirar in Tina Gradišnik, 10. Janez Golob, 14. Žiga Štosir in Nika Kamnik; starejši dečki in deklice: 4. Jure Fesel, 5. Jaša Čebulj, 10. Matjaž Plešivčnik, 14. Jani Kušnik. PLAVANJE. Tudi letos so plavalci in plavalke Fužinarja uspešno nastopili na močnem mednarodnem mitingu v Luksemburgu. V konkurenci rekordnih, skoraj tisoč plavalcev in plavalk iz 22 držav, med njimi so bili tudi svetovni in olimpijski prvaki, so se tekmovalci ravenskega kluba kar dvanajstkrat povzpeli na zmagovalne stopničke. V absolutni konkurenci je Vita Sonjak osvojila 5. mesto na 200 m prsno. Med mladinkami sta se izkazali Gabrijela Golob, ki je bila v disciplini 200 m hrbtno tretja, in Lea Kos, ki je bila četrta na 200 m prosto. V konkurenci kadetov je Rok Sagmeister dvakrat zmagal in bil enkrat drugi. Med kadetinjami je bila v ospredju Mojca Škratek s tremi zmagami in z enim drugim mestom. Dve drugi mesti si je priplavala tudi Teja Pešl v delfinovem slogu, medtem ko je bila Tjaša Oder druga in tretja v kravlu. Uspeh kolegic je dopolnila Tamara Miler, ki je med kadetinjami osvojila eno četrto in eno peto mesto. ATLETIKA. Na absolutnem državnem mladinskem prvenstvu, bilo je 19. januarja v dvorani na Dunaju, je od tekmovalcev KAK Ravne najboljšo uvrstitev dosegel Gašper Kogelnik, ki je bil drugi v teku na 800 m. V isti disciplini je tretje mesto osvojila Nina Močivnik. V teku na 3000 m je bil Tin Petrovič tretji, Tadej Grilc pa sedmi. Tomaž Podvratnik si je pritekel tretje mesto na 400 m, Tilen Ramšak pa je bil peti na 1500 m. ŠPORTNO PLEZANJE. Na mednarodni tekmi v Arnoldsteinu v Avstriji je v začetku letošnjega leta nastopilo preko sto plezalcev in plezalk iz Avstrije, Italije, Madžarske ter iz Slovenije edina Gregor Vezonik in Živa Ledinek, člana AK Ravne. V disciplini težavnost sta v kategoriji mlajših dečkov in deklic tako Gregor kotživa osvojila drugi mesti. SEDEČA ODBOJKA. V okviru slovenske invalidske lige je bil sredi januarja v Ljubljani prvi od letošnjih petih turnirjev. V prvi kakovostni skupini so s tremi zmagami osvojili 1. mesto odbojkarji Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne. Druga je bila ekipa Paraš Ljubljana, tretja ženska reprezentanca Slovenije in četrta ekipa Dl Nova Gorica. V drugi skupini so zmagali odbojkarji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. ŠAH. Prvi letošnji turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu je bil 13. januarja v Slovenj Gradcu. Med 42 tekmovalci je zmagal Vlado Turičnik iz ŠK Fužinar Hapro s 5,5 točke, kolikor so jih zbrali tudi Branko Plimon iz Dravograda ter Franc Berthold in Sandi Krivec iz Slovenj Gradca. Peto mesto je s pol točke manj osvojil Tone Mrakič z Mute. Na tradicionalnem hitropoteznem turnirju v spomin na šahovskega delavca in igralca Rajka Poberžnika je v Dravogradu med 36 igralci zmagal Gregor Šmon iz Slovenj Gradca z desetimi točkami. Prav toliko jih je osvojil tudi Ravenčan Danilo Peruš na drugem mestu, s pol točke zaostanka pa je bil tretji Slovenjgradčan Jože Koletnik. Četrto in peto mesto sta zasedla domačina Janez Poberžnik oz. Mirko Grobelnik. Slovenjgraški šahovski klub je v počastitev 50-letnice delovanja 27. januarja izpeljal močan mednarodni turnir v aktivnem šahu. Med 77 igralci iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije je zmagal aktualni državni prvak velemojster Duško Pavasovič iz Maribora z osmimi točkami. Pol točke manj sta na drugem in tretjem mestu zbrala igralca Branika Maribor, mednarodni mojster Miran Zupe in mojster FIDE Darko Supančič. Od koroških šahistov je bil najboljši Ravenčan Peruš na 8. mestu s 6,5 točke. Ivo Mlakar Informativni fužinar, št. 2, februar 2007. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne (javni financerji: Metal Ravne, Noži Ravne, ZIP center). ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron -Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com. Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.890 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. In memoriam ANDREJ NOVAK Življenje kruto se z nami igra, nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož zasadi nam v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame. Zadnji januarski dan sem, kot običajno ob sredah, komaj začenjal svoj delovni dan na holdingu SIJ - Slovenska industrija jekla v Ljubljani, ko mi je direktor kovačnice nekaj minut po 8. uri sporočil vest o hudi delovni nesreči v kovačnici, v kateri se je težko poškodoval Andrej. V trenutku so postali nepomembni vsi načrti in sestanki, odpeljal sem se proti Koroški, kjer sem na mestu delovne nesreče našel sodelavce, ki so nemo strmeli predse. S solzami v očeh so mi povedali, da so Andreja uspeli rešiti izpod težkega bremena in da je vzdržal tvegano pot v bolnišnico. V kovačnici sem srečal pretresenega Orfeja, ki je bil najbližje dogodku in se je prvi z golimi rokami lotil reševanja. Za vso njegovo požrtvovalnost se mu v imenu vseh sodelavcev še enkrat iz srca zahvaljujem. Celo dopoldne je Andrejevo življenje viselo na nitki in vsi smo upali na dobre vesti, žal je nekaj po trinajsti uri prispelo tragično oznanilo, da je njegovo življenje ugasnilo. V komaj enainštiridesetem letu starosti nam je kruta usoda na tragičen način vzela sodelavca Andreja Novaka. Mladost je preživel na Ravnah na Koroškem, kjer je kot mlad fant po končanem šolanju leta 1982 pridobil poklic žarilca in se zaposlil v kovačnici kot pomočnik žarilca in si nabiral prve delovne izkušnje. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1985 vrnil v kovačnico. Ves čas je želel napredovati in z dodatnim usposabljanjem pridobiti nova znanja ter prispevati k uspehu kovačnice in podjetja. Usposobil se je za samostojno delo žarilca in kalilca na pečeh za toplotno obdelavo, ki ga je z veseljem opravljal vse do zadnjega dne. Sodelavci si ga bomo zapomnili kot dobrega delavca, zvestega svojemu delu v kovačnici, ki mu je postala drugi dom. V imenu vseh sodelavcev kovačnice, zaposlenih v podjetju Metal Ravne, se Andreju zahvaljujem za vse njegovo delo in osebni prispevek k dobrim rezultatom kovačnice -pogrešali ga bomo in dolgo bo ostal v našem spominu. Slovesa od sodelavca ni moč preboleti, resnice ne sprejeti; celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Domačim izražam globoko sožalje in bolečino zaradi Andrejeve tragične smrti. V teh bridkih trenutkih, dragi domači, čustvujemo z vami, a v žalosti ne ostajate sami. Mag. Darko Mikec KADROVSKA GIBANJA V DECEMBRU Konec decembra 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.415 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31.12. 2006 zaposlenih 1.099 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 12. 2006 METAL RAVNE 975 ŠERPA 141 STO 2 NOŽI RAVNE 192 ZIP CENTER 105 PETROL ENERGETIKA 119 RAVNE 79 ŠTORE 40 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 202 TRANSKOR 48 T. K. RAVNE 2 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 312 STROJI 135 Akers valji 80 SŽ-OPREMA RAVNE 127 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah skupine SIJ - Slovenska industrija jekla so decembra sklenili eno delovno razmerje za določen čas, in sicer v Metalu Ravne._ Poročilo iz drugih družb: v družbi SŽ-Oprema Ravne so za določen čas zaposlili tri iskalce dela, po dva nova sodelavca za določen čas imajo v Transkorju in Styrii Vzmeteh, v Strojih so sklenili eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v družbi Akers valji pa za nedoločen čas. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je decembra prišlo v Nožih Ravne (enemu delavcu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, en sodelavec se je starostno upokojil), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 5 odhodov: upokojitev v treh primerih, potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sporazumna prekinitev pogodbe), v Šerpi (odšel je sodelavec, zaposlen za določen čas) in v ZIP centru (dvema sodelavcema je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, en delavec je odšel sporazumno, ena sodelavka pa seje upokojila). Poročilo iz drugih družb: v Strojih, Transkorju in Sistemski tehniki je pogodbo o delovnem razmerju prekinil sporazumno po en sodelavec, v podjetju SZ-Oprema Ravne so zabeležili potek delovnega razmerja za določen čas, dva sodelavca pa sta zapustila Styrio Vzmeti, ker jima je potekla pogodba o zaposlitvi. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 131 Nagradna križanka št. 130; rešitev vodoravno: TLAKOVANJE, AITIOLOGIJA, PARA, AN, NEP, INA, SKIP, KL, RANINA, OSTI, STO, STROK, OS, AVON, KRA, SPOL, KUBA, TALIA, BANAT, AKI, STELJKA, NAO, ARC, EON. Žreb je odločil, da darilne pakete podjetja SŽ-Oprema Ravne, d. o. o., prejmejo: Zoran Tomažič, Danica Mlačnik (oba iz Metala Ravne) in Jana Režonja (Styria Vzmeti). ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 131: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 1. 3. 2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF DALJŠE POTOVANJE Z LADJO APARAT ZA PREGL. GRLA JAPON- SKI POLI- TIK IRAŠKI DIKTA- TOR HUSEIN MAMA EDVA- RD DEL REKE BALTI- ŠKA DRŽA- VA ALPE- ADRIJA STARO MESTO V DALMACIJI I IZRAZ PRI KAR- TAH PRIPO- MOČEK ZA POME- TANJI LOVEC NA RAKE K JADRAN ISLAND. PEVKA SILVIA ČLAN IRE- DENTE E N ARAB- SKI KONJ SVILA D 4. IN 3. VOKAL O F. IGRAL. GARD- REKA NA PELEPO-NFZIJ ČEŠKI MOTOR PREBIVALEC POKRAJ. V VIETNAMU A T LETNI POSEK GOZDA VRINJEN DEL RAJKO GRILC NOVI TEDNIK RADIO TELEV. SLO. OTOK V SREDOZEMLJU T HRVA- ŠKI NOVI- NAR VRSTA PALME TEK- MEC LJUDSTVO V ST. GRČIJI KDOR SE ROLA CEZIJ A ESTONCI CIRIL IVANČIČ IME ČRKE IME ONA-SSISA IGRALKA RINA R NIKO KVEDER OBSE- ŽNA PESEM VEZNIK E POSEBNA IGRALNA KARTA NRAV- NOST K POKRAJINA V GRČIJI IKO VODNI PREKOP A Nagrade za tokratno križanko je prispevala družba Metal Ravne, d. o. o., ki bo trem izžrebancem podarila monografijo Pomnik časa, kraja, ljudi (Likovna zbirka Metala Ravne);predstavljamo jo v tej številki glasila. IME IN PRIIMEK:......................................................................... PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: