ČATEŽ – SREDNO POLJE Alenka Tomaž 98Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ČATEŽ – SREDNO POLJE Alenka Tomaž ⁞ Prispevki: Mitja Guštin, Boris Kavur, Zrinka Mileusnić, Irena Lazar, Zdravka Hincak, Metka Culiberg 98 Čatež – Sredno polje  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Recenzenti  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Alenka Tomaž  ⁞Miloš Spasić urednica  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Muzej grada Beograda  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Zmaj Jovina 1, 11000 Beograd, Serbia  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Goce Naumov in likovna urednica  ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si  ⁞Univerza Goce Delčev  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Krste Misirkov 10-A, 2000 Štip, Severna Makedonija  ⁞Matija Črešnar, član Ostali avtorji  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Mitja Guštin  ⁞Ivana Ožanić Roguljić  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Institut za arheologiju  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Ljudevita Gaja 32, Zagreb  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Lektorici Izdajatelj  ⁞mitja.gustin@upr.si  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Boris Kavur  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Prevod Zanj  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Maja Sužnik  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞boris.kavur@upr.si Oblikovanje in prelom  ⁞Nives Zupančič  ⁞Zrinka Mileusnić  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Tehnična priprava publikacije  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞zrinka.mileusnic@fhs.upr.si  ⁞Igor Tomaž, Aleš Ogorelec, Alenka Tomaž  ⁞Irena Lazar Fotografije terena  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Đurđica Maršić, Damijan Snoj, Mitja Guštin  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Univerza na Primorskem Načrt najdišča  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Alenka Tomaž  ⁞irena.lazar@fhs.upr.si Geodetske izmere  ⁞Zdravka Hincak  ⁞Bojana Komplet  ⁞Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet,  ⁞Sveučilište u Zagrebu  ⁞Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb Risbe predmetov  ⁞zhincak@inet.hr  ⁞Janja Tratnik Šumi (keramika, kamnita orodja), Maša Novak (keramika), Andreja Izlakar (kamnita orodja)  ⁞Metka Culiberg  ⁞Biološki inštitut Jovana Hadžija,  ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU Postavitev tabel  ⁞Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞Igor Tomaž, Monika Zorko, Alenka Tomaž,  ⁞culiberg@zrc−sazu.si Aleš Ogorelec Fotografije predmetov  ⁞Aleš Ogorelec Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 112849923 ISBN 978-961-7169-23-2 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 7 3⁞ Arheološki oris prostora 10 4⁞ Metodologija in potek raziskav 12 5⁞ Rezultati raziskav 16 ⁞ 5.1 Ostaline neolitskega obdobja 21 ⁞ 5.1.1 Ostaline neolitskega naselja 21 ⁞ 5.1.2 Keramično gradivo in njegova interpretacija 34 ⁞ 5.1.3 Kamnita zgodba, analiza kamnitih orodij in njihova interpretacija Boris Kavur 86 ⁞ 5.1.4 Kulturno-kronološka opredelitev neolitske materialne kulture Čateža – Srednega polja, primerljiva najdišča v slovenskem prostoru in njihova umestitev v širši kulturnozgodovinski prostor 97 ⁞ 5.2  Ostaline eneolitskega obdobja 106 ⁞ 5.3 Ostaline bronaste dobe 107 ⁞ 5.4 Rimskodobne ostaline na prostoru raziskanega dela najdišča in njihova interpretacija Alenka Tomaž, Irena Lazar 109 ⁞ 5.5 Ostaline novoveških posegov in njihova interpretacija Alenka Tomaž, Zrinka Mileusnić 114 6⁞ Analize 116 ⁞ 6.1 Analiza fragmentacije neolitskega keramičnega zbira Alenka Tomaž (v sodelovanju z Moniko Zorko) 116 ⁞ 6.2 Tehnološka makroskopska analiza neolitskega keramičnega zbira 121 ⁞ 6.3 Poročilo o paleozoološki analizi živalskih ostankov Zdravka Hincak 132 ⁞ 6.4 Paleobotanične ostaline Metka Culiberg 133 ⁞ 6.5 Radiokarbonska analiza vzorcev iz neolitskih kontekstov in njihova pojasnitev 135 7⁞ Sklep – poselitvena podoba najdišča Čatež – Sredno polje skozi čas 142 8⁞ Čatež – Sredno polje 148 9⁞ Literatura 154 10⁞ Katalog plasti in arheoloških ostalin 160 11⁞ Katalog gradiva Alenka Tomaž, Boris Kavur 197 ⁞ 11.1 Neolitsko obdobje 198 ⁞ 11.2 Eneolitsko obdobje 776 ⁞ 11.3 Zgodnja bronasta doba 784 ⁞ 11.4 Bronasta doba 788 ⁞ 11.5 Rimsko obdobje 798 ⁞ 11.6 Novi vek 804 ⁞ 11.7 Najdbe brez konteksta v SE 1 812 ⁞ Priloge 1–10 816 1 Uvod Alenka Tomaž, Mitja Guštin Arheološko najdišče Čatež – Sredno polje je večobdob- no najdišče, evidentirano in tudi zaščitno arheološko raziskano v sklopu projekta Arheologija na avtocestah Slovenije, katerega razlog je bila izgradnja obsežnega avtocestnega omrežja, ki je zajemalo tudi avtocestni od- sek Krška vas–Obrežje z izvozom za Brežice in pripada- jočimi krožišči. Najdišče je bilo evidentirano v letu 1998, zaščitna arheološka izkopavanja pa so potekala v letu 2002. Sosledje arheoloških raziskav na najdišču lahko razdelimo v tri zaporedne etape. V prvo etapo sodi odkritje najdišča v letu 1998, ko je bil v programu pregledov tras na bodočih avtocestah v okviru projektne skupine SAAS izveden ekstenzivni arheološki 1 Čatež – Sredno polje, pogled na raziskan del najdišča. pregled, ki je na osnovi površinskih izvidov v ornici pokazal razmeroma skromne sledi prazgodovinske poselitve. stratigrafsko zaporedje plasti je bilo dokaj enotno, pri čemer Drugo etapo raziskav na najdišču predstavlja v letih 1999 in naj bi prodnata geološka osnova višinsko oziroma globin-2000 izveden arheološki intenzivni pregled v mreži z zbiral- sko sicer nekoliko nihala, arheološke ostaline pa naj bi bile no enoto v velikosti 10 × 10 m. Poleg intenzivnega pregleda vkopane v ilovnato-peščeno rjavo plast, ki je predstavljala je bilo na istem območju izkopanih še deset testnih jarkov geološko osnovo na najdišču ob naselitvi prvih prebivalcev (TJ 1–TJ 10) velikosti 1 × 1 m, izpeljane pa so bile tudi geofi-tega prostora. Originalna hodna površina je bila ohranjena zikalne meritve. le v spodnjih delih morfološko razgibanega terena (Djurić et al. 2001, 2). Namen pregleda v mreži, testnega sondiranja in geofizikal- nega merjenja je bilo ugotoviti, ali gre za arheološko najdi- Na osnovi pozitivnih rezultatov druge etape so bila na ob- šče, saj so bili prvi indici, kot rečeno, razmeroma skromni, močju najdišča predpisana zaščitna arheološka izkopavanja. zamejiti realen obseg najdišča, ugotoviti stopnjo poškodo- Obseg območja raziskav, ki je po prvotni pogodbi obsegal vanosti ter ugotoviti naravo in globino stratigrafskega so- 21.800 m2, je obsegal prostor bodoče navezave AC na lo- sledja plasti na najdišču. Ugotovitve so bile nedvoumne. kalno cestno mrežo v križišču Brežice (Guštin et al. 2003). Ugotovljeno je bilo, da gre za arheološko najdišče s sled- Zaradi odkritih arheoloških ostalin se je prostor raziskave v mi prazgodovinske in antične poselitve. V vzhodnem delu nadaljevanju še povečal, tako da so raziskave skupno ob-obravnavanega območja so izpričane ostaline kazale na segale 31.154,57 m2 (pogodba DARS 410/01 in aneks št. 1 prazgodovinsko poselitev z odlomki kamnitih orodij, odbit- DARS št. 150/2002, ZVKDS OE NM št. PA – 18/01) (sl. 1). kov, jeder in keramike, v zahodnem delu pa sta razdrobljen Zaščitna arheološka izkopavanja, izvedena v letu 2002, rimski gradbeni material in lončenina pričala o potencialni predstavljajo tretjo etapo raziskav na lokaciji Čatež – Sredno rimskodobni poselitvi (Djurić et al. 2001, 2). polje. Izkopavanja, ki so potekala med marcem in majem Poleg tega je bilo ugotovljeno še, da je celotna površina 2002 pod vodstvom red. prof. dr. Mitje Guština, predstavljajo najdišča zaradi dolgotrajnega cikličnega oranja poškodo-najobsežnejšo etapo raziskav na najdišču Čatež – Sredno vana do globine med 0,28 in 0,30 m. Koncentracije arhe- polje. Začetno terensko ekipo so sestavljali trije arheologi, oloških artefaktov na površini njiv naj bi ustrezale različnim šest tehnikov in 18 delavcev. Terensko ekipo arheologov so strukturam – objektom pod ornico, kar naj bi kazalo tudi v posameznih časovnih odsekih sestavljali mag. Georg Tie-na to, da je bila hodna površina najdišča že predhodno fengraber, Zrinka Mileusnić, Antonio Jakimovski, Luka Bekić, uničena ali pa vsaj močno poškodovana. Dokumentirano dr. Irena Lazar in Damijan Snoj. Pri delu terenskih raziskav se Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 5 je prvotni ekipi pridružil tudi prof. dr. Aleksandar Durman iz Odsjeka za arheologiju iz Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu s študenti. Arheološki nadzor nad terenskimi deli je opravil Danilo Breščak, iz Zavoda za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije Območne enote Novo mesto. Arheološke raziskave na Čatežu – Srednem polju so glede na skromne površinske najdbe prinesle izjemne rezultate, saj izpričujejo poselitev prostora v različnih obdobjih, pri čemer so sledi neolitske poselitve najštevilčnejše. Obseg arhiva najdišča Čatež – Sredno polje se je izkazal za enega večjih iz neolitskega obdobja. Poizkopovalna obdelava arhiva najdišča je potekala v sklo- pu pogodbe PG-10-68/2016 in je bila dokončana v letih 2016–2017. Delna analiza neolitskega keramičnega gradiva je bila opravljena med pripravo doktorske disertacije z na- slovom Neolitska keramika z najdišča Čatež – Sredno po- lje: prispevek k poznavanju neolitskega obdobja v osrednji Sloveniji, ki je bila zaključena in je bil zagovar opravljen v letu 2010 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem pod mentorskim vodstvom prof. dr. Mitje Gušti- na. Pričujoče delo je v veliki meri prirejeno po neobjavljeni doktorski disertaciji doc. dr. Alenke Tomaž (Tomaž 2010a). Posamezne odseke analiz gradiva pa so opravili še izr. prof. dr. Boris Kavur, prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Zrinka Mileu- snić, dr. Zdravka Hincak in dr. Metka Culiberg oziroma so pri njih sodelovali, kot npr. Monika Zorko. Risbe gradiva so delo Janje Tratnik Šumi (keramika, kamnita orodja), Maše Novak (keramika) in Andreje Izlakar (kamnita orodja), table z gradivom so postavili Igor Tomaž, Monika Zorko, Alenka Tomaž, Aleš Ogorelec, gradivo je fotografiral Aleš Ogore- lec, računalniška obdelava slik je delo Igorja Tomaža, Aleša Ogorelca in Alenke Tomaž; fotografije najdb so delo Aleša Ogorelca, če ni navedeno drugače. 6 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2Geografski oris prostora Arheološko najdišče Čatež – Sredno polje leži na samem je izoblikovalo zahodno obrobje Panonskega morja. Toda južnem robu tako imenovane Krške oziroma Brežiško-Krška kotlina nima enotnega nastanka niti enotnih lastnosti -Krške kotline. Kotlino, obdano z razgibanim gričevjem površine. V srednjem in vzhodnem delu kotline je bil udor Posavskega hribovja in goratim obrobjem Gorjancev, kotlinskega dna krepkejši kot zahodnem delu; od tod tudi danes prepredajo pisana polja, gozdovi in travniki, ki razlike v izoblikovanosti terena (Melik 1959, 304–309). poudarjajo krajinsko pestrost obravnavanega prostora. Za današnjo morfološko podobo vzhodnega dela Krške do-Krška kotlina predstavlja eno izmed pomembnejših kra- line je pomembno tudi obsežno zasipavanje, do katerega je jinskih enot, ki prebivalcem tega prostora nudi bivanjsko prišlo v kvartarju v Kostanjeviško-Brežiški kotlini. Domneva in tudi ekonomsko oziroma gospodarsko zaledje; po-se, da se je obdobje intenzivnega nasipavanja Save v Krški dobno lahko domnevamo tudi v obdobjih bližnje in tudi kotlini začelo pred približno 16.000 leti, ko so se ledeniki oddaljene preteklosti. v Alpah povsod začeli hitro taliti in so se ob tem sprostile V obravnavanem prostoru se srečujeta dve večji geograf- ogromne količine kamninskega drobirja. V tem obdobju, za ski enoti, Krško–Brežiška ravan na eni strani ter hribovito in katero se predvideva, da je trajal do 10.000 let, je nastala gričevnato obrobje na drugi, globoka struga reke Save pa obsežna prodna terasa zadnje ledene dobe (Verbič, Berič je razmeroma obsežno in homogeno ravan razdvojila še 1993–1994, 328–330). Ne povsem ravno teraso v obliki vr-na dve prostorsko bolj povezani celoti, in sicer na Krško in šaja, ki se nagiba od Krškega proti jugu in vzhodu, danes Brežiško ravan (Dozet, Aničič, 2000, 47). pokriva do 30 cm debela plast prsti, ki predstavlja glavnino Po naravni legi je Krška oziroma Krško-Brežiška kotlina obdelovalnih površin Krškega polja. Po tem obdobju se je mejna pokrajina; predalpsko hribovje se ob njej stika z di-dotok materiala iz alpskih dolin zmanjšal, prav tako se je narskim, pretežno kraškim območjem ter s panonskimi in umiril tudi rečni pretok in Sava je začela vrezovati strugo v subpanonskimi predeli. Krška kotlina resda leži precej daleč lasten prodni zasip (Verbič, Berič 1993–1994, 330). od pravih Alp; pravega alpskega vpliva je v njej le malo. Do K današnji podobi površja doline je pripomogel tudi hidro-nje sicer sega alpsko predgorje s Posavskim hribovjem, ki grafski razvoj vodotokov Save, Krke in Sotle s pritoki. Po ce-pa v svojem južnem pasu dosega le 600 m višine. Na za- lotni dolžini kotline skoraj vzporedno z obrobjem Gorjancev hodni in južni strani pripada obod Krške doline dinarskemu teče reka Krka, ki predstavlja glavno vodno žilo. Večino voda področju. Tu se dinarske planote strmo dvigajo neposredno v svojem toku dobi Krka podzemsko, po kraških izvirkih ali ob kotlini s posameznimi vrhovi tudi do 1100 m nadmorske pa v kotlini; njeni pritoki z Gorjancev so namreč maloštevilni višine. Krška dolina pripada še panonskemu obrobju, saj je in kratki. Krka teče v aluviju po mnogih meandrih v zelo njen vzhodni konec odprt na panonsko stran (Melik 1959, plitvo vrezani strugi in nima strmega padca, zaradi česar 304–306). tudi večkrat poplavlja. Skozi vzhodni del Krške kotline pa na Po nastanku je Krška kotlina razmeroma mlada tektonska drugi strani teče reka Sava v prečnem toku in ga uvršča v udorina z nadmorsko višino med 100 in 200 m, kjer tek-svoj naravni sistem. S Krko se zlijeta prav pri Čatežu ob Savi. tonsko premikanje še vedno poteka. Predterciarno podlago Sava ima nekoliko večji strmec, njena rečna struga je zavita prostora gradijo predvsem triasni apnenci in dolomiti, zgor-v velikih ovinkih in razcepljena na več delujočih in opuščenih njejurski in kredni apnenci z roženci ter kredni fliš (Dozet, strug. Poplave tu dosežejo razmeroma široke predele ob Aničič 2000; Markič, Rokavec 2002, 49–50). porečju (Melik 1959, 315–319). Sava je v preteklosti večkrat tudi prestavila tok svoje struge, tako da lahko ohranjene Krška kotlina se je začela ugrezati ob križajočih prelomni- nekdanje struge reke opazujemo po celotni površini holo- cah, bodisi alpskih bodisi dinarskih, ki se na tem prostoru censke terase. Zgodovinski in današnji tok reke Save je na križajo, kar je posledično privedlo do izoblikovanja dokaj obravnavanem delu pravzaprav dobro poznan predvsem pravokotne oblike kotline, pred približno petnajstimi mili-na osnovi številnih topografskih kart iz 19. stoletja. Nekate- joni let. Z vzhodne strani jo je prekrilo morje, ob čemer se re sledi rečnega delovanja so sicer že zabrisane, tiste, ki so Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 7 vidne, pa so večinoma plitve, kar je bolj značilno za ana- Mikrolokacija arheološkega stomozne in prepletajoče se tokove kot meandrirajoče reke najdišča Čatež – Sredno polje (Verbič, Berič 1993–1994, 330). Podobno kot po tektonskem nastanku, geološki sestavi ter Arheološko najdišče Čatež – Sredno polje leži na skrajnem hidrografskem in morfogenetskem razvoju je Krška kotlina južnem delu Krško-Brežiške kotline (sl. 2), na desnem bregu tudi glede podnebnih značilnosti v večji meri povezana s Save med lokalnima cestama Čatež–Mokrice in Čatež–Ča-panonskim obrobjem (Melik 1959, 319). Zaradi odprte lege teške toplice in nekaj deset metrov vzhodneje od strnjene-proti vzhodu se tu uveljavljajo omiljene subpanonske kli- ga naselja Čatež pri Brežicah. Južni del najdišča se dotika matske značilnosti, kar velja zlasti za položno nagnjeno te- vznožja severnih obronkov Gorjancev s Šentviško goro in rasasto področje Brežiške ravnine. Značilna so vroča, suha Sv. Vidom v ospredju, na severno stran pa se najdišče tako poletja ter zaradi jugovzhodne lege ne preveč mrzle zime rekoč dotakne današnjega korita struge reke Save. Na vzho- (Lipužič 1957, 54), značilna pa je tudi manjša količina pada- dni strani se rob najdišča približuje Dvorcam. vin. Obrobno območje kotline spada v preddinarsko fito- klimatsko območje, ki ima zmerne temperature in zmerno količino padavin. Vegetacija je na obravnavanem prostoru danes dokaj pe- stra. Na hribovitem področju v zaledju Krške kotline raste mešan gozd, v katerem prevladujejo listavci, predvsem bukev, hrast, gaber in kostanj. Še zlasti značilna za gozdno strukturo sta bukev in hrast dob. Ravninski del prostora je izrazito agrarnega značaja, predvsem v tistih predelih, ki so nad poplavnim svetom in kjer se je na pleistocenskem produ razvila rodovitna rjava prst, primerna za poljedelsko rabo. Kmetijstvo je že dolga stoletja tudi prevladujoča go- 2 Geomorfološka izoblikovanost Krške kotline in njene spodarska panoga. Prisojne lege so namenjene vinogradni- okolice z vrisano lokacijo arheološkega najdišča Čatež – štvu in sadjarstvu, polja v ravnini pa intenzivni pridelavi žit Sredno polje. in krmilnih rastlin. Na holocenskih in pleistocenskih vododr- žnih glinastih nanosih uspevajo mokrotni travniki, od dreves pa vrba, jelša in topol. Strnjeni gozdovi v ravninskem delu Lokacija najdišča je prostorsko strateškega značaja, saj tako predstavljajo le posamezne večje komplekse, kot je npr. tisti rekoč nadzoruje edini enostavno prehoden del ravnine med v brežiški Dobravi, kjer rastejo panonski hrast, smreka, bre-desnim bregom Save in obronki Gorjancev, hkrati pa obvla- za, jelša pa tudi praprot in mahovi (Lipužič 1957, 56–57). duje tudi prostor ob sotočju Save s Krko, saj se nahaja le ne- kaj sto metrov od današnjega izliva reke Krke v Savo. Glavna Zaradi geološke preteklosti je Krška kotlina bogata z ne- savska struga se je obdržala severno od najdišča (sl. 3), na katerimi naravnimi viri, ki so jih uporabljali v vseh obdobjih območje raziskav pa so, vsaj po geološkem pregledu sodeč, preteklosti, še zlasti pa je njihova izraba izpričana v 19. in segala samo manjša korita (Verbič 2002, 2–3). 20. stoletju. Med pomembnejše naravne vire sodijo izviri termalne vode; ob pobočju Gorjancev namreč poteka ve- Najdišče se nahaja na robu savske holocenske aluvialne lika tektonska in termalna linija, in sicer od Ledeče vasi pri ravnine, katere podlaga je sestavljena iz savskega peščene- Šentjerneju do Spodnje Pirošice, Malenc in Čateža (Lipužič ga proda, ki je bil odložen v obliki vzdolžnih prodnih sipin. 1957, 53). Pomemben vir gramoza so v preteklem stoletju Sava je odlagala svoj talni sediment v okolici prepletajoče predstavljala obsežna prodišča reke Save, les iz gozdov v se reke. Peščen prod na najdišču prekrivajo savski poplavni zaledju Krško-Brežiške kotline pa je omogočil razvoj lesar-sedimenti, med njimi pesek in muljast pesek do peščen mulj. ske industrije. Pomemben surovinski vir predstavljajo tudi Edini sedimenti, ki jih ni odložila Sava, so bili opaženi le na debele plasti terciarnih glin; nekatere izmed njih so primer-skrajnem južnem delu najdišča. Razen savskih poplavnih ne tudi za ekonomsko izrabo. Zaradi njihove obilice se je, sedimentov so bili namreč na najdišču ob geološkem prepo historičnih virih sodeč, že relativno kmalu razvila opekar- gledu opaženi tudi sedimenti lokalnega potoka, ki priteka ska in lončarska obrt (Lipužič 1957; Počkar 2005). po grapi s Fajfarjevega brega nad Gornjim Čatežem (Verbič 2002, 2). 8 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Neposredno ob potoku, na skrajnem robu aluvialne ravnine, je nekdanji izvir tople vode – Stare toplice. Tu je topla voda prihajala na površino iz prodnega nanosa. Temperatu- ra vode je zaradi mešanja s podtalnico zelo padla, glede na dosegljive informacije na približno 20 ˚C (Verbič 2002, 2). Za primerjavo: v Čateških toplicah je temperatura vode 64 ˚C. Na jugozahodnem delu najdišča so bili v tlorisu zaznani lo- mljenci in kamniti drobir, raztresen po površini pod ornico. Lomljenci naj bi pripadali formaciji biancone apnenca z ro- ženci, ki naravno izdanjajo na področju Čateža in gornjega Čateža. Preko tega dela najdišča segata tudi dve linearni strukturi, ki jih opredeljuje linijska postavitev litotamnijskega apnenca in posameznih prodnikov (Verbič 2002). Geografska, geološka in krajinska podoba okolice ter tudi sama lokacija najdišča Čatež – Sredno polje ob pomembni komunikacijski poti so zagotovo pripomogle k temu, da je bil ta prostor poseljen v različnih obdobjih preteklosti. Ek- sistenčni potencial, ki ga ponujata Krška dolina z zaledjem ter z naravnimi viri obdana bližnja in bolj oddaljena okolica najdišča, je pri tem igral pomembno vlogo. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 9 3Arheološki oris prostora Arheološko najdišče Čatež – Sredno polje (EŠD15546) Na poti med Čatežem – Srednim poljem in Ribnico, le slab leži pod samim naseljem v Čatežu in v neposredni bli-kilometer vzhodno od najdišča, leži Col pri Podgračenem žini vrste pomembnih arheoloških najdišč. Navedbe ar- (Horvat 2005, 145–153), ki s posameznimi neolitskimi jama- heoloških najdišč z okolice Čateža segajo precej daleč v mi na Obrežju dopolnjuje neolitsko podobo krajine proti zgodovino. Najstarejše so vezane na opažanja Antona jugovzhodu. Neolitske oziroma eneolitske ostaline so se Tomaža Linharta, ki pri Čatežu, kjer se Krka izliva v Savo, ohranile tudi severozahodno od Čateža, na gradišču Velike omenja vzpetino s starim zidovjem, okoli nje pa se zelo Malence (Bavec, Mason 1998; Bavec 2001). Neolitsko podo-pogosto najdejo novci, žare, stebri in napisi. Njegove bo krajine Krškega polja zagotovo dopolnjujeta še nekoliko navedbe je tudi topografsko preverjal Slavko Ciglenečki, oddaljeni najdišči Ajdovska jama pri Nemški vasi (Horvat ki je zaključil, da se Linhartov opis najverjetneje nanaša 1989) in Dolenji Leskovec za Savo (Hlad 2015). na območje Čateškega griča (Ciglenečki 1983, 432–434). Izhajajoč iz mikrolokacije najdišča Čatež – Sredno polje O prazgodovinski poselitvi in gomilnemu grobišču v opazimo, da le-to leži neposredno ob rimski cesti, ki je po-gozdu pri Čatežu je pisal tudi Jernej Pečnik (Pečnik 1904, vezovala Emono prek Neviodunuma s Siscio in seveda na 193). Kasneje so o prazgodovinskih in rimskodobnih ar-južnem obrobju v rimskem času močno poseljenega Kr- heoloških najdbah v okolici Čateža pisali še drugi, na- škega in Dobovskega polja (Guštin et al. 2005b, 101–102). tančno pa jih povzemajo Arheološka najdišča Slovenije Proti Dvorcam in še dlje vse do Ribnice, kjer je v rimskem (ANSl 1975, 250, z literaturo). obdobju delovala poštna postaja Romula (Breščak 2004, Ciglenečki je kasneje na osnovi Linhartovih navedb in te- 237–239), se ob cesti npr. pojavljajo številne rimske ostaline. renske topografije predvideval, da je bilo na Čateškem griču Le nekaj kilometrov vzhodno od Romule je bil na Obrežju najverjetneje locirano prazgodovinsko gradišče, na sami lo-odkrit zgodnjerimski vojaški pohodni tabor pa tudi pozno- kaciji ali pa v njeni neposredni bližini pa je predvideval tudi bronastodobno grobišče in poznosrednjeveški zaselek (Ma-obstoj rimske naselbine (Ciglenečki 1983). Kasneje, ob arhe- son 2004, 208–210). Nekoliko bolj oddaljeno proti zahodu oloških raziskavah v letu 2002, so bile severno od župnij- leži gradišče na Velikih Malencah, ki priča o intenzivni žele- ske cerkve Sv. Jurij dejansko odkrite sledi prazgodovinske, znodobni poselitvi, ki ji je sledila poznoantična utrdba. Pri rimskodobne in srednjeveške poselitve. Zahodno od vasi na istoimenski vasi nekoliko zahodneje je bila raziskana rimska Čateškem griču, nad sotočjem Save s Krko, pa je bila izpri-villa rustica, ki je bila postavljena nad sledmi naselja iz neolit- čana poselitev iz bakrene dobe ter mlajše železne in rimske skega (eneolitskega) obdobja (Breščak, Belak 1987; Breščak dobe (Mileusnić, Jovanovič, 2018). 1989; Bavec, Mason 1998; Bavec 2001; Guštin et al. 2005b, Na drugi strani se nad Čatežem – Srednim poljem na moč- 101–102). no izpostavljenem vršacu nahaja Sv. Vid, ki pa naj bi bil bolj Preko Save so se na njenem levem bregu, na območju da-poznan kot halštatsko gradišče in poznoantična utrdba (Ci- našnjih Brežic, ohranile sledi bronastodobne in halštatske glenečki 1983, 436; Guštin et al. 2005b, 101–102). poselitve, na terasi nad Savo pa je bilo raziskano keltsko Pražupnija na Čatežu se prvič omenja leta 1323. Sedanja grobišče (Guštin et al. 2005b, 101–102). župnijska cerkev (sv. Jurij) je bila zgrajena v tridesetih letih Z arheološkimi raziskavami (sondiranja in zaščitna arheo-19. stoletja, se pa navezuje na njeno predhodnico, ki datira loška izkopavanja) so bile v bližini najdišča Čatež – Sredno v čas, ko se v 14. stoletju pr. n. št. prvič omenja pražupnija. polje na lokaciji Čateški grič – jug odkrite še sledi rimske Najverjetneje je to tudi čas, ko se lahko predvideva obstoj ceste Emona Siscia (Predan 2003, 113). naselbine v okolici same cerkve (KLS 1976, 29–30). Z arhe- V Registru nepremične kulturne dediščine (RKD) so v nepo- ološkimi raziskavami v letu 2003 pa so bile v neposredni sredni okolici najdišča Čatež – Sredno polje registrirana na-okolici župnijske cerkve potrjene sledi prazgodovinske, rim- slednja arheološka najdišča: Brežice – Arheološko najdišče skodobne in srednjeveške poselitve (Bugar 2003, 114–115). Mestno jedro–Sejmišče (EŠD 10777) z ostalinami iz obdobja 10 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 neolitika, pozne bronaste dobe, mlajše železne dobe, rimske dobe in srednjega veka, Čatež ob Savi – Arheološko najdišče Čateški grič (EŠD 11434) z ostalinami iz bakrene dobe, bronaste dobe, železne dobe, rimska obdobja in sre- dnjega veka, Čatež ob Savi – Arheološko najdišče Na vrtih (EŠD 15569) z ostalinami iz novega veka, Čatež ob Savi – Ar- heološko najdišče sv. Jurij (EŠD 15570) z ostalinami iz praz- godovine, rimskega obdobja in srednjega veka ter Čatež ob Savi – Arheološko najdišče Zagrebška cesta (EŠD 10595) z ostalinami iz rimske dobe, in Dvorce – Antično grobišče (EŠD 10596) (RKD). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 11 4Metodologija in potek raziskav Zaščitne arheološke raziskave na najdišču Čatež – Sre- dno polje so bile predpisane zaradi izgradnje avtoce- stnega priključka z uvozom in izvozom za Brežice na avtocestnem odseku AC Obrežje−Krška vas. Obseg ob- močja raziskav je po prvotni pogodbi obsegal 21.800 m2, zaradi odkritih arheoloških ostalin pa se je prostor raz- iskave v nadaljevanju povečal na 31.154,57 m2 (sl. 3a in 3b). Ker je bilo že z izgradnjo nekdanje magistralne ceste obmo- čje Srednega polja razdeljeno na severni in južni del, je bil potek terenskih raziskav temu ustrezno prilagojen. Terenske raziskave so se najprej začele na severnem delu predvide- nega izkopnega polja, čemur je neposredno sledilo še arhe- ološko izkopavanje na prostoru južno od magistralne ceste (Guštin et al. 2003). Raziskan prostor je bil glede na predvidene gradbene posege razdeljen v sedem večjih izkopnih polj, ki so bila označena s črkami od A do G (sl. 5). 3a Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Sonda A v obsegu 7.111 m² je ležala ob severnem robu ma- Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo gistralne ceste Ljubljana–Zagreb. Sonda B je bila na podro- 1 : 100 000. čju, ki je bilo predvideno za severni del dostopa na bodočo avtocesto in del avtocestnega telesa, ter je zajela 6.874 m² površine. Sonda C je obsegala vzhodni del pentlje dostopa bodoče avtoceste v površini 1.695 m². Sonda D v obsegu 10.678 m² je bila raziskana na južni strani obstoječe ma- gistralne ceste Ljubljana–Zagreb. Sonda E je bila izkopana vzporedno s sondo D v obsegu 3.577 m². Sondi F in G sta bili izkopani na zahodnem predelu deteljice za dostop na avtocesto v obsegu 706 in 509 m² (Guštin et al. 2005b, 103). Dela so se začela najprej na SV strani magistralne ceste Lju- bljana–Zagreb ob zunanjem, severnem robu predvidenega posega v prostor. Terensko delo je bilo prilagojeno zaščitnim arheološkim raziskavam na velikih površinah in je poteka- lo v kombinaciji strojnega in ročnega izkopa ter ustrezne- ga dokumentiranja arheoloških plasti in struktur. Po začetni strojni odstranitvi ornice in utrjevalnih nasipov nekdanje ma- gistralne ceste Ljubljana–Zagreb je sledilo strganje odkritih površin. Pod ornico in paleoornico odkrite strukture so bile nato ob standardnem postopku dokumentiranja raziskane s 3b Raziskani predel najdišča na trasi AC Krška vas–Obrežje. pomočjo ročnega stratigrafskega izkopa. Delo je potekalo v Merilo 1 : 25 000; podlaga TTN5, lista I220100 in I220200; ©GURS, DARS. pasovih, širokih 10 m, kolikor je tudi dopustna širina strojne- ga izkopa (sl. 5, 6). 12 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 4 Pogled na izkopno polje med izkopavanji. Ročni stratigrafski izkop je vključeval nadzirano odstranjeva- nje arheoloških depozitov v kombinaciji s postopki standar- dnega dokumentiranja, ki je uveljavljeno pri nadzorovanem odstranjevanju arheoloških ostalin. Dokumentiranje je pote- kalo v skladu z uveljavljeno prakso na zaščitnih arheoloških izkopavanjih. Vsaka prepoznana arheološka struktura ali plast je bila v začetni fazi označena z oznako stratigrafske enote (odslej SE) in številko ter zabeležena v skupnem se- znamu SE. Temu je sledilo čiščenje in dokumentiranje stanja pred izkopom. Klasičnim metodam dokumentiranja, kot so terenske risbe (izdelana v merilu 1 : 20), fotografiranje in opisovanje struktur, so bile dodane še digitalna fotografija 6 Delo na terenu med izkopavanji. in geodetske meritve, ki so posamezno strukturo tudi ab- solutno umestile v prostor. Sledili so ročni stratigrafski izkop, čiščenje in dokumentiranje končnega stanja. Ob interpretaciji strukture oziroma v poizkopavalni fazi so vse strukture oziroma objekti dobili še končno poimenova- nje, iz katerega je razvidna tudi časovna pripadnost objekta. Prazgodovinski objekti so tako dobili oznako PO (prazgo- dovinski objekt), rimskodobni objekti oznako RO (rimsko- dobni objekt), novodobni objekti pa oznako NO (novodob- ni objekt). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 13 145 145 Sonda A 145 Sonda B 150 Sonda F 155 Sonda G Sonda D Sonda E Sonda C 15 1 0 5 15 1 5 5 Položaj sedmih raziskanih sond – izkopno polje. Merilo 1 : 3000. 14 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Med izkopavanji so se izdvajali vzorci oglja in drugih organskih ostankov za radiokarbonske analize. V primerih, ko se je upravičeno domnevalo, da je mogoče predvidevati favni- stične in makrobotanične ostanke, je bil celoten depozit ali njegov del tudi mokro sejan in flotiran. Arheološke najdbe so bile dnevno oprane in osušene. Terenska dokumentacija, fotodokumentacija in geodetske meritve so bili dnevno po- sredovani v računalniško podatkovno bazo najdišča (Guštin et al. 2003). 145 145 Sonda A 145 Sonda B 150 Sonda F 155 Sonda G Sonda D Sonda E Sonda C 15 1 0 5 15 1 5 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 15 5Rezultati raziskav Rezultati zaščitnih izkopavanj na najdišču Čatež – Sre- dno polje so glede na skromne površinske najdbe pre- raziskano območje senetili tako po svojem obsegu kot tudi po značaju. Tik 145 mlajša kamena doba pod ornico so bile ohranjene številne arheološke ostali- bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba ne, ki so nastale v različnih obdobjih preteklosti. bronasta doba Najstarejše in najštevilnejše so bile arheološke naselbinske rimska doba ostaline, ki pričajo o intenzivni neolitski poselitvi širšega ob- novi vek nedoločeno močja najdišča. Nekaterim objektom lahko pripišemo na- stanek v času bakrene dobe, poleg njih pa so bile odkrite še posamezne jame zgodnjebronastodobnega in brona- stodobnega nastanka. Dokaj številne so bile rimskodobne Sonda A sledi, ki jih lahko pripišemo kratkotrajnemu vojaškemu po- hodnemu taboru. Najmlajše aktivnosti na prostoru sodijo v novoveško obdobje (sl. 7, 8a, 8b). 145 Sonda F Sonda B Sonda G 7 Čatež – Sredno polje, preglednica poselitve obravnavanega prostora po posameznih obdobjih (vir: Guštin et al. 2005b, sl. 4). Sonda D Z vidika stratigrafske sosledja evidentiranih plasti naj omeni- mo, da so se vse arheološke ostaline nahajale pod ornico in Sonda E paleoornico, katere debelina se je na različnih predelih naj- Sonda C dišča gibala različno, med 0,30 in 0,70 m (sl. 9). Vse ostaline so bile vkopane v peščeno muljast sediment savske poplav- ne ravnine, ki hkrati predstavlja tudi geološko osnovo na najdišču. Zanimivo je, da jih je tudi prekrival samo savski pe- ščeno muljast naplavni sediment, zaradi česar se sklepa, da se je najstarejša, torej neolitska poselitev prostora na Čatežu – Srednem polju, začela šele, ko reka Sava s svojim koritom ni več dosegla tega območja, pač pa ga je poplavljala le ob zelo visokih vodah (Verbič 2002, 4). 8a Čatež – Sredno polje, načrt najdišča z vrisanimi strukturami iz različnih obdobij. Merilo 1 : 2000. 16 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 raziskano območje 145 mlajša kamena doba bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba bronasta doba rimska doba novi vek nedoločeno Sonda A 145 Sonda F Sonda B Sonda G Sonda D Sonda E Sonda C Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 17 raziskano območje mlajša kamena doba bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba 1 bronasta doba 45 rimska doba NO 17 novi vek NO 15 nedoločeno 16 PO 23 NO 24 PO 2 PO 3 NO 80 PO 4 PO 21 PO 5 PO 18 PO 30 NO 81 31 9 32 RO 10 NO 44 11 Sonda A RO 6-8 34 NO 12 PO 35 RO 13 19 NO 14 NO 36 NO 82 NO 37 PO 22 145 RO 20 PO 45 50 40 PO 51 PO 87 PO 46 NO 52 RO 88 47 PO 84 PO 43 48 Sonda F PO 83 PO 53 RO 85 RO 43A/B NO 39 Sonda B RO 86 RO 38 PO 42/62 PO 94 PO 60 RO 147 RO 89 PO 90 NO 49 RO 26B NO 63 Sonda G 121 PO 57 PO 152 RO 29A RO 26A PO 146 PO 61 NO 67 78 PO 91 66 PO 92 PO 65 59 PO 104 PO 69 79 RO 101 PO 145 + PO 93 PO 41 PO 103 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 RO 143 PO 140 RO 142 PO 96 NO 56 PO 105 PO 70 PO 64 RO 102 RO 98 PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 RO 139 RO 137 148 PO 106 PO 110 134 PO 149 PO 135 PO 150 PO 97 PO 74 PO 109 PO 75 NO 120 PO 136 PO 126 PO 99 PO 111 PO 55 PO 127 Sonda D NO 56 RO 119 130 PO 108 128 RO 124 PO 129 NO 77 NO 76 RO 114 NO 73 117 NO 72 Sonda E PO 71 Sonda C 8b Čatež – Sredno polje, detajlni načrt najdišča z vrisanimi strukturami iz različnih obdobij. Merilo 1 : 1500. 18 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 raziskano območje mlajša kamena doba bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba 1 bronasta doba 45 rimska doba NO 17 novi vek NO 15 nedoločeno 16 PO 23 NO 24 PO 2 PO 3 NO 80 PO 4 PO 21 PO 5 PO 18 PO 30 NO 81 31 9 32 RO 10 NO 44 11 Sonda A RO 6-8 34 NO 12 PO 35 RO 13 19 NO 14 NO 36 NO 82 NO 37 PO 22 145 RO 20 PO 45 50 40 PO 51 PO 87 PO 46 NO 52 RO 88 47 PO 84 PO 43 48 Sonda F PO 83 PO 53 RO 85 RO 43A/B NO 39 Sonda B RO 86 RO 38 PO 42/62 PO 94 PO 60 RO 147 RO 89 PO 90 NO 49 RO 26B NO 63 Sonda G 121 PO 57 PO 152 RO 29A RO 26A PO 146 PO 61 NO 67 78 PO 91 66 PO 92 PO 65 59 PO 104 PO 69 79 RO 101 PO 145 + PO 93 PO 41 PO 103 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 RO 143 PO 140 RO 142 PO 96 NO 56 PO 105 PO 70 PO 64 RO 102 RO 98 PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 RO 139 RO 137 148 PO 106 PO 110 134 PO 149 PO 135 PO 150 PO 97 PO 74 PO 109 PO 75 NO 120 PO 136 PO 126 PO 99 PO 111 PO 55 PO 127 Sonda D NO 56 RO 119 130 PO 108 128 RO 124 PO 129 NO 77 NO 76 RO 114 NO 73 117 NO 72 Sonda E PO 71 Sonda C 8b Čatež – Sredno polje, detajlni načrt najdišča z vrisanimi strukturami iz različnih obdobij. Merilo 1 : 1500. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 19 SE 1 − plast rjavo sive peščene ilovice SE 154 − plast temnejše rjave peščene ilovice − paleoornica SE 155 − plast rumeno rdeče peščene glinene ilovice − geološka osnova x = 547504.8045 y = 83154.9144 z = 144.8924 SE 1 − plast rjavo sive peščene ilovice SE 154 − plast temnejše rjave peščene ilovice − 1 paleoornica SE 155 − plast rumeno rdeče peščene glinene ilovice − 154 geološka osnova 155 x = 547504.8045 y = 83154.9144 z = 144.8924 9 Izsek profila v sondi A. Merilo 1 : 100. 145 1 145 raziskano območje 154 mlajša kamena doba 16 domnevna razprostranjenost neolitskega naselja PO 2 nedoločeno 155 PO 3 PO 30 31 32 9 11 34 19 PO 22 145 PO 45 50 PO 51 40 PO 83 47 PO 84 48 PO 53 PO 42/62 PO 94 PO 90 121 PO 146 PO 57 PO 152 PO 61 78 PO 65 66 PO 104 PO 91 PO 92 59 PO 69 79 PO 145 + PO 93 PO 103 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 PO 140 PO 105 PO 96 PO 70 PO 64 PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 PO 106 148 PO 110 134 PO 149 PO 150 PO 135 PO 97 PO 74 PO 75 PO 109 PO 136 PO 99 PO 55 PO 126 PO 111 PO 127 130 PO 108 128 PO 129 117 10 Čatež – Sredno polje, načrt osrednjega dela neolitskega naselja s koncentracijo neolitskih objektov ter vrisanim prostorom, kjer se je naselje verjetno še razprostiralo. Merilo 1 : 2000. 20 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Neolitske ostaline so bile vkopane v geološko osnovo iz 5.1 Ostaline neolitskega obdobja enakega nivoja kot eneolitske, bronastodobne in rimskodobne ostaline1, kar najverjetneje lahko razložimo tako, da 5.1.1 Ostaline neolitskega naselja so na najdišču ohranjeni le spodnji deli globoko vkopanih objektov. Hodne površine, ki so se bile izoblikovale v različ- Med vsemi arheološkimi ostalinami na najdišču Čatež – Sre- nih časovnih obdobjih, pa so bile zaradi posledic dolgole- dno polje so bile arheološke plasti in ostaline, ki jih lahko tnega oranja uničene. pripišemo neolitski poselitvi območja, najobsežnejše in naj- številnejše. Na osnovi rezultatov terenskih raziskav sklepa- mo, da je bilo neolitsko naselje razmeroma veliko in se je razprostiralo na celotni površini izkopnega polja, na dobrih 3,1 hektarja. V osrednjem delu je bila zgoščenost odkri- tih neolitskih objektov sicer največja, bolj razpršene pa so bile sledi poselitve na njegovem obrobju (sl. 10). Glavnina 145 objektov je bila odkrita na prostoru 142 × 102 m (Guštin 145 et al. 2005b, 103), za katerega sklepamo, da je predstavljal raziskano območje osrednji prostor naselja. mlajša kamena doba 16 domnevna razprostranjenost Načrt največje koncentracije neolitskih objektov kaže, da neolitskega naselja je treba upoštevati, da se je naselje najverjetneje raztezalo PO 2 nedoločeno PO 3 tudi izven raziskanega dela območja, predvsem v smereh severa in severovzhoda na eni strani ter juga in jugovzhoda na drugi (sl. 10, označeno z zeleno črto). Pri tem mislimo PO 30 31 32 9 samo na ožje središče naselja. Poselitvena obrobja oziroma 11 dejavnosti, ki so potekale na obrobnih predelih naselja, pa 34 19 so najverjetneje pustile sledi, ki segajo še precej širše v pro- PO 22 stor. Hkrati opažamo še, da je bilo na skrajnem vzhodnem 145 in zahodnem robu raziskanega prostora neolitskih struktur PO 45 izjemno malo, zaradi česar morda lahko upravičeno do- 50 PO 51 40 mnevamo, da je bil z arheološkimi raziskavami ugotovljen PO 83 47 dejanski skrajni vzhodni in zahodni rob neolitskega naselja PO 84 48 PO 53 (sl. 10). PO 42/62 PO 94 PO 90 PO 57 Skupno je bilo na Čatežu – Srednem polju odkritih 65 neo- 121 PO 146 PO 152 PO 61 78 PO 65 66 litskih arheoloških kontekstov2, ki so bili nekdaj sestavni deli PO 104 PO 91 PO 92 59 PO 69 79 PO 145 + PO 93 različnih objektov. Med njimi so bile zabeležene tudi kon- PO 103 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 centracije najdb, ki so bile kasneje, v poizkopavalni fazi, pri- PO 140 PO 105 PO 96 PO 70 PO 64 pisane keramičnim zbirom ustreznega neolitskega objekta. PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 PO 106 Ostaline neolitskih struktur in objektov so bile na Čatežu – 148 PO 110 134 PO 149 PO 150 PO 135 PO 74 Srednem polju prepoznane kot jame različnih tlorisnih oblik PO 97 PO 75 PO 109 PO 136 in velikosti. Vse odkrite arheološke ostaline so se nahajale tik PO 99 PO 55 PO 126 PO 111 pod vrhnjo plastjo – ornico oziroma paleoornico, katere de- PO 127 130 PO 108 belina je na posameznih delih izkopnega polja nihala med 128 PO 129 0,30 in 0,70 m, vkopane pa so bile v geološko osnovo, pri čemer je bila njihova globina ohranjena največ do 0,7 m. 117 Tlorise raziskanih neolitskih objektov lahko najbolje prikaže- mo v pregledni tabeli na sl. 11a in 11b. Razvrstitev tlorisov v tabeli je odvisna od velikosti objekta, delno pa je nanjo 2  Katalog vseh raziskanih plasti in ostalin se nahaja v ločenem poglavju, kjer so predstavljeni tudi tlorisi in preseki vseh odkritih neolitskih 1  Kar je potrdil tudi geološki ogled terena (Verbič 2002). objektov. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 21 vplivala tudi ohranjena oblika tlorisa na nivoju vkopa v ge-Daje namreč vtis, da le-ta ni igrala vnaprej določene vloge ološko osnovo. Velikostni razpon objektov je velik; največji pri gradnji objektov, ampak je bila najverjetneje odvisna od objekt je pokrival površino 73,6 m2, najmanjši pa le 0,2 m2. dane mikrolokacije znotraj naselja. Zaradi lažje ponazoritve velikostnega razpona so bili vsi ne- Za objekte, katerih površina ne presega 10 m2, so v glav- olitski objekti razvrščeni v pet velikostnih površinskih razre- nem značilne krožne (sl. 11b: npr. PO 127, PO 53, PO 51, dov. Med njimi so štirje objekti, katerih ohranjena tlorisna PO 111, PO 97) ter manjše ovalne pravilne in nepravilne tlo-površina je presegala 50 m2. Tlorisne površine osmih neo- risne oblike (sl. 11b: npr. PO 30, PO 123, PO 74, PO 69), litskih objektov so se gibale med 50 m2 in 30 m2; med njimi pri čemer nekatere izmed njih lahko označimo tudi za bolj pa je tudi pet takšnih, ki so si bili površinsko zelo blizu; nji-kompleksne (sl. 11b: npr. PO 2, PO 30, PO 58, PO 138, PO hove površine so se namreč gibale v razponu med 32,4 m2 61), kot npr. v primeru objekta PO 75. Njegov osrednji del so in 34,7 m2. Štirje objekti so bili veliki med 20 m2 in 30 m2, po-s severne strani obkrožale tri jame za stojke (sl. 11b), kar na vršine sedmih objektov pa med 10 m2 in 20 m2. Ohranjene Čatežu – Srednem polju tudi sicer predstavlja izjemo. Manjši tlorisne površine ostalih manjših objektov so se gibale nad objekti so različnih prostorskih usmeritev, razmeroma pogo-0,2 m2 in pod 10 m2 (sl. 8a, 8b, 11a, 11b). sto pa znova opazimo usmeritev objekta v smeri sever–jug Poleg velikega površinskega razpona so se neolitski objekti (sl. 8a, 8b, 11b: PO 2, PO 104, PO 123, PO 30). razlikovali tudi po tlorisnih oblikah. Med površinsko najve- Posamezni objekti so imeli na določenih mestih »pogloblje- čjimi objekti (nad 50 m2) lahko na eni strani opazimo tlorise ne« prostore, za katere lahko predvidevamo, da so v sa-nepravilnih ovalnih oblik, s poudarjenim izstopajočim delom mem ustroju dejavnosti v objektu igrali drugačno vlogo kot na jugovzhodni strani objekta (sl. 11a: PO 110 in PO 135), ter preostali deli. V teh poglobitvah je bila sicer sestava polnila zelo razvejane oblike tlorisov, kot sta npr. tlorisa PO 136 in največkrat povsem podobna preostalemu delu; izjemoma in PO 96 (sl. 11a) na drugi. Usmeritev obeh ovalnih objektov le v posameznih primerih je bila na teh delih opažena tudi je bila skoraj povsem pravilna v smeri sever−jug, tako ime-večja koncentracija odlomkov keramike in kamnitega orodja novanim razvejanim objektom pa usmerjenosti ni mogoče (npr. objekti PO 42, PO 96, PO 146). V raziskanih neolitskih določiti. objektih so bili zaznani tudi primeri tako imenovanih loče- Za neolitske objekte, katerih ohranjena površina se je gibala nih prostorov, kjer so se najverjetneje odvijale tudi drugačne med 30 m2 in 50 m2, velja, da je večina njih izrazito izdolžene vrste dejavnosti. Tu mislimo predvsem na pravilne krožne ovalne oblike, nekateri izmed njih so imeli tudi poudarjen, strukture iz kamnov, kot je bila zabeležena npr. v objektu PO nekoliko poglobljen del na eni izmed stranic (sl. 8a, 8b, 11a: 2, ali pa strukture iz žgane gline, kot je bila odkrita v objektu npr. PO 146, PO 90, PO 70, PO 91, PO 55, PO 105). Nekateri PO 104. V PO 150 pa je bilo tudi odkrito manjše ognjišče. objekti te površinske velikosti so bili nepravilnih kvadratnih Neolitski objekti so bili večinoma zapolnjeni s črnim oziroma oziroma bolj oglatih oblik (sl. 11a: npr. PO 42 in PO 108). rjavim polnilom, ki bi ga po strukturi lahko opisali kot pešče-Usmerjenosti teh objektov so bile povsem raznolike in niso no ilovico. Pogosto so vsebovala posamezne nerazporejene kazale ustaljenega vzorca. večje in srednje velike kamne, ki jih morda lahko pojasnimo Objekti, ki sodijo v površinski razred med 20 m2 in 30 m2, kot oporne elemente nekdanjih gradbenih rešitev znotraj so bili razmeroma podolgovatih oziroma ovalnih oblik s objektov, ki pa se niso ohranile v prvotni obliki, torej in situ. posameznimi poudarjenimi oziroma izstopajočimi deli, kot Poleg tega so polnila vsebovala razmeroma pogosto še npr. objekta PO 65 in PO 106 (sl. 11a). Oblikovno nekoliko drobce oglja ter številne odlomke keramičnega gradiva in odstopata le objekt PO 151, katerega tloris je bil bolj srčaste kamnitih orodij. tlorisne oblike, in pa PO 95, ki je bil sestavljen iz treh poglo- Štiriindvajset izmed raziskanih kontekstov je bilo v prvih ob- bljenih ločenih enot (sl. 8a, 8b, 11a). javah interpretiranih kot ostaline nekdanjih neolitskih biva- Pri objektih, katerih površina se giblje med 10 m2 in 20 m2 lišč (Guštin et al. 2005b, 103–104), vendar pa njihova razlaga (sl. 11a: PO 93, PO 94, PO 83, PO 150, PO 129, PO 152, PO ni temeljila le na velikosti in obliki objekta, ker je šlo v osnovi 64), je že na prvi pogled vidno, da so bile njihove tlorisne za izjemno raznolike tlorisno zasnovane objekte, ki so ve-oblike bolj stisnjene in širše ter ne tako podolgovate kot v činoma sodili med večje na najdišču. Kot eno izmed meril prejšnjih skupinah. Objekti so bili v tlorisu bolj krožnih ali določitve konteksta kot ostaline bivanjskega objekta so bile širših ovalnih oblik, katerih dolžina in širina sta si pogosto uporabljene tudi v polnilu jam odkrite najdbe, torej odlom-precej blizu. Pestrost in raznolikost oblik tlorisov objektov ki keramike in kamnitega orodja. Teža obeh uporabljenih tovrstne površine sta popestreni še z usmeritvijo objektov. meril za opredelitev bivanjskih objektov je bila preverjena s 22 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Neolitski objekti večji od 50 m² A B A B A B A B 1 m 1 m 1 m 2 m A B A B A B PO 135 PO 136 PO 96 PO 110 Neolitski objekti večji od 30 m² PO 145 + PO 144 A A B B A B 1 m 1 m 1 m A B PO 100 A B A B 2 m PO 105 PO 55 PO 145+PO 144; PO 105 PO 90 PO 146 PO 62 PO 42 C1 PO 62 A A A B B A B PO 42 C2 PO 62 A B PO 42 A PO 42 B 2 m 1 m 1 m A B A B A B A B 1 m PO 42 PO 108 PO 70 PO 91 Neolitski objekti večji od 20 m² PO 95a A B A B A B PO 95b 2 m 1 m RO 143 NO 56 RO 142 1 m A B A B PO 95c A B PO 151 PO 106 PO 95 PO 65 Neolitski objekti večji od 10 m² A A A B PO 83 B A B PO 84 1 m 1 m B 1 m 1 m A B A B A B A B PO 93 PO 94 PO 83+PO 84 PO 150 A B A B A B 1 m 1 m 0,5m A B A B A B PO 129 PO 152 PO 64 11a Preglednica tlorisov in prerezov neolitskih objektov. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 23 Neolitski objekti manjši od 10 m² A A A A A B A B B B B B A B C C C C 0,5 m 1 m 0,5 m 1 m A B A B A B PO 2 PO 138 PO 126 PO 3 A B A A B A B B 1 m 1 m 0,5m 1 m A B A B A B A B PO 58 PO 92 PO 69 PO 104 PO 75b A B PO 75a PO 75 c A B A B A B 1 m 0,5m 1 m 0,5 m A B A B A B A B PO 149 PO 22 PO 103 PO 75 A B A B A A B 0,5 m 0,5 m 0,5 m B 0,5 m A B A B A B A B PO 30 PO 140 PO 54 PO 123 A A B A B A B B 0,5 m 0,5 m A A B 1 m A B 0,5 m B A B PO 45 PO 97 PO 111 PO 51 A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B 0,5 m 0,5 m 0,5 m 0,5 m 0,2 m 0,2 m PO 61 PO 109 PO 99 PO 127 PO 74 PO 53 11b Preglednica tlorisov in prerezov neolitskih objektov manjših od 10 m2. 24 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 primerjavo odnosa med površino posameznega objekta in PO površina objekta število odlomkov količino odkritega keramičnega gradiva v njegovem polnilu (m2) (sl. 12a, 12b). Rezultati so v večji meri potrdili prvotno raz- PO 53 0,2 1 lago. Pokazalo se je namreč, da površine raziskanih objek- PO 74 0,5 3 PO 127 0,9 0 tov niso v sorazmerni povezavi s količino keramičnega gra- PO 99 0,9 149 diva, odkritega v njihovih polnilih. Med največjimi objekti, PO 109 1 0 tistimi nad 50 m2, lahko opazimo celo, da je povezava tako PO 61 1,2 6 rekoč obratno sorazmerna. Polnila površinsko sicer manjših PO 51 1,2 11 PO 111 1,6 0 objektov so vsebovala neprimerno večje število odlomkov PO 97 2,3 2 keramike kot pa tista v površinsko večjih objektih in obratno. PO 45 2,3 92 Med objekti naslednje velikostne skupine, katerih površine PO 123 3 14 so se gibale med 30 m2 in 50 m2, je nekaj takšnih, katerih PO 54 3,7 0 polnila so vsebovala izjemne količine keramičnega gradiva, PO 140 3,9 19 PO 30 4,2 16 kot npr. PO 55, pa tudi takšni, katerih polnila so vsebovala PO 75 4,4 559 bistveno manjši, čeprav še vedno zajeten nabor keramič- PO 103 4,6 0 nih najdb (npr. PO 90). Med skupino objektov s površinami PO 22 4,8 21 med 10 m2 in 30 m2 so odkriti takšni, katerih polnila skoraj PO 149 6,1 64 PO 104 6,5 503 niso vsebovala keramičnih najdb (npr. PO 151), pa tudi ta- PO 69 6,5 0 kšni z razmeroma številčnimi najdbami (npr. PO 106). Med PO 92 7 219 najmanjšimi objekti, ki površinsko sodijo pod 10 m2, so le PO 58 7,1 326 posamezni objekti kljub svoji majhni površini izkazali pri- PO 3 8,2 52 sotnost razmeroma velike količine keramičnih odlomkov v PO 126 8,5 84 PO 138 9,1 2295 svojih polnilih (npr. PO 138). Za večino majhnih objektov pa PO 2 9,7 50 velja, da je količina gradiva, odkritega v njihovih polnilih, PO 64 10,3 703 sorazmerno nizka (sl. 12a, 12b). PO 152 11,8 393 PO 129 14,6 2315 Najbolj logična razlaga opaženega neskladja med površino PO 150 15 2148 objekta in količino keramičnega gradiva, odkritega v njiho- PO 83+PO 84 15,4 2085 vih polnilih, je, da so bili procesi, ki so se odvijali pri nastanku PO 94 18,1 103 površinsko sicer primerljivih objektov, različni pri objektih, PO 93 19 3296 PO 65 23,6 74 katerih polnila vsebujejo številne odlomke keramike na eni PO 95a+PO 95b+PO 95c 23,8 274 strani, in pri tistih, katerih polnila praktično ne vsebujejo PO 106 24,9 2446 najdb na drugi strani. PO 151 28,7 24 PO 91 32,4 1199 Med ostaline nekdanjih bivanjskih objektov naselja so bili PO 70 33,2 865 tako umeščeni konteksti PO 135, PO 136, PO 96, PO 110, PO PO 108 33,8 1767 55, PO 145, PO 90, PO 146, PO 42, PO 105, PO 108, PO 70, PO 105 34,2 2794 PO 91, PO 106, PO 65, PO 93, PO 83, PO 150, PO 129, PO PO 42 34,7 1206 PO 146 37,6 3279 152, PO 64, PO 138, PO 58 in PO 92. PO 90 39,7 805 Delovna hipoteza, da gre v primeru odkritih neolitskih PO 145 + PO 144 44,1 2543 PO 55 44,2 5258 kontekstov za ostaline nekdanjih bivališč, je bila v nadalje- PO 110 54 6372 vanju preverjena tudi z analizo fragmentacije keramične- PO 96 57,1 5183 ga zbira, podrobneje predstavljena v poglavju Tehnološka PO 136 66,2 3588 makroskopska analiza neolitskega keramičnega zbira. Ta PO 135 73,6 3658 je podprla razlago, da gre v teh primerih za ostaline bi- 12a Referenčna primerjava površine neolitskih objektov in vanjskih objektov. Ob upoštevanju vseh terenskih opažanj, števila odlomkov keramike v keramičnem zbiru. rezultatov analize odnosa posameznih objektov do količi- ne keramičnega gradiva v njihovih polnilih, pa tudi analize fragmentacije keramičnega zbira ugotavljamo, da vse pre- verbe podpirajo razlago teh objektov kot ostalin nekdanjih Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 25 Površina objekta (m2) Število odlomkov PO 135 PO 136 PO 96 PO 110 PO 55 PO 145 + PO 144 PO 90 PO 146 PO 42 PO 105 PO 108 PO 70 PO 91 PO 151 PO 106 PO 95a+PO 95b... PO 65 PO 93 PO 94 PO 83+PO 84 PO 150 PO 129 PO 152 PO 64 PO 2 PO 138 PO 126 PO 3 PO 2 PO 92 PO 69 PO 104 PO 149 PO 22 PO 103 PO 75 PO 30 PO 140 PO 54 PO 123 PO 45 PO 97 PO 111 PO 51 PO 61 PO 109 PO 99 PO 127 PO 74 PO 53 0 20 40 60 80 0 2000 4000 6000 8000 12b Grafični prikaz referenčne primerjave površine neolitskih objektov in števila odlomkov keramike v keramičnem zbiru. opuščenih neolitskih bivališč. Predstavljene kontekste lahko bivališč, praktično niso ohranile. O morebitnih lahkih nad-razumemo tudi kot gospodarsko-bivanjske celote, v okviru zemnih konstrukcijah sten in ostrešij stavb3, postavljenih nad katerih so se odvijale različne gospodarske dejavnosti sku-vkopane jame, pričajo oblike nekaterih delov posameznih pnosti, ki so prebivale v naselju. jam ter odlomki tako imenovanega hišnega lepa (Guštin et Rekonstrukcija podobe bivališč, katerih ostanki so bili odkri- ti na Čatežu – Srednem polju, je težka naloga; zlasti zato, 3  Velja razmisliti tudi o možnosti, da so bile nadzemne lesene konker se sledi konstrukcijskih elementov, kot so vkopi za stojke strukcije stavb postavljene na samo površje terena, brez vkopavanja oziroma nosilna bruna, ostanki stenskih konstrukcij in ostan- nosilnih stebrov pod površje. Sledi, ki bi pričale o tovrstni gradnji ki ognjišč, ki bi pripomogli k natančnejši razlagi in opisu bivališč, se na arheoloških najdiščih, kakršno je naše, kjer je sorazmerno debel sloj vključno s hodno površino uničen, žal ne ohranijo. 26 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 13 Preglednica radiokarbonskih datacij oglja iz posameznih objektov (Leibnitz Labor, Kiel) (vir: Guštin 2005a, sl. 2). al. 2005b, 104). Drobci ožgane gline oziroma odlomki hi- zgostitvijo v samem osrednjem delu naselja. Čeprav jih je šnega ometa, ki naj bi potrjeval prisotnost stenskih oblog, so prostorsko težko neposredno povezati z določenim bivanj-bili zelo redki, čeprav jih lahko zasledimo širom izkopnega skim objektom, saj njihova razporeditev tega ne dopušča, polja. Opaznejše zgostitve ožganega glinenega ometa so ne gre spregledati dejstva, da se večinoma pojavljajo v ožji bile odkrite le v posameznih objektih, kot so npr. PO 135, bližini bivanjskih objektov (sl. 8a, 8b). PO 110, PO 90, PO 108, PO 106, PO 93 in PO 104. Zgosti- Ostaline, ki površinsko sodijo med manjše objekte v naselju tve drobcev hišnega ometa so bile s posameznimi izjema- (pod 10 m2), lahko pojasnimo v kontekstu nekdanjih gospo- mi opažene predvsem v objektih, za katere se predvideva, darskih dejavnosti v naselju (Guštin et al. 2005b, 103–104). da gre za ostaline bivališč. Takšna prostorska porazdelitev To razlago podpira analiza primerjave površine objektov s ožganega glinenega hišnega ometa pritrjuje naši razlagi količino najdb. Pokazalo se je, da so njihova polnila vsebo-objektov. vala relativno maloštevilne najdbe materialne kulture. Lahko Poleg objektov, ki so bili opredeljeni kot sledi neolitskih bi- jih razumemo kot sledi nekdanjih gospodarskih dejavnosti, vanjskih objektov, je bilo na Čatežu – Srednem polju odkri- nekatere pa bi veljalo razumeti tudi kot odpadne jame ob tih tudi več deset manjših struktur, ki jih je mogoče nepo- bivanjskih objektih. sredno povezati z neolitsko poselitvijo območja. Strukture, Časovni okviri razvoja in trajanja naselja ki so se v raziskanem delu najdišč v glavnem ohranile kot jame krožnih ali ovalnih tlorisnih oblik, sodijo med povr- V času arheoloških raziskav na Čatežu – Srednem polju je šinsko manjše. Te manjše strukture so bile ugotovljene po bil izveden širok program radiokarbonskega datiranja vzor-celotnem območju izkopnega polja z njihovo največjo cev oglja iz posameznih neolitskih objektov z namenom, da Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 27 se ugotovi natančen časovni razpon trajanja naselja. V da- nekatere sledi razvoja naselbine, ki izkazujejo koncentrično tacijski program je bilo skupno vključenih 23 vzorcev4 iz raz- širitev mikroposelitve območja. ličnih neolitskih objektov. Rezultati radiokarbonskih analiz so Vpogled v strukturiranost naselja na Čatežu – Srednem polju prikazani na sl. 13 in vključujejo številko vzorca, rezultat v bi bil zagotovo boljši, če bi bilo raziskano celotno območje letih pred sedanjostjo, kalibriran datum ter časovne razpone naselja. Zaradi prostorskih omejitev raziskav pa lahko opa-absolutnih datumov v - 1Σ in - 2Σ razponu.5 zujemo le strukturo in organiziranost znanega dela naselja. Kot je razvidno iz sl. 13, rezultati radiokarbonskih datacij iz- Najbolj realno sliko izkazuje jugozahodni del središča na-kazujejo relativno ozek časovni razpon trajanja neolitskega selja, ker je bil tu raziskan največji strnjen prostor naselbine naselja na Čatežu – Srednem polju. Na osnovi absolutnih 1 datumov posameznih objektov namreč lahko sklepamo, da 45 je naselje po vsej verjetnosti živelo le dobri dve oziroma tri 145 raziskano območje stoletja, morda še kakšno stoletje več. 4800−4900 cal. BC 4700−4800 cal. BC Absolutni datumi z izjemno enega6 sicer sodijo med 4.899 4600−4700 cal. BC in 4.545 cal. BC, kar ob upoštevanju 2Σ - razpona sicer pred- PO 2 4500−4600 cal. BC stavlja absolutni čas med 4.954 in 4.460 cal. BC. Ta razmero- PO 3 4000−4200 cal. BC ma širok razpon petih stoletij najverjetneje lahko pojasnjuje- ostale neolitske strukture mo kot posledico standardne deviacije na eni in absolutnih PO 30 datacij nekaterih objektov, ki časovno nekoliko odstopajo od večine, na drugi strani. Glavnina absolutnih datumov pa nedvomno sodi v čas med 4.800 in 4.600 cal. BC in jih je treba tako tudi razumeti. To je čas, ko je naselje na Čatežu – PO 22 Srednem polju doseglo največji obseg poselitve.7 145 Z namenom opazovanja razvoja in morebitnih smeri širi- PO 45 PO 51 tve naselja smo časovno opredeljene objekte prostorsko PO 83 umestili v načrtu najdišča (sl. 14).8 Najizrazitejšo sliko lahko PO 84 PO 53 opazujemo v jugozahodnem delu središča naselja, kjer je PO 42/62 PO 94 zgoščenost neolitskih objektov oziroma predvsem časovno PO 90 PO 57 PO 146 PO 152 PO 61 opredeljenih objektov največja, zato so naša opažanja v na- PO 104 PO 91 PO 92 PO 65 PO 69 daljevanju vezana predvsem na ta prostor. Čeprav gre za PO 145 + PO 103 PO 93 PO 144 časovno precej enotno sliko, je vendarle mogoče zaznati PO 95 PO 100 PO 140 PO 58 PO 105 PO 96 PO 54 PO 70 PO 64 PO 123 PO 151 PO 138 PO 106PO 149 PO 110 PO 135 PO 150 PO 74 4  V vseh 23 primerih so bili radiokarbonsko datirani ostanki lesa. PO 97 PO 75 PO 109 PO 136 5  Kalibracijske krivulje z vsemi podatki so predstavljene v poglavju o PO 99 PO 55 PO 126 PO 111 radiokarbonskih datacijah. PO 127 PO 108 6  Absolutni datum objekta PO 70 bistveno odstopa od vseh ostalih datumov za par stoletij. Sodeč po rezultatih radiokarbonskih datacij PO 129 bi ga morali umestiti med 4219 in 4050 cal. BC, kar bi ob upošteva- nju standardne deviacije razpona 2Σ pomenilo absolutni čas med 4315 in 3996 cal. BC. Vendar pa velja na tem mestu opozoriti, da je keramično gradivo iz tega objekta povsem enako gradivu ostalih objektov. Razlike niso opazne niti na eni od opazovanih ravni. Zato velja omenjeni datum izvzeti iz opredeljenega časovnega razpona predvsem iz razloga, ker morda ni zanesljiv. 7  Nekoliko drugačen pogled na časovni razpon trajanja naselja in posledično tudi interpretacijo ostalin je v svoji disertaciji ponudil M. Sraka (2016). 8  Kot referenčni vir datacije posameznega neolitskega objekta je bil zaradi jasnejšega prostorskega prikaza razvoja naselbine izbran samo kalibriran absolutni datum (cal. BC) brez upoštevanja standar-14 Prostorski prikaz razvoja naselbine skozi vidik dnih deviacij (1Σ oziroma 2Σ). radiokarbonskih datacij posameznih objektov. Merilo 1 : 2000. 28 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 in ker je na tem mestu ohranjenost neolitskih objektov de-lahko opazimo, da je neurejenost prostorske razporeditve jansko tudi najboljša. Ker se raven opazovanja nanaša na objektov samo navidezna ter da lahko v sami strukturi na-razmeroma velik del naselbine, predvidevamo, da je poskus selbine vidimo nekakšno krožno zasnovo. Na prvi pogled razlage verjeten za celoten prostor naselja. Dopuščamo pa se namreč zdi, da so bili bivanjski objekti na obravnavanem tudi možnost, da bi se ob analizi celotnega naselja ta pona-prostoru postavljeni v nekaj neurejenih, vendar krožnih lini- zoritev lahko izkazala za drugačno. jah, ki so obdajale osrednji prostor naselbine (sl. 15). Upoštevajoč dejstvo, da so bili pri terenskih raziskavah iz- kopani zgolj najgloblji deli arheoloških naselbinskih ostalin, 145 145 raziskano območje 4800−4900 cal. BC 4700−4800 cal. BC 4600−4700 cal. BC PO 2 4500−4600 cal. BC PO 3 4000−4200 cal. BC ostale neolitske strukture PO 30 PO 22 145 PO 45 PO 51 PO 83 PO 84 PO 53 PO 42/62 PO 94 PO 90 PO 57 PO 146 PO 152 PO 61 PO 104 PO 91 PO 92 PO 65 PO 69 PO 145 + PO 103 PO 93 PO 144 PO 95 PO 100 PO 140 PO 58 PO 105 PO 96 PO 54 PO 70 PO 64 PO 123 PO 151 PO 138 PO 106PO 149 PO 110 PO 135 PO 150 PO 97 PO 74 PO 75 PO 109 PO 136 PO 99 PO 55 PO 126 PO 111 PO 127 PO 108 PO 129 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 29 raziskano območje mlajša kamena doba bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba 1 bronasta doba 45 rimska doba NO 17 novi vek NO 15 nedoločeno 16 PO 23 NO 24 PO 2 PO 3 NO 80 PO 4 PO 21 PO 5 PO 18 PO 30 NO 81 31 9 32 RO 10 NO 44 11 Sonda A RO 6-8 34 NO 12 PO 35 RO 13 19 NO 14 NO 36 NO 82 NO 37 PO 22 145 RO 20 PO 45 50 40 PO 51 PO 87 PO 46 NO 52 RO 88 47 PO 84 PO 43 48 Sonda F PO 83 PO 53 RO 85 RO 43A/B NO 39 Sonda B RO 86 RO 38 PO 42/62 PO 94 PO 60 RO 147 RO 89 PO 90 NO 49 RO 26B NO 63 Sonda G 121 PO 57 PO 152 RO 29A RO 26A PO 146 PO 61 NO 67 78 PO 91 66 PO 92 PO 65 59 PO 104 PO 69 79 RO 101 PO 145 + PO 93 PO 103 PO 41 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 RO 143 PO 140 RO 142 PO 96 NO 56 PO 105 PO 70 PO 64 RO 102 RO 98 PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 RO 139 RO 137 148 PO 106 PO 110 134 PO 149 PO 135 PO 150 PO 97 PO 74 PO 109 PO 75 NO 120 PO 136 PO 126 PO 99 PO 111 PO 55 PO 127 Sonda D NO 56 RO 119 130 PO 108 128 RO 124 PO 129 NO 77 NO 76 RO 114 NO 73 117 NO 72 Sonda E PO 71 Sonda C 15 Struktura osrednjega dela neolitskega naselja z označeno prostorsko organiziranostjo neolitskih objektov. Merilo 1 : 1500. 30 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 raziskano območje mlajša kamena doba bakrena doba 145 zgodnja bronasta doba 1 bronasta doba 45 rimska doba NO 17 novi vek NO 15 nedoločeno 16 PO 23 NO 24 PO 2 PO 3 NO 80 PO 4 PO 21 PO 5 PO 18 PO 30 NO 81 31 9 32 RO 10 NO 44 11 Sonda A RO 6-8 34 NO 12 PO 35 RO 13 19 NO 14 NO 36 NO 82 NO 37 PO 22 145 RO 20 PO 45 50 40 PO 51 PO 87 PO 46 NO 52 RO 88 47 PO 84 PO 43 48 Sonda F PO 83 PO 53 RO 85 RO 43A/B NO 39 Sonda B RO 86 RO 38 PO 42/62 PO 94 PO 60 RO 147 RO 89 PO 90 NO 49 RO 26B NO 63 Sonda G 121 PO 57 PO 152 RO 29A RO 26A PO 146 PO 61 NO 67 78 PO 91 66 PO 92 PO 65 59 PO 104 PO 69 79 RO 101 PO 145 + PO 93 PO 103 PO 41 PO 144 PO 95 PO 100 PO 58 RO 143 PO 140 RO 142 PO 96 NO 56 PO 105 PO 70 PO 64 RO 102 RO 98 PO 123 PO 138 PO 54 PO 151 RO 139 RO 137 148 PO 106 PO 110 134 PO 149 PO 135 PO 150 PO 97 PO 74 PO 109 PO 75 NO 120 PO 136 PO 126 PO 99 PO 111 PO 55 PO 127 Sonda D NO 56 RO 119 130 PO 108 128 RO 124 PO 129 NO 77 NO 76 RO 114 NO 73 117 NO 72 Sonda E PO 71 Sonda C Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 31 Če pa pri tem upoštevamo še časovno mesto objektov in tistimi iz starejše skupine objektov. Najmlajši neolitski objekti s tem tudi zgoraj ugotovljene smeri širitve naselja, je slika z absolutnimi datumi med 4500 in 4600 cal. BC so ležali na strukture in organiziranosti naselbine še bolj izpovedna. severozahodnem robu središča neolitskega naselja (Tomaž Na osnovi radiokarbonskih datumov predvidevamo, da je 2010a, sl. 19). Tudi ti so bili v prostor postavljeni tako, da najstarejši del naselja zaživel v samem središču, v času pred niso motili neposredne okolice ostalih objektov. Površinsko 4.800 cal. BC, okoli njega pa se je v naslednjih nekaj stoletjih so primerljivi z objekti prejšnje skupine, so pa bile na drugi razvilo razvejano naselje, kakršno lahko opazujemo danes strani medsebojne razdalje med dvema najbližjima objek-skozi arheološki zapis. Objekt PO 136 z najstarejšim izpri- toma mnogo bolj raznolike in ne izkazujejo nekega usmer- čanim absolutnim datumom je ležal v samem središču na- jenega vzorca. selbine (sl. 14), s svojim nepravilnim razvejanim tlorisom pa Neolitsko naselje na Čatežu – Srednem polju je bilo raziska-hkrati sodi tudi med površinsko največje objekte v naselju no v dovolj širokem obsegu, da so raziskave ponudile dober nasploh. V času med 4.800 in 4.700 cal. BC se je naselbina vpogled v strukturiranost in razvoj celotnega naselja, manj znatno razširila, širitvi pa lahko sledimo na prostoru zaho-jasna pa je prostorska organiziranost posamezne bivanjske dno in jugozahodno od najstarejšega dela naselja. S tem oziroma gospodarsko-bivanjske enote. Analiza prostorske dogajanjem lahko povežemo tri objekte, PO 110, PO 96 in razprostranjenosti bivanjskih objektov v povezavi z ostali-PO 108 (sl. 14). Njihova datacija, mesto v neposredni bližini mi ohranjenimi objekti na najdišču brez natančne časovne najstarejšega objekta, pa tudi njihova dokaj pravilna trikotna umestitve vseh manjših objektov na žalost ne zadošča za razporeditev v prostoru kažejo na to, da je morala biti izbira jasno opredelitev odnosa med bivališči in njihovimi pripa-prostora za njihovo postavitev vnaprej premišljena. Izpove- dajočimi »spremnimi objekti«. Na prvi pogled se morda zdi, dne so tudi njihove medsebojne razdalje. Drug od drugega da so bile nekatere manjše jame, ki so razložene bodisi kot so bili oddaljeni približno enako; npr. 46 m, 51 m in 56 m, kar ostaline gospodarskih dejavnosti bodisi kot odpadne jame, predstavlja, kot bomo videli v nadaljevanju, dejansko tudi v neposredni povezavi z bivanjskimi objekti, vendar pa pro-najdaljše razdalje med sočasnimi objekti (Tomaž 2010a, sl. storska prepletenost sledi različnih gospodarskih dejavnosti 19). Vsi objekti razen PO 108 sodijo med površinsko večje v času in prostoru ne dopušča nedvoumnih odgovorov. v naselju. Ti trije objekti se na načrtu najdišča prostorsko Bivanjski pogoji in gospodarsko ozadje v prepletajo s tistimi, ki jih na osnovi radiokarbonskih datacij neolitskem naselju in njegovi okolici lahko postavimo v čas med 4.700 in 4.600 cal. BC. Čeprav se njihova prostorska razporeditev zdi morda naključna, ugo- Na najdišču Čatež – Sredno polje je bilo ohranjenih razme- tavljamo, da verjetno ni bilo tako. Razlogov je več. Objekti roma malo sledi, ki bi pojasnile te vidike, nekaj fragmentar-PO 135, PO 105, PO 93, PO 146 in PO 42 ležijo v prostoru nih informacij pa je vendarle na voljo in jih na kratko povzemed starejšimi objekti tako, da ne posegajo v ožji »obhišni mamo v nadaljevanju.9 prostor« starejših objektov (Tomaž 2010a, sl. 19). Zdi se, da Paleovegetacijske sledi je bila njihova umestitev v prostor pogojena z lokacijo starejših objektov, kar bi lahko pričalo o tem, da so bili starejši Na osnovi 190 opredeljenih primerkov lesa iz vzorcev ne-objekti začasa njihovega nastanka še v uporabi, čeprav le olitskih kontekstov, ki jih je analizirala M. Culiberg10, je bilo kot ruševina. Druga možna razlaga, za katero je sicer precej ugotovljeno, da jih največ pripada bukvi, nekaj manj hra-manj indicev, pa je, da je bilo nove objekte treba postaviti na stu. Skromneje, a približno enakovredno so zastopani brest, teh mestih zaradi tako imenovanega kolektivnega spomina jesen in javor. Primerki lesnega oglja belega gabra, breze skupnosti, ki je še beležil lokacijo starejših objektov. Premi-in jerebike so le posamični. V enem vzorcu je bilo več pri- šljeno postavitev mlajših objektov v prostor zagovarjajo tudi merkov oglja z anatomskimi lastnostmi lesa vinske trte. Še zabeležene medsebojne razdalje med dvema najbližjima vedno pa ostaja vprašanje, ali je bila to divja vinska trta ali sočasnima objektoma, ki so bile v povprečju za 10 m krajše že gojena različica. kot tiste pri starejši skupini objektov, poleg tega pa so bile Rezultati analize oglja kažejo, da je morala biti tedanja po dolžini medsebojno ustrezno primerljive in so se gibale gozdna vegetacija precej podobna današnji, le obsežno-v povprečju okoli 35 m. Poleg krajših medsebojnih razdalj sti teh gozdnih površin ni bilo mogoče opredeliti. Danes v med objekti obravnavano skupino objektov zaznamuje tudi njihova povprečno manjša površina. Z izjemo PO 135, ki s 9 Ločeno sta v poglavju Analize predstavljeni paleobotanična analiza svojo površino predstavlja največji objekt v naselju, osta-M. Culibergove in paleozoološka analiza Z. Hincak. li objekti izkazujejo precej manjše površine v primerjavi s 10 Celotna paleobotanična analiza vzorcev s Čateža – Srednega polja M. Culibergove je dostopna v poglavju Analize. 32 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 nižinskem delu širše okolice najdišča uspeva poplavni gozd primeren habitat vseh treh lovnih vrst živali, katerih kosti so hrasta doba, v katerem je tudi gaber. Analize oglja pa ka-bile najpogosteje odkrite na Čatežu – Srednem polju, in žejo še, da naj bi bila tedaj ob hrastu pogostejša jesen in zato tudi primerno lovišče. brest. Tudi za brest velja, da ima tako kot hrast, bukev in Tudi reja udomačenih živali je, vsaj po ohranjenem kostnem jesen kakovosten, uporaben in obstojen les. Dvignjena ob-gradivu sodeč, v gospodarstvu neolitske skupnosti s Čateža robja ravnine, ki se proti jugozahodu dvigujejo v planotasto – Srednega polja igrala določeno vlogo,13 vendar manjšo, hribovje Gorjanci, pa porašča svetel bukov gozd, v katerem kot jo je imel lov divjadi. Poleg svinje in udomačenega na-rasteta tudi gaber in javor. Breze in jerebike so bile verjetno vadnega goveda je izpričana tudi reja ovc in koz, pri čemer prisotne le kot posamična drevesa na obrobju gozda ali na pa velja ponovno poudariti, da so podatki dejansko izjemno bolj degradiranih površinah. skopi. Ocena pridelovalnega gospodarstva Čeprav je podatkov o pridelovalnem gospodarstvu skupno- Ocena pridelovalnega gospodarstva na Čatežu – Srednem sti, ki je živela na Čatežu – Srednem polju malo in za ar-polju temelji na izjemno skopih podatkih. O izrabi rastlinskih gumentirano razlago ne zadoščajo, bi ga kljub temu lahko virov je na voljo le malo podatkov, pa še ti so večinoma zelo splošno označili kot tako imenovani domačijski način zgolj posredni (Tomaž, Kavur 2006, 53), odkritih pa je bilo pridelave, kakor ga je pred leti opredelil Sahlins (1999).14 Reja tudi razmeroma malo kostnih ostankov, ki so bili poleg tega domačih živali in lov na divje živali, s čimer se je preživljala izjemno slabo ohranjeni. Pri tem morda ne gre spregledati skupnost neolitskega naselja na Čatežu, morda izražata tudi opažanja D. Mlekuža: »Zavedati se moramo, da noben ko-nujo, da je bilo za zmanjševanje preskrbovalnega tveganja stni zapis kakor tudi arheološki ni popoln. Njegova ohranje- in s tem preživetje skupnosti treba uporabiti različne načine nost je odvisna od cele vrste dejavnikov, ki nanj vplivajo, ga pridelave hrane. Ob povedanem se sicer poraja vprašanje, razdrobijo in selektivno preoblikujejo. Tafonomska zgodovi-kako pojasniti prevladujoč delež kosti divjih živalskih vrst v na kostnega zapisa naj bo razumljena kot serija tafonomskih danem arheološkem gradivu. Morda velja na tem mestu filtrov, ki preoblikujejo celotne živali v analiziran in objavljen omeniti rezultate dveh analiz ostankov živalskih kosti z Re-kostni zapis« (Mlekuž 2005, 10–11). snikovega prekopa, ki je Čatežu – Srednem polju prostorsko Na Čatežu – Srednem polju je bilo analiziranih skupaj 102 precej blizu in kjer je bilo v obeh primerih prav tako ugo-vzorcev ohranjenih kosti živali in dentalnih ostankov. Analizo tovljeno, da večinski delež določenih kosti pripada lovnim je opravila Zdravka Hincak.11 vrstam (Drobne 1964, 61; Toškan, Dirjec 2006, 140). Poudariti velja, da je tudi na Resnikovem prekopu ohranjenih kosti Makroskopska analiza kostnih in dentalnih ostankov živali premalo, da bi njihova analiza omogočila poglobljen vpo-ter statistična porazdelitev ohranjenosti kosti različnih žival- gled v ekonomijo takratnih ljudi (Toškan, Dirjec 2006, 148). skih vrst sta prikazani drugje, kljub slabi ohranjenosti zbira, Da je bil lov na divjad pomemben del pridelave v skupnostih pa lahko domnevamo, da je bil lov divjih živali, predvsem lengyelske kulture, kar v predlengyelskem in polengyelskem tura in jelena in v nekoliko manjši meri srne.12 za neolitsko obdobju ne velja, kažejo tudi analize kostnih ostankov na skupnost, ki je živela na Čatežu – Srednem polju, velike-več najdiščih na Slovaškem (npr. Ružindol-Borová; Svodin; ga pomena. Tur ali pragovedo ( Bos primigenius) je prednik Bučany in Santovka (povzeto po Fabiš 1997, 172) in Madžar-udomačenega goveda ( Bos taurus) in je izumrl v 17. stoletju skem, npr. Aszód in Herpály (Bökönyi 1986, Fig. 3). AD. O njegovih vedenjskih in bioloških značilnostih se lahko sklepa le na osnovi redkih zgodovinskih virov in na posplo- O drugih gospodarskih dejavnostih v naselju pričajo števil- šitvi vedenja drugih bovidov. Njegovi priljubljeni habitati so ni odlomki kamnitih orodij in keramike. Analize obeh zvrsti bili verjetno prostori med odprtimi in gozdnatimi površina-materialne kulture omogočajo ločevanje dejavnosti, ki so se mi, pa tudi rečne doline in loke (Mlekuž 2005, 72–73). Tudi izvajale v posameznih objektih, in pričajo o gospodarstvu jelenov in srnin naravni habitat ustreza opisanemu. Ob upo-skupnosti in tudi o notranji delitvi posameznih dejavnosti v števanju same mikrolokacije najdišča ter paleovegetacijskih naselju. podatkov lahko domnevamo, da je bila bližina naselja z vse- 13 Glej Hincak, poglavje Analize. mi geografskimi in vegetacijskimi značilnostmi (reka v bliži- 14 Način pridelave, ki je značilen predvsem za »predindustrijske« ni, poplavne ravnice, mešan listnat gozd v zaledju) naravno družbe majhnega merila. Njegova glavna značilnost je »nezadostna proizvodnja, ki se kaže v neizkoriščenosti delovne sile, majhni izra-11 Celotna paleozoološka analiza vzorcev s Čateža – Srednega polja Z. bi tehničnih sredstev, nizki izkoriščenosti naravnih virov ter pogostih Hincak je dostopna v poglavju Analize. neuspehih skupin, da bi pridelale dovolj hrane za preživetje« (Sahlins 12 Glej Hincak, poglavje Analize. 1999). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 33 5.1.2 Keramično gradivo in njegova Glavnino keramičnega zbira s Čateža – Srednega polja interpretacija predstavljajo odlomki lončenine oziroma keramičnega po- sodja. Med posodjem je kar nekaj v celoti ohranjenih posod, Ob zaščitnih arheoloških izkopavanjih na Čatežu – Srednem razmeroma veliko je posod, ki jim lahko določimo osnovno polju v letu 2002 je bil odkrit eden največjih neolitskih ke-obliko oziroma zvrst, celoten zbir pa vključuje še več kot ramičnih zbirov na prostoru današnje Slovenije. Obravnava 3500 odlomkov ustij, več kot 1000 odlomkov dna in več neolitske keramike s Čateža – Srednega polja je le v nekate-10.000 odlomkov ostenij posodja. Razmeroma številni so rih odsekih potekala v obsegu vseh odkritih odlomkov, sicer tudi odlomki nog, ročajev, držajev in izlivov posod. Poleg pa je bil v natančnejšo obravnavo vključen izbor keramike. posodja so bili na najdišču odkriti tudi izdelki, ki po svoji Izmed približno 57.300 odlomkov, kolikor jih je obsegal ce-uporabni vrednosti ne sodijo med lončenino, so pa izdelani loten neolitski keramični zbir po postopku lepljenja, je bilo v iz keramike. Med njimi velja omeniti odlomke keramičnih izbor za podrobno obravnavo vključenih 8724 predmetov, uteži in dele keramičnega nakita. kar v povprečju za celotno najdišče znaša 15,2 %. Deleži izbora keramike so v posameznih neolitskih objektih sicer Številčnost keramičnih odlomkov v individualnih objektih se različni, vendar pa večinoma presegajo 11 % keramičnega med seboj močno razlikuje, saj vsebujejo od 1 pa do 7336 zbira, kar predstavlja statistično reprezentativen vzorec. V odlomkov, poleg tega pa keramika izkazuje tudi vtis veli-izbor so bili vključeni vsi predmeti, ki smo jim lahko določili ke razlomljenosti. Količina odkritega keramičnega gradiva oblikovanost ostenja oziroma kateregakoli drugega oblikov-in njegova razlomljenost sta bila po neolitskih objektih zelo no opredeljivega dela, kot so npr. ustja, dna, ročaji, držaji, različna (predstavljeno v poglavju Analize). Domnevamo, da izlivi in noge. Oblikovno nedoločljiva ostenja so bila vklju-je to neposredno povezano s samim nastankom oziroma čena v izbor le, če so bila okrašena. Vsi izbrani predmeti so pomenom določenega objekta, posredno pa se to odraža bili katalogizirani, njihova podatkovna baza je dostopna v tudi skozi kakovost podatka, ki jo zbir keramike dotičnega Tomaž (2010a, poglavje 9). objekta nosi. Katalogizacija predmetov je vključevala makroskopsko in Neolitska lončenina oblikovno obravnavo predmeta ter opredelitev okrasa. Vsa-Na Čatežu – Srednem polju največji del neolitskega kera- ka najdba je bila izmerjena in ustrezno grafično zabeležena. mičnega zbira predstavlja keramično posodje. Razmeroma Uporabljena sta bila dva načina grafične dokumentacije. Del številne so posode, ki jim lahko določimo oblikovanost oste-predmetov je bilo dokumentiranih z risbo, pri čemer so bili nja, kar posledično omogoča tudi opredelitev zvrsti lončeni-z risbo dokumentirani vsi tipi posodja in vse raznolike oblike ne, osnovnih tipov in njihovih različic. Razmeroma pogosto okrasa.15 Preostali primerki so bili skenirani. pa odlomki tudi niso ohranjen v zadostni meri, da bi dopu- Podatki, pridobljeni s katalogizacijo keramičnih predme- ščali takšno opredelitev. V teh primerih smo določili le delno tov, so bili v nadaljevanju tudi kvantitativno ovrednoteni. oblikovanost ostenja. Pri obravnavi neolitske keramike s Čateža – Srednega polja Obliko posode smo določili 868 primerkom, kar znaša 10 % smo izhajali iz predpostavke, da gradivo raziskanega dela obravnavanega lončeninskega zbira, delno pa je bilo opre-naselja16 zadostuje za opredelitev osnovnih značilnosti lon- deljenih 7856 odlomkov (sl. 16). To je razmeroma velik delež čarstva na mikroregionalni ravni. Pri tem smo se oprli na zbira, ki predstavlja tudi statistično reprezentativen vzorec. načelo, da so lastnosti keramičnega predmeta, kakršne lah- Delno opredeljene odlomke lahko glede na to, kateremu ko zabeležimo na dokumentarni ravni, odraz izbire načina delu ostenja posode pripadajo, uvrstimo med: odlomke izdelave, ki je kulturno pogojen v prostoru in času. Lastnosti ustja z ostenjem posode (43 %), odlomke dna z ostenjem lončenine smo obravnavali z vidika oblike, okrasa in načina posode (16 %), odlomke ostenja posode (24 %), odlomke izdelave, s pomočjo statističnih izračunov pojavnosti in po-ostenja posode z ročaji (2 %), odlomke ostenja posode z gostnosti lončenine določenih lastnosti v arheoloških struk- držaji (1 %), odlomke dna z nogo in ostenjem posode na turah pa smo v nadaljevanju opredelili značilnosti neolitske nogi, odlomke nog posod na nogi (4 %) ter ostenja posod materialne kulture na ravni celotnega naselja in tudi na ravni z izlivi, ki v celotnem zbiru predstavljajo le minimalen delež, posameznega neolitskega objekta. pod 1 % (sl. 16). Med odlomki ustij, ostenij in dnov je evidentiranih še veli- 15  Risani predmeti predstavljajo tudi tisti izbor gradiva, ki je vključen v ko kosov, ki bi pogojno lahko bili opredeljeni v eno izmed kataloški del pričujoče monografije. 16  Izbor statistično relevantnega vzorca keramike zadostuje, da rezul-ugotovljenih zvrsti posodja. Večje odlomke dna bi na pri- tate obravnave keramike pripišemo celotnemu naselju. mer na osnovi velikosti in smeri ostenja lahko v nekaterih 34 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Oblikovno določene posode Odlomek Odlomek Odlomek Odlomek Odlomek z Odlomek z Odlomek Nedoločeno ustja ostenja dna z izlivom ročajem držajem noge 868 3773 2086 1376 10 213 72 314 12 1 % 2 % 0 % oblikovno določene posode 0 % 4 % odlomek ustja 10 % odlomek ostenja 16 % odlomek dna odlomek z izlivom 43 % 24 % odlomek z ročajem odlomek z držajem odlomek noge nedoločeno 16 Čatež – Sredno polje, deleži lončenine glede na stopnjo ohranjenosti ostenja. primerih uvrstili med lonce. Podobno velja tudi za nekatere primerek zato na neki način unikaten. Posamezne zvrsti po-odlomke ostenij z najširšim obodom ter odlomke ustij, ki bi sodja so v glavnem oblikovane tako, da so si na videz sicer jih prav tako lahko pripisali loncem. Toda hkrati bi prišli tudi zelo podobne, veliko drobnih razlik pa lahko opazimo pri v številne mejne primere, kjer bi opredelitev lahko bila ne-izvedbi in izdelavi detajlov.17 točna, zato smo se odločili za precej ostre kriterije pri izboru Glede na osnovno oblikovanost ostenja in upoštevane krite-odlomkov, ki smo jim določili obliko in jih pripisali določeni rije razmerij med posameznimi deli posode smo lončenino zvrsti lončenine. iz neolitskih kontekstov Čateža – Srednega polja razvrstili Lončenino smo ovrednotili z vidika njenih oblikovnih zna- v deset osnovnih zvrsti posodja: krožniki, sklede, sklede na čilnosti, obravnavan je njen okras, opredeljene so tudi zna- nogi, skodele, čaše, lonci, zajemalke, pokrovi, miniaturne čilnosti njene izdelave. Značilnosti so opredeljene na ravni posode in posode na nogi18 (sl. 17). celotnega keramičnega gradiva in v okviru zbirov posame- Deleži posameznih zvrsti lončenine se na ravni celotnega znih neolitskih objektov, poskusili pa smo jih ovrednotiti tudi keramičnega zbira med seboj precej razlikujejo, zaradi če-skozi časovni presek trajanja naselja, pri čemer se slednja sar sklepamo, da so bile nekatere oblike posodja v naselju analiza nanaša le na sklop tistih objektov, ki so tudi radio-pogosteje v uporabi kot druge (sl. 17). Statistična ocena za- karbonsko datirani. stopanosti ugotovljenih zvrsti keramike pokaže, da sklede, Oblikovanost lončenine posode na nogi, zajemalke in lonci predstavljajo najpogo- Pri obravnavi oblikovanosti posodja s Čateža – Srednega stejše zvrsti posodja. Skupaj tako rekoč predstavljajo 89,0 % polja smo izhajali iz predpostavke, da celoten lončeninski vse oblikovno določljive lončenine. In ta ugotovitev se zdi zbir predstavlja podatkovno ogrodje, skozi katero lahko povsem realna, tudi če upoštevamo omejitve, ki jih prinaša sledimo oblikam posodja, ki je bilo uporabljano v naselju. razlomljenost keramičnega zbira. Že na osnovi preliminarne analize oblikovnih, tipoloških la- stnosti se je pokazalo, da je neolitska lončenina s Čateža – Srednega polja oblikovana zelo enotno (Tomaž 2005b). 17  Opažanje, da je videz posod po eni strani lahko zelo enoten, po Osnovnih zvrsti lončenine je razmeroma malo in na prvi po-drugi strani pa lahko zaznamo pestrost v oblikovanju detajlov pri gled delujejo tudi precej enotno. Po drugi strani pa opazi-posameznih tipih, ni le posebnost neolitskega keramičnega zbira s mo, da je bila izvedba pravzaprav zelo raznolika, predvsem Čateža – Srednega polja. O tem lahko govorimo tudi na primeru Re- v smislu tipov in njihovih različic. snikovega prekopa (Parzinger 1984, 14; Tomaž 1999, 87) in Moverne vasi (Tomaž 1999, 122). Odločili smo se, da pri različicah tipov posodja kot razlo- 18  V primeru opredelitve zvrsti posod na nogi oblika ostenja ni dolo- čevalne kriterije upoštevamo le najbolj izražene detajle in čena v celoti. Možno je, da gre za sklede, skodele ali lonce na nogi. stremimo k temu, da iščemo podobnosti in ne razlik v obli- Ugotovljeno je le, da imajo ostenju posode dodano še nogo. Tovr- stne posode v zbiru s Čateža predstavljajo dobršen del lončenine, kah posod. Ne gre namreč pozabiti, da je bila lončenina na zaradi česar je pomembno, da jih pri ugotavljanju pogostnosti tudi Čatežu – Srednem polju oblikovana prostoročno in je vsak upoštevamo. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 35 Krožniki Skodele Sklede Sklede na Posode na nogi Čaše Lonci Zajemalke Miniaturne Pokrovi Ostalo nogi posode 1 38 366 25 314 11 156 209 28 27 14 2 % 0 % krožniki 3 % 3 % skodele sklede 18 % 31 % sklede na nogi 13 % posode na nogi čaše 1 % 27 % 2 % lonci zajemalke miniaturne posode pokrovi 17 Deleži osnovnih zvrsti lončenine v celotnem keramičnem zbiru. Najpogostejšo zvrst lončenine na ravni celotnega neolitske- redkejši so praviloma lonci in zajemalke. Skodele, čaše, po- ga keramičnega zbira predstavljajo sklede, saj jih je kar 31 krovi, miniaturne posode itd. predstavljajo relativno majhne %. Razne posode na nogi19 s 27 % deležem po pogostnosti deleže v posameznih objektih (sl. 18a–g). sodijo na drugo mesto. Zajemalke predstavljajo 18 %, lonci Posode različnih zvrsti lončenine lahko na osnovi obliko-različnih oblik in velikosti pa obsegajo 13 % delež obravna- vanosti ostenja v grobem razdelimo na »odprte« in zaprte vanega posodja (sl. 17). Ostale zvrsti posodja, kot so npr. oblike posod21. Najpreprosteje lahko tako delitev pojasnimo skodele, sklede na nogi, pokrovi, čaše in miniature, na ravna premeru: za odprte oblike posod veljajo tiste, katerih ni celotnega zbira izkazujejo le manjše deleže do 3 %, kar premer je največji pri ustju, nasprotno pa imajo zaprte oblikaže na to, da so v kuhinjskih in gospodinjskih dejavnostih v ke posod največji premer postavljen nekje na ostenju. Med neolitskem naselju igrale manjšo vlogo.20 odprte oblike posodja na Čatežu – Srednem polju v vseh Posamezne zvrsti posodja se v keramičnih zbirih posame- svojih različicah sodijo krožniki, sklede in sklede na nogi. znih neolitskih objektov pojavljajo sicer v različnih količinah Skodele in čaše s svojimi tipi sodijo delno med »odprte«, in deležih (sl. 18a–g), vendar pa je treba poudariti, da so delno pa med zaprte oblike posod, lonci pa so po pravilu deleži posameznih zvrsti posodja in tudi odstotkovna raz-zaprtih oblik. Na najosnovnejši ravni je tovrstna delitev po- merja med njimi bolj ali manj skladni z njihovo oceno na vezana s pojasnjevanjem namembnosti posode. Predvideva ravni celotnega zbira. V večini objektov sklede in sklede se namreč, da so odprte oblike posodja namenjene drugač- na nogi predstavljajo glavnino keramičnih zbirov, nekoliko nim vrstam uporabe kot npr. lonci. Zaprte oblike posod naj bi imele bolj določeno funkcijo oziroma namembnost, saj so 19  Poudarjamo, da smo pri ugotavljanju deleža v celotnem gradivu pri zaradi zoženega vratu primernejše za ohranjanje vsebine v posodah na nogi naredili izjemo, saj v to skupino lahko sodijo tako posodi (Horvat 1999, 70). skodele, sklede ali lonci na nogi. Ker predstavljajo razmeroma velik delež zbira, se zdi prav, da se jih pri segmentu ugotavljanja zastopa-V nadaljevanju predstavljamo oblikovanost posameznih zvrsti nosti zabeleženih zvrsti lončenine upošteva. posodja; tipe in podtipe lončenine, odkrite v neolitskih kera- 20  Pri skledah je delež nasproti loncem morda tako nesorazmerno mičnih zbirih na Čatežu – Srednemu polju. Predstavitev sledi visok tudi zato, ker je v primeru lonca za določitev osnovne zvrsti od odprtih zvrsti posodja k zaprtim tipom, posebne oblike, potrebna precej večja ohranjenost predmeta kot pri skledah. Enako kot so pokrovi in miniature, pa bodo predstavljene na koncu. so deleži zajemalk zelo visoki tudi zato, ker imajo zajemalke zelo specifično obliko in za nedvoumno določitev zvrsti zadošča že zelo majhen odlomek. Po drugi strani pa je razmeroma nizek delež skled na nogi zagotovo posledica tako imenovane ločene ohranjenosti re- cipientov skled na eni strani ter nog na drugi. Številni odlomki nog, ki 21  Podobna delitev oblik lončenine je tudi razvrstitev M. Horvat v tako jih med deleži zvrsti lončenine obravnavamo na splošno kot posode imenovane strukturne razrede, pri katerih se uporablja kategorije, ki na nogi, zagotovo pripadajo skledam na nogi. Ocena, da bi delež so povezane predvsem z razmerjem med končno točko (KT), glavno skled na nogi, gledano na ravni celotnega zbira, moral biti precej točko (GT), točko upogiba (TU) in točko preloma (TP) na ostenju višji, je povsem realna. posode (Horvat 1999, 70−73). 36 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Določena osnovna oblika lončenine Objekt Krožniki Skodele Sklede Sklede na nogi Čaše Lonci Zajemalke Miniaturne posode Pokrovi Ostalo PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 4 0 1 7 4 0 1 1 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 49 2 1 12 28 4 2 1 PO 57 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 58 0 4 6 0 0 3 2 0 1 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 6 0 1 2 0 1 0 PO 65 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 4 11 0 0 7 4 3 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 4 0 0 3 3 1 0 0 PO 83 0 2 19 2 0 8 11 3 2 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 5 0 0 4 2 0 0 0 PO 91 0 2 13 1 0 4 6 1 1 0 PO 92 0 1 1 0 0 2 0 0 1 0 PO 93 0 1 14 0 0 12 13 1 4 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 95 0 0 2 0 0 3 2 1 0 0 PO 96 1 6 16 1 0 14 30 1 0 1 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 4 0 0 1 1 0 0 0 PO 105 0 2 14 1 1 7 3 0 2 0 PO 106 0 2 28 0 0 3 5 1 0 2 PO 108 0 3 4 0 3 4 9 2 0 1 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 1 49 3 0 7 10 0 3 2 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 3 0 0 3 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 1 5 0 0 3 9 0 1 1 PO 135 0 3 25 2 1 4 18 3 0 2 PO 136 0 0 19 2 2 6 18 0 1 0 PO 138 0 1 11 0 0 4 2 0 1 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 5 0 0 2 0 0 0 0 PO 145 0 2 12 0 0 10 3 0 1 1 PO 146 0 2 9 2 0 14 11 3 1 1 PO 149 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 PO 150 0 0 21 2 2 2 11 2 0 0 PO 151 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 7 0 0 2 1 0 0 0 PO 153 0 0 3 0 0 0 1 1 1 0 1 38 366 25 11 156 209 28 24 14 18a Deleži različnih zvrsti posodja v keramičnih zbirih posameznih objektov. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 37 Nedoločljiva osnovna oblika lončenine Objekt Odl. ustja Odl. ostenja Odl. dna Odl. z izlivom Odl. z ročajem Odl. z držajem Odl. noge Nedoločeno PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 2 0 4 0 2 0 1 0 PO 22 1 1 0 0 0 0 0 0 PO 30 1 1 0 0 0 0 0 1 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 81 34 30 0 8 7 4 1 PO 45 5 4 1 0 0 0 0 0 PO 51 2 1 1 0 0 0 0 0 PO 53 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 493 229 245 0 34 13 51 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 31 21 15 0 0 3 0 0 PO 61 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 64 56 19 17 0 3 0 0 0 PO 65 3 2 1 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 64 32 19 0 10 2 4 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 42 27 20 0 5 0 0 0 PO 83 148 127 57 0 6 0 40 0 PO 84 3 4 0 0 0 0 0 0 PO 90 71 36 19 1 0 1 4 0 PO 91 99 68 23 0 4 0 2 0 PO 92 7 6 6 0 1 0 0 1 PO 93 130 128 63 0 10 0 16 0 PO 94 6 0 0 0 0 0 2 6 PO 95 10 9 14 0 0 0 1 1 PO 96 320 170 134 3 20 7 25 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 3 0 1 0 0 0 1 0 PO 100 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 16 11 8 1 0 0 1 2 PO 105 222 149 100 0 10 3 14 0 PO 106 343 58 43 2 12 2 28 0 PO 108 105 46 29 0 5 0 5 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 316 241 104 0 26 17 19 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 2 1 1 0 0 0 0 0 PO 126 36 19 0 0 0 1 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 134 61 33 0 4 0 2 0 PO 135 319 153 124 2 14 0 12 0 PO 136 124 84 79 0 10 11 25 0 PO 138 62 80 42 0 3 0 9 0 PO 140 1 0 1 0 0 0 0 0 PO 144 30 13 1 0 1 0 3 0 PO 145 85 55 18 0 4 1 9 0 PO 146 153 81 51 1 5 4 30 0 PO 149 0 2 0 0 0 0 0 0 PO 150 199 102 60 0 15 0 5 0 PO 151 2 0 1 0 0 0 0 0 PO 152 20 4 8 0 1 0 0 0 PO 153 20 6 2 0 0 0 1 0 3769 2086 1376 10 213 72 314 12 18b Deleži različnih zvrsti posodja v keramičnih zbirih posameznih objektov. 38 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Krožniki Sklede Skodele PO 153 PO 153 PO 153 PO 152 PO 152 PO 152 PO 151 PO 151 PO 151 PO 150 PO 150 PO 150 PO 149 PO 149 PO 149 PO 146 PO 146 PO 146 PO 145 PO 145 PO 145 PO 144 PO 144 PO 144 PO 140 PO 140 PO 140 PO 138 PO 138 PO 138 PO 136 PO 136 PO 136 PO 135 PO 135 PO 135 PO 129 PO 129 PO 129 PO 127 PO 127 PO 127 PO 126 PO 126 PO 126 PO 123 PO 123 PO 123 PO 113 PO 113 PO 113 PO 111 PO 111 PO 111 PO 110 PO 110 PO 110 PO 109 PO 109 PO 109 PO 108 PO 108 PO 108 PO 106 PO 106 PO 106 PO 105 PO 105 PO 105 PO 104 PO 104 PO 104 PO 103 PO 103 PO 103 PO 100 PO 100 PO 100 PO 99 PO 99 PO 99 PO 97 PO 97 PO 97 PO 96 PO 96 PO 96 PO 95 PO 95 PO 95 PO 94 PO 94 PO 94 PO 93 PO 93 PO 93 PO 92 PO 92 PO 92 PO 91 PO 91 PO 91 PO 90 PO 90 PO 90 PO 84 PO 84 PO 84 PO 83 PO 83 PO 83 PO 75 PO 75 PO 75 PO 74 PO 74 PO 74 PO 70 PO 70 PO 70 PO 69 PO 69 PO 69 PO 65 PO 65 PO 65 PO 64 PO 64 PO 64 PO 61 PO 61 PO 61 PO 58 PO 58 PO 58 PO 57 PO 57 PO 57 PO 55 PO 55 PO 55 PO 54 PO 54 PO 54 PO 53 PO 53 PO 53 PO 51 PO 51 PO 51 PO 45 PO 45 PO 45 PO 42 PO 42 PO 42 PO 33 PO 33 PO 33 PO 30 PO 30 PO 30 PO 22 PO 22 PO 22 PO 3 PO 3 PO 3 PO 2 PO 2 PO 2 0 20 40 60 0 20 40 60 0 20 40 60 18c Grafični prikaz deležev različnih zvrsti posodja v keramičnih zbirih posameznih objektov. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 39 Sklede na nogi Čaše Lonci PO 153 PO 153 PO 153 PO 152 PO 152 PO 152 PO 151 PO 151 PO 151 PO 150 PO 150 PO 150 PO 149 PO 149 PO 149 PO 146 PO 146 PO 146 PO 145 PO 145 PO 145 PO 144 PO 144 PO 144 PO 140 PO 140 PO 140 PO 138 PO 138 PO 138 PO 136 PO 136 PO 136 PO 135 PO 135 PO 135 PO 129 PO 129 PO 129 PO 127 PO 127 PO 127 PO 126 PO 126 PO 126 PO 123 PO 123 PO 123 PO 113 PO 113 PO 113 PO 111 PO 111 PO 111 PO 110 PO 110 PO 110 PO 109 PO 109 PO 109 PO 108 PO 108 PO 108 PO 106 PO 106 PO 106 PO 105 PO 105 PO 105 PO 104 PO 104 PO 104 PO 103 PO 103 PO 103 PO 100 PO 100 PO 100 PO 99 PO 99 PO 99 PO 97 PO 97 PO 97 PO 96 PO 96 PO 96 PO 95 PO 95 PO 95 PO 94 PO 94 PO 94 PO 93 PO 93 PO 93 PO 92 PO 92 PO 92 PO 91 PO 91 PO 91 PO 90 PO 90 PO 90 PO 84 PO 84 PO 84 PO 83 PO 83 PO 83 PO 75 PO 75 PO 75 PO 74 PO 74 PO 74 PO 70 PO 70 PO 70 PO 69 PO 69 PO 69 PO 65 PO 65 PO 65 PO 64 PO 64 PO 64 PO 61 PO 61 PO 61 PO 58 PO 58 PO 58 PO 57 PO 57 PO 57 PO 55 PO 55 PO 55 PO 54 PO 54 PO 54 PO 53 PO 53 PO 53 PO 51 PO 51 PO 51 PO 45 PO 45 PO 45 PO 42 PO 42 PO 42 PO 33 PO 33 PO 33 PO 30 PO 30 PO 30 PO 22 PO 22 PO 22 PO 3 PO 3 PO 3 PO 2 PO 2 PO 2 0 20 40 60 0 20 40 60 0 20 40 60 18d Grafični prikaz deležev različnih zvrsti posodja v keramičnih zbirih posameznih objektov. 40 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Zajemalke Miniaturne posode Pokrovi PO 153 PO 153 PO 153 PO 152 PO 152 PO 152 PO 151 PO 151 PO 151 PO 150 PO 150 PO 150 PO 149 PO 149 PO 149 PO 146 PO 146 PO 146 PO 145 PO 145 PO 145 PO 144 PO 144 PO 144 PO 140 PO 140 PO 140 PO 138 PO 138 PO 138 PO 136 PO 136 PO 136 PO 135 PO 135 PO 135 PO 129 PO 129 PO 129 PO 127 PO 127 PO 127 PO 126 PO 126 PO 126 PO 123 PO 123 PO 123 PO 113 PO 113 PO 113 PO 111 PO 111 PO 111 PO 110 PO 110 PO 110 PO 109 PO 109 PO 109 PO 108 PO 108 PO 108 PO 106 PO 106 PO 106 PO 105 PO 105 PO 105 PO 104 PO 104 PO 104 PO 103 PO 103 PO 103 PO 100 PO 100 PO 100 PO 99 PO 99 PO 99 PO 97 PO 97 PO 97 PO 96 PO 96 PO 96 PO 95 PO 95 PO 95 PO 94 PO 94 PO 94 PO 93 PO 93 PO 93 PO 92 PO 92 PO 92 PO 91 PO 91 PO 91 PO 90 PO 90 PO 90 PO 84 PO 84 PO 84 PO 83 PO 83 PO 83 PO 75 PO 75 PO 75 PO 74 PO 74 PO 74 PO 70 PO 70 PO 70 PO 69 PO 69 PO 69 PO 65 PO 65 PO 65 PO 64 PO 64 PO 64 PO 61 PO 61 PO 61 PO 58 PO 58 PO 58 PO 57 PO 57 PO 57 PO 55 PO 55 PO 55 PO 54 PO 54 PO 54 PO 53 PO 53 PO 53 PO 51 PO 51 PO 51 PO 45 PO 45 PO 45 PO 42 PO 42 PO 42 PO 33 PO 33 PO 33 PO 30 PO 30 PO 30 PO 22 PO 22 PO 22 PO 3 PO 3 PO 3 PO 2 PO 2 PO 2 0 20 40 60 0 20 40 60 0 20 40 60 18e Deleži različnih zvrsti posodja v keramičnih zbirih posameznih objektov. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 41 Krožniki22 njihovih prostornin. Volumen najmanjše sklede namreč ne Posod, ki jih uvrščamo med krožnike, je na Čatežu – Sre- dosega 0,4 l, medtem ko največja skleda drži več kot 10 l dnem polju izjemno malo; v prazgodovinskem objektu PO (sl. 24, priloga 1). Čeprav sta si obe velikostni skupini skled 96 je bil odkrit vsega 1 primerek. Možno je, da jih je bilo oblikovno podobni, pa na osnovi njunih velikostnih in vo-sicer več, vendar se zaradi slabe ohranjenosti odlomkov to lumskih razponov sklepamo na njihovo različno namemb-v obravnavanem zbiru ne odraža. nost in uporabnost. Delitev na večje in manjše se zdi ustre- Krožnik je oblikovan preprosto in je odprte oblike (K1: zna, ker ob upoštevanju pomena njihove uporabnosti lahko G1532), stožčastega ostenja, ravnega dna in ravno odre-govorimo o dveh različnih »vrstah« posod. zanega ustja (sl. 19). Njegov volumen okvirno znaša 0,58 l Večje sklede smo razvrstili v šest tipov (sl. 20): sklede brez (sl. 24) in sodi med prostorninsko manjše posode v nase-kleka (tip S1), sklede s klekom24 (tip S2), sklede s klekom in lju nasploh. Podobno oblikovanje kot pri krožniku običajne ročaji (tip S3), sklede brez kleka z ročaji (tip S4), sklede s kle-velikosti zasledimo tudi pri njegovih miniaturnih različicah, kom in izlivom (tip S5) ter sklede s klekom, ročaji in izlivom vendar pa tudi med njimi krožniki niso ravno pogosti (le dva (tip S6). Dna skled so bodisi ravna bodisi blago vbočena, ali primerka: G1047, G2496). pa imajo izdelano prstanasto dno (sl. 20). Tipa sklede brez kleka (S1) in sklede s klekom (S2) sta iz- delana tudi v več različicah, pri čemer se le-te med seboj razlikujejo v oblikovanosti ostenja in roba ustja. Sklede brez kleka so izdelane v dveh različicah. Različica s polkrožnim dnom, stožčastim ostenjem in zaobljenim ustjem tipa S1a 19 Oblikovanost krožnikov. je prisotna z enim primerkom (G214). Različica sklede S1b je oblikovana s polkroglastim ostenjem, zaobljenim ustjem in ravnim oziroma rahlo vbočenim dnom (G2674). Sklede Sklede in sklede na nogi s klekom so izdelane v treh različicah, pri čemer se le-te Sklede in sklede na nogi so najpogostejša oblika lončeni- med seboj razlikujejo predvsem po stopnji vbočenosti nav- ne, ki daje keramičnemu zbiru s Čateža – Srednega polja zven izvihanega roba ustja. Večje sklede s klekom tipa S2a prav poseben pečat. Prisotne so praktično v vseh neolitskih imajo ravno ali rahlo vbočeno dno, polkroglasto ostenje z objektih, v večini pa so tudi najpogostejše. izrazitim prehodom v raven poševen rob ustja, katerega Za sklede in sklede na nogi velja, da jih označujemo kot ustje je zaobljeno (G1049). Skleda tipa S2b ima ravno ali odprte oblike posod. Veliko jih je sicer ohranjenih v celoti, še rahlo vbočeno dno, zaobljeno stožčasto ostenje z izrazitim več pa je takšnih, katerih ostenje je ohranjeno le do te mere, prehodom v rob ustja, ki je na zunanji strani rahlo vbočen; da jih je mogoče tipološko opredeliti, niso pa se ohranila ustje je zaobljeno in nekoliko izvihano (G208, G3349). Skle-njihova dna. Zato smo se odločili, da bomo sklede razvrstili da tipa S2c ima ravno ali rahlo vbočeno dno, polkroglasto v tri skupine glede na njihovo ohranjenost: sklede z dnom ostenje z izrazitim prehodom v rob ustja, ki je na zunanji (sl. 20) oziroma sklede z nogo (sl. 23) in pa v obsežno sku-strani močno vbočen (vidno tudi na notranji strani), in rahlo pino, ki zaradi ohranjenega le zgornjega dela dopušča mo- izvihano ustje (G3423). žnost razvrstitve v eno ali drugo skupino (sl. 21, 22). Pri ostalih tipih večjih skled je bila ugotovljena le po ena Sklede23 različica. Sklede s klekom in ročaji različice S3a imajo ravno Sklede smo razdelili v dva večja sklopa tipov, ki se med ali rahlo vbočeno dno; stožčasto oziroma rahlo zaobljeno seboj razlikujeta predvsem po velikosti. Razdelitev na ve-ostenje, izrazit prehod v rob ustja, ki je zaobljeno. Trakasti čje in manjše sklede se zdi logična, ker je velikostni razpon ročaji so na robu ustja (G2508). Sklede brez kleka z roča-različnih tipov skled izjemno velik, kar kažejo tudi izračuni ji različice S4a imajo ravno ali rahlo vbočeno dno, polkroglasto ostenje in zaobljeno ustje. Trakasti ročaji potekajo od ustja na ostenje (G2835). Sklede s klekom in izlivom različice 22  Po Horvatovi med krožnike sodijo posode, katerih premer ustja je S5a imajo dno oblikovano ravno ali rahlo vbočeno, njiho-enak ali večji od 5-kratnika višine (Horvat 1999, 170). V našem prime-vo ostenje je stožčasto oziroma rahlo zaobljeno, z izrazitim ru krožnik sicer odstopa od predlaganih merskih razmerij (premer je cca. 4,3-kratnik višine), vendar se nam zdi opredelitev v tip krožnika prav zaradi izjemne oblike umestna. 24  Za tovrstne sklede se je uporabljal tudi izraz sklede s poševnim ro-23  Med sklede sodijo oblike posod, katerih premer odprtine je enak bom ustja. Zanje sta značilna odprta oblika posode in klekast prehod 2,5- do 5-kratni višini posode (Horvat 1999, 170). med spodnjim (ostenjem) in zgornjim delom sklede (robom ustja). 42 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 20 Preglednica tipov skled (risbe niso v merilu). prehodom v raven rob ustja, ki je zaobljeno. Izliv s pregrajo Manjše sklede brez kleka različice S7a pa imajo prstanasto je izdelan na robu ustja (G858). Večje sklede s klekom, ročaji dno, stožčasto ostenje in zaobljeno ustje (G1533) (sl. 20). in izlivom tipa S6a so redke. Dno je oblikovano prstana- Med večjimi skledami z delno ohranjenim ostenjem ločimo sto, ostenje je stožčasto oziroma rahlo zaobljeno z izrazitim pet tipov: sklede brez kleka (tip S9), sklede s klekom (tip prehodom v raven rob ustja, ki je zaobljeno. Trakasti ročaji S10), sklede s klekom in ročaji (tip S11), sklede s klekom in in izliv s pregrajo so izdelani na robu ustja (G1869) (sl. 20). izlivom (tip S12) ter sklede s klekom, ročaji in izlivom (tip S13) Med manjšimi, v celoti ohranjenimi skledami je tipov manj, (sl. 21). Sklede z delno ohranjenim ostenjem nimajo ohra-pravzaprav le dva, pri čemer so sklede s klekom (tip S8) njenega dna, med seboj pa se razlikujejo v oblikovanosti oblikovane v dveh različicah (S8a, S8b), sklede brez kleka ostenja in oblikovanosti ustja, glavna razlika med njimi pa je (tip S7) pa v eni. Manjše sklede s klekom različice S8a ima-prisotnost oziroma odsotnost kleka. jo prstanasto dno, stožčasto ali blago zaobljeno ostenje z Tip skled brez kleka se pojavlja med gradivom v dveh raz-izrazitim prehodom v rob ustja, ki je na zunanji strani rahlo ličicah: s stožčastim (S9a) ali polkroglastim ostenjem (S9b). vbočen, ustje pa izvihano (G2507). Manjše sklede s klekom Večje sklede brez kleka različice S9a imajo ostenje obliko-različice S8b imajo ravno ali rahlo vbočeno dno, zaobljeno vano stožčasto oziroma rahlo zaobljeno, ustje pa zaoblje-ostenje z izrazitim prehodom v rahlo vbočen rob ustja, kar no (G223, G859, G2362, G2676). Večje sklede brez kleka je vidno tudi na notranji strani, ustje je izvihano (G2204). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 43 21 Preglednica tipov delno ohranjenih večjih skled (risbe niso v merilu). različice S9b imajo polkroglasto ostenje in zaobljeno ustje vbočenost roba ustja tako izrazita, da je opazna na obeh (G4, G888, G1537). straneh stene sklede (npr. S10g) (sl. 21). Drugi tip predstavljajo sklede s klekom. Sklede s klekom so Večje sklede s klekom različice S10a imajo zaobljeno oste-na Čatežu – Srednem polju izdelane v devetih različicah, pri nje, neizrazit prehod v raven rob ustja, ki je zaobljen (npr. čemer se različice med seboj razlikujejo predvsem v obliki G2052, G2361, G2506, G3130). Večje sklede s klekom navzven izvihanega roba ustja, nekoliko manj pa v ostenju, različice S10b imajo polkroglasto ostenje z izrazitim, precej ki je lahko stožčasto, zaobljeno ali polkroglasto (sl. 21). Pri navpično nameščenim ravnim robom ustja, ki je zaobljeno nekaterih različicah je prehod ostenja v rob ustja neizrazit (G1542, G1860, G1873, G2671, G2832, G2836, G2993). (S10a, S10b), večinoma pa ostenje klekasto prehaja v zgornji Večje sklede s klekom različice S10c imajo zaobljeno ostenje del posode. Rob ustja sklede je lahko daljši ali krajši25 ter ra-z izrazitim prehodom v močno izvihan valovit rob ustja, ki ven (npr. S10a, S10b, S10d) ali na zunanji strani rahlo vbo- je izvihano (G1093, G1234, G2203, G2211, G3131, G3114, čen (npr. S10c, S10e, S10f). Pri določenih primerih pa je G3127, G3123). Večje globoke sklede s klekom različice S10d imajo zaobljeno ostenje z izrazitim prehodom v dalj-25  V primerih, ko je rob ustja sklede daljši, lahko govorimo o tako ši raven rob ustja, ki je zadebeljeno (G212, G217, G225, imenovanih različicah globokih skled (S10d, S10e, S10f), v primerih, G227, G231, G239, G675, G766, G845, G865, G1323, ko je le-ta oblikovan kratko, pa imamo opravka s tako imenovanimi G1536, G1541, G1535, G1548, G1742, G1863, G1851, plitvimi skledami (različice S10g, S10h, S10i). 44 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 G1875, G2215, G2391, G2692, G2677, G2834, G2839, Sklede s klekom in ročaji se pojavljajo v treh različicah, ki se G2864, G2992, G2995, G3121, G3424). Večje globoke med seboj razlikujejo v obliki ostenja ter zlasti po vbočenosti sklede s klekom različice S10e imajo ostenje oblikovano navzven izvihanega roba ustja (S11a, S11b in S11c), sklede s stožčasto z izrazitim prehodom v na zunanji strani rahlo klekom in izlivom (S12a) ter sklede s klekom, ročaji in izlivom vbočenim daljšim robom ustja, ki je blago izvihano (G30, pa so prisotne le z eno različico (S13a). Ročaji so na tovrstnih G213, G207, G219, G221, G235, G233, G237, G234, G228, skledah izdelani na robu ustja (sl. 21). Večje sklede s klekom G226, G672, G867, G869, G1058, G1057, G1192, G1190, in ročaji različice S11a imajo stožčasto ostenje z izrazitim pre-G1191, G1188, G1240, G1288, G1540, G1538, G1539, hodom v raven rob ustja, ki je zaobljeno. Trakasti ročaji so na G1545, G1730, G1741, G1874, G1859, G2055, G2205, robu ustja (G1729). Večje sklede s klekom in ročaji različice G2221, G2222, G2217, G2224, G2392, G2510, G2686, S11b imajo ostenje blago zaobljeno z izrazitim prehodom v G2675, G2673, G2840, G2837, G2865, G2913, G2922, močno izvihan in na zunanji strani rahlo vbočen rob ustja, G2923, G2914, G2915, G2921, G2991, G3115, G3124, ki je zaobljeno. Trakast ročaj je na robu ustja (G3122). Večje G3120, G3129, G3118, G3355, G3351, G3425). Večje glo-sklede s klekom in ročaji različice S11c imajo ostenje obli- boke sklede s klekom različice S10f imajo zaobljeno ostenje z kovano stožčasto z izrazitim prehodom v na zunanji strani izrazitim prehodom v blago vbočen daljši rob ustja, ki je bla-vbočen rob ustja, ki je zaobljeno. Trakasti ročaji so na robu go izvihano, odebeljeno (G232, G771, G267, G860, G997, ustja (G25, G242, G224, G1326, G1484, G1543, G3353). G1053, G1055, G1059, G1191, G1236, G1235, G1322, Večje sklede s klekom in izlivom (različice S12a) imajo oste-G1731, G1743, G1744, G1857, G1855, G1864, G2361, nje oblikovano zaobljeno stožčasto z izrazitim prehodom v G2867, G2869, G2919, G2996, G2994, G3354). Večje pli-na zunanji strani vbočen rob ustja, ki je zaobljeno. Izliv s pre- tve sklede s klekom različice S10g imajo zaobljeno ostenje z grajo je na robu ustja (G2990). Večje sklede s klekom, ročaji izrazitim prehodom v močno izvihan vbočen rob ustja, kar in izlivom različice S13a imajo ostenje stožčasto z izrazitim je vidno tudi na notranji strani. Ustje je zaobljeno (G210, prehodom v na zunanji strani rahlo vbočen rob ustja, ki je G222, G220, G216, G236, G671, G787, G770, G863, G996, zaobljeno. Trakasti ročaji in izliv s pregrajo so na robu ustja G1051, G1052, G1056, G1237, G1324, G1858, G1865, (G2232) (sl. 21). G1862, G1867, G2208, G2209, G2503, G2505, G2501, Med manjšimi, delno ohranjenimi skledami smo lahko raz-G2685, G2911, G2912, G3117, G3125). Večje plitve sklede ločili le dva tipa skled, sklede brez kleka (tip S14) in sklede s s klekom različice S10h imajo ostenje oblikovano stožčasto klekom (tip S15), pri čemer je prvi tip znan v dveh različicah, z izrazitim prehodom v kratek, a skoraj navpično postavljen drugi pa v sedmih (sl. 22). Sklede brez kleka imajo lahko rob ustja. Ustje je blago izvihano (G211, G1054, G2206, stožčasto (različica S14a) ali polkroglasto ostenje (različica G2207, G2833, G2988, G3117). Večje plitve sklede s kle-S14b), ustja pa so praviloma enostavna, zaobljena. Manjše kom različice S10i imajo stožčasto ostenje z izrazitim preho- sklede brez kleka različice S14a imajo stožčasto ostenje in dom v kratek raven rob ustja, ki je zaobljeno (G29, G1239, zaobljeno ustje (G1870), manjše sklede brez kleka različice 21 Preglednica tipov delno ohranjenih večjih skled (risbe niso v merilu). G1241, G1745, G1854, G1861, G1853, G1866, G2392, S14b pa imajo polkroglasto ostenje in zaobljeno ustje (G874, G2394, G2910, G2916, G3128, G3350). G873). 22 Preglednica tipov delno ohranjenih manjših skled (risbe niso v merilu). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 45 Manjše sklede s klekom imajo ostenja oblikovana stožčasto Pomembna je tudi ugotovitev, da je količina skled v neo-ali blago zaobljeno, največje razlike pa so opazne pri nav- litskih objektih praviloma sorazmerna z velikostjo keramič- zven izvihanih robovih ustij, ki so lahko daljša ali krajša ter nega zbira. Na primer v objektih PO 110, PO 55, ki sodita ravna ali vbočena na zunanji strani (S15a; S15b; S15c; S15d; po količini keramike med največje na najdišču, je tudi delež S15e; S15f; S15g) (sl. 22). Manjše sklede s klekom različice skled v absolutnem številu največji, podobno velja tudi za S15a imajo stožčasto ostenje z neizrazitim prehodom v šimanj številčne zbire objektov PO 136, PO 136, PO 106, PO roko razprt raven rob ustja, ki je blago izvihano, zaobljeno 150 in PO 93 (sl. 18a–g). Od ugotovljenega vzorca odstopa (G861, G1849, G3345). Manjše sklede s klekom različice le objekt PO 96, ki ob PO 110 in PO 55 sodi med najve-S15b imajo blago zaobljeno, stožčasto ostenje z izrazitim čje, delež skled pa je v njegovem zbiru relativno majhen prehodom v rob ustja, ki je nameščen precej navpično. Ustje (sl. 18a–g). je zaobljeno (G2671). Manjše sklede s klekom različice S15c Zastopanost raznolikih tipov skled in njihovih različic je v imajo blago zaobljeno, stožčasto ostenje z izrazitim preho-posameznih neolitskih objektih praviloma majhna, saj se tipi dom v raven rob ustja, ki je zaobljeno in nekoliko zadebe- oziroma njihove različice pojavljajo v nizkem številu, največ- ljeno (G240, G238, G669, G670, G2220, G2684, G2935). krat s po enim, dvema ali izjemoma tremi primerki (priloga Manjše sklede s klekom različice S15d imajo blago zaob-2). Le redko katera različica sklede je v določenem objektu ljeno, stožčasto ostenje in izrazit prehod v rob ustja, ki je zastopana z več kot petimi primerki. Kot izjemi lahko sma-na zunanji strani močno vbočen, kar je vidno le na zunanji tramo večje globoke sklede s klekom tipa S10e (sl. 21), ki je strani. Ustje je zaobljeno in blago izvihano (G229, G1238, v PO 55 zastopana z 11 primerki, v PO 145 s šestimi, v PO G1546, G2225, G2214, G2516, G2678, G3111). Manjše 110 in PO 150 s petimi primerki, v PO 90 pa s štirimi primerki. sklede s klekom različice S15e imajo zaobljeno stožčasto Pogoste pa so tudi večje globoke sklede s klekom tipa S10d ostenje in izrazit prehod v rob ustja, ki je na zunanji strani (sl. 21), ki jih v PO 55 zasledimo s šestimi primerki in v PO močno vbočen, kar je vidno tudi na notranji strani. Ustje je 96 s štirimi (priloga 2). zaobljeno (G218, G2866). Manjše sklede s klekom različice S15f imajo zaobljeno stožčasto ostenje in izrazit prehod v Sklede na nogi26 krajši rob ustja, ki je na zunanji strani rahlo vbočen. Ustje Sklede na nogi poleg skled predstavljajo eno izmed značil-je zaobljeno in nekoliko zadebeljeno (G206, G209, G704, nih oblik lončenine na Čatežu – Srednem polju. Niso sicer G994, G1852, G2117, G2109, G2202, G3112). Manjše skle-tako pogoste kot sklede, velja pa opozoriti, da je takšna slika de s klekom različice S15g pa imajo blago zaobljeno ali stož- zaradi ohranjenosti keramičnega zbira in razlomljenosti ke- často ostenje in zelo kratek prehod v raven rob ustja. Ustje je ramike po vsej verjetnosti delno tudi popačena. Veliko kosov nekoliko izvihano in zašiljeno (G1325, G1534). skled, ki smo jih že obravnavali, bi dejansko lahko pripadalo tudi skledam na nogi. Razmeroma številni so tudi odlomki Tudi pri delno ohranjenih manjših skledah se tako pojavlja- nog in tistih delov posode pri dnu, kjer je noga nalepljena jo bolj ali manj enako oblikovane različice kot pri povsem na recipient. To kaže, da je moral biti delež skled ali drugih ohranjenih manjših skledah. Zanimivo je morda še opaža-posod na nogi v keramičnem zbiru Čateža – Srednega polja nje, da manjše sklede na ostenju praviloma nimajo dodatnih večji, kot se izkazuje skozi arheološke najdbe. elementov, kot so ročaji, držaji ali izlivi, ki jih zasledimo pri večjih skledah. To dejstvo govori v prid naši predpostavki, Velikostni razpon med najmanjšim in največjim primerkom da velikost posode pogojuje tudi njeno uporabnost in da je je podobno kot pri skledah tudi pri skledah na nogi razme-zaradi velikostnih nesorazmerij pri določeni zvrsti lončenine, roma velik. Prostorninsko to pomeni, da najmanjša skleda kot so npr. sklede, različne velikostne skupine iste zvrsti treba na nogi drži 0,16 l, največja pa 5,88 l (sl. 24, Priloga 1). Za obravnavati ločeno. razliko od največjih prostornin pri skledah so le-te pri skle- dah na nogi precej manjše, skoraj za polovico. Prva možna Sklede so med neolitsko keramiko na Čatežu – Srednem razlaga zaznanega neskladja je vezana na stabilnost poso-polju, kot že rečeno, najpogostejše (sl. 18a–g). Sodeč po de, namreč pri skledah na nogi je težišče posode bistveno številu in raznolikosti tipov in njihovih različic jih lahko ra-višje kot pri skledah. Velike, široko odprte in globoke skle- zumemo kot glavno značilnost obravnavane keramične de na nogi bi bile precej nestabilne in z uporabnega vidika proizvodnje. Njihova zastopanost v keramičnih zbirih posa-tudi nepraktične. Drugo razlago prostorninskega neskladja meznih neolitskih objektov je temu ustrezno tudi največja. lahko iščemo v različni namembnosti obeh zvrsti lončenine, V vseh so namreč najštevilčnejše, s tem da je njihov delež v odnosu do ostalih zvrsti lončenine relativno večji ali manjši, odvisno od posameznega objekta (sl. 18a–g). 26  Med sklede na nogi sodijo enake oblike posod, kot so sklede, le da imajo ostenju dodano nogo. 46 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 23 Preglednica tipov skled na nogi (risbe niso v merilu). čeprav sama oblikovanost recipienta skled in skled na nogi zvrstema skled in skled na nogi27 v primeru, ko je delitev govori prav nasprotno, poleg tega pa je velik del posod pri zaradi slabe ohranjenosti posodja otežkočena. obeh oblikah dejansko tudi enakih prostornin. Vsekakor je Med večjimi skledami na nogi ločimo tri tipe; vse sodijo med največja prostornina vezana le na različico skled tip S6a, ka-sklede s klekom na nogi. Med seboj se razlikujejo predvsem mor sodijo večje sklede s klekom, ročaji in izlivom, ki z vsemi po globini recipienta, podobno kot pri skledah. Ločimo: dodatki na posodi izpričujejo tudi svojevrstno namembnost, globoke sklede s klekom na nogi (SN1), sklede s klekom na medtem ko za ostale sklede in sklede na nogi na splošno nogi (SN2) in plitve sklede s klekom na nogi (SN3) (sl. 23). velja, da so prostorninsko primerljive. Tip večjih globokih skled s klekom na nogi se pojavlja v treh Sklede na nogi smo razvrstili v dve velikostni skupini, na ve- različicah. Različice se med seboj razlikujejo v ostenju, ki je čje in manjše, pri čemer večje sklede na nogi razvrščamo v lahko polkroglasto ali blago zaobljeno, stožčasto. Še večja tri tipe (SN1, SN2 in SN3) z več različicami, manjše pa v en raznolikost pa je izražena pri oblikovanju vrhnjega dela skle-tip z več različicami (SN4) (sl. 23). Opažamo, da so skle- de na nogi, to je navzven izvihanega roba ustja, ki je lahko de na nogi bistveno manj raznolike kot sklede, poleg tega krajši ali daljši ter raven ali rahlo vbočen na zunanji strani. pa na njihovih stenah ne zasledimo dodatkov, kot so roča- ji, držaji ali izlivi. Morda bi prav to lastnost lahko uporabili kot enega izmed razločevalnih kriterijev med osnovnima 27  Če naše opažanje drži, kar se bo pokazalo ob novih raziskavah, potem bi morali pri delno ohranjenih skledah tipe S11–S13 premestiti v prvo skupino obravnavanih skled (npr. varianta sklede S11a ustreza S3a, S12a ustreza S5a in S13a ustreza S6a). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 47 Dna so na notranji strani recipienta po večini vbočena, noge 0 5 10 15 20 25 30 35 40 pa votle, stožčastih oblik, lahko tudi z izvihano stojno plo- miniatura skvijo (sl. 23). Višine nog se pri posameznih različicah zna- miniatura tno razlikujejo; lahko so razmeroma nizke, srednje visoke, miniatura pa tudi zelo visoke. miniatura Med večjimi globokimi skledami na nogi s klekom imajo miniatura tiste različice SN1a dno izdelano polkrožno, so polkrogla- miniatura stega ostenja z neizrazitim prehodom v raven rob ustja, ki miniatura je zaobljeno. Noga je votla, a ni ohranjena (G1244). Večje zajemalka globoke sklede na nogi s klekom različice SN1b imajo rav- zajemalka no dno, blago zaobljeno, stožčasto ostenje z izrazitim pre- zajemalka hodom v rob ustja, ki je na zunanji strani nekoliko vbočen. zajemalka Ustje je zaobljeno, višja votla stožčasta noga pa ima rahlo skodela izvihano stojno ploskev (G244, G1066, G711, G2997). Večje skodela globoke sklede na nogi s klekom različice SN1c imajo ravno skodela dno in blago zaobljeno stožčasto ostenje z izrazitim preho- skodela dom v krajši raven rob ustja, ki je nekoliko izvihano. Votla skodela noga ni ohranjena (G246, G1489, G2672). Večje sklede na čaša nogi s klekom različice SN2a imajo ravno dno, blago zaob- krožnik ljeno stožčasto ostenje z izrazitim prehodom v rob ustja, ki skleda na nogi je na zunanji strani blago vbočen. Ustje je nekoliko poudar- skleda na nogi jeno, noga je kratka stožčasta (G243, G2210). Večje sklede skleda na nogi na nogi s klekom različice SN2b imajo ravno dno, kratko in skleda na nogi blago zaobljeno stožčasto ostenje z izrazitim prehodom v skleda na nogi daljši rob ustja, ki je znatno vbočen na zunanji strani. Ustje je skleda na nogi zaobljeno. Noga ni ohranjena (G1710, G2503). Večje plitve skleda na nogi sklede na nogi s klekom različice SN3a imajo ravno dno in skleda na nogi zaobljeno ostenje z neizrazitim prehodom v daljši raven rob skleda na nogi ustja. Ustje je zaobljeno; votla noga ni ohranjena (G2231, skleda na nogi G2212, G2670) (sl. 23). skleda na nogi Med manjšimi variantami je zabeležen samo tip skled s kle- skleda na nogi kom na nogi, označen s SN4. Ta tip skled na nogi se pojavlja skleda na nogi v več različicah, ki se med seboj razlikujejo v ostenju, ki je skleda lahko stožčasto ali zaobljeno, ter v obliki roba ustja, dna in skleda noge (različice SN4a, SN4b, SN4c, SN4d). Rob ustja je pri skleda določenih različicah manjših skled na nogi postavljen skoraj skleda navpično (SN4a, SN4b) ali močno navzven (SN4c, SN4d). skleda Lahko je raven (SN4c) ali vbočen na zunanji strani (SN4b, skleda SN4d). Noge tega tipa skled na nogi sodijo praviloma med skleda nižje oziroma srednje visoke noge (sl. 23). Manjše sklede na skleda nogi s klekom različice SN4a imajo tako polkrožno dno in lonec zaobljeno ostenje z izrazitim prehodom v skoraj navpično lonec postavljen rob ustja. Ustje je zaobljeno. Noga pa je votla, lonec krajša, blago zaobljena, stožčasta (G1067, G2230). Druge, lonec torej manjše sklede na nogi s klekom različice SN4b, imajo lonec polkrožno dno, stožčasto ostenje in izrazit prehod v skoraj lonec na nogi navpično postavljen, na zunanji strani nekoliko vbočen rob ustja. Ustje je šilasto zaobljeno. Noga je votla, krajša, valjasta 24 Grafični prikaz določljivih prostornin posameznih zvrsti posodja. (G2502). Manjše sklede na nogi s klekom različice SN4c pa 48 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 imajo po drugi strani polkrožno dno in zaobljeno ostenje z nogami razločujemo: usločene stožčaste noge28, votle bla-izrazitim prehodom v raven rob ustja, ki je zaobljeno. Noga go zaobljene stožčaste noge,29 valjaste noge ter polne noge je votla, krajša, usločena, stožčasta (G3113). Manjše sklede z votlim zaključkom in luknjo (sl. 25). na nogi s klekom različice SN4d imajo polkrožno dno in Votle usločene stožčaste noge (N1), katerih višinski razpon zaobljeno ostenje z izrazitim prehodom v na zunanji strani je med vsemi največji, se v svojih različicah razlikujejo pred-nekoliko vbočen rob ustja, ki je zaobljeno. Noga je votla, vsem po višini in oblikovanosti stojne ploskve, ki je lahko krajša, usločena stožčasta (G2504, G2989). blago ali močno izvihana (različice N1a, N1b, N1c, N1d). Noge skled na nogi oziroma drugih posod na nogi Različica N1a predstavlja votle, usločene, stožčaste noge, Med obravnavanim keramičnim gradivom so se poleg v ce- ki so zelo visoke in katerih stojna površina je močno izvi- loti ohranjenih primerkov v številnih primerih ohranili samo hana (G2998). Različica N1b so votle, usločene, stožčaste deli nog. Razločimo lahko štiri glavne tipe, ki so oblikovani v noge srednje višine, katerih stojna površina je blago izviha-več različicah. Eden izmed kriterijev pri delitvi tipov nog na na (G245). Votle, usločene, stožčaste noge različice N1c so različice je tudi višina noge, ki v našem primeru tudi močno srednje visoke, njihova stojna površina pa je močno izvihana niha. Noge so tako lahko oblikovane povsem nizko, tako (G1205, G1551), medtem ko so noge različice N1d votle, da so skoraj podobne prstanastim dnom, lahko pa tudi zelo usločene, stožčaste in kratke, njihova stojna površina pa je visoke (do 24 cm). prav tako močno izvihana (G1204, G771) (sl. 25). Trije tipi nog posodja na nogah sodijo med votle obli- Drug tip stožčastih nog, katerih ostenje je bolj blage zaoblje- ke, medtem ko četrti sodi med polne noge. Med votlimi ne oblike, je v višini precej manj raznolik, večina teh različic 25 Preglednica tipov nog posod na nogi. 28  V prerezu je ostenje noge usločeno, stojna ploskev noge pa je širša kot noga pri dnu. 29  V prerezu je ostenje noge napihnjeno, zaobljeno. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 49 namreč sodi med srednje visoke (različici N2a, N2c) oziroma na nogi podobno kot sklede tako rekoč »obvezen« del vemed nizke noge (različici N2b, N2d). Med njimi izstopa raz- čine obravnavanih keramičnih zbirov. Le v redkih neolitskih ličica noge N2d, ki ima na sredini dna izoblikovano še kro- objektih, a predvsem tistih z maloštevilnim gradivom (npr. žno odprtino. Tip noge N2a obsega votle, blago zaobljene, PO 2, PO 3, PO 22, PO 51, PO 140, PO 151 idr.), lončenine stožčaste, kratke noge, katerih ostenje je ravno, stožčasto; tovrstne zvrsti ni (sl. 18a–g). stojna ploskev pa ravna (G1206, G1328). Različica N2b ob- Zastopanost posameznih tipov in njihovih različic skled na sega votle, blago zaobljene, stožčaste, kratke noge s stožča- nogi v posameznih neolitskih objektih se šteje le v posame- stim, močneje zaobljenim ostenjem noge, stojna ploskev je znih primerkih (priloga 2), z izjemo različice sklede na nogi ravna (G128). Noge različice N2c so votle, blago zaobljene, SN3a, ki je v objektu PO 110 zabeležena v dveh primerkih stožčaste, kratke. Stožčasto ostenje je blago zaobljeno; stoj- (priloga 2). na ploskev pa blago izvihana (G952, G3008). Različica N2d predstavlja votle, blago zaobljene, stožčaste kratke noge, Skodele30 katerih stožčasto ostenje je blago zaobljeno, stojna ploskev Skodele različnih oblik in velikosti so na Čatežu – Srednem pa nekoliko širša od dna posode. V dnu posode je izdelana polju sicer razmeroma številne, vendar niso zastopane z krožna odprtina (G1550) (sl. 25). večjim deležem v celotnem keramičnem zbiru. Skodele za razliko od krožnikov, skled in skled na nogi lahko sodijo med Votle valjaste noge so redkejše in tudi oblikovane v eni »odprte« ali zaprte oblike posodja (sl. 26). Skodele sodijo sami različici (tip N3), ki jih predstavljajo votle, valjaste krat-med volumsko manjše posodje. Največji razpon njihovih ke noge, katerih stojna ploskev je enaka širini dna posode prostornin se giblje med 0,11 in 1,51 l, največkrat pa med 0,2 (G1753, G2954) (sl. 25). in 0,3 l (sl. 24, priloga 1). Posebnost keramičnega zbira na Čatežu – Srednem polju V celotnem keramičnem zbiru smo lahko razločili sedem pa predstavlja edini primerek polne noge z votlim zaključk-tipov skodel, med njimi skodele odprte oblike (SK1), skode- om in luknjo (tip N4: G247). Spodnji del noge je sicer votel, le zaprte oblike (SK2), skodele z odebeljenim robom ustja zgornji del noge pa je poln, masiven. Skozenj je izdelana (SK3), skodele z navpičnim robom ustja (SK4), skodele s kle-vodoravna, nekoliko nepravilno zasnovana cilindrična od- kom (SK5), skodele s klekom in ročaji (SK6) ter skodele s kle- prtina. V slovenskem prostoru je tak tip noge zaenkrat edini, kom in izlivom (SK7) (sl. 26). Različni tipi skodel so prisotni primerjave zanj pa najdemo npr. v sopotski kulturi (Dimitri-tudi z več različicami. jević 1968, t. III: 9, t.VII: 8). Štiri različice odprtih skodel se med seboj razlikujejo pred- Delež skled na nogi je na ravni celotnega keramičnega zbira vsem v obliki ostenja, dna in ustja (skodele s stožčastim oste-s Čateža – Srednega polja relativno nizek (sl. 17, 18a–g), njem SK1a, polkroglaste skodele z zaobljenim dnom SK1b, kar razumemo predvsem kot posledico razlomljenosti in polkroglaste skodele z ravnim dnom SK1c, elipsoidna obli-slabe ohranjenosti keramike. Realno so bile sklede na nogi ka skodele SK1d). Široko odprte stožčaste skodele različice na Čatežu – Srednem polju verjetno pogostejše, kot smo jih SK1a imajo stožčasto oblikovano ostenje in zaobljeno ustje lahko zasledili med arheološkim gradivom. O tem sklepamo (G862, G2051). Široko odprte polkroglaste skodele različice na osnovi zelo visokega deleža odlomkov nog in dnov z SK1b imajo zaobljeno dno z neizrazitim prehodom v pol-ostenjem in nogo, ki po vsej verjetnosti predstavljajo le raz- kroglasto ostenje; ustje je zaobljeno (G1321, G1848, G2498, lomljene odlomke skled na nogi. G2909, G2907). Polkroglaste skodele različice SK1c z ravnim Pri opazovanju zastopanosti skled na nogi po posameznih dnom imajo izrazito oblikovan prehod v polkroglasto oste-neolitskih objektih je stanje sicer nekoliko zapleteno, toda nje in blago zaobljeno, včasih šiljasto ustje (G1287, G1527, še vedno povsem ustreza podobi na ravni celotnega zbira. G1528, G2056). Odprte elipsoidne skodele različice SK1d Sklede na nogi se v več kot enem primerku nahajajo med pa imajo neizrazit prehod v široko odprto zaobljeno elipso-lončenino iz neolitskih objektov PO 55, PO 83, PO 110, PO idno ostenje in zaobljeno ustje (G667) (sl. 26). 135, PO 136 PO 146 in PO 150 (sl. 18a–g). Če upoštevamo le Zaprte oblike skodel se pojavljajo v dveh različicah, z elipso-opredeljene sklede na nogi, je keramičnih zbirov, v katerih idnim (SK2a) ali bikoničnim ostenjem (SK2b), skodele z ode-skled na nogi tako rekoč ni, relativno veliko, npr. PO 153, PO beljenim robom ustja (SK3a) in skodele z navpičnim robom 152, PO 144, PO 138, PO 129, PO 126, PO 2, PO 3, PO 22, PO ustja (SK4) pa so izdelane le v eni različici (sl. 26). Zaprte 51, PO 140 (sl. 18). Ob upoštevanju deležev odlomkov nog in drugih delov tako imenovanih posod na nogi pa dobimo sliko, ki kaže, da so sklede na nogi oziroma druge posode 30  Med skodele po Horvatovi sodijo oblike posod, katerih premer odprtine je enak 1,5- do 2,5-kratni višini posode (Horvat 1999, 170). 50 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 26 Preglednica tipov skodel (risbe niso v merilu). elipsoidne skodele tipa SK2a imajo zaobljena elipsoidna (G2201). Skodele s klekom različice SK5c imajo stožčasto ali ostenja in šiljasta ustja (G1050, G2499). Zaprte bikonične usločeno ostenje z izrazitim prehodom v rob ustja, ki je na skodele tipa SK2b imajo bikonična ostenja z rahlo zaobljenim notranji strani odebeljen. Ustje je nekoliko izvihano (G668, ramenom in zaobljeno ustje (G857, G2831, G3107). Skode-G1738). le z odebeljenim robom ustja tipa SK3a imajo ali vboklo dno Skodele s klekom in ročaji so zabeležene v dveh različicah ali pa to ni ohranjeno, blago zaobljeno bikonično ostenje in (SK6a, SK6b) (sl. 26). Skodele s klekom in ročaji različice kratek odebeljen rob ustja (G1048, G1530, G1529, G2987). SK6a imajo vboklo dno, stožčasto, blago zaobljeno ostenje Skodele z navpičnim robom ustja tipa SK4a imajo stožčasto z izrazitim prehodom v raven rob ustja. Ustje je ravno odali rahlo usločeno ostenje in izrazit prehod v navpičen rob rezano; ročaji na ustju so trakasti (G855, G1531). Skodele s ustja. Ustje je zaobljeno (G856, G1850, G2054). poševnim robom ustja in ročaji oziroma držaji različice SK6b Skodele s klekom se pojavljajo v treh različicah, ki se med imajo ostenje oblikovano stožčasto ali blago zaobljeno, pre-seboj razlikujejo v obliki roba ustja, ki je lahko raven, rahlo hod v poševen rob ustja je izrazit, konica ustja je zaobljena, vbočen ali odebeljen na notranji strani (različice SK5a, SK5b, vodoravno predrto masivnejše ušesce je postavljeno na rob SK5c). Skodele s klekom različice SK5a imajo stožčasto ali ustja (G2390). rahlo usločeno ostenje, izrazit prehod v raven rob ustja in Skodele s klekom in izlivom poznamo samo v različici SK7a, zaobljeno ustje (G1233, G1739). Skodele s klekom različi-ki predstavlja skodele s klekom in izlivom, njihovo ostenje je ce SK5b imajo stožčasto ali rahlo usločeno ostenje, izrazit stožčasto in imajo izrazit prehod v na zunanji strani blago prehod v rahlo vbočen poševen rob ustja, ki je zaobljeno Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 51 vbočen rob ustja. Konica ustja je rahlo izvihana; izliv s pre- grajo pa je na robu ustja (G1243). Skodele v celotnem keramičnem zbiru predstavljajo le 3% delež (sl. 17), z zornega kota posameznega neolitskega objekta pa to pomeni, da skodele praviloma niso prisotne pogosteje kot z enim ali dvema primerkoma (npr. PO 83, PO 91, PO 92, PO 93, PO 105, PO 106 idr.) (sl. 18a–g). Izjeme predstavljajo objekt PO 96, kjer je zabeleženo šest različno oblikovanih skodel, objekta PO 58 in PO 70, kjer so skodele zastopane s štirimi primerki ter objekt PO 108, kjer so sko- dele zastopane s tremi primerki (sl. 18a–g). Razmeroma številni neolitski objekti skodel v svojem nabo- ru posodja sploh ne poznajo; med bivanjskimi objekti naj izpostavimo objekte PO 42, PO 75, PO 90, PO 152, med manjšimi objekti pa je takšnih še nekoliko več (sl. 18a–g). Zastopanost posameznih tipov in njihovih različic skodel po posameznih objektih je relativno skromna zaradi dejstva, da skodele niso ena izmed pogostejših oblik posodja na Čate- žu – Srednem polju. Z izjemo različic skodel tipov SK1b, SK1c in SK3a, ki so v prazgodovinskih objektih PO 58, PO 145 PO 96 prisotni s po dvema primerkoma, so določeni tipi in različice skodel med keramiko neolitskih objektov na Čatežu – Srednem polju zastopani le z enim primerkom (Priloga 2). Čaše31 Čaše sodijo med manjše oblike posodja; so razmeroma redke in oblikovno dokaj enovite. Podobno kot skodele so lahko odprte in zaprte oblike, pri čemer so odprti tipi na Čatežu – Srednem polju pogostejši (sl. 27). Njihove prostor- 27 Preglednica oblikovanosti čaš (risbe niso v merilu). nine se gibljejo med 0,15 in 0,25 l, poudarjamo pa, da je bila ocena volumna narejena le na dveh v celoti ohranjenih Č1b pa imajo ali ravno dno ali pa to ni ohranjeno: Blago primerkih (sl. 24, priloga 1). V primeru, da bi bil vzorec vo-zaobljeno stožčasto ostenje se zaključi z izvihanim ustjem lumsko opredeljenih čaš nekoliko večji, bi tudi ocena lahko (G23, G263, G2059). bila drugačna. Stožčaste čaše z navpično predrtimi ušesci različice Č2 ima- Podobno kot skodele tudi čaše lahko sodijo med odprte jo stožčasto ostenje in zaobljeno, na zunanji strani nekoliko in tudi zaprte oblike posodja. Na osnovi njihovega oste-poudarjeno ustje ter večje ušesce (G2158, G3140). Stož- nja lahko čaše razporedimo v pet tipov: stožčaste čaše (Č1), časte čaše z vodoravno predrtimi ušesci različice Č3 imajo stožčaste čaše z navpično predrtimi ušesci (Č2), stožčaste stožčasta ostenja z manjšimi, vodoravno predrtimi ušesci čaše z vodoravno predrtimi ušesci (Č3), čaše z ročajem (Č4) (G2159, G2526). in kroglaste čaše (Č5) (sl. 27). Čaše z ročajem različice Č4 imajo ostenje oblikovano bla- Pri stožčastih čašah ločimo dve različici, ki se razlikujeta go bikonično, ustje je zaobljeno, ročaj je trakast (G1754, predvsem v obliki ustja, ki je v primeru različice Č1a ravno, G2691). v primeru Č1b pa izvihano (sl. 27). Široko odprte stožčaste Kroglasta čaša različice Č5 sodi med zaprte oblike posodja, čaše različice Č1a imajo ravno dno, stožčasto ostenje in za-katerega ostenje je oblikovano kroglasto, ustje je zaobljeno obljeno ustje (G2668). Široko odprte stožčaste čaše različice (G3137) (sl. 27). Oblikovno povsem odstopa od preostalega posodja na Čatežu – Srednemu polju, ki teži bolj k bikonični 31  Čaša je v osnovi oblika posode, pri kateri je premer odprtine manjši zasnovi ostenja oziroma polkroglastim oblikam. Čaša se od ali enak od 1,5-kratne višine posode (Horvat 1999, 172). Za to zvrst posodja se je uporabljal tudi izraz kozarec (Tomaž 1999). 52 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 ostalega razlikuje tudi po okrasu in načinu izdelave, o čemer velikih loncih z izrazitim prehodom med vratom in rameni bo še govora. pa poleg najširšega oboda ločnico na ostenju predstavlja Delež čaš v celotnem keramičnem zbiru predstavlja le 1 % še prehod med vratom in rameni (navidezna trojna delitev lončenine (sl. 17), kar pomeni, da velik del neolitskih objek-ostenja) (L2). Prvi tip velikih loncev je prisoten v štirih raz- tov čaš v svojih keramičnih repertoarjih sploh ne pozna, ličicah (L1a–L1d), drugi v treh (L2a–L2c). Ostenja loncev so kar velja tako za bivanjske kot tudi manjše objekte. Čaše se po pravilu oblikovana bikonično, s tem da se različice med pojavljajo le v osmih objektih: PO 42, PO 55, PO 105, PO seboj razlikujejo predvsem po oblikovanosti trupa, ramen in 108, PO 135, PO 136, PO 146 in PO150 (sl. 18a–g). V dveh ustja. Trup in rame sta lahko oblikovana konično ali blago objektih so zastopane s po enim (PO 42, PO 105), največkrat zaobljeno, ustja pa enostavno, zaobljeno ali izvihano. Veliki pa s po dvema primerkoma (objekti PO 55, PO 135, PO 136, lonci praviloma nimajo dodatkov na ostenju, razen vodo-PO 150). V tem oziru odstopa od ugotovljenega le objekt ravno ali navpično predrtih ušesc kot oblike držaja (sl. 28). PO 108, kjer so zabeležene tri čaše (sl. 18a–g). Zastopanost Med velikimi lonci z neizrazitim prehodom med vratom in posameznih tipov in različic čaš v keramičnih zbirih posa-rameni so zanimivi lonci različice L1a, ki predstavljajo večje meznih neolitskih objektov pa pokaže, da se ugotovljeni lonce z neizrazitim prehodom med vratom in rameni, kate-tipi oziroma različice čaš v neolitskih objektih na Čatežu – rih dna so oblikovana ravno, ostenje je bikonično, pri čemer Srednem polju praviloma pojavljajo le z enim primerkom sta trup in rame usločena, prehod v širok vrat je neizrazit, (priloga 2). ustje pa je blago izvihano. Vodoravno predrta ušesca so na Lonci32 najširšem obodu (G1083, G1250, G1336, G2366, G2690, Lonci predstavljajo najbolj pestro oblikovano zvrst posodja G2929). Druga različica so večji lonci z neizrazitim preho-na Čatežu – Srednem polju. Spadajo med zaprte oblike po- dom med vratom in rameni različice L1b, katerih ostenje je sod, praviloma bikoničnih ostenij, največji premeri njihovih bikonično, z usločenimi trupom in rameni ter neizrazitim ostenij pa se večinoma nahajajo na sredini višine posode prehodom v širok daljši vrat, ustje je zaobljeno (G2688). (sl. 28–30). Različica L1c predstavlja večje lonce z neizrazitim prehodom med vratom in rameni, katerih dno je ravno, ostenje biko- Velikostni razpon loncev je največji med vsemi zvrstmi po- nično z nekoliko usločenim trupom, rame je blago zaob- sodja na Čatežu – Srednem polju. Čeprav ostenja loncev iz- ljeno z neizrazitim prehodom v ožji vrat, ustje je izvihano kazujejo enake elemente, na osnovi katerih smo jih pripisali (G256, G259, G666, G875, G1493, G2238). Zadnja različica tej zvrsti posodja, pa njihove velikosti oziroma prostornine večjih loncev z neizrazitim prehodom med vratom in ra-izpričujejo znatne velikostne razpone, zaradi katerih se jih meni L1d ima dno oblikovano vboklo, ostenje je bikonično zdi smotrno ločiti v tri velikostne skupine: veliki lonci (sl. 28), z blago zaobljenim trupom in rameni ter neizrazitim pre-srednje veliki lonci (sl. 29) in majhni lonci (sl. 30). Za po-hodom v ožji vrat, ustje je rahlo izvihano (G1330, G2870, nazoritev, kako velik je dejansko volumski razpon loncev s G3108) (sl. 28). Čateža – Srednega polja, naj povemo, da najmanjši lonci držijo volumen 0,24 l, največji primerek pa celo več kot 34 l. Med večjimi lonci z izrazitim prehodom med vratom in Prostornine srednje velikih loncev se praviloma gibljejo med rameni so prisotne tri različice. Večji lonci z izrazitim pre-4,2 l in 12,89 l, več volumsko opredeljenih srednje velikih hodom med vratom in rameni različice L2a imajo ostenje loncev izkazuje prostornine približno okoli 6 l, majhni lonci oblikovano bikonično (dno ni ohranjeno), rame je blago pa imajo volumne praviloma pod 2 l (sl. 24, priloga 1). zaobljeno; prehod v zelo ozek vrat je izrazit, ustje je zaob- ljeno (G2689). Večji lonci z izrazitim prehodom med vra- Veliki lonci se pojavljajo v treh osnovnih tipih: veliki lonci z tom in rameni različice L2b imajo bikonična ostenja (dno neizrazitim prehodom med vratom in rameni (L1), veliki lon-ni ohranjeno), pri čemer je trup usločen, rame pa je blago ci z izrazitim prehodom med vratom in rameni (L2) ter veliki zaobljeno; izrazit in poudarjen je prehod v ožji vrat; ustje je lonci zaprte oblike brez vratu (L3) (sl. 28). izvihano (G2519). Večji lonci z izrazitim prehodom med vra- Za velike lonce z neizrazitim prehodom med vratom in tom in rameni različice L2c imajo izrazita bikonična ostenja rameni je značilen oster bikoničen prehod med trupom (dno ni ohranjeno), pri čemer je trup usločen, nizko rame in rameni, ki lonec navidezno deli v dva odseka (L1). Pri zaobljeno, prehod v širši vrat je izrazit, ustje ni ohranjeno. Vodoravno predrta ušesca so na najširšem obodu in preho- du ramena v vrat (G1337, G2067, G2401, G2402, G2400). 32  Med lonce po Horvatovi sodijo tiste oblike posod, katerih premer Zadnji tip med večjimi lonci predstavlja L3, ki predstavlja vratu je enak ali večji od 1/3 največjega premera posode (Horvat večje lonce zaprtih oblik, izrazito bikoničnega ostenja brez 1999, 171). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 53 izraženega vratu. Ustja so zaobljeno; pod ustjem so lahko sta trup in rame blago zaobljena, prehod v daljši vrat pa dodana manjša navpično predrta ušesca (G1732, G2525) je neizrazit. Ustje je rahlo izvihano (G881, G1759, G2925, (sl. 28). G3143). Srednje veliki lonci z neizrazitim prehodom med Glavnino vseh loncev keramičnega zbira s Čateža – Sredne- vratom in rameni različice L4c imajo ravno dno, bikonično ga polja predstavljajo srednje veliki lonci, ki so razvrščeni v ostenje z usločenim trupom in zaobljenimi rameni. Prehod štiri glavne tipe: lonci z neizrazitim prehodom med vratom v ožji vrat je neizrazit, ustje pa je rahlo izvihano (G1329). in rameni (L4), lonci z izrazitim prehodom med vratom in Naslednja različica srednje velikih loncev so tisti z izrazitim rameni (L5), lonci z ročaji (L6) in lonci na nogi (L7) (sl. 29). prehodom med vratom in rameni tipa L5, ki so prisotni v Razen loncev na nogi se vsi tipi srednje velikih loncev po- štirih različicah (L5a, L5b, L5c, L5d), ki jih predstavljamo v javljajo v več različicah. Srednje veliki lonci z neizrazitim nadaljevanju. Srednje veliki lonci z izrazitim prehodom med prehodom med vratom in rameni L4 se pojavljajo v treh vratom in rameni tipa L5a imajo rame močno zaobljeno in različicah (L4a, L4b, L4c). Srednje veliki lonci z neizrazitim izrazit prehod v daljši vrat, ustje je rahlo izvihano (G253, prehodom med vratom in rameni različice L4a imajo blago G254, G255, G252, G251, G1756, G1755). Srednje veliki bikonična ostenja, pri čemer sta trup in rame blago zaoblje-lonci z izrazitim prehodom med vratom in rameni različi- na, prehod v kratek, toda široko odprt vrat pa je neizrazit. ce L5b imajo ostenje oblikovano bikonično, pri čemer sta Ustje je rahlo izvihano (G37, G1563, G1760). Srednje veliki trup in rame zaobljena, prehod v daljši vrat pa je izrazit. lonci z neizrazitim prehodom med vratom in rameni različi- Ustje je rahlo izvihano (G258, G257, G885, G998, G1078, ce L4b imajo ostenje oblikovano blago bikonično, pri čemer G1081, G1077, G1295, G1331, G1761, G2235, G2932, 28 Preglednica tipov velikih loncev. 54 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 G2931, G3032, G3109). Srednje veliki lonci z izrazitim pre- imajo bikonično ostenje s stožčasto oblikovanim trupom in hodom med vratom in rameni različice L5c imajo bikonična rameni. Prehod v kratek ozek vrat je izrazit, ustje pa močno ostenja z močno zaobljenim trupom in rameni. Prehod v izvihano (G1495, G1562, G1890). Večina tako oblikovanih daljši, ožji vrat je zelo izrazit, ustje je rahlo izvihano (G1333, loncev nima ohranjenega dna, zato ga pri opisih tudi ne G1715, G3010, G3027, G3357). Srednje veliki lonci z iz-navajamo. razitim prehodom med vratom in rameni različice L5d pa 29 Preglednica tipov srednje velikih loncev. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 55 Srednje veliki lonci z ročaji tipa L6 so oblikovani zelo ra-pravilu trakasti oziroma lahko tudi jezičasti. Trakasti ročaji znoliko. V številnih primerih so tudi precej fragmentarno običajno povezujejo ustje z najširšim obodom lonca, lahko ohranjeni, zato so posamezne predstavitve oblike lahko pa so izdelani tudi na prehodu vratu v rame posode. Zani-tudi samo delne. Srednje veliki lonci z ročaji se pojavljajo v mivo je, da imajo le srednje veliki lonci na ostenje pritrjene sedmih različicah (L6a, L6b, L6c, L6d, L6e, L6f, L6g). Srednje tudi različno oblikovane trakaste ročaje. Pri ostalih dveh ve-veliki lonci z ročaji različice L6a imajo ostenje oblikovano likostnih skupinah loncev jih ne zasledimo. blago bikonično z zaobljenim trupom in rameni. Prehod v Posebno obliko srednje velikih loncev predstavljajo lonci kratek ozek vrat je neizrazit, ustje pa je zaobljeno. Ročaja, na nogi tipa L7, katerih dno je oblikovano ravno, ostenje ki povezujeta ustje in rame, sta trakasta (G2933, G1237). je bikonično, z zaobljenim trupom in rameni ter izrazitim Naslednja različica so srednje veliki lonci z ročaji različice prehodom v krajši in navpično postavljen vrat. Ustje je za-L6b, katerih dno je ravno, ostenje pa najverjetneje blago obljeno (G2242, G3033). Lonci na nogi so tudi sicer redki bikonično. Ustje je izvihano, manjši trakast ročaj pa leži pod in ohranjeni le delno, kar pogosto otežkoča tudi opredelitev ustjem in nad rameni (G250). Srednje veliki lonci z ročaji samega tipa. različice L6c imajo izrazito bikonično ostenje z usločenim trupom in rameni. Prehod v ožji vrat je neizrazit, ustje pa Poleg velikih in srednje velikih loncev je na Čatežu – Sre-zaobljeno. Ročaj, ki povezuje ustje z najširšim obodom lon- dnem polju ohranjenih kar nekaj posod, ki jih oblikovno ca, je trakast (G1334, G3009). Srednje veliki lonci z ročaji lahko opredelimo kot manjše lonce. Razvrstimo jih lahko na različice L6d imajo močno zaobljeno rame z izrazitim pre-tri osnovne tipe: majhni lonci z neizrazitim prehodom med hodom v daljši vrat. Ustje je rahlo izvihano, trakast ročaj pa vratom in rameni (L8), majhni lonci z izrazitim prehodom povezuje ustje z vratom lonca (G1076, G3358). Srednje vemed vratom in rameni (L9) ter majhni lonci zaprtih oblik liki lonci z ročaji različice L6e imajo močno zaobljeno rame (L10) (sl. 30). Posamezni tipi majhnih loncev so razvrščeni z izrazitim prehodom v daljši vrat. Ustje je rahlo izvihano, tudi v več različic, pri čemer so imeli pri razvrstitvi pomemb-trakasta ročaja pa povezujeta ustje z vratom lonca (G2841). no vlogo izoblikovanost trupa, ramen in oblika ustja. Srednje veliki lonci z ročaji različice L6f so ohranjeni izjemno Majhni lonci z neizrazitim prehodom med vratom in rameni fragmentarno, saj dno, trup in ustje niso ohranjeni. Rame s štirimi različicami izpričujejo najbolj pestre oblike majhnih je zaobljeno, prehod v širši vrat pa neizrazit. Manjši trakasti loncev (L8a, L8b, L8c, L8d) (sl. 30). Manjši lonci z neizrazi-ročaji so na prehodu ramena v vrat (G1084). Srednje veliki tim prehodom med vratom in rameni različice L8a imajo lonci z ročaji različice L6g imajo izrazito bikonično ostenje z ravno dno, bikonično ostenje z usločenim trupom in blago zaobljenim trupom in rameni ter izrazitim prehodom v zelo zaobljenimi rameni ter neizrazitim prehodom v navpično ozek vrat. Na najširšem obodu so navpično predrti jezičasti izvlečen ožji vrat. Ustje je zaobljeno (G1555). Manjši lonci z držaji (G1568, G1894, G2236, G3031). Jezičasti držaji so neizrazitim prehodom med vratom in rameni različice L8b tudi sicer pogosto nalepljeni na ostenje bodisi na najširšem imajo blago bikonično ostenje z blago zaobljenim trupom obodu bodisi tik nad bazo lonca. Slednjih je med keramič- in rameni ter neizrazitim prehodom v kratek, navpičen, ši- nim gradivom, ki jih zaradi premajhne ohranjenosti ostenij roko odprt vrat. Ustje je izvihano (G884, G1556, G1891). nismo mogli pripisati določenim tipom posodja, precej (npr. Manjši lonci z neizrazitim prehodom med vratom in rame-G40–G42, G1569, G1570, G2371, G2521, G2695). V arhe- ni različice L8c imajo ostenje oblikovano blago bikonično, ološki literaturi se zanje kot za tip lončenine uporablja tudi pri čemer sta trup in rame stožčasta, prehod v široko odprt izraz »buta« (Ruttkay 1977 (1976), 143). vrat pa neizrazit. Ustje je rahlo izvihano (G2066, G2926). Različice posameznih variant srednje velikih loncev se, kot Kot zadnje predstavljamo še manjše lonce z neizrazitim pre-vidimo, med seboj razlikujejo v izoblikovanosti trupa, ramen hodom med vratom in rameni različice L8d, ki imajo ravno in vratu, kot razločevalni element med različicami pa smo dno, izrazito bikonično ostenje z zaobljenim trupom in uslo-upoštevali tudi obliko ustja. Trup loncev je lahko oblikovan čenimi rameni. Prehod v krajši ožji vrat je neizrazit, ustje pa konično, blago zaobljeno ali tudi blago usločeno. Rame je izvihano (G774, G887, G1195, G1561). pri loncih z neizrazitim prehodom med rameni in vratom Lonci z izrazitim prehodom med vratom in rameni so zabe-oblikovano konično in skupaj z vratom in ustjem v preseku leženi v treh različicah (L9a, L9b, L9c) (sl. 30). Različica L9a tvori blag S-profil ostenja. Pri različicah loncev z izrazitim ima ostenje bikonične oblike z zaobljenim trupom in rameni prehodom med rameni in vratom pa so ramena največkrat ter izrazit prehod v vrat. Ustje je močno izvihano (G1251, oblikovana tudi močno zaobljeno. Različice se razlikujejo G1296, G3011). Naslednja različica manjših loncev z izrazi-med seboj še v obliki, velikosti in mestu ročajev. Ti so po tim prehodom med vratom in rameni, označena z L9b, ima 56 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 30 Preglednica tipov majhnih loncev. rame močno zaobljeno z izrazitim prehodom v daljši vrat, PO33, PO 45, PO 51, PO 65, PO 99) (sl. 18a–g), ki vsebujejo ki se zaključuje z rahlo izvihanim ustjem (G1559, G1757). le odlomke, ki niso primerni za oblikovno opredelitev. Poleg Manjši lonci z izrazitim prehodom med vratom in rameni tega verjamemo, da bi bili deleži loncev ob manjši razlo-različice L9c pa imajo bikonično ostenje z zaobljenim tru- mljenosti keramike v posameznih objektih še višji. S tem v pom in stožčastimi rameni ter izrazitim prehodom v krajši, povezavi naj omenimo še, da so lonci v objektih običajno zelo ozek vrat, ki se zaključuje z izvihanim ustjem (G1252, redkejši od skled. V posameznih primerih (npr. v objektih PO G1557, G2065). 108, PO 145, PO 96 in PO 93) so si lonci in sklede po številu Manjši lonci zaprtih oblik tipa L10 niso ravno pogosti. Ima- precej enaki, lahko ali pa so od skled celo nekoliko pogo- jo ravno oblikovano dno in bikonično ostenje, pri čemer je stejši (npr. v objektu PO 146) (sl. 18). Tovrstne razlike v po-trup usločen, rame pa blago zaobljeno. Ustje je zaobljeno razdelitvi deležev obeh zvrsti lončenine v neolitskih objektih (G2908) (sl. 30). na Čatežu – Srednem polju je najverjetneje treba razumeti kot posledico različnih gospodarskih dejavnosti določene Manjši in srednje veliki lonci so v veliki meri oblikovno po- bivanjsko-gospodarske celote. dobni velikim loncem. Vse tri velikostne skupine so zastopa- ne s tipi loncev z izrazitim oziroma neizrazitim prehodom Zastopanost tipov loncev in njihovih različic v posameznih med rameni z vratom, pri velikih in majhnih loncih pa so neolitskih objektih pokaže, da so različni tipi loncev s svojimi zastopane tudi zaprte bikonične oblike lonca brez vratu različicami v neolitskih objektih na Čatežu – Srednem polju (sl. 28–30). Le srednje veliki lonci od ostalih dveh velikostnih praviloma prisotni z enim ali največ dvema primerkoma, le skupin odstopajo zaradi loncev na nogi in loncev z ročaji. lonec različice L5a (srednje veliki lonci z izrazitim prehodom med vratom in rameni) je v objektu PO 55 prisoten s petimi Lonci v celotnem keramičnem zbiru Čateža – Srednega primerki, lonca različic L5b in L2 pa s po tremi primerki v polja predstavljajo razmeroma velik delež, ki dosega 13 % objektih PO 83 in PO 129 (priloga 2). (sl. 17), v okviru posameznih neolitskih objektov pa je nji- hova zastopanost precej različna (sl. 18a–g). Število loncev Zajemalke33 v nekaterih neolitskih objektih dosega tudi do štirinajst pri- Tudi zajemalke, kot že rečeno, predstavljajo eno izmed po- merkov (npr. PO 96, PO 146), v PO 93 in PO 55 jih je dva- gostejših oblik lončenine neolitskega naselja na Čatežu – najst, v PO 145 deset (poglavje Sklep – poselitvena podoba Srednem polju. najdišča Čatež – Sredno polje skozi čas, Priloga 5a–b, str. Glede na obliko držajev jih ločimo na dva glavna tipa, in 469, 472). Lonci so, podobno kot sklede, posode na nogi sicer zajemalke s polnim (tip Z1) in zajemalke s predrtim in zajemalke, del keramičnih zbirov večine obravnavanih držajem (tip Z2) (sl. 31). Recipienti oziroma zajemalni deli bivanjskih objektov in so predstavljali eno osnovnih zvrsti so si pri obeh tipih bolj ali manj podobni, ločijo se le po posodja v vsakem »gospodinjstvu«. Zabeleženi niso le v pri-oblikovanosti držaja. Večina zabeleženih zajemalk sodi med merih, ko gre za manjše objekte (npr. PO 2, PO 3, PO 30, 33  Po definiciji Horvatove je zajemalka posoda z okroglo ali ovalno oblikovanim zajemalnim delom in daljšim držajem za zajemanje in premeščanje jedi (Horvat 1999, 173). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 57 Ob upoštevanju vseh glavnih razločevalnih elementov smo določili devet različic zajemalk dveh osnovnih tipov. V tip zajemalk Z1 sodijo zajemalke s polnim držajem (G1257, G2701). V različico zajemalk Z2a sodijo zajemalke z vodo- ravno predrtim kratkim držajem, polkroglastim recipientom in ravnim dnom (G1577). V različico Z2b sodijo zajemal- ke z vodoravno predrtim držajem z odebeljenim robom, katerih recipient je polelipsoiden in dno ravno (G2702). V različico Z2c1 sodijo zajemalke z vodoravno predrtim dalj- šim držajem, katerih recipient je polkroglast, dno pa zaob- ljeno (G272, G271, G954, G1008, G1097, G1207, G1345, G1913, G2703). V različico Z2c2 sodijo zajemalke z vodo- ravno predrtim kratkim držajem, katerih recipient je polkro- glast, dno pa zaobljeno (G1258, G1941, G2530, G3056, G3059). V različico Z2c3 sodijo zajemalke z vodoravno predrtim držajem z odebeljenim robom, katerih recipient je polkroglast, dno pa zaobljeno (G273, G270). V različi- co Z2d1 spadajo zajemalke z vodoravno predrtim daljšim držajem, katerih recipient je polelipsoiden, dno pa zaob- ljeno (G1007, G1208, G1915, G2247). V različico Z2d2 so vključene zajemalke z vodoravno predrtim kratkim držajem, katerih recipient je polelipsoiden, dno pa zaobljeno (G132, G274, G1916). V različico Z2d3 pa so vključene zajemalke z vodoravno predrtim držajem z odebeljenim robom, katerih recipient je polelipsoiden, dno pa zaobljeno (G131, G1344, G2414, G2415, G2855) (sl. 31). Delež zajemalk je v keramičnem zbiru s Čateža – Srednega polja sorazmerno velik, saj predstavljajo kar 18 % vsega po- sodja (sl. 17). Temu ustrezna je tudi njihova porazdelitev po posameznih neolitskih objektih (sl. 18), saj so z več primerki prisotne skoraj v vseh večjih (npr. PO 42, PO 55, PO 58, PO 31 Preglednica tipov zajemalk (risbe niso v merilu). 64, PO 83, PO 93, PO 96, PO 106, PO 110, PO 135, PO 136, tiste s predrtim držajem (vse različice tipa Z2), medtem ko PO 145, PO 146), v nekaterih, kot so npr. PO 135, PO 136, PO so tiste s polnimi držaji praviloma redke (G1257, G2701). 96 in PO 55, pa so še posebej številčne.34 Zastopanost tipov zajemalk in njihovih različic v posameznih neolitskih objek- Zajemalke s predrtimi držaji so oblikovane pestro, močno tih pa kaže, da se ugotovljene različice zajemalk s predrtim raznolika pa je tudi njihova velikost. Na osnovi izračuna vo-držajem v neolitskih objektih na Čatežu – Srednem polju lumna najmanjše in največje zajemalke vidimo, da prostor- pojavljajo z enim ali največ dvema primerkoma, pri čemer nina zajemalk niha med 0,01 l in 0,14 l, pri čemer smo izvzeli ni zaznati nobenih odstopanj (priloga 2). Zaključimo lahko, oba primera miniaturnih zajemalk. da so zajemalke v posameznih objektih številne in pestro Zajemalke s predrtim držajem so oblikovane bodisi z za- oblikovane. obljenim (različici Z2c, Z2d) bodisi z ravnim dnom (različici Z2a, Z2b) ter s polkroglastim (različici Z2a, Z2c) ali polelip- soidnim recipientom (različici Z2b, Z2d), medsebojno pa se v razlikujejo tudi po dolžini in obliki predrtega držaja. Ta je lahko kratek (različici Z2c2, Z2d2) ali daljši (različici Z2c1, Z2d1) ter enostaven (različice Z2c2, Z2d2, Z2c1, Z2d1) ozi- roma z odebeljenim zunanjim robom (različice Z2b, Z2c3, 34  Številčnost zajemalk v določenih objektih je vsaj deloma povezana Z2d3). z velikostjo njihovih keramičnih zbirov, ki v omenjenih primerih po pravilu sodijo med večje. 58 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Pokrovi35 Pokrovi so praviloma dokaj majhnih premerov, tako da se Pokrovi v keramičnem zbiru Čateža – Srednega polja niso zastavlja vprašanje, pokrivanju katerih oblik posodja so slu-prav pogosta oblika lončenine, vendar pa izkazujejo dolo- žili. Zagotovo ne pridejo v poštev večji in srednje veliki lonci čeno raznolikost oblik in predvsem velik velikostni razpon. V ter sklede in sklede na nogi, katerih ustja bistveno presegajo osnovni razdelitvi jih lahko delimo na ploščate in stožčaste ugotovljeno širino zabeleženih pokrovov. Morda so bili le-ti pokrove (sl. 32). namenjeni pokrivanju majhnih loncev, lahko pa tudi čaš ali Največ različic pokrovov je najti med tipom tako imenova- skodel. nih ploščatih pokrovov, pri katerih je pokrov precej nizek, Pokrovi vseh tipov in njihovih različic v celotnem keramič- sploščen ter blagih zaobljenih oziroma polkroglastih neizra- nem zbiru predstavljajo le neznaten delež, saj ne dosega- zitih oblik (različice P1a, P1b, P1c, P1d). Tovrstnim pokrovom jo 1 % (sl. 17), njihova prisotnost v individualnih neolitskih je lahko dodan še držaj. V zbiru Čateža – Srednega polja objektih pa se zdi zgolj posamična (sl. 18a–g). so pogosto ohranjeni le delno, tako da so temu ustrezno Miniaturne posode36 prilagojeni tudi opisi. Na primeru keramičnega zbira s Čateža – Srednega polja Ploščati pokrovi različice P1a imajo rahlo zaobljeno ostenje ugotavljamo, da so miniaturne posode v primerjavi z osta-in pravokoten držaj z dvema luknjama (G1087). Ploščati limi sočasnimi najdišči v Sloveniji zelo številne. Skupaj jih pokrovi različice P1b imajo rahlo zaobljeno ostenje, držaj je evidentiranih 28, pri čemer so ohranjene bodisi kot celi ni ohranjen (G3051, G2246). Ploščati pokrovi različice P1c predmeti ali pa samo kot del njih. imajo zaobljeno ostenje, držaj ni ohranjen (G129, G734, Med tipi miniaturnih posod lahko prepoznamo miniaturne G782, G3431). Ploščati pokrovi različice P1d pa imajo blago krožnike različnih oblik, različno oblikovane sklede, pa tudi polkroglasto ostenje, tudi pri njih držaj ni ohranjen (G1306) sklede na nogi, skodele, čaše, lonce in zajemalke. Miniature (sl. 32). so oblikovane tudi v več različicah, ki se med seboj razliku- Drugi dve različici pokrovov sodita v tipe stožčastih pokro- jejo po obliki ostenja, ustja in dna. Tako so med gradivom vov. Sta višjih in bolj izraženih stožčastih oblik, ostenje na prisotni krožniki različnih oblik (različici MK1, MK2), različ- vrhu pokrova pa se lahko zaključuje konično (P2) ali pa rav- no oblikovane sklede (različice MS1, MS2, MS3, MS4, MS5, no (P3). Oba tipa pokrovov imata dodane držaje oziroma MS6) pa sklede na nogi (različica MSN1), skodele (različici ročaje (sl. 32). Stožčasti pokrovi z zaobljenim zgornjim de-MSK1, MSK2), čaše (različice MČ1, MČ2, MČ3), lonci (različi- lom tipa P2 imajo stožčasto zaobljeno ostenje, držaj je do- ce ML1, ML2, ML3) in zajemalke (različica MZ1) (sl. 33). dan na vrhu ostenja pokrova, vendar ni ohranjen (G2244). Med miniaturnimi krožniki razločujemo dva tipa. Primerki Stožčasti pokrovi z ravnim zgornjim delom tipa P3 imajo tipa MK1 imajo ravno dno in stožčasto ostenje ter ravno od-ostenje oblikovano stožčasto, zgornji del pokrova je raven, rezano ustje (G2496), miniaturni krožniki tipa MK2 pa imajo na ostenju so ročaji za lažji oprijem (G1086) (sl. 32). ravno dno in stožčasto ostenje ter zaobljeno ustje (G1047). Med miniaturnimi skledami so prepoznane tri različice. 32 Preglednica tipov pokrovov. 35  Med pokrove štejemo keramične oblike z različno oblikovanim 36  Miniaturne posode so v primerjavi z običajnim posodjem majhni ostenjem, namenjene pokrivanju ali zapiranju posod. Lahko imajo izdelki, ki praviloma ne presegajo 6 cm višine ali premera (Tomaž oblikovan še držaj ali ročaj. 2005a, 263). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 59 oblikovano votlo nogo, polkrožno dno, stožčasto ostenje in zaobljeno ustje (G1046, G2500). Miniaturne skodele se pojavljajo v dveh različicah, in sicer MSK1, ki ima ravno dno, zaobljeno stožčasto ostenje in zaobljeno ustje (G3255), mi- niaturne skodele različice MSK2 pa imajo ostenje oblikova- no blago bikonično, rob ustja pa je odebeljen (G264). Mi- niaturne čaše so prisotne v treh različicah, pri čemer imajo primerki različice MČ1 ostenje oblikovano stožčasto in izvi- hano ustje (G2057). Miniaturne čaše z vodoravno predrtim ušescem na ustju različice MČ2 imajo stožčasto ostenje in zaobljeno ustje (G3050). Miniaturne čaše MČ3 pa imajo stožčasto ostenje in močno izvihano ustje (G2058). Tudi mi- niaturni lonci so oblikovani v treh različicah. Miniaturni lonci ML1 imajo ravno dno, blago bikonično ostenje, navpičen vrat in zaobljeno ustje (G1554, G1912, G2497). Miniaturni lonci ML2 imajo ravno dno, blago bikonično ostenje, močno zožen vrat in zaobljeno ustje (G1004, G1075, G1256). Mini- aturni lonci z jezičastimi držaji ML3 pa imajo ravno dno, nad njim so navpično predrti jezičasti držaji (G265). Podobni so tako imenovanim butam. Miniaturne zajemalke se pojavlja- jo samo v različici s predrtim kratkim držajem MZ1, katerih dno je zaobljeno in recipient polkroglast (G268, G269). Miniature povsem povzemajo oblike posodja običajne ve- likosti. Za vsako obliko lahko najdemo ustrezno primerjavo med običajno lončenino (Tomaž 2005a, Fig. 5). Na osnovi izračuna prostornine pri tistih miniaturah, kjer je to mogoče, ugotavljamo, da se njihove prostornine gibajo med 0,01 in 0,1 l (sl. 24, Priloga 1). Miniaturne posode so prisotne v številnih objektih (PO 55, PO 70, PO 75, PO 83, PO 91, PO 93, PO 94, PO 95, PO 96, PO 108, PO 135, PO 146, PO 150, PO 153), toda ne vseh (sl. 18). Pogosteje se pojavljajo predvsem v bivanjskih 33 Preglednica tipov miniaturnih posod. objektih, ki so bliže središču naselja, kar kaže na vzorec po- Miniaturne sklede s klekom različice MS1 imajo polkrožno javnosti, ki je drugačen od posodja običajnih velikosti (To-dno in polkroglasto ostenje ter izrazit prehod v skoraj nav- maž 2005a, 264, Fig. 6). Povedno je tudi njihovo število v pično postavljen rob ustja, ustje je zaobljeno (G1320). Mi- teh objektih, ki je, glede na ostalo lončenino, po pravilu niz- niaturne sklede s klekom različice MS2 imajo ravno dno, ko, vendar opažamo, da so v nekaterih objektih miniature zaobljeno ostenje in izrazit prehod v skoraj navpično posta-vendarle pogostejše kot drugje (PO 55, PO 70, PO 83, PO vljen rob ustja, ustje je zaobljeno (G3048). Miniaturne skle- 135, PO 146) (sl. 18a–g). de s klekom različice MS3 imajo blago zaobljeno ostenje, Način njihove izdelave je dovršen in povsem ustreza tiste-ki izrazito prehaja v koničasto oblikovan rob ustja (G854). mu, s katerim je bila izdelana ostala lončenina. Ker gre za Miniaturne sklede različice MS4 imajo dno oblikovano za-manjše izdelke, sta bili želena oblika in velikost miniaturne obljeno, ostenje polkroglasto, ustje pa je zaobljeno (G853, posode doseženi s pomočjo ščipanja. Lončarske mase in G1477, G3421). Miniaturne sklede MS5 imajo ostenje obli-način dodelave površine so podobni kot pri vsakdanji lon- kovano zaobljeno z blago uvihanim ustjem (G908, G3254). čenini, žganje pa je praviloma nepopolno oksidacijsko. V Miniaturne sklede s poudarjenim robom ustja različice MS6 večini primerov tovrstne posodice niso okrašene. imajo ostenje oblikovano blago bikonično, a zaobljeno in poudarjen rob ustja (G3049). Miniaturne sklede na nogi so Miniaturne posode z najdišča Čatež – Sredno polje so do-prisotne samo z eno različico, in sicer MSN1, ki ima konično slej edina tako pestra zbirka v slovenskem, a tudi širšem 60 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 prostoru (Tomaž 2005a). Njihova raba v življenju neolitskih človeško stopalo, druga pa je ohranjena le v njenem sre-skupnosti še ni dovolj pojasnjena. Miniaturne posode so dnjem delu. Zahtevna večslojna izdelava teh nog, pri kateri v arheoloških razlagah pogosto predstavljene kot otroške je bila groba osnovna glina prevlečena s finejšo plastjo in igrače (Balen-Letunić, Rendić-Miočević 1982; Karmanski rdečim premazom, nakazuje, da je bilo v njeno izdelavo 2005, 67), nekateri pa domnevajo celo, da so jih naredili vloženega več dela, znanja in časa kakor pri drugi lončenini. otroci (Balen-Letunić, Rendić-Miočević 1982). Strinjamo se, Zaradi oblike in načina izdelave menimo, da je takšna po-da bi miniaturne posode lahko bile uporabljene kot igrače; soda v neolitskem naselju pod Čatežem najverjetneje imela malo manj verjetno pa je, vsaj kar se tiče primerov s Čate-poseben pomen. ža – Srednega polja, da so jih izdelali otroci. Gre za izdelke Zanimivo je, da je bil del te posode najden v drugem objek-relativno visoke kakovosti in dovršene izdelave, ki so nastali tu (PO 145) in da se je šele pri obdelavi gradiva ugotovilo, izpod rok izkušenega izdelovalca. To seveda ne pomeni, da da nogi (G2168) iz PO 108 in del dna z nastavkom za nogi pri izdelavi posodja na Čatežu – Srednem polju otroci niso (G2955) iz PO 145 pripadata isti posodi. Smemo na tem sodelovali. Obstajajo namreč pokazatelji, ki kažejo na to, da mestu morda le sklepati, da gre za predmet, ki je bil namen-so bili otroci v proces izdelave lončenine vključeni (pred- sko odložen v dveh različnih neolitskih objektih? Glede na vsem pri izdelavi okrasa), vendar pa pri izdelavi miniatur to to, da je posod, katerih deli so bili najdeni v dveh različnih ni razvidno. objektih, malo, poleg navedene gre le še za skledo na nogi Posode posebnih namembnosti (G2230), je o tem pravzaprav težko sklepati. Na neolitskem najdišču Čatež – Sredno polje so bili odkriti Poleg predstavljenih primerov velja o »posebnem namenu« deli predmetov, ki jih zaradi njihovih od ostalega keramične- posode razmisliti tudi v primeru lonca iz PO 55, ki ima na ga zbira odstopajočih lastnosti in oblike lahko označimo za vrhu ramen, tik pod vratom, oblikovan plastičen okras v obli-odlomke tako imenovanega posodja za posebne namene. ki živalske glave (G251). Lonec po obliki in načinu izdelave Da jih lahko razumemo kot tovrstne posode, kažejo njihova sicer ne odstopa od ostale lončenine, le dovršenost okrasa oblika in različni vidiki njihove izdelave. Dva primera, ki ju in pa rdeč premaz na površini pričata o tem, da mu je bila podrobneje predstavljamo, sta posebej zanimiva, ker upo-pri izdelavi namenjena posebna pozornost. Čeprav je poso- dabljata določene dele človeškega telesa (G1340, G2168). da slabo ohranjena, lahko razmeroma dobro vidimo tanko Posamezni manjši odlomki pa nas opominjajo, da je tovr-plastično upodobitev živalske glave z ukrivljenimi rogovi. Na stnih posod morda bilo tudi več (npr. G1079). osnovi oblike glave, videza in položaja rogov domnevamo, Zanimiv je odlomek manjšega bikoničnega lonca (G1340), da gre za stilizirano upodobitev bikove ali volovske glave. ki ima na ramenu ostenja realistično upodobljen človeški Z vidika oblike se zdi zanimiva tudi noga posode, ki je še nos ter nakazan začetek očesne votline. Lonec je sicer zelo najbolj podobna upodobitvi živalskega kopita (G2416), slabo ohranjen, tako da o njegovi bikonični obliki sklepamo vendar je ohranjena v zelo malem odlomku in tudi površin-le na osnovi posameznih odlomkov ramen in največjega sko precej poškodovana, zato ji je težko najti kakšno ustre-oboda. Nos je oblikovan dovršeno, dve manjši vdolbini na zno primerjavo. spodnji strani pa upodabljata nosni votlini. Predvidevamo, da je bil na loncu upodobljen celoten človeški obraz, kar Živalske upodobitve na neolitskem posodju so v sloven-nakazuje upodobitev začetka očesne votline. Najverjetneje skem prostoru poznane v Drulovki (Korošec 1956, T. III: 1a, lahko odlomek pripišemo tako imenovanim obraznim posob; Guštin et al. 2005a, predmet 31; Korošec 1960, t. 11: 2, t. dam, ki so poznane v lengyelski kulturi osrednje evropskega 31: 7, t. 40: 1, 2), v peti poselitveni fazi Moverne vasi (Budja prostora (npr. Madžarska: Gabor 2007, 100–101; Kalicz 1970, 1992, sl. 4, 103; Tomaž 1999, t. MV 27: 3, t. MV 32: 1–3) in kat. 44, 45; Kalicz 1998, Abb. 38, 58; Avstrija: Neugebauer-Gradišču pri Stični (Velušček 2005, 26, predmet 24), le da -Maresch 1995 (1999) 100, Abb. 64: 1; Müller-Karpe 1968, t. gre v teh primerkih za držaje skodel oziroma zajemalk, ki so 209: B12), v Sloveniji pa je ta lonec zaenkrat prvi primerek. modelirani v stilizirano živalsko glavo. Za primer iz Drulovke, kjer je upodobitev živalske glave še dokaj realna (Korošec V drugem primeru sta se v objektu PO 108 od celotne po- 1956, t. III: 1a, b; Guštin et al. 2005a, predmet 31), je Korošec sode ohranili le dve jasno izoblikovani antropomorfni nogi menil, da gre bodisi za upodobitev volovske bodisi ovnove (G2168), za kateri po vzoru primerljivih madžarskih prime-glave (Korošec 1956, 9),37 ostala dva primerka pa sta povsem rov sklepamo, da sta služili kot podstavek večjemu recipi- entu, ki se žal ni ohranil (Barna 2001, pl. IV:1). Ena izmed nog ima jasno izoblikovano stojno ploskev, ki spominja na 37  Velušček jo označuje kot ovnovo glavo (Velušček 2005, 26). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 61 stilizirana (Korošec 1960, t. 11: 2, t. 31: 7, t. 40: 1, 2).38 Na Načini izdelave okrasa primeru Moverne vasi govorimo lahko le o stiliziranih žival-Na Čatežu – Srednem polju lahko razločimo dve skupini skih glavah brez podrobnejše opredelitve. Držaj zajemalke načinov okraševanja posodja glede na to, ali je okras pose-iz Gradišča pri Stiški vasi pa naj bi upodabljal stilizirano go- gel v ostenje posode ali pa je bil na površino ostenja samo vejo glavo (Velušček 2005, 26, predmet 24). Temu tipu dr- nalepljen. Prepoznani so bili štirje osnovni načini okraševa- žajev morda lahko pripišemo tudi tistega iz Kratne (Velušček nja. Okras lahko je vrezan, odtisnjen, plastičen in modeliran, 2005, predmet 1), čeprav je zaradi same oblike in vrezov na ali pa v kombinaciji dveh ali več načinov (sl. 34, priloga 3). zgornjem delu držaja videti nekoliko drugače. Glede na način, kako je bil okras izveden, bodisi s pomo- Okrašenost lončenine čjo prsta oziroma nohta bodisi s pomočjo kakšnega pripo- močka, kot je npr. šilo, smo lahko ugotavljali tudi različice Lončenina s Čateža – Srednega polja je razmeroma pogo- načinov izdelave okrasa in njihovo pojavnost na lončenini v sto okrašena, kar v 51 %,39 pri čemer pa so načini, ki so bili posameznih neolitskih objektih (priloga 4), pa tudi na ravni uporabljeni pri krašenju posodja, maloštevilni. Okrašenost celotnega zbira. lončenine smo analizirali z vidika načina izdelave, mesta in motiva okrasa. Vse tri lastnosti so medsebojno povezane v Lončenina na Čatežu – Srednem polju je večinoma okra-smislu, da je bil za želen motiv izbran ustrezen način iz- šena s pomočjo rok oziroma prstov. Odtiskovanje prstov in delave, motivu pa je bilo prilagojeno tudi mesto okrasa na nohtov na različne načine daje lončenini s Čateža – Sredne-posodi. ga polja izrazito enoten videz. Odtisnjeni okrasi so tako po- gosti, da v keramičnih zbirih posameznih neolitskih objektov Pri lončenini različnih zvrsti so si okrasi zelo podobni. Izdela- celo presegajo 70 % okrašene lončenine, na ravni celotnega ni so na podoben način, primerljivi pa so tudi motivi. Iz teh najdišča pa njegov delež v povprečju znaša 69 % (sl. 35). razlogov se zdi smotrno, da okrašenost posodja predstavi- Odtisnjeni okrasi so narejeni s pomočjo prsta (npr. G857, mo skupaj za celoten keramičen zbir in ne po posameznih G2088, G3234, G3237 idr.), nohta (npr. G1054, G1057, zvrsteh lončenine. Pri lončenini različnih zvrsti se razlikuje le G1562, G2506 idr.) ali šila (npr. G218, G3225 idr.). Najpogo-mesto okrasa, kar pa je pogojeno v prvi vrsti z oblikovano- steje je bil pri izdelavi odtisnjenega okrasa uporabljen noht stjo ostenja posameznih zvrsti posodja. oziroma konica prsta z nohtom (84 %), odtiskovanje celotne Največkrat so bile posode okrašene, ko so bile že delno blazinice prsta je precej redkejše (13 %), kombinacija obeh osušene. Obstajajo pa tudi primeri, ko je bil okras izdelan pa je zabeležena le pri 1 % lončenine (npr. G2913, G2914). v povsem mokro glino, in tudi takšni, ko je bila izdelek ob Tudi uporaba posebnega pripomočka, kot je npr. šilo, je izdelavi okrasa že skoraj v povsem suhem stanju. V primerih redka, saj je le 2 % delež lončenine okrašen z njegovo pokrašenja v zelo mokro glino je ob uporabi enake tehnike močjo (sl. 36). okrasa končna podoba, kakršno vidimo, povsem drugačna Odtisi nohta oziroma konice prsta z nohtom so na pogled od tiste, pri kateri je bil okras narejen ob normalni osuše-in po velikosti precej različni, med 5 in 13 mm, kakovost iz- nosti ostenja. Razlike v videzu so lahko tako velike, da bi na vedbe in končni videz pa sta odvisna predvsem od tega, prvi pogled menili, da gre za povsem drugačen način okra-v kakšno glino so bili odtisi narejeni (mokro – npr. G1909; ševanja. Na primer pri odtiskovanju nohtov v skoraj osušen polsuho – npr. G1254, G2834 idr.). Končni videz odtisov je izdelek so odtisi tanki in neizraziti, pri odtiskovanju nohtov odvisen tudi od položaja prsta in nohta pri samem odti-v mokro glino pa se del gline odviha, tako da ustvarja neka- skovanju. Pri navpični oziroma stranski drži prsta nastaneta kšno polkrožno gubo tik ob samem odtisu. namreč dva povsem različna odtisa. Tudi pri navpični drži prsta je le-ta lahko usmerjen ravno ali postrani, kar je znova privedlo do različnih vzorcev okrasa. Za končni videz sta pomembni še jakost pritiskanja in enakomernost razporedi- tve prstnih oziroma nohtnih odtisov, kar je zagotovo pripo- moglo k dodatni pestrosti in izraznosti odtisnjenega okrasa. 38  Velušček zanje meni, da gre za upodobitvi goveje glave (Velušček 2005, 26). Odtisi nohta so se izkazali za izpovedne tudi pri določanju 39  Tako velik delež bi deloma lahko bil pogojen z načinom izbire uporabe leve ali desne roke. Na osnovi usmerjenosti in obli-vzorca gradiva, ki je bil vključen v obravnavo. Vendar pa je bil izbor ke odtisa nohta smo namreč lahko ugotovili, s katero roko gradiva, čeprav je šlo za usmerjeno izbiro, premišljen in okras ni bil edin kriterij izbire. Vrednosti, ki se kažejo, so po naši oceni povsem je določen nohtni odtis narejen. Za najbolj izpovedne so se ustrezne, le ob upoštevanju celotnega gradiva in ne samo vzorca bi v tem oziru pokazali odtisi nohtov, ki so izdelani na prehodu bil njihov delež sorazmerno nižji, toda še vedno precej visok. 62 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Vrezovanje 278 3500 Vtiskovanje 3015 Apliciranje 396 Modeliranje 9 3000 Vtiskovanje 555 apliciranje 2500 Vtiskovanje 140 vrezovanje Vrezovanje 9 2000 apliciranje Vtiksovanje 5 modeliranje 1500 Vtiskovanje 1 modeliranje 1000 apliciranje Vrezovanje 12 vtiskovanje 500 apliciranje Ostalo 8 Neokrašen 4295 0 vrezovanje vtiskovanje apliciranje odeliranje odeliranje odeliranje m vtiskovanje apliciranje vtiskovanje vrezovanje vrezovanje apliciranje vtiksovanje apliciranje m vtiskovanje m vrezovanje vtiskovanje apliciranje ostalo 34 Količinski deleži različnih načinov okrasa na lončenini celotnega keramičnega zbira. Vrezovanje 278 0 % vrezovanje Vtiskovanje 3015 3 % Apliciranje 396 6 % vtiskovanje Modeliranje 9 0 % 13 % Vtiskovanje 555 apliciranje apliciranje 9 % Vtiskovanje 140 modeliranje vrezovanje Vrezovanje 9 69 % vtiskovanje apliciranje apliciranje Vtiksovanje 5 vtiskovanje vrezovanje modeliranje Vtiskovanje 1 modeliranje vrezovanje apliciranje apliciranje Vrezovanje 12 vtiksovanje modeliranje vtiskovanje apliciranje Ostalo 8 Neokrašen 4295 35 Odstotkovni deleži različnih načinov okrasa na lončenini celotnega keramičnega zbira. Odtis prsta 404 2 % 1 % odtis prsta Odtis nohta 2542 odtis nohta Odtis šila 43 13 % Odtis prsta in nohta 26 odtis šila odtis prsta in nohta 84 % 36 Deleži različnih načinov okrasa, izdelanega s pomočjo odtiskovanja, na lončenini celotnega keramičnega zbira. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 63 Plastična bradavica − odtis prsta 285 Plastična bradavica 390 Odtis nohta − plastična bradavica 118 Plastično rebro 6 Odtis šila − plastična bradavica 5 1 % 2 % plastična bradavica − plastična bradavica odtis prsta odtis nohta − plastična plastično rebro 29 % bradavica odtis šila − plastična bradavica 70 % 98 % 37 Deleži različnih načinov okrasa, izdelanega s pomočjo 38 Deleži različnih načinov plastičnega okrasa, izdelanega kombinacije odtiskovanja in apliciranja, na lončenini s pomočjo apliciranja, na lončenini celotnega keramičnega celotnega keramičnega zbira. zbira. dna v ostenje posode, pri katerih je treba upoštevati, da je je bila nato vložena krožna ali ovalna bradavica, ki je imela bila v postopku izdelave okrasa posoda postavljena na ustje. na notranji strani manjši nastavek, ki se je prilegal vdolbini Možnosti levo oziroma desno sučnega vrtenja posode so v na ostenju. S pritiskom prsta je bila bradavica še dodatno tem primeru drugačne kot pri posodah, ki jih krasimo v obi-pritrjena in učvrščena, pa vendar so le-te razmeroma pogo- čajnem položaju. Na osnovi pregleda okrašenih odlomkov sto tudi odpadle. Ohranile so se številne »odpadle« bradavi-lončenine smo lahko ugotovili, da so nohtni odtisi na po- ce (npr. Tomaž 2010, poglavje 9: 146–114, 150–165, 150–166, sodju s Čateža – Srednega polja narejeni s pomočjo obeh 150–167) in tudi ostenja z vdolbino za vstavljanje bradavice rok. Lahko so narejeni ali z levo ali desno roko, zabeleženi (npr. G1542, G1534, G1730, G1731 idr.), kar nakazuje, da pa so tudi redki primeri, ko je okras na isti posodi izveden z so na uspešnost izvedbe tovrstnega okrasa vplivali tudi dru-odtisi nohtov obeh rok (npr. G2090, G2670). gi dejavniki, morda ustrezna plastičnost gline ali pa primerna Lončenina neolitskega zbira s Čateža – Srednega polja je osušenost izdelka ob krašenju. bila pogosto okrašena tudi s kombinacijo odtisov in plastič- Drugo pogosto kombinacijo plastičnega in odtisnjenega nega okrasa (13 % celotnega okrašenega posodja) (sl. 35). okrasa predstavljajo odtisi nohtov, nanizani v črtah in pla-Lahko so kombinirani plastična bradavica in odtis prsta, pla- stične bradavice (29 %) (sl. 37). Največkrat je izdelana črta stična bradavica in odtisi nohta ter plastična bradavica in odtisov nohta, ki jo razčlenjujejo štiri bradavice na štiri ena-odtis šila. Najpogosteje med njimi je uporabljena kombina- ke oddelke (npr. G998, G1053, G1055, G1078, G1251, cija plastične bradavice in odtisa prsta, v 70 %, odtisi nohta G1322 idr.). in plastična bradavica se pojavlja v 29 %, kombinacija odtis Samostojno so plastični okrasi na lončenini s Čateža – Sre- šila in plastične bradavice je le sporadična (1 %) (sl. 37). dnega polja narejeni le pri 9 % vsega okrašenega posodja V tovrstnih načinih okraševanja je ostenje posode še naj- (sl. 35), in sicer v izvedbah plastičnih bradavic ali pa reber, večkrat okrašeno s plastično bradavico, v središče katere je pri čemer bradavice med plastičnimi okrasi dosegajo kar 98 odtisnjen prst (npr. G1235, G1245, G1324, G1334, G1338, % delež (sl. 38). Lahko so krožne ali ovalne, v preseku pa G1493, G1535 idr.). Odtis blazinice prsta v sredini brada-izbočene ali ploščate (npr. G264, G709, G884, G923, G927, vice je imel poleg krasilne funkcije po vsej verjetnosti tudi G1244 idr.). V redkih primerih imamo opravka tudi z okra-povsem praktičen značaj. Pri nanašanju bradavice na prelo- som plastičnih reber (2 %) (sl. 38), ki so po pravilu navpična mne dele ostenja posode je bila le-ta dodatno učvrščena z (npr. G2159). Vodoravnih plastičnih reber na lončenini s Ča-dodatnim pritiskom prsta. V številnih primerih se je namreč teža – Srednega polja ni. pokazalo, da trajno pritrjevanje bradavic ni preprosta nalo- Plastičen okras je v posameznih primerih izdelan tudi na ga. Na osnovi različne ohranjenosti posodja in bradavic smo povsem samosvoj način. Izpostaviti velja oblikovan nos, ki lahko rekonstruirali postopek izdelave tovrstnih okrasov, ki je je pritrjen na ostenje enega izmed loncev iz objekta PO 93 vključeval več ločenih del, s pomočjo katerih nastane kon- (G1340), za katerega menimo, da sodi med tako imenova- čen izdelek. Najprej je bila na prostoru želenega okrasa v ne obrazne posode, podrobneje pa ga predstavljamo pri površino ostenja posode izdolbena manjša vdolbina. Vanjo 64 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Pravi vrez 114 Opozorimo naj še na odlomek noge posode na nogi, ki je Žlebljenje 154 pomemben zato, ker morda v tem primeru lahko govorimo Kaneliranje 9 o slikanju na površino ostenja posode iz neolitskega objekta Metličenje 1 PO 93 (Tomaž 2010a, poglavje 9: 093–272). Odlomek noge posode na nogi je imel na površino nanesen rdeč premaz 3 % 0 % v povsem pravilnem poševnem pasu, ki ga lahko sledimo v celotni dolžini odlomka. Menimo, da pravilnost pasu ni pravi vrez naključna in da je rdeče premazan predel noge del širšega ornamentalnega sklopa. Možnost, da je odsotnost barve 41 % žlebljenje na drugem delu odlomka zgolj posledica postdepozicijskih kaneliranje 56 % procesov, se ne zdi verjetna, ker so robovi pasu premaza metličenje povsem jasni in ostri. Načini okraševanja in njihove različice so na lončenini posa- meznih neolitskih objektov proporcionalno podobni (prilogi 39 Deleži različnih načinov okrasa, izdelanega s pomočjo 3, 4) tistim, ki jih lahko zasledimo na ravni celotnega zbira. vrezovanja, na lončenini celotnega keramičnega zbira. Tudi po pregledu po posameznih objektih lahko ugotovimo, posodah posebnih namembnosti. Morda lahko o podob- da je lončenina največkrat okrašena z odtiskovanjem nohta ni upodobitvi razmišljamo tudi v primeru odlomka posode in z odtiskovanjem prsta (prilogi 3, 4). Z naskokom sicer G1079. Tudi okras na loncu iz objekta PO 055 (G251) v obli-v vseh objektih prevladujejo odtisi nohta, le v posameznih ki živalske glave sodi med te izjemo. objektih sta njihova količinska deleža primerljiva, kot npr. v Lončenina z vrezanimi okrasi predstavlja 6 % delež vse PO 64 in PO 126 (priloga 4). Sledijo plastični okrasi in kom-okrašene lončenine (sl. 35). Izvedeni so lahko v obliki tanjših binacije plastičnih in odtisnjenih okrasov ter kombinacije pravih vrezov (npr. G37, G195, G254, G808, G1098, G1884, vrezanih in odtisnjenih okrasov (prilogi 3, 4). Vrezani okrasi G3055 idr.), žlebov (npr. G1758, G1883, G2365, G2372, na lončenini so po posameznih objektih zastopani raznoli-G3033 idr.), kanelur (npr. G3182) in metličastega okrasa. ko. Tako npr. v objektih PO 55 in PO 150 prevladuje okras, Najpogostejše med vsemi so žlebljene črte, ki predstavljajo izdelan s pravim vrezom, v objektih, kot so npr. PO 105, PO 56 % vseh vrezanih okrasov. Dokaj pogost med vrezanimi 106, PO 110, PO 135 in PO136, pa prevladujejo vrezani okra-okrasi je še pravi vrez (41 %), kanelure in metličast okras pa si, izdelani v različici žlebljenja (priloga 4). Pri kombiniranih dosegata do 3 % deleže (sl. 39). plastičnih in odtisnjenih okrasih v vseh objektih prevladuje kombinacija plastična bradavica in odtis prsta z izjemo PO Okras je lahko kombiniran še iz vrezov in odtisov (3 % vse 135, kjer je več primerkov kombinacije plastična bradavica in okrašene lončenine) (sl. 35), in to praviloma v primerih odtis nohta (priloga 4). V posameznih primerih se tudi zdi, zahtevnejših motivov. Izbire kombinacij v okviru teh dveh da je lončenina v določenih objektih okrašena preferenčno, načinov izdelave okrasa so raznolike, od pravega vreza in s tem ko prevladuje točno določen način okraševanja, ki ni odtisov nohta (npr. G809), pravega vreza in odtisov prsta, odtiskovanje z nohtom, kot npr. v PO 22 ali PO 57 (prilo-pravega vreza in odtisov šila, žlebov in odtisov nohta (npr. ga 4), ali pa je delež odtiskovanja z nohtom v primerjavi z G1204), do žlebov in odtisov šila. Kombinacije vrezanih ostalimi tehnikami relativno majhen, kot npr. v objektu PO in plastičnih okrasov ter vrezanih, odtisnjenih in plastičnih 91, vendar je treba poudariti, da gre v teh primerih pravilo-okrasov so uporabljene redkeje, v glavnem pri izdelavi ma za majhne keramične zbire, ki nujno ne odražajo najbolj kompleksnejših ploskovno organiziranih motivov (glej Ka-realne slike. talog gradiva). Mesto okrasa Modelirani okrasi in tudi vse njihove kombinacije so na lon- S pomočjo opazovanja mesta okrasa pri lončenini s Čateža čenini s Čateža – Srednega polja uporabljeni redko (npr. – Srednega polja lahko sledimo določenim zakonitostim pri G1069), vsi skupaj namreč ne dosegajo niti 1 % deleža vse okraševanju lončenine. Nekatere osnovne zvrsti lončenine okrašene lončenine (sl. 35). Na ta način so narejene le ne-se je krasilo samo na določenih predelih posod, spet pri katere manjše bradavice na ostenju ali ustju ter nekaj nav- drugih je okras izveden na povsem drugih delih ostenja. Iz- pičnih reber, ki so včasih še dodatno okrašena z odtisi nohta bira mesta okrasa je bila pri različnih zvrsteh posodja v prvi (npr. G1529); lahko pa ob rebru ostenje posode dodatno vrsti pogojena z obliko posode. krasi še s prstom preoblikovana bradavica. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 65 Mesta okrasa smo razdelili z vidika območja površine, ki jo Mesta okrasa pri posameznih zvrsteh neolitskega posodja okras pokriva. Tako ločimo točkovni okras, ki pokriva samo s Čateža – Srednega polja predstavljamo na sl. 40. Shema-eno ali več točk na posodi, črtni okras, ki obsega eno ali več tična tabela prikazuje mesta okrasa pri skledah, skledah na črt, ki so med seboj sklenjene in obdajajo ostenje posode, nogi, skodelah, loncih in zajemalkah, ker le-ti predstavljajo ter površinski okras, ki pokriva sklenjene predele posode. V najpogostejše zvrsti okrašene lončenine. številnih primerih je mesto okrasa kombinirano, bodisi točk- Pri skledah so okrasi lahko točkovne, črtne in ploskovne na- ovno in črtno bodisi črtno in površinsko (sl. 40). rave ter kombiniranega videza. Točkovni okrasi se praviloma a b c d e 40 Shematičen prikaz mest okrasa pri skledah (a), skledah na nogi (b), loncih (c), skodelah (d) in zajemalkah (e). 66 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 nahajajo na prehodu roba ustja v ostenje oziroma izjemoma Enostavni motivi, med njimi razne krožne ali ovalne oblike, na zgornjem robu ustja. Črtno je pri skledah lahko okrašen so izdelani s plastičnimi okrasi in v kombinaciji načinov le-samo rob ustja ali prehod roba ustja v ostenje (klek), lahko pljenja in odtiskovanja (sl. 41). Sem sodijo razne plastične pa tudi kombinacija obeh in z dodatno črto na prehodu ali modelirane bradavice (npr. G209, G586, G955). Te so v dno. Ploskovni okras lahko pokriva cel rob ustja, ostenje lahko zaobljene, ploščate ali pa dopolnjene z odtisom prsta, sklede ali pa celotno površino. Lahko je razčlenjen, zamejen ki krožno ali ovalno obliko bradavice še dodatno poudari ali poudarjen z dodatnim črtnim motivom (sl. 40a). Sklede (sl. 41, tretja vrsta). na nogi imajo zelo podobna mesta okrasa kot sklede, s tem Črtni motivi so pogosto vezani na povsem določena mesta da je pogosto okrašena še noga bodisi samo na robu stojne pri različnih zvrsteh posodja, o čemer smo že govorili. Ta-ploskve bodisi ploskovno po celi površini. Kombinacij okra- kšni motivi so lahko »nerazčlenjeni«, pri katerih so vsi členi šenih mest je pri skledah na nogi nekoliko manj, ne pozna- okrasa nanizani neprekinjeno po celotnem obodu posode mo pa niti ploskovnega okrasa po celotni površini ostenja (sl. 41, druga vrsta), lahko pa so črte razčlenjene z enostav- (sl. 40b). nimi motivi (sl. 41, četrta vrsta). Prostorska členitev črtnega Lonci so povsem drugačnih oblik kot sklede in sklede na motiva je največkrat izvedena tako, da je obod posode vi-nogi, zato so tudi mesta okrasa drugje. Tudi pri loncih je zualno razdeljen v štiri enake odseke. Črtni motivi so pra-okras lahko točkovne, črtne ali ploskovne narave, s tem da viloma odtisnjeni ali kombinirani s plastičnimi, medtem ko so mesta še raznoliko kombinirana. Točkovni okrasi se pra-vrezanih črtnih okrasov na lončenini s Čateža – Srednega viloma nahajajo na najširšem obodu loncev, posamezno pa polja ne najdemo. Črtni motivi so na posodi lahko enojni tudi na ramenih in včasih v kombinaciji s črtnim okrasom (npr. G858, 2508), dvojni (npr. G1329, G2210, G2673) ali na ustju. Na drugi strani črtni okrasi lahko krasijo ustje ali pa trojni (npr. G207, G2504), odvisno od krašene zvrsti poso-ustje in najširši obod loncev, včasih pa tudi prehod rame- de. Pri skledah se npr. določen črtni motiv lahko ponovi na na v vrat in najširši obod loncev. Ploskovni okrasi pri loncih vrhu roba ustja, prehodu roba ustja v ostenje (kleku) in še praviloma krasijo prostor med ustjem in najširšim obodom, na prehodu baze v dno, njihove kombinacije pa so lahko prostor ramen ali pa trupa. Ploskovni okras je pri loncih po-tudi različne. Pri skledah na nogi je namesto baze poso- gosto kombiniran s črtnimi okrasi, ki ploskovni okras zame- de lahko okrašena še stojna ploskev noge (npr. G243). Črte jujejo, a hkrati tudi poudarjajo (sl. 40c). na ustjih in bazi posod so praviloma nerazčlenjene, členitev Nekoliko drugačna mesta okrasa so zabeležena pri skode- črtnih s samostojnimi motivi je zabeležena le na osrednjih lah, kjer se okras nahaja bodisi v črtni bodisi točkovni izved- delih posod. Črtni motiv pa je lahko dopolnjen še z drugimi bi, medtem ko ploskovnega okrasa pri skodelah ni. Točkov- enostavnimi motivi na preostalih delih posod (npr. G1049, ne in črtne okrase pri skodelah najdemo na ustju in ostenju, G1066, G1759, G2507). pri čemer se lahko mesta okrasa tudi podvajajo. Omenimo Sestavljeni motivi so običajno ploskovni. Lahko so izvedeni naj še, da se točkovni in črtni okras pri skodelah praviloma le z enim načinom okraševanja (npr. G254, G1077, G2402), nikoli ne pojavljata skupaj (sl. 40d). praviloma pa z več načini (npr. G257, G1322; sl. 41). Sesta- Kot zadnji primer predstavljamo zajemalke, pri katerih se vljen motiv se pojavlja večkrat v kombinaciji s črtnim, pri čeokras v prvi vrsti pojavlja črtno in ploskovno, s tem da sta mer jih slednji bodisi zamejuje bodisi členi (npr. G244, G258, obe mesti okrasa lahko tudi kombinirani. Črtno je lahko G1869). Največkrat so vrezani ali pa v kombinaciji odtisov in okrašen rob držaja oziroma rob držaja in dno recipienta za-bradavic. Sestavljen motiv je po obodu posode največkrat jemalke. Ploskovni okras lahko obsega celotno ostenje zaje- izpeljan s ponavljanjem enakih členov – vzorcev, kot so npr. malke, lahko pa tudi samo področje recipienta. Kombinacija stoječi trikotniki, prave in neprave cikcakaste linije, križci itd. črtnega in ploskovnega okrasa pa je zabeležena v primeru, (npr. G257, G258, G881, G1078; sl. 41: spodnji dve vrstici). kjer črtni del pokriva rob držaja, ploskovni pa celotno povr- Sestavljeni motivi lahko pokrivajo samo pas na obodu (npr. šino zajemalke (sl. 40e). G1331, G1563, G1543, G1563), lahko pa tudi celotno po- Motivi okrasa vršino posode (npr. G244, G1869, G1188, G1306). Pri lon- Motivi okrasa so precej monotoni, saj je večina lončenine cih opažamo, da je njihova organizacija po ostenju posode okrašena na podoben način. Najpogostejši so enostavni in praviloma razdeljena na štiri enake odseke, podobno kot črtno organizirani motivi, medtem ko so sestavljeni motivi pri drugih zvrsteh lončenine, višina lonca nad najširšim obo-uporabljeni redkeje. dom pa zahteva še, da so pri njih sestavljeni motivi organi- zirani tudi po višini in ne samo po obodu posode (sl. 41). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 67 41 Shematičen prikaz najpogostejših motivov okrasa. (vir: Guštin et al. 2006, fig. 2). Načini izdelave lončenine površina ali pa tudi različna dodelava površine na notranji in Lončenino, katere oblike in okras smo predstavili v predho- zunanji strani posode (Tomaž 2005b, sl. 5). Premazi v rdeči, dnih poglavjih, lahko glede na tehnologijo izdelave označi- rjavi ali črni barvi, ohranjeni le v sledovih, so prisotni, a pri mo za zelo enotno. Takšna sta tako njen zunanji videz kot razmeroma majhnem deležu lončenine (Tomaž 2005b, sl. 6). tudi njena izdelava. Ker je makroskopska tehnološka analiza Pri analizi je bilo ugotovljeno še, da je površina nemalokrat celotnega keramičnega zbira predstavljena ločeno v po-močno poškodovana, zato je ohranjenost premazov tudi glavju Analize, bi na tem mestu radi izpostavili predvsem tako slaba. Glavnina obravnavanega posodja je bila žgana osnovne načine izdelave lončenine na Čatežu – Srednem nepopolno oksidacijsko, oksidacijsko žganje posode pa je polju s posebnim poudarkom na izdelavi različnih zvrsti lon-bilo zabeleženo pri nizkem odstotku analizirane lončenine čenine. Predvsem nas bo zanimalo, ali se načini izdelave (Tomaž 2005b, 114–116, sl. 7). Po opravljeni makroskopski različnih zvrsti posodja kakorkoli medsebojno razlikujejo. analizi celotnega izbora obravnavanih kosov se naše glavne ugotovitve niso bistveno spremenile, morda so se nekoliko V preliminarni študiji o keramičnem gradivu s Čateža – Sre- zmanjšali le relativni deleži zastopanosti lončenine določe- dnega polja, objavljeni 2005 (Tomaž 2005b, 113–129), je nih lastnosti, na kar bomo opozorili v nadaljevanju. Kljub opredelitev načina izdelave lončenine temeljila le na obrav-temu pa lahko rečemo, da je vzorec, ki smo ga uporabili v navi keramičnih zbirov dveh srednje velikih objektov (PO 55 preliminarni analizi, zadoščal za okvirno oceno tehnoloških in PO 93). Ugotovljeno je bilo, da je lončenina najpogo-značilnosti lončenine s Čateža – Srednega polja. steje izdelana iz drobnozrnatih lončarskih mas, razmeroma pogosto tudi iz finozrnatih in grobozrnatih lončarskih mas, Načini izdelave lončenine so tesno povezani s kulturno tra-medtem ko lončenine, izdelane iz zelo finozrnate in grobo- dicijo in naravnimi pogoji, v katerih je keramika izdelana. zrnate mase ni veliko (Tomaž 2005b, sl. 4). Površina lončeni- Poleg okoljskih dejavnikov so za uspešno lončarjenje po- ne se je v večini primerov izkazala za gladko (Tomaž 2005b, membna tudi določena znanja in pa spretnost lončarja. sl. 5), pri manjšem delu lončenine je bila zabeležena groba Načini, kako dosežemo pravo recepturo lončarske mase, so običajno vezani na znanja določene skupnosti (Žibrat 68 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Zelo finozrnata Finozrnata Drobnozrnata Grobozrnata Zelo grobozrnata Krožniki 0 0 0 1 0 Skodele 2 7 19 9 0 Sklede 3 27 247 104 3 Sklede na nogi 0 3 6 11 1 Čaše 0 8 4 1 0 Lonci 8 21 65 58 9 Zajemalke 1 36 130 35 1 Miniaturne posode 3 11 12 2 0 Pokrovi 0 3 13 11 0 300 250 200 zelo finozrnata 150 finozrnata drobnozrnata 100 grobozrnata 50 zelo grobozrnata 0 krožniki skodele sklede sklede na čaše lonci zajemalke miniaturne pokrovi nogi posode 42 Primerjava načinov izdelave posameznih zvrsti lončenine: zrnavost uporabljenih lončarskih mas. Gašparič 2008, 10), ta se največkrat prenašajo iz roda v rod še, da so bile glede na ostale zvrsti posodja dokaj pogosto ali skozi drugačne načine kroženja znanja (Longacre 1999, izbrane luknjičave različice lončarskih mas (sl. 43), čeprav 48). v absolutnem merilu neluknjičave različice lončarskih mas Na primeru lončenine s Čateža – Srednega polja zaradi še vedno predstavljajo večinsko izbiro. Pri izdelavi loncev sestave, velikosti in strukturiranosti primesi v lončarski masi so bile uporabljene v znatnem številu lončarske mase vseh lahko ugotovimo, da so bile lončarske mase celotnega ke-petih zrnavostnih skupin, s tem da so drobnozrnate in gro- ramičnega zbira pripravljene po zelo podobni »recepturi«, bozrnate lončarske mase tiste, iz katerih so bili lonci nare-kar je zagotovo pogojeno z danimi naravnimi viri na eni jeni najpogosteje (sl. 42), v relativno velikem številu pa so strani in tehnološkim znanjem lončarjev na drugi. Glede na izbrane tudi luknjičave različice lončarskih mas (sl. 43). Za povedano, se zdi pomembna tudi ugotovljena namenska izdelavo skodel in pokrovov so bile največkrat uporabljene izbira lončarskih mas pri izdelavi posameznih zvrsti lonče-drobnozrnate in grobozrnate ter redkeje finozrnate lončar- nine na Čatežu – Srednem polju (sl. 42)40. Pri izdelavi skled ske mase. Podobno velja tudi za miniature, le da so pri njih in zajemalk se zdi, da je bila izbira drobnozrnate lončarske grobozrnate lončarske mase uporabljene redkeje (sl. 42). mase tista, s katero je bil najpogosteje dosežen končni iz- Izbira lončarskih mas od predstavljenega vzorca znatno od- delek. Sklede so bile pogosto izdelane še iz grobozrnatih in stopa le pri dveh zvrsteh posodja. Sklede na nogi so bile precej redkeje finozrnatih lončarskih mas (sl. 42). Pri izdelavi največkrat izdelane iz grobozrnatih lončarskih mas, redkeje zajemalk je bila izenačena izbira grobozrnatih in finozrna-pa iz drobnozrnatih in finozrnatih. Pri izdelavi čaš se je izbi- tih lončarskih mas. Pri obeh zvrsteh lončenine pa opažamo ra lončarske mase gibala le v razponu finozrnatih in drobnozrnatih skupin lončarskih mas, pri čemer so slednje tudi presenetljivo redkejše (sl. 42). Na osnovi povedanega pred- 40  V obravnavo so bili zajeti vsi oblikovno določeni predmeti, s sta-videvamo, da je bila pri izdelavi posameznih zvrsti posodja tističnimi ocenami pojavnosti določenih lastnosti keramike pri posa- na Čatežu – Srednem polju izbira lončarskih mas namenska meznih zvrsteh posodja pa smo ugotavljali, kateri načini izdelave so in prilagojena obliki, velikosti in namembnosti posameznih značilni za posamezne zvrsti posodja s Čateža – Srednega polja. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 69 Luknjičava LM Neluknjičava LM 300 Krožniki 0 1 luknjičava LM Skodele 3 34 neluknjičava LM 250 Sklede 118 266 Sklede na 5 16 nogi 200 Čaše 4 9 Lonci 49 112 Zajemalke 60 143 150 Miniaturne 4 24 posode 100 Pokrovi 6 21 43 Primerjava načinov izdelave 50 posameznih zvrsti lončenine: luknjičavost lončarskih mas. 0 krožniki skodele sklede sklede čaše lonci zajemalke miniat. pokrovi na nogi posode Gadka Groba Gladka/groba 350 0 1 0 Krožniki 0 1 0 23 13 1 gladka Skodele 23 13 1 300 sklede 305 74 5 groba Sklede 305 74 5 16 5 0 gladka/groba Sklede na 16 5 0 čaše 9 4 0 nogi 250 lonci 105 56 0 Čaše 9 4 0 137 66 0 Lonci 105 56 0 200 Zajemalke 137 66 0 23 5 0 Miniaturne 23 5 0 17 10 0 posode 150 Pokrovi 17 10 0 100 44 Primerjava načinov izdelave 50 posameznih zvrsti lončenine: dodelava površine. 0 krožniki skodele sklede sklede čaše lonci zajemalke miniat. pokrovi na nogi posode zvrsti lončenine, kar kaže tako na potrebe uporabnika kot njihovem primeru pričakovali zelo dovršeno površino, ki bi tudi na določena tehnološka znanja, ki so jih imeli lončarji. bolje zadrževala tekočino v recipientu. Tudi sklede imajo si- Tehnološke rešitve, namensko izbiro in znanje lončarjev lah- cer relativno visok delež grobe površine (sl. 44), vendar je to ko na primeru keramičnih najdb s Čateža – Srednega polja le odraz njihove številčnosti. sledimo tudi pri načinu dodelave in premazovanju površine Pri posameznih zvrsteh posodja s Čateža – Srednega polja ter načinu žganja pri posameznih zvrsteh posodja (sl. 44, je postopku dodelave sledilo še premazovanje površine. Pri 45, 46), vzorce izbire pa najdemo tudi pri izdelavi okrasa pri skledah, loncih, skledah na nogi, pokrovih in zajemalkah je posameznih zvrsteh posodja (sl. 47). premaz morda prisoten v nekaj več primerkih, pri miniatu- Pri vseh zvrsteh posodja ugotavljamo, da se je dodelavi rah, čašah in krožnikih pa premazovanje površine skoraj ni površine namenjala precejšnja pozornost, saj prevladujejo bil del postopka njihove izdelave (sl. 45). Žganje lončeni-posode z dobro dodelano, gladko površino, kjer so bile ne je pri lončarskih dejavnostih prelomen postopek, saj so, odpravljene vse nepravilnosti, le pri zajemalkah in loncih po etnografskih študijah sodeč, v tem delu izgube največje ima presenetljivo velik del primerkov tudi grobo površino (Rice 1987, 173)42. Na primeru Čateža – Srednega polja smo (sl. 44). Pri zajemalkah je zaradi njihove namembnosti41 ta ugotovili, da je posodje večinoma žgano nepopolno ugotovitev še toliko bolj nepričakovana, saj bi prav v 42  Zabeležene izgube pri različnih načinih žganja so lahko razmeroma nizke, od 0 % pa vse do 100 %, npr. pri Hopi Indijancih (Rice 1987, 41  Zajemanje in pretakanje tekočine. Table 6.1), kar kaže na izredno nepredvidljivost žgalnih postopkov. 70 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Premaz Brez premaza 400 Krožniki 0 1 0 1 premaz Skodele 2 35 350 2 35 Sklede 32 352 sklede 32 352 brez premaza Sklede na 5 16 300 5 16 nogi čaše 0 13 Čaše 0 13 lonci 7 154 250 Lonci 7 154 4 199 Zajemalke 4 199 200 1 27 Miniaturne 1 27 posode 4 23 150 Pokrovi 4 23 100 45 Primerjava načinov izdelave 50 posameznih zvrsti lončenine: premazi na površini. 0 krožniki skodele sklede sklede čaše lonci zajemalke miniat. pokrovi na nogi posode oksidacijsko, kar se je pokazalo tudi pri preverbi načina žga- zvrsti posodja, kar je zaradi njihove namembnosti morda nja pri posameznih zvrsteh posodja. Sklede, zajemalke, lon- tudi pričakovano. So pa poleg loncev edine, katerih oste- ci, skodele in miniature so bili žgani na več načinov, poleg nja so okrašena na zelo raznolike načine, tudi z vrezanimi prevladujočega nepopolno oksidacijskega žganja sta pri teh okrasi. Sklede in sklede na nogi so okrašene z odtisnjenimi, zvrsteh lončenine zabeležena še oksidacijsko in redukcijsko plastičnimi in kombiniranimi okrasi, s tem da so pri obeh žganje posod. Sklede na nogi in pokrovi pa so bili žgani zvrsteh uporabljeni načini okraševanja zastopani tudi v re-le nepopolno oksidacijsko (sl. 46). Na osnovi povedanega lativno enakih razmerjih. Na podobne načine kot sklede in sklepamo, da je žganje posodja lončarjem s Čateža – Sre-sklede na nogi so okrašene tudi skodele in čaše, le da so tu dnega polja predstavljalo zahteven postopek, saj v večini razmerja med njihovimi deleži drugačna (sl. 47). primerov oksidacijsko žganje ni bilo izpeljano do konca, Za izdelavo različnih zvrsti posodja je, po etnografskih virih kar kaže morda na uporabo manj izpopolnjenih postopkov sodeč, potrebna različna količina časa (Arnold 1985, 203). žganja. Ker obstoj peči za žganje lončenine na Čatežu – Na primer, lončar skupnosti Shipibo-Conibo (vzhodni Peru) Srednem polju arheološko ni bil dokazan, velja v našem pri-za prostoročno izdelavo velikega lonca v povprečju potre- meru morda razmisliti tudi o možnosti, da je bila lončenina buje 14 ur in 55 minut (vključno z žganjem), za izdelavo žgana na prostem.43 servirne posode (sklede) pa 9 ur in 52 minut (Arnold 1985, Posamezne zvrsti posodja se med seboj razlikujejo tudi v 205, Table 8.1), medtem za posodje manjših velikosti potre-načinu okrasa. Najbolj pestro, z največ načini in najpogo- buje neprimerno manj ur. Na osnovi te primerjave ocenjuje- steje so okrašeni lonci. Pri njih so ostenja okrašena z od- mo, da so lončarji v izdelavo posodja na Čatežu – Srednem tisnjenimi, vrezanimi in plastičnimi okrasi ter tudi njihovimi polju vložili veliko časa, saj ga glede na zgornjo primerjavo kombinacijami (sl. 47). Po drugi strani zajemalke poleg prav izdelava loncev in skled zahteva največ.44 Ob upošte-pokrovov, krožnikov in miniatur sodijo med manj okrašene vanju števila oblikovno določenih loncev in skled (šteli smo tudi sklede na nogi) s Čateža – Srednega polja ter zgoraj predstavljenih časovnih ocen izdelave bi »čateški« lončar- 43  Čeprav poznamo arheološko izpričane neolitske peči za žganje ke- ji za izdelavo skled in loncev potrebovali okvirno 6400 ur ramike, npr. na najdišču Kramolin na Moravskem (lengyelska kultura) (Lička 1994, 192–199), ali prostore v naseljih, ki jih lahko razložimo kot dela. Glede na to, da sta tip in posredno tudi zvrst posodja »lončarske delavnice«, kot sta npr. »zemunici 9 in 12« na najdišču Za-določena le v približno 10 % celotnega zbira, pa bi bila re- dubravlje v Slavoniji (starčevačka kultura) (Minichreiter 1992, 32−35, alna ocena vloženega časa v izdelavo posodja na Čatežu sl. 13, 15–17), menimo, da zgoraj ponujene razlage ne gre povsem – Srednem polju še bistveno večja. zanemariti. Takšni načini žganja so, po etnografskih študijah sodeč, zadovoljiva in razmeroma pogosta tehnološka rešitev v tako ime-V slovenskem prostoru je bila doslej le za neolitsko lončar- novanih neindustrijskih proizvodnjah (Rice 1987, 166), žal pa so sledi sko produkcijo Moverne vasi ponujena razlaga, da gre za teh postopkov z arheološko metodo težko dokazljive (Sinopoli 1999, 135). Na prostoru Slovenije, v Beli krajini, pa se je na tako imenovanih pališčih, odprtem skupnem prostoru v vasi, žgalo lončenino še ob 44  Kot pa je razvidno iz deležev posameznih zvrsti posodja, pa je prav koncu 19. in v začetku 20. stoletja (Karlovšek 1951, 93). teh oblik na Čatežu – Srednem polju največ. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 71 Oksidacijsko Redukcijsko Nepopolno Ostali načini 46 Primerjava načinov oksidacijsko izdelave posameznih zvrsti Krožniki 0 0 1 0 lončenine: načini žganja. Skodele 5 2 30 0 Sklede 38 6 338 2 Sklede na nogi 1 0 20 0 Čaše 3 0 10 0 Lonci 14 2 144 1 Zajemalke 18 12 172 1 Miniaturne posode 2 1 25 0 Pokrovi 0 0 27 0 400 oksidacijsko redukcijsko oksidacijsko ostali načini 0 0 1 0 350 5 2 30 0 oksidacijsko 38 6 338 2 300 redukcijsko 1 0 20 0 čaše nepopolno 3 0 10 0 250 oksidacijsko 14 2 144 1 200 18 12 172 1 ostali načini 150 2 1 25 0 0 0 27 0 100 50 0 krožniki skodele sklede sklede čaše lonci zajemalke miniaturne pokrovi na nogi posode Odtisnjeni okras Vrezani okras Plastični okras Kombinacije Brez okrasa 47 Primerjava načinov Krožniki 0 0 0 0 1 izdelave posameznih Skodele 4 0 10 3 20 zvrsti lončenine: način Sklede 152 0 42 91 99 okraševanja. Sklede na nogi 7 0 3 9 2 Čaše 1 0 5 1 6 Lonci 29 6 50 32 44 Zajemalke 13 3 2 4 181 Miniaturne posode 1 0 1 0 26 Pokrovi 3 0 0 0 24 200 180 odtisnjeni okras 160 odtisnjeni okras vrezani okras plastični okras kombinacije brez okrasa vrezani okras 0 0 0 0 1 140 plastični okras 4 0 10 3 20 sklede 152 0 42 91 99 kombinacije 120 7 0 3 9 2 brez okrasa 100 čaše 1 0 5 1 6 lonci 29 6 50 32 44 80 13 3 2 4 181 60 1 0 1 0 26 40 3 0 0 0 24 20 0 krožniki skodele sklede sklede čaše lonci zajemalke miniaturne pokrovi na nogi posode 72 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 »enovito standardizirano proizvodnjo keramike, ki so jo ver-večinoma predvideva, da so lončarile ženske.49 V etnograf- jetno že izdelovali lončarji specialisti z izpopolnjeno tehno- skih študijah je ugotovljeno tudi, da se otroci v proces lon- logijo lončarstva« (Žibrat Gašparič 2008, 183). Predstavljeni čarske dejavnosti lahko vključijo razmeroma zgodaj (Crown načini izdelave posameznih zvrsti posodja pa kažejo, da 1999, 29 – z referencami).50 Morda lahko na primeru Čateža gre za nekaj podobnega tudi na Čatežu – Srednem polju.45 – Srednega polja o tem sklepamo na osnovi izkazane ra-Dokaj enoten način izdelave, namenska izbira lončarskih znolikosti v velikosti odtisnjenih nohtov. Dolžine nohtnih od-mas pri izdelavi posameznih zvrsti posodja, proizvodnja tisov so namreč tako širokega razpona (med 5 do 13 mm), oblikovno enakih posod, prevladujoče krašenje keramike da lahko predvidevamo, da so bili v izdelovanje lončenine z odtiskovanjem nohtov in prostorninska primerljivost reci-oziroma v njeno krašenje najverjetneje vključeni tudi otroci. pientov posod46 kažejo na standardizacijo načina izdelave Lončenina skozi časovni presek naselja posodja. Vendar pa izpričana standardizacija izdelkov nujno ne zadošča, da določeno lončarstvo opredelimo kot spe- Eden izmed načinov interpretacije lončarske produkcije Ča- cializirano lončarsko dejavnost.47 Čeprav se med standar- teža – Srednega polja je tudi analiza lončenine skozi časovni dizacijo izdelkov in specializacijo lončarske obrti dejansko presek trajanja naselja. Kot že rečeno, radiokarbonske dataci-kažejo vzročno posledične povezave (Longacre 1999, 45), je kažejo, da je neolitsko naselje na Čatežu – Srednem polju so mnenja o tem, ali je standardizacija proizvodnje samo verjetno živelo tri oziroma največ štiri stoletja (sl. 13). Skozi posledica večje rutine lončarja ali pa dejansko pomeni tudi prostorsko in časovno razporeditev radiokarbonsko datira-neke vzorce specializacije obrti, ki se pojavijo v določenem nih neolitskih objektov smo pokazali na smer rasti in širjenja času, še vedno deljena (Longacre 1999, 44–58; Arnold 1999, naselja. Drug vidik tega istega procesa smo ugotavljali skozi 59–80; Arnold 2000, 333–375; Feinman 1999, 81–98). Na ohranjeno materialno kulturo, predvsem keramiko. Čatežu – Srednem polju se zdi, da je kazalcev o specializaciji Pri obravnavi lončenine skozi časovni vidik trajanja naselja lončarske dejavnosti več. Poleg že omenjenih, ki pričajo o izhajamo iz predpostavke, da se materialna kultura in s tem standardiziranem načinu izdelave posodja, bi lahko kot ar-tudi keramika skozi čas spreminja. Razpon trajanja naselja na gument v prid specializirani lončarski dejavnosti navedli tudi Čatežu – Srednemu polju predstavlja kronološki, keramično grobo oceno časa, ki je bila potrebna za izdelavo posodja gradivo pa materialni okvir analize, pri čemer smo upoštevali na Čatežu – Srednem polju. le objekte, za katere imamo na voljo radiokarbonski datum. Pri obravnavi zgodnjega lončarstva se pogosto izpostavlja Pri razvrstitvi objektov v smiselno časovno sosledje smo upo-vprašanje, kdo je lončenino izdeloval. Na osnovi etnograf- števali kalibrirane radiokarbonske datume brez njihove stan- skih študij48 večina razlag veže lončarsko dejavnost na sfero dardne deviacije, tako kot pri analizi širitve naselja, zato da sta doma in gospodinjstva, zato se za zgodnje primere obravnavi medsebojno primerljivi. Izbrane objekte smo razvrstili v štiri skupine, ki so razporejene po stoletjih. Prvi objekt 45  Čeprav so bili v obeh primerih ugotovljeni pokazatelji, ki kažejo na (PO 136) sodi v čas pred 4.800 cal. BC, štirje objekti (PO 96, standardizirano proizvodnjo posodja, pa naj na tem mestu opozo- PO 108, PO 110, PO 150) med 4.800 in 4.700 cal. BC, sedem rimo, da se ugotovljeni načini izdelave posameznih zvrsti posodja (PO 55, PO 129, PO 135, PO 93, PO 105, PO 42, PO 146) med v starejših neolitskih poselitvenih fazah Moverne vasi in Čatežu – 4.700 in 4.600 cal. BC, pet objektov (PO 83, PO 106, PO 152, Srednem polju precej razlikujejo, predvsem v smislu izbire lončarske mase, premazovanja in načina žganja. Naj omenimo le primer skled PO 90, PO 91) pa med 4.600 in 4.500 cal. BC (sl. 14). na nogi, ki se zdi najbolj odstopajoč. Pri izdelavi skled na nogi v neolitskih poselitvenih fazah Moverne vasi so bile v glavnem uporabljene drobnozrnate in finozrnate lončarske mase, njihova površina je bila praviloma premazana, žgane pa so bile oksidacijsko. Na Ča- Pri lončarskih dejavnostih, ki so organizirane v delavnicah, pa je le-to težu – Srednem polju pa so bile sklede na nogi večinoma izdelane domena moških (npr. Arnold 1985, 99–107; tudi Longacre 1999, 47). iz grobozrnatih, nimajo pogosto premaznih površin, žgane pa so 49  Npr. Hoopes, Barnett 1995, 6; Vitteli 1995, 61; Vitteli 1999, 190. Če-nepopolno oksidacijsko. prav se predvideva, da so lončarile ženske, pa to ne pomeni, da 46  Skozi primerjave volumnov posameznih zvrsti posodja se je po-so moški povsem izključeni iz dejavnosti; lahko so udeleženi delno kazala prepričljiva enotnost v izdelavi recipientov. Izkazalo se je na-pri kateri od nalog, kot je npr. pridobivanje gline ali lesa za žganje mreč, da se tako lonci kot tudi sklede in sklede na nogi pojavljajo v (Arnold 1985, 102). dveh, največ treh velikostnih različicah, ki izpričujejo precej enake 50  V tem oziru je pomembna študija Crownove, v kateri s pomočjo prostornine. analize stopnje kognitivne zrelosti in motoričnih sposobnosti otrok 47  S tem mislimo, da je lončarska dejavnost omejena le na določeno analizira poslikave na posodah Indijancev ameriškega jugozahoda. skupino ljudi. Rezultati so pokazali, da so bili otroci lahko vključeni v lončarske 48  Te kažejo, da v lončarskih dejavnostih, kjer je keramika izdelana za dejavnosti že zelo zgodaj, morda celo med 4 in 6 letom (Crown potrebe »doma« ali manjših skupnosti, praviloma lončarijo ženske. 1999, 42). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 73 Določena osnovna oblika lončenine Objekt Krožniki Skodele Sklede Sklede Čaše Lonci Zajemalke Miniaturne Pokrovi Posode na nogi posode na nogi PO 136 0 0 19 2 2 6 18 0 1 25 PO 96 1 6 16 1 0 14 30 1 0 25 PO 108 0 3 4 0 3 4 9 2 0 5 PO 110 0 1 49 3 0 7 10 0 3 19 PO 150 0 0 21 2 2 2 11 2 0 5 PO 55 0 0 49 2 1 12 28 4 2 51 PO 129 0 1 5 0 0 3 9 0 1 2 PO 135 0 3 25 2 1 4 18 0 0 12 PO 93 0 1 14 0 0 12 13 1 4 16 PO 105 0 2 14 1 1 7 3 0 2 14 PO 42 0 0 4 0 1 7 4 0 1 4 PO 146 0 2 9 2 0 14 11 3 1 30 PO 83 0 2 19 2 0 8 11 3 2 40 PO 106 0 2 28 0 0 3 5 1 0 28 PO 90 0 0 5 0 0 4 2 0 0 4 PO 152 0 0 7 0 0 2 1 0 0 0 PO 91 0 2 13 1 0 4 6 1 1 2 48a Zastopanost osnovnih zvrsti lončenine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Spremembam smo skušali slediti skozi analizo keramike iz posod na nogi, potem ugotovimo, da te oblike, ki so si obli-radiokarbonsko datiranih objektov. Opazovali smo njihove kovno precej podobne, predstavljajo najbolj uporabljano keramične zbire z vidika oblik lončenine, okrasa in načina posodje na Čatežu – Srednem polju skozi cel čas trajanja izdelave. S pomočjo statističnega izračuna smo primerjali naselja (sl. 48a–b). Običajno namreč »primanjkljaj« deleža deleže osnovnih zvrsti posodja (sl. 48a–b), ugotavljali smo skled v zbirih nadomestijo prav posode na nogi, vendar ne prisotnost in pogostnost zabeleženih tipov posod in njihovih vedno. Posode na nogi so številčne v objektih PO 136, PO različic (sl. 49), primerjali smo tudi deleže različno okrašene 146, PO 106, PO 83, PO 105, PO 55, torej v tistih objektih, lončenine (sl. 50) in načina izdelave keramike iz obravnavanih kjer je med posodjem bodisi manj skled ali loncev bodi-objektov skozi vidike zrnavosti lončarskih mas (sl. 51), dode- si obojega (sl. 48a–b). V nekaterih primerih so zelo visoki lave površine (sl. 52), premazovanja (sl. 53) in žganja (sl. 54). tudi deleži loncev (npr. v objektih PO 93, PO 42, PO 146, Zelo na splošno lahko keramiko obravnavanih zbirov ozna-PO 90, PO 152), ki v omenjenih objektih predstavljajo pri- čimo za enotno iz vseh obravnavanih zornih kotov. Če pa bližno četrtino posodja ali malenkost več. Najmanjši delež sliko obravnavamo podrobneje, potem med njimi opazimo pa lonci predstavljajo v objektih PO 136, PO 135, PO 110 tudi določene razlike in odstopanja. Ta odstopanja sicer niso in PO 106 (sl. 48a–b). Tudi zajemalke so z različnimi deleži velika, se pa kažejo v različni razporeditvi deležev določenih zastopane v vseh radiokarbonsko datiranih objektih. V PO lastnosti in zastopanosti posameznih zvrsti lončenine. 129 zajemalke izjemoma predstavljajo celo najpogostejšo zvrst posodja, sicer pa se z velikimi deleži izkazujejo še v Pri analizi zastopanosti osnovnih zvrsti lončenine v radiokar- objektih PO135, PO 96, PO 108 in PO 150. Najmanjši deleži bonsko datiranih neolitskih objektih se je pokazalo (sl. 48a– zajemalk pa so zabeleženi v objektih PO 105, PO 106, PO 83 b), da so sklede praviloma najpogostejša zvrst posodja v in PO 110 (sl. 48a–b). Skodele so ena izmed zvrsti posodja, obravnavanih neolitskih objektih. Ponekod to pomeni več ki se pojavljajo v več objektih, toda v absolutnih številkah jih kot polovico vsega posodja (npr. PO 110, PO 150, PO 152) lahko označimo za maloštevilno posodje. Z relativno večjimi ali pa skoraj polovico (npr. PO 91, PO 106, PO 55, PO 135, deleži so zastopane le v zbirih objektov PO 108, PO 96 in PO 105, PO 90). Po drugi strani pa je v nekaterih objektih PO 91, z manjšimi pa v objektih PO 129, PO 135 in PO 105, delež skled tudi precej nizek, kot v npr. v PO 136, PO 96, v nekaterih objektih pa skodel sploh ni (npr. PO 152, PO 90, PO 93, PO 129 in PO 83, kjer je skled približno za četrti-PO 150) (sl. 48a–b). Ostale zvrsti posodja (čaše, pokrovi, mi- no ali malo manj (PO 42, PO 146, PO 108) (sl. 48a–b). Če niature) so v zbirih obravnavanih radiokarbonsko datiranih pa deležem skled prištejemo še deleže skled na nogi51 in objektov manj pogoste in zato tudi manj izpovedne, so pa v določenih zbirih zagotovo zanimivi njihovi relativno višji 51  Sklede na nogi so z manjšimi deleži glede na ostale zvrsti zastopane deleži, kot npr. čaše v objektu PO 108 in miniaturne posode v objektih PO 136, PO 96, PO 146, PO 83 in PO 91, njihovi malo večji v objektih PO 108 in PO 150 (sl. 48a–b). deleži pa so zabeleženi v objektih PO 150 in PO 110. 74 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Nad 4800 cal. B.C. krožniki lonci PO 136 skodele zajemalke sklede miniaturne posode sklede na nogi pokrovi čaše posode na nogi Med 4800 in 4700 cal. B.C. PO 96 PO 108 PO 110 PO 150 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 48b Zastopanost osnovnih zvrsti lončenine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 75 Skupne oblike v fazah 1−4 Oblike v fazah 1−3 Oblike v fazah 2−4 Oblike v Posamezne oblike fazah 3−4 Čas Oblike S10 Z2 L5 S15 L1 SN1 SN3 S9 L2 S1 Č4 Č2 L4 L7 Č1 Č3 S8 M L6 S11 SK1 SN4 P L9 SK5 SK3 L8 SK4 S2 SK2 S7 K1 S13 SN2 Č5 SK6 S12 S3 L3 S6 S14 Nad 4800 cal. BC PO 136 Med 4800 in PO 96 4700 cal. BC PO 108 PO 110 PO 150 Med 4700 in PO 129 4600 cal. BC PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 PO 55 PO 135 med 4600 in PO 91 4500 cal. BC PO 90 PO 106 PO 152 PO 83 49 Pojavnost opredeljenih tipov lončenine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Analiza zastopanosti različnih zvrsti posodja v radiokar- osnovi porazdelitve, predstavljene v Prilogi 16, sklepamo, da bonsko datiranih objektih je pokazala na določene razlike, gre tudi v teh primerih za podobno stanje (sl. 49). predstavljene zgoraj, ki pa jih ne gre pojasnjevati skozi ča- Na osnovi odnosa med časom in razporeditvijo določenih sovni vidik, kajti odstopanja med zbiri obstajajo tako med tipov posodja po objektih smo lončenino razvrstili v štiri sočasnimi objekti (primerjaj npr. PO 96 in PO 108 ter PO 110 časovno občutljive skupine. Posode, ki se pojavljajo skozi in PO 150, ali pa PO 55, PO 129, PO 42 in PO 105) kot tudi celoten časovni razpon trajanja naselja (tipi skled: S10, S15, med tistimi, ki so, vsaj po radiokarbonskih datumih sodeč, skled na nogi: SN1, loncev: L5, L1 in zajemalk: Z2), so tudi med seboj časovno bolj oddaljeni (npr. PO 83 in PO 150). količinsko najpogostejši tipi posodja in dajejo keramičnemu Enako velja tudi pri podobnostih. Deleži posameznih zvrsti zbiru s Čateža – Srednega polja že omenjeni enoten videz. posodja so si lahko zelo podobni tudi v časovno precej od- Drugo skupino predstavljajo posode, ki se pojavljajo v prvih daljenih objektih, kar lahko vidimo na primer pri primerjavi treh stoletjih naselja (tipi skled: S8, S9, S1, skled na nogi: SN3, objektov PO 136 in PO 55 (sl. 48a–b). loncev L2, L4, L7 in čaš: Č1–Č4), sledijo tiste, ki se pojavljajo Pri upoštevanju vseh tipov posod in njihovih različic pa je v zadnjih treh stoletjih (tipi skled: S11, skled na nogi: SN4, stanje precej bolj zapleteno, tudi zato, ker je opazovanih skodel: SK5, SK3, SK4, SK1; loncev: L6, L9, L8 in pokrovi); bistveno več elementov. Prikaz tipov in različic posameznih dva tipa posodja (sklede S2 in skodele SK2) pa se pojavljata zvrsti posodja podajamo na sl. 49. samo v zadnjih dveh stoletjih trajanja naselja (sl. 49).52 Zanimiv vzorec pojavnosti se pokaže po navpični osi sl. 49 Poleg tipov posameznih zvrsti posodja podobo keramič- pri tipu skled S10 (večje sklede s klekom), variantah loncev nega zbira v posameznem objektu opredeljuje tudi okras. L5 (srednje veliki lonci z izrazitim prehodom med vratom in Gledano na ravni celotnega zbira, je okras dokaj enoten, rameni) in L6 (srednje veliki lonci z ročaji) ter zajemalkah Z2 izdelan večinoma z odtisi nohta ali prsta. Pri analizi okrasa (zajemalke s predrtim držajem), ki kaže, da je njihova pri-lončenine skozi časovni vidik trajanja naselja se pokaže v sotnost v objektih, ki si časovno sledijo, pravzaprav stalnica. vseh obravnavanih objektih skoraj povsem enaka slika. Lon-To pomeni, da so bili nekateri tipi skled, loncev in zajemalk čenina je v vseh obravnavanih objektih v treh četrtinah okra-na Čatežu – Srednem polju tisti, ki so jih uporabljali skozi šena z različnimi odtisi ali pa se deleži lončenine, okrašene ves čas trajanja naselja (sl. 49). Nekoliko manj očiten je ta vzorec pri tipu loncev L1 (veliki lonci z neizrazitim prehodom 52  Ostali zabeleženi tipi posoda pa se pojavljajo le posamično. Zanimed vratom in rameni), varianti manjših skled s klekom S15 mivo pa je, da se med manjšim posodjem tipi čaš pogosteje pojavlja- ter miniaturnih posodah, ki so zastopane tudi s precej manj- jo v prvih treh stoletjih, tipi skodel pa v zadnjih treh stoletjih trajanja naselja. Takšno opažanje je po naši oceni le posledica premajhne šim številom primerkov, kar sliko nekoliko otežuje, toda na ohranjenosti lončenine; namreč obe zvrsti posodja sta redki in se v posameznih objektih pojavljata le posamično, kar za argumentirano razlago opaženega ni dovolj. 76 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Skupne oblike v fazah 1−4 Oblike v fazah 1−3 Oblike v fazah 2−4 Oblike v Posamezne oblike fazah 3−4 Čas Oblike S10 Z2 L5 S15 L1 SN1 SN3 S9 L2 S1 Č4 Č2 L4 L7 Č1 Č3 S8 M L6 S11 SK1 SN4 P L9 SK5 SK3 L8 SK4 S2 SK2 S7 K1 S13 SN2 Č5 SK6 S12 S3 L3 S6 S14 Nad 4800 cal. BC PO 136 Med 4800 in PO 96 4700 cal. BC PO 108 PO 110 PO 150 Med 4700 in PO 129 4600 cal. BC PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 PO 55 PO 135 med 4600 in PO 91 4500 cal. BC PO 90 PO 106 PO 152 PO 83 Legenda k sliki 49 Krožniki več kot 5 posod iste variante K1 (krožnik); več kot ena posoda iste variante posamezna posoda Sklede S1 (enostavne odprte oblike večjih skled) Sklede z delno ohranjenim ostenjem S2 (večje sklede s poševnim robom ustja) S9 (enostavne odprte oblike večjih skled) S3 (večje sklede s poševnim robom ustja in ročaji) S10 (večje sklede s poševnim robom ustja) S4 (večje, enostavne odprte oblike skled z ročaji) S11 (večje sklede s poševnim robom ustja in ročaji) S5 (večje sklede s poševnim robom ustja in izlivom) S12 (večje sklede s poševnim robom ustja in izlivom) S6 (večje sklede s poševnim robom ustja, ročaji in izlivom) S13 (večje sklede s poševnim robom ustja, ročaji in izlivom) S7 (enostavne odprte oblike manjših skled) S14 (enostavne odprte oblike manjših skled) S8 (manjše sklede s poševnim robom ustja) S15 (manjše sklede s poševnim robom ustja) Sklede na nogi Skodele SN1 (večje, globoke sklede na nogi s poševnim robom ustja) SK1 (enostavne odprte oblike skodel) SN2 (večje sklede na nogi s poševnim robom ustja) SK2 (enostavne zaprte oblike skodel) SN3 (večje plitve sklede na nogi s poševnim robom ustja) SK3 (skodele z zakrnelim robom ustja) SN4 (manjše sklede na nogi s poševnim robom ustja SK4 (skodele z navpičnim robom ustja) SK5 (skodele s poševnim robom ustja) Čaše SK6 (skodele s poševnim robom ustja in ročaji) Č1 (enostavne stožčaste čaše) SK7 (skodele s poševnim robom ustja in izlivom) Č2 (enostavne stožčaste čaše z navpično predrtimi ušesci) Č3 (enostavne stožčaste čaše z vodoravno predrtimi ušesci) Zajemalke Č4 (čaše z ročajem) Z1 (zajemalke s polnim držajem) Č5 (kroglaste čaše) Z2 (zajemalke z predrtim držajem) Lonci Pokrovi L1 (veliki lonci z nepoudarjenim prehodom med vratom in rameni) P (pokrovi različnih oblik) L2 (veliki lonci s poudarjenim prehodom med vratom in rameni) L3 (veliki lonci zaprtih oblik, brez vratu) Miniaturne posode L4 (srednje veliki lonci z nepoudarjenim prehodom med vratom in rameni) M (miniaturne posode različnih oblik) L5 (srednje veliki lonci s poudarjenim prehodom med vratom in rameni) L6 (srednje veliki lonci z ročaji) L7 (lonci na nogi) L8 (majhni lonci z nepoudarjenim prehodom med vratom in rameni) L9 (majhni lonci s poudarjenimi prehodom med vratom in rameni) L10 (majhni lonci zaprtih oblik, brez vratu) Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 77 Objekt Vtiskovanje Vtiskovanje Vrezovanje Vtiksovanje Vtiskovanje Vrezovanje apliciranje vrezovanje apliciranje modeliranje modeliranje vtiskovanje apliciranje apliciranje alo Vrezovanje Vtiskovanje Apliciranje Modeliranje Ost Neokrašen Nad 4800. cal BC PO 136 18 109 14 1 24 4 2 0 0 0 0 209 Med 4700 in 4800 cal B.c. PO 96 18 246 28 0 45 13 1 0 0 2 0 396 PO 108 9 60 10 0 9 7 0 0 0 0 1 120 PO 110 29 296 45 1 46 9 0 0 0 1 0 371 PO 150 23 169 15 1 21 10 2 0 1 0 0 179 Med 4600 in 4700 cal B.c. PO 55 32 385 46 0 79 17 2 1 0 3 0 599 PO 129 6 96 5 0 17 3 0 0 0 1 0 126 PO 135 26 240 32 2 25 20 1 0 0 0 1 335 PO 93 9 133 37 1 32 6 0 1 0 1 0 171 PO 105 26 168 26 0 27 7 1 0 0 0 0 273 PO 42 8 65 9 2 3 4 0 0 0 0 1 91 PO 146 7 110 18 0 24 5 0 0 0 0 0 204 Med 4500 in 4600 cal B.c. PO 83 8 167 24 0 29 4 0 1 0 3 0 189 PO 106 21 191 17 1 29 7 0 1 0 0 0 262 PO 91 5 82 14 0 19 1 0 0 0 0 0 103 PO 152 0 8 1 0 5 2 0 0 0 0 0 27 PO 90 1 53 2 0 15 4 0 0 0 0 0 68 50a Zastopanost načinov okraševanja lončenine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). na ta način, temu močno približujejo (sl. 50a–b). Zanimivo 106, PO 91, PO 150, PO 90), v drugih dveh primerih pa pre-je, da so tudi razmerja med ostalimi načini krašenja posodja vladuje bodisi lončenina, izdelana iz grobozrnatih (kot v npr. bolj ali manj podobna v vseh objektih. Po pogostnosti se objektih PO 136, PO 96, PO 105, PO 42 in PO 146), bodisi izmenjujeta le lončenina, okrašena z odtisnjenimi in plastič- tista, narejena iz finozrnatih lončarskih mas (objekti PO 108, nimi okrasi, ter lončenina, okrašena le s plastičnimi okrasi. PO 135) (sl. 51). Tudi v primeru lončarskih mas odstopanj ne Posode z vrezanimi okrasi in posode, okrašene s kombina-gre pripisovati časovnemu dejavniku, saj so te razlike opa- cijo vrezov in odtisov, so redkejše od zgoraj naštetih, njihovi zne tudi znotraj časovno primerljivih objektov (npr. PO 96, deleži pa se v obravnavanih objektih le malenkostno razli-PO 108, PO 110 in PO 150; ali pa PO 146 in PO 135). kujejo. Odstopa le objekt PO 152, v katerem je lončenina Obdelava površine lončenine si je zelo podobna skozi ves pogosteje okrašena s kombinacijo vrezov in odtisov kot pa s čas trajanja naselja. Lončenina z gladko površino je naj-plastičnimi okrasi (sl. 50). Na splošno pa za okras na posod- pogostejša v vseh objektih ne glede na čas, praviloma pa ju velja, da se enak način okraševanja ohranja skozi cel čas njen delež presega 60 % (sl. 52). Zanimivi so zato predvsem trajanja naselja na Čatežu – Srednem polju. deleži lončenine z nedodelano oziroma grobo površino, ki Z vidika način izdelave lončenine53 ugotavljamo, da je lon- se pri lončenini posameznih objektov razlikujejo, ter dele- čenina ne glede na posamezen objekt ali čas najpogosteje ži lončenine, ki ima površino dodelano v kombinaciji obeh izdelana iz drobnozrnatih lončarskih mas. Njeni deleži veli-načinov. V objektih PO 150, PO 42, PO 146 in PO 152 so kokrat dosegajo polovico posameznega zbira, lahko pa njen deleži lončenine, ki ima obe površini grobi, večji od 25 %, delež, kot na primer v objektih PO 55, PO 93 in PO 98, celo zaradi česar odstopajo od vseh ostalih objektov. Lončenina presega 75 % (sl. 51). Zato so pri ugotavljanju razlik med v objektih PO 105, PO 136 PO 110, PO 83 in PO 106 pa ima v zbiri posameznih objektov še najbolj izpovedna razmerja znatnem deležu notranjo površino grobo, zunanjo pa glad-med grobozrnato in finozrnato lončenino, saj opažamo tri ko (sl. 52). Tudi zabeleženih odstopanj pri obdelavi površine različne vzorce porazdelitev. V prvem primeru sta deleža ne gre povezati z dejavnikom časa. V osnovi pa to velja tudi lončenine, izdelane iz grobozrnatih in finozrnatih lončarskih za premaze, saj med deleži lončenine s premazom lahko mas, približno enaka (npr. kot v PO 129, PO 55, PO 83, PO opazimo le komaj opazne razlike, ki pa niso odvisne od časovnega mesta določenega objekta (sl. 53). 53  Primerjamo zrnavost lončarske mase, način dodelave površine, premaze in načina žganja. 78 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Nad 4800 cal. B.C. vrezovanje vtiskovanje + vrezovanje PO 136 vtiskovanje vrezovanje + apliciranje apliciranje vtiksovanje + modeliranje modeliranje vtiskovanje + modeliranje + apliciranje vtiskovanje + apliciranje vrezovanje + vtiskovanje + apliciranje Med 4800 in 4700 cal. B.C. PO 96 PO 110 PO 150 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 50b Zastopanost načinov okraševanja lončenine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 79 Nad 4800 cal. B.C. zelo finozrnata Zrnavost lončarske mase PO 136 finozrnata drobnozrnata grobozrnata zelo grobozrnata Prazgodovinski objekt Zelo finozrnata Finozrnata Drobnozrnata Grobozrnata Zelo grobozrnata Nad 4800. cal BC PO 136 2 63 179 135 2 Med 4700 in 4800 cal BC Med 4800 in 4700 cal. B.C. PO 96 13 131 373 222 10 PO 96 PO 110 PO 108 7 77 110 21 1 PO 110 26 144 401 221 6 PO 150 7 76 265 71 2 Med 4600 in 4700 cal BC PO 55 7 118 908 121 10 PO 129 3 58 125 66 2 PO 135 13 174 359 131 5 PO 93 24 35 305 27 0 PO 105 4 61 259 182 22 PO 42 1 21 97 62 2 PO 150 PO 108 PO 146 23 29 223 93 0 Med 4500 in 4600 cal BC PO 83 6 79 253 82 5 PO 106 7 81 333 104 4 PO 91 3 61 101 59 0 PO 152 5 3 22 7 6 PO 90 4 16 109 14 0 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 51 Zastopanost lončenine različnih zrnavosti v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). 80 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Nad 4800 cal. B.C. obojestransko glajenje Dodelava površine lončenine PO 136 Objekt obojestransko brisanje glajenje notranje in brisanje zunanje površine glajenje zunanje in brisanje notranje površine Obojestransko glajenje Obojestransko brisanje Glajenje notranje in brisanje zunanje površine Glajenje zunanje in brisanje notranje površine Nedoločeno nedoločeno Nad 4800. cal BC PO 136 75 270 16 12 8 Med 4700 in 4800 cal BC Med 4800 in 4700 cal. B.C. PO 96 161 549 17 11 11 PO 96 PO 110 PO 108 25 191 0 0 0 PO 110 191 524 50 13 20 PO 150 141 278 0 2 0 Med 4600 in 4700 cal BC PO 55 20 1100 18 8 18 PO 129 41 211 1 1 0 PO 135 130 524 18 7 3 PO 93 18 356 8 7 2 PO 105 128 370 25 5 0 PO 42 56 126 1 0 0 PO 150 PO 108 PO 146 95 264 9 0 0 Med 4500 in 4600 cal BC PO 83 100 293 23 6 3 PO 106 117 368 33 8 3 PO 91 17 207 0 0 0 PO 152 16 27 0 0 0 PO 90 20 123 0 0 0 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 52 Zastopanost lončenine z različno dodelavo površine v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 81 Nad 4800 cal. B.C. premaz Premazovanje površine lončenine PO 136 Objekt Premaz Brez premaza brez premaza Nad 4800. cal BC PO 136 7 374 Med 4700 in 4800 cal BC PO 96 19 730 PO 108 6 210 PO 110 22 276 PO 150 13 408 Med 4600 in 4700 cal BC Med 4800 in 4700 cal. B.C. PO 55 11 1153 PO 96 PO 110 PO 129 12 242 PO 135 29 653 PO 93 9 382 PO 105 10 518 PO 42 1 182 PO 146 14 354 Med 4500 in 4600 cal BC PO 83 12 413 PO 106 15 514 PO 150 PO 108 PO 91 3 221 PO 152 0 43 PO 90 2 141 PO 91 3 221 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 53 Zastopanost lončenine s premazanim ostenjem v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). 82 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Nad 4800 cal. B.C. oksidacijsko Tehnike žganja PO 136 redukcijsko oksidacijsko, v končni v končni fazi redukcijsko nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko nepopolno oksidacijsko Objekt Oksidacijsko Redukcijsko Oksidacijsko, fazi redukcijsko Nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko Nepopolno oksidacijsko Nedoločeno, izdelek prežgan nedoločeno, izdelek prežgan Nad 4800 cal BC PO 136 22 7 0 0 -29 0 Med 4800 in 4700 cal. B.C. Med 4700 in 4800 cal BC PO 96 PO 110 PO 96 87 11 0 3 -105 4 PO 108 38 4 0 0 -42 0 PO 110 23 8 0 2 -40 7 PO 150 46 7 0 1 -59 5 Med 4600 in 4700 cal BC PO 55 48 10 0 0 -66 8 PO 129 43 2 1 0 -54 8 PO 135 49 3 3 0 -58 3 PO 93 28 2 0 0 -34 4 PO 150 PO 108 PO 105 29 3 0 2 -38 4 PO 42 20 3 2 0 158 0 PO 146 34 0 0 0 -37 3 Med 4500 in 4600 cal BC PO 83 18 3 0 0 -32 11 PO 106 36 1 2 2 -49 8 PO 91 39 5 4 4 172 0 PO 152 12 0 0 1 -13 0 PO 90 34 2 2 3 101 1 Med 4700 in 4600 cal. B.C. PO 55 PO 129 PO 135 PO 93 PO 105 PO 42 PO 146 Med 4600 in 4500 cal. B.C. PO 83 PO 90 PO 152 PO 106 PO 91 54 zastopanost lončenine različnih načinov žganja v radiokarbonsko datiranih neolitskih objektih (pregled skozi čas trajanja naselja). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 83 Delež lončenine, žgane nepopolno oksidacijsko, v vseh ra-Nekoliko drugačne tehnološke izdelave je keramičen pred- diokarbonsko datiranih objektih predstavlja več kot 70 %, met G133. Valjasto oblikovan predmet z luknjama na obeh ponekod pa njeni deleži dosegajo tudi več kot 90 % (sl. 54). straneh je narejen prostoročno iz grobozrnate lončarske Oksidacijsko je v najboljšem primeru žgane približno 30 % mase, njegova površina je le grobo zglajena. Njegovi zuna-lončenine, kot npr. v objektu PO 152. Večji deleži lončenine, nji podobi se ni posvečalo pozornosti, odpravljene so bile le žgane oksidacijsko, so zabeleženi še v objektih PO 108, PO najbolj grobe nepravilnosti na površini. Omenjeni predmet 129 in PO 90 (sl. 54). Ostali načini žganja lončenine pa niso bi morda prej sodil med predmete nakita, ki so predsta-igrali pomembne vloge v nobenem izmed radiokarbonsko vljeni v nadaljevanju, vendar pa nas od tovrstne opredelitve datiranih objektov. odvračata predvsem njegova groba izdelava ter luknjici na obeh skrajnih delih ovalno oblikovanega osrednjega dela Rezultati zgoraj predstavljene analize so pravzaprav prese- predmeta. netljivi, saj ne pritrjujejo našemu osnovnemu izhodišču, da naj bi se keramika v časovnem razponu štirih stoletij, kolikor Nakit je maksimalno živelo neolitsko naselje na Čatežu – Srednem Neolitski keramični nakit je na prostoru današnje Slovenije polju, spreminjala. S podrobno analizo več elementov lon-razmeroma redka arheološka najdba, zato je bilo odkritje čarske produkcije tega nismo uspeli dokazati. Skozi analizo nakitnih predmetov v naselju na Čatežu – Srednem polju keramike iz objektov, ki smo jih na osnovi radiokarbonskih eno večjih presenečenj.54 V dveh neolitskih objektih sta se datumov razvrstili skozi časovni presek trajanja naselja, smo ohranili keramični jagodi, ki dopolnjujeta zbir petih manjših lahko ugotovili, da se načini izdelave keramike, način okraše-prevrtanih keramičnih ploščic, izdelanih iz ostenij posodja. vanja in tudi uporabljani tipi posodja skozi čas bistveno niso Menimo, da gre prav tako za nakitne predmete. spreminjali z izjemo čaš in skodel, na kar pa smo že opozorili. Najprej pozornost namenjamo drobni keramični jagodi, od-Smo pa po drugi strani zabeležili tudi določena odstopanja kriti v objektu PO 106, ki je zaradi oblike poimenovana zvez-med keramičnimi zbiri obravnavanih objektov, ki se kažejo dica. Ohranjena je v celoti in je velika 2,0 × 1,9 cm, njena de-predvsem v porazdelitvi deležev posodja različnih zvrsti, v belina pa znaša 0,7 cm (G1918). Oblikovana je prostoročno manjših razlikah pa v načinu izdelave in okrasu lončenine. v obliko manjše zvezdice s petimi kraki. Njena dobra ohra-Vzrokov odstopanj po naši oceni ne gre iskati v različnem njenost je omogočila poskus rekonstrukcije postopka njene časovnem mestu obravnavanih objektov, saj se razlike ka-izdelave, ki je predstavljen na sl. 55. Kos gline je bil najprej žejo tako med sočasnimi objekti kot tudi med tistimi, ki si s stiskom dveh prstov sploščen v ploščato, rahlo upognje- časovno niso blizu. Menimo, da je treba vzroke za te razli- no kepo. Kraki zvezdice so bili v nadaljevanju oblikovani s ke iskati drugje, morda v organiziranosti naselja, bivanjskih stiskom palca in kazalca, tako da so dobili jasno, priostre-navadah ali različnih gospodarskih dejavnosti skupnosti, ki no obliko. Razmiki med posameznimi kraki sicer niso povso prebivale v obravnavanih objektih. Da lahko na primerih sem enaki, se pa prilegajo obliki prstov. Odprtina v središču posameznih objektov sklepamo na prostore različnih dejav-zvezdice je bila narejena naknadno v še ne povsem osuše- nosti, kažejo tudi rezultati analize kamnitega orodja. no glino s paličico premera 3 mm, kar je razvidno predvsem Nakit in drugi izdelki iz keramike iz oblikovanosti spodnje površine jagode. V okolici odprtine je vidna jasna odebelitev, ki je nastala ob prediranju še ne- Poleg lončenine sestavljajo neolitski keramični zbir s Čateža dokončanega izdelka (Tomaž 2006, 95; Tomaž 2008). – Srednega polja tudi posamezni predmeti, ki po uporabni vrednosti ne sodijo med posodje, so pa izdelki iz keramike. Zvezdica je bila izdelana iz finozrnate lončarske mase, ka-Gre za zelo redke najdbe; poleg manjše keramične uteži kršna je bila uporabljena tudi za izdelavo ostalega finega (G1) iz objekta PO 2 se je namreč ohranil še keramični pred-posodja na Čatežu – Srednem polju. Njena svetla rdečer- met (G133) v objektu PO 42, katerega namembnost zaen- java površina ni bila zelo natančno dodelana, saj so na več krat ni ugotovljena. mestih vidne drobne nepravilnosti. Na posameznih delih površine so v sledovih ohranjeni tudi še v mokro glino od- Keramična utež, ki je ohranjena le delno, je izdelana iz zelo tisnjeni prstni odtisi izdelovalca. Dodatne obdelave površi-finozrnate lončarske mase v obliko kvadra z zaobljenimi ro- ne z zaglajevanjem v tem primeru ni opaziti. Kot kaže, je bovi in centralno postavljeno odprtino. Je slabo ohranjen, bila večja pozornost namenjena obliki jagode kot pa njeni saj je šlo že v osnovi za izdelek slabše kakovosti, pa tudi izdelavi. Edini dodaten postopek v izdelavi je predstavljalo agresivnost zemlje je povzročila številne poškodbe na povr- šini (Tomaž, Kavur 2006, 56). 54  Analiza neolitskega keramičnega nakita s Čateža – Srednega polja je bila delno že objavljena (Tomaž 2006a). 84 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 55 Prikaz postopka izdelave zvezdice in ovalne keramične jagode (vir: Tomaž, Kavur, 2006, 64). premazovanje površine. Na treh od petih krakov zvezdice Hăbăşeşti (Müller-Karpe 1968, taf. 170: 53, 56, 61), ki sodijo so namreč ohranjene sledi rdečega glinenega premaza, za- časovno in kulturno v fazo Cucuteni A (Müller-Karpe 1968, radi česar sklepamo, da je premaz prekrival celotno površi- taf. 170: 63, taf. 181: 56), čeprav je njihova podobnost z našo no (Tomaž 2006, 95; Tomaž 2008). nekoliko manj očitna. Zvezdica je bila do pred kratkim edini tovrstno oblikovan Poleg zvezdice je bila v objektu PO 110 odkrita še keramična primerek neolitskega nakita v slovenskem prostoru, v letu jagoda skoraj okrogle oblike, premera 1 cm in dolžine 1,1 cm 2008 pa so bili na najdišču Škovce pri Dolskem odkriti še (G2248). Makroskopska analiza predmeta je pokazala, da je štirje oblikovno podobni primerki. Ti so bili zaenkrat obrav-bila podobno kot zvezdica izdelana iz finozrnate lončarske navani le v poročilu o terenskih raziskavah na najdišču (Žorž mase, ki ustreza masam, uporabljenim pri izdelovanju fine 2008), tako da ne moremo podati natančnejše primerja-lončenine. Jagoda ima razmeroma dobro dodelano površino ve z našim kosom. Omenimo pa naj, da imajo tri jagode rumenorjave barve in ni premazana. Morda velja opozoriti, iz Škovc le štiri neenakomerno oblikovane krake. Njihovo da odprtina na sredini jagode ni bila narejena naknadno s oblikovanje in izdelava sta nedovršena, tako da se zdi, da prebadanjem, tako kot pri zvezdici, ampak je bila oblikova-jima ni bila namenjena posebna pozornost. Zadnja izmed na med samo izdelavo jagode. Eden izmed možnih načinov odkritih jagod ima pet krakov, vendar se od naše razlikuje izdelave je, da je bila jagoda oblikovana okoli tanjše paličice, tako po obliki kot tudi izdelavi. Na osnovi velikosti primerki je bila odstranjena po končanem oblikovanju in dodelavi kov iz Škovc ter eksperimentalnega poustvarjanja tovrstnih zunanje površine (sl. 55; Tomaž 2006, 97). izdelkov raziskovalci najdišča menijo, da so jih naredili otroci Keramične jagode enakih oziroma podobnih oblik in veliko- (Žorž 2008). V primeru s Čateža – Srednega polja tega za- sti so med neolitskim gradivom načeloma redke, vendar so gotovo ne gre trditi, saj oblikovanost krakov zvezdice (zlasti v kateri izmed oblik prisotne kar na nekaj neolitskih najdiščih ob upoštevanju skrčka gline pri sušenju in žganju izdelka) (npr. Korošec, 1964a, t. 19: 4; Minichreiter, 1992, t. 18: 8; Bato-ustreza prstom odraslega človeka. vić 1981, kat. št. 8–10, 20 idr.). Njihova razlaga kot del nakita Oblikovne primerjave zvezdici najdemo poredko tudi dru- ni sporna, razen seveda v primerih, ko gre za nekoliko večje gje. Keramična jagoda z najdišča Öcsöd – Kováshalom na keramične izdelke, ki so pogosto opredeljeni tudi kot različni Madžarskem (Raczky 1991, 82, fig. 109: 10, Cat. 289), ki je uporabni predmeti. So pa valjaste oziroma okrogle jagode kulturno umeščena v krog kulture Tisza, je tako rekoč enaka podobne starosti pogostokrat izdelane tudi iz drugih mate-naši. Tako kot naša ima tudi ta pet nepravilno priostrenih rialov, npr. kosti, kamna ali školjk (kot npr. Müller-Karpe 1968, krakov. Obe sta tudi skoraj enako veliki (premer 2 cm oziro-taf. 223: 25, 26; Neugebauer-Maresch 1995 (1999), Abb. 34: ma 2,2 cm), enak pa je tudi premer sredinske odprtine. Pri- 11; Neugebauer-Maresch 1995 (1999), Abb. 31.5; Lenneis merjave naši zvezdici najdemo tudi v Romuniji na najdišču 1995 (1999), Abb. 16: 6). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 85 na prazgodovinske ogrlice, izdelane iz kamnitih jagod ali obdelanih školjčnih lupin (npr. Tschochadshiew, Busch 1981, 173, kat. 194; Séfériadès 2003, Fig. 13–14). 5.1.3 Kamnita zgodba, analiza kamnitih orodij in njihova interpretacija Boris Kavur Pred uvodom 56 Keramične jagode, izdelane iz ostenij posodja. Arheološke raziskave v zadnjem desetletju, ki jih je sprožil Na Čatežu – Srednem polju so bile odkrite še manjše pre- projekt predhodnih raziskav trase bodočega avtocestne- vrtane keramične ploščice (G276, G1578, G2249, G2531, ga omrežja, so temeljito spremenile dosedanje poznava-G3060), za katere zaradi njihove majhnosti domnevamo, da nje strukture in poselitve slovenskega ozemlja v preteklosti. prav tako predstavljajo dele nakita55 (sl. 56). Vse so izdelane Kljub sistematičnemu izogibanju področij, kjer so bila arhe-iz odlomkov lončenine oziroma natančneje iz tanjših oste- ološka najdišča že predhodno dokumentirana, je topogra- nij posod. Lahko so nepravilne okrogle, ovalne ali kvadratne fija pokrajine velikokrat zožila možnosti za izogibanje ter oblike, robovi ploščic pa so v vseh primerih še dodatno za-prisilila načrtovalce k postavitvi trase avtoceste na ozemlje, glajeni, tako da je ostrina preloma dodobra zabrisana. Štiri kjer je bila verjetnost za dolgotrajno poseljenost v preteklosti keramične ploščice so ohranjene v celoti, v enem primeru dokaj visoka. Eno izmed takih ozkih grl v pokrajini je prav pa je ohranjena samo polovica. Kot že rečeno, so prevrta-gotovo širše področje Brežiških vrat, ki predstavlja prehod ne keramične ploščice izdelane iz ostenj različnega posodja, iz severozahodnega dela Zagrebške kotline v Krško kotlino tako da je vsaka nekoliko drugačna, kar velja tako za njihove oziroma v širšem prostoru predstavlja prehod iz Panonske oblike kot tudi za način izdelave. Vse so izdelane iz finozrnate nižine v Savsko dolino ter s tem poglavitni koridor za pre-in zelo finozrnate lončenine, skupna pa jim je tudi razmero- hod v osrednjo Slovenijo oziroma predalpski svet. ma velika vsebnost sljude, ki daje površini ploščice na svetlobi svetlikast odsev. Vendar ne smemo povsem zanemariti mo- Arheološke raziskave področja med Čateškim gričem in dr- žnosti, da bi tovrstna lastnost lahko bila tudi naključje, toda žavno mejo, na ozkem pasu med današnjim tokom reke ker je visoka vsebnost sljude prisotna v vseh primerkih brez Save ter severnim vznožjem Gorjancev, so poleg poznanih izjeme, po naši oceni to nakazuje na načrten izbor črepinj za najdišč iz poznorimskega oziroma rimskega obdobja ter izdelavo prevrtanih ploščic (Tomaž 2006, 98). mlajše železne dobe predstavile številne nepričakovane no- vosti. Največje presenečenje so predstavljali odkriti ostanki O rabi tovrstnih predmetov so se in se še vedno porajajo rimskih pohodnih vojaških taborov, srednjeveške kmetije, številna vprašanja, še zlasti če so njihovi najdiščni konteksti razdrobljena najdišča iz pozne bronaste in bakrene dobe, naselbinske narave, kot je naš. Razlage tovrstnih predmetov poznobronastodobno grobišče ter predvsem dve obsežnej-so bolj naklonjene namenu uporabnosti, predmeti pa naj bi ši mlajšekamenodobni najdišči iz 5. tisočletja pr. n. št. – Čabili uporabljani bodisi kot uteži za statve oziroma kot pripo- tež – Sredno polje in Col pri Podgračenem. močki pri predenju, pa tudi kot uteži za ribiške mreže itd. Naši argumenti bolj govorijo v prid temu, da gre za nakitne Na prvem je bilo odkritih več kot 20 ostankov večjih objek-predmete. Svetlikast odsev površine, majhnost in lahkost tov, ki so jih izkopavalci oziroma avtorji preliminarnih objav predmeta, namensko oblikovanje, dodatna dodelava ozi-interpretirali kot ostanke arhitekture (Guštin et al. 2005b). roma zaglajevanje robov in majhna sredinska odprtina so Odkrito keramično in kamnito gradivo sta bila preliminar-po naši presoji tiste lastnosti, zaradi katerih predvidevamo, no predstavljena pred več kot desetletjem (Tomaž 2005b; da gre za nakit oziroma za posamezne dele nakita (Tomaž Kavur 2005), specialistične študije pa je bila deležna zgolj 2006, 98). Našo predpostavko bi lahko ilustrirali tudi z niza-na najdišču odkrita neolitska keramika (Tomaž 2010a). Zno- njem prevrtanih keramičnih ploščic na vrvico, kar spominja traj objektov je poleg večje količine lončenine bilo odkritih tudi okoli 12.000 odbitkov, okoli 2.000 jeder ter okoli 100 polizdelkov ter uničenih glajenih sekir. Prostorska distribuci- 55  Kakršna koli namenska – funkcionalna uporaba, ki je bila v preteklosti pripisana tovrstnim izdelkom (uteži, vijčki), se v našem primeru ja v posameznih objektih ter tipološke razlike orodnih zbi-zdi neustrezna. Ploščice so namreč premajhne in prelahke za tovr- rov oziroma tehnološke razlike med ostanki iz posameznih stno uporabo. 86 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 objektov omogočajo na slednjem prepoznavo različnih Metodologija opisovanja prostorov dejavnosti, ki so oblikovale arheološki zapis. Pri pregledu odkritih kamnitih orodij smo jih razdelili v gro- Na drugem pa se je struktura arheološkega zapisa razliko- bem v dve skupini – orodja na odbitkih in glajena oziroma vala – arheološke najdbe in med njimi tudi najdbe kamnitih brušena orodja. Pri obeh skupinah je bila barva surovine orodij so se nahajale na najdišču v štirih plasteh. Odkriti so podana opisno, dodatno pa je bilo navedeno, ali so odbitki bili okoli 1500 odbitkov, okoli 90 jeder, devet brusov, tolkač, kazali znake poškodbe surovine zaradi izpostavljenosti viš- odlomek glajene sekire in štirje odlomki žrmelj. jim temperaturam. Uvod Kamnita orodja so bila odkrita na najdišču v 55 jamah. Za Odkrito in delno raziskano arheološko najdišče Čatež – Sre- nadaljnje opisovanje smo jame razvrstili v tri skupine – jame dno polje je izjemno z več vidikov – predvsem s prostorske- z majhnim številom odbitkov (od 1 do 30 odbitkov), jame ga oziroma časovnega ter na drugi strani z vidika odkritih s srednjim številom odbitkov (od 30 do 200 odbitkov) ter materialnih ostankov. Z metodološkega stališča predstavlja jame z velikim številom odbitkov (od 400 do približno 1800 z nekaj nad 30.000 kvadratnimi metri raziskanih površin odbitkov). največjo enotno raziskano neolitsko naselbino, pri čemer Med jamami z majhnim številom odbitkov jih je bilo kar 13 je treba opozoriti, da glede na usmeritev in razporeditev takih, v katerih ni bilo odkritega nobenega retuširanega odkritih objektov lahko upravičeno domnevamo, da je bila orodja ( jame PO 18, PO 22, PO 35, PO 41, NO 44, NO 56, naselbina še vsaj dvakrat večja. Žal v okviru zaščitnih izkoPO 57, NO 80, NO 86, PO 99, 113, PO 123 in RO 137). Pri pavanj to področje ni bilo raziskano, obstoječa infrastruk- tem je treba opozoriti, da je bila jama RO 137 interpretirana tura, ki danes obdaja avtocesto, pa jasno kaže, da so bili kot rimskodobna, jama PO 41 kot starejšebronastodobna arheološki ostanki brez nadzora in pravnega varovanja uniter jami PO 18 in PO 35 kot mlajšebronastodobni (Tomaž čeni. Odkrito naselje je pomembno predvsem zato, ker na 2010a). Zato lahko domnevamo, da so redki kamniti arte-obseg raziskanega in strukturiranost bogatih odkritih najdb fakti prišli v te jame kot odpadki v sedimentu na najdišču. omogočata vpogled v delovanje neolitske plane naselbine iz petega tisočletja pr. n. št., žal pa je bil del dragocenih V 15 jamah z majhnim številom odbitkov pa so bila odkrita podatkov nepovratno uničen. tudi retuširana orodja ( jame PO 2, PO 3, PO 5, NO 13, NO 27, PO 30, PO 43, PO 92, PO 94, RO 114, NO 120, PO 138, Na najdišču je bilo v okviru raziskanega dela odkrito najve- PO 140, PO 149 in PO 151). Odkritih je bilo 22 retuširanih čje število kamenih orodij in keramičnih odlomkov na po- orodij. Pri tem je bila jama PO 43 opredeljena kot starejše- dročju Slovenije – okoli 13.067 odbitkov, pri čemer je 1229 bronastodobna in jama PO 005 kot mlajšebronastodobna retuširanih orodij, 1934 jeder, 44 sekir, 21 odlomkov sekir, (Tomaž 2010a). 35 polizdelkov sekir, 14 odlomkov polizdelkov sekir, 12 je- der, ki so verjetno polizdelki za izdelavo sekir ali tolkačev, 55 V 15 jamah s srednje velikim številom odbitkov ( jame PO 4, odlomkov žrmelj, 39 tolkačev, 26 brusnih kamnov, izvrtek, PO 42 (42/62), PO 58, PO 75, PO 90, PO 91, PO 95, PO 103, sferoid in obdelan kos kamna. Ta zbir artefaktov je pomem-PO 108, PO 110, PO 126, PO 144, PO 145, PO 152 in PO 153) ben, ker je nastal v ozko zamejenem časovnem obdobju, je bilo odkritih skupaj 231 retuširanih orodij. Pri tem je bila kar izključuje možnosti mešanja starejših in mlajših elemen-jama PO 004 interpretirana kot eneolitska (Tomaž 2010a). tov ter nudi najboljši vpogled v materialno kulturo in njeno V 12 jamah z največjim številom odbitkov ( jame PO 55, PO variabilnost v obdobju poznega neolitika. Po drugi strani pa 83, PO 93, PO 96, PO 105, PO 106, PO 110, PO 129, PO 135, prav velika količina arheoloških ostankov v prostorsko jasno PO 136, PO 146 in PO 150) pa je bilo odkritih skupaj kar ločenih objektih omogoča tudi dokumentiranje variabilnosti 1016 retuširanih orodij. Med slednjimi v največji meri izstopa materialne kulture znotraj najdišča – omogoča predstavitve jama PO 55, v kateri je bilo odkritih kar 1816 odbitkov in 284 in pojasnitve posameznih specialističnih dejavnosti, ki so se retuširanih orodij. Glede na količino odkritih najdb, količino odvijale v določenih delih naselbine. Pri tem so izjemnega in tipološki sestav kamnitih orodij in tudi količino jeder lahko pomena prepoznave strategij pridobivanja surovin in iz-domnevamo, da so bile te jame prostori dejavnosti v nase- delave posameznih kategorij orodij – predvsem odbijanih lju, v katerih so potekali glavni procesi izdelave in uporabe orodij na odbitkih iz drobnozrnatih silikatnih kamnin ter gla-kamnitih orodij. jenih orodij na odbitkih in jedrih iz drobno in srednje zrnatih Med orodja smo poleg retuširanih odbitkov uvrstili tudi od-sedimentnih kamnin. bitke s sledovi uporabe, to je kline in odbitke z makroskop- sko vidnimi zagladitvami, ki jasno kažejo, da so odbitki bili Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 87 dolgotrajno uporabljeni za rezanje rastlin z visoko vsebno-Jedra stjo silicija. Zaradi lažjega urejanja zbirke in opisovanja smo odbitke po velikosti razvrstili v 4 velikostne razrede – 4, 2, 1 Kamen, surovina za izdelavo orodij iz drobnozrnatih kamnin in 0,5 centimetra, pri čemer izhajamo iz predpostavke, da s pravilno kristalinsko strukturo, ni enakomerno razporejen po izvirajo večji odbitki iz zgodnejših faz obdelave in izkorišča-celotnem zemeljskem površju oziroma so njegova nahajališča nja jeder, manjši pa iz kasnejših faz izkoriščanja jeder oziro- dokaj redka. Posledično so ga uporabniki v preteklosti morali ma izdelave in popravljanja orodij. Prav tako smo pri vsaki nemalokrat prenašati s kraja, na katerem so se surovine na-kategoriji beležili prisotnost oziroma odsotnost ostankov hajale, na kraje, kjer so ga želeli obdelovati in uporabljati. V skorje prodnika – spet izhajajoč iz predpostavke, da izvirajo arheološki literaturi, ki obravnava produkcijo in konzumpcijo odbitki z ohranjenimi sledmi skorje prodnika iz zgodnejših kamnitih orodij, je posledično velik poudarek na modelih re-faz obdelave in izkoriščanja jedra, odbitki brez ostankov dukcije surovin v razmerju z oddaljenostjo oziroma na tako skorje pa iz kasnejših faz izkoriščanja jeder. imenovanih distance-decay modelih (Close 1999, 24). Osnov- na predpostavka je, da se artefakti, predvsem jedra, polizdelki Posebno pozornost smo namenili opazovanju stanja fra- in uporabljena orodja, z oddaljenostjo od vira surovine zaradi gmentacije – stanje fragmentacije odbitkov smo beležili intenzivnejše izrabe in uporabe zmanjšujejo, druga pa, da so zgolj pri klinah in obdelanih orodjih, pri čemer smo jih raz-prostori dejavnosti, kjer so se izvajale prve faze obdelave, lo- delili na cele odbitke, odlomljene odbitke in odlomke od- cirani čim bliže nahajališč surovine. bitkov. Neobdelane kline smo razdelili v dve skupini – kline in klinice, pri čemer je ključno kategorijo za delitev določala V primeru najdišča Čatež – Sredno polje se zdi, da je slednje njihova širina kot edini parameter, ki se v primeru fragmen-strateško locirano na visoko produktivno kmetijsko zemljišče tacije ne spreminja. Vse odbitke in fragmente odbitkov s pa- na prostoru med dvema viroma surovin, ki so se predelo- ralelnimi robovi in paralelnimi negativni na dorzalni strani, vale na najdišču. Z neposrednega zaledja gorjancev izvira-ki so bili ožji od 1 cm, smo opisali kot klinice, tiste, ki so bili jo prodniki drobnozrnatih silificiranih kamnin, iz katerih so širši, pa kot kline. izdelovali jedra, kline in odbitke ter posledično retuširana orodja, iz Savskega proda pa izvirajo prodniki drobnozr- Zaradi skromne variabilnosti obdelave ter predvsem zara- natih sedimentnih kamnin, iz katerih so izdelovali glajene di minimalne in površne obdelave oziroma retuširanja smo sekire in tolkače. obdelana orodja delili v zgolj generalne orodne tipe (orodja z drobtinčasto retušo, retuširana orodja, orodja z izjedo), Na najdišču Čatež – Sredno polje smo jedra razdelili glede ki pa smo jih spet delili glede na obliko odbitka, to je na na število smeri odbijanja odbitkov in oblike odbitkov – raz-orodja, izdelana na odbitkih, ter orodja, izdelana na klinah. delili smo jih na unipolarna, bipolarna in polipolarna. Delitve Obdelavo oziroma retuširanje smo opisovali zgolj na dva na jedra za izdelavo odbitkov in jedra za izdelavo klin nismo načina – intenzivno obdelavo kot retuširanje, manj intenziv-evidentirali, ker se je na večini odbijalo obe obliki odbitkov, no obdelavo delovnega roba pa smo opisali kot drobtinča- pravih jeder za izdelavo klin in klinic pa je bilo zgolj nekaj. sto retušo. Zgolj redki predmeti, predvsem strgala, izdelana V skladu s teoretičnimi pričakovanji se je pri analizi merskih na velikih odbitkih, so imeli delovni rob obdelan z retušo, ki vrednosti jeder pokazalo, da so unipolarna jedra v povpre-bi jo pogojno lahko opisali kot stopnjevito. čju večja od polipolarnih in da so jedra za izdelavo klin bolj izrabljena od jeder za izdelavo odbitkov, kar nakazuje trend Zaradi majhnega števila ter predvsem zaradi slabe obdelave zmanjševanja velikosti jeder v sorazmerju z intenzivnostjo oziroma izkoriščenosti smo jedra razdelili zgolj v 3 skupine njihove izrabe. ter jim dodali še testirane prodnike kot predskupino. Slednji Testirani prodniki so prodniki s sledovi enega do dveh odbitkov, s katerimi so izdelovalci večinoma zgolj preverili fizične lastnosti kamnine Na najdišču so bili odkriti tudi redki testirani prodniki. Gre ter jih nato zavrgli. Intenzivneje izkoriščana jedra pa smo za redke prodnike, ki so jih na najdišču bodisi šele prvič razdelili glede na število smeri, iz katerih se je z njih odbijalo testirali, to je od njih odbili prvi testni odbitek, bodisi so jih odbitke. Opredelili smo jih na unipolarna jedra, bipolarna testirane že prinesli na najdišče. Ti so bili zaradi neustreznih jedra ter polipolarna jedra, pri čemer so pri prvi skupini od-fizičnih lastnosti kamnine ali pa velikosti prodnika izločeni bitke odbijali zgolj v eni smeri z ene udarne ploskve, pri iz nadaljnje obdelave ter zavrženi na najdišču. Na podlagi drugi v dveh smereh ter pri tretji skupini v več smereh. opazovanega dejstva, da je velika večina obdelanih surovin lokalnega izvora ter da je večina surovin prišla na najdišče v obliki prodnikov, kot tudi prisotnosti testiranih prodnikov, ki niso bili testirani na nahajališču surovine, ampak so bili 88 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 prineseni na najdišče in šele tam testirani, lahko predposta-prav na osnovi svojih fizičnih značilnosti – tako slabše homo- vljamo majhno razdaljo med izkoriščanim virom surovine in genosti surovine kot tudi velikosti in posledično teže. analiziranim najdiščem. Upoštevajoč današnjo topografijo Prav tako je treba opozoriti, da gre kljub vsemu za dokaj okolice lahko trdimo, da so prebivalci neolitskega naselja redko obliko tolkačev – kljub intenzivnemu izkoriščanju nabirali prodnike drobnozrnatih kamnin v produ ob le nekaj jeder ter celo zavrženju številnih polipolarnih jeder so na sto metrov oddaljeni reki Savi oziroma v prodiščih, ki so jih s vsakem doslej raziskanem mlajšekamenodobnem in starej-severnega vznožja Gorjancev spirali potoki. šebakrenodobnem najdišču v tolkače sferoidne oblike pre- Unipolarna jedra delali zgolj nekaj jeder. Unipolarna jedra se od testiranih prodnikov ločijo po sami Retuširana orodja pripravi in izkoriščanju jedra – imajo pripravljeno udarno Odbitki na najdišču so bili razdeljeni v dve skupini – v prvo površino ter kažejo negative več odbitkov. Številna unipo-sodijo odbitki, ki so nastali pri procesu izdelave in vzdrževanja larna jedra, predvsem jedra, iz katerih so se odbijale kline in kamenih sekir ter tolkačev in so na najdišču dokaj redki, v klinice, kažejo intenzivno izkoriščenost. drugo pa odbitki, nastali pri procesu izdelave polizdelkov in Bipolarna jedra retuširanih kamenih orodij iz drobnozrnatih kamnin. Zaradi Bipolarna jedra imajo vsaj dve pripravljeni udarni površini specifične izbire surovin za izdelavo kamenih sekir je ločitev ter kažejo sledi odbijanja v dveh različnih smereh. lahka, kajti prvi so izdelani iz sedimentnih, drugi pa iz silika- tnih ter predvsem mnogo bolj finozrnatih izomorfnih kamnin. Polipolarna jedra Posebno pozornost smo posvečali predvsem odbitkom, na- Polipolarna jedra imajo več pripravljenih udarnih površin ter stalim pri redukciji jeder in izdelavi retuširanih orodij – pri kažejo sledi odbijanja v več različnih smereh. opisovanju smo jih razdelili v štiri velikostne razrede (8 cen- Sferoidi timetrov (večji od 6 cm), 4 cm (3 do 6 cm), 2 cm (1,5 do 3 cm) in 1 cm (1,5 cm in manjši), v tri razrede ohranjenosti (celi Kot zadnjo, pogojno kategorijo jeder, moramo izpostaviti odbitki, fragmentirani odbitki, fragmenti odbitkov) in v dve tudi prisotnost sferoidov. Gre za zdrobljena in potolčena formalni obliki (klina, odbitek). Kline smo razdelili v dve veli-polipolarna jedra, ki so bila na koncu najverjetneje upora- kostni skupini – kline (širše od 1 cm) in klinice (ožje od 1 cm). bljena kot tolkači. V vseh primerih jedra, pri katerih so v želji, Za relevantno mero smo upoštevali širino kline, saj pred-da bi izkoristili čim več surovine, poskušali odbijati v različnih stavlja mersko vrednost, ki se z obdelavo in fragmentacijo smereh na različnih delih jedra, kar je vodilo k oblikovanju predmeta najmanj spreminja, hkrati pa zaradi dinamičnega polipolarnega jedra, s katerega pa kmalu zaradi vse bolj medsebojnega razmerja merskih vrednosti nudi okvirno in-topih kotov udarnih površin ter posledično vse bolj okro- formacijo o originalnem videzu polizdelka. gle oblike jedra ni bilo več mogoče odbijati. Trdna struktura surovine ni omogočala ponovne priprave uporabne udar- Pri retuširanih orodjih smo opisali vrsto retuše in njeno po- ne površine na jedru, kar je vodilo k temu, da so zaradi zicijo na odbitku ter na koncu določili orodni tip. Kljub veli-pomanjkanja udarnih površin prodnik uporabili še zgolj kot kemu številu retuširanih orodij je število na najdišču odkritih tolkač. Ta način uporabe je še bolj zdrobil in zaoblil izsto-orodnih tipov precej omejeno – določenih je bilo zgolj 23 pajoče površine in robove ter je končno vodil k oblikovanju različnih tipov orodij oziroma zgolj 12 orodnih tipov (drob-predmeta vse bolj sferoidne oblike. tinčasta retuša, retuša, izjeda, nazobčanje, izroba, prečna retuša, praskalo, atipično praskalo, strgalo, oblič, klinica s Kljub navideznim napakam in nesrečam pri izdelavi so bila hrbtom, sveder in vbadalo), ki so izdelani na različnih for-v sferoide spremenjena zgolj redka velika polipolarna jedra, malnih oblikah polizdelkov (klina ali odbitek), tem pa smo kar daje misliti, da gre kljub vsemu za namensko predelavo dodali še orodja z makroskopsko vidnimi sledmi uporabe – večinoma gre za jedra, pri katerih lahko domnevamo, da (zgladitve) ter fragmente retuširanih delovnih robov. bi jih kljub vsemu bilo mogoče raztreščiti ter dele ponovno uporabiti za manjša jedra. Številna uni- in bipolarna jedra, Prav zaradi dosedanjega nepoznavanja oziroma neobja-predvsem za kline in klinice, so bila včasih tudi do polovi- vljenosti neolitskih kamenih orodij je predstavljal tipološki co manjša od sferoidov. Intenzivna zaobljenost kot posledica zbir številne novosti. Kljub pričakovanemu visokemu števi-dolgotrajne uporabe v funkciji tolkača kaže, da so bila kljub lu generalnih orodij (praskala, retuširana orodja, orodja z vsemu ta jedra namensko izbrana ter dolgotrajno uporablja-drobtinčasto retušo) so presenetila številna, na debelih od- na, kar kaže na možnost, da so bila izbrana za takšna opravila bitkih in tudi s stopnjevito školjkovito retušo izdelana strgala, Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 89 ki se spet pojavijo po odsotnosti v mlajšem delu mlajšega Orodja z drobtinčasto retušo in retuširana paleolitika in mezolitiku. Pravzaprav so zelo redka orodja, ki orodja bi jih tipološko lahko navezovali na mezolitske tipe oziroma na konice pojektilov – prisotnih je zgolj nekaj klinic s hrb- V kategorijo orodij z minimalno obdelavo oziroma obde- tom, ki pa predstavljajo generalni orodni tip, ki je poznan v lavo, ki bi lahko bila posledica uporabe delovnega roba, celotnem obdobju od srednjega dela mlajšega paleolitika, sodijo orodja z drobtinčasto retušo. Kline predstavljajo naj-pa do začetka bakrene dobe, ter nekaj manjših trapezov, številčnejšo kategorijo orodij, na katerih je bila večinoma na ki imajo retuširane krake in so v primerljivi obliki poznani dorzalni strani izdelana na tanjšem robu drobtinčasta retuša. predvsem z neolitskih najdišč. Poglavitno posebnost oro- Po intenzivnosti obdelave predstavljajo naslednjo stopnjo dnega zbira na najdišču predstavlja veliko število retuširanih retuširana orodja. Gre za orodja, pri katerih je bila, večino-svedrov, ki so bili v tolikšnem številu in v takšni obliki odkriti ma na dorzalni strani, za potrebe ponovne naostritve izde-prvič. Redki izmed njih so izdelani na ploščatih odbitkih, ve- lana retuša, ki pa ni preoblikovala oblike delovnega roba čina pa je izdelana s strmim retuširanjem na proksimalnih oziroma odbitka. V primeru slednjih je številčno razmerje delih klinic. med klinami in odbitki dokaj usklajeno. Za razpravo o funkciji posameznih objektov oziroma jam Svedri znotraj naselbine ter za ilustracijo dejavnosti na najdišču so Na najdišču je bilo odkrito veliko število svedrov, pri čemer pomembne zgolj redke, številčno bolj prisotne, kronološko jih je v velikih jamah bilo manj kot 10 %, izstopata pa samo občutljive ter prostorsko variabilne kategorije orodij, kot so jami PO 106, kjer jih je bilo 12,5 %, ter jama PO 55, kjer jih je orodja z zagladitvami, orodja z drobtinčasto retušo, svedri bilo celo več od 20 % oziroma 67 primerov. Vsi odkriti svedri in strgala. so bili izdelani iz klin in klinic. Trn svedra je bil vedno izdelan Kline z zagladitvami iz proksimalnega dela kline, držaj pa iz tanjšega distalnega, Predvsem pa so zanimive zagladitve na klinah, ki so nastale ki je zaradi oblike jedra velikokrat rahlo ukrivljen. Trn je bil kot posledica dolgotrajnega rezanja enoletnih rastlin z viso-izdelan s strmo retušo, izdelano na dorzalni strani proksi- ko vsebnostjo silicija v steblih – domnevamo lahko, da gre malnega in srednjega dela levega in desnega lateralnega za dele srpov, namenjenih za žetje žitaric. Velika količina teh roba kline. orodij oziroma njihova prisotnost v vseh večjih strukturah Najštevilčnejši svedri so bili odkriti v jami PO 55, kjer so se posredno dokazuje, da so se prebivalci na naselju inten-glede na odkrite poškodbe očitno intenzivno uporabljali. zivno ukvarjali s poljedelstvom oziroma z gojenjem žitaric. Poleg celih svedrov smo odkrili številne z odlomljeno konico V orodnih zbirih na Madžarskem je opazen trend, da do oziroma tudi odlomljene. konca srednjega neolitika prevladujejo zagladitve, ki pote- Zanimivo razmerje se je pokazalo pri vzorcu sedimenta iz kajo vzporedno z osjo orodja ter pokrivajo celoten lateralen PO 55, ki je bil mokro presejan – tam je bilo kar 50 % vseh rob, kasneje, z začetkom bakrene dobe, pa se pojavijo kline, odkritih orodij svedrov, kar kaže, da je bilo svedrov verjetno ki imajo zgolj enega od vogalov trikotno zaglajenega. Do- še več, vendar so bili zaradi majhne velikosti spregledani. mnevamo lahko, da so v srednjem neolitiku kline zaporedno Strgala vpenjali v držaj in uporabljali srpe s kontinuiranim ravnim rezilom, v poznem pa so jih vpenjali v držaj poševno, tako Zanimivo skupino orodij tvorijo odbitki z močno retušira-da je nastal žetveni nož z nazobčanim rezilom. V poznem nim delovnim robom, ki jih zaradi njihove morfologije lahko neolitiku in kasneje pa se kot rezila srpov poleg klin pojavijo opišemo kot strgala. Pri tem ne gre le za manjše odbitke s tudi druge oblike odbitkov (Bácskay 1995, 135). školjkovito retušo na dorzalni strani, ampak tudi za večje odbitke, kjer so s stopnjevito retušo, ki kaže tudi na večkra- Pri pregledu orodij z zagladitvami, odkritimi na Srednem tno ponovno retuširanje delovnega roba, obliko slednjega polju, opazno dominirajo neretuširane kline, ki pa so verje-tudi preoblikovali. tno bile nekoliko poševno vpete v držaj. Zagladitve so pri večini primerov vidna na 2/3 delovnega roba – slabše vi- Količina odkritih strgal izjemno izstopa v dveh jamah – PO dne na srednjem ter intenzivneje vidne na proksimalnem ali 150 in PO 129. V prvi jih je bilo odkritih kar 21 (35 % vseh distalnem delu. Največja odstotka orodij z zagladitvami sta orodij), v drugi pa 10 (25 % vseh orodij). Sicer pa se število bila odkrita v jamah PO 93 (7,2 %) in PO 96 (8 %). V večini odkritih strgal giblje med 10 in 16 % (PO 96, PO 136 in PO drugih jam z večjim številom orodij je orodij z zagladitvami 110) ter pod 7 % (PO 55, PO 93, PO 105 in PO 106). manj kot 5 %. 90 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Celoten tipološki sestav daje vtis, da je v največji meri pro-prepoznamo kot izdelke vseh stopenj izdelave ter popra- dukt interakcije med dostopnostjo surovin ter specifičnih vljanja kamenih sekir – prodniki ustreznih oblik, retuširani potreb pri opravljanju različnih dejavnosti v posameznih prodniki s popravljeno obliko, polizdelki sekir, gotove sekire, objektih na najdišču. Zaradi dostopnosti dokaj dobre suro-sekire s poškodbami zaradi uporabe, odlomki uničenih sekir vine omejitve zaradi fizičnih lastnosti surovin pri možnostih in odbitki, nastali v procesu izdelave sekire. obdelave niso igrale pomembnejše vloge. Redka orodja, Na podlagi analize polizdelkov sekir ter opazovanja ohra-ki bi jih lahko interpretirali kot konice projektilov, kažejo na njenih zaglajenih negativov odbitkov na gotovih sekirah majhno vlogo lova oziroma bojevanja na področju raziska-lahko rekonstruiramo procese izdelave od izbire surovine ne naselbine – odkrit je bil zgolj en trapez v SE 55. Številne preko obdelave do izdelave. V prvi fazi so izbrali prodnik, kline z zgladitvami, kline z drobtinčasto retušo in retuširane ki je oblikovno kar v največji meri ustrezal obliki bodoče se-kline pa lahko interpretiramo kot orodja, vključena v inten- kire. Minimalno število neobdelanih ploščatih prodnikov na zivno poljedelsko dejavnost, ki se je odvijala izven najdišča, najdišču kaže, da se je postopek primarne izbire prodnikov, vendar so se orodja vzdrževala in zamenjevala znotraj naj-tako kot tudi testiranje ustreznosti kamnine, izvajalo izven dišča. Veliko število klin z zagladitvami in klin z drobtinčasto najdišča – najverjetneje na bližnjih prodiščih Save. retušo ter manjše število intenzivno retuširanih klin kažeta na tehnologijo, kjer so bile surovine dostopne oziroma se je V drugi fazi obdelave so prodnike grobo retuširali oziroma orodja minimalno vzdrževalo in hitro zavrglo. Znotraj najdi-so popravili njihovo obliko, da so v čim večji meri ustrezali šča oziroma znotraj posameznih objektov pa so se upora- oblikam načrtovanih sekir. Prisotnost retuširanih polizdelkov bljala in vzdrževala posebna orodja, kot so svedri in strgala, ter zgolj minimalna prisotnost primarnih odbitkov oziroma kar kaže na jasno različne funkcije posameznih objektov odbitkov, pri katerih je večji del površine pokrit s preperelo znotraj ekonomije naselbine. skorjo prodnika, kažeta, da se je tudi ta faza obdelave veči- Sekire noma odvijala izven raziskanega obsega najdišča. Kot mo- rebitne razloge lahko navedemo predvsem ekonomske – Glajene kamene sekire so bile do sistematičnih objav orodij da bi optimizirali proces in minimalizirali napor pri prenosu, na odbitkih, ki so jih vpeljale monografije Arheologija na so na kraju obdelave maksimalno obdelali polizdelek, da bi avtocestah Slovenije, edina kamena orodja, ki so v slovenski v kar največji meri zmanjšali njegovo težo in velikost, hkrati strokovni literaturi bila deležna večje pozornosti. V mnogih pa bi v naslednjih fazah obdelave in izdelave maksimalno primerih (Lubšina Tušek 1993 z navedeno literaturo) je šlo zmanjšali količino nastalih odbitkov – odpadka, ki bi nastal za študije, ki so predstavljale pregled vseh odkritih najdb znotraj prostora dejavnosti oziroma življenja. in so temeljile na tipološki delitvi ter poskusih kulturnozgo- V tretji fazi so prodnike zbrusili v želeno obliko. Glede na dovinskih interpretacij odkritih oblik, predvsem glajenih se- prisotnost retuširanih polizdelkov, delno retuširanih poliz- kir. V pričujočih študijah so se skupaj obravnavale najdbe delkov ter gotovih sekir, pri katerih so bili na nekaterih še iz natančno datiranih arheoloških kontekstov in naključne vidni zbrušeni ostanki nekdanjih negativov, pa tudi zaradi najdbe, ki so bile na podlagi analogij generalno kronološko prisotnosti žrmelj in številnih brusov na najdišču lahko do-umeščene v mlajšo kameno in bakreno dobo. Poglavitni kri- mnevamo, da se je ta faza obdelave izvajala na samem terij za vključitev najdb v take delitve so bile njihove fizične najdišču. lastnosti, ne pa njihovi arheološki konteksti. Tako smo sicer dobili dokaj natančne preglede vseh poznanih najdb, izgu- Glede na ohranjenost značilno oblikovanih delov lahko od bili pa so se podatki o korelacijah med tipološkimi značil- vseh sekir in fragmentov sekir natančno rekonstruiramo nostmi sekir in njihovo natančnejšo kulturno in posledično obliko in določimo tipološko uvrstitev po klasični tipološki tudi kronološko pozicijo. metodi 37 sekiram. Pri tem smo za razliko od drugih razi- skav (Lubšina Tušek 1993; Antonović 2003) sestavili poeno- Prispevek k rešitvi navedenega problema lahko predstavlja- stavljeno obliko tipologije, pri kateri smo za določitev tipa ta ta trenutek v Sloveniji zgolj obdelavi in predstavitvi gla- upoštevali zgolj obliko ter znotraj posameznega tipa dolo- jenih sekir ter dokumentiranih postopkov njihove izdelave, čili skupine glede na velikost orodja – odkritih je bilo 24 ko-uporabe in vzdrževanja z najdišč Čatež – Sredno polje v pitastih in 13 dletastih sekir ter en osamljen izvrtek, izvirajoč porečju Save ter Radvanje v porečju Drave. Na prvem smo iz postopka izdelave prevrtane sekire. v jasno definiranih in datiranih kontekstih lahko dokumenti- rali postopke izdelave sekir iz sedimentnih kamnin, na dru- gem pa iz metamorfnih. Odkrite so bile najdbe, ki jih lahko Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 91 Izvrtek Na podlagi etnografskih primerjav oziroma antropoloških opazovanj izdelave in uporabe identičnih orodij na podro- Zanimivost na najdišču predstavlja odkritje zgolj enega iz- čju Papue Nove Gvineje in Irian Jaye pa danes prevladuje vrtka – odpadka pri jedrnem vrtanju oziroma procesu iz- prepričanje, da gre pri kopitastih sekirah za univerzalna in delave prevrtane sekire. Glede na kronologijo najdišča je večnamenska orodja. Antropološke analize poškodb pobi-zanimivo dejstvo, da niso bile odkrite velike in masivne pre- tih iz Talheima neposredno kažejo, da so se uspešno upo- vrtane sekire – orodja, ki so na področju Transdanubije že rabljale tudi kot orožja. Skromen prispevek k razumevanju na začetku lengyelske kulture zamenjala starejše masivne njihove uporabe lahko nudi tudi opazovanje vzorcev prelo-kopitaste sekire (Zalai-Gaál 2002, 32). Najpogostejši tip gla- mov sekir, odkritih na Srednem polju – pri vseh prelomljenih jene sekire s prevrtano odprtino za toporišče v lengyelski primerih je šlo za poškodbe, ki so nastale zaradi vertikalnih kulturi je I. Zalai-Gaál opredelil svoj tip B (Zalai-Gaál 2001, pritiskov na spodnjo in zgornjo stran rezila sekire. 84). Gre za masivno sekiro s konkavnima, zaobljenima stra- nicama, ki se zvezno stikata v rezilo. Na področju osrednje Dletaste sekire Slovenije se te začnejo pojavljati v času najstarejše lengyel-Drugo obliko sekir, ki najavljajo nove trende v izdelovanju, ske poselitve v 47. in 46. stoletju pr. n. št. v Dragomlju (Turk, predstavljajo dletaste sekire. Gre za orodja s simetričnim Svetličič 2005, 67, sl. 4). presekom orodja in rezila, večinoma pa je njihova oblika Kopitaste sekire nekoliko trapezoidna. Odkritih je bilo 13 primerov, pri čemer je pri tej skupini prav tako očitna ločitev v dve velikostni Poglavitno novost na prostoru Slovenije predstavlja odkri-skupini – na najdišču poznamo velike in majhne dletaste tje kopitastih sekir oziroma edinih zanesljivih kontekstov z sekire. Velike so v povprečju dolge 9,3, široke 4,5 in debele najdbami slednjih (Guštin 2005, 14). Te veljajo za značilno 2,1 cm, male pa so v povprečju dolge 3,8, široke 3,1 in de-orodje srednjega neolitika oziroma v panevropskem smislu bele 1,1 cm. kulture linearnotrakaste keramike ter se pojavljajo v času od sredine 6. tisočletja do 49. stoletja pr. n. št. Primeri, odkriti Miniaturne sekire na Srednem polju, sodijo med najmlajše poznane, saj so Na najdišču je bilo odkritih tudi devet dletastih sekir, ki so jih na področju Transdanubije že v času srednje lengyelske bile po merah krajše od 5 ter tanjše od 2 cm. Sodijo v skupi-kulture (Lengyel II) večinoma nadomestile ploščate in pre- no orodij, ki v preteklosti ni bila deležna posebne pozorno- vrtane sekire. sti. Številne so bile odkrite v naselbinskih kontekstih najdišč Med odkritim gradivom je 24 kopitastih sekir, pri čemer so mlajše kamene in bakrene dobe, posamezne najdbe pa so bile odkrite tako velike kot tudi miniaturne sekire oziroma znane tudi iz mlajših, verjetno sekundarnih kontekstov. Na cele sekire, poškodovane sekire ter najpomembneje pol-Dolenjskem je bila poleg Čateža – Srednega polja podobna izdelki za njihovo izdelavo. Izdelane sekire imajo značilno sekirica odkrita na Gradcu pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 23: planokonveksno obliko oziroma asimetričen prerez. Njihova 10), v osrednji Sloveniji pa v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, ventralna stran je skoraj ravna, od rezila pa se dorzalna stran 67, sl. 4). Na prostoru Slovenije jih lahko ločimo v tri večje strmo, v obliki kopita, dviga in tvori ozko, vendar masivno skupine glede na izvor in uporabljene surovine za izdelavo: telo sekire. Lateralna robova sekir sta običajno bikonveksne • sekirice iz porečja Drave in Mure so izdelane pred-oblike. Posledično je rezilo dokaj ozko ter rahlo konveksno. vsem iz metamorfnih kamnin; Gre za obliko sekir, ki so bile v preteklosti v arheološki lite- • sekirice iz porečja Save so izdelane iz sedimentnih raturi največkrat opisovane ter analizirane. Zaradi njihove kamnin; oblike oziroma kulturne pripadnosti so jih povezovali z ob- • eksotične sekirice iz Porečja Save in Drave so izdelane delovanjem lesa – velike sekire naj bi bile tisto visokoteh- iz lahkega belega kamna. nološko orodje srednjega neolitika, ki je kot glavno orodje Čatež – Sredno polje je eno redkih najdišč, na katerih so za podiranje dreves pravzaprav omogočilo neolitsko kolo-bile odkrite sekirice iz vseh treh skupin. Med najdbami so nizacijo osrednje Evrope. Miniaturne sekirice pa so razlagali bili odkriti kar trije primeri, izdelani iz metamorfne kamnine, kot orodja za natančnejšo obdelavo manjših lesenih pred-ki predstavlja eksotično surovino v odkritem okolju. metov oziroma lesenih posod. Nekateri avtorji so jih zaradi Domnevamo, da gre za sekirice, ki so bile izdelane v porečju njihove specifične oblike interpretirali tudi kot rezila neolit-Drave, kjer izdelki iz tovrstnega materiala dominirajo, ter v skih plugov ter jim posledično pripisovali poglavitno vlogo omrežju stikov na dolge razdalje prenesene v porečje Save, pri začetku pridelovalnega gospodarstva v osrednji Evropi kjer so bile zavržene na Čatežu – Srednem polju. Zanimivo (Hennig 1961). 92 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 je dejstvo, da sta bili dve od njih prelomljeni, kar kaže, da V preteklosti so avtorji miniaturnim sekiricam večinoma priso tudi slednje bile funkcionalna orodja, ki so se znotraj pisovali funkcionalno vlogo; predvsem so jih opisovali kot naselbine uporabljala in popravljala. orodja za manjša in natančnejša opravila, kar so argumen- Za prepoznavo proizvodnih procesov prebivalcev na naj- tirali na podlagi poškodb, nastalih zaradi uporabe na posa- dišču oziroma primerne ekonomije skupnosti v regiji pred- meznih primerkih. V zadnjih letih pa jih, predvsem tiste, ki stavljajo enega izmed najpomembnejših virov informacij so izdelane iz manj kakovostnih oziroma manj uporabnih prav miniaturne sekirice, izdelane iz lokalnih sedimentnih ter eksotičnih surovin ter niso bile poškodovane, številni av-kamnin. Glede na odkrite najdbe lahko zatrdimo, da so jih torji poskušajo interpretirati kot simbolne artefakte (Zalai-izdelovali in uporabljali na najdišču – odkriti so bili tako pol- -Gaál 2002, 33). Njihova simbolna vrednost naj bi izhajala izdelki kot tudi cele sekirice. iz prepoznane redkosti njihove surovine, ki se razumeva kot materializirana metafora za socialne in ekonomske stike, ki Med zanimivejše najdbe, odkrite na najdišču, vsekakor sodi- so posamezniku omogočili pridobitev takega predmeta. Na jo miniaturne sekirice, ki so bile izdelane iz lahke in mehke, drugi strani pa se poskuša njihovo vrednost opazovati kot močno preperele kamnine. Gre za redko eksotično surovino ekonomsko vrednost prepoznane količine dela, vloženega za izdelavo orodja – najverjetneje alunit ali magnezit, ki se v izdelavo predmeta, ki bi lahko imel posledično protomo-v literaturi zaradi pomanjkanja natančnih analiz običajno netarno vrednost (Whittle 1995, 253). opisuje kot »lahka svetla kamnina«. S problemom surovine za njihovo izdelavo se je ukvarjala D. Antonović, ki je opo- Čatež – Sredno polje je eno redkih najdišč, na katerih so zorila, da se omenjene surovine le redko uporabljajo izven bili odkrite miniaturne sekirice iz vseh treh vrst surovin, področja razprostranjenosti klasične variante vinčanske kul-pri čemer je dokumentirana zgolj izdelava sekiric iz ture oziroma osrednjega dela razprostranjenosti butmirske drobnozrnatih sedimentnih kamnin lokalnega (savskega) kulture. Za razliko od osrednjega Balkana, kjer so pogoste, izvora. Domnevamo lahko, da so prav slednje bile eden so iz prostora južne Panonije poznane še iz okolice Osijeka izmed izdelkov, s katerim se je skupnost ob Savi vključevala (Antonović 1997, 35–36) oziroma z najdišč iz okolice Vin-v omrežje komunikacij in trgovine na dolge razdalje s funk- kovcev (Težak Gregl 2001b, 12). S področja Slovenije pozna- cionalnimi, vendar visoko prepoznavnimi in s simbolizmom mo razen s Čateža še redke primerke iz Prekmurja (Popava napolnjenimi predmeti, kot so bile miniaturne sekirice. I) in Štajerske (Ptuj – Srednješolski center). Če opazujemo na naselju odkrite polizdelke in kamnite seki- Redke najdbe in pomanjkanje polizdelkov oziroma stran- re ter njihove vzorce poškodb, lahko trdimo, da predstavlja- skih produktov izdelave kažejo, da gre za predmete, ki so jo naselja prostore dejavnosti, kjer so se orodja izdelovala, bili izdelani drugje ter v okviru stikov na dolge razdalje s uporabljala, poškodovala in vzdrževala. Glede na ponavlja-področja vzhoda, verjetneje pa z jugovzhoda prineseni na joči se vzorec lahko na podlagi ohranjenih odlomkov pre-prostor današnje Slovenije. Kljub manjšim poškodbam pa dlagamo tri hipoteze o oblikah delovnih nesreč, ki so vodile vsa odkrita orodja kažejo, da jih niso intenzivno uporabljali do uničenja orodij: oziroma vzdrževali, kar nas spet usmerja k razmisleku o po-Ohranjene imamo večje odlomke rezil sekir. Gre za od- menu in funkciji teh orodij. Očitno predstavljajo predmete lomke, ki so nastali zaradi intenzivne uporabe in nesreč pri posebnega pomena, vključene v trgovske in kulturne stike delu, kjer je prišlo do lateralnega pritiska na samo rezilo med poznoneolitskimi kulturami s področja osrednjega Bal-sekire. Gre za odlomke, ki kažejo, da se je na samem pro- kana ter zahodne Panonije – to potrjuje tudi njihova priso- storu naselbine uporabljalo orodja, ki so se zaradi uporabe tnost v redkih grobovih na področju Panonije in Slovaške poškodovala oziroma so se odlomljeni kosi odvrgli na kraju (Antonović 1997, 36; Zalai-Gaál 2002, 33). uporabe oziroma poškodbe. Čeprav se je že na podlagi njihovih fizičnih značilnosti Ohranjene imamo distalne dele sekir. Upoštevajoč velikost domnevalo, da ne gre za funkcionalna orodja (Težak Gregl in debelino ohranjenih odlomkov ter primerjajoč jih s ce-2001b, 12), je v svojem pregledu D. Antonović izpostavila, limi orodji, domnevamo, da gre povprečno za 2/3 orodja, da se na področju osrednjega Balkana sledi izdelave takih ki so se prelomila zaradi uporabe na mestu, do katerega je orodij ter orodja sama nahajajo v večini naselij v vsakodnev-bilo orodje vpeto v držaj. Ker je bilo ohranjeno rezilo, so nih kontekstih. Posledično je menila, da gre zgolj za lokalno bili nekateri odlomki kasneje ponovno sekundarno upora-dostopno surovino slabše kakovosti, ki se je funkcionalno bljeni. Gre za odlomke, ki kažejo, da se je na samem pro-uporabljala predvsem zato, ker se jo je dalo zelo lahko ob- storu naselbine uporabljalo orodja, ki so se zaradi upora- delovati (Antonović 1997, 39). be poškodovala oziroma so se odlomljeni kosi odvrgli na Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 93 kraju uporabe oziroma v večini primerov dalje sekundarno odbitka, ki se prilegata, pa v objektu PO 135. Takih parov, ki uporabljali. jih lahko dokumentiramo na podlagi opazovanja surovine, Ohranjene imamo zatilne dele sekir. Upoštevajoč velikost ki po svojih fizičnih lastnostih izstopa, je na najdišču še nekaj in debelino ohranjenih odlomkov ter primerjajoč jih s ce- – npr. 3 odbitki in jedro iz PO 136 in PO 144 ter odbitek in limi orodji, domnevamo, da gre povprečno za 1/3 orodja, jedro iz PO 109 in PO 58. ki se je prelomilo zaradi uporabe na mestu, do katerega je Posebno pozornost pa lahko namenimo tudi fragmentira-bilo vpeto v držaj. Gre za odlomke, ki kažejo, da se je na nim izrabljenim orodjem – njihove fragmentacije ter distri-prostoru naselbine popravljalo na najdišču uporabljana in bucije v različnih objektih ne moremo razlagati kot posledi-poškodovana orodja in tudi v širšem prostoru poškodovana ce uporabe ter poškodovanja, pri katerem bi se del zavrgel orodja oziroma se je nazaj prineslo toporišče z ostankom, ki na kraju uporabe ter del na kraju popravljanja orodja, saj se je na najdišču odstranil in zavrgel. poleg fragmentov sekire para tvorita fragmenta tolkača in Ponovno ujemanje fragmenta brusa. Dva odlomka sekire sta bila odkrita v PO 129 in PO 106. Orodje je bilo razlomljeno po sredini na dva Na podlagi pregleda odkritega gradiva, rekonstrukcij proce- dela, pri čemer nobeden od njiju ne kaže sledi nadaljnje sov pridobivanja in izkoriščanja surovin ter izdelave, upora- uporabe oziroma predelave. Prav tako sta bila odkrita dva be in vzdrževanja orodij lahko trdimo, da je Čatež – Sredno fragmenta tolkača v PO 95 in PO 105, ki prav tako ne kažeta polje eno redkih oziroma v tem trenutku edino poznano sledi nadaljnje uporabe. Enako je bilo tudi z dvema deloma najdišče v Sloveniji, na katerem so bili dokumentirani in pre-brusa, ki sta bila odkrita v PO 55 in PO 99. poznani vsi ti procesi. Zaradi količine najdb iz zelo homo- gene lokalne surovine, ki le malo variirajo, je bilo mogoče Kot je že bilo predlagano (Guštin et al. 2006, 388, sl. 5), je predvsem pri opazovanju eksotičnih oziroma vizualno iz-razpršenost odbitkov med posameznimi jamami odraz cir- stopajočih surovin določiti distribucijo ter cirkulacijo pred- kulacije surovin v procesih izkoriščanja slednjih na najdišču, metov oziroma odbitkov znotraj najdišča. povezovanje razpršenih fragmentiranih orodij, ki kažejo in- tenzivne sledi uporabe in poškodb, pa bi lahko razlagali tudi Rekonstrukcijo proizvodnih procesov oziroma cirkulacijo su- kot odseve specifičnih ritualnih praks. Upoštevajoč količino rovin znotraj najdišča lahko ilustriramo z dvema primeroma, odbitkov z ostanki skorje prodnika, kaže, da so prodnike te-ki najbolj izstopata. Iz iste svetlo sivozelene, nekoliko prepe- stirali in jedra izkoriščali v vseh večjih objektih. Distribucija rele drobnozrnate surovine, ki najverjetneje izvira iz enega eksotičnih surovin pa nakazuje, da so v procesu izkoriščanja samega jedra oziroma prodnika, sta bila izdelana dva večja posamezna jedra krožila med posameznimi objekti – od-odbitka, iz katerih sta bila z nadaljnjo obdelavo izdelana dva bitke z enega jedra lahko dokumentiramo v več objektih. retuširana polizdelka sekir. Eden od njiju je bil odkrit v jami Najpomembnejši podatek, ki ga lahko izpeljemo iz opazo-PO 93, drugi pa v jami PO 135. vanega stanja, pa je ugotovitev, kot je to potrdil tudi A. Ve- Najlepši primer dokaza cirkulacije surovine na najdišču tvo- lušček (Velušček 2017, 26), da so različni objekti na najdišču ri jedro iz svetlo zelene drobnozrnate kamnine, ki je bilo sočasni ter vključeni v enoten sistem primarne ekonomije in odkrito v jami PO 136. Gre za edino odkrito jedro iz take iz slednje izhajajočih družbenih odnosov. surovine, kar pa še ne more zagotovo pomeniti, da je bilo Interpretacija edino iz te redke surovine. Večje število odbitkov, za katere lahko na podlagi makroskopskih opazovanj trdimo, da izvi- Glede na količino odkritih najdb, količino in tipološki sestav rajo iz istega jedra, je bilo odkritih v jami PO 144, pri čemer kamnitih orodij in tudi količino jeder lahko domnevamo, da je treba opozoriti, da se trije odbitki prilegajo k jedru ter predstavlja 15 jam (PO 55, PO 83, PO 93, PO 96, PO 105, PO potrjujejo ustreznost opazovanja. Dodatni odbitki, domnev- 106, PO 110, PO 129, PO 135, PO 136, PO 146 in PO 150), v no izvirajoči z istega jedra, so bili odkriti tudi v objektih PO katerih je bilo odkrito večje število kamenih artefaktov, ti-152, PO 110, PO 96 in PO 91 (po en odbitek) ter PO 150 in ste prostore dejavnosti v naselju, v katerih so potekali glavni PO 93 (po dva odbitka). Ker gre večinoma za odbitke, ki procesi izdelave in uporabe kamnitih orodij. so stranski izdelki oziroma odpadki iz procesa odbijanja in Če opazujemo količino odbitkov, ki jih pokriva preperela nikakor ne predstavljajo polizdelkov za izdelavo orodij, ki bi skorja prodnika, odkrijemo največje število (kar okoli 63 %) lahko cirkulirali po najdišču, lahko upravičeno domnevamo, v jami PO 150. Zanimivo je, da v jami ni bilo odkrito ve-da je po najdišču cirkuliralo jedro. Podoben primer lahko čje število velikih odbitkov, kar bi pričakovali glede na faze dokumentiramo tudi v primeru jedra iz svetlo rdečkasto sive redukcije jeder. Vendar pa jama izstopa po tipološkem se-zrnate kamnine – jedro je bilo odkrito v objektu PO 110, dva stavu odkritih orodij – v njej je bilo odkrito proporcionalno 94 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 največje število velikih orodij oziroma retuširanih strgal (kar izdelavo večjih klin, vendar tudi pri pregledu klin opazimo, 35 %). Večje število strgal je bilo odkrito tudi v jami PO 129, da so ohranjene kline večje od negativov klin na ohranje-pri čemer je zanimivo dejstvo, da imata ti dve jami, ki vse- nih jedrih. Lahko bi domnevali, da se je vsaj del klin izde- bujeta največji odstotek strgal, najnižji odstotek retuširanih loval izven najdišča, ne moremo pa zanemariti možnosti, orodij. Vsebujeta 5 do 10 % retuširanih orodij, medtem ko da predstavljajo na najdišču odkrita jedra popolnoma iz-jih imajo ostale jame med 10 in 17 %. Posledično lahko do- rabljene ostanke izdelave klin, s katerih so bile večje kline mnevamo, da je bila jama PO 150 tisti prostor na najdišču, odbite v začetnih stopnjah redukcije jeder. Vendar zaradi re-na katerem so se izvajale primarne faze priprave jeder ozi- lativne homogenosti večine surovin sestavljanje odbitkov in roma se je s slednjih odstranjeval korteks. Hkrati pa se je primarnih odbitkov ni dalo uspešnih rezultatov. Na podlagi na tem prostoru intenzivno opravljalo dejavnosti, ki so se primerjav surovin ter redkih ujemajočih se kamenih orodij izvajale z velikimi in močno retuširanimi kamnitimi orodji, na najdišču pa opazimo tudi, da so posamezne surovine, v kot so strgala. obliki bodisi jeder bodisi polizdelkov, krožile v naselju med Jama PO 55 izstopa v številnih vidikih. V njej je bilo odkri- posameznimi ekonomskimi enotami. tih največ odbitkov in orodij. Prav tako je bil odkrit največji Redka orodja, ki bi jih lahko interpretirali kot konice projek-odstotek orodij oziroma kar 17 %, kar pa je verjetno tudi tilov, kažejo na majhno vlogo lova oziroma bojevanja na posledica dejstva, da je bil del sedimenta mokro presejan. področju raziskane naselbine. Številne kline z zgladitvami, Podoben odstotek orodij je bil odkrit le še v jami PO 136, v kline z drobtinčasto retušo in retuširane kline pa lahko in-drugih pa jih je bilo manj kot 14 %. Zanimivo je, da je bil v terpretiramo kot orodja, vključena v intenzivno poljedelsko jami odkrit najnižji odstotek klin z zagladitvami, kar kaže, da dejavnost, ki se je odvijala izven najdišča. Znotraj najdišča so se na prostoru slednje najmanj na naselbini uporabljala in pa so se poleg izdelave orodij in vzdrževalnih opravil na popravljala poljedelska orodja. Prav tako se niso opravljale poljedelskih orodjih opravljale tudi posebne dejavnosti (ve-dejavnosti, za katere so potrebovali strgala, saj so tudi teh čje število svedrov in strgal), pri čemer lahko domnevamo, prisotne proporcionalno najmanjše vrednosti. O dejavnosti, da so bile omejene na posamezne objekte znotraj naselja. ki se je izvajala, priča predvsem najvišjo odstotek svedrov Kamena industrija v času in prostoru (17 %). O izdelavi in popravljanju kamnitih orodij v PO 55 pričajo tudi odstotki velikosti posameznih odbitkov – v jami V slovenski arheološki tradiciji je do začetka objavljanja re-je bilo odkrito proporcionalno najmanjše število odbitkov zultatov zaščitnih arheoloških raziskav s tras avtocest obsta-velikosti 4 cm ter med vsemi velikimi jamami proporcional- jala močna epistemološka ločnica med študijami starejše in no največje število odbitkov najmanjše velikostne skupine. mlajše kamene dobe, pri čemer je bila srednja kamena doba Drugo je lahko posledica mokrega sejanja dela sedimenta, integralni del starejše. Posledica teh raziskovalnih usmeritev vsekakor pa slednje ne more pojasniti odsotnosti večjih od-je bila usmerjenost paleolitskih študij v analize kamenih oro- bitkov, kar pomeni, da je njihova odsotnost odraz posebnih dij na odbitkih ter usmerjenost neolitskih študij v tipološke in dejavnosti, ki so se odvijale znotraj objekta. tehnološke analize tehničnih novosti iz neolitskega paketa – keramike in glajenih kamenih orodij. Posebnost predstavlja tudi veliko število klin z makroskop- sko vidnimi zgladitvami na lateralnih robovih. Domnevamo Količina v zadnjih desetletjih odkritih najdišč pa na področju lahko, da gre v tem primeru za vsadne dele sestavljenih sr-Slovenije počasi omogoča vzpostavitev baze podatkov in pov, ki so se uporabljali za rezanje rastlinskih delov z visoko absolutno datiranih kontekstov, s katerimi bi lahko na ustre-vsebnostjo silicija – domnevno stebel trav oziroma žitaric. zen način primerjali odkrite najdbe. Če sta pred desetletjem, Enakomerna distribucija teh orodij na celotnem najdišču nas v času prvih preliminarnih objav s Čateža – Srednega polja, napeljuje k domnevi, da je poljedelstvo (oziroma vzdrževa-bili poznani po številu odkritih najdb ter po ustrezno do- nje poljedelskega orodja) sodilo v sklop delovnih dejavnosti, kumentiranih arheoloških kontekstih primerljivi najdišči Mo-ki so se izvajale iz vseh večjih ekonomskih enot na naselbini. verna vas v Beli krajini, ki je bila obdelana v okviru neobja- vljene diplomske naloge (Vahtar Tomaž 1995), ter Col 1 pri Celoten tipološki sestav daje vtis, da je v največji meri pro- Podgračenem (Kavur 2020, 84–96), ki je trenutno v procesu dukt interakcije med dostopnostjo surovin ter specifičnih obdelave, pa se je danes slika dopolnila tudi s poznavanjem potreb pri opravljanju funkcij na najdišču. Zaradi dostopno-Ponikev (Kavur 2018, 67–75) in Radvanja pri Mariboru. sti dokaj dobre surovine omejitve zaradi fizičnih lastnosti surovin pri možnostih obdelave niso igrale pomembnejše V primeru Moverne vasi gre za prostor, kjer je bil raziskan vloge. Odsotnost velikih prodnikov v produ je preprečevala zgolj manjši del, ki ne omogoča vpogleda v notranjo delitev naselbine, v primeru Cola pa gre že v izhodišču za Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 95 manjšo naselbino, kjer so bile najdbe odkrite v plasteh, raz-je na slednjih izrazito vidna dvojnost uporabe grobo obde- prostranjenih na celotnem raziskanem območju. Primerja- lanih orodij iz lokalnih surovin slabše kakovosti ter intenziv- vi lahko omejimo zgolj na nekaj generalnih opažanj, ki pa na izraba in vzdrževanje orodij iz eksotičnih, najverjetneje s niso empirično podprta. Obe najdišči za razliko od Čateža prostora severne Italije izvirajočih surovin. vsebujeta konice projektilov, ki so obdelane z obojestransko Najdišče Čatež – Sredno polje predstavlja največje raziskano ploskovito retušo; obe najdišči imata tudi zelo malo jeder neolitsko najdišče v Sloveniji in še širše. V arheoloških struk-oziroma so ta močno izrabljena. Na podlagi površnih opa- turah na najdišču odkrito število kamenih orodij omogoča zovanj bi lahko razlike (bifacialna retuša) pojasnjevali na vsaj rekonstruiranje procesa preskrbe s surovinami in procesa tri načine – kot časovne, kulturne ali funkcionalne razlike. izdelave posameznih oblik kamenih orodij. Primerjava med Ker sta oblika in velikost jeder posledici drugačne preskrbe najdbami iz posameznih objektov pa omogoča določitev z lokalnimi surovinskimi viri, ker je bilo na Čatežu odkrito različnih namembnosti različnih objektov znotraj naselbine. število retuširanih orodij, ki ne dopušča trditve o odsotnosti Pri opazovanju kamnitih orodij na najdiščih se pokaže stati-kakega tipa zaradi velikosti orodnega zbira, in ker naselbina stičen trend ujemanja med količino odkritih kamnitih orodij v Moverni vasi pokriva glede na dostopne absolutne dataci-ter stopnjo njihove vzdrževanosti – pravzaprav bi lahko rekli je tudi isto časovno obdobje, lahko domnevamo, da je od- ujemanje med oddaljenostjo od rek (virov) ter stopnjo vzdr- sotnost obojestransko ploskovno retuširanih konic posledica ževanosti (Kavur 2006, 375). Na najdiščih, kjer so se orodja kulturne različnosti. V primeru Cola pa je kulturna različnost izdelovala, so se le malo vzdrževala (npr. Čatež – Sredno najverjetneje posledica razlike starosti najdišča. polje), na najdiščih, kjer surovin ni bilo v neposredni bliži- Pregled arheoloških ostankov z najdišč iz obdobja pozne ni, pa so se slednja vzdrževala intenzivno (npr. Dragomelj). lengyelske kulture ter starejše lasinjske kulture na področju Najdišče Ponikve se glede na sledi obdelave surovine ter Slovenije oziroma v času petega tisočletja pred našim šte-sledi vzdrževanja in popravljanja orodij nahaja nekako na tjem je že pred časom pokazal, da so iz starejšega dela, časa sredini med obema jasnima kategorijama. velike kolonizacije osrednje Slovenije, poznana večja najdi- Posledično lahko mlajšekamenodobna naselja interpretira- šča ob Savskem koridorju, kasneje, s poselitvijo stranskih mo ne zgolj kot prostore dejavnosti, na katerih so se orodja dolin in gričevij, pa se je poselitev precej razkropila oziroma uporabljala in poškodovala, ampak tudi kot prostore, pove-so se kot prevladujoča oblika poselitve pojavljala manjša na- zane z njihovim izdelovanjem ter vzdrževanjem, na katerih selja, najverjetneje posamezna gospodarstva. je smiselna organizacija materialne kulture igrala pomemb- Posledično je za razumevanje kulturne zgodovine prosto- no vlogo pri definiciji in reprodukciji identitete tako posame- ra oziroma zgodovine tehnologij sredine petega tisočletja znikov v družbi kot skupnosti kot celote. Materialna kultura pred našim štetjem pomembno opazovanje kamnitih oro-je tako igrala povezovalno vlogo pri vpetosti skupnosti v dij, odkritih na najdišču Čatež – Sredno polje. Pomembno prostor (pridobivanje surovin), pri oblikovanju in vzdrževa-je opozoriti, da gre za skupek iz spodnjega dela savskega nju medsebojnih odnosov znotraj skupnosti (predelava su-koridorja, prostora, kjer so očitno ljudje v preteklosti izkori- rovin, izdelava in uporaba orodij) ter pri oblikovanju in vzdr- ščali za izdelavo kamnitih orodij lokalne surovine. Opazu- ževanju odnosov v omrežjih trgovskih stikov s sosednjimi joč najdišča s kamnitimi orodji v savskem koridorju, se je skupnostmi (zamenjava orodij). Na podlagi kvantitete najdb pokazalo, da je odločilno vlogo pri količini odkritih kamni-in kakovosti strukture kot tudi interpretacijskega potenciala tih orodij v regiji igrala oddaljenost od virov surovin, ki so odkritih najdb je opravičljiva odločitev, da se najdišče Čatež se najverjetneje nahajali ob rekah. Te so s svojimi prodišči – Sredno polje postavi v referenčno pozicijo za obravnavo predstavljale tako enega od poglavitnih nahajališč virov su-vseh sočasnih najdišč v regiji. rovin za izdelavo orodij kot tudi komunikacijske prometnice, Posredno pa se pri opazovanju materialne kulture poraja po katerih so se odvijali stiki med skupnostmi oziroma trgo-vprašanje vloge slednje v situacijah velikih družbenih in logi- vina z nadregionalnimi ter eksotičnimi surovinami. Tako so stičnih sprememb, kot je na primer zapustitev naselbine. Kaj na najdiščih ob Savi bile odkrite večje količine kamnitih oro-so ljudje vzeli s sabo, ko so zapustili naselbino? Kljub dejstvu, dij ter sledi vseh stopenj njihove izdelave in uporabe (npr. da so smiselni vzorci depozicije odpadkov znotraj naselbine Čatež – Sredno polje ter Col pri Podgračenem), medtem ko del konstitucije identitet, so slednji tisti element, ki je v primeru je število orodij na najdiščih, ki so od rek oddaljena, veliko preselitve bil zapuščen. Prepričani smo lahko, da se v primerih manjše, skupki pa kažejo namesto proizvodnje orodij iz ka-sprememb niso zmenili za odpadke izdelave in vzdrževanja kovostnejših surovin intenzivno vzdrževanje kamnitih orodij orodij. Na tej točki pa se soočimo z vprašanjem funkcionalnih (npr. Dragomelj pri Domžalah, Drulovka pri Kranju) oziroma 96 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 izdelanih orodij ter polizdelkov. Iz obilja dostopnosti ustre-5.1.4 Kulturno-kronološka56 znih surovin izhaja dejstvo, da retuširana orodja niso inten- opredelitev neolitske materialne zivno vzdrževana. Pravzaprav bi zelo težko domnevali, da kulture Čateža – Srednega polja, so bila uporabljena do stopnje, ko niso bila več funkcionalna oziroma ko vzpostavitev funkcionalnosti ni bila več mogoča. primerljiva najdišča v slovenskem Predvsem pa je nenavadna visoka prisotnost ohranjenih klin prostoru in njihova umestitev v širši in klinic – tistih polizdelkov, ki tvorijo osnovo za nadaljnjo iz-kulturnozgodovinski prostor delavo retuširanih orodij. Podobno je tudi s polizdelki iz pro- Arheološke raziskave na Čatežu – Srednem polju v letu cesa izdelave sekir – za razliko od poškodovanih polizdelkov, 2002, predvsem pa presenetljivi rezultati, so pripeljali do ki so zaradi delovnih napak in nesreč postali sredi procesa izrednega zanimanja za samo najdišče, ki je v slovenskem neuporabni za nadaljnjo obdelavo ter zavrženi, preseneča merilu tedaj veljalo za enega večjih, tako po obsegu raziskav prisotnost nepoškodovanih polizdelkov. kot tudi po izpovednosti materialne kulture, ki je prinesla Nenavadno, vendar so nekdanji prebivalci naselbine v tre- marsikatero novo spoznanje, najsi gre za način izdelave ali nutku zapustitve slednje zapustili tudi predmete materialne oblikovne preference neolitske skupnosti, ki jo je izdelovala. kulture – kamnita orodja, pri katerih se zdi, da predstavljajo V objavi zbornika Prvi poljedelci v letu 2005 je Mitja Gu-dober presek materialne kulture, ki se je v trenutku delova- štin (2005) za najdišča na prostoru med Vzhodnimi Alpami nja nahajala na najdišču ter je tvorila enega od poglavitnih in Jadranom, ki izkazujejo podobno materialno kulturo kot elementov oblikovanja identitete in statusa posameznikov najdišče Čatež – Sredno polje, predlagal novo poimenova-znotraj skupnosti. Kot da so, ko so zapustili naselbino ter nje: savska skupina lengyelske kulture.57 Poimenovanje se krenili naprej v vzpostavitev nove, za sabo namenoma pu-je zdelo smiselno predvsem zaradi razprostranjenosti naj- stili breme materialne kulture, da bi lahko v novem okolju dišč, ki kažejo sorazmerno gosto poselitev v širšem porečju na novo, s pomočjo nove materialne kulture, ustvarili nove Save. Stari naziv alpska facies lengyelske kulture,58 s katerim identitete ter stkali nove družbene odnose. je bila pred tem označevana razprostranjenost materialne kulture, ki jo na prostoru celinske Slovenije povezujemo s prvimi neolitskimi poselitvenimi vzorci, se zaradi novih od- kritij in predvsem logike razprostranjenosti že omenjenih najdišč ni zdel več ustrezen (Guštin 2005a, 9). Guštinove zaključke v zvezi s savsko skupino v nadaljevanju na kratko povzemamo. 56  Pri obravnavi mesta Čateža – Srednega polja v neolitski podobi Slovenije in širšem kulturnozgodovinskem prostoru arheološko kulturo razumemo v smislu, kot sta ga zaobjela Turk in Svetličičeva: » So-rodnosti v nekaterih značilnostih drobnih najdb, pa tudi strukturnih značilnostih najdišč predstavljajo določeno realnost, ki jo je treba za-objeti v določene konstrukte. Arheološko kulturo torej razumemo kot konstrukt, ki v osnovi nima nikakršnih dokazljivih socialnih, političnih, etničnih itd. implikacij. Potrebna pa je za boljše medsebojno razumevanje, potrebna je kot terminus technicus, ki mora biti arheologiji kot samostojni znanstveni disciplini inherentna. Arheološka kultura je skratka potrebna kot nenadomestljiv delovni pripomoček in kot referenčni okvir diskutiranja ne glede na to, ali ima dejansko socialno razlagalno moč ali ne.« (Turk, Svetličič 2005, 72–73) . 57  Osnovo drugemu delu poimenovanja kulturne skupine, kot ga je predlagal Guštin, predstavlja podobnost lončenine iz slovenskih neolitskih najdišč s keramičnim gradivom, ki je v srednjeevropskem prostoru pripisano lengyelski kulturi. 58  Zgodovina raziskav in pojasnitev neolitske ga obdobja na prostoru današnje osrednje Slovenije s poudarkom na interpretacijah materialne kulture je bila že večkrat nadrobno predstavljena, zato jo na tem mestu ne bomo predstavljali (Tomaž 1999; Tomaž 2010a; Tomaž 2014a). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 97 Med pomembnejša najdišča savske skupine lengyelske med najdišči pa naj bi izkazovala tudi primerljiva tehnolo-kulture je Guštin poleg Čateža – Srednega polja uvrstil še ška izdelava lončenine62 (Guštin 2005a, 11–12). Na prostoru najdišča: Drulovko, Kamnik – Mali grad, Dragomelj, Gradec Slovenije po njegovi oceni najdemo podobno gradivo tudi pri Mirni, Resnikov prekop, Ajdovsko jamo pri Nemški vasi, izven ožjega kroga savske skupine, predvsem v Beli krajini omenjena pa so še najdišča, kot so Kratna nad Kamnikom, in severovzhodni Sloveniji, oba primera pa naj bi tudi sodila Gradišče pri Stiški vasi, Col pri Podgračenem (Guštin 2005a, v sklop širšega pojma lengyelske kulture (Guštin 2005a, 13). 9, sl. 1). Na osnovi dostopnih informacij, predvsem s Čateža Po obravnavi celotnega zbira keramičnega gradiva z najdi- – Srednega polja in Dragomlja, je v okviru savske skupine šča Čatež – Sredno polje in na osnovi novo odkritih lokacij predvidel predvsem poselitev planega tipa na plodnih te-lahko Guštinove zaključke iz leta 2005 dopolnimo. Pri kultur- rasah reke Save in njenih pritokov, pri čemer naselja naj ne no-kronoloških opredelitvah materialne kulture je zagotovo bi bila prostorsko zamejena z dodatnimi grajenimi struktu-najbolj v pomoč keramično gradivo, ki je zaradi obsežnosti, rami59. Naselbinske objekte je skromnim ostankom navkljub specifičnosti kot tudi raznovrstnosti še najboljši pokazatelj. označil za neke vrste zemljanke, deloma vkopane objekte z Ker gre za prazgodovinsko keramično gradivo, je posodje lažjo šotorasto strešno konstrukcijo brez večjih nosilnih ste-seveda oblikovano zelo pestro. Kot smo že omenili, se je brov (Guštin 2005a, 9). treba pri prazgodovinski lončenini, ko skušamo najti primer- Poleg poselitvenega vzorca in stavbnih ostalin je Guštinova jave, osredotočiti predvsem na povezovalne elemente in opredelitev kulturnega fenomena savske skupine lengyelske manj na razločevalne, saj gre za neki način unikatne izdelke, kulture vezana tudi na značilnosti njene materialne kultu-ki so oblikovani prostoročno. Ob upoštevanju vsake detajlne re. Na osnovi starih objav, preliminarne študije keramike s lastnosti bi primerljivost iskali precej težje. Čateža – Srednega polja (Tomaž 2005b), revizije najdb iz Med keramičnim gradivom z najdišč savske skupine leng-Resnikovega prekopa (Tomaž, Velušček 2005), Drulovke yelske kulture moramo kot povezovalni element v prvi vrsti (Guštin et al. 2005) in Ptujskega gradu (Tomanič-Jevremov izpostaviti široko odprte sklede s klekom. Na Čatežu – Sre-et al. 2006) ter na novo objavljenih najdb iz Dragomlja (Turk, dnem polju to obliko predstavljajo sklede tipa S2, S8, S10, Svetličič 2005; Petru 2005) in nekaterih drugih najdišč (Hor-S1563, ki so prisotne skozi ves čas trajanja naselja. Pri vseh vat 2005; Velušček 2005; Sagadin 2005), je opisal osnovne štirih tipih gre za podobne oblike skled, le da so narejene v značilnosti materialne kulture, tipične za savsko skupino len-različnih velikostih (velike: S2, S10; male: S8, S5) in z različno gyelske kulture. Keramično gradivo je označil za kulturno oblikovanimi detajli. Podobne sklede najdemo še na drugih enotno, o čemer pričajo značilne oblike lončenine, način najdiščih savske skupine lengyelske kulture, npr. na Resniko-njene izdelave in njen okras (Guštin 2005a, 10). Med tipi vem prekopu (Harej 1975, t. II: 10, t. III: 1, 3, t. VII: 7–9; Tomaž, lončenine, ki je opredeljena kot glavni povezovalni element med vsemi najdišči, je Guštin izpostavil široko odprte skle- de s klekom, sklede na nogi, katerih recipienti so oblikovno njegovem mnenju glavna značilnost okraševanja lončenine savske podobni že omenjenim skledam, bikonične lonce različnih skupine (Guštin 2005a, 12). dimenzij in zajemalke s tulastim držajem 62  Lončenina med najdišči (vsaj tistimi, pri katerih je bila do takrat 60 (Guštin 2005a, opravljena makroskopska analiza) si je podobna v smislu prevladu- 10). Kot pomemben povezovalni element materialne kulture joče uporabe drobnozrnatih lončarskih mas in manjšega deleža fine v okviru savske skupine je izpostavil še okras na posodju, in zelo finozrnate lončenine. Podoben si je način obdelave površine, predvsem njegov način izdelave in motiviko;61 povezavo ki je na vseh najdiščih vsaj deloma tudi premazana z rdečim prema- zom. Podobnosti pa se kažejo tudi v ugotovljenem načinu žganja lončenine ter njeni trdoti (Guštin 2005a, 12). 59  Opozoril pa je, da so med najdišči savske skupine tudi takšna, kot 63  Na Čatežu – Srednem polju so to različice skled S2a: G1049; npr. Resnikov prekop, Kratna, Kamnik – Mali grad, Gradec pri Mirni in S2b: G208, 3349; S2c: G3423, večje sklede S10 (S10a: G2052, Ozalj – Stari grad, ki zaradi svoje lege bodisi na poplavnih barjanskih G2361, G2506, G3130; S10b: G1542, G1860, G1873, G2832 idr.; tleh ali na zaščitenih vzpetinah v razgibanem hribovitem prostoru, S10c: G1093, G3131, G3127 idr.; globoke S10d: G212, G217, G675, od siceršnje podobe naselij, kakršna naj bi bila značilna za savsko G2995, G3424 idr.; globoke S10e: G30, G213, G1192, G2224, G2921 skupino , odstopajo (Guštin 2005a, 10). Sem bi veljajo prišteti tudi idr.; globoke S10f: G232, G771, G860, G3354 idr.; plitve S10g: G210, Drulovko. Ajdovska jama pri Nemški vasi pa predstavlja edino jamsko G222, G1865, G3125 idr.; plitve S10h: G211, G1054, G2206, G3117 naselbinsko in grobiščno lokacijo. idr.; plitve S10i: G29, G1854, G3350 idr.) ter manjše sklede S8 (S8a: 60  Gre za zajemalke z vodoravno predrtim držajem ali enostavno G2507; S8b: G2204) in sklede S15 (S15a: G861, G1849, G3345; S15b: zajemalke s predrtim držajem. G2671; S15c: G240, G238, G669, G670, G2935 idr.; S15d: G229, 61  Odtiskovanje nohtov kot prevladujoč način okraševanja posodja v G1238, G2678, G3111 idr.; S15e: G218, G2866; S15f: G206, G209, kombinaciji za raznolikimi bradavicami in manj pogosto krašenje z G2109, G3112 idr.; S15g: G1325, G1534). Ker je primerkov veliko, jih vrezanimi okrasi ob ponavljajoči se preprosti motiviki okrasa je po navajamo le nekaj za vsako različico. 98 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Velušček 2005, predmeti 7, 8, 10, 12, 13, 14; Velušček 2006, t. vratom in rameni ter izvihanim ustjem67 najdemo primerjave 9: 10, 11, t. 19: 3, 4), v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, pred-na Resnikovem prekopu (Korošec 1964b, t. 13: 4, t. 15: 1–2, t. meti 1, 2, 21, 23, 29, 44, 24, 35, 30, 43), v Drulovki (Guštin et 18: 1; Harej 1975, t. VI: 7, 9; Tomaž, Velušček 2005, predmeti al. 2005a, predmeti 10, 14, 16), v najstarejši fazi Gradca pri 22, 24, 25, 30; Velušček 2006, t. 1: 8, morda še t. 10: 3, 6, Mirni (Dular et al. 1991, t. 22: 3, 6, 7, 8, 9), v Komendi (Sagadin 7, t. 19: 12) in v najstarejši fazi Gradca pri Mirni (Dular et al. 2005, predmet 26) in Ajdovski jami (Korošec P. 1975, t. VI: 3, 1991, t. 23: 2). Za bikonične lonce majhne in srednje velikosti 4, t. VIII: 3). Podobno oblikovane recipiente imajo tudi sklede z izrazitim prehodom med vratom in rameni ter izvihanim s klekom na nogi, le da imajo ostenju dodano še votlo obli-ustjem68 pa najdemo primerjave ravno tako na Resnikovem kovano nogo. Tudi te oblike posodja v okviru savske skupine prekopu (Korošec 1964b, t. 6: 1; t. 10: 8, t. 13: 5, t. 16: 4; lengyelske kulture predstavljajo povezovalen element, zaradi Harej 1975, t. I: 2, 3, 6, 7, t. II: 3, t. VI: 5, 8; Tomaž, Velušček razlomljenosti gradiva pa so največkrat ohranjene le kot noge 2005, predmet 26; Velušček 2006, t. 2: 1–4, t. 3: 11, t. 5: 5, t. ali pa samo kot recipienti, redki so celi primerki. Na Čatežu 6: 3, 4, 6, 7, t. 7: 1–3, 5, 6, t .8: 1, 4–9, t. 13 idr.), v Dragomlju v ta tip posodja sodijo sklede na nogi tipov S1–S4 s svojimi (Turk, Svetličič 2005, predmeti 39, 44, verjetno še 26, 36) različicami,64 najdemo pa jih še med keramiko iz Resnikovega in v najstarejši fazi Gradca pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 24: prekopa (Korošec 1964b, t. 18: 4; samo noge: t. 6: 4, t. 8: 3, t. 13).69 Za srednje velike lonce z ročaji70 najdemo primerjave 13: 3, t. 14: 5; Harej 1975, t. IV: 8; Velušček 2006, t. 9: 11, 13, t. na številnih najdiščih, med njimi Resnikovem prekopu (Ko-15: 5), Drulovke (Guštin et al. 2005a, samo noge: npr. pred-rošec 1964b, t. 4: 3, t. 7: 11, t. 16: 1; Harej 1975, t. 1: 5; Tomaž, meti 17–19), Dragomlja (Turk, Svetličič 2005, samo noge: npr. Velušček 2005, predmeti 23, 31–34; Velušček 2006, t. 1: 7, t. predmeta 32, 50) in Cola 1 pri Podgračenem (Horvat 2005, 2: 5, 7), Drulovki (Korošec 1960, t. 10: 1; Guštin et al. 2005a, sl. 6: 12–13) in Ajdovske jame (Korošec P. 1975, t. VI: 1, samo predmet 22, 26), morda v Ajdovski jami (Korošec P. 1975, t. noge: npr. t.VIII: 3, t. IX: 3). VIII: 1, 2) in pogojno v najstarejši fazi Gradca pri Mirni (Du- Za sklede s klekom in izlivom, ki na Čatežu – Srednem po- lar et al. 1991, t. 23: 5). Na Čatežu – Srednem polju izjemo lju predstavljajo različice skled S5 in S12 (S5a: G858; S12a: predstavljajo lonci tipa L3 in L 10 (lonci zaprtih oblik), za G2990), imamo primerjave na Colu 1 pri Podgračenem katere zaenkrat težko najdemo ustrezne primerjave znotraj (Horvat 2005, sl. 6: 7), Kamniku–Malem gradu (Sagadin najdišč savske skupine, enako velja za lonce na nogah L7 2005, predmet 3), Drulovki (Korošec 1960, t. 17: 2; Guštin et (G2242, G3033). Tudi velikih loncev, ki na Čatežu dosegajo al. 2005a, predmet 9) in Ajdovski jami (Korošec P. 1975, t. V: volumen do 34 l, v okviru savske skupine lengyelske kulture 4, t. VI: 12). Za sklede brez kleka65 so dobre primerjave na na drugih najdiščih ne poznamo. Resnikovem prekopu (stožčaste: Velušček 2006, t. 9: 15; pol- kroglaste: Korošec 1964b, t. 17: 1; Velušček 2006, t. 14: 17, 18, t. 15: 2, 3), Colu 1 pri Podgračenem (stožčaste: Horvat 2005, 67  Na Čatežu – Srednem polju so to: veliki lonci L1 (L1a: G1083, sl. 6: 10; polkroglaste: Horvat 2005, sl. 6: 4), in najstarejši fazi G1250, G1336, G2366, G2690, G2929; L1b: G2688; L1c: G256, Gradca pri Mirni (polkroglaste: Dular et al. 1991, t. 22: 6). G259, G666, G875, G1493, G2238; L1d: G1330, G2870, G3108), Sklede s klekom in ročaji so poznane na Čatežu – Srednem srednje veliki lonci L4 (L4a: G37, G1563, G1760; L4b: G881, G1759, G2925, G3143; L4c: G1329) in manjši lonci L8 (L8a: G1555; L8b: polju66 in v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, predmet 31). G884, G1556, G1891; L8c: G2066, G2926; L8d: G774, G887, Povezovalna oblika posodja med najdišči savske skupine G1195, G1561). lengyelske kulture so tudi razni bikonični lonci. Za majhne in 68  Na Čatežu – Srednem polju so to veliki lonci tipa L2 (L2a: G2689; L2b: G2519; L2c: G1337, G2067, G2400, G2401, G2402), srednje srednje velike bikonične lonce z neizrazitim prehodom med veliki lonci tipa L5 (L5a: G251, G252, G253, G254, G255, G1755, G1756; L5b: G258, G257, G885, G998, G1078, G1081, G1077, G1295, G1331, G2535, G2932, G2931, G3032, G3109; L5c: G1333, G1715, G3010, G3027, G3357; L5d: G1495, G1562, G1890) 64  Čatež – Sredno polje: večje sklede s klekom na nogi: SN1a: G1244; in manjši lonci tipa L9 (L9a: G1251, G1296, G3011; L9b: G1559, SN1b: G244, G1066, G711, G2997; SN1c: G246, G1489, G2672; G1757; L9c: G1252, G1557, G2065). SN2a: G243, G2210; SN2b: G1710, G2503; SN3a: G2231, G2212, 69  Za lonce različice L2a morda vidimo podobnost s tistim iz Ajdovske G2670. Manjše sklede s klekom na nogi: SN4a: G1067, G2230; jame (Korošec P. 1975, t.IX: 1). SN4b: G2502; SN4c: G3113; SN4d: G2504, G2989. 70  L6a: G2933, G1237; L6b: G250; L6c: G1334, G3009; L6d: G1076, 65  Na Čatežu – Srednem polju so različice s stožčastim ostenjem S1a G3358; L6e: G2841; L6f: G1084; L6g: G1568, G1894, G2236, (G214) in S9a (G223, G859, G2362, G2676) in s polkroglastim oste- G3031. Med lonce z jezičastimi držaji sodijo tudi »bute«, ki pred- njem S1b (G2674) in S9b (G4, G888, G1537). stavljajo povezovalni člen z najdišči v SV Sloveniji. Ker so na Čatežu 66  Tip S3a (G2508); različice tipa S11a (G1729), S11b (G3122) in S11c ohranjena le njihova dna in deli ostenij, le-te niso bile popolno tipo- (G25, G242, G224, G1326, G1484, G1543, G3353). loško opredeljene. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 99 Skodele najdemo na Čatežu – Srednem polju in tudi na z najdišč savske skupine lengyelske kulture poseben pečat, drugih najdiščih savske skupine. Podobno skodelo, kot je saj je na najdiščih, kot sta npr. Čatež – Sredno polje in Dra-stožčasta skodela SK1a s Čateža (G862, G2051), najdemo gomelj, na ta način okrašene kar 60 %75 ali več okrašene med gradivom Resnikovega prekopa (Korošec 1964, t. 9: 12; lončenine (Čatež – Sredno polje: 69 % (sl. 35); Dragomelj: Tomaž, Velušček 2005, predmet 1). Za zaprte oblike skodel, 62 % (Turk, Svetličič 2005, fig. 7); Resnikov prekop:76 33,5 % ki se na Čatežu – Srednem polju pojavljajo v različici z elip- (Tomaž, Velušček 2005, 89, sl. 6)).77 Tudi plastični okrasi78 in soidnim ostenjem SK2a (G1050, G2499) ali bikoničnim oste- njihova kombinacija z odtiskovanjem79 so na posodju sa- njem SK2b (G857, G2831, G3107), najdemo primerjave na vske skupine razmeroma pogosti. V primeru Dragomlja je primer na Resnikovem prekopu (tip SK2a: Velušček 2006, t. na ta način okrašenega več kot 30 % posodja (Turk, Svetličič 9: 4; Harej 1975, t. IV: 6), in Drulovki (tip SK2a: Korošec 1960, 2005, fig. 7), na Čatežu – Srednem polju 22 % (sl. 35), na t. 13: 7; Guštin et al. 2005a, predmet 4). Za različico skodel z Resnikovem prekopu pa 34,8 % (Tomaž 1999, sl. 46a; To-navpičnim robom ustja SK4a (G856, G1850, G2054) najde- maž, Velušček 2005, sl. 6). Vrezani in žlebljeni okrasi in tudi mo primerjave na najdišču Drulovka (Korošec 1960, t. 12: 3, njihove kombinacije z odtisnjenimi ali plastičnimi okrasi na t. 13: 1; Guštin et al. 2005, predmeta 5, 6), za različico skode-nobenemu izmed najdišč, ki so pripisana savski skupini, niso le s klekom (SK5a – G1233, G1739) pa je najboljša primer- pogosti. Na Čatežu – Srednem polju skupno predstavlja- java skodela z Dragomlja (Turk, Svetličič 2005, predmet 3). jo 9 % okrašene lončenine (sl. 35); v Dragomlju 5 % (Turk, Zajemalkam s Čateža – Srednega polja lahko najdemo šte- Svetličič 2005, fig. 7); še največ pa na Resnikovem prekopu, vilne primerjave, saj so le-te sestavni del posodja na števil- skoraj 30 % vse okrašene lončenine (Tomaž, Velušček 2005, nih najdiščih, sočasnih Čatežu. Za zajemalke s polnim drža- jem tipa Z1 (G1257, G2701) najdemo primerjave v Drulovki (Korošec 1960, t. 29: 1; t. 30: 2; Guštin et al. 2005a, predmet starejšega neolitika (Budja 1991, 194, 195), zaradi novih odkritij na Ča-29) in morda v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, predmet 19). težu – Srednem polju in drugih sorodnih najdiščih pa ta ocena ni več aktualna. Tudi na Škovcah pri Dolskem je izpričan podoben okras. Neprimerno številnejše pa so primerjave tipu zajemalk s 75  Statistične ocene pojavnosti določenih načinov okrasa pri lončenini predrtim držajem Z2. Različici zajemalk s polkroglastim re-lahko primerjamo le v primerih najdišč, pri katerih so bili statistični cipientom, zaobljenim dnom in daljšim držajem Z2c171 naj-izračuni narejeni. To so najdišča Čatež – Sredno polje, Resnikov predemo primerjave na Resnikovem prekopu (Korošec 1964b, kop (Tomaž 1999; Tomaž, Velušček 2005) in Dragomelj (Turk, Svetličič t. 12: 3), v Ajdovski jami (Korošec P. 1975, t. III: 3, 4, 6) in 2005). Komendi (Sagadin 2005, predmet 29), zajemalkam Z2c2 76  Na osnovi makroskopske analize keramike iz Koroščevih izkopa- 72 vanj Resnikovega prekopa je veljalo, da je z odtiskovanjem okrašeno s polkroglastim recipientom, zaobljenim dnom in kratkim le 33,5 % lončenine (Tomaž 1999, sl. 46a; Tomaž, Velušček 2005, sl. 6), držajem pa v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, predmeta 20, vendar ob pregledu gradiva iz revizijskih izkopavanj Antona Veluščka 41), na Resnikovem prekopu (Korošec 1964b, t. 4: 2, 4; Velu-v letu 2002 dobimo vtis, da je na Resnikovem prekopu tako okrašene šček 2006, t. 16: 1), v Drulovki (Korošec 1960, t. 27: 4–5, t. 28: keramike neprimerno več (glej Velušček 2006, t. 1-19). 2; Guštin et al. 2005, predmet 30), Jermanovi jami (Korošec, 77  Primeri: Čatež – Sredno polje: npr. G857, G1540, G1541, G2505, Uršič 1965, t. 5: 5, 6; Horvat 2009, sl. 3: 6, 7), Ajdovski jami G2506, G2508, G2520, G3380, G3381 idr.; Resnikov prekop: Tomaž, Velušček 2005, npr. predmeti 9, 24, 31, 32; Velušček 2006, npr. t. 1: 1, (Korošec P. 1975, t.III: 5) in na Malem gradu v Kamniku (Dular 6, t. 2: 1, t. 7: 3–7, t. 8: 1, 3, 8, 9, 11-13, t. 13:-2–5, 7, t. 16:10; Dragomelj: 2001, t. 4: 9; Sagadin 2005, predmet 12). Zajemalki Z2d173 Turk, Svetličič 2005, npr. predmeti 1, 4, 6–8, 11, 16, 18, 21, 24, 20, 31, s polelipsoidnim recipientom, zaobljenim dnom in daljšim 33, 36, 38, 40, 42, 45, 48, 50; Gradec pri Mirni: Dular et al. 1991, npr. držajem pa je najpodobnejša tista s 1. faze Gradca pri Mirni t. 22: 13, 14, t. 24: 15, t. 25: 4; Drulovka: Korošec 1960, t.12: 2, t.13: 2, (Dular et al. 1991, t. 23: 13). 4, t.19: 1; Guštin et al. 2005a, npr. predmeta 13, 16. 78  Primeri: Čatež – Sredno polje: npr. G264, G709, G924, G925, Primerljivost okrasa na lončenini G1189, G1491, G1873, G2202, G2519, G2846 idr.; Resnikov prekop: Tomaž, Velušček 2005, predmeti 2, 11, 12–16, 35; Velušček 2006, npr. Na osnovi pregleda objavljenih podatkov in tudi obravnave t. 2: 3, 4, t. 5: 1–4, 6–11, t. 6: 1-3, t. 7:1, t. 9: 2−4; Dragomelj: Turk, Sve-vseh najdb s Čateža – Srednega polja lahko rečemo, da od- tličič 2005, npr. predmeti 3, 12, 13, 23, 29, 24, 44, 46; Gradec pri Mirni: tiskovanje nohta,74 celega prsta in redkeje šila daje lončeni Dular et al. 1991, npr. t. 22: 1, t. 23: 2, t. 24: 8, 9; Drulovka: Guštin et al. 2005a, npr. predmet 10. 71  Čatež – Sredno polje: G272, G271, G954, G1008, G1097, G1207, 79  Primeri: Čatež – Sredno polje: npr. G259, G666, G875, G998, G1345, G1913, G2703. G1235, G1245, G1330, G1742, G1869, G1870, G2674, G2678 idr.; 72  Čatež – Sredno polje: G1258, G1941, G2530, G3056, G3059. Resnikov prekop: Tomaž, Velušček 2005, npr. predmeta 23, 26; Velu-73  Čatež – Sredno polje: G1007, G1208, G1915, G2247. šček 2006, npr. t. 2: 2, t. 5: 5, 14–17, t. 6: 4, 5, 7, t. 13: 1; Dragomelj: 74  Podoben okras najdemo tudi med gradivom iz Sevnice, ki je Bud-Turk, Svetličič 2005, npr. predmeti 2, 14, 35, 43; Drulovka: Korošec ji služil za oceno, da v gradivu iz Sevnice lahko vidimo elemente 1960, npr. t. 12: 1; Guštin et al. 2005a, npr. predmet 15. 100 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 89, sl. 6).80 Motivika okrasa je po pravilu enostavna in pona-Na Čatežu – Srednem polju je delež premazane lončenine vljajoča se. Z odtisi so največkrat izdelane črte, ki so lahko 3 % (sl. 69), na Resnikovem prekopu je na ta način izdelan sklenjene ali pa jih na odseke oboda delijo različno obliko-2,1 % lončenine (Tomaž, Velušček 2005, sl. 3); v Dragomlju vane bradavice. Samostojne bradavice praviloma oblikuje- pa je le-ta skromen (Turk, Svetličič 2005, 68)82. Površina lon- jo enostavne točkovne motive, največkrat se pojavljajo na čenine je v primeru Čateža – Srednega polja in tudi v pri-prelomih ostenj, bodisi na najširšem obodu loncev bodisi meru Resnikovega prekopa in Dragomlja slabo ohranjena, kleku skled pa tudi ostenju skodel (sl. 40). Sestavljeni moti-pogosto originalne površine na lončenini sploh ni83 ali pa vi okrasa med lončenino savske skupine lengyelske kulture je ohranjena v sledovih. Morda lahko v slabi ohranjenosti niso prav pogosti (sl. 41), še največkrat pa jih zasledimo na površine iščemo vzrok, da je na lončenini savske skupine loncih.81 malo premaza84. Primerljivost načinov izdelave lončenine Lončenina z obravnavanih najdišč je primerljiva tudi v nači- Obravnava načinov izdelave posodja je ponudila kar nekaj nu žganja posod, ki je na vseh večinoma nepopolno oksi-ugotovitev, povezanih s keramičnim gradivom savske sku- dacijsko (Resnikov prekop: 90,6 % (Tomaž, Velušček 2005, sl. pine lengyelske kulture. Na makroskopski ravni je bila delno 4), Čatež – Sredno polje: 88 % (sl. 71), o primerljivosti lon-ali v celoti obravnavana lončenina z najdišč Resnikov pre- čarstva pa govori tudi trdota keramike, ki je na Resnikovem kop (Tomaž 1999; Tomaž, Velušček 2005), Dragomelj (Turk, prekopu večinoma trda in zelo trda (Tomaž, Velušček 2005, Svetličič 2005) in Čatež – Sredno polje, kar omogoča kako-88, sl. 1), v Dragomlju večinoma trda (Turk, Svetličič 2005, vostnejšo primerjavo značilnosti načinov izdelave posodja 68, sl. 9), prav tako tudi na Čatežu – Srednem polju (Tomaž na teh najdiščih. Lončenina z vseh treh najdišč je najpo-2005b, 116, sl. 8). gosteje izdelana iz drobnozrnatih lončarskih mas (Resnikov Na osnovi predstavljene analize primerljivosti keramičnega prekop: 41,2 % (Tomaž, Velušček 2005, sl. 1), Dragomelj: sko-gradiva ocenjujemo, da je med gradivom obravnavanih raj 50 % (Turk, Svetličič 2005, sl. 11), Čatež – Sredno polje: najdišč v materialni kulturi, predvsem keramiki, dovolj ele-59 % (sl. 65)), nekoliko redkeje pa iz grobozrnatih (Resni- mentov, ki pričajo o kulturni enotnosti poselitve na prostoru kov prekop: 27,4 % (Tomaž, Velušček 2005, sl. 1), Drago- osrednje in jugovzhodne Slovenije. Keramično gradivo vseh melj: 24 % (Turk, Svetličič 2005, sl. 11), Čatež – Sredno polje: obravnavanih najdišč izkazuje podobne elemente pri obli-22 % (sl. 65)) ali finozrnatih lončarskih mas (Resnikov pre- kovanju in okraševanju lončenine in tudi v načinu izdelave. kop: 24,5 % (Tomaž, Velušček 2005, sl. 1), Dragomelj: skoraj Določena enotnost najdišč pa je, kot smo videli že na začet-21 % (Turk, Svetličič 2005, sl. 11), Čatež – Sredno polje: 16 % ku, izpričana tudi v poselitvenih vzorcih. (sl. 65)), kar kaže na podoben izbor lončarskih mas pri iz- Primerljivost keramičnega gradiva savske delavi lončenine in na primerljivo lončarsko proizvodnjo na skupine lengyelske kulture z najdišči v vseh treh najdiščih. Površina lončenine je največkrat gladka, severovzhodni Sloveniji in v Beli krajini določen delež posodja pa ima tudi premazano površino. Kot že rečeno, najdišča, katerih keramično gradivo pripisu-80  Primeri: Čatež – Sredno polje: npr. vrezi: G37, G195, G254, G808, jemo materialnemu spektru savske skupine lengyelske kul-G1833, G1884 idr., žlebovi: G2365, G2372, G3000, G3055, G3134 ture, niso edina na prostoru celinske Slovenije, ki jih v širšem idr., kombinacije: G809, G1204, G1543, G1563, G1573, G2678 idr.; smislu lahko povezujemo z lengyelsko kulturno manifestaci- Resnikov prekop: Tomaž, Velušček 2005, vrezi: npr. predmet 26, kom-jo. Takšna najdišča najdemo še v severovzhodni Sloveniji ter binacije: npr. predmeti 30, 33, 37; Velušček 2006, vrezi: npr. t. 3: 4, v Beli krajini in Pokolpju. 12, t. 4: 3, 4, t. 7: 2, t. 11: 1–8, kombinacije: npr. t. 1: 8, t. 3: 13, t. 10; Dragomelj: Turk, Svetličič 2005, vrezi: predmet 49, kombinacije: npr. Neolitska najdišča na severovzhodu Slovenije z najdišči sa- predmeti 9, 10, 15, 27; Gradec pri Mirni: Dular et al. 1991, npr. vrezi: vske skupine lengyelske kulture povezujejo določene oblike t. 24: 1, 2, kombinacije: t. 22: 5, 12, t. 23: 1, 5, 6, 11; Drulovka: Korošec 1960, vrezi: npr. t. 11: 1, t. 15: 4, kombinacije:npr. t. 10: 2, t. 19: 3, 6, t. 22: 1, 6, 9; Guštin et al. 2005a, vrezi: npr. predmeta 6, 3, kombinacije: npr. predmeti 14, 24–27. 82  Največkrat je premaz rdečkastih, svetlo rdečih ali rjavkastih odten-81  Čatež – Sredno polje: npr. G257, G258, G881, G1563, G1331, kov. Izjemoma je posoda premazana s črnim premazom ( Resnikov G1332, G1339, G1762 idr.; Resnikov prekop: Tomaž, Velušček 2005, prekop: 0,9 % (Tomaž, Velušček 2005, sl. 3); Čatež – Sredno polje: glej npr. predmeti 26, 30, 33, 37; Velušček 2006, npr. t. 1: 8, t. 3: 9, 11, 13, poglavje Analize). t. 10, t. 11: 1–8; Dragomelj: Turk, Svetličič 2005, npr. predmeti 8, 15, 83  Kot npr. v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, 68, sl. 8). 35, 49; Gradec pri Mirni: Dular et al. 1991, npr. t. 23: 5, 6; Drulovka: 84  Na lončenini s Čateža – Srednega polja smo ugotovili še, da je Korošec 1960, npr. t. 10: 2, t. 11: 1, t. 19: 6, t. 22: 1, 6, 9; Guštin et al. premaz po navadi ohranjen na bolj zaščitenih delih posode, kot so 2005a, npr. predmeti 23–27. npr. dno in notranja stran noge ali ostenje pod ročajem. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 101 posodja, med njimi sklede s klekom,85 ki jih najdemo v An-sicer najbolj uveljavljeni okrasi pri keramiki savske skupine drencih (v spodnji in zgornji plasti seliščnega prostora A in B: lengyelske kulture, na sočasnih najdiščih v severovzhodni Pahič 1976, t. 2: 1, 8, t. 3: 3, t. 5: 22, za manjše različice tudi t. Sloveniji niso prisotni na Bukovnici ali pa so zelo redki (An-3: 23), na Ptujskem gradu (Korošec 1965, t. 10; 5, Tomanič Je- drenci: Pahič 1976, t. 3: 5, t. 5: 6, t. 6: 1).89 vremov et al. 2006, predmet 1) in morda na Bukovnici (Šavel Podobno je z belokranjskimi najdišči in tistimi v Pokolpju, 1992, t. 2: 1). Tudi za sklede na nogi oziroma druge posode predvsem Moverno vasjo, ki ima z vidika obravnave kera-na nogi najdemo primerjave na najdiščih, kot sta Andrenci mičnega gradiva enega izmed bolje analiziranih keramič- (samo deli ostenja in noge: Pahič 1976, t. 6: 8, 13, t. 4: 4, t. 3: nih zbirov v Sloveniji.90 Gradivo iz neolitskih poselitvenih faz 27, 30) in Bukovnica (samo noge: Šavel 1992, t. 3: 1–7). Ena-Moverne vasi (predvsem 2., 4. in 5. poselitvena faza) je za ko velja tudi za sklede stožčastih oblik (Andrenci: Pahič 1976, primerjave s Čatežem – Srednim poljem zanimivo tudi zato, t. 2: 21; Bukovnica: Šavel 1992, t. 2: 3) in sklede polkroglastih ker sta si absolutno kronološko precej blizu (Žibrat Gašparič oblik (Andrenci: Pahič 1976, t. 6: 5), pa za sklede z izlivom 2008, 130). Lončenino belokranjskih najdišč, predvsem Mo- (Andrenci: Pahič 1976, t. 1: 25), nadalje za skodele stožčastih verne vasi, bi oblikovno in okrasno lahko označili kot precej (Andrenci: Pahič 1976, t. 3: 4) in skodele polkroglastih oblik bolj pestro od tiste na Čatežu – Srednem polju, predvsem (Andrenci: Pahič 1976, t. 3: 20; Bukovnica: Šavel 1992, t. 1: 4), pa daje vtis bolj kakovostne izdelave. Med lončenino s Ča-pa za bikonične lonce (Ptujski grad: Tomanič-Jevremov et al. teža – Srednega polja,91 Moverne vasi in Ozlja v dolini Kolpe 2006, predmet 3, 4, 6; Andrenci: Pahič 1976, t. 2: 22, t. 3: 15, najdemo oblikovne primerjave za sklede brez kleka (Mo-18), lonce z ročaji (Bukovnica: Šavel 1992, t. 2: 5, 6; Andrenci: verna vas: 2. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV2: 1, 2; 4. Pahič 1976, t. 2: 32, t. 3: 22, t. 5: 24) ter za lonce z jezičastimi p.f.: t. MV18: 3, t. MV19: 1; Ozalj: Težak Gregl 2005, predmet držaji (bute)86 v Andrencih (Pahič 1976, t. 1: 21, t. 3: 25) in 9), razne sklede s klekom (Moverna vas: 2. poselitvena faza: Bukovnici (Šavel 1992, t. 4: 1–6). Kot povezovalni element Tomaž 1999, t. MV4: 6; 4. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. med najdišči savske skupine in tistimi v severovzhodni Slo- MV18: 2, 4; 5. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV28: 2, 5; veniji služijo tudi zajemalke. Tip zajemalk s polkroglastim re- 6. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV33: 6, 7; Ozalj: Težak cipientom, zaobljenim dnom in kratkim držajem87 najdemo Gregl 2005, predmet 4, 6, 7, 12, 13), sklede s klekom in izli-med gradivom z Bukovnice (Šavel 1992, t. 6: 4; t. 14: 9; Šavel vom (Moverna vas: 2. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV3: 1994, Priloga 18: 25, Priloga 20: 36) in na Ptujskem gradu 1; 4. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV18: 3, t. MV19: 1; (Korošec 1965, t. 22: 1, t. 25: 2). Zajemalke s polkroglastim Ozalj: Težak Gregl 2005, predmet 3), sklede na nogi (Mo-recipientom, zaobljenim dnom in držajem z odebeljenim verna vas: 2 poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV3: 3, 4; 4. robom88 pa so poznane v Andrencih (Pahič 1976, t. 6: 21) in poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV18: 3, t. MV19: 1; Ozalj: Bukovnici (Šavel 1992, t. 6: 2, 3, 9; Šavel 1994, Priloga 18: 26, Težak Gregl 2005, predmet 16), razne skodele (Moverna vas: 27). Zajemalkam s polelipsoidnim recipientom, zaobljenim 2. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV3: 1 in 4. poselitvena dnom in kratkim držajem pa je podobna tisti v Andrencih faza: Tomaž 1999, t. MV18: 3, t. MV19: 1; Ozalj: Težak Gregl (Pahič 1976, t. 4: 3). 2005, predmet 8, 10), ter velike (Moverna vas: 2. poselitvena Kot vidimo, najdemo med keramiko savske skupine leng- faza: Tomaž 1999, t. MV14: 1, t. MV15: 1) in srednje velike yelske kulture in iz neolitskih najdišč severovzhodne Slove- bikonične lonce (Moverna vas: 2. poselitvena faza: Tomaž nije precej stičnih točk, predvsem v oblikah posodja. Sle- 1999, t. MV11: 2, t. MV12: 1; Ozalj: Težak Gregl 2005, pred- dnje lahko označimo kot oblikovno precej bliže klasičnim met 23, 17–19, 21), tudi tiste brez vratu (Moverna vas: 2. p.f.: lengyelskim oblikam posodja. Je pa od tiste iz osrednje in Tomaž 1999, t. MV6: 3, t. MV7: 1, 2) in tiste z ročaji (Moverna jugovzhodne Slovenije bistveno redkeje okrašena, in še to največkrat le z raznimi plastičnimi bradavicami (Andrenci: 89  Izjemo morda predstavlja Ptujski grad, kjer je tega okrasa več (To-Pahič 1976, t. 1–6; Bukovnica: Šavel 1992, t. 5: 1–9). Odtisnje- manič Jevremov et al. 2005, 1–15). ni okrasi in njihova kombinacija s plastičnimi okrasi, ki so 90  Keramika je bila analizirana tehnološko makroskopsko (Tomaž 1997; Tomaž 1999), opravljena je bila oblikovna analiza in analiza 85  Za primerke zvrsti in njihovih tipov z najdišč savske skupine leng-okrasa (Tomaž 1999), pred kratkim pa tudi mineraloška analiza lon- yelske kulture glej zgoraj. čarskih mas, analiza provenience glin ter kemična analiza organskih 86  Na Čatežu – Srednem polju so to npr. primerki: G40−G42, G929, ostankov v recipientih posod (Žibrat Gašparič 2008). G1568, G1569, G1570, G1894, G2236, G2521, G2695, G2957, 91  Z izpričano primerljivostjo Čateža – Srednega polja z ostalimi najdi-G3031. šči savske skupine lengyelske kulture pa lahko trdimo, da primerjave 87  Na Čatežu – Srednem polju tip Z2c2: G1258, G1914, G2530, držijo tudi za gradivo drugih najdišč (Velušček 2006, 28; Guštin et al. G3056, G3059. 2005, 47; Turk, Svetličič 2005, 57; Tomaž 2005b, 122). Za opise tipov 88  Na Čatežu – Srednem polju tip Z2c3: G273, G270. in primerke lončenine s Čateža – Srednega polja glej zgoraj. 102 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 vas: 2. poselitvena faza: Tomaž 1999, t. MV9: 1; Ozalj: Težak 69) in Resnikov prekop z datumi med 4.850–4.460 cal. BC, Gregl 2005, predmet 20, 22, 27–29). Povezovalni element 4.840–4.590 cal. BC, 4.580–4.505 cal. BC (Velušček 1999, so tudi zajemalke (Moverna vas: 2., 4., 5., 6. poselitvena 66; Velušček 2006, 36). Vsaj deloma je enak časovni raz-faza: Budja 1992, sl. 1; Ozalj: Težak Gregl 2005, predmet pon izpričan tudi v neolitskih poselitvenih fazah Moverne 31–33). Oblikovna primerljivost posodja med najdiščema vasi v Beli krajini (2. poselitvena faza: 4.904–4.874, 4.902– Moverna vas in Čatež – Sredno polje je bila ugotovljena že 4.876 in 4.775–4.442 BC; 4. poselitvena faza: 4685–4340 večkrat (Guštin 2005a, 13; Tomaž 2005b, 122; Žibrat Gašpa- BC; 5. poselitvena faza: 4.598–4.248 BC in 6. poselitvena rič 2008, 135); vendar pa je v tehnološki izvedbi, pestrosti faza: 4.360–4.033 BC (Budja 1992, sl. 1), čeprav vidimo, da oblikovanega posodja in predvsem okrasu med njima tudi se radiokarbonski datumi za 4. in 5. poselitveno fazo precej precejšnja razlika. Za neolitsko keramiko Moverne vasi je prekrivajo. Radiokarbonski datumi vzorcev oglja iz plasti so značilna izdelava kakovostne keramike s finimi kremenovimi v Moverni vasi dopolnjeni še s tako imenovanim direktnim masami, veliko posod ima tudi premaz. Ne glede na posa-datiranjem keramike iz 2. 4., 5. in 6. poselitvene faze (Žibrat mezne tipološke razlike med fazami se tak sistem izdelave Gašparič 2008, sl. 5.1) in se dobro ujemajo z že objavljenimi lončenine ohranja čez vse neolitske poselitvene faze (Žibrat radiokarbonskimi datumi.92 Le dva sta se za 2. poselitveno Gašparič 2008, 183). Za Čatež – Sredno polje povedano ne fazo izkazala za starejša od objavljenih (MV30: 4940–4710 drži; tu je keramika izdelana večinoma iz drobnozrnatih in cal. BC in MV28: 5000–4780 cal. BC); datum sklede na nogi grobozrnatih kremenovih lončarskih mas in le majhen delež iz 6. poselitvene faze pa je za to fazo prestar (Žibrat Gašpa-posodja ima tudi premazano površino. Izstopajoče razlike rič 2008, 131).93 so tudi v okrasu, saj je v primeru Moverne vasi večino ke- Predstavljena enotnost keramičnih najdb, ki smo ji sledili s ramike okrašene v kombinaciji vrezov in odtisov ter samo primerjavo oblikovanosti posodja, okrasa in načina izdela-z vrezi (v 2., 4., 5. in 6. poselitveni fazi, njuni deleži sku-ve, z najdišč savske skupine lengyelske kulture se zdi ob pno znašajo tudi več kot 80 % okrašenega posodja, toda radiokarbonsko izpričani vsaj delni sočasnosti še toliko bolj ne manj od 70 %). Odtisnjeni okrasi pa krasijo le približno trdna.94 desetino okrašene lončenine v neolitskih poselitvenih fazah Moverne vasi (Tomaž 1999, sl. 68). Takšna slika porazdelitve Savska skupina lengyelske kulture v širšem različnih načinov izdelave okrasa se od tiste na Čatežu in kulturnozgodovinskem prostoru tudi Resnikovem prekopu in v Dragomlju znatno razlikuje »Večina absolutnih datumov umešča sorazmerno številna (glej zgoraj), na posodju iz Moverne vasi pa je zaznati tudi najdišča savske skupine v prvi polovici 5. tisočletja pr. n. št. zahtevnejše motivne rešitve okrasa (Tomaž 1999, sl. 71) od Kulturno pripadajo lengyelski kulturi, predvsem njeni II. sto-tistih na lončenini s Čateža – Srednega polja in ostalih naj- pnji (Károlyi 1992) in skupaj s sočasnimi belokranjskimi naj- dišč savske skupine lengyelske kulture. dišči in naselbinami severovzhodne Slovenije med kulture Čeprav med najdišči savske skupine lengyelske kulture in mlajšega neolitika.« Tako je zapisal Mitja Guštin leta 2005 ob najdišči v severozahodni Sloveniji ter Beli krajini in Pokolpju objavi zbornika Prvi poljedelci (Guštin 2005a). Podobnega ustrezne primerjave v oblikah posodja obstajajo, pa v nači-mnenja so bili tedaj tudi drugi avtorji. Sagadin je za najd- nu okrasa in tudi načinu izdelave tega ne moremo potrditi. be z Malega gradu v Kamniku iskal primerjave na prehodu Obe skupini najdišč sicer izkazujeta podobnosti v materialni stopenj Lengyel II in III na Madžarskem (Sagadin 2005, 34), kulturi z najdišči savske skupine lengyelske kulture, vendar tudi Težak Greglova je najdbam iz Ozlja v Pokolpju pripi-pa le-teh po naši oceni ni dovolj, da bi jih lahko označili za sala poznolengyelski karakter (Težak Gregl 2005).95 Turk in enake. Ustrezneje jih je razumeti kot lokalne različice, ki sodijo v širši sklop lengyelskega kulturnega kompleksa. 92  Budja 1993 (1994), 20, Fig. 5. 93  O problematiki radiokarbonskih datumov za posamezne poselitve- Časovno mesto najdišč savske skupine ne faze Moverne vasi je obsežneje pisal Velušček (2006, 37), vendar lengyelske kulture se na neolitske poselitvene faze le-ta ne nanaša. 94  Kako pomembno je primerjanje podatkov, ki so pridobljeni z ne- Na prostoru osrednje in jugovzhodne Slovenije imamo odvisnimi analizami različnih vidikov določene arheološke najdbe, opravka s sočasnimi najdišči, kar kažejo sedaj že soraz-ki si lahko pritrjujejo ali tudi ne, je opozoril Velušček (2006, 25−26). merno številni radiokarbonski datumi z najdišč savske 95  Na drugem mestu je opredelitev najdb iz Ozlja natančnejša, na skupine lengyelske kulture: Čatež – Sredno polje z datumi osnovi določenih oblik posodja Težak Greglova poveže najdbe iz Ozlja s tretjo transdanubijsko stopnjo lengyelske kulture, visokokako-med 4.899 in 4.545 cal. BC (sl. 16, Priloga 22), Dragomelj z vostna rdeče premazana lončenina pa ji je služila za primerjavo z IIa razponom med 4.660–4.500 cal. BC (Turk, Svetličič 2005, fazo moravske slikane keramike po eni oziroma fazo III in deloma IV po drugi periodizaciji (Težak Gregl 2001b, 29). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 103 Svetličičeva pa za dragomeljsko keramično gradivo vidita ločene podobnosti v materialni kulturi pa tudi na najdiščih kulturne povezave v brezovljanskem tipu sopotske kulture sopotske kulture predvsem brezovljanskega tipa,98 kar pa ni ter na vzhodno avstrijskih, slovaških in moravskih lengyel-presenetljivo glede na to, da se tudi slednja povezuje z len- skih najdiščih, ki so datirana predvsem v začetne horizon- gyelskimi karakteristikami lončenine, predvsem v fazi njene- te lengyelske kulture (Turk, Svetličič 2005, 72). A. Velušček ga nastajanja, oziroma s tako imenovanim protolengyelskim za naselbino Resnikov prekop meni, da je sočasna ali tudi horizontom (Preuß 1998, 317; Težak Gregl 2001b, 29). mlajša od najdišč tretje lengyelske stopnje v zahodni Pa- Tipične oblike posodja savske skupine so široko odprte skle- noniji in sočasna sorodnim pojavom v južni in jugovzhodni de s klekom99 in sklede s klekom na nogi.100 To so pogoste Avstriji. Za Hrvaško je izpostavil podobnost s seško kulturo oblike lengyelske keramike, ki jih v širšem prostoru najdemo ter tipološko podobnost s tako imenovanim brezovljanskim npr. na avstrijskih najdiščih v začetnih fazah lengyelske kul-tipom sopotske kulture (Velušček 2006, 34). Povezavo med ture (Neugebauer-Maresch 1995 (1999): Abb. 23: 5, 6; Abb. poznolengyelskimi najdbami, materialom moravske slika- 24: 3, 6), pa v zgodnji stopnji MOG Ia (Neugebauer-Mare- ne keramike in istočasnimi najdišči v Sloveniji je videla tudi sch 1995 (1999): Abb. 27: 7, 8, 12) in tudi v kasnejših fazah, M. Károlyi (1992). Na prostoru Hrvaške, v Sloveniji, zahodni npr. MOG II (IIa: Neugebauer-Maresch 1995 (1999): Abb. Transdanubiji, Dunajski kotlini in Moravskem po njenem ob- 23: 4; IIb: Tiefengraber 2006b, predmeti 6, 4, 1, 2). Takšne stajajo kulture poznega neolitika in zgodnjega eneolitika, ki sklede najdemo tudi v začetnih stopnjah lengyelske kultu-imajo veliko podobnosti (Károlyi 1992, 92–93; Károlyi 1994). re na Moravskem (Rakovsky 1986, Abb. 2: 11, 13; Abb. 4: 1, V pozno lengyelsko obdobje slovenska najdišča postavlja 4), Slovaškem (Farkaš 1986, Abb. 2: 4; Müller-Karpe 1968, t. tudi Kalicz (Kalicz 2001, 9; Kalicz 2006b, 65). Tiefengraber 206: 30–34) in zahodnem Madžarskem (Kalicz 2006a, Abb. pa je neolitske najdbe iz avstrijske Štajerske ob primerjavi s 8; Barna 2007, Pl. 2: 11, 13, 15, 17, 18). Za manjše bikonične tistimi iz savske skupine postavil v pozno obdobje lengyel-lonce blage S profilacije najdemo primerjave na najdiščih ske kulture, ki ustreza stopnji MOG IIb, Lengyel III oziroma zgodnje lengyelske kulture na zahodnem Madžarskem (npr. Wolfsbach (Tiefengraber 2006b, 86). Kot vidimo, se nove 668 – Kalicz 2006a, Abb. 6: 5; Barna 2007, Pl. 3: 2, 16) in opredelitve naših neolitskih najdišč najpogosteje kulturno Moravskem (Rakovsky 1986, Abb. 2: 12; 667 – Abb. 1: 5). povezujejo s poznejšimi stopnjami lengyelske kulture, naj- Za večje bikonične lonce z ozkim vratom in jezičastimi dr- večkrat s tistimi iz zahodne Madžarske. Na osnovi obrav- žaji najdemo primerjave v začetnih fazah na Moravskem nave keramike s Čateža – Srednega polja in njegovih radi- (G1568 – Rakovsky 1986, Abb. 1: 6; Abb. 4: 6) in zahodnem okarbonskih datacij, pa tudi izpričane enotnosti v materialni Madžarskem (Kalicz 2006a, Abb. 9: 6; Barna 2007, Pl. 7: 15, kulturi savske skupine lahko podamo nekatere ocene o nju-16), tam tudi v kasnejši fazi lengyel II (Károlyi 1992, t. 17: 11, nem mestu v širšem kulturnozgodovinskem prostoru. Pojav neolitskih naselij na prostoru osrednje in jugovzhodne Slovenije, ki smo jih pripisali savski skupini lengyelske kultu- stopnjevanju lengyelske kultur e in relativni kronologiji lokalnih sku-re, sodi v čas prve polovice 5. tisočletja. pr. n. št., kar ustreza pin so v uporabi periodizacije različnih avtorjev, ki so medsebojno mlajšemu neolitiku v srednjeevropskem smislu. tudi vsaj delno sinhronizirane. Za prostor Moravske je v uporabi sto-96 Zaenkrat pnjevanje moravske slikane keramike s stopnjami: MBK1a1-3, MBK1b, lahko naselja savske skupine na tem prostoru razumemo MBK IIa MBK IIb; za prostor Avstrije in moravsko avstrijsko skupino kot najstarejšo poselitev. V širšem kulturnozgodovinskem veljajo stopnje: MOG I, MOG IIa, MOG IIB, za zahodno Madžarsko je prostoru Evrope vidimo savsko skupino lengyelske kulture delitev tristopenjska (Lengyel: I, II, III, sledi Balaton 1); za prostor jugov krogu tako imenovanega lengyelskega kompleksa,97 do- zahodne Slovaške pa se uporabljata dve stopnjevanji, ena po Pavuku in Šiški (Lengyel I, II, III, IV) in druga po Točík-Lichardusu (Lengyel: Ia, Ib, II, III, IV, V) (pregled z referencami avtorjev: Ruttkay 1979, Tab. 2). 96  Z izjemo avstrijske kulturno-kronološke periodizacije, kjer lengyel-98  Brezovljanski tip sopotske kulture je Dimitrijević izdvojil kot pose-ska kultura obsega časovni odsek “Mittelneolithikum” (Stadler, Rutt- ben tip zaradi specifičnosti najdb iz zahodno slavonskega najdišča kay 2007, Fig. 8; Neugebauer-Maresch 1995 (1999), 57–107). Brezovljani. Po njegovem mnenju naj bi ta tip nastal z vplivi sopotske 97  Lengyelska kultura je bila opredeljena na osnovi najdb na eponi-kulture na močno staroselsko korenovsko kulturo osnovo, v kronolo- mnem najdišču na Madžarskem ob koncu 19. stoletja. Najdišča so bila giji sopotske kulture pa jo je postavil na prehod stopenj IB in II sopot-sprva poznana samo v južnem delu zahodne Madžarske (Bìró 2003, ske kulture (Dimitrijević 1979a, 333–346). Danes je brezovljanski tip 103), danes pa razprostranjenost lengyelskega kulturnega kompleksa sopotske kulture treba razumeti predvsem kot povezovalni element s številnimi lokalnimi skupinami obsega prostor zahodne Madžarske, med sopotskim in lengyelskim kulturnim kompleksom (Težak Gregl Moravske, jugozahodne Slovaške, vzhodne Avstrije in južne Polj-2001b, 27). ske (Neugebauer-Maresch 1999; Preuß 1998; Ruttkay 1979; Košturík 99  Na Čatežu – Srednem polju npr. G1049, G208, G3349, G3423 idr.; 1973; Pavuk 2007), lahko pa dodamo še prostor celinske Slovenije v Dragomlju: Turk, Svetličić 2005, predmeti 1, 2, 21, 33, 35. (Guštin 2005a) ter severozahodne Hrvaške (Težak Gregl 2001b). Pri 100  Na Čatežu – Srednem polju npr. G1244, G244, G1066, G2997 idr. 104 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 12), pa tudi na avstrijskih najdiščih faze MOG Ia (Neugebau- (Stadler, Ruttkay 2007, 132, Fig. 8), ki je prostorsko blizu, se er-Maresch 1995 (1999): Abb. 27: 10). zdi prvotna umestitev Čateža – Srednega polja in savske Najdišče Letenye-Szentkeresztdomb na meji s Slovenijo, ki skupine v fazo lengyel II za stoletji premlada. Po radiokar-ga N. Kalicz uvršča v začetno obdobje lengyelske kulture bonskih datumih z avstrijskih najdišč sta za fazo MOG IIa, na zahodnem Madžarskem,101 izkazuje več elementov, ki kar bi ustrezalo stopnji lengyel II na zahodnem madžarjih najdemo na Čatežu in drugih najdiščih savske skupine. skem, predvidela razpon med 4550 in 4495 oziroma 4405 Poleg že omenjenih široko odprtih skled s klekom, majhnih in 4345 cal. BC (Stadler, Ruttkay 2007, 132, Tab. 7).103 Dati-bikoničnih loncev in večjih loncev z jezičastimi ročaji na tem ranim objektom na Čatežu – Srednem polju, po radiokar-najdišču najdemo še dna, okrašena z odtisi nohtov (Kalicz bonskih datumih sodeč, bolje ustreza časovni razpon, ki sta 2006a, Abb. 9: 3), pa obode posod, okrašene z odtisi nohta ga predvidela za formativno stopnjo lengyelske kulture na in bradavico (Kalicz 2006a, Abb. 7: 2), in z odtisi nohta okra-avstrijskem in pa stopnji MOG Ia in MOG 1b (Stadler, Ruttkay šena ustja (Kalicz 2006a, Abb. 7: 1, 3);102 vse te poznamo tudi 2007, 132, Tab. 7). Glede na povedano in izkazane primerna Čatežu. Ne nazadnje povezovalni element predstavljajo jave v materialni kulturi, ki pogosto sodijo v začetne stopnje tudi zajemalke (Kalicz 2006a, Abb. 6: 10, 11), ki pa jih naj-lengyelske kulture, bi veljalo ponovno razmisliti, ali morda demo tudi na drugih najdiščih lengyelske kulture v raznih ne gre savske skupine lengyelske kulture z najdiščem Čatež stopnjah njenega razvoja in v celotnem prostoru razprostra- – Sredno polje pripisati starejšim obdobjem lengyelskega njenosti (npr. Károlyi 1992, t. 18: 12–14; Rakovsky 1986, Abb. kulturnega kompleksa. 2: 2; Müller-Karpe 1968, t. 208: 13–17, t. 209: 7). Podobno Z najdbami brezovljanskega tipa sopotske kulture gradivo velja tudi za okras bradavic, ki najdbe s Čateža – Sredne- Čateža – Srednega polja v prvi vrsti povezuje okras (odtisi ga polja in savske skupine povezuje z najdbami lengyelske nohta) in določene oblikovne podobnosti, zaradi česar sta kulture (npr. Károlyi 1992, t. 10: 4, 10, 13, t. 15: 1–6; Müller-Markovič in Okroša menila, da gre tudi na tem najdišču za -Karpe 1968, t. 206: 1–12, Rakovsky 1986, Abb. 2: 11–13, Abb. zelo sorodno keramično gradivo kot na Brezovljanih (Mar-3: 8, 9, 11; Kalicz 2006a, Abb. 6; 1, 3, 7–9, Abb. 8: 1, 2, 5, 7, ković, Okroša 2003, 34). Oblikovni povezovalni element 9). Vendar v teh primerih v glavnem vidimo le oblikovne med skupinama predstavljajo sklede s klekom (Dimitrijević podobnosti posodja in delno tudi okrasa. Česar lončenina 1979a, sl. 19: 1, 12, 13, 14, 4, t. LII: 2; Marković 1994, t. 14: savske skupine ne pozna, je slikanje, ena najpomembnejših 15, 17), pri okrasu pa moramo izpostaviti predvsem odti-lastnosti lengyelske keramike. Zato ni presenetljivo, da so skovanje z nohtom (tudi v pasovih) in njegovo kombinacijo bila slovenska najdišča zaradi tega pogosto uvrščena prav s plastičnimi bradavicami104 (Dimitrijević 1979a, sl. 19: 1, 12; v pozno stopnjo (Lengyel 3), za katero je značilna neslikana Marković 1994, t. 14: 15, 17; Marković, Okroša 2003, t. 1: 3). keramika (Preuß 1998, 321). Glede na označen način izdelave keramike iz novih izkopa- Kot vidimo, primerjave keramičnega gradiva z lengyelsko vanj v Brezovljanih (Marković, Okroša 2003, 32) pa ocenju-kulturo nedvomno obstajajo, obsegajo pa razmeroma širok jemo, da se keramika brezovljanskega tipa po tehnoloških časovni razpon, od začetnih do končnih stopenj razvoja. značilnostih razlikuje od tiste iz savske skupine, pri slednji pa Kaj več o mestu Čateža – Srednega polja in savske skupine je odsotno tudi slikanje z rdečo in rumeno barvo. Najdbe lahko povedo primerjave radiokarbonskih datacij. Časovno s Čateža – Srednega polja z II. in III. stopnjo sopotske kul-mesto Čateža – Srednega polja po radiokarbonskih datu- ture (po Dimitrijeviću 1968) povezuje še posoda na nogi s mih sodi med 4.899 in 4.545 cal. BC (sl. 13). Ob primer- polno nogo z luknjo (G247: Dimitrijević 1968, t. IV: 9, t. VIII: javi z absolutno kronologijo, ki sta jo ponudila Stadler in 8, t. XVI: 8); z Ib. stopnjo pa večji lonci z jezičastimi držaji Ruttkajeva za moravsko avstrijsko skupino slikane keramike nad dnom in na najširšem obodu (Dimitrijević 1968, t. III: 11). Skozi vse stopnje sopotske kulture pa najdemo našim tudi 101  V to fazo sodijo še druga najdišča na zahodnem Madžarskem, primerljive sklede s klekom (Dimitrijević 1968, t. IV: 6, t. V: 5, med njimi Sé, Sormás-Török-földek, Zalaszentbalás-Pusztatetó in t. VII: 9). Esztergályhorváti (Kalicz 2006a, 26; tudi Regenye 2003, 3; Barna Za osvetlitev mesta Čateža – Srednega polja in savske sku-2007). 102  Med lengyelskimi najdišči sicer najdemo okrase, narejene z od- pine med lengyelsko na eni in sopotsko kulturo oziroma tiskovanjem nohta in v kombinaciji z bradavicami, vendar pa so ti njenim brezovljanskim tipom na drugi strani so pomembni praviloma redki, npr. tudi Barna 2007, t. 7: 21, 24; Neugebauer-Ma- tudi radiokarbosnki datumi. Zaradi najnovejših (Obelić et al. resch 1995 (1999): Abb. 23: 11; Rakovsky 1986, Abb. 4: 1; Károlyi 1992, t. 16: 2, 4, t. 17: 3, 6), kar lončenino najdišč savske skupine ločuje od 103  Tak čas bi lahko morda pripisali le najmlajšim objektom na Čatežu. slednjih, saj vemo, da so tovrstni okrasi na njej ena izmed najpo- 104  Ta med keramiko savske skupine predstavljata glavna načina kra- membnejših značilnosti lončenine. šenja keramike. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 105 2004, Tab. 1, 2; Kalicz et al. 2007, 44–45) se je teza, da naj je bilo v njej ohranjenega le malo arheološkega gradiva bi pri oblikovanju lengyelske kulture imela vlogo predvsem (G3517–G3522). sopotska kultura, izkazala za problematično zato, ker da- V primeru eneolitske poselitve na Čatežu – Srednem po- tumi sopotske kulture in začetne stopnje lengyelske kultu- lju gre za razmeroma skromne ostaline, najverjetneje sledi re na Madžarskem izkazujejo sočasnost (Kalicz et al. 2007, dveh individualnih objektov. Druga možnost pojasnitve bi 44–45); podobni so datumi tudi za prostor Hrvaške (Obelić bila, da odkriti jami predstavljata le skrajno vzhodno mejo et al. 2004, Tab. 3). Slednji zaradi neskladja s stratigrafski-eneolitskega naselja, ki bi se raztezalo zahodno od raziska- mi podatki sicer niso povsem neproblematični,105 vendar nega dela najdišča. pa kažejo na zelo dolgo trajanje sopotske kulture. Stopnjo IIa (5030–4770 cal. BC), stopnjo IIb (4800–4250 cal. BC) in V polnilih obeh jam je bilo odkrito sicer maloštevilno, a ti-stopnjo III (4240–3790 cal. BC) Obelić et al. 2004, Tab. 3). pološko izpovedno keramično gradivo (G3464–G3522). Časovno mesto najdišč savske skupine in tudi ostalih je pred Rekonstruirane oblike posod, med njimi sklede in vrči časom na novo ovrednotil Sraka (2016). (G3469–G3471), so dokaj značilnih in prepoznavnih oblik. Po Tiefengraberju kažejo epi-lengyelske značilnosti (Tiefen- Ob upoštevanju Dimitrijevićeve kronološke sheme (1968) bi graber 2006a, 229–234). to pomenilo, da je brezovljanski tip sopotske kulture ne- kaj stoletij starejši od naselja na Čatežu – Srednem polju. V obeh raziskanih jamah odkrito keramično gradivo deluje Madžarski raziskovalci pa za brezovljanski tip sopotske enotno, tako glede na način izdelave kot tudi okras. Med kulture na Hrvaškem navajajo časovni razpon med 4900 oblikami posodja lahko prepoznamo lonce z ročajem oziro-in 4700/4600 cal. BC (Kalicz et al. 2007, 45), kar je bliže ma vrče z usločenimi spodnjimi deli in ročaji (G3469–G3471, datumom, ki jih izkazuje Čatež – Sredno polje. Zaradi pove-G3489), ki so okrašeni z vrezi tik nad najširšim obodom, pa danega se zdi, da bi bila potrebna še natančnejša absolutna tudi sklede (npr. G3464–G3467, G3518, G3520), sklede na periodizacija sopotske kulture in tudi temeljita revizija Dimi-nogi (G3499) in zaprte oblike skled s klekom (G3468). trijevićeve kronološke sheme izpred štiridesetih let, tako za Številni predmeti so ohranjeni tudi v zelo majhnih odlomkih, opredelitev natančnejšega mesta našega najdišča v odnosu tako da so le delno tipološko določljivi, med njimi odlomki do brezovljanskega tipa sopotske kulture kot tudi lengyel-ustij (najverjetneje loncev ali vrčev) (G3472–G3483, G3517– ske kulture. G3519), odlomki ostenij (G3484–3491) oziroma ostenij z ročajem (G3493–G3497), ali pa so ohranjena samo dna 5.2  Ostaline eneolitskega (G3498, G3500–G3508). Dna so oblikovana bodisi ravno obdobja bodisi blago usločeno. Glede na premer in orientacijo oste- nja zagotovo pripadajo odprtim oblikam posod, kot so npr. Območje najdišča Čatež – Sredno polje oziroma vsaj nje- sklede (G3500, G3505, G3506), pa tudi zaprtim oblikam gov raziskani del je bilo poseljeno tudi v času eneolitika, posod, kot so npr. lonci in vrči (npr. G3501, G3503, G3504, kar izpričujejo sicer skromne arheološke sledi v prostoru. Na G3522) oziroma miniaturnim posodam (G3502). severozahodni strani izkopnega polja sta bili ohranjeni dve Eneolitska lončenina je največkrat izdelana iz drobnozrnatih jami (PO 4 in PO 21), za kateri lahko predvsem na osnovi in finozrnatih lončarskih mas. Njena površina je največkrat odlomkov keramike sklepamo, da njun nastanek sodi v čas brisana, kar pomeni, da je bila v postopku izdelave površina eneolitika (sl. 8a–b: označena z zeleno rjavo barvo). dodelana s skrbno natančnostjo. Površina je včasih premaza- Obe jami PO 4 in PO 21 sta ležali v neposredni bližini dru- na z rjavim (G3470–G3471) ali rdečim premazom na zunanji ga ob drugi na skrajnem zahodnem robu izkopnega polja ali pa na obeh straneh (G3472–G3474, G3519). Keramika v sondi A. Jami sta bili usmerjeni severo–severovzhodno je žgana bodisi oksidacijsko bodisi nepopolno oksidacijsko, ter jugo–jugozahodno. Večja izmed obeh jam, označena lahko pa tudi redukcijsko oziroma je bila v zadnji fazi žganja s PO 4, nepravilne oglate oblike in plitvega polkrožnega vzpostavljena redukcijska atmosfera. Okras se na lončenini preseka, velikosti 3,24 × 2,20 m, je bila sestavljena iz več pojavlja precej redko, večinoma pa je izveden s tankimi vrezi delov (PO 4a–c) in je bila opredeljena kot bivanjski objekt in/ali z odtisi šila (G3469, G3470, G3471, G3489). (Tiefengraber 2006a, 230) (G3464–G3516). Drugo (PO 21), Na osnovi oblikovnih značilnosti in značilnosti okrasa so bile nekoliko manjšo jamo, nepravilne oblike in U-preseka pa keramične najdbe iz teh dveh jam po Tiefengraberju uvršče-lahko najverjetneje razumemo kot odpadno jamo, čeravno ne v začetno stopnjo Kanzianiberg-Lasinja kulture (Stufe 1/ Initialstufe) (Tiefengraber 2006a, 232). Sicer pa primerljivo 105  Glej Velušček 2006, 41. 106 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 lončenino najdemo tudi v najstarejši eneolitski poselitveni fazi 5.3 Ostaline bronaste dobe Moverne vasi in lasinjskih najdiščih v Prekmurju. Loncem z ročajem oziroma vrčem z usločenimi spodnjimi deli in ročaji Na Čatežu – Srednem polju so bile na raziskanem delu iz- (G3469–G3471, G3489), ki so okrašeni z vrezi tik nad naj- kopnega polja odkrite tudi ostaline naselbinskega značaja, širšim obodom, najdemo najboljše primerjave na najdiščih, katerih nastanek lahko na osnovi značilnega keramičnega kot je npr. Moverna vas (npr. Tomaž 1999, T. MV 38: 3, 4, 5), gradiva pripišemo času bronaste dobe (Guštin et al. 2003). Turnišče (Tomaž 2012, G115, G365 idr.), Kalinovnjek pri Tur- Podroben pregled načrta raziskanih ostalin pokaže, da se sle- nišču (Kerman 2013, G95, G208, G223), Gorice pri Turnišču di bronastodobne poselitve prostora nahajajo razpršeno po (Plestenjak 2010, G5, G12, G27), Pri Muri pri Lendavi (Šavel celotni površini izkopnega polja brez izrazitih koncentracij, le 2011, G35, G83, G119), Popava pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, da se vse bolj nagibajo k severni polovici območja (sl. 8a–b: G288–G290, G351, G362, G372, G738, G795), Šafarsko (Šavel označeni z rjavo rumeno in zeleno). Maloštevilne bronasto-1994, Priloga 11: 13), Bukovnica (Šavel 1994, Priloga 20: 4, Pri- dobne ostaline sicer niso enotne po času svojega nastanka; loga 21: 3) in drugje. tri objekte namreč lahko umestimo na sam začetek bronaste dobe (sl. 8a–b: PO 43, PO 41 in PO 23), nekoliko več pa je Za sklede enostavnih polkrožnih oblik, morda z rahlo nav- takšnih, ki jih po gradivu lahko uvrstimo v kasnejši časovni pično izdelanim ustjem (npr. G3465), najdemo primerjave odsek – v srednjo bronasto dobo (npr. PO 87, PO 71, PO 35, prav tako Turnišču (Tomaž 2012, G431–G432, idr.), Kalinov-PO 46, PO 5, PO 18; sl. 8a–b). Dve izmed ostalin (PO 87 in PO njeku pri Turnišču (Kerman 2013, G44, G107 idr.), Goricah 35) sta bili tudi radiokarbonsko datirani, vendar rezultati niso pri Turnišču (Plestenjak 2010, G9, G49), Pri Muri pri Lendavi dali ustreznih absolutnih datacij. Kot kaže, so bili vzorci, ki so (Šavel 2011, G17, G18, G45, G67, G77, G105), Popava pri Li-bili uporabljeni za analizo, neustrezni. povcih (Šavel, Karo 2012, G57, G59, G228), Šafarsko (Šavel Med bronastodobnimi ostalinami je nekaj takšnih, za katere 1994, Priloga 10: 2) in drugje. Enako velja za sklede na nogi lahko predvidevamo, da gre za ostaline bivanjskih objektov (G3499) (Turnišče: Tomaž 2012, G322, G387–G390; Kalinov- (npr. PO 35, PO 43, morda PO 71), večino pa lahko razložimo njek pri Turnišču: Kerman 2013, G146; Popava pri Lipovcih: kot sledi različnih gospodarskih oziroma drugih dejavnosti na Šavel, Karo 2012, G225–G260, G410–G411; Šafarsko: Šavel območju (glej Katalog plasti in arheoloških ostalin). 1994, Priloga 13: 10; Bukovnica: Šavel 1994, Priloga 19: 12, tudi drugje) in zaprte oblike skled s klekom (G3468) (Tur- Zgodnja bronasta doba nišče: Tomaž 2012, G94, G194, G450, G449; Kalinovnjek pri Turnišču: Kerman 2013, G109; Gorice pri Turnišču: Plestenjak Zgodnjebronastodobne arheološke ostaline so razprostra-2010, G24, G50; Pri Muri pri Lendavi: Šavel 2011, G2, G106; njene vzdolž sonde A. Med njimi je le objekt PO 43 take obli-Popava pri Lipovcih: Šavel, Karo 2012, G42, G112, G396, ke in velikosti (ovalne oblike, velikosti 7,70 × 3,95 m), da bi ga G397; Šafarsko: Šavel 1994, Priloga 10: 3) in drugje. Tako morda lahko interpretirali kot bivanjskega (sl. 8a–b, označeni oblikovano keramično posodje je v teh primerih pripisano z rjavo rumeno), ostali dve jami (PO 23, PO 41) sta manjši starejšemu odseku eneolitskega obdobja, kulturno pa lasinj- (1,80 × 1,71 m in 2,10 × 1,70 m) in sodita med ostaline, ki so ski kulturi. nastale kot posledica preteklih gospodarskih dejavnosti na obravnavanem delu izkopnega polja. Poleg keramičnega gradiva so bila v polnilu jame PO 4 od- krita tudi nekatera kamnita orodja (G3511–G3516), med nji- Drobne arheološke najdbe, ki jih lahko pripišemo zgodnji mi praskala (G3513, G3514), strgalce (G3515) in retuširane bronasti dobi, so izjemno redke (PO 23: G3523–G3524; PO kline oziroma odbitki (G3511, G3512, G3516). Repertoar 41: G3525–G3527; PO 41: G3526–G3529), pri čemer je treba kamnitega orodja ne odstopa od drugih istočasnih kamnitih opozoriti še, da je bilo v polnilu jame PO 43 odkritih tudi pre-zbirov z najdišč na Štajerskem in v Prekmurju. cej odlomkov neolitske keramike (G3530–G3537). V polnilu jame PO 4 sta bila odkrita tudi dva bronasta že- Keramika zgodnje bronaste dobe s Čateža – Srednega po- bljička (G3509–G3510), ki pa sta vanj najverjetneje prišla kot lja je največkrat izdelana iz zelo grobozrnatih lončarskih mas poškodba njenega vrhnjega dela. Ne gre pozabiti, da so bile in ima grobo površino, kar pomeni, da so bile v postopku vse ostaline na najdišču v zgornjih delih poškodovane zaradi izdelave odpravljene samo grobe napake na površini. Žga-globokega oranja. na je praviloma nepopolno oksidacijsko oziroma včasih tudi redukcijsko. Med keramičnim gradivom velja zagotovo izpostaviti nekaj odlomkov loncev, okrašenih z metličastim okrasom po celotni površini posode (G3523, G3525–G3526, G3528–G3529). Motiv okrasa je lahko povsem neorganiziran Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 107 (G3523, G3525–G3526), ali pa je metličenje izvedeno v vo-izdolženim in blago usločenim spodnjim delom ostenja ter doravnih potegih (G3528–G3529). Tovrsten okras se naha- krajšim odebeljenim robom ustja, kot so primerki G3540, ja na lončenini iz vseh treh objektov. Analogije tovrstnemu G3578 in G3577, najdemo primerjave na najdišču Oloris pri okrasu na posodju najdemo na zgodnjebronastodobnih naj-Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, npr. t. 2: 5, t. 15: 7, t. 37: 1, diščih v vzhodni Sloveniji, npr. na najdiščih Za Raščica pri Krot. 39: 4–9 idr.). Podobno tudi loncem z izvihanim robom ustja gu (Šavel, Sankovič 2010, G472, G473, G785, G797), Orehova (G3544, G3556, G3572, G3586, G3588) najdemo primerjave vas – Dolge Njive (Grahek 2014, sl. 14.1.5: 1, 14, 16) idr. na najdiščih Gomile (Tomaž 2010b, G1, G11, G12), Oloris pri V polnilu jame PO 23 je bilo odkrito tudi v celoti ohranjeno Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, npr. t. 5: 9, t. 15: 2, 6, t. 17: keramično vretence blage bikonične oblike (G3524), ki prav 1–2 idr.), Rabelčja vas pri Ptuju (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 2: tako sodi v repertoar izdelkov zgodnje bronaste dobe, kot 11, t. 3: 5, t. 4: 4, 12 idr.), pa tudi med poznobronastodobnim npr. na najdišču Za Raščico pri Krogu (Šavel, Sankovič 2010, gradivom z najdišča Pod Kotom – sever (Kerman 2011, G60, G19, G20, G23, G28, G38, G41, G43 idr.). G211, G212, G280 idr.). Med poznobronastodobnim gradivom z najdišča Pod Kotom – sever najdemo tudi primerjave za Med odkritimi kamnitimi orodji naj izpostavimo dva primerka različne oblike skled (G3541, G3583, G3585) (Kerman 2011, fragmentov retuširanih odbitkov iz svetlo sivega in rdečkaste-G295, G330, G332, G296, G399) in skodel (G3542, G3551, ga roženca (G3538–G3539), pri čemer za primerek G3539 G3557) (Kerman 2011, G12, G16, G334). ugotavljamo, da je bil izpostavljen visoki temperaturi. Bronastodobna keramika je večinoma izdelana iz finozrnatih Srednja bronasta doba oziroma njen lončarskih mas, posamezne posode pa so izdelane tudi iz prehod v pozno lončarskih mas grobe in drobne zrnatosti. Površina lončenine je gladka in zelo dobro dodelana (brisana). Posodje je največ- Srednje bronastodobne ostaline so razpršene po celotnem krat žgano oksidacijsko ali nepopolno oksidacijsko. območju najdišča (sonde A, B, C, D), največ pa jih leži na ob- Okras lončenine je izdelan praviloma s pomočjo nanašanja močju sonde A (PO 5, PO 18, PO 35, PO 46, sl. 8a–b: ozna- bradavic različnih velikosti in oblik ter plastičnih reber na po- čena z zeleno), v sondah B, C in D pa je locirana po ena jama, vršino posode. Bradavice so lahko samostojne ovalne oziro-ki jo lahko pripišemo bronasti dobi. Po oblikah in velikosti se ma tudi razčlenjene (G3540, G3548, G3561, G3578) in kro-jame oziroma objekti med seboj precej razlikujejo. Med večje žne (G3562). Rebra so lahko preprosta, enostavna (G3559, objekte, ki bi jih morda lahko označili za bivanjske, sodi PO 71 iz sonde C, izdolžene ovalne oblike, katerega velikost znaša G3582), lahko pa so dodatno razčlenjena z odtisi prsta 11,16 × 2,70 m. Enako najverjetneje velja za PO 35, ki se na- (G3542, G3552, G3580, G3581). Vrezani (G3562), odtisnjeni haja v sondi A in je dokaj pravilne kvadratne oblike, velikosti (G3568) in modelirani (G3564) okrasi so na bronastodobni 2,10 × 1,70 m, z evidentiranimi koncentracijami keramike in in lončenini s Čateža – Srednega polja redki. situ odloženimi žrmljami. Ostale jame so manjše, pravokotnih Tudi okrasu na bronastodobni lončenini s Čateža – Srednega (PO 46), ovalnih (PO 87), okroglih (PO 5, PO 60) ali nepravil-polja najdemo najboljše primerjave na časovno primerljivih nih oblik (PO 18). Njihovi preseki so od plitvega polkrožnega srednje bronastodobnih najdiščih Štajerske in Prekmurja. Pla-do oglatega ali U-oblike, velikosti pa se gibljejo med 0,63 × stični okras enostavnih, preprostih reber (G3559, G3582) in 0,61 cm in 1,66 × 1,31 m. tudi tistih razčlenjenih s prsti (G3542, G3552, G3580, G3581) Keramično gradivo je v srednje bronastodobnih objektih raz- najdemo npr. na najdišču Gomile (preprosto plastično rebro: meroma maloštevilno (G3540–G3589). Nekateri primerki so Tomaž 2010b, 32, sl. 32, G3, G26, G27; razčlenjeno rebro: značilnih oblik, enotnega načina izdelave in okrasa, zaradi čeTomaž 2010b, 32, sl. 32, G 7, G17–23) in Pod Kotom – se- sar je možna tudi časovna opredelitev gradiva. Rekonstrukcija ver (preprosto plastično rebro: Kerman 2011, G3, G33, G35, ostenja v določenih primerih omogoča opredelitev nekaterih G176, G178, G179; razčlenjeno rebro: Kerman 2011, G27–G28, oblik posodja. Med njimi so večji lonci kroglastih oblik z neko-G50, G52, G66, G68, G78, G129, G132, G134, G150, G153 idr.). liko izdolženim in blago usločenim spodnjim delom ostenja Preprosta in razčlenjena plastična rebra se v primeru Čateža ter krajšim odebeljenim robom ustja (G3540, G3578, G3577), – Srednega polja pojavljajo le v enostavnih linijskih motivih, lonci z izvihanim robom ustja (G3544, G3556, G3572, G3586, medtem ko na drugih najdiščih poznamo sicer tudi kom-G3588) in pa različne odprte oblike skled (G3541, G3583, pleksnejše motivne kombinacije. Podoben plastičen okras je 3585) in skodel (G3542, G3551, G3557). poznan med drugim tudi na posodju npr. na najdiščih Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 1: 13–15, t. 4: 15, t. Oblikovno analogije bronastodobni lončenini s Čateža – 24: 12, t. 26: 7 idr.) in Rabelčja vas pri Ptuju (Strmčnik Gulič Srednega polja najdemo na časovno primerljivih najdiščih 1988–1989, t. 1: 4, t. 3: 6–11, 14, t. 6: 1, 21, 23) ter tudi drugje. Štajerske in Prekmurja. Loncem kroglastih oblik z nekoliko 108 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Plastične bradavice so prav tako pogost način okrasa na 5.4 Rimskodobne ostaline na posodju Čateža – Srednega polja. Primerjave za samostoj-prostoru raziskanega dela ne ovalne oziroma tudi razčlenjene bradavice, kot so npr. G3540, G3548, G3561, G3578, najdemo na najdiščih Gomile najdišča in njihova interpretacija (Tomaž 2010b, G24–25), Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et Alenka Tomaž, Irena Lazar al. 2002, t. 4: 12, t. 5: 7, t. 9: 6, t. 22: 11, t. 37: 9–10 idr.), Pod Kotom – sever (Kerman 2011, G37–G38, G79, G80, G177) in dru- Rimskodobne ostaline so na območju najdišča Čatež − Sre- gje. Tudi krožno zasnovanim bradavicam, kakršen je prime- dno polje razmeroma številne, a zaradi globokega oranja rek G3562, najdemo primerjave na Gomilah (Tomaž 2010b, žal tudi precej poškodovane (sl. 8a–b: rdeče). Presenetljivo G1), Pod Kotom – sever (Kerman 2011, G29, G31), Olorisu pri skromen je tudi repertoar odkritih drobnih najdb. Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 2: 16, t. 11: 4, t. 22: 9–10, Med rimskodobnimi ostalinami so najbolj izpovedne osta-t. 27: 11 idr.) in tudi drugje. line več jarkov značilnega V preseka (sl. 57), ki so bili na Poleg lončenine v polnilih bronastodobnih jam najdemo tudi osnovi oblike in njihovega preseka interpretirani kot jarki dele keramičnih piramidalnih uteži (PO 35 – G3585; PO 87 – nekdanjega rimskega vojaškega tabora (Guštin, Bekić 2002, G3576) in manjša keramična vretenca (PO 35 – G3555; PO 247−248). 71 – G3574) (Guštin et al. 2003). Analogije piramidalnim uteKer so rimskodobne ostaline na Čatežu − Srednem polju ob žem, kot je npr. G3585, najdemo na številnih bronastodobnih njihovem odkritju vzbudile precej pozornosti, je bilo skozi najdiščih, med njimi Oloris pri Dolnjem Lakošu (Šavel 1994, posamezna dela tej temi namenjenih kar nekaj delnih pu-Priloga 32: 11–24, Priloga 37: 23, Priloga 38: 21; Dular et al. blikacij (Guštin 2002; Guštin 2003; Guštin 2008; Guštin, Be-2002, t. 2: 3, t. 22: 16, t. 24: 14, t. 28: 5–10, t. 29: 1–8), Nede- kić 2002; Guštin et al. 2003), zadnja med njimi v letu 2015 lica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G364, 450–452), Pod (Guštin 2015); celotno gradivo, četudi bolj skromno, pa je v Kotom – sever (Kerman 2011, G317), Rabelčja vas pri Ptuju pričujočem zvezku objavljeno prvič. (Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 3: 25, t. 4: 13) idr. Med odkritimi rimskodobnimi ostalinami naj v prvi vrsti Kamnita orodja so v bronastodobnih kontekstih razmeroma izpostavimo dvojna jarka, označena kot RO 6 in RO 8, ki redka, med njimi pa naj izpostavimo sferoid iz sivega roženca sta evidentirana na območju sonde A in potekata po njeni (G3590), ki se je ohranil v polnilu jame PO 87, in pa tolkač celotni širini (sl. 8a–b: rdeče). Jarek RO 8 beležimo v dolži-kvadratnega preseka iz jame PO 5 (G3550). Slednjemu po- doben je bil odkrit na najdišču Gomile (Tomaž 2010b, G4). ni 25,21 m, medtem ko jarka RO 6 in RO 7 verjetno pred- stavljata dva dela nekdaj iste konstrukcije, pri čemer je bilo V posameznih primerih, kot je npr. PO 35, se v polnilih sicer jarku RO 6 v dolžino mogoče slediti 9,30 m, medtem ko bronastodobnih jam pojavijo tudi odlomki keramike mlaj-RO 7 beleži le 1,40 m dolžine. Globine jarkov se v vseh treh ših časovnih odsekov, predvsem rimski (G3563, G3571), pa primerih medsebojno razlikujejo, kar bi lahko bila tudi le po-tudi deli kovinskih predmetov (G3575). Mlajše najdbe v teh sledica stanja različne ohranjenosti; oranje je namreč na teh kontekstih razumemo predvsem kot posledico poškodovanja predelih najdišča poseglo precej v globino. Jarek RO 8 je bil vrhnjih plasti bronastodobnih jam in drugih ostalin. tako v geološko osnovo vkopan do 0,26 m, podobno tudi Glede na primerjave bronastodobnega keramičnega gradiva jarek RO 6 (globina 0,25 m), medtem ko je RO 7 nekoliko z najdišča Čatež – Sredno polje z najdišči Oloris pri Dolnjem plitvejši (0,15 m). Najbolje v prerezu sistem jarkov prikazuje Lakošu, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah in Pod Ko-zahodni presek sonde A (sl. 58). tom – sever, lahko zaključimo sledeče. Gomile so na osnovi Poleg že omenjenih jarkov so se na območju najdišča Čatež primerjav z ostalimi najdišči postavljene v čas srednje brona- − Sredno polje ohranile tudi ostaline štirinajstih peči. Največ ste dobe in njen prehod v pozno, kar je potrjeno tudi z radio- jih je ohranjenih na območjih sond A in D (sl. 8a–b: rdeče). karbonskimi datacijami, ki jami PO 148 in PO 149 postavljajo v Peči so sestavljene večinoma iz dveh delov, ognjiščnega in čas 15. stoletja pr. n. št., medtem ko je jama PO 235 nekoliko pa delovnega prostora, ki je več primerih tudi globlje vko-mlajša (Tomaž 2014b, 194). Podobno, morda nekoliko starej- pan (glej sl. 59). Med dvodelne peči sodijo RO 10, RO 20, še, je datirano najdišče Pod Kotom – sever (Kerman 2014, RO 85, RO 86, RO 89, RO 98, RO 102/141, RO 137), peč RO 154–154). Na osnovi opredelitve sicer maloštevilnih keramič- 13/28 pa je dvodelnega tipa s poglobitvijo. Izjemoma so nih najdb lahko bronastodobne ostaline s Čateža – Srednega rimskodobne peči lahko trodelne, kot je npr. peč RO 101, polja glede na primerjave umestimo v srednjo bronasto dobo evidentiran pa je tudi primer, ko se je ohranil le ognjiščni oziroma prehod v pozno. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 109 prostor (RO 139).106 Morda bi v tem primeru lahko razmi- šljali o enodelni peči, vendar glede na ohranjenost ostaja tudi možnost, da se manipulativni prostor zaradi kasnejših posegov ni ohranil. Še posebej zanimiva sta primera peči RO 26 in RO 29, ki sta imeli skupen manipulativen prostor, podobno kot peči RO 142 in RO 143. Ognjiščni deli peči so praviloma oblikovani krožno oziroma rahlo ovalno, ohranjeni deli njihovih konstrukcij pa so nare- jeni iz žgane gline, debeline največkrat med 0,15 in 0,25 m. Delovni oziroma manipulativni prostori so praviloma 57 Fotografija značilnega preseka rimskodobnega jarka. x = 547585,06 y = 83091,88 SE 1 z = 144,73 SE 154 1 SE 155 SE 156 154 ostaline 156 rimskodobnih jarkov 155 58 Izris zahodnega preseka sonde A. Merilo 1 : 50. RO 85 A RO 86 A A RO 89 B B B A B A B A B RO 26A A RO 101 RO 29 RO 26 B A B 0 2 m 59 Izrisi tlorisov in presekov najznačilnejših tipov rimskodobnih peči: dvodelne peči RO 85, RO 86, RO 89; tridelna peč RO 101, peči s skupnim manipulativnim prostorom RO 26 in RO 29. Merilo 1 : 100. 106  Glede na slabo ohranjenost bi težko z gotovostjo trdili, da gre za enodelno obliko peči; povsem možno je, da se delovni prostor zaradi slabe ohranjenosti ni ohranil. 110 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 izdolženih ovalnih oblik, lahko tudi vkopani, do 0,90 m končno velikost peči. Do neke mere večje odstopanje poka- (sl. 60). V njih je prisotnih ogromno ostankov oglja in pe- žeta le peči RO 26 in RO 29 ter peč RO 85 (sl. 61). pela, zaradi česar se predvideva, da so bila med drugim Na najdišču Čatež – Sredno polje so ostaline peči verjetno namenjena tudi čiščenju peči oziroma. Glede na to, da pa eno izmed najbolj zanimivih rimskodobnih odkritij, tudi je bil v primeru RO 10 v manipulativnem delu ohranjen tudi zato, ker vsemu navkljub tovrstnih peči ni ohranjenih na spodnji del žrmelj, predvidevamo, da se je v njih morebiti pretek. Nanje spominjajo na primer tiste, odkrite v rimski vili tudi pripravljalo hrano, namenjeno peki. Nekatere peči ima-z najdišča Lički Ribnik na Hrvaškem (Reed et al. 2019, sl. 7). jo ohranjene tudi dele kupol, kot na primer peči RO 26 in RO 29 (sl. 62). Kupole so izdelane iz žgane gline; so različ- Poleg samih konstrukcij peči in posameznih najdb kovinskih nih debelin in večinoma slabo ohranjene, največkrat le do osebnih predmetov, novca, lončenine in kamnitih žrmelj v nekaj 10 cm v višino. Njihovo skromno ohranjenost lahko njih drugih najdb v pečeh ni bilo odkritih. Žal se niso ohranili pripišemo predvsem globokemu oranju njivskih površin. niti organski ostanki, primerni za arheobotanične in arheo-Primere najbolje ohranjenih in najbolj karakterističnih peči v zoološke analize, ki bi pripomogli k boljši pojasnitvi tedanje izrisu predstavljamo na sl. 59. prehrane, namreč vsi, tudi sicer izjemno redki arheozoološki ostanki izvirajo izključno iz neolitskih kontekstov.107 Skupne velikosti peči so zelo raznolike. Največja med njimi, RO 13/RO 28, meri v ognjiščnem delu in delovnem prostoru Da gre v primeru rimskodobnih ostalin na Čatežu − Sre-skupaj 3,73 × 1,86 m, najmanjša pa je ohranjena velikosti pri- dnem polju v bližini sotočja Save s Krko za ostaline voja- bližno 1,78 × 0,90 m (RO 89) (glej Katalog plasti in arheoloških škega tabora, je že pred časom zapisal sam izkopavalec ostalin). V velikosti pa medsebojno variirajo tudi posamezni najdišča, M. Guštin (Guštin 2002, 69−75; Guštin 2008, 15; sestavni deli peči. Merska razmerja med posameznimi sestav-Guštin 2015, 224−227). Arheološke sledi rimskega vojaške- nimi deli peči so najbolje razvidna iz priložene tabele na sl. ga pohodnega tabora so se razmeroma dobro ohranile 60. Ognjiščni deli peči so lahko relativno majhni, od 0,75 × predvsem v osrednjem delu raziskanega prostora na Čatežu 0,60 m (RO 89), nekatere izmed peči, kot na primer RO 26 − Srednem polju, o čemer pričajo sledi dvojnega jarka (npr. in RO 29, pa imajo precej velik ognjiščni del, celo do 1,53 × RO 6−RO 8) ter ostaline štirinajstih peči. Jarka RO 6−RO 1,30 m (sl. 60). Razmerja velikosti ognjiščnih delov in velikosti 8 se, prostorsko gledano, nahajata najzahodneje od vseh manipulativnih delov posameznih peči se bolj ali manj ohra-rimskodobnih ostalin; z vidika organizacije prostora bi to njajo in so v sorazmerjih, kot je razvidno iz sl. 61a in sl. 61b, pritrjevalo prvotni Guštinovi interpretaciji, da gre za obodna kar bi morebiti kazalo, da so bile rimskodobne peči s Čateža jarka rimskega pohodnega tabora (sl. 8a–b). – Srednega polja delane v nekih standardiziranih oblikah in velikostnih razmerjih posameznih delov ne glede na njihovo Ognjiščni del Manipulativni del Ohranjena Dodatna jama Oznaka Tip Velikost Debelina Velikost Globina kupola Velikost RO 10 dvodelna 1,14 × 1,30 m 0,25 m 1,03 × 1,26 m 0,60 m / / RO 13, RO 28 dvodelna s poglobitvijo 1,34 × 1,34 m 0,25 m 3,0 × 1,68 m 0,60 m / / RO 20 dvodelna 1,12 × 0,86 m 0,18 m 1,30 × 1,11 m 0,70 m da / RO 26/RO 29 s skupnim manipulativnim prostorom 1,7 × 1,7 m 0,18 m 1,50 × 1,50 m 0,70 m da / 1,53 × 1,30 m 0,18 m da / RO 85 dvodelna z jamo 1,10 × 1,45 m 0,15 m 1,70 × 1,20 m 0,90 m da / RO 86 dvodelna 0,90 × 0,90 m 0,60 m 1,00 × 0,92 m 0,70 m / / RO 89 dvodelna 0,75 × 0,60 m 0,15 m 1,03 × 0,90 m 0,40 m / / RO 98 dvodelna 1,00 × 0,96 m / 1,30 × 1,15 m / / / RO 101 trodelna 1,28 × 1,20 m / 2,40 × 2,02 m / / 2,30 × 1,80 m RO 102, RO 141 dvodelna 0,91 × 0,62 m / 1,08 × 0,90 m 0,65 m / / RO 137 dvodelna 1,05 × 0,72 m / 1,70 × 1,55 m 0,40 m / / RO 139 enodelna ? 1,05 × 0,80 m / / / / / RO 142/RO 143 s skupnim manipulativnim prostorom 1,10 × 1,05 m / 1,07 × 1,07 m 0,57 m / / 1,05 × 1,05 m / / / RO 147 dvodelna 1,30 × 0,90 m / 1,74 × 1,65 m 0,56 m / / 60 Pregled velikostnih parametrov posameznih delov rimskodobnih peči. 107  Rezultati arheozoološke analize in arheobotanične analize so na-drobneje prikazani v ločenih poglavjih v tej publikaciji. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 111 Ognjiščni del Dolžina Širina Ognjiščni del RO 10 1,14 1,3 2 RO 13, RO 28 1,34 1,34 1,5 RO 20 1,12 0,86 1 RO 26 1,7 1,7 0,50 RO 29 1,53 1,3 RO 85 1,1 1,45 RO 86 0,9 0,9 dolžina RO 89 0,75 0,6 RO 98 1 0,96 RO 101 1,28 1,2 RO 102, RO 141 0,91 0,62 dolžina širina RO 137 1,05 0,72 RO 139 1,05 0,8 RO 142 1,1 1,05 RO 143 1,05 1,05 RO 147 1,3 0,9 Manipulativni del Dolžina Širina Globina Manipulativni del RO 10 1,26 1,03 0,6 3 RO 13, RO 28 1,68 3 0,6 2 RO 20 1,11 1,3 0,7 1 RO 26 1,5 1,5 0,7 0 RO 29 1,5 1,5 0,7 RO 85 1,2 1,7 0,9 RO 86 0,92 1 0,7 dolžina RO 89 0,9 1,03 0,4 RO 98 1,15 1,3 / RO 101 2,02 2,4 / dolžina širina RO 102, RO 141 0,9 1,08 0,65 RO 137 1,55 1,7 0,4 RO 139 0 0 / RO 142 1,07 1,07 0,57 RO 143 1,07 1,07 0,57 RO 147 1,65 1,74 0,56 61 Grafični prikaz medsebojnih razmerij velikosti pri ognjiščnem delu in manipulativnih prostorih rimskodobnih peči. V zasipih peči so bile odkrite razmeroma maloštevilne najdbe. Kar v nekaj primerih so rimski objekti poškodovali starejše ostaline, največkrat tiste iz neolitskega obdobja, ki so bile na raziskanem prostoru najdišča tudi najštevilnejše. V zasipih rimskih peči, pa tudi v jarkih, so se tako večkrat pojavljale tudi neolitske najdbe (primer RO 6, RO 13 idr. − glej Katalog najdb), v več primerih pa so novoveški posegi posegli vse do samih peči, kar izkazujejo tudi posamezni kosi novoveških ostalin znotraj njihovih kontekstov. Rimskodobne drobne najdbe, sicer maloštevilne in odkrite večinoma v ornici (glej katalog najdb), so zelo izpovedne. Med njimi najdemo dele rimske vojaške opreme, kot so npr. bronasta sponka za pritrditev oklepa z obročem v obliki črke D (G3609), bronasti zaključek cinguluma ali jermena konj- 62 Ostanki rimskih peč. ske opreme (G3575), železen okov oziroma ojačitev piluma (G3654), železna sulična ost z ohranjenim suličnim listom in delno ohranjenim tulastim nasadiščem (G3608), železna 112 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 puščična ost štirikotnega preseka s trnom okroglega preseka (G3655) in značilen šotorski klin iz železa (G3653) (sl. 63). Med ohranjenimi rimskodobnimi kovinskimi najdbami so še noriško-panonska fibula tipa Almgren 236c (G3652), bro- nasta sponka tipa Langton-Down (G3600) in republikanski srebrni denarij (G3601),108 kovan med letoma 199−170 pr. n. št. (Guštin 2015, 225). Rimskodobnim kovinskim najdbam lahko najdemo številne primerjave v bližnji in daljni okolici. V podrobnejši analizi najdb s Čateža − Srednega polja, predstavljeni v članku Rimski vojaški tabori v smeri proti Segestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka, M. Guštin (2015, 225) najde primerjave: bronasta sponka za oklep (G3609) (Bishop, Coulston 2006, 99, sl. 56: 13, 16−17; Unz, Deschler-Erb 1997, t. 33; Deschler-Erb 1999, t. 13: 165, 167−168 idr.), železna sulična ost (G3608) (Bishop, Coulston 2006, sl. 28: 10; Unz, Deschler-Erb 1997, t. 16: 251), železna puščična ost (G3655) (Unz, Deschler-Erb 1997, t. 20: 380; Deschler-Erb 1999, t. 7: 93), železna ojačitev piluma (G3654) (Bishop, Coulston 2006, 99, sl. 37: 11−12, 14; Unz, Desc- hler-Erb 1997, t. 33; Deschler-Erb 1999, t. 15: 220), bronasti zaključek cinguluma ali jermena konjske opreme (G3575) (Unz, Deschler-Erb 1997, t. 63: 1761, 1776, 1787; Deschler- 63 Primerki rimskodobnega orožja in deli vojaške opreme. -Erb 1999, t. 36: 690, 692). Dvogumbasti fibuli (G3652) (prim. Garbsch 1965, 29−33, karta 8; Sedlmayer 2009, 27), ki je oblikovno podobna fibulam tipa Almgren 236, najde- mo primerjave npr. v grobu 1 na najdišču Volarije pri Žirjah na Krasu (Bavdek 2005, 253, t. 1: gr. 1: 1), kjer jo povezu- jejo z daljšim časovnim obdobjem od poznoavgustejskega časa do vladavine Nerona (Bavdek 2005, 242). Tudi bronasti sponki tipa Langton-Down (G3600) M. Guštin (2015, 225) najde več primerjav (npr. Feugère 1985, 262−267; Müller 2002, t. 7: 62−63 idr.). Poleg predmetov, izdelanih iz kovine, so bili v posameznih arheoloških kontekstih odkriti sicer maloštevilni odlomki rimske lončenine. Najprepoznavnejši so odlomki vratu ozi- roma dna in ostenja razmeroma velikih amfor oziroma pito- sov (G3571, G3599), ohranili pa so se tudi drobci rimskega stekla (Guštin et al. 2003). Med najbolje ohranjenimi primer-64 Deli kamnitih žrmelj in situ v RO10. ki rimskodobnega gradiva je v celoti ohranjen spodnji del žrmelj krožne oblike s sredinskim utorom na zgornji površini in usločenim dnom iz grobozrnate kamnine (G3595) iz RO 10 (sl. 64). Glede na predstavljene drobne najdbe in tudi številne kro- žne peči ter obrambna jarka smemo zaključiti, da imamo 108 Najdbo je določil A. Šemrov, Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 113 na lokaciji Čatež − Sredno polje opraviti z rimskim vojaškim 82). V geološko osnovo so vkopane od 0,15 m (NO 80) do pohodnim taborom. Datacijo tabora lahko glede na data-1,15 m (NO 44) (glej katalog Plasti in arheoloških ostalin). cijo obeh fibul (G3600, G3652) opredelimo v najzgodnejše Poleg jam so bili na najdišču odkriti tudi novoveški jarki li-obdobje rimske zasedbe današnjega slovenskega ozemlja nijskih zasnov (sl. 8a–b, npr. NO 56), ki so bili namenjeni (Guštin 2008, 15) oziroma v avgustejsko obdobje, torej v predvsem različnim vodom za električno napeljavo oziroma čas, ki je povezan z rimskim osvajanjem tega pomembnega drugo infrastrukturo. Npr. jarek NO 56 sledimo v sondah B prehoda v južno Panonijo in na zahodni del Balkanskega in C, je plitvega polkrožnega preseka, v geološko osnovo polotoka (Guštin 2015, 227); republikanski srebrni denarij vkopan do 0,12 m. (G3601) od te datacije nekoliko odstopa. Med novoveškimi ostalinami naj izpostavimo še kamnito Med sotočjem Krke s Savo in izlivom Sotle v Savo (Cun- strukturo NO 120, locirano v sondi E (sl. 8a–b), izdolžene drovec, Sela pri Brežicah, Brežice, Obrežje, Čatež − Sredno podolgovate oblike, širine približno 1,0 m, sestavljeno iz ne-polje) je lociranih skupno pet vojaških taborov, kar kaže na pravilno naloženih kamnov. Dokumentirana dolžina je bila v strateški pomen tega prostora v času zatona prazgodovine dolžini 28,50 m. Vse novoveške ostaline na najdišču Čatež – in zgodnjega osvajanja rimske vojske. Rimski legionarji naj Sredno polje lahko povežemo z novoveškimi in recentnimi bi s tega položaja utrjevali svojo državo med staroselskimi infrastrukturnimi posegi v prostoru ali kot posledico polje-Tavriski, Latobiki in vzhodneje živečimi Kolapiani. S tega pro- delskih oziroma drugih dejavnosti na območju. stora naj bi odhajali tudi v boj proti panonskim keltskim sku- pnostim in plemenom osrednjega Balkana (Guštin 2008, 17). Drobnega arheološkega gradiva je bilo v raziskanih novo-Gostota rimskih pohodnih taborov kaže na izreden strateški veških jamah (NO 12, NO 17, NO 25, NO 27, NO 39, NO pomen, ki ga je imelo to območje v času rimskega osvajanja 44, NO 49, NO 81, NO 120) malo, v glavnem pa gre za od-zahodnega dela Balkanskega polotoka v času zatona lokal- lomke keramike (G3612, G3615, G3621, G3625–G3628), nih prazgodovinskih skupnosti (Guštin 2015, 231). drobce stekla, odlomke pečnic (G3620, G3622) in odlomke železnih predmetov, od železnih klinov (G3613) in dvodel- nega zatiča (G3618) do podkve (G3624) in drugih železnih 5.5 Ostaline novoveških posegov predmetov (G3614). Med odlomki keramike so evidentira-in njihova interpretacija ni odlomek profiliranega ustja, najverjetneje lonca iz NO 12 (G3612), odlomek ostenja iz NO 17 (G3615), odlomek dna z Alenka Tomaž, Zrinka Mileusnić ostenjem posode, najverjetneje lonca iz NO 56 (G3621), ter Novoveške ostaline so na območju najdišča Čatež – Sre- odlomek odebeljenega ustja z ostenjem skodele (G3625), dno polje razmeroma maloštevilne (sl. 8a–b: svetlo modro). odlomka ustja in ostenja posode (G3626–G3627) ter od-Med njimi je kar nekaj jarkov, srednje velikih in manjših, v lomek pokrova (G3628) iz NO 120. Keramika je v več pri-geološko osnovo vkopanih jam ter kamnitih struktur, ki so merih neokrašena, sicer je okras izdelan z glavničenjem, evidentirani razpršeno po celotnem izkopnem polju v son-vrezovanjem oziroma z odtisi šila. Oblikovno je posodje dah A–E (npr. NO 12, NO 14, NO 15, NO 17, NO 24, NO nedoločljivo predvsem zato, ker so odlomki ohranjeni le v 25, NO 36, NO 37, NO 39, NO 44, NO 49, NO 52, NO 56, zelo majhnih velikostih, o njihovi časovni umestitvi pa govori NO 63, NO 67, NO 68, NO 72, NO 73, NO 76, NO 77, NO predvsem način izdelave. 80–NO 82, NO 120; sl. 8a–b). Na podlagi prostorske raz- »Relativno mlada« časovna umestitev omenjenih najdb ni poreditve le-teh zatorej ne moremo govoriti o kakršni koli sporna, vendar pa o dejavnosti na obravnavanem prostoru zgostitvi novoveških posegov na določenem prostoru, ki bi tovrstne jame in v njih odkrite drobne najdbe ne povedo pričali o intenzivnejši dejavnosti na določenih delih raziska-prav veliko. Morda so nastale ob vsakoletnih poljskih opra- nega območja. vilih in jih lahko razumemo kot ostanke odpadnih jam. Le Evidentirane jame so od pravokotnih (NO 12, NO 24, NO ena jama se je, vsaj glede na najdbe, razlikovala od ostalih; 37, NO 39, NO 49, NO 63, NO 86), krožnih (NO 44, NO gre namreč za zakop vojaške opreme in konja iz časa druge 52, NO 67) do ovalnih oblik (NO 14, NO 15, NO 17, NO 36), svetovne vojne (sl. 65, 66) (Guštin et al. 2003), ki pa v času velikosti med 0,85 × 0,81 m (npr. NO 39) in 2,86 × 2,54 m raziskav prostorsko na načrtu najdišča ni bil lociran. (npr. NO 44) ter plitvih do globljih polkrožnih (NO 52, NO V polnilih novoveških jam in jarkov se je poleg novove-67, NO 77, NO 81), oglatih (NO 12, NO 39) in U-presekov škega gradiva nahajala tudi lončenina starejših obdobij. V (NO 14, NO 36, NO 44, NO 49, NO 72, NO 73, NO 76, NO strukturi NO 120 je bilo tako odkrite veliko neolitske lon- čenine (G3629–G3650), kar je verjetno posledica uničenja 114 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 65 Prerez jame iz Druge svetovne vojne, v kateri je bil zakopan konj. 66 Deli konjskega skeleta. nekdanjih neolitskih ostalin. Prav tako se je neolitska lon- čenina nahajala tudi v zasipu jarka NO 56 (G3623), praz- godovinski odlomek (G3619) je bil odkrit še v polnilu jame NO 44, odlomek dna bronastodobne posode (G3616) pa v polnilu jame NO 25. Novoveške najdbe so se poleg v odkritih polnilih jam, jarkov in drugih objektov nahajale še v ornici, skupaj z odlomki prazgodovinske lončenine, drobci rimskega posodja in od- lomki drugih, predvsem kovinskih predmetov, od železnega žeblja do podkve in pile (G3656–G3659, G3661). Najdbe so v ornico prišle bodisi kot novoveški odpad na polju bodisi pa je prisotnost novodobnih najdb v ornici lahko posledica globokega oranja, ki je poškodovalo vrhnje plasti vkopanih novoveških jam. Med novoveškim gradivom se je v ornici nahajal tudi avstrijski kovanec za 2 hellerja, z letnico 1894 (G3660). Novoveškemu gradivu je zaradi njegove skromne ohranje- nosti in slabe zastopanosti tovrstnega gradiva v strokovni li- teraturi težko poiskati natančnejše primerjave in posledično tudi določiti natančnejši časovni okvir. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 115 6Analize 6.1 Analiza fragmentacije vezi tako med posamezniki kot tudi med skupinami ljudi neolitskega keramičnega zbira (Chapman 2000, 226).109 Kaj razlomljenost keramike lahko pove o nastanku posa- Alenka Tomaž (v sodelovanju z Moniko Zorko) meznih arheoloških struktur, sta poskušala v zadnjem času S terminom razlomljenost ali s tujko fragmentacija ozna- pojasniti tudi G. Fusek (2000) in J. Macháček (2001). Čeprav čujemo stanje predmetov, ko ti niso več celoviti, ampak gre v obeh primerih za študije zgodnjesrednjeveškega ke-se nahajajo v večjem številu manjših kosov. Prav razisko- ramičnega gradiva, ki se dotikata bistveno mlajših časovnih vanje preteklosti najpogosteje poteka skozi materialne obdobij, njuni teoretski modeli ne vsebujejo elementov, ki bi sledi, ki se ohranijo v delih nekdaj celih predmetov. bili kronološko občutljivi. Prav zato lahko služijo tudi naše- Kako so predmeti postali del arheološkega zapisa, smo po- mu primeru kot eno izmed raziskovalnih vodil, pri čemer se skušali preveriti s pomočjo analize razlomljenosti predmetov. v interpretaciji našega primera opiramo predvsem na Ma- Čeprav predmeti oziroma njihovi deli redko ostanejo v stanju cháčkove ugotovitve (Macháček 2001). in na mestu, kjer so bili odloženi, se njihovo mesto v arheolo- Po njem je razlomljenost keramike v arheoloških plasteh in ški strukturi velikokrat razume tudi kot mesto njihove prvotne strukturah posledica postdepozicijskih procesov. Pri oprede-odložitve (Chapman, Gaydarska 2007, 71–75). Na tem načelu ljevanju naselbinskega arheološkega gradiva se naslanja na so slonele nekatere analize in raziskave, ki so poskusile na teorije Schifferja in Neustupnýja (Macháček 2001, 13–17), kjer osnovi razlomljenosti artefaktov, v glavnem keramičnih po-so kot neke vrste odpada razumljene vse arheološke najd- sod, razložiti različne nastanke in pomene arheoloških struk- be. Enako veliki odlomki, ki jih je mogoče med seboj zlepiti, tur. Eden prvih, ki je za razlago nastanka arheoloških depozi- naj bi govorili o prvotnem odpadu (predmeti, odloženi na tov uporabil načelo razlomljenosti keramičnih posod, je bil M. mestu, kjer so bili uporabljeni) ali odpadu samem po sebi Schiffer (Schiffer 1987; Chapman, Gaydarska 2007, 71–72, 81), (npr. opuščen prostor – hiša), čeprav tudi drugotni odpad ki je med drugim poskusil določiti, kolikšen delež posamezne (gradivo, odloženo na drugem mestu, kot je bilo uporablja-posode je prisoten na eni strani in v koliko odlomkov je bila no) ni izključen. Za drugoten odpad naj bi bilo značilno po-posoda razlomljena na drugi (Schiffer 1987). manjkanje zelo majhnih odlomkov. O odpadu tretje vrste pa Na drugačnih načelih temelji teorija J. Chapmana o na- lahko govorimo v primeru, ko je odpad premeščen zaradi menski fragmentaciji kot enem izmed glavnih načel soci- delovanja narave. Tako naj bi bili prvotni in drugotni odpadi alnih praks, ki je v zadnjih letih prisotna v prazgodovinski bolj verjetni na dnu jam, zasutje nad njimi pa odpad tretje arheologiji (Chapman 2000; Chapman, Gaydarska 2007). vrste (Macháček 2001). Ne smemo pozabiti še na možnost, Chapmanu izraz fragmentacija pomeni »pogosto namen-da je človek lahko odpad prestavil tudi sam. sko lomljenje predmetov še pred koncem njihove življenj- Z namenom preverbe odnosa med določenim neolitskim ske dobe in njihova depozicija v strukturiranih kontekstih« objektom in njegovim keramičnim zbirom z vidika po- (Chapman 2000, 222), kot tudi dejstvo, da se zlomljeni jasnjevanja namembnosti smo pri obravnavi keramične-predmeti ne dajo sestaviti iz preprostega razloga, ker nikoli ga zbira s Čateža – Srednjega polja analizirali dva vidika niso bili deponirani kot celoviti predmeti (Chapman 2000, 23). Skozi namensko fragmentacijo naj bi se po njegovem pogosto izražala posebna oblika socialne prakse, tako ime- 109 Ko govorimo o odlomkih in razdrobljenosti, se za »uporabno posod-je« običajno sklepa, da je bilo razlomljeno po naključju (Bánnfy 1997, novan odnos vklenitve oziroma vpetosti (angl. enchainment) 9), za primere številnih razlomljenih figurin, predvsem na prostoru (Chapman 2000, 5), katerega jedro leži v materialni kulturi, Balkana, pa se pogosto sklepa, da so bile lomljene namensko (Talalay na osnovi katere se vzpostavljajo in vzdržujejo dolgotrajne 1993, 45; Chapman 2000, 49; Georghiu 2001 76, 79, 80; Budja 2003, 124−126; Naumov 2009, 96 idr.). Ker je Chapmanova teorija »namenske fragmentacije« morda primernejša za predmete, kot so figurine, se pri naši analizi opiramo na izsledke Macháčkovega dela (Macháček 2001). 116 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 90,00% 80,00% 70,00% 60,00% 50,00% 40,00% 30,00% 20,00% 10,00% 0,00% 2 3 22 38 42 45 55 57 58 64 65 70 75 83 90 91 92 93 94 95 96 99 104105106108110 123126129135136138140144145146 149150 151 152 153 67 Grafična ponazoritev individualnih deležev zlepljene lončenine po posameznih neolitskih objektih v primerjavi s povprečno vrednostjo na najdišču (vir: Tomaž 2005b, 113, sl. 2). razlomljenosti. Ugotavljali smo delež zlepljene keramike v vseh razpoložljivih podatkov ugotovljeno stanje izkaže za posameznih objektih v odnosu do povprečne vrednosti na bolj zapleteno, kot smo na začetku predvidevali. najdišču in primerjali količinske zastopanosti različnih veli- Delež tako imenovane zlepljene keramike v posameznih kostnih skupin odlomkov keramike na ravni najdišča ter po neolitskih objektih se je izkazal v veliki meri za odvisnega posameznih objektih. od absolutne velikosti obravnavanega zbira. Povedano pre- Ob odkritju in pred prvim lepljenjem je celoten keramič- prosto, delež zlepljene keramike je praviloma neprimerno ni zbir s Čateža – Srednega polja obsegal približno 68.600 večji v keramičnih zbirih, ki sodijo med količinsko manjše. odlomkov keramike. Po opravljenem postopku lepljenja se Velja pa tudi obratno, z redkimi izjemami. V količinsko večjih je število odlomkov znižalo na približno 57.300, kar pomeni, zbirih je delež zlepljene keramike realno manjši. Sliko stanja da je delež tako imenovanih zlepljenih odlomkov na najdi-razlomljenosti posameznih keramičnih zbirov v odvisnosti šču povprečno 16,4 % (Tomaž 2005b, 114) (sl. 67, priloga 5). od povprečne vrednosti na najdišču je torej zaradi občutnih Odstotek sam po sebi v tem primeru potrjuje, da je pri razi-količinskih nesorazmerij med velikostmi posameznih zbirov skavah naselbinskih kontekstov potrebno računati na močno po naši oceni potrebno razumeti bolj ohlapno. razdrobljene keramične zbire, ki tudi ob postopku sestavljanja Drugi vidik razlomljenosti keramičnega zbira s Čateža – Sre-in lepljenja odlomkov ne ponujajo dosti boljšega stanja. dnega polja je bil ovrednoten s pomočjo opazovanja koli- Povsem drugo razsežnost dobi ta delež ob primerjavi z de- činske porazdelitve petih velikostnih razredov keramike na leži »zlepljenih odlomkov« v posameznih neolitskih objektih. primeru celotnega zbira in na primeru posameznih neolit-Pove namreč, kakšna je bila dejanska razlomljenost določe- skih objektov. nega keramičnega zbira. Na sl. 67 so prikazani deleži »zle- Analiza ohranjene velikosti odlomkov je bila opravljena na pljenih odlomkov« v posameznih objektih v primerjavi z 15,3 % vzorcu keramike, pri čemer so bili odlomki na osnovi ugotovljeno povprečno vrednostjo na najdišču. Kot vidimo, je velikosti razvrščeni v pet velikostnih razredov: zelo majhni razdrobljenost keramike v neolitskih objektih zelo različna. V (pod 5 cm2), majhni (med 5 in 15 cm2), srednje veliki (med nekaterih objektih je delež zlepljenih odlomkov bistveno večji 15 in 25 cm2), veliki (med 25 in 35 cm2) in zelo veliki od-od povprečja, kar pomeni, da je v teh primerih razlomljenost lomki (nad 35 cm2) (sl. 68). Okvirna velikost njihove površine keramike majhna. Spet v drugih primerih je delež zlepljenih je bila izračunana na osnovi zmnožka dolžine in širine, kar odlomkov glede na povprečno vrednost na najdišču izjemno seveda predstavlja le približek njihove dejanske velikosti; pri nizek; v teh primerih je zabeležena razlomljenost keramike zaobljenih in okroglih odlomkih pa je bila upoštevana tudi večja. Razloge za takšne razlike smo na začetku iskali pred-njihova oblika in je izračun potekal v skladu s tem. vsem v dogajanjih pred samo odložitvijo keramike v arheo- loškem kontekstu (Tomaž 2005b, 114), vendar se ob pregledu Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 117 Zelo Majhni Srednje Veliki Zelo Nedoločeno keramičnega zbira. Čeprav se zavedamo, da odložitev majhni veliki veliki ostankov in nastanek arheoloških struktur ni nujno rezultat 1253 4490 1300 446 621 613 povsem enakih procesov, bi sorazmerna enotnost rezul- tatov analize razlomljenosti keramike kazala na to, da za zelo majhni 15 % obravnavane arheološke strukture lahko povečini domne- majhni vamo, da so nastali kot posledica podobnih procesov na- 5 % srednje veliki stajanja. S tem mislimo predvsem na tiste strukture, katerih 7 % veliki polnila so vsebovala tudi keramično gradivo. Odgovor na 7 % zelo veliki vprašanje, za katero vrsto objektov v našem primeru gre, je 52 % nedoločeno samo na osnovi rezultatov razlomljenosti keramičnega zbira 14 % nekoliko težji. Ob uporabi pojasnitev razlomljenosti keramičnih zbirov, ki jih je predlagal Macháček, lahko izločimo koncept tako 68 Deleži odlomkov različnih velikostnih skupin v celotnem keramičnem zbiru. imenovanega odpada tretje vrste, ker ga naši rezultati in rezultati terenskih izvidov ne podpirajo. Njegovi drugi dve Statistični izračun pojavnosti odlomkov različnih velikostnih možnosti se v našem primeru zdita bolj realni, pri čemer bi skupin je pokazal, da na ravni najdišča in tudi posamezne-lahko v večini primerov objektov govorili o tako imenova- ga objekta večina odlomkov po velikosti sodi med majhne. nem prvotnem odpadu, torej o predmetih, ki so bili odlo-Tovrstni odlomki predstavljajo kar 52 % delež keramičnega ženi na mestu, kjer so bili uporabljeni, ali o odpadu samem zbira s Čateža – Srednega polja. Srednje veliki in zelo majh-po sebi, kot ga npr. predstavlja opuščen prostor – hiša. Tudi ni odlomki sestavljajo 14 % oziroma 15 % delež zbira, velikih razlaga s pomočjo tako imenovanega drugotnega odpada in zelo velikih odlomkov pa je na splošno med 5 % in 7 % se pri nekaterih objektih zdi umestna; za drugoten odpad (sl. 68). Takšna porazdelitev deležev na ravni celotnega zbi-naj bi bilo namreč značilno tudi pomanjkanje zelo majhnih ra kaže, da glavnino zbira predstavljajo odlomki, ki sodijo v odlomkov, kar se v našem primeru izkazuje predvsem pri tri najnižje velikostne skupine, kar pomeni, da naše keramič- površinsko manjših objektih, kot so npr. PO 57, PO 65, PO no gradivo sodi med bolj razlomljene zbire. Med velikimi in 92, PO 153, PO 152, PO 104. zelo velikimi odlomki pa je za 2 % več zelo velikih odlomkov, kar glede na povedano, predstavlja določeno odstopanje Na osnovi povedanega in ob upoštevanju vseh terenskih od t. i. normalne porazdelitve. opažanj ter rezultatov analize odnosa posameznih objektov do količine keramičnega gradiva v njihovih polnilih ugota- Za izpovedno se je izkazala primerjava zastopanosti veli- vljamo, da tudi analiza razlomljenosti keramike v obravna- kostnih skupin odlomkov v keramičnih zbirih posameznih vanih objektih podpira razlago nekaterih objektov kot osta-objektov, ki jo ponazarjamo na sl. 69a–b (tudi priloga 6). lin nekdanjih opuščenih neolitskih bivališč.110 Pokazalo se je, da je razporeditev odlomkov različnih ve- likostnih skupin v zbirih posameznih objektov precej so- razmerna in da ni neposredno odvisna od velikosti zbira. Odstotkovni deleži lončenine določenih velikostnih skupin se realno spreminjajo, odvisno od velikosti določenega ke- ramičnega zbira, vendar pa notranja razmerja med njimi v večini obravnavanih objektov ostajajo bolj ali manj podob- na. V zbirih obravnavanih objektov je delež majhnih odlom- kov po pravilu največji, sledijo deleži srednje velikih in nato zelo majhnih odlomkov, medtem ko je velikih in zelo velikih odlomkov v vseh zbirih relativno malo. Morda od ugoto- vljenega odstopajo le keramični zbiri PO 110, PO 096 in PO 055, v katerih so zelo veliki odlomki praviloma nekoliko po- gostejši kot drugje, v PO 110 in PO 96 po pogostnosti skoraj dosegajo srednje velike odlomke. S pomočjo teoretskih orodij in razlag smo poskusili po- 110  Gre za kontekste: PO 135, PO 136, PO 96, PO 110, PO 55, PO 145, PO iskati vzroke in odgovore za ugotovljeno razlomljenost 90, PO 146, PO 42, PO 105, PO 108, PO 70, PO 91, PO 106, PO 65, PO 93, PO 83, PO 150, PO 129, PO 152, PO 64, PO 138, PO 58 in PO 92. 118 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Velikostni razredi odlomkov keramike Objekt Zelo Objekt Majhni Objekt Srednje objekt Veliki Objekt Zelo Objekt Nedoločeno majhni veliki veliki PO 2 0 PO 2 1 PO 2 0 PO 2 0 PO 2 0 PO 2 0 PO 3 1 PO 3 2 PO 3 5 PO 3 0 PO 3 1 PO 3 1 PO 22 0 PO 22 0 PO 22 0 PO 22 0 PO 22 2 PO 22 0 PO 30 3 PO 30 0 PO 30 0 PO 30 0 PO 30 0 PO 30 0 PO 33 0 PO 33 0 PO 33 0 PO 33 0 PO 33 0 PO 33 0 PO 42 27 PO 42 100 PO 42 17 PO 42 7 PO 42 11 PO 42 21 PO 45 2 PO 45 6 PO 45 1 PO 45 1 PO 45 0 PO 45 0 PO 51 1 PO 51 2 PO 51 0 PO 51 0 PO 51 0 PO 51 1 PO 53 0 PO 53 1 PO 53 0 PO 53 0 PO 53 0 PO 53 0 PO 54 0 PO 54 0 PO 54 0 PO 54 0 PO 54 0 PO 54 0 PO 55 156 PO 55 663 PO 55 163 PO 55 78 PO 55 71 PO 55 33 PO 57 0 PO 57 0 PO 57 0 PO 57 0 PO 57 0 PO 57 1 PO 58 11 PO 58 51 PO 58 5 PO 58 3 PO 58 2 PO 58 14 PO 61 0 PO 61 1 PO 61 0 PO 61 0 PO 61 0 PO 61 0 PO 64 21 PO 64 44 PO 64 9 PO 64 8 PO 64 4 PO 64 19 PO 65 0 PO 65 1 PO 65 5 PO 65 0 PO 65 0 PO 65 1 PO 69 0 PO 69 0 PO 69 0 PO 69 0 PO 69 0 PO 69 0 PO 70 29 PO 70 59 PO 70 20 PO 70 8 PO 70 6 PO 70 38 PO 74 0 PO 74 0 PO 74 0 PO 74 0 PO 74 0 PO 74 0 PO 75 37 PO 75 42 PO 75 9 PO 75 4 PO 75 4 PO 75 9 PO 83 42 PO 83 216 PO 83 84 PO 83 30 PO 83 23 PO 83 30 PO 84 4 PO 84 3 PO 84 0 PO 84 0 PO 84 0 PO 84 0 PO 90 13 PO 90 83 PO 90 18 PO 90 11 PO 90 8 PO 90 10 PO 91 28 PO 91 124 PO 91 38 PO 91 7 PO 91 10 PO 91 17 PO 92 4 PO 92 9 PO 92 3 PO 92 3 PO 92 2 PO 92 5 PO 93 35 PO 93 204 PO 93 63 PO 93 32 PO 93 37 PO 93 20 PO 94 2 PO 94 8 PO 94 3 PO 94 1 PO 94 1 PO 94 0 PO 95 8 PO 95 9 PO 95 9 PO 95 2 PO 95 2 PO 95 13 PO 96 118 PO 96 396 PO 96 89 PO 96 34 PO 96 82 PO 96 30 PO 97 0 PO 97 0 PO 97 0 PO 97 0 PO 97 0 PO 97 0 PO 99 1 PO 99 2 PO 99 0 PO 99 1 PO 99 0 PO 99 3 PO 100 0 PO 100 0 PO 100 0 PO 100 0 PO 100 0 PO 100 1 PO 103 0 PO 103 0 PO 103 0 PO 103 0 PO 103 0 PO 103 0 PO 104 5 PO 104 19 PO 104 4 PO 104 4 PO 104 8 PO 104 5 PO 105 33 PO 105 303 PO 105 96 PO 105 29 PO 105 36 PO 105 31 PO 106 54 PO 106 295 PO 106 107 PO 106 20 PO 106 15 PO 106 38 PO 108 52 PO 108 111 PO 108 17 PO 108 6 PO 108 4 PO 108 26 PO 109 0 PO 109 0 PO 109 0 PO 109 0 PO 109 0 PO 109 0 PO 110 130 PO 110 419 PO 110 106 PO 110 37 PO 110 83 PO 110 23 PO 111 0 PO 111 0 PO 111 0 PO 111 0 PO 111 0 PO 111 0 PO 113 0 PO 113 0 PO 113 1 PO 113 0 PO 113 0 PO 113 0 PO 123 0 PO 123 2 PO 123 0 PO 123 0 PO 123 1 PO 123 1 PO 126 10 PO 126 34 PO 126 5 PO 126 4 PO 126 3 PO 126 6 PO 127 0 PO 127 0 PO 127 0 PO 127 0 PO 127 0 PO 127 0 PO 129 55 PO 129 117 PO 129 38 PO 129 13 PO 129 13 PO 129 18 PO 135 116 PO 135 360 PO 135 125 PO 135 28 PO 135 36 PO 135 17 PO 136 54 PO 136 166 PO 136 68 PO 136 21 PO 136 56 PO 136 16 PO 138 24 PO 138 88 PO 138 38 PO 138 17 PO 138 28 PO 138 20 PO 140 0 PO 140 0 PO 140 0 PO 140 0 PO 140 0 PO 140 2 PO 144 12 PO 144 23 PO 144 5 PO 144 2 PO 144 4 PO 144 9 PO 145 20 PO 145 94 PO 145 30 PO 145 8 PO 145 18 PO 145 31 PO 146 71 PO 146 151 PO 146 59 PO 146 11 PO 146 24 PO 146 52 PO 149 1 PO 149 1 PO 149 0 PO 149 0 PO 149 0 PO 149 3 PO 150 60 PO 150 244 PO 150 51 PO 150 10 PO 150 21 PO 150 35 PO 151 0 PO 151 2 PO 151 0 PO 151 0 PO 151 0 PO 151 2 PO 152 6 PO 152 17 PO 152 5 PO 152 5 PO 152 5 PO 152 5 PO 153 7 PO 153 17 PO 153 4 PO 153 1 PO 153 0 PO 153 6 1253 4490 1300 446 621 69a Deleži odlomkov velikostnih skupin po posameznih objektih. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 119 Zelo majhni Majhni Srednje veliki Veliki Zelo veliki PO 153 PO 152 PO 151 PO 150 PO 149 PO 146 PO 145 PO 144 PO 140 PO 138 PO 136 PO 135 PO 129 PO 127 PO 126 PO 123 PO 113 PO 111 PO 110 PO 109 PO 108 PO 106 PO 105 PO 104 PO 103 PO 100 PO 99 PO 97 PO 96 PO 95 PO 94 PO 93 PO 92 PO 91 PO 90 PO 84 PO 83 PO 75 PO 74 PO 70 PO 69 PO 65 PO 64 PO 61 PO 58 PO 57 PO 55 PO 54 PO 53 PO 51 PO 45 PO 42 PO 33 PO 30 PO 22 PO 3 PO 2 -200 300 800 0 50 500 1000 -200 300 800 -200 300 800 -200 300 800 69b Deleži odlomkov velikostnih skupin po posameznih objektih. 120 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 6.2 Tehnološka makroskopska Rezultati analiza neolitskega keramičnega Za potrebe primerjave rezultatov makroskopske tehnološke zbira analize, izvedene na manjšem vzorcu, in analize celotnega dostopnega keramičnega gradiva, v nadaljevanju na kratko Uvod predstavljamo najbolj izpovedne rezultate preliminarne štu- dije iz leta 2005. Ob arheoloških raziskavah na najdišču Čatež – Sredno polje v letu 2002 je bil odkrit eden, do zdaj največjih neolitskih ke- V preliminarni študiji o keramičnem gradivu s Čateža – Sre- ramičnih zbirov na prostoru današnje Slovenije. Obravnava dnega polja, objavljeni 2005 (Tomaž 2005b, 113–129), je neolitske keramike s Čateža – Srednega polja je v nekaterih opredelitev načina izdelave lončenine temeljila na obrav-segmentih raziskave potekala v celotnem obsegu odkritih navi keramičnih zbirov dveh srednje velikih objektov (PO 55 odlomkov, sicer pa je bil v natančnejšo obravnavo vključen in PO 93). Ugotovljeno je bilo, da je lončenina najpogosteje izbor keramičnega gradiva. Izmed približno 57.300 odlom-izdelana iz drobnozrnatih lončarskih mas (nad 83 %), raz- kov keramike, kolikor jih je obsegal celoten neolitski kera- meroma pogosto tudi iz finozrnatih in grobozrnatih lončar- mični zbir po postopku lepljenja (pred postopkom lepljenja skih mas, medtem ko lončenine, izdelane iz zelo finozrnate pa približno 68.600), je bilo v izbor za podrobno obravnavo in grobozrnate lončarske mase, ni veliko (Tomaž 2005b, sl. vključenih 8724 predmetov, kar v povprečju za celotno naj- 4). Površina lončenine se je v večini primerov izkazala za dišče znaša 15,2 %. Deleži izbora keramike so v posame- gladko (nad 87 %, Tomaž 2005b, sl. 5), pri manjšem delu znih neolitskih objektih sicer različni, vendar pa večinoma lončenine je bila zabeležena groba površina (2 %), pa tudi presegajo 11 % keramičnega zbira, kar predstavlja statistično različna dodelava površine na notranji in zunanji strani po-reprezentativen vzorec (sl. 67). sode (Tomaž 2005b, sl. 5). Premazi v rdeči, rjavi ali črni barvi, ohranjeni le v sledovih, so bili zabeleženi v 7 % obravnavane Izbor gradiva in metodologija keramike (Tomaž 2005b, sl. 6). Pri analizi je bilo ugotovljeno V izbor gradiva so bili vključeni vsi predmeti, ki smo jim lah- še, da je površina nemalokrat močno poškodovana, zato je ko določili oblikovanost ostenja oziroma katerega koli dru- ohranjenost premazov tudi tako slaba. Pri 90 % obravnava- gega oblikovno opredeljivega dela, kot so npr. ustja, dna, nih posod je bilo ugotovljeno nepopolno oksidacijsko žga-ročaji, držaji, izlivi, noge. Oblikovno nedoločljiva ostenja so nje, oksidacijsko žganje posode pa je bilo zabeleženo pri bila vključena v izbor le v primeru, da so bila okrašena. Vsi do 5 % analizirane lončenine (Tomaž 2005b, 114–116, sl. 7). izbrani predmeti so bili katalogizirani, njihova podatkovna Po opravljeni makroskopski analizi celotnega izbora obrav-baza je dostopna v Tomaž 2010, podatkovna baza. navanih kosov se naše glavne ugotovitve niso bistveno Tehnološka makroskopska analiza je zaobjela ok. 8724 od- spremenile, morda so se nekoliko spremenili le relativni lomkov lončenine in minimalnega dela drugih predmetov, deleži zastopanosti lončenine določenih tehnoloških lastno-izdelanih iz keramike (vijčki, uteži). Deloma so bili rezultati sti. Kljub temu pa lahko rečemo, da je vzorec, ki smo ga tehnološke makroskopske analize neolitskega keramičnega uporabili v preliminarni študiji, zadoščal za okvirno oceno gradiva s Čateža – Srednjega polja objavljeni že v publikaciji tehnoloških značilnosti lončenine s Čateža – Srednega polja. Prvi poljedelci (Tomaž 2005b), in sicer keramika iz objektov Lončarske mase PO 055 in PO 093, glavnino pa je zaobjela pričujoča študija. Z izrazom lončarska masa označujemo snov, iz katere je na-Parametri, uporabljeni pri tehnološki makroskopski analizi, rejen lončarski izdelek. Ta vsebuje naravno glino in dodane so bili povzeti in deloma prirejeni po Horvat 1999. Tehno-primesi. Pri tem se opiramo na predpostavko, da je priprava loška makroskopska analiza je obsegala določitev lončarske posebne lončarske mase ali recepta kulturno pogojena in da mase (zrnavost in osnovne sestavine), način oblikovanja, je le-ta pogosto značilna za določeno skupnost in kulturo. dodelavo površine in premazovanje ter način žganja. Okras Določanje lastnosti lončarske mase na makroskopskem nivoju je obravnavan ločeno (od tehnologije izdelave do lokacije in omogoča dokaj zanesljivo in enostavno primarno razvrščanje motiva) in v pričujočo analizo ni zajet. keramičnih izdelkov glede na način njihove izdelave. Lončar- sko maso smo ovrednotili z vidika zrnavosti in vidika osnovnih sestavin, pri čemer smo pri slednjih beležili vsebnost sestavin in njihovo pogostost. Na osnovi velikosti delcev sestavin smo lončarske mase posod s Čateža – Srednega polja razvrstili v Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 121 Zelo Finozrnata Drobnozrnata Grobozrnata Zelo Zrnavost lončarske mase finozrnata grobozrnata 176 1421 5143 1898 85 2 % 1 % Prazgodovinski objekt Zelo finozrnata Finozrnata Drobnozrnata Grobozrnata Zelo grobozrnata PO 2 1 0 0 0 0 zelo finozrnata PO 3 0 4 2 4 0 16 % 22 % finozrnata PO 22 0 1 0 1 0 drobnozrnata PO 30 0 1 2 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 grobozrnata PO 42 1 21 97 62 2 zelo grobozrnata PO 45 0 0 9 1 0 PO 51 0 1 3 0 0 PO 53 0 0 0 1 0 59 % PO 54 0 0 0 0 0 PO 55 7 118 908 121 10 PO 57 0 0 0 1 0 PO 58 2 16 46 22 0 70 Deleži lončenine, izdelane iz lončarskih mas različnih PO 61 0 0 0 1 0 zrnavosti pri obravnavani lončenini celotnega neolitskega PO 64 1 19 66 19 0 keramičnega zbira. PO 65 0 1 4 2 0 PO 69 0 0 0 0 0 PO 70 4 32 108 16 0 pet skupin zrnavosti:111 zelo finozrnate, finozrnate, drobnozr- PO 74 0 0 0 0 0 nate, grobozrnate in zelo grobozrnate. PO 75 0 21 71 13 0 PO 83 6 79 253 82 5 Na osnovi statističnega izračuna pojavnosti posod, izdela- PO 84 0 3 4 0 0 nih iz lončarskih mas različnih zrnavosti, ugotavljamo, da je PO 90 4 16 109 14 0 PO 91 3 61 101 59 0 59 % vse lončenine na Čatežu – Srednem polju izdelane iz PO 92 0 3 14 9 0 drobnozrnatih lončarskih mas. Grobozrnate lončarske mase PO 93 24 35 305 27 0 so služile za izdelavo 22 %, finozrnate pa le 16 % posod- PO 94 1 5 9 0 0 PO 95 4 2 24 13 0 ja. Zelo finozrnate in zelo grobozrnate lončarske mase so PO 96 13 131 373 222 10 pri izdelavi posodja predstavljale le zanemarljiv delež (pod PO 97 0 0 0 0 0 2 %)112 (sl. 70). PO 99 1 2 2 2 0 PO 100 0 0 0 1 0 Drobnozrnate lončarske mase so ugotovljene pri lončenini PO 103 0 0 0 0 0 PO 104 1 8 20 16 0 v vseh obravnavanih objektih, zanimivo pa je, da je delež PO 105 4 61 259 182 22 lončenine iz grobozrnatih lončarskih mas v posameznih PO 106 7 81 333 104 4 objektih tudi razmeroma visok (npr. PO 42, PO 96, PO 136). PO 108 7 77 110 21 1 PO 109 0 0 0 0 0 Izjemoma tudi delež finozrnate lončenine doseže ali celo PO 110 26 144 401 221 6 preseže po vrednostih gostoto lončenine iz grobozrnatih PO 111 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 1 0 0 mas (npr. v objektih PO 91, PO 90, PO 70, PO 75, PO 83, PO PO 123 0 0 2 2 0 129, PO 106). Ugotovljene razlike lahko razumemo kot ene PO 126 1 3 42 16 0 izmed pokazateljev uporabe lončenine različnih zvrsti in na- PO 127 0 0 0 0 0 PO 129 3 58 125 66 2 čina izdelave v posameznih neolitskih objektih. Posamezne PO 135 13 174 359 131 5 bivanjsko-gospodarske enote se skozi lončenino kažejo za PO 136 2 63 179 135 2 PO 138 0 29 114 69 3 111  Velikostni razredi posameznih skupin so povzeti po Horvat (1999). PO 140 0 0 1 1 0 112  Ugotavljamo, da lahko za drobnozrnate lončarske mase tudi ob PO 144 5 6 37 6 1 PO 145 0 26 122 52 1 analizi celotnega keramičnega zbira rečemo, da so bile najpogo- PO 146 23 29 223 93 0 stejše pri izdelavi posodja. Njihov delež se je glede na ugotovitve iz PO 149 0 1 2 2 0 2005 (Tomaž 2005, sl. 4) sicer realno zmanjšal, še vedno pa je iz tovr-PO 150 7 76 265 71 2 stnih lončarskih mas izdelana več kot polovica posodja na Čatežu. Za PO 151 0 1 0 2 1 realno višje so se izkazali tudi deleži posodja, izdelanega iz grobozr-PO 152 5 3 22 7 6 natih in finozrnatih lončarskih mas, medtem ko posodje, izdelano iz PO 153 0 9 16 8 2 176 1421 5143 1898 85 zelo grobozrnatih in zelo finozrnatih lončarskih mas, tudi ob analizi celotnega zbira ne predstavlja večjega deleža lončenine, podobno 71a Deleži lončenine, izdelane iz lončarskih mas različnih kot se je to pokazalo že pri preliminarni analizi (Tomaž 2005, sl. 4). zrnavosti po posameznih neolitskih objektih. 122 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Zelo finozrnata Finozrnata Drobnozrnata Grobozrnata Zelo grobozrnata PO 153 PO 152 PO 151 PO 150 PO 149 PO 146 PO 145 PO 144 PO 140 PO 138 PO 136 PO 135 PO 129 PO 127 PO 126 PO 123 PO 113 PO 111 PO 110 PO 109 PO 108 PO 106 PO 105 PO 104 PO 103 PO 100 PO 99 PO 97 PO 96 PO 95 PO 94 PO 93 PO 92 PO 91 PO 90 PO 84 PO 83 PO 75 PO 74 PO 70 PO 69 PO 65 PO 64 PO 61 PO 58 PO 57 PO 55 PO 54 PO 53 PO 51 PO 45 PO 42 PO 33 PO 30 PO 22 PO 3 PO 2 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 71b Deleži lončenine, izdelane iz lončarskih mas različnih zrnavosti po posameznih sl. 66d sl. 66e neolitskih objektih. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 123 nekoliko drugačne, kar je razvidno tako na oblikovni ravni najpogosteje izdelana iz lončarskih mas (ACE) s sestavinami kot v načinu izdelave (sl. 71a–b). kremena, sljude in železovih oksidov, pa naj si gre za luknji- Pri lončarskih masah smo analizirali tudi vsebnost osnov- čavo ali neluknjičavo različico. Pogostnost te lončarske mase nih primesi, ki smo jih opredelili na osnovi makroskopskega je razvidna tako na ravni celotnega keramičnega zbira kot opazovanja. Njihovo beleženje je za nas pomembno za-tudi na ravni posameznih lončeninskih zbirov. Po pogostno- radi ugotavljanja skupin lončarskih mas, ki so bile upora- sti jim v obeh skupinah sledita različici te lončarske mase z bljene pri izdelavi obravnavane lončenine. Pri tem se nismo večjo vsebnostjo sljude oziroma železovih oksidov. Znaten ukvarjali z vprašanjem, ali so bili ugotovljeni delci naravne delež pa predstavlja še lončenina, izdelana iz lončarskih mas sestavine gline ali pa so bili lončarski masi umetno dodani,113 s sestavinami kremena in sljude (AC). Lončenina, narejena iz ker za tovrstne analize naš pristop ne zadošča, vendar smo lončarskih mas z drugače kombiniranimi sestavinami, predv določenih lončarskih masah opazili, da je večina delcev stavlja na najdišču Čatež – Sredno polje dokaj minimalen oglatih, ostrorobih ter raznovrstnih velikosti, kar bi lahko ka-delež (priloga 7). zalo na namensko dodajanje mineralnih snovi glini.114 Pri preverjanju odnosa med zrnavostjo in zabeleženimi se- Lončarske mase smo glede na luknjičavost razdelili v dve stavinami lončarskih mas se pokaže, da se sestav kremena, večji skupini: na neluknjičave in luknjičave lončarske mase. sljude in železovih oksidov najpogosteje pojavlja v drobno-Luknjičavost lončarskih mas gre po vsej verjetnosti pripisati zrnatih, pa tudi pri grobozrnatih lončarskih masah. Enako postdepozicijskim procesom, zaradi česar so se iz kerami-velja za lončarske mase s sestavinami kremena, sljude in or- ke izlužile določene sestavine oziroma primesi.115 Temu v ganskih sestavin, saj so zabeležene samo v drobnozrnati ali prid govori tudi odsotnost kalcijevega karbonata praktično v grobozrnati različici. Lončarske mase s sestavinami kremena vseh lončarskih masah, z izjemo ene. Ugotovljena luknjiča-in sljude, tudi tiste s pogostejšo sljudo, pa so praviloma upo- vost pa bi na drugi strani lahko nakazovala tudi na posebno rabljene le za finozrnate in zelo finozrnate različice. pripravo lončarske mase v postopku izdelave lončenine. S takšno porazdelitvijo zastopanosti lončenine enakih Med neluknjičavimi lončarskimi masami so zabeležene lon- lončarskih mas se jasno kaže, da je izbira lončarskih mas čarske mase s sestavinami kremena in sljude (AC), lončarske z vsebnostjo enakih sestavin pri izdelovanju lončenine iz-mase s kremenom in železovimi oksidi (AE), lončarske mase pričana na ravni celotnega zbira, kakor tudi v keramičnih s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE), lončarske zbirih posameznih neolitskih objektov, kar bi lahko kazalo mase s kremenom, sljudo in organskimi sestavinami (ACD), na nadzorovan pristop k izdelovanju keramike na najdiču lončarske mase s kremenom, sljudo, organskimi sestavinami Čatež – Sredno polje, tako v smislu izrabe naravnih surovin in železovimi oksidi (ACDE).116 Med luknjičavimi masami so kot tudi v pripravi lončarske mase. prepoznane enake sestavine lončarskih mas kot pri nelu- Oblikovanje posod knjičavih lončarskih masah z manjšim odstopanjem. Med Vsa lončenina je oblikovana prostoročno. S tako imenova-njimi so tudi lončarske mase s kremenom, kalcijevim kar- nim ščipanjem117 so izdelane predvsem manjše posode ter bonatom, sljudo in železovimi oksidi (ABCE). Lončenina je posode z ovalnim ali polkrožnim dnom. Med najbolj pogoste izdelke, narejene s pomočjo ščipanja, sodijo tako zaje- 113  Uporaba gline v njenem naravnem stanju je sicer možna, toda malke, pa tudi čaše, nekatere manjše skodele in miniature. redka praksa lončarjev. Večina glin je namreč v svojem naravnem sta- Pri njih je ostenje dostikrat nagubano in neravnih površin, v nju preveč plastičnih za oblikovanje posod, zato lončarji glino pred več primerih pa so se ohranili tudi odtisi prstov, ki neposre-uporabo različno obdelujejo (Žibrat Gašparič 2008, 10). 114  Pri določanju namenskega dodajanja mineralnih snovi glini so dno kažejo na mesta, kjer je ščipanje potekalo. pri analizah zbruskov pod polarizacijskim mikroskopom uporablje- Lonci, sklede in sklede na nogi so največkrat oblikovani s ni ravno kriteriji, kot so velikost, pogostnost, sortiranost in videz. Pri tako imenovanimi glinenimi svaljki oziroma z načinom svit-opazovanju velikosti delcev se upošteva, da so delci, ki so glini namensko dodani, običajno večji od 0,6 mm in lahko dosegajo velikosti kanja, o čemer pričajo številni lomi odlomkov posod ravno do nekaj milimetrov, običajno so slabše sortirani ter oglate oblike in na mestu, kjer se dva svaljka stikata. ostrih robov (Rice 1987, 406−411; Žibrat Gašparič 2008, 21−25). Pri posameznih posodah lahko celo rekonstruiramo posto- 115  Izlužitev mineralnih snovi iz keramike v postdepozicijskem procesu je bila dokazana na primeru keramike iz Moverne vasi (Žibrat Gašpa-pek njihove izdelave. Sklede na nogi npr. so imele recipiente rič 2008, 138, 157). (torej ostenja z dnom) večinoma izdelane ločeno od nog. 116  Naštete so lončarske mase, pri katerih so upoštevane le ugotovljene osnovne primesi. Tovrstne lončarske mase so zabeležene tudi v 117  Za predstavitve različnih načinov oblikovanja ostenja posode glej različicah s pogostejšo sljudo ali železovimi oksidi oziroma obojim. Rice (1987, 124−129), tudi Horvat (1999, 17−23). 124 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Noge se bile ostenju sklede na nogi dodane naknadno, o Obojestransko glajenje 1588 čemer pričajo številni lomi ravno na mestih, kjer sta bila oba Obojestransko brisanje 6755 dela posode zlepljena. Za večje lonce predvidevamo tako Glajenje notranje in brisanje zunanje površine 224 imenovano gradnjo ostenja po odsekih, kar pomeni, da Glajenje zunanje in brisanje notranje površine 80 Nedoločeno 76 sta bila spodnji in zgornji del lonca izgotovljena posebej, nato pa sestavljena in zlepljena. Glede na samo izdelavo 1 % teh posod se zdi pomembno tudi, da smo pri posameznih 3 % 1 % primerih loncev zaznali, da je bila lončarska masa pri dnu obojestransko glajenje bolj grobe zrnavosti kot pri vrhu posode, kar pritrjuje naši 18 % obojestransko brisanje domnevi, da so bili nekateri lonci oblikovani po odsekih in glajenje notranje ob uporabi različnih lončarskih mas. in brisanje zunanje površine Na osnovi simetrije posod in odtisov tkanine na nekaterih glajenje zunanje kosih dna predvidevamo, da so bili pri oblikovanju posod in brisanje notranje površine uporabljeni tudi različni pripomočki, kot so npr. kosi tkanine nedoločeno 77 % ali preprosti podstavki, ki so lončarju pomagali lažje obračati posodo okoli njene osi, kar je dodatno pripomoglo k njeni simetrični izdelavi. 72 Deleži različnih načinov obdelave površine pri obravnavani lončenini celotnega neolitskega keramičnega Dodelava površine zbira. Dodelava površine obsega postopke, ki sledijo oblikovanju Površina lončenine je barvno raznolika, velikokrat tudi lisata, posode, da bi izdelek dosegel končen videz. V sklop ta šte-kar razumemo predvsem kot posledico neenakomernega jemo tudi nanose in okras. Z dodelavo površine lončar od- žganja posod. Zanjo so značilni večinoma odtenki rdečka- pravlja nepravilnosti na površini posode in poskuša zagladiti stih, svetlo rjavih, rjavih in sivih barv.119 še zadnje pore na površju. Dodelava površine največkrat Različni načini dodelave površine so pri lončenini v posa-poteka, ko je izdelek v pol osušenem stanju. meznih neolitskih objektih uporabljani različno, a za vse Glede na to, kakšne načine dodelave je lončar uporabljal, objekte velja, da so deleži lončenine z grobo površino po lahko na najdišču Čatež –Sredno polje razločimo dve vrsti pravilu nižji od deležev lončenine z gladko površino. Le v dodelanih površin: grobe in gladke. Pri grobi površini so določenih primerih so zabeleženi tudi relativno visoki deleži bile na stenah odpravljene le najbolj izrazite nepravilnosti, lončenine z grobo površino, kot npr. v neolitskih objektih pri gladki površini pa je zaglajevanje površine z različnimi PO 083, PO 105, PO 1O6, PO 110 (sl. 73, priloga 8). pripomočki potekalo tako dolgo, da je bila površina pov- Velja omeniti še, da je površina lončenine izjemno slabo sem gladka. Površina lončenine je na ravni celotnega zbira ohranjena, kar se kaže v obliki abrazij ter v posameznih s Čateža – Srednega polja na otip in videz pogosto gladka primerih delne ali celotne odsotnosti originalne površine. ter brez kakšnih vidnih nepravilnosti, kar pomeni, da je bilo Robovi prelomov so precej zaobljeni in obdelani, kar morda v postopku izdelave njeni dodelavi namenjeno precej po-kaže ali na to, da je keramika dalj časa ležala na prostem in zornosti. Na ta način ima dodelano površino 77 % keramike. bila izpostavljena vremenskim vplivom, ali pa je na arheolo-Primeri, ko se je na površini lončenine odpravilo samo grobe ške najdbe vplivalo neugodno okolje, v katerem so ležale. nepravilnosti, površina pa je na otip precej groba in nerav- na, so zabeleženi v 18 %. Posodje ima v določenih primerih zunanjo in notranjo steno dodelano tudi različno; lahko je gladka na zunanji in groba na notranji strani ali obratno. De- lež lončenine s takšno dodelavo površine je relativno nizek, skupaj predstavlja le 4 % obravnavane keramike118 (sl. 72). 118  Glede na rezultate preliminarne študije iz 2005 (Tomaž 2005b, sl. 5) opažamo, da se je delež lončenine z gladko površino v razmerju do tiste z grobo ob analizi celotnega keramičnega zbira izkazal za nekoliko manjšega, delež lončenine z grobo površino pa ustrezno za večjega, še vedno pa delež lončenine z gladko površino predstavlja 119  Po Munsellovi barvni lestvici so bili največkrat zabeleženi barvni večinski del obravnavane keramike. toni v skupinah 10YR, 7.5YR in 5YR. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 125 Dodelava površine lončenine Objekt Obojestransko Obojestransko Glajenje notr. Glajenje zun. Nedoločeno Obojestransko glajenje Obojestransko brisanje Glajenje zunanje in brisanje Glajenje notranje in brisanje glajenje brisanje in brisanje zun. in brisanje notr. notranje površine zunanje površine površine površine PO 153 PO 2 0 1 0 0 0 PO 152 PO 3 1 8 0 0 1 PO 151 PO 22 1 1 0 0 0 PO 150 PO 30 0 2 0 0 1 PO 149 PO 33 0 0 0 0 0 PO 146 PO 42 56 126 1 0 0 PO 145 PO 45 1 7 1 0 1 PO 144 PO 51 0 4 0 0 0 PO 140 PO 53 0 1 0 0 0 PO 138 PO 54 0 0 0 0 0 PO 136 PO 55 20 1100 18 8 18 PO 135 PO 57 0 1 0 0 0 PO 129 PO 58 16 69 1 0 0 PO 127 PO 61 1 0 0 0 0 PO 126 PO 64 23 82 0 0 0 PO 123 PO 65 3 4 0 0 0 PO 113 PO 69 0 0 0 0 0 PO 111 PO 70 18 141 1 0 0 PO 110 PO 74 0 0 0 0 0 PO 109 PO 75 24 81 0 0 0 PO 108 PO 83 100 293 23 6 3 PO 106 PO 84 2 5 0 0 0 PO 105 PO 90 20 123 0 0 0 PO 104 PO 91 17 207 0 0 0 PO 103 PO 92 1 25 0 0 0 PO 100 PO 93 18 356 8 7 2 PO 99 PO 94 5 10 0 0 0 PO 97 PO 95 13 30 0 0 0 PO 96 PO 96 161 549 17 11 11 PO 95 PO 97 0 0 0 0 0 PO 94 PO 99 2 5 0 0 0 PO 93 PO 100 0 1 0 0 0 PO 92 PO 103 0 0 0 0 0 PO 91 PO 104 22 23 0 0 0 PO 90 PO 105 128 370 25 5 0 PO 84 PO 106 117 368 33 8 3 PO 83 PO 108 25 191 0 0 0 PO 75 PO 109 0 0 0 0 0 PO 74 PO 110 191 524 50 13 20 PO 70 PO 111 0 0 0 0 0 PO 69 PO 113 0 1 0 0 0 PO 65 PO 123 2 2 0 0 0 PO 64 PO 126 11 48 2 1 PO 61 PO 127 0 0 0 0 0 PO 58 PO 129 41 211 1 1 0 PO 57 PO 135 130 524 18 7 3 PO 55 PO 136 75 270 16 12 8 PO 54 PO 138 40 173 0 0 2 PO 53 PO 140 1 1 0 0 0 PO 51 PO 144 6 49 0 0 0 PO 45 PO 145 27 172 0 0 2 PO 42 PO 146 95 264 9 0 0 PO 33 PO 149 2 3 0 0 0 PO 30 PO 150 141 278 0 2 0 PO 22 PO 151 2 2 0 0 0 PO 3 PO 152 16 27 0 0 0 PO 2 PO 153 13 22 0 0 0 1588 6755 224 80 76 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 73 (strani 126–127) Deleži različnih načinov obdelave površine pri lončenini po posameznih neolitskih objektih. 126 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Obojestransko glajenje Obojestransko brisanje Glajenje zunanje in brisanje Glajenje notranje in brisanje notranje površine zunanje površine PO 153 PO 152 PO 151 PO 150 PO 149 PO 146 PO 145 PO 144 PO 140 PO 138 PO 136 PO 135 PO 129 PO 127 PO 126 PO 123 PO 113 PO 111 PO 110 PO 109 PO 108 PO 106 PO 105 PO 104 PO 103 PO 100 PO 99 PO 97 PO 96 PO 95 PO 94 PO 93 PO 92 PO 91 PO 90 PO 84 PO 83 PO 75 PO 74 PO 70 PO 69 PO 65 PO 64 PO 61 PO 58 PO 57 PO 55 PO 54 PO 53 PO 51 PO 45 PO 42 PO 33 PO 30 PO 22 PO 3 PO 2 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 127 Premazi Premazovanje površine lončenine Objekt Premaz Brez premaza Čeprav predvidevamo, da je bila površina lončenine na naj- PO 2 0 1 dišču Čatež – Sredno polje v osnovi premazana pogosteje, PO 3 0 10 kot zaznano, je delež premaza, ki se je ohranil na arheolo- PO 22 1 1 škem gradivu, dejansko izjemno majhen. Le 3 % lončenine PO 30 0 1 ima površino premazano s premazi, ki so lahko rdeče, rjave PO 33 0 0 PO 42 1 182 ali črne barve (sl. 74). Na površino ostenja posode so bili PO 45 0 10 naneseni po dokončanem postopku dodelave površine in PO 51 0 4 pred žganjem. Poudarimo naj, da so premazi ohranjeni le PO 53 0 4 v sledovih in največkrat le na najbolj zaščiteni predelih po- PO 54 0 0 sode, kot je npr. notranja površina noge pri dnu ali pa na PO 55 11 1153 PO 57 0 1 ostenju pod ročajem. PO 58 1 85 Lončenine s premazom je po posameznih neolitskih objek- PO 61 0 0 PO 64 3 102 tih, podobno kot v celotnem zbiru, malo. Morda nekoliko PO 65 0 7 pogostejša se zdi le v določenih objektih, kot na primer PO PO 69 0 0 129, PO 110, PO 96, PO 146 in PO 135, pri čemer naj pouda- PO 70 2 158 rimo, da zastopanost premazane lončenine ni v sorazmerju PO 74 0 0 z velikostjo posameznega zbira, kar je še najbolj opazno PO 75 0 105 PO 83 12 413 pri lončenini v objektu PO 55, ki je v absolutnem merilu PO 84 0 7 najštevilčnejša, premazane lončenine pa je glede na dru- PO 90 2 141 ge objekte v absolutnih številkah relativno malo (sl. 75a–b, PO 91 3 221 priloga 9). PO 92 0 26 PO 93 9 382 Premaz Brez premaza PO 94 0 15 212 8011 PO 95 1 42 PO 96 19 730 3 % PO 97 0 0 PO 99 0 7 PO 100 0 1 PO 103 0 0 PO 104 3 42 premaz PO 105 10 518 brez premaza PO 106 15 514 PO 108 6 210 PO 109 0 0 97 % PO 110 22 276 PO 111 0 0 PO 113 0 1 74 Deleži lončenine s premazano površino na ravni PO 123 2 2 neolitskega keramičnega zbira. PO 126 0 62 PO 127 0 0 PO 129 12 242 PO 135 29 653 PO 136 7 374 PO 138 6 209 PO 140 0 2 PO 144 3 52 PO 145 4 197 PO 146 14 354 PO 149 0 5 PO 150 13 408 PO 151 0 4 PO 152 0 43 75a Deleži lončenine s premazano površino po posameznih PO 153 1 34 212 8011 neolitskih objektih. 128 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Žganje posod Premaz Pri žganju posodja je zelo pomembna atmosfera žganja, PO 153 kakovost izdelka pa je odvisna tudi od dosežene tempe- PO 152 PO 151 rature. Lončenina s Čateža – Srednega polja je večinoma PO 150 žgana v oksidacijski atmosferi, le da v večini primerov po- PO 149 stopek žganja ni bi izpeljan do konca. Pri 88 % lončenine PO 146 PO 145 obravnavanega keramičnega zbira ugotavljamo, da so po- PO 144 sode žgane nepopolno oksidacijsko, zato je njihova površi- PO 140 PO 138 na pogosto lisasta in obarvana s številnimi barvnimi odtenki, PO 136 prelom pa je po pravilu temnejše barve na sredini kot na PO 135 skrajnih robovih. PO 129 PO 127 Desetina obravnavane lončenine je žgana oksidacijsko, PO 126 PO 123 kar pomeni, da je bil postopek žganja uspešno izpeljan do PO 113 konca, lončenina pa ima posledično tudi bolj enakomerno PO 111 barvo površine in preloma. Redukcijsko žgan je le 1 % lon- PO 110 PO 109 čenine, ostala dva zabeležena načina žganja (nepopolno PO 108 oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko žganje in oksidacijsko, PO 106 PO 105 v končni fazi redukcijsko žganje) pa na Čatežu – Srednem PO 104 polju nista igrala pomembnejše vloge, saj njuni deleži ne PO 103 izkazujejo niti 1 % obravnavanega zbira. Pri določenem delu PO 100 PO 99 lončenine žganje ni bilo določljivo iz razloga, ker so bile po- PO 97 sode ponovno v ognju, kar je povzročilo njihovo popolno PO 96 PO 95 prežganost (sl. 76). PO 94 PO 93 Porazdelitev zastopanosti različno žgane lončenine v posa- PO 92 meznih neolitskih objektih ni presenetljiva, saj nepopolno PO 91 oksidacijsko žganje predstavlja prevladujoč način žganja v PO 90 PO 84 vseh. V objektih, kot na primer PO 96, PO 129, PO 150, PO PO 83 138, nekoliko od ostalih odstopajo le relativno višji deleži PO 75 oksidacijsko žgane lončenine (sl. 77, priloga 10). PO 74 PO 70 PO 69 Oksidacijsko 829 PO 65 Redukcijsko 91 PO 64 Oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko 27 PO 61 Nepopolno oksidacijsko v končni fazi redukcijsko 25 PO 58 Nepopolno oksidacijsko 7681 PO 57 Nedoločeno, izdelek prežgan 71 PO 55 PO 54 PO 53 1 % 1 % PO 51 0 % 0 % oksidacijsko PO 45 10 % PO 42 redukcijsko PO 33 oksidacijsko, v končni PO 30 fazi redukcijsko PO 22 nepopolno oksidacijsko, PO 3 v končni fazi redukcijsko PO 2 nepopolno oksidacijsko 0 5 10 15 20 25 30 35 nedoločeno, izdelek 88 % prežgan 75b Deleži lončenine s premazano površino po posameznih neolitskih objektih. 76 Deleži lončenine, žgane na različne načine – na ravni neolitskega keramičnega zbira. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 129 Tehnike žganja Oksidacijsko Redukcijsko Oksidacijsko, v končni fazi Nepopolno oksidacijsko Nepopolno oksidacijsko Objekt Oksidacijsko Redukcijsko Oksidacijsko, Nepopolno Nepopolno Nedoločeno, redukcijsko v končni fazi redukcijsko v končni fazi oksidac., v končni oksidacijsko izdelek prežgan PO 153 redukcijsko fazi redukcijsko PO 152 PO 2 0 0 0 0 1 0 PO 151 PO 3 2 0 0 0 8 0 PO 150 PO 22 1 0 0 0 1 0 PO 149 PO 30 0 0 0 0 3 0 PO 146 PO 145 PO 33 0 0 0 0 0 0 PO 144 PO 42 20 3 2 0 158 0 PO 140 PO 45 1 0 2 0 7 0 PO 138 PO 51 0 0 0 0 3 1 PO 136 PO 53 0 0 0 0 1 0 PO 135 PO 129 PO 54 0 0 0 0 0 0 PO 127 PO 55 48 10 0 0 -66 8 PO 126 PO 57 0 0 0 0 1 0 PO 123 PO 58 22 3 0 0 61 0 PO 113 PO 111 PO 61 0 0 0 1 0 0 PO 110 PO 64 15 1 0 1 87 1 PO 109 PO 65 0 0 0 0 7 0 PO 108 PO 69 0 0 0 0 0 0 PO 106 PO 70 35 1 0 1 122 1 PO 105 PO 104 PO 74 0 0 0 0 0 0 PO 103 PO 75 29 1 4 0 71 0 PO 100 PO 83 18 3 0 0 -32 11 PO 99 PO 84 3 1 0 0 3 0 PO 97 PO 90 34 2 2 3 101 1 PO 96 PO 95 PO 91 39 5 4 4 172 0 PO 94 PO 92 5 1 0 0 20 0 PO 93 PO 93 28 2 0 0 -34 4 PO 92 PO 94 4 1 0 0 10 0 PO 91 PO 95 10 3 2 2 26 0 PO 90 PO 84 PO 96 87 11 0 3 -105 4 PO 83 PO 97 0 0 0 0 0 0 PO 75 PO 99 2 0 0 0 5 0 PO 74 PO 100 0 0 0 0 1 0 PO 70 PO 103 0 0 0 0 0 0 PO 69 PO 65 PO 104 8 0 0 1 36 0 PO 64 PO 105 29 3 0 2 -38 4 PO 61 PO 106 36 1 2 2 -49 8 PO 58 PO 108 38 4 0 0 -42 0 PO 57 PO 55 PO 109 0 0 0 0 0 0 PO 54 PO 110 23 8 0 2 -40 7 PO 53 PO 111 0 0 0 0 0 0 PO 51 PO 113 0 0 0 0 0 0 PO 45 PO 123 0 0 0 0 0 0 PO 42 PO 33 PO 126 8 2 0 0 -10 0 PO 30 PO 127 0 0 0 0 0 0 PO 22 PO 129 43 2 1 0 -54 8 PO 3 PO 135 49 3 3 0 -58 3 PO 2 PO 136 22 7 0 0 -29 0 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 PO 138 30 3 0 1 -36 2 PO 140 0 0 0 0 0 0 PO 144 23 2 0 0 -25 0 PO 145 21 0 5 0 -26 0 PO 146 34 0 0 0 -37 3 PO 149 0 0 0 0 0 0 PO 150 46 7 0 1 -59 5 PO 151 2 0 0 0 -2 0 PO 152 12 0 0 1 -13 0 PO 153 2 1 0 0 -3 0 829 91 27 25 147 71 77 (strani 130–131) Deleži lončenine, žgane na različne načine – po posameznih neolitskih objektih. 130 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Oksidacijsko Redukcijsko Oksidacijsko, v končni fazi Nepopolno oksidacijsko Nepopolno oksidacijsko redukcijsko v končni fazi redukcijsko PO 153 PO 152 PO 151 PO 150 PO 149 PO 146 PO 145 PO 144 PO 140 PO 138 PO 136 PO 135 PO 129 PO 127 PO 126 PO 123 PO 113 PO 111 PO 110 PO 109 PO 108 PO 106 PO 105 PO 104 PO 103 PO 100 PO 99 PO 97 PO 96 PO 95 PO 94 PO 93 PO 92 PO 91 PO 90 PO 84 PO 83 PO 75 PO 74 PO 70 PO 69 PO 65 PO 64 PO 61 PO 58 PO 57 PO 55 PO 54 PO 53 PO 51 PO 45 PO 42 PO 33 PO 30 PO 22 PO 3 PO 2 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 0 500 1000 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 131 6.3 Poročilo o paleozoološki analize so bili objavljeni 2005 (Guštin et al. 2005b), popis analizi živalskih ostankov analiziranih vzorcev je dostopen v Guštin et al. (2003). Makroskopska analiza kostnih in dentalnih ostankov živali Zdravka Hincak je pokazala (sl. 78), da so se v neolitskih kontekstih ohranili Na najdišču Čatež – Sredno polje je bilo odkritih le malo ko- predvsem ostanki pragoveda ali tura ( Bos primigenius, Boj. stnih ostankov, ki so bili tudi izjemno slabo ohranjeni. Enega c – 18,2 %) in jelena ( Cervus elaphus, L. – 17,2 %), svinje ( Sus izmed razlogov za slabo ohranjenost kostnih ostankov gre scrofa sp. – 14,2 %), navadnega goveda ( Bos Taurus, L. – 10 iskati med postdepozicijskimi procesi in predvsem v oko- %), ovce in koze ( Ovis/Capra – 12,1 %) ter srne ( Capreolus lju, v katerem so bile kosti odložene. Dejstvo je, da so tla v capreolus, L. – 5,1 %). Ohranili so se tudi odlomki dolgih kosti okolici najdišča izjemno kisla, kar je posledično pripeljalo do ptic ( Aves – 1 %) in ostanki velikih prežvekovalcev (20,2 %). razgradnje kostnega tkiva. Vzorec ohranjenih kosti živali je Poudariti je treba, da so kostni ostanki izjemno slabo ohra-zelo majhen. njeni. Velikokrat se ni dalo definirati niti živalske vrste, ampak Analiziranih je bilo 102 vzorcev ostankov živalskih kosti in samo rod. Največji delež predstavljajo odlomki skleninskih dentalnih delov. Večina jih izvira iz neolitskih kontekstov, delov zob (68, 55 %), z manjšim deležem pa so prisotni tudi eden iz bronastodobne jame, eden iz rimskodobnega ostanki skeleta (31,45 %). Le-ti zajemajo dolge kosti, kosti konteksta, trije so novoveški. Delni rezultati paleozoološke metapodijev in v enem primeru tudi odlomek vretenca. Pragovedo Jelen Svinja Divja Navadno Ovce Srna Ptice Mali Veliki Prežvekovalci ostalo ali tur svinja govedo in koze prežvekovalci prežvekovalci ( Bos ( Cervus ( Sus ( Sus ( Bos ( Ovis/ ( Capreolus ( Aves) primigenius, elaphus, scrofa scrofa Taurus, L.) Capra) capreolus, Boj. C) L.) sp.) ferus, L.) L.) PO 2 x PO 3 x PO 51 x PO 54 x x PO 55 x x x x x PO 58 x x PO 64 x PO 70 x x x x x PO 83 x x x x PO 96 x x x x x PO 97 x PO 105 x x x PO 106 x x PO 108 x x PO 110 x x x x x x PO 135 x x x x x x x PO 136 x x x x x x x PO 138 x x x x PO 144 x PO 145 x PO 146 x x PO 149 PO 150 x x x x x x x PO 151 x PO 152 x x x x x x PO 71 x x RO 28 x NO 15 x NO 25 x NO 39 x SE 31 x x SE 40 x 78 Zastopanost kostnih ostankov posameznih živalskih vrst po posameznih objektih. 132 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Navadno Pragovedo Jelen Svinja 6.4 Paleobotanične ostaline govedo Objekt 55 3–4 leta 7–8 let 2–2,5 leti Metka Culiberg Objekt 70 4–5 let Objekt 71 3–4 leta V analizo je bilo posredovanih 70 vzorcev za opredelitev Objekt 108 2–3 leta paleobotaničnih makro ostalin iz arheološkega najdišča Ča- Objekt 135 3–4 leta tež – Sredno polje. Vzorci izvirajo pretežno iz dokumentira- Objekt 136 2–3 leta 7–8 let nih neolitskih jam/objektov. V glavnem gre za vzorce oglja Objekt 144 do 2 leti lesa. Objekt 150 4–4,5 let 79 Starostna struktura živali po posameznih objektih (vir: V nadaljevanju predstavljamo popis določitev v analizo po- Guštin et al. 2005b, sl. 16). sredovanih vzorcev: Določitev starosti posameznih živali je bila zaradi slabše 1103. Čatež – Sredno polje ohranjenosti kosti otežena, v večini primerov pa gre za od-PO 2/1: Chenopodiaceae (1); konkrecije (3). rasle osebke (sl. 79). Moški spol je bil določen v primeru PO 2BI/1: Chenopodiaceae (1). divje svinje iz objekta PO 150 po ohranjenem podočniku PO 4/1: Chenopodiaceae (1). spodnje čeljusti ( canines). Ohranjen del laktne kosti ( olecra-PO 4/A: konkrecije. non ulna) navadnega goveda iz objekta PO 106 pa je bil PO 5: mešički stebla Equiset.; konkrecije; hrošček (2 mm); obdelan in je verjetno služil kot orodje (Guštin et al. 2005b, Polygonum sp. (2). 107–108). Odsotnost kosti mladih in nedoraslih živali naj- PO 5/1: konkrecije. verjetneje lahko pojasnimo s slabim stanjem ohranjenosti PO 5/3: konkrecije. kostnega gradiva zaradi že omenjenih okoliščin. Ta razlaga RO 10B: konkrecije. se zdi tudi najbolj bolj realna. Dopustiti pa je treba tudi mo- RO 10B/1: konkrecije. žnost, da se je ohranjen izbor kostnih najdb ustvaril zaradi RO 10: konkrecije. usmerjene izrabe živali. SE 11/1: (ničesar v vzorcu). NO 12/1: Chenopodiaceae (1); konkrecije (1). V mlajših kontekstih, odkritih na najdišču Čatež – Sredno RO 13B/1: (ničesar v vzorcu). polje, je kostnih ostalin izjemno malo. V bronastodobni jami NO 14/1: konkrecije. PO 71 so bile odkrite kosti pragoveda ali tura ( Bos primigeni- PO 18/1: konkrecije. us, Boj. c) in malih prežvekovalcev (sl. 79), v rimskodobnem SE 19/1: Chenopodiaceae (1). kontekstu kosti svinje ( Sus scrofa sp.), v novoveških konte- PO 22/1: mešički preslic. kstih pa kosti pragoveda ali tura ( Bos primigenius, Boj. c), kosti jelena ( Cervus elaphus, L.) in kosti velikih prežvekoval-1104. Čatež – Sredno polje cev (sl. 79). PO 2/B/1: konkrecije (3). PO 21/2: konkrecije (1). PO 23: konkrecije (2). NO 24/2: konkrecije (1). NO 27/1: Chenopodiaceae (1); konkrecije (4). RO 28: oglje; konkrecije; storžek (7 mm). PO 33: konkrecije (6). NO 36/1: Polygonum persicaria (1); konkrecije (7). NO 39/1: Chenopodiaceae (4 + zdrobljena); konkrecija (1). SE 40/1: konkrecije (4). SE 40/2: plod (?) (7 mm – mešiček?). PO 43 A, B: Veronica (1). PO 45/1: konkrecije (3). SE 47/1: konkrecije (3). SE 48: konkrecije. PO 51: Chenopodiaceae (7). PO 51/1: konkrecije; Setaria (rec); mešički Equisetum; konkrecije. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 133 NO 52/1: konkrecije (2). PO 145: Acer (8); Fagus (1); nedol. (4). 1105. Čatež – Sredno polje PO 144: Fraxinus (4); Fagus (1 + nedol.). PO 55: konkrecije (2). PO 129: Fagus (6); večina oglja nedol. – preperelo. PO 58: Chenopodiaceae (1); konkrecije (3). PO 138 (vz. 121): nedoločljivo – le nekaj grud z ogljem. PO 53/1: Chenopodiaceae (1); konkrecije (3). PO 55 (vz. 16): Ulmus (4); Fagus (1) (večinoma preperelo PO 54/1: Chenopodiaceae (1); konkrecije (3). oglje – nedol.). PO 60/1: konkrecije (5). 1381. Čatež – Sredno polje PO 61/1: konkrecije (2) PO 91 (vz. 34): Acer (4); Fagus (3) (oglje v grudah). PO 64/1: konkrecije (7). PO 090 (vz. 30): Fagus (1) (1 košček v grudi). PO 64: konkrecije (1). PO 108 (vz. 99): Ulmus (2). RO 85A/1: Chenopoiaceae (2); konkrecije (2). PO 095A (vz. 39): Fagus (?) (1) (nedol. – popolnoma PO 091: mešiček Equisetum. preperelo). RO 89/1: konkrecije (1). PO 96 (vz. 42): Ulmus (3); nedol. (1) (preperelo, PO 103: konkrecije (2). impregnirano). PO 110: konkrecije (1). PO 150 (vz. 138): Fraxinus (3)(nedol. – več). PO 106/1: Chenopodiaceae (2); konkrecije (1). PO 93 (vz. 37): Sorbus (2); Betula (?)(1); Quercus (?)(1); PO 110: konkrecije; Chenopodiaceae (1); Solanum nigrum (1). nedol. (1). PO 69/1: mešiček Equisetum; konkrecija. 1382. Čatež – Sredno polje PO 93/1: Chenopodiaceae. RO 142A (vz. 124): Quercus (5); nedol. – več (oglje v gru- RO 102/1: konkrecija. dah, preperelo). PO 104: Chenopodiaceae (1); Setaria (1) (rec.). PO 42 (vz. 13): Fagus (7); nedol. (1). PO 105/1: Chenopodiaceae (5); konkrecija. PO 83 (vz. 25): Fagus (4), Fraxinus (1); Carpinus (?)(1); PO 106/1: konkrecija. nedol. PO 110 (?): konkrecija. PO 146 (vz. 136): Quercus (7); Fagus (2); nedol. PO 110/1: Chenopodiaceae (1); konkrecija. PO 104 (vz. 56): Quercus (26) (večji kosi, lepo ohranjeni). RO 137: ničesar v vzorcu. PO 62 (vz. 19): Fagus (4) (čvrsto oglje). 1107. Čatež – Sredno polje PO 2: Quercus (6); Tilia (1); Populus (1). Komentar PO 5: Quercus (10); Acer (13); Carpinus (1). Na osnovi paleovegetacijskih sledi, ki so bile odkrite v posa- PO 5: Acer (2). meznih neolitskih objektih, lahko v prvi vrsti opozorimo, da RO 28: Populus – Salix (3); Fagus (2). je bila ohranjenost lesnega oglja zelo različna, od popolno- PO 51: Quercus (6); Acer (3). ma preperelega z nerazločno lesno strukturo, do čvrstega z RO 89/1: Carpinus (5). dobro ohranjeno lesno strukturo. Nekaj oglja je bilo vklju- PO 91: Quercus (11). čenega v peščeno-ilovnate grude, ki je ob raztapljanju teh PO 146: Acer (2). grud v vodnem mediju popolnoma razpadlo. PO 110: Populus (1); listavec (1). PO 150: ni oglja. Na osnovi 190 opredeljenih primerkov je bilo ugotovlje- no, da jih največ pripada bukvi ( Fagus), nekaj manj hrastu 1379. Čatež – Sredno polje ( Quercus). Nekoliko skromneje in približno enakovredno so PO 135: Fagus (32); Ulmus (2). zastopani vrst brest ( Ulmus), jesen ( Fraxinus) in javor ( Acer). PO 106: Ulmus (4); Fagus (1); Acer (1); (nedol. – preperelo). Primerki lesnega oglja belega gabra ( Carpinus), breze ( Be-PO 136: Quercus (3); (nekaj oglja v grudah pop. preperele- tula) in jerebike ( Sorbus) so le posamični. V enem vzorcu pa ga, drobci keramike). je bilo več primerkov oglja z anatomskimi lastnostmi lesa PO 105: Vitis (17); Fagus (4); Fraxinus (2); Acer (1); Betula (1); vinske trte ( Vitis sp.) (sl. 80). (nedol.) (1). PO 110: nedol. – več (ni mogoče razpoznati niti enega Omenjeni rezultati analize paleovegetacijskih sledi lahko anat. znaka). pripomorejo k rekonstrukciji tedanjega bivanjskega okolja ne glede na to, da je bila izbira lesa za gradnjo objektov 1380. Čatež – Sredno polje v naselbini po vsej verjetnosti namenska. Rezultati analize PO 149: nekaj drobcev; Fraxinus (1); Fagus (1). oglja kažejo, da je morala biti tedanja gozdna vegetacija 134 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Neolitski Fagus Ulmus Quercus Carpinus Fraxinus Acer Betula Sorbus Vitis Nedoločljivo Σ objekti (bukev) (brest) (hrast) (beli gaber) (jesen) (javor) (breza) (jerebika) (vinska trta) PO 42 7 1 8 PO 55 1 4 5 PO 62 4 4 PO 83 4 1? 1 1 7 PO 90 1 1 PO 91 3 4 7 PO 93 1 1 2 1 5 PO 95 1 5 6 PO 96 3 1 4 PO 105 4 2 1 1? 17 1 26 PO 104 26 26 PO 106 1 4 2? 1 8 PO 108 2 2 PO 110 xxx xxx PO 129 6 xxx 6 + xxx PO 135 32 2 34 PO 136 3 xx 3 + xx PO 138 xx xx PO 142 5 xxx 5 + xxx PO 144 1 4 5 PO 145 1 8 4 13 PO 146 2 7 1 10 PO 149 1 1? 2 PO 150 3 xxx 3 + xxx Σ 69 15 42 1 13 14 2 2 17 15 + xx 190 80 Preglednica evidentiranih paleobotaničnih ostalin po posameznih neolitskih objektih. precej podobna današnji, le obsežnosti teh gozdnih površin 6.5 Radiokarbonska analiza ni mogoče opredeliti. Danes v nižinskem delu širše okolice vzorcev iz neolitskih kontekstov najdišča uspeva poplavni gozd hrasta doba, v katerem je tudi gaber. in njihova pojasnitev Analize oglja kažejo še, da naj bi bila tedaj ob hrastu pogo- Arheološke raziskave naselja na najdišču Čatež – Sredno stejša jesen in brest. Tudi za brest velja, da ima tako kot hrast, polje so ponudile dober vpogled v časovno strukturiranost bukev in jesen, kakovosten, uporaben in obstojen les. Dvi-arheoloških ostalin, predvsem neolitskih. Radiokarbonske gnjena obrobja ravnine, ki se proti jugozahodu dvigujejo v analize so bile opravljene v laboratoriju Leibniz Labor für planotasto hribovje Gorjanci, pa porašča svetel bukov gozd, Altersbestimmung und Isotopenforschun, Christian–Albre-v katerem uspevajo tudi gaber in javor. Breze in jerebike so chts–Universität v Kielu. Radiokarbonsko je bilo skupaj da-bile verjetno prisotne le kot posamična drevesa na obrobju tiranih 23 vzorcev oglja, vsi pa žal niso ponudili relevantnih gozda ali na bolj degradiranih površinah. rezultatov. Obsežen program radiokarbonskega datiranja vzorcev iz posameznih neolitskih objektov je bil izpeljan z Zagotovo zanimiva je prisotnost vinske trte. Večinoma je namenom, da se ugotovi natančen časovni razpon trajanja njena prisotnost v neolitskih najdiščih zanesljivo ugotovljena naselja. po najdbah pešk grozdnih jagod, redkeje pa tudi s pelo- dom v ustreznih plasteh. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali Rezultati radiokarbonskih analiz so prikazani na sl. 81–102, je bila to divja vinska trta ( Vitis sylvestris) ali že gojena ( Vitis tudi na sl. 13. vinifera). Preglednica rezultatov vključuje podatke, kot so, št. neolit- Ta kratka ocena bivanjskega okolja neolitskega naselja na skega objekta, številka vzorca, rezultat v letih pred sedanjo-najdišču Čatež – Sredno polje, orisuje naravno okolje, iz ka- stjo, kalibriran datum ter časovne razpone absolutnih datu- terega so črpali in izrabljali naravne vire, predvsem les, ki mov v – 1Σ in – 2Σ razponu. Pretvorba v kalibrirano starost je bil uporabljen pri gradnji bivališč, pomembno vlogo pa je bila opravljena s pomočjo »CALIB rev 4.3« (Datensatz 2) je zagotovo igral tudi pri drugih gospodarskih dejavnostih, (Stuiver et al. 1998). Kalibracijske krivulje posameznih datacij ki so se odvijale v samem naselju oziroma v njegovi bližini. si sledijo na sl. 82–102. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 135 Rezultati radiokarbonskih datacij izkazujejo relativno ozek na najdišču Čatež – Sredno polje doseglo največji obseg časovni razpon trajanja neolitskega naselja na najdišču Ča-poselitve120. tež – Sredno polje. Na osnovi absolutnih datumov posame- Le absolutni datum objekta PO 70 bistveno odstopa od znih objektov namreč lahko sklepamo, da je naselje po vsej vseh ostalih datumov, in sicer za nekaj stoletij. Sodeč po re-verjetnosti živelo le dobri dve oziroma tri stoletja, morda še zultatih radiokarbonskih datacij bi ga morali umestiti med kakšno stoletje več. 4219 in 4050 cal. BC, kar bi ob upoštevanju standardne Absolutni datumi, z izjemno enega, sicer sodijo med 4899 deviacije razpona 2–s pomenilo absolutni čas med 4315 in in 4545 cal. BC, kar ob upoštevanju 2Σ – razpona sicer 3996 cal. BC. Vendar pa velja na tem mestu opozoriti, da je predstavlja absolutni čas med 4954 in 4460 cal. BC. Ta raz-keramično gradivo iz tega objekta povsem enako gradivu meroma širok razpon petih stoletij najverjetneje lahko po- ostalih objektov. Razlike niso opazne niti na eni od opazo- jasnjujemo kot posledico standardne deviacije na eni strani vanih ravni. Zato velja omenjeni datum izvzeti iz opredelje-in absolutnih datacij nekaterih objektov, ki časovno nekoliko nega časovnega razpona predvsem iz razloga, ker morda odstopajo od večine, na drugi. Glavnina absolutnih datu-ni zanesljiv. mov pa nedvomno sodi v čas med 4800 in 4600 cal. BC in jih je treba tako tudi razumeti. To je čas, ko je naselje PO Vzorec BP Cal. BC BC – 1 σ (68,3 %)* BC – 2 σ (95,4 %) 42 KIA17846 5804 ± 30 4668 4626 4625 4713–4667 (34,2 %) 4770–4753 (5,7 %) 4663–4646 (11,6 %) 4720–4578 (84,1 %) 4644–4615 (21,9 %) 4572–4551 (5,7 %) 4607–4605 (0,7 %) 042 C II KIA17847 5747 ± 32 4580 4569 4552 4672–4658 (7,5 %) 4689–4516 (91,6 %) 4652–4639 (7,5 %) 4514–4500 (3,8 %) 4619–4542 (53,3 %) 062 B KIA17848 5935 ± 31 4798 4845–4819 (23,0 %) 4902–4888 (4,8 %) 4810–4774 (31,8 %) 4882–4873 (2,9 %) 4748–4732 (13,5 %) 4854–4767 (65,8 %) 4761–4720 (21,9 %) 62 KIA17849 5751 ± 33 4584 4565 4553 4672–4657 (8,9 %) 4691–4516 (92,5 %) 4652–4638 (8,9 %) 4514–4500 (2,9 %) 4619–4545 (50,5%) 55 KIA17850 5811 ± 30 4690 4766–4761 (2,0 %) 4773–4750 (8,6 %) 4717–4667 (34,8 %) 4725–4550 (86,8 %) 4663–4646 (10,2 %) 4644–4615 (19,1 %) 4609–4605 (2,0 %) 70 KIA17851 5309 ± 45 4219 4198 4159 4148 4143 4222–4216 (3,4 %) 4315–4302 (1,9 %) 4124 4107 4101 4066 4065 4204–4186 (8,1 %) 4249–4037 (87,8 %) 4050 4165–4137 (12,8 %) 4022–3996 (5,7 %) 4135–4115 (9,5 %) 4115–4044 (34,5 %) 83 KIA17852 5758 ± 33 4598 4555 4673–4657 (9,6 %) 4708–4701 (1,0 %) 4654–4637 (10,9 %) 4692–4520 (92,5 %) 4620–4548 (47,8 %) 4511–4502 (1,9 %) 90 KIA17854 5718 ± 32 4545 4598–4556 (25,3 %) 4675–4656 (4,8 %) 4555–4498 (43,0 %) 4654–4636 (3,9 %) 4620–4486 (80,9 %) 4482–4460 (5,8 %) 91 KIA17855 5750 ± 31 4583, 4566, 4553 4672–4658 (8,3 %) 4689–4518 (92,5 %) 4652–4638 (7,6 %) 4512–4501 (2,9 %) 4619– 4545 (52,4 %) 93 KIA17856 5806 ± 42 4689 4765–4764 (0,7 %) 4775–4747 (7,6 %) 4716–4600 (67,6 %) 4732–4544 (87,8 %) 120  Nekoliko drugačen pogled na časovni razpon trajanja naselja in posledično tudi interpretacijo ostalin je v svoji disertaciji ponudil M. Sraka (2016). 136 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO Vzorec BP Cal. BC BC – 1 σ (68,3 %)* BC – 2 σ (95,4 %) 96 KIA17857 5888 ± 36 4772, 4750 4795–4713 (68,3 %) 4846–4819 (6,7 %) 4725 4811–4687 (87,8 %) 4631–4622 (1,0 %) 105 KIA17858 5782 ± 30 4672, 4658, 4652, 4638, 4690–4596 (64,9 %) 4765–4761 (1,0 %) 4619 4561–4554 (3,4 %) 4713–4546 (94,4 %) 106 KIA17859 5752 ± 30 4584, 4564 4671–4658 (8,2 %) 4690–4519 (93,5 %) 4554 4651–4639 (8,2 %) 4511–4501 (1,9 %) 4618–4546 (51,9 %) 108 KIA17860 5828 ± 36 4709, 4698 4771–4752 (11,6 %) 4781–4745 (15,4 %) 4693 4723–4671 (39,6 %) 4741–4582 (78,1 %) 4659–4651 (4,1 %) 4567–4552 (1,9 %) 4640–4618 (13,0 %) 110 KIA17861 5820 ± 30 4707, 4702 4768–4755 (7,5 %) 4774–4748 (11,4 %) 4692 4718–4671 (41,0 %) 4729–4584 (82,0 %) 4659–4651 (4,1 %) 4565–4553 (1,9 %) 4639–4618 (15,7 %) 129 KIA17862 5797 ± 40 4687, 4630, 4623 4712–4598 (67,6 %) 4772–4750 (5,7 %) 4555–4555 (0,7 %), 4724–4542 (89,7 %) 135 KIA17863 5791 ± 37 4686, 4634, 4709–4699 (4,8 %) 4769–4753 (3,8 %) 4621 4693–4596 (61,5 %) 4720–4544 (91,6 %) 4559–4554 (2,0 %) 136 KIA17864 5992 ± 36 4899, 4891, 4849, 4816, 4813 4935–4935 (0,7 %), 4954–4776 (94,4 %) 4919–4870 (36,2 %) 4747–4742 (1,0 %) 4858–4830 (18,4 %) 4823–4805 (13,0 %) 146 KIA17865 5787 ± 33 4674, 4656, 4654, 4636, 4706–4703 (2,0 %) 4766–4756 (1,9 %) 4620 4692–4596 (63,5 %) 4715–4547 (93,5 %) 4560–4554 (2,7 %) 150 KIA17866 5839 ± 30 4713 4773–4749 (19,1 %) 4795–4785 (1,9 %) 4727–4686 (41,7 %) 4782–4745 (22,7 %) 4634–4621 (7,5 %) 4743–4665 (52,0 %) 4664–4646 (4,7 %) 4644–4603 (14,2 %) 152 KIA17867 5737 ± 29 4550 4669–4661 (4,8 %), 4686–4631 (20,0 %) 4648–4642 (3,4 %), 4623–4498 (75,4 %) 4617–4536 (59,3 %) 4507–4504 (0,7 %) 81 (strani 136–137) Tabelarični prikaz rezultatov radiokarbonskih datacij oglja iz posameznih objektov. 82 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 83 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 42. iz PO 42cII. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 137 84 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 87 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 55. iz PO 70. 85 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 88 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 62. iz PO 83. 86 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 89 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 62b. iz PO 90. 138 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 90 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 93 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 91. iz PO 105. 91 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 94 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 93. iz PO 106. 92 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 95 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 96. iz PO 108. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 139 96 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 99 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 110. iz PO 136. 97 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 100 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca iz PO 129. oglja iz PO 146. 98 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja 101 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 135. iz PO 150. 140 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 102 Kalibracijska krivulja radiokarbonske datacije vzorca oglja iz PO 152. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 141 7Sklep – poselitvena podoba najdišča Čatež – Sredno polje skozi čas Arheološko najdišče Čatež – Sredno polje leži na skraj- preteklosti. Najstarejša poselitev prostora je vezana za neo- nem južnem delu Krško-Brežiške kotline, na desnem litsko obdobje, posamezne ostaline so nastale v eneolitskem bregu Save med lokalnima cestama Čatež–Mokrice in obdobju in obdobju bronaste dobe. V rimskem obdobju se Čatež–Čateške toplice ter nekaj deset metrov vzhodneje je na prostoru najdišča nahajal vojaški pohodni tabor, no-od strnjenega naselja v Čatežu pri Brežicah. Južni del voveški posegi izpričujejo predvsem aktivnosti, povezane s najdišča se dotika vznožja severnih obronkov Gorjancev poljskimi opravili in infrastrukturnimi projekti. s Šentviško goro in Sv. Vidom v ospredju, na severni stra- ni pa se najdišče tako rekoč dotakne današnjega korita struge reke Save. Na vzhodni strani se rob najdišča pri- Ostaline neolitskega naselja bližuje Dvorcam. Lokacija samega najdišča je prostorsko Neolitsko naselje pod Čatežem je glede na radiokarbonske izrednega strateškega značaja, saj tako rekoč nadzoruje datacije živelo največ štiri stoletja, pri čemer večina časovnih edini enostavno prehoden del ravnine med desnim bre-opredeljenih objektov izkazuje starost med 4800 in 4600 cal. gom Save in obronki Gorjancev, hkrati pa obvladuje tudi BC. Arheološke raziskave relativno velikega dela te obsežne prostor ob sotočju Save s Krko, saj se nahaja le nekaj neolitske naselbine, ki se je razprostirala na dobrih treh hek-sto metrov od današnjega izliva reke Krke v Savo. Glav- tarjih, so ponudile pomembne podatke v zvezi s poselitvijo na savska struga se je obdržala severno od najdišča, na in strukturo naselja. območje raziskav pa so, vsaj po geološkem pregledu sodeč, segala samo manjša korita. Skupno je bilo na najdišču odkritih 65 neolitskih kontekstov, ki so bili nekdaj sestavni deli različnih objektov. V arheolo- Arheološke raziskave na najdišču Čatež – Sredno polje lah- ški stratifikaciji se ti konteksti kažejo v obliki različno velikih ko od samega odkritja lokacije razdelimo v tri zaporedne in oblikovanih, v geološko osnovo vkopanih, jam. Razlaga etape. V prvo etapo sodi odkritje najdišča v letu 1998, ko je štiriindvajsetih večjih jam kot bivanjskih objektov je temeljila bil na območju potencialnega najdišča v programu pregle-na različnih parametrih, na velikosti objekta, na odnosu med dov tras na bodočih avtocestah v okviru projektne skupine površino objekta in količino keramičnega gradiva v njihovih SAAS izveden ekstenzivni arheološki pregled. Drugo etapo polnilih ter na rezultatih analize fragmentacije arheološkega raziskav predstavljata v letih 1999 in 2000 izveden arheolo-gradiva. Pokazalo se je, da lahko ločimo več skupin objektov ški intenzivni pregled v mreži in izkop deset testnih jarkov z različnimi površinami, številčnost keramičnega gradiva v v velikosti 1 × 1 m ter geofizikalno kartiranje. Ugotovitve te njih pa ni nujno v skladu s površino objekta. Velikostno pri-etape raziskav so bile nedvoumne; gre za arheološko naj- merljivi objekti so lahko vsebovali različne količine keramike, dišče s sledmi prazgodovinske in antične poselitve (Djurić zaradi česar sklepamo, da so bili procesi, ki so oblikovali et al. 2001, 2). Na osnovi pozitivnih rezultatov predhodnih tako različne arheološke strukture drugačni. Količina kera-raziskav so bile predpisane zaščitne arheološke raziskave mičnega gradiva glede na površino objekta se je izkazala na območju bodoče navezave AC na lokalno cestno mrežo za pomemben kriterij pri interpretaciji struktur kot bivanjskih v križišču Brežice. Te predstavljajo tretjo etapo raziskav na objektov. Isto vprašanje, kako razložiti arheološke strukture lokaciji Čatež – Sredno polje. Zaščitna arheološka izkopava-na najdišču Čatež – Sredno polje, je bilo obravnavano tudi nja, ki so potekala med marcem in majem 2002, predstavlja- z analizo razdrobljenosti keramičnega gradiva. S pomočjo jo najobsežnejšo etapo raziskav na najdišču Čatež – Sredno dveh samostojnih analiz, analize zlepljenosti odlomkov in polje. analize velikostnih razredov odkritih keramičnih najdb, smo Rezultati zaščitnih izkopavanj v letu 2002 so glede na skro- ob uporabi modelov razlomljenosti, ki jih je predlagal Ma- mne površinske najdbe presenetili tako po svojem obsegu cháček (2001), kot možni ocenili dve razlagi odkritih neo-kot tudi po značaju. Čatež – Sredno polje se je izkazal za litskih struktur na najdišču Čatež – Sredno polje. Na osnovi multiperiodno najdišče, kjer se tik pod ornico nahajajo šte-analize velikostnih razredov keramike lahko v večini pri- vilne arheološke ostaline, ki so nastale v različnih obdobjih merov objektov govorimo o tako imenovanem prvotnem 142 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 odpadu, torej o predmetih, ki so bili odloženi na mestu, kjer manjšo vlogo; poleg svinje in udomačenega navadnega so bili uporabljani, ali odpadu samem po sebi, kot ga npr. goveda je skozi kostne ostanke v manjšem merilu izpriča-predstavlja opuščen prostor, kot je hiša. Tako se je ponovno na tudi reja ovc in koz. Čeprav je delež kosti divjih živali potrdila teza, da določene strukture predstavljajo sledi bi-v naselju relativno visok, pa je primerljiv z oceno, kakršna vanjskih objektov. Pri določenih manjših objektih se je kot je bila podana npr. za Resnikov prekop kot tudi za naselja umestna izkazala še razlaga tako imenovanega drugotnega podobnih časovnih in kulturnih okvirov na Madžarskem in odpada, se pravi, da so bile najdbe odložene na drugem Slovaškem. mestu, kot so bile uporabljane. Ob podrobni analizi načrta najdišča in ob upoštevanju ra- Neolitsko keramično gradivo diokarbonskih datacij objektov smo na osnovi prostorsko- -časovnih odnosov radiokarbonsko datiranih objektov sle- Med arheološkimi raziskavami neolitskega naselja na Čate- dili možnim smerem širitve neolitskega naselja na Čatežu žu – Srednem polju je bilo skupno odkritih približno 68.600 – Srednem polju. Najstarejši bivanjski objekti in s tem tudi odlomkov keramike, zaradi česar predstavlja zbir za sloven-najstarejši del naselbine se je, vsaj po radiokarbonskih data- ske razmere enega večjih. Glavnino predstavljajo odlomki cijah sodeč, nahajal v središču naselja, ob domnevnem pro- lončenine oziroma keramičnega posodja. Med lončenino je storskem sosledju mlajših objektov pa se je pokazala širitev bilo kar nekaj v celoti ohranjenih posod, razmeroma veliko naselja proti zunanjim mejam izkopanega dela arheološke-je bilo posod, ki jim lahko določimo osnovno obliko oziro- ga najdišča. Pri tem se je kot pomembna izkazala tudi lega ma zvrst, celoten zbir pa vključuje še več kot 3500 odlom-umestitev teh mlajših objektov. Pokazalo se je namreč, da kov ustij, več kot tisoč odlomkov dna in več deset tisoč od-so vsi mlajši objekti postavljeni na način, da ne posegajo v lomkov ostenij posodja. Razmeroma številni so tudi odlomki ohišnico starejših bivanjskih objektov, ki jih lahko razumemo nog, ročajev, držajev in izlivov posod. Odkriti pa so bili tudi kot samostojne bivanjsko-gospodarske enote. Razloge za izdelki, ki po svoji uporabni vrednosti ne sodijo med lon-takšno lego objektov vidimo v dveh razlagah. Možno je, da čenino, so pa izdelani iz keramike. Med njimi velja omeniti so ob gradnji novejših objektov, starejši še bili v uporabi, lah-odlomke keramičnih uteži in dele keramičnega nakita. ko pa je takšno stanje tudi odraz kulturnega spomina, zaradi V podrobnejšo obravnavo keramičnega gradiva je bilo česar naj bi bili novejši objekti postavljeni izven bivanjskih vključenih 8724 predmetov, kar predstavlja 15,2 % vseh okvirjev njihovih predhodnikov. odkritih odlomkov. Z analizo oblikovnih značilnosti, načina Za razlago naravnega okolja obravnavanega neolitskega izdelave in načina okrasa smo ugotavljali lastnosti lončeni-naselja in gospodarske preskrbe skupnosti je na Čatežu – ne na ravni posameznega predmeta, s statističnimi ocena-Srednem polju razmeroma malo podatkov, ki pa kljub vse- mi pojavnosti in zastopanosti lončenine določenih lastnosti mu ponujajo nekatere izpovedne podatke. Pri razlagi pa- pa smo ocenili značilnosti lončarske proizvodnje na ravni leovegetacijski sledi je bilo ugotovljeno, da največ makro posameznih neolitskih objektov kot tudi na ravni najdišča. ostankov oglja pripada bukvi in nekaj manj hrastu. Nekoliko Glede na posamezne zvrsti posodja na Čatežu – Srednem skromneje, a enakovredno, so bili zastopani še brest, jesen polju ugotavljamo, da le-teh ni veliko. Zastopane so sklede, in javor. Prevladujoča prisotnost dreves, katerih les sodi med sklede na nogi, posode na nogi, skodele, čaše, lonci, po-trše, seveda na eni strani zagotovo odraža podobo teda- krovi, zajemalke in miniaturne posode. Vsaka izmed zvrsti njega bivanjskega okolja, na drugi strani pa tudi namensko posodja je zastopana z več tipi in različicami, največjo pe-izbiro kakovostnega trdega lesa, kakršen je hrastov ali bukov strost v oblikovanju pa izkazujejo sklede in lonci, pri katerih les, za gradnjo objektov ali kakšno drugo dejavnost, kot je se pojavlja tudi največ tipov in različic. S statistično oceno na primer lončarstvo. Ocena pridelovalnega gospodarstva zastopanosti posameznih oblik lončenine smo ugotovili, na Čatežu – Srednem polju temelji na skopih podatkih. O da sklede, posode na nogi, zajemalke in lonci na Čatežu – izrabi rastlinskih virov podatkov skoraj ni, pa še ti so zgolj Srednem polju predstavljajo najštevilčnejše zvrsti posodja. posredni, odkritih pa je bilo tudi razmeroma malo slabo Skupaj predstavljajo kar 89 % vsega posodja. Ta ugotovitev ohranjenih kostnih ostankov. Na osnovi strukture živalskih se zdi verjetna tudi, če upoštevamo omejitve, ki jih prinaša kosti lahko sklepamo, da je bil večji del pridelave na Čate-razlomljenost keramičnega gradiva. Med njimi so najpogo- žu – Srednjem polju usmerjen v lov divjih živali, predvsem stejše sklede (31 %), predvsem razne oblike široko odprtih tura in jelena, in v nekoliko manjši meri srne, katerih naravni skled s klekom. Po pogostnosti jim sledijo posode na nogi habitat se je prekrival z bivanjskim okoljem skupnosti. Reja (27 %), katerih recipienti so ravno tako oblikovani s klekom. udomačenih živali je v gospodarski pridelavi naselja igrala Pogosta oblika lončenine so tudi zajemalke (18 %), medtem Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 143 ko lonci predstavljajo 13 % delež posodja. Pri tem je seveda odtisnjen še prst. Na ta način narejen okras daje posodju s treba poudariti, da je nizek delež loncev posledica dejstva, Čateža zelo enoten videz in izraz. da je za tipološko določitev lonca potrebna kar precejšna Leta 2005 so bile analizirane in objavljene keramične najdbe ohranjenost ostenja, medtem ko je pri ostalih oblikah loniz dveh neolitskih objektov iz najdišča Čatež – Sredno polje čenine ohranjenost ostenja lahko manjša. Ostale zvrsti po- (Tomaž, 2005b), kjer smo predpostavljali, da tedaj obrav- sodja, kot so npr. skodele, sklede na nogi, pokrovi, čaše in navan vzorec najdb odraža značilnosti celega najdišča. Pri miniature, izkazujejo le manjše deleže do 3 %, kar kaže na obravnavi celotnega keramičnega gradiva se je ta domneva to, da v naselju in navadah skupnosti niso igrale pomemb-izkazala za točno, le deleži lončenine določenih lastnosti so nejše vloge. Kot posebnost zbira s Čateža – Srednega polja se glede na rezultate iz leta 2005 nekoliko spremenili. Na velja izpostaviti še posode posebnih namembnosti in kera-osnovi obravnave načina izdelave, ki je vključeval analizo mičen nakit. Oblikovanost različic posameznih zvrsti posod- lončarskih mas, opredelitev načina dodelave in premazova- ja je seveda bistveno bolj pestra. Sklede in sklede na nogi nja površine ter načina žganja, ugotavljamo, da je lončenina so izdelane v raznovrstnih različicah in velikosti, podobno s Čateža –Srednega polja narejena zelo enotno, kar se kaže velja za lonce, ki smo jih glede na velikost razvrstili v velike, v vseh obravnavanih objektih. Na osnovi sestave, velikosti srednje velike in majne lonce, pri čemer vsaka od vseh treh in strukturiranosti primesi v lončarski masi smo ugotovili, da velikosti pozna oblikovno primerljive različice. Tudi ostale so bile lončarske mase celotnega keramičnega zbira pri-zvrsti posodja poznajo več različic, med njimi morda vse- pravljene po zelo podobni recepturi, podobni pa so si tudi kakor najbolj izstopa miniaturno posodje, ki je oblikovano ostali postopki v izdelavi posodja. Ta je največkrat nareje-tako rekoč v vseh oblikah, kot jih pozna posodje normalnih no iz dobnozrnatih in grobozrnatih ter nekoliko redkeje iz velikosti. Ta slovenske razmere predstavlja največji, do zdaj finozrnatih kremenovih mas, ima dobro dodelano gladko poznan, zbir miniaturnega posodja. Med posodjem poseb-površino, ki je izjemno redko je premazana, posodje pa je nih namembnosti naj izpostavimo tako imenovano obrazno večinoma žgano nepopolno oksidacijsko. posodo, ki zaenkrat predstavlja najstarejšo antropomorfno upodobitev v slovenskem prostoru. Repertoar keramičnega Skozi prostorsko in časovno razporeditev radiokarbonsko nakita, odkrit na Čatežu – Srednem polju (Tomaž 2005a), je datiranih neolitskih objektov smo že pokazali na smer rasti v slovenskem prostoru zaenkrat še vedno edinstven in nudi in širjenja naselja, drug vidik tega procesa pa smo ugotavlja-vpogled tudi v druge vidike neolitske skupnosti, ki je živela li z obravnavo lončenine skozi časovni vidik trajanja naselja. v naselju. Rezultati analize so bili pravzaprav presenetljivi, saj niso pri- trdili našemu glavnemu izhodišču, da se keramika v časov- Obravnava okrasa neolitske lončenine s Čateža – Sredne- nem razponu štirih stoletij, kolikor je živelo neolitsko naselje, ga polja je vključevala opredelitev načina izdelave, mesta spremeni. Vsaj na primeru Čateža – Srednega polja tega in motiva okrasa. Ugotovljeno je bilo, da je posodje naj-nismo uspeli pokazati. Skozi analizo keramike iz objektov, ki pogosteje okrašeno z odtisnjenimi okrasi, ki so narejeni s smo jih na osnovi radiokarbonskih datumov razvrstili skozi pomočjo nohtov in prstov. Samostojno ali v kombinaciji s časovni presek trajanja naselja, smo ugotovili, da se nači-plastičnimi okrasi krasijo več kot 80 % lončenine, medtem ni izdelave keramike, način okraševanja in tudi uporabljani ko npr. plastični okrasi krasijo le približno 10 % okrašenega tipi posodja skozi čas niso bistveno spreminjali. Čeprav so posodja. Glede na to lahko z gotovostjo trdimo, da okras, se med posameznimi objekti pokazala določena odstopa-izdelan z odtiskovanjem nohtov, neolitski lončenini s Čate- nja, pa jih ne gre pripisovati časovnemu dejavniku, saj se ža – Srednega polja daje poseben pečat. Mesta okrasa so razlike kažejo tako med sočasnimi kot tudi med časovno se izkazala za močno odvisna od zvrsti krašenega posod-bolj oddaljenimi objekti. Po naši oceni je treba razloge za ja, obliki posode pa je prilagojen tudi motiv okrasa. Mesta ta neskladja razlage iskati drugje; morda se tako odražajo okrasa so lahko črtna ali točkovna, redkeje je okras orga-različne bivanjske navade ljudi oziroma so neskladja odraz niziran ploskovno, poznane pa so tudi kombinacije tako različnih gospodarskih vlog, ki so jih objekti v neolitskem točkovno-črtne kot ploskovno-črtne izvedbe okrasa. Motivi naselju imeli. so največkrat monotoni in ponavljajoči se, le pri loncih je opazna organiziranost motiva tudi po višini ostenja. Najpo- gostejše med vsemi okrasi so črte, narejene z odtisi nohta, in sicer na prelomnih delih ostenja posod. Lahko so skle- njene ali pa jih na štiri odseke delijo plastične bradavice. Te so lahko oblikovane krožno, ovalno ali pa imajo na sredini 144 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Kamnita orodja število svedrov in strgal), pri čemer lahko domnevamo, da so bile omejene na posamezne objekte znotraj naselja. Na najdišču je bilo v okviru raziskanega dela odkrito največje število kamnitih orodij na področju Slovenije – okoli 13.067 odbitkov, pri čemer je 1229 retuširanih orodij, 1934 jeder, 44 Čatež – Sredno polje in savska sekir, 21 odlomkov sekir, 35 polizdelkov sekir, 14 odlomkov skupina lengyelske kulture polizdelkov sekir, 12 jeder, ki so verjetno polizdelki za izdelavo sekir ali tolkačev, 55 odlomkov žrmelj, 39 tolkačev, 26 Ob upoštevanem časovnem okviru in enovitosti material-brusnih kamnov, izvrtek, sferoid in obdelan kos kamna. Ta ne kulture v celotnem obdobju trajanja naselja na Čatežu zbir artefaktov je pomemben, ker je nastal v ozko zameje- – Srednem polju smo lahko povzeli nekatera dognanja, ki se nem časovnem obdobju, kar izključuje možnosti mešanja dotikajo tudi razumevanja neolitskega obdobja na prostoru starejših in mlajših elementov ter nudi najboljši vpogled v osrednje in jugovzhodne Slovenije. S primerjavo s keramič- materialno kulturo in njeno variabilnost v obdobju poznega nimi najdbami iz drugih sočasnih najdišč v osrednji in jugo-neolitika. vzhodni Sloveniji smo umestili Čatež – Sredno polje v neo- litsko podobo Slovenije. Lončenini najdišča Čatež – Sredno Glede na količino odkritih najdb, količino in tipološki sestav polje smo najustreznejše primerjave našli med gradivom iz kamnitih orodij kot tudi količino jeder lahko domnevamo, neolitskih najdišč Dragomelj, Col 1 pri Podgračenem, Dru-da predstavlja 15 jam (PO 55, PO 83, PO 93, PO 96, PO 105, lovka, Resnikov prekop, Gradec pri Mirni (najstarejša faze), PO 106, PO 110, PO 129, PO 135, PO 136, PO 146 in PO 150), Ajdovska jama, Komenda, Škovce pri Dolskem, Ponikve pri v katerih je bilo odkrito večje število kamenih artefaktov, ti-Trebnjem in Sevnica. Lončenina omenjenih najdišč si je obli- ste prostore aktivnosti v naselju, v katerih so potekali glavni kovno blizu, ima na podoben način izdelan okras, na naj-procesi izdelave in uporabe kamnitih orodij. diščih Čatež – Sredno polje, Resnikov prekop in Dragomelj Celoten tipološki sestav daje vtis, da je v največji meri pro- pa je skozi statistično oceno zastopanosti določenih lastnosti dukt interakcije med dostopnostjo surovin ter specifičnih lončenine izpričan tudi zelo podoben način izdelave. Med potreb pri opravljanju funkcij na najdišču. Zaradi dostopno-oblikami posodja so povezovalni element pogoste sklede s sti dokaj dobre surovine omejitve zaradi fizičnih lastnosti klekom, stožčaste in polkroglaste sklede brez kleka, sklede s surovin pri možnostih obdelave niso igrale pomembnejše klekom in izlivom, sklede na nogi, stožčaste in polkroglaste vloge. Odsotnost velikih prodnikov v produ je preprečevala skodele, razni bikonični lonci, tudi z ročaji, ter zajemalke. izdelavo večjih klin, vendar tudi pri pregledu klin opazimo, Enoten okras, izveden z odtiskovanjem nohtov in prstov ter da so ohranjene kline večje od negativov klin na ohranje-včasih v kombinaciji s plastičnimi okrasi, povezuje lončenino nih jedrih. Lahko bi domnevali, da se je vsaj del klin izdelo- obravnavanih najdišč, med njimi predvsem Čatež – Sredno val izven najdišča, ne moremo pa zanemariti možnosti, da polje, Dragomelj, Resnikov prekop, Škovce pri Dolskem in predstavljajo na najdišču odkrita jedra popolnoma izrablje-Sevnica izkazujejo tesnejšo medsebojno povezanost prav ne ostanke izdelave klin, s katerih so bile večje kline odbite v zaradi vizualnega učinka, ki ga le-ta ustvarja na posodju. začetnih stopnja redukcije jeder. Vendar zaradi relativne ho- Lončenini s Čateža – Srednega polja je tudi v drugih ozirih mogenosti večine surovin sestavljanje odbitkov in primarnih izrazito podobna lončenina iz Dragomlja, saj sta skoraj pov-odbitkov ni dalo uspešnih rezultatov. Na podlagi primerjav sem enaki. V obeh so zabeležene podobne zvrsti lončenine, surovin ter redkih ujemajočih se kamenih orodij na najdišču presenetljivo podobna pa je tudi njihova zastopanost v ce-pa opazimo tudi, da so posamezne surovine, bodisi v obliki lotnem gradivu. Široko odprte sklede s klekom so na obeh jeder bodisi polizdelkov, krožile v naselju med posameznimi najdiščih pogoste, pogoste pa so tudi zajemalke. Čeprav ekonomskimi enotami. pride pestrost lončenine na Čatežu – Srednem polju morda Redka orodja, ki bi jih lahko interpretirali kot konice projek- bolj do izraza kot v Dragomlju, pa je to predvsem posledica tilov, kažejo na majhno vlogo lova oziroma bojevanja na različnih velikosti keramičnih zbirov. Podobnost keramičnih področju raziskane naselbine. Številne kline z zgladitvami, najdb iz obeh najdišč pa se kaže tudi v primerljivem načinu kline z drobtinčasto retušo in retuširane kline pa lahko in-izdelave posodja in pri njegovem okrasu. terpretiramo kot orodja, vključena v intenzivno poljedelsko Na osnovi analize primerljivosti keramičnega gradiva, ki je dejavnost, ki se je odvijala izven najdišča. Znotraj najdišča bila predstavljena v poglavju Rezultati raziskav, ocenjujemo, pa so se poleg izdelave orodij in vzdrževalnih opravil na po-da je med gradivom iz obravnavanih neolitskih najdišč v ljedelskih orodjih opravljale tudi posebne dejavnosti (večje keramiki dovolj elementov, ki pričajo o kulturni enotnosti poselitve na prostoru osrednje in jugovzhodne Slovenije v Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 145 času poznega neolitika. Keramično gradivo vseh obravna-Ostaline eneolitskega obdobja vanih najdišč izkazuje podobne elemente pri oblikovanju in okraševanju lončenine kakor tudi v načinu izdelave. Obliko- Območje najdišča Čatež – Sredno polje, oziroma vsaj nje- vanost lončenine, način njene izdelave in predvsem okras, ki gov raziskani del, je bilo poseljeno tudi v času eneolitika, se je na Čatežu – Srednem polju ohranjal skozi celoten čas kar izpričujejo sicer skromne arheološke sledi v prostoru. Na trajanja naselja, kar je po radiokarbonskih datumih sodeč severozahodni strani izkopnega polja sta bili ohranjeni dve relativno dolgo, kaže na močno kulturno ozadje, ki je vzpo-jami (PO 4 in PO 21), za kateri lahko predvsem na osnovi stavljalo vrsto trajnega ravnovesja na področju izdelovanja odlomkov keramike sklepamo, da njun nastanek sodi v čas lončenine, verjetno pa tudi pri drugih vidikih materialne kul-eneolitika. Glede na keramično gradivo, odkrito v polnilih ture. Številčnost naselbin savske skupine kaže na to, da so obeh jam, lahko nastanek jam pripišemo starejšemu odseku bili življenjski pogoji v prvi polovici 5. tisočletja pr. n. št. za eneolitskega obdobja. Primerjave gradivu najdemo največ- neolitske naseljence ugodni v širšem porečju zgornje Save krat na najdiščih, ki so kulturno pripisana lasinjskemu kultur-in da jih je geografski prostor medsebojno povezoval, v prid nemu krogu (npr. Turnišče, Kalinovnjek, Šafarsko idr.). temu pa ne nazadnje govori podobna keramika v Drago- mlju, Resnikovem prekopu in Čatežu – Srednem polju. Ostaline bronaste dobe Na kakšen način naselja savske skupine lengyelske kultu- re s svojo materialno kulturo odstopajo od severovzhodne Na Čatežu – Srednem polju so bile na raziskanem delu iz-Slovenije na eni strani in Bele krajine ter Pokolpja na drugi, kopnega polja odkrite tudi ostaline naselbinskega značaja, smo pokazali s pomočjo primerjalne analize oblikovanosti katerih nastanek lahko na osnovi značilnega keramičnega posodja in okrasa. Čeprav smo med najdišči savske skupine gradiva, pripišemo času bronaste dobe. Podroben pregled in najdišči v severozahodni Sloveniji ter v Beli krajini ugoto-načrta raziskanih ostalin pokaže, da se sledi bronastodobne vili primerljivost nekaterih tipov posod, pa v načinu okrasa, poselitve prostora nahajajo razpršeno po celotni površini iz-v primeru Moverne vasi pa tudi načina izdelave, tega ne kopnega polja, brez izrazitih koncentracij, le da se vse bolj moremo trditi. Obe skupini najdišč izkazujeta podobnost z nagibajo k severni polovici območja. Maloštevilne bronasto-najdišči savske skupine, vendar pa kazalcev, ki bi kazali na dobne ostaline sicer niso enotne po času svojega nastanka, enotnost materialne kulture v pokrajinah, ni dovolj. Ustre-tri objekte namreč lahko na osnovi primerjav keramičnemu zneje jih je razumeti kot lokalne skupine, ki sodijo v širši gradivu umestimo na sam začetek bronaste dobe (PO 43, sklop lengyelskega kulturnega kroga. PO 41 in PO 23), nekoliko več pa je takšnih, ki jih po gradivu lahko uvrstimo v kasnejši časovni odsek – srednjo bronasto Čatež – Sredno polje in savsko skupino lengyelske kultu- dobo oziroma njen prehod v pozno (npr. PO 87, PO 71, re v širšem kulturnozgodovinskem prostoru Evrope vidimo PO 35, PO 46, PO 5, PO 18). Dve izmed ostalin (PO 87 in v lengyelskem kulturnem kompleksu z močnimi elementi PO 35) sta bili tudi radiokarbonsko datirani, vendar rezultati brezovljanskega tipa sopotske kulture v materialni kulturi. niso dali ustreznih absolutnih datacij. Kot kaže, so bili vzorci, Glede na primerjave keramike predvsem s starejšimi leng-ki so bili uporabljeni za analizo, neustrezni. Za bronasto- yelskimi stopnjami in ob predlagani novi absolutni kronolo- dobne najdbe iz najdišča Čatež – Sredno polje najdemo giji za moravsko avstrijsko skupino slikane keramike morda najustreznejše primerjave na najdiščih Oloris pri Dolnjem velja ponovno razmisliti, ali ne gre savske skupine s Čate-Lakošu, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah in Pod Ko- žem le pripisati začetnim obdobjem lengyelskega kultur- tom – sever. nega kompleksa, na kar bi kazala tudi prikazana povezava z brezovljanskim tipom sopotske kulture, ki se ga v širšem smislu razume kot protolengyelsko manifestacijo. V vsakem Rimskodobne ostaline primeru pa je treba skozi analize keramike in radiokarbonske datacije razjasniti odnos med sopotsko in lengyelsko Rimskodobne ostaline so na območju najdišča Čatež – Sre-kulturo, ki se na osnovi novih radiokarbonskih datacij kažeta dno polje razmeroma številne, a zaradi globokega oranja za sočasna fenomena, s tem pa se oddaljujeta od do se-tudi precej poškodovane. Med njimi so najbolj izpovedne daj uveljavljene teze, da naj bi ravno sopotska kultura igrala ostaline več jarkov, značilnega V-preseka, ki so bili na osnovi najbolj pomembno vlogo pri nastanku lengyelske kulture. oblike in njihovega preseka interpretirani kot jarki nekda- njega rimskega vojaškega tabora. Arheološke sledi rimske- ga vojaškega pohodnega tabora so se razmeroma dobro ohranile predvsem v osrednjem delu raziskanega prostora 146 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 na Čatežu – Srednem polju, o čemer pričajo sledi dvojnega jarka ter štirinajstih peči, nekatere tudi s polkrožno kupolo in predprostorom za nalaganje in čiščenje. Rimskodobne drobne najdbe, sicer maloštevilne in odkrite večinoma v ornici, so zelo izpovedne. Med njimi najdemo dele rimske vojaške opreme, kot so npr. bronasta sponka za pritrditev oklepa z obročem v obliki črke D, bronasti zaključek cin- guluma ali jermena konjske opreme, železen okov oziroma ojačitev piluma, železna sulična ost z ohranjenim suličnim li- stom in delno ohranjenim tulastim nasadiščem, železna pu- ščična ost štirikotnega preseka s trnom okroglega preseka in značilen šotorski klin iz železa. Datacijo tabora lahko glede na datacijo obeh fibul, opredelimo v najzgodnejše obdobje rimske zasedbe današnjega slovenskega ozemlja oziroma v avgustejsko obdobje, torej čas, ki je povezan z rimskim osvajanjem tega pomembnega prehoda v južno Panonijo in na zahodni del Balkanskega polotoka; republikanski srebrni denarij od te datacije nekoliko odstopa (Guštin 2008, 15). Ostaline novoveških posegov Novoveške ostaline so na območju najdišča Čatež – Sredno polje razmeroma maloštevilne. Med njimi je nekaj jarkov in jam, vkopanih v geološko osnovo, ter kamnitih struktur, ki so evidentirani razpršeno po celotnem izkopnem polju. Novo- veške jarke linijskih zasnov povezujemo z infrastrukturnimi projekti, ki so bili namenjeni predvsem različnim vodom za električno napeljavo oziroma drugo infrastrukturo. Novo- veške najdbe so se poleg v odkritih polnilih jam, jarkov in drugih objektov nahajale še v ornici, skupaj z odlomki praz- godovinske lončenine, drobci rimskega posodja in odlomki drugih, predvsem kovinskih predmetov, od železnega žeblja do podkve in pile. V ornico so prišle ali kot novoveški od- pad na polju, ali pa je prisotnost novodobnih najdb v ornici lahko posledica globokega oranja, ki je poškodovalo vrhnje plasti vkopanih novoveških jam. Med novoveškim gradivom se je v ornici nahajal tudi avstrijski kovanec za 2 hellerja, z letnico 1894. Novoveškemu gradivu je zaradi njegove skro- mne ohranjenosti težko poiskati natančnejše primerjave in posledično tudi določiti natančnejši časovni okvir. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 147 8Čatež – Sredno polje The archaeological site of Čatež-Sredno polje is situated Considering the modest surface finds, the results of rescue at the utmost southern part of the basin of Krško-Breži-excavations in 2002 surprised both by their range and their ška kotlina, at the right bank of the Sava, between local character. Čatež-Sredno polje proved to be a multi-period roads Čatež–Mokrice and Čatež–Čateške toplice, and a site where numerous archaeological remains, which were few dozen metres east of the settlement of Čatež pri created in different periods of the past, are found immedi-Brežicah. The southern part of the site is adjacent to ately under the plough layer. The oldest population of this the northern slopes of the of the Gorjanci with Šentviška area is connected to the Neolithic, while individual remains gora and Sv. Vid in the forefront, while to the north the were created in the Eneolithic and the Bronze Age. In the site practically touches the present-day riverbed of the Roman period, a military campaign camp was located in Sava. On the eastern side, the edge of the site nears the area of the site, while the New Era interventions testify Dvorce. The location of the site is of exceptional strate-in particular to the activities connected to farming and in- gic character, since it practically controls the only easily frastructural projects. passable part of the plain between the right bank of the Sava and the slopes of the Gorjanci, while simultaneou- Remains of the Neolithic settlement sly managing the area along the confluence of the Sava Considering the radiocarbon dates, the Neolithic settle-and Krka, since it is situated only a few hundred metres ment at Čatež lived for four centuries at the most, for which from the present-day influx of the Krka into the Sava. the majority of chronologically delimited structures shows The main Sava bed remained north of the site, while the age between 4,800 and 4,600 cal. BC. Archaeological only smaller beds, according to the geological inspecti-research of a relatively big part of this extensive Neolithic on, reached the area of the research. settlement, which stretched over more than three hectares, Since the discovery of the location, archaeological research offered significant data regarding settlement and settlement at the Čatež-Sredno polje site can be divided into three structure. consecutive stages. The first stage includes the discovery of At the site, the total of 65 Neolithic contexts were discove-the site in 1998, when an extensive archaeological inspection red that were once component parts of various structures. was carried out in the area of the potential site, which was In the archaeological stratification these contexts are revea-part of a programme of inspecting routes of the future mo- led in the form of pits of various sizes and shapes which are torways, within the SAAS project group. The second stage dug into the geological base. The definition of 24 larger pits of research is represented by intensive archaeological net as dwelling structures was based on various parameters, the inspection performed in 1999 and 2000 and the excavation size of the structure, the relationship between the structure of ten trial ditches measuring 1 x 1m as well as geophysi-surface and the amount of pottery material in their fillings, cal mapping. The findings of this stage were unmistakable; and on the results of the analysis of the archaeological ma-this is an archaeological site with traces of prehistoric and terial fragmentation. It was revealed that several groups of Roman settlement (Djurić et al. 2001, 2). Based on positive structures with different surfaces can be distinguished, while results of preliminary research, rescue archaeological exca-the amount of pottery material within them is not neces- vations were ordered in the area of the future connection of sarily in accordance with the structure surface. Structures the motorway to the local road network at the Brežice cros-comparable in size contained different amounts of pottery, sroads. These represent the third stage of research at the which is why we assume that the processes forming such location of Čatež-Sredno polje. Rescue excavations, which different archaeological structures were different. The amo-were carried out between March and May 2002, present unt of pottery material in regards to the structure surface the most extensive stage of research at the site of Čatež- proved to be an important criterion in the interpretation of -Sredno polje. contexts as dwelling structures. The same question of how to explain archaeological structures at Čatež-Sredno polje was 148 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 dealt with also by the analysis of pottery material dispersion. purposive choice of quality hard wood, such as oak or be-With the help of two independent analyses, the “analysis of ech, for the construction of dwellings or some other activity, glued fragments” and the “analysis of size classes” of the e.g. pottery-making. The estimate of growing produce at discovered pottery finds, and with the use of fragmentation Čatež-Sredno polje is founded on scarce data. There is al-models suggested by Macháček (2001), we rendered possi- most no data about the use of plant resources, and even ble two explanations of the discovered Neolithic structures these are only indirect, while relatively few poorly preserved at Čatež-Sredno polje. Based on the pottery size classes osseous remains were discovered. Based on the structure analysis, in the majority of examples of structures we can talk of animal bones, we can assume that the most efforts at about so-called primary waste, therefore about objects that Čatež-Sredno polje were directed into hunting wild animals, were deposited in the place where they were used or “a wa-primarily aurochs and deer, and to a lesser extent also red ste in itself” as it is represented, e.g. by an abandoned place deer, the natural habitat of which overlapped with the na-such as a house. This reconfirmed the thesis that certain tural habitat of the community. Breeding of domesticated structures present traces of dwelling structures. For certain animals played a smaller role in the economy of the set-smaller structures, the explanation of so-called secondary tlement; in addition to pig and domesticated cattle, to a waste proved plausible, meaning that the finds were depo-smaller extent bone remains attest to the breeding of sheep sited in a place other than where they were used. and goats. Even though the share of bones of wild animals Based on spatial-chronological relationships of radiocarbon at the settlement is relatively high, it is comparable to the dated structures and upon detailed analysis of the site plan estimate that was given for, e.g., Resnikov prekop as well as and with regards to radiocarbon dates of structures, we settlements of similar chronological and cultural frameworks followed possible directions of the spread of the Neolithic in Hungary and Slovakia. settlement at Čatež-Sredno polje. The oldest dwelling struc- Neolithic pottery material tures and with them the oldest part of the settlement was, at least according to radiocarbon dates, located at the centre During archaeological research of the Neolithic settlement of the settlement, while with the supposed spatial sequen-at Čatež-Sredno polje, approximately 68,600 pottery fra- ce of smaller structures the expansion of the settlement to- gments were found, which makes this collection one of the wards the exterior boundaries of the excavated part of the biggest in Slovenia. The majority are fragments of potte-archaeological site was revealed. The position of placement ry or pottery vessels. They include quite a few completely of these smaller structures also proved to be of importance. preserved vessels, relatively many of which are those whi-Namely, it was revealed that all smaller structures are con- ch can be ascribed the basic form or type, while the entire structed in such a way that they do not intervene with the collection also includes more than 3,500 fragments of rims, immediate surrounding of older dwelling structures, which several thousand fragments of bottoms, and several tens can be understood as independent dwelling/outbuilding of thousands vessel walls. Relatively numerous are also fra-units. We see the reasons for such structure position in two gments of feet, handles, grips, and spouts. Also discovered explanations. It is possible that when new structures were were items which by their use do not belong among pottery built, the older ones were still in use; however, such a state vessels but are made of clay nevertheless. Among them, could also be a reflection of the “cultural memory”, due to fragments of pottery weights and parts of pottery jewellery which newer structures were constructed outside the dwel-should be mentioned. ling frames of their “predecessors”. The more detailed processing of pottery included 8,724 At Čatež-Sredno polje there is relatively little data for the objects, which is 15.2% of all discovered fragments. The explanation of the natural environment of the discussed analysis of design characteristics, manner of manufacturing, Neolithic settlement and the community’s economic provi-and manner of decoration determined characteristics of sion; nevertheless, there still exists some illustrative data. It pottery on the level of an individual item, while statistical was determined in the interpretation of paleovegetational estimations of occurrence and representation of pottery of traces that the most macro-remains of charcoal belong to certain characteristics estimated characteristics of pottery beech and somewhat less to oak. Slightly more modestly, production on the level of individual Neolithic structures as yet equally, elm, ash, and maple were represented. The well as on the level of the site. Considering individual vessel prevailing presence of trees, the wood of which belongs forms at Čatež-Sredno polje, we find that these are not nu-among the hardest, naturally reflects the image of the then merous. We find dishes, footed dishes, footed vessels, bo-living environment on the one hand and on the other, the wls, beakers, pots, lids, ladles, and miniature vessels. Each Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 149 form of a vessel is represented by several types and variants, decoration they adorn more than 80% of pottery vessels, while the greatest variety in shape is revealed by dishes and while, e.g., applied decoration adorns only approximately pots, where we find the most types and variants. Through 10% of the decorated vessels. Based on this, we can claim the statistical estimate of individual form representation, we with certainty that the ornament, made by nail imprinting, determined that dishes, footed dishes, footed vessels, la-gives the Neolithic pottery of Čatež-Sredno polje a special dles, and pots at Čatež-Sredno polje present the most nu- stamp. The position of the decoration proved to be strongly merous vessel forms. Together they make up no less than dependent on the form of the decorated vessels, while the 89% of all vessels. This finding seems probable even if we motif of the decoration is adjusted to the shape of the ves-consider the limitations brought about by the fragmentati- sel. The places of the decoration can be arranged in stripes on of the pottery material. Among them the most frequent or dots, more rarely the decoration is organised along the are dishes (31%), primarily various forms of carinated wide-entire surface; also known are combinations of both dot/ ly open dishes. In frequency, they are followed by footed line and surface/line decoration versions. The motifs are vessels (27%), the recipients of which were also shaped by most frequently monotonous and repeating, only pots dis-carination. A common form of pottery vessels are also la- play the organisation of the motif also according to the hei- dles (18%), while pots represent 13% of the vessel share. It ght of the wall. The most frequent among all ornaments are needs to be emphasised here that the low share of pots is lines made by nail imprints on the turning parts of the vessel the consequence of the fact that the typological classificati-walls. They can be closed or divided into four sections by on of a pot demands a significant preservation of the wall, applied knobs. The latter can be shaped in circles, ovals, or while the wall preservation can be smaller in other forms have an imprint of a finger in the centre. Decoration made of pottery vessels. Other vessel forms, such as bowls, foo-in this way gives the vessels from Čatež-Sredno polje a very ted dishes, lids, beakers, and miniatures only display smaller uniform appearance and expression. shares up to 3%, indicating that they did not play a more In 2005, pottery finds from two Neolithic structures from the important role in the settlement and the community habits. site of Čatež-Sredno polje were analysed and published (To-Vessels of special purposes and pottery jewellery should be maž, 2005b), where we assumed that the discussed sample pointed out as a peculiarity of the collection from Čatež- of finds at the time reflects the characteristics of the entire -Sredno polje. Naturally, the shape of variants of individual site. During the discussion of the entire pottery material this vessel forms is significantly more diverse. Dishes and footed assumption proved to be correct, only the shares of pottery dishes are made in numerous variants and sizes; similar is with certain characteristics changed slightly in comparison true for pots which were classified according to size into big, with the results of 2005. Based on the inspection of the ma-medium-sized, and small pots, where each of these three si- nufacturing manner, which included the analysis of pottery zes knows variants comparable in shape. Several variants of masses, the definition of the finishing manner, coating of the other vessel forms are also known, among them miniature surface, and the firing manner, we find that pottery from vessels certainly stand out the most since they are shaped Čatež-Sredno polje is made very uniformly, which is reve-in practically all known forms of vessels of normal sizes. For aled by all discussed objects. Based on composition, size, Slovenian circumstances, this is the biggest known collection and structure of admixtures in the pottery mass, we found of miniature vessels until today. Among vessels of special that pottery masses of the entire pottery collection were purposes, the so-called face vessel should be highlighted prepared according to a very similar “recipe”, while other since it represents the oldest anthropomorphic depiction in vessel-making procedures are also similar. Vessels are most Slovenia so far. The repertoire of pottery jewellery discove-frequently made from medium-grained and coarse-grained red at Čatež-Sredno polje (Tomaž 2005a) has been unique and, slightly more rarely, from fine-grained quartz masses to the Slovenian territory until today and offers an insight have a well-finished smooth surface which is extremely rare-into other aspects of the Neolithic community living in the ly coated, and were mostly subject to incomplete oxidation settlement. firing. The discussion on Neolithic pottery decoration from Čatež- The spatial and chronological distribution of radiocarbon- -Sredno polje included the classification of the decoration -dated Neolithic structures indicated the direction of grow-technique and the position and motif of the decoration. It th and spread of the settlement, while the other aspect of was determined that vessels are most frequently decora-this process was determined with the discussion of pottery ted with imprinted ornaments that are made by nails and vessels through the time aspect of the settlement’s existen-fingers. Independently or in combination with applied ce. The analysis results were, in fact, surprising since they 150 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 did not agree with our main starting point that the pottery blades; however, in the inspection of blades we can notice changes in the time span of four centuries of the Neolithic that the preserved blades are bigger than the blade nega-settlement’s active existence. At least in the example of Ča- tives on the preserved cores. We could assume that at least tež-Sredno polje that was not possible to prove. Through part of the blades were made outside the site, while we the analysis of pottery from structures, which were based on cannot neglect the option that cores discovered at the site radiocarbon dates classified through the time cross-section are completely worn remains of blade manufacturing, from of the settlement’s existence, we found that the manner of which bigger blades were chipped off in the starting stages pottery-making, the manners of decorating, and the types of core reduction. However, due to the relative homogene-of vessels used did not change significantly through time. ity of most raw materials, the assembly of flakes and primary Even though certain deviations were revealed between in-flakes did not yield successful results. Based on the compa- dividual structures, they cannot be ascribed to the factor risons of raw materials and rare matching stone tools at the of time, since differences appear between simultaneous site, we can notice that individual raw materials, either in the structures and those more distant in time. According to our form of cores or intermediate products, circled around the estimate, explanations for these discrepancies should be so-settlement between individual economic units. ught elsewhere; different living habits of people could be Rare tools, which could be interpreted as projectile points, revealed in this way or these discrepancies could reflect the indicate the small role of hunting or fighting in the area of different economic roles ascribed to structures in the Neo-the researched settlement. Numerous blades with smo- lithic settlement. othings, blades with alternating fine retouch, and retouched Stone tools blades can be interpreted as tools included in intensive agricultural activity happening outside the site. Within the Within the researched part of the site, the greatest num- site, special activities (a larger number of drills and sideber of stone tools in the territory of Slovenia were found; -scrapers) were performed in addition to manufacturing i.e. around 13,067 flakes of which 1,229 are retouched tools, tools and maintenance works on agricultural tools, where 1,934 cores, 44 axes, 21 axe fragments, 35 axe intermediate we can assume that they were limited to individual structu-products, 14 fragments of axe intermediate products, 12 co- res within the settlement. res that are probably intermediate products for the making of axes or hammers, 55 quern fragments, 39 hammers, 26 Čatež-Sredno polje and the Sava whetstones, one stone core, one spheroid, and one proces-group of the Lengyel culture sed piece of stone. This artefact set is important because it was made in a narrowly limited period, which excludes the Considering the time frame and uniformity of the material possibility of mixing older and younger elements and offers culture in the entire period of the existence of the settle-the best insight into the material culture and its variability in ment at Čatež-Sredno polje, we could summarise certain the Late Neolithic period. events pertaining to the understanding of the Neolithic period in the territory of central and south-eastern Slo- Considering the amount of discovered finds, the amount venia. With the comparison with pottery finds from other and typological composition of stone tools, and the amount simultaneous sites in central and south-eastern Slovenia, of cores, we can assume that 15 pits (PO 55, PO 83, PO 93, we assigned Čatež-Sredno polje in the Neolithic image of PO 96, PO 105, PO 106, PO 110, PO 129, PO 135, PO 136, Slovenia. The most appropriate comparisons for the pottery PO 146, and PO 150), in which there are a greater number vessels from the site of Čatež-Sredno polje could be found of stone artefacts, represents those places of activity in the among the material from the Neolithic sites of Dragomelj, settlement where the main processes of manufacturing and Col 1 near Podgračeno, Drulovka, Resnikov prekop, Gradec use of stone tools were carried out. near Mirna (the oldest phase), Ajdovska jama, Komenda, The entire typological composition gives the impression Škovce near Dolsko, Ponikve near Trebnje, and Sevnica. The that it is to the greatest extent the product of the interaction pottery vessels of the mentioned sites are close in shape between the accessibility of raw material and specific needs and have similarly made decoration, while in Čatež-Sre-in performing functions at the site. Due to the accessibility dno polje, Resnikov prekop, and Dragomelj a very similar of fairly good raw material, limitations due to the physical manner of manufacturing is attested through the statistical characteristics of raw materials in processing options did estimate of representation of certain pottery characteristics. not play a more significant role. The absence of big peb- Among vessel shapes, the connecting element are frequent bles in the gravel prevented the manufacturing of larger dishes with carination, conical and semi-globular dishes Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 151 without carination, dishes with carination and spout, footed of vessels among sites of the Sava group and sites in north-dishes, conical and semi-globular bowls, various biconical -western and Bela Krajina, we cannot claim the same for the pots, also with handles, and ladles. The uniform decoration manner of decorating, and in the example of Moverna vas made with impressions of nails and fingers and occasionally also in the manner of manufacturing. Both groups of sites in combination with applied ornaments connects pottery reveal similarity with sites of the Sava group; nevertheless, vessels from the discussed sites, among which primarily there are not enough indicators that would point to unity Čatež-Sredno polje, Dragomelj, Resnikov prekop, Škovce of the material culture in regions. It is more appropriate to near Dolsko, and Sevnica reveal a closer connection due to understand them as local groups belonging to the wider the visual effect it makes on the vessels. The pottery vessels Lengyel cultural circle. from Čatež-Sredno polje are also in other respects extre- Čatež-Sredno polje and the Sava group of the Lengyel cul- mely similar to pottery from Dragomelj, rendering them ture are in the wider cultural-historical perspective of Eu-almost identical. Both have similar forms of pottery vessels rope seen within the Lengyel cultural complex with strong recorded, while their representation in the entire material is elements of the Brezovljani type of the Sopot culture in its surprisingly similar. Widely open dishes with carination are material culture. Considering the comparisons of pottery frequent at both sites and ladles are also common. Even primarily with older Lengyel stages and with the suggested though the diversity of pottery vessels at Čatež-Sredno po-new absolute chronology for the Moravian-Austrian group lje may be more obvious than at Dragomelj, this is primarily of painted pottery, it could be prudent to reconsider whe-the consequence of different sizes of pottery collections. ther the Sava group with Čatež should not be ascribed to The similarity of pottery finds from both sites is revealed the starting periods of the Lengyel cultural complex, which also in a comparable manner of vessel manufacturing and is indicated also by the connection with the Brezovljani type in their decoration. of Sopot culture, which in the wider context is comprehen- Based on pottery material comparison analysis, introduced ded as a “proto-Lengyel” manifestation. In any case, the in chapter 4, we estimate that there are enough elements relationship between the Sopot and the Lengyel cultures in pottery among the material from the discussed Neoli-should be clarified through the analyses of pottery and radi- thic sites which testify to cultural unity of settlement on the ocarbon dates, since based on new radiocarbon dates, they territory of central and south-eastern Slovenia in the time appear to be contemporary phenomena which distances of the Late Neolithic. Pottery material of all discussed sites them from the established thesis until today that it was the reveals similar elements in the formation and decoration of Sopot culture which played the most crucial role in the cre-pottery vessels and in the manner of manufacturing. The ation of the Lengyel culture. form of pottery vessels, the manner of their manufacturing, and primarily the decoration, which at Čatež-Sredno polje Remains of the Eneolithic period was “preserved” throughout the life of the settlement, which The area of the site of Čatež-Sredno polje, or at least its re-judging from radiocarbon dates is relatively long, indicate searched part, was also settled in the time of the Eneolithic, a strong cultural background which, in a way, “established” which is attested to by generally modest archaeological tra-the type of sustainable balance in the manufacturing of pot- ces in the area. On the north-western side of the excavation tery vessels and probably also in other aspects of material field, two pits were preserved (PO 4 and PO 21), for which, culture. The high number of settlements of the Sava gro-primarily on the basis of pottery fragments, we can assume up indicates that living conditions in the first half of the 5th that their origin belongs to the Eneolithic. According to the millennium BC were beneficial for Neolithic settlers in the pottery material discovered in fillings of both pits, we can wider river basin of the Upper Sava River and that they were ascribe the occurrence of the pits to the older section of interconnected by the geographic area, in favour of which the Eneolithic period. Analogies with the material are most speaks the similar pottery in Dragomelj, Resnikov prekop, frequently found at sites which are culturally attributed to and Čatež-Sredno polje. the Lasinja cultural circle (e.g. Turnišče, Kalinovnjek, Šafar- With the help of a comparative analysis of the shape of sko, etc.). vessels and decoration, we have shown in what way settle- ments of the Sava group of the Lengyel culture with their Remains of the Bronze Age material culture deviate from north-eastern Slovenia on the At Čatež-Sredno polje, remains of settlement character one hand and Bela Krajina and the Pokolpje region on the were discovered on the researched part of the excavation other. Even though we found comparability of certain types field, the origin of which, based on typical pottery material, 152 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 can be ascribed to the Bronze Age. A detailed inspection of Remains of New Era interventions the plan of researched remains reveals that traces of Bronze Age settlement are dispersed along the entire surface At the site of Čatež-Sredno polje, New Era remains are re-of the excavation field, without distinct concentrations, only latively scarce. Among them are a few ditches and pits dug increasingly slanting towards the northern half of the area. into the geological base and stone structures recorded dis-Scarce Bronze Age remains are not uniform in their time persedly along the entire excavation field. New Era ditches of creation; namely, based on comparisons of pottery ma-of lined layout are connected to infrastructural projects in- terial we can assign three structures to the very beginning tended primarily for various electricity lines or other infra-of the Bronze Age (PO 43, PO 41, and PO 23), while there structure. In addition to discovered filling pits, ditches, and are slightly more of those that can be ascribed to the later other structures, New Era finds were found in the plough time period – the Middle Bronze Age or its turn to the Late layer, together with fragments of prehistoric pottery vessels, Bronze Age (e.g. PO 87, PO 71, PO 35, PO 46, PO 5, PO 18). sherds of Roman vessels, and fragments of other, primarily Two of these (PO 87 and PO 35) were also radiocarbon da-metal objects, from an iron nail to a horseshoe and a file. ted; however, the results did not yield appropriate absolute They got into the plough layer either as New Era waste in dates. It appears that samples used for the analysis were the field, or the presence of New Era finds in the plough inappropriate. The most suitable comparisons for Bronze layer could be the consequence of deep ploughing that Age finds from the site of Čatež-Sredno polje are found at damaged the top layers of dug-in New Era pits. Among the sites of Oloris near Dolnji Lakoš, Gomile near Lenart v New Era material, an Austrian two heller coin with the year Slovenskih goricah, and Pod Kotom – sever. 1894 was also found in the plough layer. Due to its poor preservation, the New Era material is difficult to find precise Roman period remains comparisons for and consequently to determine the precise time frame. Roman period finds are relatively numerous in the area of the site of Čatež-Sredno polje, but due to deep ploughing also quite damaged. Among them, the most illustrative are remains of several ditches of a typical V cross-section, which due to their shape and cross-section were interpreted as ditches of a Roman military camp. Archaeological traces of the Roman military marching camp are relatively well pre- served, especially in the central part of the researched area at Čatež-Sredno polje, to which traces of a double ditch and 14 kilns, some with a semi-circular dome and an anteroom for loading and cleaning, testify. Roman period small finds, which are generally scarce and discovered mostly in the plo- ugh layer, are very illustrative. They include parts of Roman military equipment, such as a bronze clasp for fastening ar- mour with a D-shaped ring, a bronze ending of a cingulum or horse strap, an iron bond or pilum strengthening, an iron spearhead with a preserved spear blade and partly preser- ved socketed haft, an iron arrowhead of rectangular cross- -section with a tang of a circular cross-section, and a typical iron tent peg. Based on the date of two fibulae, the dating of the camp can be delimited to the earliest period of the Roman occupation of the present-day Slovenian territory or the Augustan period, i.e. the time connected to the Roman conquest of this important passage into southern Pannonia and to the western part of the Balkan Peninsula (while a silver Republican denarius slightly deviates from this dating) (Guštin 2008, 15). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 153 9Literatura ANTONOVIĆ, D. 1997, Use of Light White Stone in the Central BISHOP, M. C. in J. C. N. COULSTON 2006, Roman Military Balkans Neolithic. – Starinar XLVIII, 33–39. Equipment. From Punic Wars to the Fall of Rome. – Oxford. ANSL 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. BÖKÖNYI, S. 1986, Enviromental and cultural effect on the faunal ARNOLD, D. E. 1985, Ecology and ceramic production in an An- assemblages of four large 4th mill. B.C. sites. – V: F. Vadas (ur.), In-dean Community. – New Studies in Archaeology, Cambridge. ternational Prehistoric Conrefence, Szekszárd, 1985. A Béri Balogh Ádám Múzeum Évkönyve XIII, Szekszárd, 69–88. ARNOLD, D. E. 1999, Advantages and Disadvantages of Vertical- -Half Molding Technology: Implications for Production Organi- BREŠČAK, D. 1989, Velike Malence. – Varstvo spomenikov 31, 263. zation. – V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery and People, BREŠČAK, D. in M. BELAK 1987, Velike Malence. – Varstvo spo-A Dynamic Interaction. Foundations of Archaeological Inquiry, menikov 29, 271. Salt Lake City, 59–80. BREŠČAK, D. 2004, Ribnica na Dolenjskem. – V: D. Prešeren (ur.), ARNOLD, D. E. 2000, Does the Standardization of Ceramic Pastes The Earth Beneath Your Feet, Archaeology on the Motorways in really mean Specialization? − Journal of Archaeological Method Slovenia, Guide to Sites, Ljubljana, 237–239. and Theory 7/4, 333–375. BUDJA, M. 1991, Sevnica. – Varstvo spomenikov 33, 194–195. BÁCSKAY, E. 1995, Chipped stone implements found at the si- tes of Hahót–Szartóri I–II. Zalaszentbalázs-Pusztatető and Zala- BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji szentbalász-Szőlőhegyi mező. – Antæus 22, 119–143. XX, 95–109. BÁNNFY, E. 1997, Cult Object of the Neolithic Lengyel Culture, Connections and Interpretation. – Archaeolingua, Budapest. BUDJA, M. 1993 (1994), Neolithic Studies in Slovenia: An Overwi- ev. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione BALEN-LETUNIĆ, D. in D. RENDIĆ-MIOČEVIĆ 1982, Igračke. – Ka-Friuli -Venezia Giulia VIII, 7–28. talog razstave. Gradski muzej Varaždin, Varaždin. BUDJA, M. 2003, Seals, contracts and tokens in the Balkans Early BARNA, J. P. 2001, Late Lengyel finds in Balatonmagyaród - Neolithic: Where in the puzzle. – Documenta Praehistorica XXX, Kápolnapuszta. – V: J. Regenye (ur.), Sites and Stones: Lengyel 115–130. Culture in Western Hungary and beyond. A review of the current research, Veszprém, 61–69. BUGAR, S. 2003, Čatež – Sv. Jurij. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik BARNA, J. P. 2007, A New Site of the Lengyel Culture in Sormás- po najdiščih, Ljubljana, 114–115. -Török-Földek (County Zala, south-western Transdanubia). Preli- minary Report. – V: J. K. Kozłowski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, CHAPMAN, J. 2000, Fragmentation in Archaeology. People, places and brocen object in prehistory of south-eastern Europe Polgár and related Cultures in the Middle/Late Neolithic in Central . Europe, Budapest, Krakow, 365–380. – London. BATOVIĆ, Š. (ur.) 1981, Nakit na tlu Sjeverne Dalmacije od prapo-CHAPMAN, J. in B. GAYDARSKA 2007, Parts and wholes. Fra- gmentation in prehistoric context vijesti do danas. – Izložba. Arheološki muzej u Zadru, Etnografski . – Oxford. odjel Narodnog muzeja u Zadru, Pomorski i povijesni muzej Hr- CIGLENEČKI, S. 1983, Čateški grič – Linhartov »Neviodunum« vatskog primorja u Rijeci, Zadar. (Arheološko-topografska skica prazgodovinske in antične pose- BAVDEK, A. 2005, Rimsko žarno grobišče Volarije pri Žirjah na litve v brežiških vratih). – Arheološki vestnik 34, 431–441. Krasu. – Arheološki vestnik 56, 235–262. CLOSE, A. E. 1999, Distance and decay: an uneasy relationship. – Antiquity BAVEC, U. 2001, Mikroregionalno vrednotenje poselitve Velikih 73, 24–32. Malenc. − Magistrska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska CROWN, P. 1999, Socialization in American Southwest Pottery fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Decoration. – V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery and People, A Dynamic Interaction BAVEC, U. in P. MASON 1998, Velike Malence. – Varstvo spome- . Foundations of Archaeological nikov 37, 138–139. Inquiry, Salt Lake City, 25–43. BIRO, T. K. 2003, The Late Neolithic in Transdanubia. – V: Z. Visy DESCHLER-ERB, E. 1999, Ad arma! Römisches Militär des 1. Jahrhunderts n. Chr. in Augusta Raurica (ur.), Hungarian Archaeology at the Turn of the Millennium, Bu- . – Forschungen in Augst dapest, 102–103. 28, Augst. 154 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 DIMITRIJEVIĆ, S. 1968, Sopotsko-lenđelska kultura. – Mono-GUŠTIN, M. 2002, Il campo militare romano a Čatež presso Bre- graphiae archaeologicae 1, Zagreb. žice (Slovenia). – Quaderni friuliani di archeologia XII, Trieste, DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Sjeverna zona. – V: A. Benac (ur.), Praisto-69–75. rija jugoslavenskih zemalja II, Neolitsko doba, Sarajevo, 229–362. GUŠTIN, M. 2003, Sredno polje pri Čatežu. – V: D. Prešeren (ur.), DJURIĆ, B., I. PINTÉR in B. MUŠIČ 2001, Čatež−Sredno polje, Križ- Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, išče Brežice. – Končno poročilo o rezultatih arheološkega pregle-Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 247–248. da na potencialnem najdišču Čatež−Sredno polje, Križišče Breži- GUŠTIN, M. (ur.) 2005, Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske ce. KO 19, Obrežje–Krška vas, Arheološki pregled potencialnega kulture. – Annales Mediterranea, Koper. arheološkega najdišča, Ljubljana. GUŠTIN, M. 2005a, Savska skupina lengyelske kulture. – V: M. DOZET, S. In B. ANIČIČ 2000, Pre-tertiary basement of the Krško Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kulture, An-depression. – Materials and geoenvironment 47/1, 27–56. nales Mediterranea, Koper, 7–22. DROBNE, K. 1964, Živalske kosti z Resnikovega prekopa. − Poro- GUŠTIN, M. 2008, Zakrito s pšeničnim poljem. – V: A. Tomaž, čilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji I, 61–64. Prva dama. Ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slo- DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO-HVALA 1991, Utr- venskem, Annales Mediterranea, Koper, 13–29. jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. − Ar-GUŠTIN, M. 2015, Rimski tabori v smeri proti Segestiki in zaho- heološki vestnik 42, 65–198. dnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Istenič, B. Laharnar in DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO-HVALA 2002, Bronastodobno J. Horvat (ur.), Sledovi rimske vojske na Slovenskem, Katalogi in naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Ljubjana. monografije 41, Ljubljana, 221–233. FABIŠ, M. 1997, Analysis of Animal Remains. – V: V. Nemejcová- GUŠTIN, M. in L. BEKIĆ 2002, Autocesta Zagreb–Ljubljana, is- -Pavúková, Kreisgrabenanlage der Lengyel-Kultur in Ružindol- kustvo na dionici kod Brežica. – Obavijesti 34/3, Zagreb, 60–66. -Borová. Studia Archaeologica et Mediaevalia, Tomus III. Univer-GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, Z. MILEUSNIĆ, A. JAKIMOVSKI sitatis Comenianae Bratislavensis, Bratislava, 171–176. in B. KOMPLET 2003, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lo- FARKAŠ, Z. 1986, Die Älteste Besiedlung durch Träger der Leng- kaciji Čatež–Sredno polje na trasi Dolenjske avtoceste. – Ljubljana yel-Kultur im Raum des Bratislavaer Tores. – Internationales Sym- (neobjavljeno). posium über die Lengyel-Kultur, Nitra, Wien, 61–67. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005a, Drulovka pri Kranju. FEINMAN, G. M. 1999, Rethinking our Assumptions: Economic – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kul-Specialization at the houshold Scale in Ancient Ejutla, Oaxaca, ture, Annales Mediterranea, Koper, 37–63. Mexico. – V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery and People, GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR, A. JAKIMOVSKI, Z. MILEU-A Dynamic Interaction. Foundations of Archaeological Inquiry, SNIĆ, G. TIEFENGRABER in Z. HINCAK 2005b, Neolitska nasel-Salt Lake City, 81–98. bina Čatež − Sredno polje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, FEUGÈRE, M. 1985, Les fibules en Gaule méridionale. De la Savska skupina lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, conquête à la fin du Ve s. ap. J.-C. – Revue Archéologique de 101–112. Narbonnaise, Supplément 12, Paris. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, The neolithic site at FUSEK, G. 2000, Relative Chronologie der Mittelalterlichen Si- Čatež−Sredno polje (Slovenia). – V: A. Pessina in P. Visentini (ur.), edlung in Bielovce/Slowakei. – Przegląd Archeologiczny 48, Preistoria dell’ Italia Settentrionale, Udine, 381–389. 115–125. HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu. – Poročilo o raz- GABOR, I. (ur.) 2007, Százsorszépek, Emberábrázolás az Őskori iskovanju neolita in eneolita v Sloveniji IV, 145–167. Nyugat-Magyarországon (» Wonderful Beauties«, Human repre-HLAD, M. 2015, Dolenji Leskovec pri Krškem: neolitski objekt 3. sentations in prehistoric western Hungary). – Kiadja a Vas megyei – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Múzeomok Igazgatósága, Szombathely. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. HOOPES, J. W. in W. K. BARNETT 1995, The Shape of Early Potte-und 2. Jahrhundert. – Münchner Beitrage zur Vor- und Frühge- ry Studies. – V: W. K. Barnett in J. W. Hoopes (ur.), The Emergence schichte 11, München. od Pottery, Technology and Innovation in ancient societies, Wa-GEORGHIU, D. 2001, The Cult of Ancestors in the East European shington, London, 1–7. Chalcolithic. A Holographic Approach. – V: P. Biehl (ur.), The Ar-HORVAT, M. 1999, Keramika, tehnologija keramike, tipologija lon- chaeology of Cult and Religion, Archaeolingua 13, Budimpešta, čenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. 73–88. HORVAT, M. 2005, Col 1 pri Podgračenem. Tipološka opredelitev GRAHEK, L. 2014, Orehova vas. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), neolitskega keramičnega zbira SE 002/1/1. – V: M. Guštin (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem, Ka-Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kultur, Annales Medi-talogi in monografije 40, Ljubljana, 249–273. terranea, Koper, 145–153. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 155 KALICZ, N. 1970, Clay Gods. The Neolithic Period and Copper Age KOROŠEC, J. 1964a, Danilo in danilska kultura. – Univerza v Lju-in Hungary. – Hereditas, Budapest. bljani, Arheološki oddelek Filozofske fakultete, Ljubljana. KALICZ, N. 1998, Figürliche Kunst und bemalte Keramik aus dem KOROŠEC, J. 1964b, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem Neolithikum Westungarns. – Archaeolingua, series minor 10, prekopu odkrite v letu 1962. – Poročilo o raziskovanju neolita in Budapest. eneolita v Sloveniji I, 25–46. KALICZ, N. 2001, Der Neuere Forschungsstand über die Lengyel KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gra-Kultur. – V: J. Regenye (ur.), Sites and stones: Lengyel Culture in du. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji II, 5–53. Western Hungary and beyond. A review of current Research, Megyei Múzeumi Igazga Tóság, Veszprém, 7–12. KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. leta. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji IV, KALICZ, N. 2006a, Ein Idolkopf der formativen Phase der Len-170–209. gyel-Kultur aus Letenye-Szentkeresztdomb (Kom. Zala). – Zalai Múzeum 15, 25–46. KOROŠEC, P. in M. URŠIČ 1965, Neolitske in eneolitske ostaline iz okolice Krškega . – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v KALICZ, N. 2006b, Siedlungsfunde der spätesten pkase der Len-Sloveniji II, 55–71. gyel-Kultur bei Nagykanizsa (Südwestungarn)(Die lezten zwei drittel des 5. Jhrtausends v. chr., kalibriert). – V: A. Tomaž (ur.), Od KOŠTURÍK, P. 1973, Die Lengyel-Kultur in Mähren. – Studie Ar-Sopota do Lengyela, Annales Mediterranea, Koper, 53–74. cheologického ústavu Československé Akademie vêd in Brnê, Academia, Praha. KALICZ, N., E. KREITER in Z. M. TOKAI 2007, Die Rolle der So- pot-Kultur in der Entstehung dre Lengyel-Kultur auf Grund der LENNEIS, E. 1995 (1999), Altneolithikum: Die Bandkeramik. – V: neuen Ausgrabungen in Südwestungarb. – V: J. K. Kozłowski in P. E. Lenneis, C. Neugebauer-Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jungsteinzeit im Osten Österreichs Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and related Cultures in the Mid- , Wissenschaftliche Schriftenreihe Nie- dle/Late Neolithic in Central Europe, Budapezt, Krakow, 29–47. derösterreich 102/103/104/105 (=Forschungsberichte zur Ur- und Frühgeschichte Band 17), St. Pölten, 11–56. KARMANSKI, S. 2005, Donja Branjevina: A Neolithic Settlement near Deronje in Vojvodina (Serbia). – Quaderno 10, Trieste. LIČKA, M. 1994, Zu Töpferöfen der Lengyel-Kultur. − Internatio- nales Symposium über die Lengyel-Kultur 1888–1988, Znojmo- KARLOVŠEK, J. 1951, Lončarstvo na Slovenskem. – Slovenski etno- -Kravsko-Těšetice. Filozoficka Fakulta Masarykovy Univerzity, graf III–IV, 87–110. Muzeum Archeologiczne i Etnografcizne, Brno, Łodź, 192–199. KÁROLYI, M. 1992, The Early Copper Age in County Vas. LIPUŽIČ, B. 1957, Geografski opis Brežic. – V: S. Škaler (ur.), Po- – Szombathely. savje I, Svet za prosveto in kulturo občine Brežice, Brežice, 52–71. KÁROLYI, M. 1994, Die Funde der spätesten Phase der Lengyel- LONGACRE, W. A. 1999, Standardization and Specialization: -Kultur in Westtransdanubien. – V: P. Koštuřík (ur.), Internationales What’s the link? − V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery Symposium über die Lengyel-Kultur 1888–1988. Znojmo – Kra-and People, A Dynamic Interaction, Foundations of Archaeologi-vsko – Těšetice 3. – 7. 10. 1988, Brno, Łódź, 104–111. cal Inquiry, Salt Lake City, 44–58. KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na najdišču Čatež−Sredno po- LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo- lje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske veniji. – Ptujski arheološki zbornik: ob 100-letnici muzeja in Mu-kulture, Annales Mediterranea, Koper, 131–144. zejskega društva, Ptuj, 31–158. KAVUR, B. 2006, The neolithic between the Adriatic and the Pan- MACHÁČEK, J. 2001, Studie k velkomoravské keramice. Metody, nonian plain: the stone tools in the stone age. − V: A. Pessina in analýzy a syntézy, modely. – Brno. P. Visentini (ur.), Preistoria dell’Italia settentrionale: studi in ricordo di Bernardino Bagolini: atti del convegno, Udine, 23–24 settembre MARKIČ, M. in D. ROKAVEC 2002, Geološka zgradba, nekovinske 2005, Udine, 373–380. mineralne surovine in lignit okolice Globokega (Krška kotlina). – RMZ - Materials and geoenvironment 49/2, 229–226. KERMAN, B. 2011, Pod Kotom-sever pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do brončanog doba. Problem kontinuiteta stanovništva i kultura sjeverne Hrvat-KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na avske od ranog neolita do početka brončanog doba. – Koprivnica. tocestah Slovenije 33, Ljubljana. MARKOVIĆ, Z. in L. OKROŠA 2003, Nastavak istraživanja nalazi- KERMAN, B. 2014, Pod Kotom-sever. – V: B. Teržan in M. Črešnar šta Brezovljani. – Obavijesti 35/1, 29–36. (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem, Katalogi in Monografije 40, Ljubljana, 159–176. MASON, P. 2004, Obrežje, International Border Crossing. – V: D. Prešeren (ur.), The Earth Beneath Your Feet, Archaeology on the KOROŠEC, J. 1956, Neolitična naselbina v Drulovki pri Kranju. – Motorways in Slovenia, Guide to Sites, Ljubljana, 208–210. Arheološki vestnik 7/1, 3–28. MELIK, A. 1959, Posavska Slovenija. – Slovenija, Geografski opis KOROŠEC, J. 1960, Drulovka. – Zbornik Filozofske fakultete III/4, II, Opis slovenskih pokrajin, zv. 3, Posavska Slovenija, Ljubljana, Ljubljana. 297–506. 156 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 MILEUSNIĆ Z. in A. JOVANOVIĆ 2018, Čateški grič. – Arheologija RAKOVSKY, I. 1986, Die Neige der Älteren Stufe der Kultur mit na avtocestah Slovenije 78, Ljubljana. mährischer bemalter Keramik im Lichte der Funde aus Jezerany- MINICHREITER, K. 1992, Starčevačka kultura v sjevernoj Hrvat- -Maršovice und Brno-Bystrc. – Internationales Symposium über skoj. – Dissertationes et monographie 1, Zagreb. die Lengyel-Kultur, Nitra, Wien, 243–250. MLEKUŽ, D. 2005, Trajektorije sprememb mezolitskih in neolit-REGENYE, J. 2001, Settlements of Lengyel culture around skih krajin Dinarske Slovenije. – Doktorska disertacija. Oddelek za Tûzköveshegy in Sentgál. – V: J. Regenye (ur.), Sites and Stones: arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Lengyel Culture in Western Hungary and beyond. A review of the current research, Veszprém, 71–79. MÜLLER, M. 2002, Die römischen Buntmetallfunde von Haltern. – Bodenaltertümer Westfalens 37, Mainz. REGENYE, J. 2003, Chronological Situation of the Sopot Cultu- re in Hungary. – V: J. Eckert, U. Eisenhauer in A. Zimmermann MÜLLER-KARPE, H. 1968, Handbuch der Vorgeschichte, Zweiter (ur.), Archäologische perspektiven. Analysen und Interpretationen band, Jungsteinzeit. – München. im Wandel. Festschrift für Jens Lüning zum 65. Geburtstag, In-NAUMOV, G. 2009, Neolithic visual culture and rituals. – V: G. ternationale Archäologie, Studia honoraria 20, Kommission für Naumov, L. Fidanoski, I. Tolevski in A. Ivkovska, Neolithic Com-Archäologische landesforschung in Hessen e.V, Stiftung zur För- munities in the Republic of Macedonia, Dante, Skopje, 87–131. derung der Archäologie im Rheinischen Braunkohlenrevier, Lei- dorf, 31–42. NEUGEBAUER-MARESCH, C. 1995 (1999), Mittelneolithikum: Die Bemaltkeramik. – V: E. Lenneis, C. Neugebauer-Maresch in E. RICE, P. M. 1987, Pottery Analysis, A Sourcebook. – Chicago, Ruttkay (ur.), Jungsteinzeit im Osten Österreichs, Wissenschaf-London. tliche Schriftenreihe Niederösterreich 102/103/104/105 (=Forsc- RUTTKAY, E. 1977 (1976), Die Keramikformen der Lengyel-Kultur hungsberichte zur Ur- und Frühgeschichte Band 17), St. Pölten, in Östrerreich. – Fundberichte aus Ösrerreich 15, 141–148. 57–107. RUTTKAY, E. 1979, Die Erforschung der Lengyel-Kultur in Östrer- OBELIĆ, B., M. KRZNARIČ-ŠKRIVANKO, B. MARIJAN in I. KRAJ- reich. – Archaeologia Austriaca 63, 1–19. CAR BRONIĆ 2004, Radiocarbon Dating of Sopot Culture Sites (Late Neolithic) in Eastern Croatia. – Radiocarbon 46, 245–258. SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhodne Go- renjske. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina leng-PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih Goricah − yelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 29–35. Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič in Vumpah. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji V, 29–85. SAHLINS, M. 1999, Ekonomika kamene dobe. – Ljubljana. PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der uferrandsiedlungen bei SCHIFFER, M. B. 1987, Formation processes of the archaeological Ljubljana in äneolithischen und frühbronzezeitlichen kultursy-record. – Albuquerque. stem der mittleren Donauländer. – Arheološki vestnik 35, 13–63. SÉFÉRIADÈS, M. L. 2003, Note sur l’origine et la signification des PAVÚK, J. 2007, Zur Frage der Entstehung und Verbreitung der objects en spondyle de Hongerie dans le cadre du Néolitique et Lengyel-Kultur. – V: J. K. Kozłowski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, de l’Énéolithique européens. – V: E. Jerem in P. Raczky (ur.), Mor-Polgár and related Cultures in the Middle/Late Neolithic in Central genrot der Kulturen. Frühe Etappen der Menchheitsgeschichte in Europe, Budapezt, Krakow, 11–28. Mittel- und Südosteuropa. Festschrift für Nándor Kalicz zum 75. Geburtstag, Archaeolingua 16, Budapest, 353–373. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. – Izve- stja Muzejskega društva za Kranjsko 14, 193. SINOPOLI, C. M. 1999, Levels of Complexity: Ceramic variability at Vijayanagara. – V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery PETRU, S. 2005, Kamnita orodja s prazgodovinske naselbine v and People, A Dynamic Interaction, Foundations of Archaeologi-Dragomlju. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina cal Inquiry, Salt Lake City, 115–136. lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 81–85. SRAKA, M. 2016, Prazgodovinske kronologije in kulturna zapo- PLESTENJAK, A. 2012, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na avto-redja. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska cestah Slovenije 12, Ljubljana. fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. POČKAR, I. 2005, Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov, Življe- STADLER, P. in E. RUTTKAY 2007, Absolute Chronology of Mora- nje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vian-Eastern-Austrian Group (MOG) of Painted Pottery (Lengyel-vojne na primeru Brežic. – Brežiške študije 2, Ljubljana, 216–339. -Culture) based on new Radiocarbon Dates from Austria. – V: PREDAN, P. 2003, Čateški grič – jug. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja J. K. Kozłowski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and related pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik Cultures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe, Budapest, po najdiščih, Ljubljana, 113. Krakow, 117–146. PREUß, J. (ur.) 1998, Das Neolithikum in Mitteleuropa. – Weissbach. STRMČNIK GULIČ, M. 1988–1989, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheološki vestnik 39–40, RACZKY, P. 1991, Öcsöd - Kováshalom, Un habitat de la culture de Ljubljana, 367–386. la Tisza. – V: P. Raczky (ur.), Les Agricultteurs de la grande plaine Hongroise (4000–3500 av. J.-C.), Dijon, 69–92. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 157 ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica − rezultati terenskih raziskav v letih TOMAŽ, A. 2006, Neolitski keramični nakit v Sloveniji. – Annales, 1987–1988. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in ene-Series historia et sociologia 16 – 1, 93–100. olitika v Sloveniji X , 57–85. TOMAŽ, A. 2008, Prva dama. Ob odkritju prazgodovinske ženske ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Murska figurine na Slovenskem. – Annales Mediterranea, Koper. Sobota. TOMAŽ, A. 2010a, Neolitska keramika iz najdišča Čatež–Sredno ŠAVEL, I. 2011, Pri Muri pri Lendavi. – Arheologija na avtocestah polje: prispevek k poznavanju neolitskega obdobja v osrednji Slo-Slovenije 23, Ljubljana. veniji. – Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije, ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri Krogu. – Arheolo-Univerza na Primorskem, Koper. gija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2010b, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah. – Ar- ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arheolo-heologija na avtocestah Slovenije 11, Ljubljana. gija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2012, Turnišče. – Arheologija na avtocestah Slovenije ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija na 28, Ljubljana. avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2014a, Porječje Save u 5. tisućljeću pr. Kr. na prostoru TALALAY, E. T. 1993, Deities, Dolls and Devices, Neolithic Figuri- današnje Slovenije. – V: J. Balen (ur.), Darovi zemlje: neolitik iznes from Franchthi Cave. – V: T. W. Jacobsen (ur.), Excavation in među Save, Drave i Dunava, Zagreb, 92–105. Franchthi Cave, Greece, Fascicle 9, Indianapolis. TOMAŽ, A. 2014b, Lenart v Slovenskih goricah. – V: B. Teržan in TEŽAK GREGL, T. 2001a, Glačane kamene rukotvorine neolitičkog M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na I eneolitičkog razdoblja u Hrvatskoj. – Opuscula archaeologica Slovenskem, Katalogi in Monografije 40, Ljubljana, 191–196. 25, 7–25. TOMAŽ, A. in B. KAVUR 2006, Zemlja in ogenj. – Annales Medi- TEŽAK GREGL, T. 2001b, The Lengyel culture in Croatia. – V: J. terranea, Koper. Regenye (ur.), Sites and stones: Lengyel Culture in Western Hun- TOMAŽ, A. in A. VELUŠČEK 2005, Resnikov prekop na Ljubljan- gary and beyond. A review of current Research, Megyei Múzeumi skem barju 1962 in 2002. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Sa-Igazga Tóság, Veszprém, 27–35. vska skupina lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, TEŽAK GREGL, T. 2005, Ozalj − Stari grad, neolitička naseobi-65–79. na. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Ostanki sesalske favne na Resni-kulture, Annales Mediterranea, Koper, 155–162. kovem prekopu, Ljubljansko Barje. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische funde aus Čatež−Sre-prekop: najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju, dno polje. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, Annales Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana, 139–150. Mediterranea, Koper, 229–234. TSCHOCHADSHIEW, M. in R. BUSCH 1981, Jungsteinzeit in Bulga- TIEFENGRABER, G. 2006b, Zum Forschungsstand des Neolithi- rien. Neolithikum und Äneolithikum. Katalog, 173, kat. 194. – Sofia. kums in der Steiermark. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Leng- TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju. yela, Annales Mediterranea, Koper, 81–87. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kul-TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Ne- ture, Annales Mediterranea, Koper, 65–79. olitske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: A. To- UNZ, C. in E. DESCHLER-ERB 1997, Katalog der Militaria aus Vin- maž (ur.), Od Sopota do Lengyela, Annales Mediterranea, Koper, donissa. Militärische Funde, Pferdegeschirr und Jochteile bis 1976. 175–194. – Veröffentlichungen der Geselschaft Pro Vindonissa 14, Brugg. TOMAŽ, A. 1997, Tehnološka raziskava lončenine iz Moverne vasi VAHTAR TOMAŽ, A. 1995, Kamena orodja iz Moverne vasi. – Di-v Beli Krajini. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita plomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univ Sloveniji XXIV, 113–142. verza v Ljubljani, Ljubljana. TOMAŽ, A. 1999, Časovna in prostorska strukturiranost neolit-VELUŠČEK, A. 1999a, Neolithic in Eneolithic Investigations in Slo- skega lončarstva: Bela Krajina, Ljubljansko barje, Dinarski Kras. venia. – Arheološki vestnik 50, 59–79. – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče pri Stiški vasi. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske TOMAŽ, A. 2005a, Miniature vessels from the Neolithic site at kulture, Annales Mediterranea, Koper, 23–28. Čatež−Sredno polje. Were they meant for everyday use or for something else? – Documenta Praehistorica XXXII, Ljubljana, VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, arheološke 261–267. najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev. – V: A. Velu- šček (ur.), Resnikov prekop: najstarejša koliščarska naselbina na TOMAŽ, A. 2005b, Čatež−Sredno polje, analiza neolitske kera-Ljubljanskem barju, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, mike iz objektov 055 in 093. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Ljubljana, 19–53. Savska skupina lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 113–129. 158 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 VELUŠČEK, A. 2017, Kronološki odnos med lasinjsko kulturo in kulturo keramike z brazdastim vrezom v severovzhodni Sloveniji. – Arheološki vestnik 68, 9–84. VERBIČ, T. 2002, Poročilo o geološkem ogledu arheološkega naj- dišča pri Čatežu. – Ljubljana (neobjavljeno). VERBIČ, T. in B. BERIČ 1993–1994, Struge reke Save med Krškim in Brežicami v 19. stoletju. – Proteus 56, 327–333. WHITTLE, A. 1995, Gifts from the earth: symbolic dimensions of the use and production of Neolithic flint and stone axes. – Archaeologia Polona 33, 247–259. VITELLI, K. 1999, »Looking Up« at Early Ceramics in Greece. – V: J. M. Skibo in G. M. Feinman (ur.), Pottery and People, A Dynamic Interaction, Foundations of Archaeological Inquiry, Salt Lake City, 184–198. ZALAI-GAÁL, I. 2001, Typologie und Chronologie des geschliffe- ne Steingerate Bestandes der Lengyel-kultur im südlichen Trans- danubien. – V: J. Regenye (ur.), Sites and Stones: Lengyel Culture in Western Hungary and beyond, Veszprém, 81–87. ZALAI-GAÁL, I. 2002, Der spätneolitische geschliffene Steingerät- bestand in Südtransdanubien. 1. Die analitische Bearbeitung des Fundmaterials. – Wosinsky mór múzeum évkönyve XXIV, 7–79. ŽIBRAT GAŠPARIČ, A. 2008, Strukturna analiza neolitske kerami- ke in lončarske tehnologije. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ŽORŽ, A. 2008, Najdišče Spodnje Škovce pri Dolskem pri Ljubljani. Poročilo. – Ljubljana. (http://www.zvkds.si/media/new_discovery/ najdisce-spodnje-sko spodnje_skovce_tekst.pdf; 2.6.2009, 13.30). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 159 10Katalog plasti in arheoloških ostalin V katalogu plasti in arheoloških ostalin predstavljamo ar- znotraj objekta PO 2. Polnilo je bilo sestavljeno iz relativ- heološke ostaline, odkrite na lokaciji Čatež – Sredno po- no čiste ilovice z nekaj kamenja. Vsebovalo je tudi nekaj lje. Ostaline so predstavljene v kronološkem vrsten redu odlomkov neolitske keramike (G1) in kremenovih odbitkov in si sledijo od neolitskega obdobja do novoveških po- (G2–G3). Znotraj jame PO 2B sta bili prepoznani še dve segov. Ob samih izkopavanjih so bile vse odkrite ostaline jami nepravilnih ovalnih oblik in globokih nepravilnih pol-označene z oznako stratigrafske enote in znotraj posa- krožnih presekov, poimenovani PO 2B I in PO 2B II, prva meznega objekta nadalje s črkami in rimskimi številkami. velikosti 0,91 × 0,72 m, ohranjena v globino 0,68 m, druga pa 1,28 × 0,65 m, ohranjena v globino 0,2 m. Zapolnjeni Na interpretativni ravni so izkopavalci oznake SE spre- sta bili s temno rjavim polnilom brez najdb. menili v oznako kronološke umestitve. Tako so ostaline, ki sodijo v prazgodovinsko obdobje, dobile oznake PO (prazgodovinski objekt), ostaline, ki sodijo v rimsko ob- A A dobje, so dobile oznako RO (rimskodobni objekt), in novoveške ostaline oznako NO (novoveški objekt). Ar- heološko dokumentirane ostaline, katerih časovna opre- A A delitev ni bila mogoča, so ohranile oznako SE. B B Risbe so v merilu 1 : 50, razen kjer je navedeno drugače. B B Neolitsko obdobje C C PO 2 Jama, nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka, velikosti 4,42 × 3,03 m, vkopana v geološko osno- C C vo do 0,15 m. Ležala je v sondi A, v severozahodnem delu najdišča (sl. 8a–b). Zapolnjena je bila z rjavim ilovnatim polnilom s prodom in ogljem. Na sredini jame so ležali v krožno obliko postavljeni veliki kamni. Temna lisa v jami je bila označena s PO 2A; PO 2B pa je bila temno rjava lisa nepravilne oblike, velikosti 2,94 × 1,67 m, ki je ležala A A A A B B B B C C C C 160 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 3 Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti 3,88 × 2,89 m, vkopana v geološko osnovo do 0,46 m. Ležala A B je v sondi A, v severozahodnem delu najdišča (sl. 8a–b). Zapolnjena je bila s temno rjavim peščeno-ilovnatim polnilom, v zgornjem delu nekoliko pomešanim s kame- njem. Vsebovala je odlomke neolitske keramike (G4–G13), odbitek kremena (G14) in glajeni orodji (G15–G16). A B A B PO 30 Jama, nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka, velikosti 2,30 × 2,31 m, vkopana v geološko osnovo do 0,10 m. Ležala je v sondi A, v severozahodnem delu najdi- šča (sl. 8a–b). Vkopana je bila v geološko osnovo, polnilo jame pa je bila črna zemlja z nekaj odlomki neolitske keramike (G19–G21) in kamnitim orodjem (G22). Kot del polnila so se pojavljali posamezni večji kamni. Jama je bila izkopana do polovice; vrhnji del je bil močno poškodovan. A B A B PO 22 Jama, nepravilne ovalne oblike in nepravilnega U-preseka, A B velikosti 3,01 × 2,26 m, vkopana v geološko osnovo do 0,48 m. Ležala je v sondi A, na severozahodnem robu največje koncentracije neolitskih objektov, v osrednjem delu najdišča (sl. 8a–b). Jama je bila zapolnjena s črnim polnilom z drobci oglja in odlomki neolitske keramike (G17–G18). Na severu je ležal večji kamen. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 161 PO 33 4748–4732 (13,5 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ Jama, nepravilne ovalne oblike in stopničastega U-pre- (95,4 %) časovni razpon 4902–4888 (4,8 %), 4882–4873 seka, velikosti 1,91 × 0,89 m, vkopana v geološko osnovo (2,9 %), 4854–4767 (65,8 %) oziroma 4761–4720 (21,9 %) do 0,70 m. Ležala je v sondi A, v osrednjem delu najdišča cal. BC. Vzorec (KIA17849) iz PO 62 pa postavlja jamo v čas (sl. 8a–b). Jama je bila zapolnjena s temno rjavim pešče- 5751 ± 33 BP oziroma 4584, 4565 ali 4553 cal. BC, kar ob no-ilovnatim polnilom. V sredini jame je bila evidentirana kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon krožna poglobitev. 4672–4657 (8,9 %), 4652–4638 (8,9%) oziroma 4619–4545 (50,5 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) pomeni časovni razpon 4691–4516 (92,5 %) oziroma 4514–4500 (2,9 %) cal. BC. Polnilo je vsebovalo številne odlomke keramike in kose kremena. M 1 : 100 PO 62 PO 62A PO 42 PO 42C1 A B Jama, nepravilne ovalne oblike in plitvega preseka, velikosti približno 7,27 × 6,22 m, vkopana v geološko osnovo do PO 42C2 0,19 m. Ležala je v sondi A, na severnem delu najdišča oziroma na sredini celotne dolžine izkopa (sl. 8a–b). Jama je bila zapolnjena s temno rjavim ilovnatim polnilom z PO 62 odlomki keramike (G23–G134) in kosi kamnitega orodja PO 42A iz kremena (G135–G189). Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). Znotraj PO 42 so bile zaznane tudi dodatne poglobitve PO 42B označene z oznakami PO 42A, PO 42B, PO 42C, PO 42C1, PO 42C2. Objekt PO 42 se je združil z objektom PO 62, A B v okviru katerega sta bili zaznani še poglobitvi PO 62A in PO 62B. Polnila posameznih poglobitev so bila podob- na polnilu PO 42, le nekoliko temnejša. Radiokarbonske datacije vzorcev oglja postavljajo jamo v naslednje časovne okvire. Vzorec (KIA17846) iz PO 42 postavlja jamo v čas 5804 ± 30 BP oziroma 4668, 4626 in 4625 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4713–4667 (34,2 %), 4663–4646 (11,6 %), 4644–4615 (21,9 %) oziroma 4607–4605 (0,7 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4770–4753 (5,7 %), 4720–4578 (84,1 %) oziroma 4572–4551 (5,7 %) cal. BC. Vzorec (KIA17847) iz PO 42CII postavlja jamo v čas 5747 ± 32 BP oziroma 4580, 4569 in 4552 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4672–4658 (7,5 %), 4652–4639 (7,5 %) oziroma 4619–4542 (53,3 %) (0,7 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4689–4516 (91,6 %) oziroma 4514–4500 (3,8 %) cal. BC. Vzorec (KIA17848) iz PO 62B postavlja jamo v čas 5935 ± 31 BP oziroma 4798 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4845–4819 (23,0 %), 4810–4774 (31,8 %) oziroma 162 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 45 PO 53 Jama, skoraj pravilne ovalne Jama, dokaj pravilne okrogle oblike in plitvega oblike in zelo plitvega pol- polkrožnega, velikosti 0,54 × 0,46 m, vkopa- A B krožnega preseka, velikosti na v geološko osnovo do 0,13 m. Ležala je v 2,01 × 1,35 m, vkopana v A B sondi A na severnem delu najdišča, na sredini A B geološko osnovo do 0,06 m. celotne dolžine izkopa (sl. 8a–b). Jamo je za- Ležala je v sondi A, na se- polnjevalo rjavo polnilo s posameznimi drobci vernem delu najdišča neka- neolitske keramike (G205). ko na sredini dolžine izkopa (sl. 8a–b). Jamo je zapolnje- valo rjavo ilovnato polnilo A B M 1 : 100 z ogljem, odlomki neolitske keramike (G190–G199) in kamnitim jedrom (G200). PO 54 Jama, dokaj pravilne ovalne tlorisne oblike in stopničastega preseka, A B PO 51 velikosti 2,65 × 1,76 m, Jama, okrogle tlorisne oblike in vkopana v geološko nepravilnega U-preseka, veliko- osnovo do 0,60 m. Ležala sti 1,37 × 1,21 m, vkopana v ge- je v sondi B, v vzho- ološko osnovo do 0,72 m. Le- A B dnem delu izkopnega žala je v sondi A, na severnem polja (sl. 8a–b). Jamo delu najdišča, na sredini celotne je zapolnjevalo rjavo dolžine izkopa (sl. 8a–b). Jamo ilovnato polnilo, preme- sta zapolnjevali dve polnili, na šano s peskom in nekaj A B vrhu je ležalo temno rjavo ilov- drobci tipološko nezna- nato polnilo, debeline 0,30 m, s čilne neolitske keramike. A B posameznimi odlomki neolitske V središču jame je bila keramike (G201–G204); pod opazna dodatna krožna njo pa je bila peščena plast, ki je poglobitev. segala do dna jame. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 163 PO 55 Jama, nepravilne oblike, velikosti 9,7 × 6,53 m, vkopana v geološko osnovo do 0,47 m. PO 55 je ležala v sondi B, nekoliko vzhodneje od koncentracije neolitskih objektov, v središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo črno ilovnato polnilo, premešano z drobci ožgane ilovice, ogljem, živalskimi kostmi, odlomki keramike (G206–G276), kosi kamnitih orodij (G277–G611), kamnitimi jedri (G612– G644) in glajenimi orodji (G645–G665). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17850) postavlja jamo v čas 5811 ± 30 BP oziroma 4690 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4766–4761 (2,0 %), 4717–4667 (34,8 %), 4663–4646 (10,2 %), 4644–4615 (19,1 %) oziroma 4609–4605 (2,0 %) in ob kalibriranih vredno- PO 57 stih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4773–4750 (8,6 %) in Manjša koncentracija lončenine 4725–4550 (86,8 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta, (G666) v sondi B (sl. 8a–b), zemljanke (?), verjetno uničenega v požaru. nepravilne ovalne oblike. M 1 : 10 M 1 : 100 A B PO 58 Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti 3,11 × 2,97 m, v geološko osnovo vkopana do 0,29 m. Jama A B je ležala v sondi B, na vzhodnem delu izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je bila črna ilovica s številnimi od- lomki keramike (nekaj okrašenih) (G667–G736), kamnitimi orodji (G737–G763) in živalskimi kostmi. 164 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 A B A B A B A B PO 61 Jama, okrogle tlorisne oblike in A B U-preseka, velikosti približno 1,28 × 1,26 m, v geološko osnovo vkopana do 0,26 m. Jama je ležala v sondi B, na vzhodnem delu izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je bila temno rjava A B peščena ilovica s posameznimi odlomki keramike (G764). PO 65 Jama, nepravilne ovalne tlorisne oblike in plitvega polkro- žnega preseka, velikosti približno 7,65 × 4,09 m, v geo- loško osnovo vkopana do 0,19 m. Ležala je v sondi B, v vzhodnem delu izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala temno rjava peščena ilovica z odlomki lončenine (G845–G848) in kosi kremena (G849–G852). Jama je bila presekana z novodobnim jarkom NO 56. Ostaline bivanj- skega objekta, zemljanke (?). M 1 : 100 PO 64 A B Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti NO 56 približno 4,04 × 3,15 m, v geološko osnovo vkopana do 0,32 m. Ležala je v sondi B, v vzhodnem delu izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevala črna peščena ilovica, premešana z ogljem, živalskimi kostmi, odlomki kerami- ke (G765–G827) in kosi kremena (G828–G844). Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 165 PO 70 Večja jama, v tlorisu nepravilne oblike in nepravilnega U- -preseka, velikosti približno 3,58 × 3,26 m (lisa ob samem odkritju je bila bistveno večja 10,34 × 3,54 m). V geološko osnovo je bila vkopana do 0,52 m. Jama je ležala v sondi B, v vzhodnem delu izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala temno rjava peščena ilovica z ogljem, živalskimi kostmi ter odlomki keramike (G853–G957) in kamnitih orodij (G958–G992). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17851) postavlja jamo v čas 5309± 45 BP PO 69 oziroma 4219, 4198, 4159, 4148, 4143, 4124, 4107, 4101, Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti 4,45 4066, 4065 ali 4050 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih × 1,83 m, v geološko osnovo vkopana do 0,40 m. Ležala 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4222–4216 (3,4 %), je v sondi B, v skrajnem vzhodnem delu izkopnega polja 4204–4186 (8,1 %), 4165–4137 (12,8 %), 4135–4115 (9,5 %) (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna peščena ilovica z ali 4115–4044 (34,5 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih velikimi kamni, velikosti 0,15 × 0,15 m, in drobci tipološko 2σ (95,4 %) časovni razpon 4315–4302 (1,9 %), 4249–4037 neznačilne neolitske keramike. (87,8 %) oziroma 4022–3996 (5,7 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). M 1 : 150 A B A B A A B B PO 74 Jama, dokaj pravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka, velikosti 0,86 × 0,58 m, v geološko osnovo vkopana do A B 0,09 m. Polnilo jame je sestavljala črna do temno rjava peščena ilo- vica z drobci oglja, nekaj drobci lončenine in kosi kremena. Jama PO 74 je ležala v sondi B, v A B vzhodnem delu izkopnega polja poleg prazgodovinskega objekta PO 55 (sl. 8a–b). 166 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 75 PO 83, PO 84 Jama, ovalne oblike in U-preseka, velikosti 2,72 × 2,0 m, Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti pribli- v geološko osnovo vkopana do 0,34 m. Jama je ležala v žno 5,40 × 3,51 m, v geološko osnovo vkopana do 0,41 m. sondi B, v vzhodnem delu izkopnega polja, zraven PO 55 PO 83 je ležala v sondi D, nekoliko zahodneje od največje (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna do temno rjava koncentracije neolitskih objektov v samem centru izkopnega peščena ilovica z drobci oglja, nekaj odlomki keramike polja (sl. 8a–b). Polnilo jame PO 83 je sestavljala črna do (G993–G1008) in kosi kamnitega orodja (G1009–G1045). temno rjava peščena ilovica z ogljem, številnimi odlomki Ob jami so bile odkrite še 3 jame za stojke, krožnih oblik keramike (tudi okrašene) (G1046–G1098), kosi kremena in V preseka, premera med 0,20 m in 0,30 m, ki so bile (G1099–G1173) in glajenimi kamnitimi orodji (G1174– označene z oznakami PO 75a, PO 75b, PO 75c. Njihove G1187). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17852) globine so se gibale med 0,05 m in 0,09 m. postavlja jamo v čas 5758 ± 33 BP oziroma 4598 ali 4555 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4673–4657 (9,6 %), 4654–4637 (10,9 %) ali 4620–4548 (47,8 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih PO 75b 2σ (95,4 %) časovni razpon 4708–4701 (1,0 %), 4692–4520 (92,5 %) ali 4511–4502 (1,9 %) cal. BC. PO 83 se je združila s PO 75a PO 84. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). PO 75c M 1 : 100 A B A PO 83 B PO 84 A B A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 167 PO 90 PO 91 Večja jama, nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožne- Večja jama, nepravilne ovalne oblike in polkrožnega pre- ga preseka, velikosti približno 8,99 × 5,36 m, v geološko seka, velikosti približno 7,24 × 5,13 m, v geološko osnovo osnovo vkopana do 0,24 m. Ležala je v sondi D, nekoliko vkopana do 0,42 m. Jama je ležala v sondi D, v osrednjem zahodneje od največje koncentracije neolitskih objektov v delu izkopnega polja, na prostoru največje koncentracije samem središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala je sestavljala črna do temno rjava peščena ilovica z drobci črna peščena ilovica z drobci oglja, razmeroma številnimi oglja in hišnega lepa, številnimi odlomki lončenine (tudi odlomki keramike (tudi okrašene) (G1233–G1258), kosi okrašene) (G1188–G1208), kosi kremena (G1209–G1228) kamnitega orodja iz kremena (G1259–G1281) in glajenimi in glajenimi kamnitimi orodji (G1229–G1232). Radiokar- kamnitimi orodji (G1282–G1286). PO 91 je bila poškodo- bonska datacija vzorca oglja (KIA17854) postavlja jamo v vana z recentnim jarkom. Izkopana je bila le delno. Radio- čas 5718 ± 32 BP oziroma 4545 cal. BC, kar ob kalibriranih karbonska datacija vzorca oglja (KIA17855) postavlja jamo v vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4598–4556 čas 5750 ± 31 BP oziroma 4583, 4566 ali 4553 cal. BC, kar (25,3 %) ali 4555–4498 (43,0 %) cal. BC (0,7 %) in ob kali- ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni raz- briranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4675–4656 pon 4672–4658 (8,3 %), 4652–4638 (7,6 %) ali 4619–4545 (4,8 %), 4654–4636 (3,9 %), 4620–4486 (80,9 %) oziroma (52,4 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) 4482–4460 (5,8 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – časovni razpon 4689–4518 (92,5 %), 4512–4501 (2,9 %) cal. zemljanke (?). BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). M 1 : 100 M 1 : 150 A A B B A B A B 168 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 92 M 1 : 150 Jama, nepravilne ovalne oblike. Raziskana je bila približno samo tretjina objekta, velikost raziskanega dela pa je bila 3,35 × 2,30 m. Ohranjena globina jame je bila do 0,10 m. A Jama je ležala v sondi D, v osrednjem delu izkopnega polja (sl. 8a–b), na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov. Polnilo jame je bila črna zemlja z drobci oglja, B odlomki keramike (tudi okrašene) (G1287–G1306), kosi kamnitega orodja iz kremena (G1307–G1314) in glajeni- A B mi kamnitimi orodji (G1315–G1319). V zahodnem delu jame bila manjša poglobitev označena s PO 92a. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). M 1 : 100 A B A B PO 94 Jama, dokaj pravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka, velikosti 5,82 × 3,50 m, v geološko osnovo vkopana do 0,26 m. Ležala je v sondi D, v osrednjem delu najdišča, nekoliko zahodno od prostora z največjo koncentracijo neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala rjava peščena ilovica z odlomki lončenine (G1460–G1474) in kamnitih orodij (G1475–G1476). Večji kamni so bili raz- PO 93 porejeni po celotni površini jame. Jama, nepravilne ovalne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti 5,86 × 4,55 m, v geološko osnovo vkopana do M 1 : 150 0,64 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncen- tracije neolitskih objektov, na sami sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo PO 93 je sestavljala črna peščena ilovica A B z drobci oglja in hišnega lepa, več odlomki keramike (tudi okrašene) (G1320–G1345), kosi kamnitega orodja in jedra iz kremena (G1346–G1437) in odlomki glajenih kamnitih oro- dij (G1438–G1459). Radiokarbonska datacija vzorca oglja A B (KIA17856) postavlja jamo v čas 5806 ± 42 BP oziroma 4689 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4765–4764 (0,7 %) in 4716–4600 (67,6 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4775–4747 (7,6 %) oziroma 4732–4544 (87,8 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 169 PO 95 PO 96 PO 95 predstavlja liso temno rjave barve, ki je ležala v Jama, nepravilne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti sondi D, na prostoru največje koncentracije neolitskih približno 10,65 × 8,4 m, v geološko osnovo vkopana do objektov (sl. 8a–b). Po strganju površine so bile določe- 0,56 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncen- ne tri ločene temne lise, poimenovane s PO 95a–c. PO tracije neolitskih objektov v samem središču izkopnega 95a predstavlja jamo, nepravilne okrogle tlorisne oblike polja (sl. 8a–b). Polnilo PO 96 je sestavljala črna peščena in plitvega polkrožnega preseka, velikosti 2,77 × 2,84 m, ilovica z drobci oglja, odlomki keramike (tudi okrašene) v geološko osnovo vkopano do 0,09 m. Polnilo je sesta- (G1527–G1578), kosi kamnitega orodja (G1579–G1690), vljala temno rjava peščena ilovica z drobci oglja, odlomki odlomki glajenih kamnitih orodij (G1691–G1709) in žival- keramike (G1477–G1511) in kosi kamnitega orodja iz skimi kostmi. V zahodnem delu PO 96 je bila poglobitev kremena (G1512–G1526). Na zahodnem delu jame je bila in v njej žrmlje ter koncentracija keramike, kosov kremena globlja jama, ki je vsebovala veliko prodnikov, oglja in nekaj in živalskih kosti. Radiokarbonska datacija vzorca oglja kosov žgane gline. PO 95b predstavlja jamo, nepravilne (KIA17857) postavlja jamo v čas 5888 ± 36 BP oziroma ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka, velikosti 4,2 4772, 4750 ali 4725 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih × 3,83 m, v geološko osnovo vkopano do 0,20 m. Polnilo 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4795–4713 (68,3 %) cal. jame je sestavljala rjava peščena ilovica z nekaj odlomki BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon keramike, kosi kremena in železnim obročkom. Jama je 4846–4819 (6,7 %), 4811–4687 (87,8 %) ali 4631–4622 (1,0 bila poškodovana z rimskodobnimi posegi; na južni strani %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). je bila presekana z delovnim prostorom peči RO 142 in RO 143. PO 95c pa predstavlja jamo nepravilne okrogle oblike M 1 : 150 in U-preseka, velikosti 2,24 × 2,4 m, v geološko osnovo vkopano do 0,24 m. Polnilo jame je sestavljala rjava pešče- na ilovica z ogljem, odlomki keramike in kosi kremena. M 1 : 100 A B PO 95a PO 95b A B RO 143 PO 95c RO 142 170 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 97 PO 100 Jama, okrogle oblike in U-preseka, velikosti 1,93 × 1,52 m, Lisa PO 100 je bila evidentirana v sondi D, na prostoru naj- v geološko osnovo vkopana do 0,32 m. Ležala je v sondi večje koncentracije neolitskih objektov (sl. 8a–b). Združila D, na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov, se je s prazgodovinskimi objekti PO 145 in PO 144 ter PO v samem središču izkopnega polja. Polnilo jame je sesta- 105. Predstavljala je jugozahodni del prazgodovinskega vljala rjava peščena ilovica z odlomki tipološko nepovedne objekta PO 145 (tam je tudi opis). Polnilo PO 100 je vsebo- neolitske keramike in drobci kremena. valo zelo malo odlomkov keramike (G1718). M 1 : 150 A B PO 145 + PO 144 A B PO 100 PO 99 Jama, ovalne tlorisne oblike in polkrožnega preseka, veli- PO 105 kosti 1,24 × 0,92 m, v geološko osnovo vkopana do 0,12 m. Ležala je v sondi B, poleg PO 55, nekoliko vzhodneje od prostora največje koncentracije neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna peščena ilovica z ogljem, odlomki keramike (G1710–G1716) in kosi glajene- ga orodja (G1717). A B A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 171 PO 103 PO 105 Jama, okrogle tlorisne oblike in plitvega polkrožnega pre- Jama, ovalne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti približno seka, velikosti približno 2,55 x 2,21 m, v geološko osnovo 8,50 × 4,84 m, v geološko osnovo vkopana do 0,50 m. vkopana do 0,08 m. Ležala je v sondi D, na zahodnem Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncentracije robu prostora z največjo koncentracijo neolitskih objektov, neolitskih objektov, v središču izkopnega polja (sl. 8a–b). V na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sesta- neposredni bližini PO 105 sta ležali tudi jami PO 145 in PO vljala črna peščena ilovica z ogljem, nekaj drobci tipološko 144, skupaj pa jih je obkrožala lisa PO 100. Polnilo jame PO nepovedne neolitske lončenine in kosi kamnitega orodja iz 105 je sestavljala črna peščena ilovica s številnimi odlomki kremena (G1719–G1728). keramike (tudi okrašene) (G1738–G1781), kosi kamnitega orodja in jeder iz kremena (G1782–G1834), odlomki gla- M 1 : 100 jenih kamnitih orodij (G1835–G1847) in živalskimi kostmi. Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17858) postavlja A B jamo v čas 5782 ± 30 BP oziroma 4672, 4658, 4652, 4638 ali 4619 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4690–4596 (64,9 %) ali 4561–4554 A B (3,4 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4765–4761 (1,0 %) in 4713–4546 (94,4 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). M 1 : 100 A B A B PO 104 Jama, ovalne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti 3,14 × 2,50 m, v geološko osnovo vkopana do 0,42 m. Ležala je v sondi D, na zahodnem robu prostora z največjo kon- centracijo neolitskih objektov, na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo polnilo temno rjave peče- ne ilovice. V zgornjem delu polnila je bilo veliko žganine in ožgane gline – hišnega lepa, v spodnjem delu polnila pa je bilo več odlomkov keramike (G1729–G1737). Jama je bila poškodovana s kasnejšimi posegi, med gradivom so bili tudi posamezni bronastodobni odlomki keramike (G1737). 172 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106 PO 108 Jama, ovalne podolgovate oblike in U-preseka, veliko- Jama, nepravilne ovalne oblike in nepravilnega U-preseka, sti približno 7,92 × 4,26 m, v geološko osnovo vkopana velikosti približno 7,16 × 6,33 m, v geološko osnovo vko- do 0,45 m. Ležala je v sondi D, na prostoru z največjo pana do 0,35 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncentracijo neolitskih objektov na sredini izkopnega koncentracije neolitskih objektov na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna peščena polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna zemlja s ilovica z drobci oglja in hišnega lepa, odlomki keramike številnimi drobci oglja in hišnega lepa (verjetno posledica (tudi okrašene) (G1848–G1918), kosi kamnitega orodja in požara), več odlomkov keramike (tudi okrašene) (G2051– jeder iz kremena (G1919–G2045), odlomkom glajenega G2168) in kosi kamnitega orodja (G2169–G2200). Radio- kamnitega orodja (G2046–G2050) in živalskimi kostmi. karbonska datacija vzorca oglja (KIA17860) postavlja jamo Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17859) posta- v čas 5828±36 BP oziroma 4709, 4698 ali 4693 cal. BC, vlja jamo v čas 5752±30 BP oziroma 4584, 4564 ali 4554 kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni razpon 4771–4752 (11,6 %), 4723–4671 (39,6 %), 4659–4651 časovni razpon 4671–4658 (8,2 %), 4651–4639 (8,2 %) ali (4,1 %) oziroma 4640–4618 (13,0 %) cal. BC in ob kalibrira- 4618–4546 (51,9 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih nih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4781–4745 (15,4 2σ (95,4 %) časovni razpon 4690–4519 (93,5 %) oziroma %), 4741–4582 (78,1 %) oziroma 4567–4552 (1,9 %) cal. BC. 4511–4501 (1,9 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). zemljanke (?). M 1 : 100 M 1 : 100 A B A B A B A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 173 PO 109 M 1 : 150 Jama okrogle tlorisne oblike in plitvega polkrožnega prese- ka, velikosti 1,33 × 1,06 m, v geološko osnovo vkopana do 0,15 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje kon- centracije neolitskih objektov na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala črna peščena ilovica z nekaj drobci tipološko nepovedne neolitske lončenine in drobci kremena. A B A B A B A B PO 110 Večja jama, nepravilne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti približno 10,72 × 6,57 m, v geološko osnovo vkopana do 0,69 m. Ležala je v sondi D, na južnem robu največje koncentracije neolitskih objektov, na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala črna peščena ilovi- ca z nekaj drobci oglja, hišnega lepa, odlomki keramike (G2201–G2249), kosi kamnitega orodja in jeder iz kreme- na (G2250–G2317, G2338–G2354), deli žrmelj (G2318) in PO 111 glajenimi orodji (G2319–G2337, G2355) in živalskimi kost- Jama, dokaj pravilne krožne tlorisne oblike in polkrožnega mi. Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17861) posta- preseka, velikosti 1,42 × 1,42 m, v geološko osnovo vko- vlja jamo v čas 5820±30 BP oziroma 4707, 4702 ali 4692 pana do 0,31 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni koncentracije neolitskih objektov v središču izkopnega po- časovni razpon 4768–4755 (7,5 %), 4718–4671 (41,0 %), lja (sl. 8a–b). Polnilo jame PO 111 je sestavljala črna peščena 4659–4651 (4,1 %) ali 4639–4618 (15,7 %) cal. BC in ob kali- ilovica z nekaj drobci neolitske keramike in kremena. briranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4774–4748 M 1 : 20 (11,4 %), 4729–4584 (82,0 %) oziroma 4565–4553 (1,9 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). A B A B 174 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 126 Jama, krožne do ovalne oblike in plitvega polkrožne- ga preseka, velikosti 3,56 × 3,17 m, v geološko osnovo vkopana do 0,07 m. Ležala je v sondi D, na južnem robu koncentracije neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo PO 126 je bila temno rjava peščena ilovica z nekaj odlomki keramike (G2361–G2372), kosi kamnitega orodja in jeder iz kremena (G2373–G2387) in odlomki glajenega orodja (G2388–G2389). A B PO 113 Jama, kvadratne tlorisne oblike in oglatega preseka, veli- kosti 1,50 × 1,38 m, v geološko osnovo vkopana do 0,15 m. A B Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov v središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame PO 113 je sestavljala črna peščena ilovica z nekaj odlomki keramike (G2356) in kosi kamnitega orodja iz kremena. PO 123 Jama, skoraj pravilne ovalne oblike in polkrožnega, velikosti 3,22 × 1,26 m, vkopana v geološko osnovo do 0,18 m. Ležala je v sondi E, na jugozahodu izkopnega polja, daleč stran od največje koncentracije neolitskih objektov (sl. 8a– b). Polnilo jame PO 123 je sestavljala rjava peščena ilovica z nekaj odlomki keramike (G2357–G2360). A B PO 127 Jama, blago ovalne oziroma krožne oblike in polkrožnega preseka, velikosti 1,13 × 1,07 m, vkopana v geološko osno- vo do 0,18 m. Ležala je v sondi D, na južnem robu največje koncentracije neolitskih objektov na sredini izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala rjava peščena A B ilovica z nekaj drobci neolitske keramike in kremena. A B A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 175 PO 129 PO 135 Jama, nepravilne tlorisne oblike in nepravilnega U-preseka, Večja jama, nepravilne okrogle oblike in nepravilnega velikosti približno 4,98 × 4,23 m. V geološko osnovo je bila U-preseka, velikosti približno 11,22 × 9,08 m. V geološko vkopana do 0,60 m. Ležala je v sondi D, na južnem robu osnovo je bila vkopana do 0,42 m. Ležala je v sondi D, na koncentracije neolitskih objektov v sredini izkopnega polja prostoru največje koncentracije neolitskih objektov v sredi- (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevala črnorjava peščena ilovica z šču izkopnega polja (sl. 8a–b). Polnilo PO 135 je sestavljala veliko odlomki keramike (G2390–G2416), ogljem, kosi ka- rjava peščena ilovica z ogljem, okro, odlomki keramike mnitega orodja iz kremena (G2417–G2483), deli glajenih (G2496–G2530), kosi kamnitega orodja in jeder iz kreme- orodij (G2484–G2495) in živalskimi kostmi. Radiokarbon- na (G2531–G2656), glajenimi orodji (G2657–G2667) in ska datacija vzorca oglja (KIA17862) postavlja jamo v čas živalskimi kostmi. Na SZ delu prazgodovinskega objekta je 5797±40 BP oziroma 4687, 4630 ali 4623 cal. BC, kar ob bila nekoliko višja konstrukcija (0,16 m), rdeče rjave barve, kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon sestavljena iz zemlje in kosov hišnega lepa (verjetno ruše- 4712–4598 (67,6 %) oziroma 4555–4555 (0,7 %) cal. BC vina). Radiokarbonska datacija vzorca oglja (KIA17863) po- in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon stavlja jamo v čas 5791±37BP oziroma 4686, 4634 ali 4621 4772–4750 (5,7 %) oziroma 4724–4542 (89,7 %) cal. BC. cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). časovni razpon 4709–4699 (4,8 %), 4693–4596 (61,5 %) oziroma 4559–4554 (2,0 %) cal. BC in ob kalibriranih M 1 : 100 vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4769–4753 (3,8 %) oziroma 4720–4544 (91,6 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). A B M 1 : 150 A B A B A B 176 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136 PO 138 Večja jama, nepravilne tlorisne oblike in plitvega pol- Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti krožnega preseka, velikosti 12,18 × 10,96 m. V geološko približno 4,30 × 3,18 m, v geološko osnovo vkopana do osnovo je bila vkopana do 0,26 m. Ležala je v sondi D, 0,53 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje kon- na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov v centracije neolitskih objektov v središču izkopnega polja središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo (sl. 8a–b). Polnilo jame PO 138 je sestavljala črna pešče- temno rjavo ilovnato polnilo z drobci oglja, odlomki ke- na ilovica s številnimi odlomki keramike (tudi okrašene) ramike (G2668–G2703), kosi kamnitega orodja in jeder iz (G2831–G2855) in nekaj kosi kamnitega orodja iz kreme- kremena (G2704–G2809), glajenimi orodji (G2810–G2830) na (G2856–G2859) in glajenimi orodji (G2860). Ostaline in posameznimi živalskimi kostmi. Radiokarbonska datacija bivanjskega objekta – zemljanke (?). vzorca oglja (KIA17864) postavlja jamo v čas 5992±36 BP oziroma 4899, 4891, 4849, 4816 ali 4813 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni raz- A B pon 4935–4935 (0,7 %), 4919–4870 (36,2 %), 4858–4830 (18,4 %) ali 4823–4805 (13,0 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4954–4776 (94,4 %) oziroma 4747–4742 (1,0 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). A B M 1 : 150 A B A B PO 140 Jama, nepravilne ovalne oblike in U-preseka, velikosti 2,51 × 1,93 m, v geološko osnovo vkopana do 0,25 m. Ležala je v sondi D, v osrednjem delu izkopnega polja na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala temno rjava peščena ilovica s številnimi odlomki hišnega lepa, nekaj odlomki keramike (G2861– G2862) in odlomki kamnitih orodij (G2863). A B A B Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 177 144. V neposredni bližini PO 145 in PO 144 je ležal tudi PO 105, skupaj ju je obkrožala lisa PO 100. Prazgodovinski objekt PO 145 je bil poškodovan z recentnim vkopom. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). PO 144 Pri izkopavanju se je PO 144 združil s PO 145 in je kot ta- kšen tudi opisan. Predstavljal je severni del PO 145. Polnilo PO 144 je vsebovalo odlomke keramike (G2864–G2877) in dele kamnitih orodij in jeder (G2878–G2906). V nepo- sredni bližini PO 145 in PO 144 je ležal tudi PO 105, skupaj PO 146 ju je obkrožala lisa PO 100. PO 145 je bil poškodovan z Večja jama, nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega recentnim vkopom (sl. 8a–b). preseka, velikosti 9,65 × 5,2 m. V geološko osnovo je bila vkopana 0,12 m. Ležala je v sondi D, na zahodnem robu prostora največje koncentracije neolitskih objektov v samem središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Na južnem delu objekta je bila zaznana poglobitev z večjo koncentracijo najdb, veli- kosti 4,70 × 2,87 m in globine 0,46 m. Polnilo jame je sesta- vljala črnorjava peščena ilovica z ogljem, številnimi odlomki keramike (G2987–G3060), nekaj kosov kamnitega orodja in jeder iz kremena (G3061–G3101), glajena orodja (G3102– G3106) in drobci okre. Radiokarbonska datacija vzorca oglje (KIA17865) postavlja jamo v čas 5787±33 BP oziroma 4674, 4656, 4654, 4636 ali 4620 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4706–4703 (2,0 %), 4692–4596 (63,5 %) ali 4560–4554 (2,7 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon 4766–4756 (1,9 %) oziroma 4715–4547 (93,5 %) cal. BC. Ostaline bivanjskega objekta – zemljanke (?). M 1 : 150 PO 145 Jama, nepravilne tlorisne oblike in plitvega polkrožnega preseka, velikosti približno 8,02 × 6,1 m in 7,48 × 4,44 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncentracije neolitskih objektov, v samem središču izkopnega polja (sl. 8a–b). V geološko osnovo je bila vkopana do 0,17 m. A B Polnilo jame je sestavljala rjava peščena ilovica z drobci oglja, odlomki keramike (G2907–G2960), kosi kamnitega A B orodja in jeder iz kremena (G2961–G2985) ter glajena orodja (G2986). Severni del PO 145 je bil označen s PO 178 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 149 4795–4785 (1,9 %), 4782–4745 (22,7 %), 4743–4665 (52,0 Jama, nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka, %), 4664–4646 (4,7 %) oziroma 4644–4603 (14,2 %) cal, velikosti 3,33 × 2,61 m, v geološko osnovo vkopana do BC. Ostanki bivanjskega objekta – zemljanke (?). 0,15 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncen- M 1 : 100 tracije neolitskih objektov v samem središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo rjavo ilovnato polnilo z nekaj odlomki keramike (G3107–G3109) in deli kamnite- ga orodja (G3110). A B A B A B A B PO 151 Večja jama, nepravilne srčaste oblike in polkrožnega prese- ka, velikosti 5,77 × 6,99 m, v geološko osnovo vkopana do 0,20 m. Ležala je v sondi D, na prostoru največje koncen- tracije neolitskih objektov v samem središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo temno rjavo ilovnato polnilo z nekaj odlomki keramike (G3345–G3348). M 1 : 100 PO 150 Večja jama, v tlorisu nepravilne ovalne oblike in nepra- vilnega U-preseka, velikosti 5,47 × 4,08 m. V geološko osnovo je bila vkopana do 0,39 m. Ležala je v sondi D, nekoliko zahodneje od prostora največje koncentracije A B neolitskih objektov (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala temno rjava peščena ilovica z drobci oglja, odlomki keramike (G3111–G3265), kosi kamnitega orodja in jeder iz kreme- na (G3266–G3341), glajenimi orodji (G3342–G3344) in živalskimi kostmi. Na sredinskem delu je bila zaznana večja koncentracija keramike, na severozahodni strani objekta pa ostanki manjšega ognjišča. Jugovzhodno od tega dela A B je bila zaznana koncentracija kremena (večinoma jedra in odbitki). Zahodno od sredinskega dela jame pa je bila še ena koncentracija kremena ( jedra in odbitki), nad katero je bila posoda. Ob jugovzhodnem robu objekta sta bili odkriti dve izolirani posodi. Med plastjo z najdbami in geološko osnovo je bila peščena plast rjave barve. Radiokarbon- ska datacija vzorca oglja (KIA17866) postavlja jamo v čas 5839±30 BP oziroma 4713 cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni časovni razpon 4773–4749 (19,1 %), 4727–4686 (41,7 %) ali 4634–4621 (7,5 %) cal. BC in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 179 PO 152 Eneolitsko obdobje Večja jama, nepravilne, nekoliko razvejane oblike in U-pre- seka, velikosti 3,41 × 3,93 m, v geološko osnovo vkopana PO 4 na severnem delu do 0,38 m, na južnem pa do 0,45 m. PO Jama, locirana v sondi A, nepravilne ovalne oblike in 152 je ležala v sondi D, v neposredni bližini jame PO 91, na plitvega polkrožnega preseka, velikosti 3,24 × 2,20 m, prostoru največje koncentracije neolitskih ostalin v samem v geološko osnovo vkopana do 0,14 m (sl. 8a–b). Jamo središču izkopnega polja (sl. 8a–b). Jama je bila zapolnjena je zapolnjevala temno rjava peščena ilovica z najdbami s temno rjavim ilovnatim polnilom z drobci oglja, odlomki (G3464–G3516). Na vzhodnem delu jame je bila zaznana keramike (G3349–G3391), kosi kamnitega orodja in jeder večja koncentracija proda, na zahodnem delu pa trije veliki iz kremena (G3392–G3419), brusom (G4320) in živalski- kamni, razporejeni eden poleg drugega. Polnilo je vsebo- mi kostmi. Na južnem delu je bila delno poškodovana z valo odlomke lončenine. Znotraj jame je bila evidentirana novodobnim jarkom. Radiokarbonska datacija vzorca oglja še ena jama, poimenovana PO 4A, velikosti 0,70 × 0,60 m (KIA17867) postavlja jamo v čas 5737±29 BP oziroma 4550 in globine 0,25 m, v kateri je bilo še nekaj okrašenih od- cal. BC, kar ob kalibriranih vrednostih 1σ (68,3 %) pomeni lomkov lončenine. Na dnu te jame sta bila prepoznana še časovni razpon 4669–4661 BC (4,8 %), 4648–4642 BC (3,4 objekta: PO 4B in PO 4C. PO 4B, ovalne oblike in U-prese- %), 4617–4536 BC (59,3 %) oziroma 4507–4504 BC (0,7 %) ka, velikosti 0,82 × 0,89 m in globine 0,68 cm se je nahajal in ob kalibriranih vrednostih 2σ (95,4 %) časovni razpon na prostoru, kjer smo prepoznali koncentracijo proda. 4686–4631 BC (20,0 %) oziroma 4623–4498 BC (75,4 %) Zapolnjen je bil s temno rjavo peščeno ilovico, brez najdb. cal. BC. PO 152 predstavlja ostaline bivanjskega objekta – PO 4C, velikosti 4,20 × 1,70 m in globine 0,21 m. Zapolnjen zemljanke (?). je bil s temno rjavo peščeno ilovico z nekaj odlomki lon- čenine. Jama je bila poškodovana (najdbi železnih žebljev M 1 : 100 (G3509–G3510). A B A B PO 21 Jama, locirana v sondi A, nepravilne oblike in U-prese- ka, velikosti 4,08 × 2,20 m, v geološko osnovo vkopana do 0,54 m (sl. 8a–b). Polnilo je bilo temno rjava zemlja z nekaj odlomki lončenine (G3517–G3522). Na vzhodnem delu objekta je bil velik kamen, na zahodnem pa skupina kamnov. PO 153 Jama, nepravilne oblike, evidentirana v sondi D. Zapolnjena je bila z rjavim ilovnatim peščenim polnilom z drobci oglja, odlomki keramike (G3421–G3432), deli kamnitih orodij in jeder iz kremena (G3433–G3462) ter glajenih orodij (G3463). Zanjo ni ohranjenih preostalih podatkov. 180 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Zgodnja bronasta doba Srednja bronasta doba in prehod PO 23 v pozno Jama, locirana v sondi A, ovalne tlorisne oblike in plitvega PO 5 polkrožnega preseka, velikosti 2,10 × 1,70 m, v geološko Jama, locirana v sondi A, okrogle oblike in plitvega polkro- osnovo vkopana do 0,07 m (sl. 8a–b). Polnilo je sesta- žnega preseka, velikosti 1,38 × 1,23 m, v geološko osnovo vljala črna do temno rjava peščena ilovica z drobci oglja, vkopana do 0,14 m (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala črna nekaj odlomki keramike (G3523), keramičnim vretencem peščena ilovica s številnimi drobci oglja, odlomki lončenine (G3524) in kamnitim odbitkom. (G3540–G3549) in tolkač (G3550). PO 41 Jama, locirana v sondi A, nepravilne kvadratne oblike in plitvega oglatega preseka, velikosti 1,80 × 1,71 m, vkopana v geološko osnovo do 0,04 m (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala temno rjava peščena ilovica z nekaj odlomki lončenine (G3525–G3527). PO 18 Jama, locirana v sondi A (v bližini jame PO 5), nepravilne oblike in U-preseka, velikosti 2,00 × 1,14 m, v geološko osnovo vkopana do 0,20 m (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala črna do temno rjava ilovica z ogljem, nekaj odlomki lonče- PO 43 nine (G3551–G3553) in odbitkom. Jama, locirana v sondi A, nepravilne ovalne tlorisne oblike, velikosti približno 7,70 × 3,95 m, v geološko osnovo vko- pana do 0,11 m (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala rjava pešče- na ilovica z odlomki okrašene lončenine (G3528–G3537) in kosi kamnitega orodja iz kremena (G3538–G3539). Jama je bila poškodovana s kasnejšimi rimskodobnimi posegi; vanjo sta bili vkopani dve peči RO 43A in RO 43B. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 181 PO 35 PO 71 Jama, locirana v sondi A, nepravilne kvadratne oblike in Jama locirana v sondi B, ovalne oblike in U-preseka, veliko- zelo plitvega polkrožnega preseka, velikosti 2,10 × 1,70 sti 11,16 × 2,70 m, v geološko osnovo vkopana do 0,35 m m, v geološko osnovo vkopana do 0,07 m (sl. 8a–b). Na (sl. 8a–b). Polnilo jame je sestavljala rjava ilovica, pome- severni strani jame je bilo evidentiranih 6 velikih kamnov, šana z nepravilno razporejenimi kamni, nekaj odlomki ki so mogoče predstavljali vhod v objekt. PO 35 ima lončenine (G3573), delom keramičnega vretenca (G3574) dobro ohranjen vhodni del, ohranil se je tudi obris hiše, in bronast predmet (G3575). kljub njeni legi tik pod ornico. Na JZ strani objekta je bilo evidentirano žrmlje in ob njem številni drobci oglja. V sredini objekta je bila zamejena koncentracija keramike (G3556–G3571), na JZ strani keramično vretence (G3555), na SV strani pa keramična utež (G3554). Na SZ strani je bila dodatno evidentirana še koncentracija keramike. PO 46 Jama, locirana v sondi A, pravokotne oblike in oglatega preseka, velikosti 1,60 × 0,65 m, v geološko osnovo vkopa- na do 0,34 m (sl. 8a–b). Jamo je zapolnjevalo črno ilovnato polnilo z drobci oglja in nekaj odlomki lončenine. PO 87 Jama, ovalne tlorisne oblike in U-preseka, locirana v sondi B, velikosti 1,66 × 1,31 m, v geološko osnovo vkopana do 0,63 cm (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala ilovica rjave barve z nekaj odlomki lončenine (G3577–G3589), keramično utežjo (G3576) in kamnitim sferoidom (G3590). PO 60 Jama locirana v sondi B, okrogle oblike in polkrožnega preseka, velikosti 0,63 × 0,61 m, v geološko osnovo vkopa- na do 0,08 m (sl. 8a–b). Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica z nekaj odlomki lončenine (G3572). 182 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Rimsko obdobje Jarki RO 6 Jarek podolgovate oblike v sondi A, velikosti 9,30 × 1,30 m, v geološko osnovo vkopan do 0,25 m (sl. 8a–b). Jarek je zapolnjevalo rjavo polnilo, sestavljeno iz peščene ilovice in številnih kamnov – na nekaterih mestih. Polnilo je vsebova- lo odlomke lončenine (G3591). mestih. Polnilo jarka je bilo poškodovano, odkrit je bil odlomek novoveške keramike (G3592). RO 8 Jarek podolgovate oblike v sondi A, velikosti 1,40 × 0,35 m, v geološko osnovo vkopan do 0,26 m (sl. 8a–b). Jarek je zapolnjevalo rjavo polnilo peščene ilovice, premešano s kamenjem na nekaterih mestih. Vseboval je nekaj odlom- kov lončenine (G3593). RO 7 Jarek podolgovate oblike v sondi A, velikosti 1,40 × 0,45 m, v geološko osnovo vkopan do 0,15 m (sl. 8a–b). Verjetno gre za podaljšek RO 6. Jarek je zapolnjevalo rjavo polni- lo peščene ilovice, premešano s kamenjem na nekaterih Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 183 Peči RO 20 Peč, odkrita v sondi A (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, RO 10 ognjiščnega dela RO 20A (velikosti 1,12 × 0,86 m, ohranjen Peč, odkrita v sondi A (sl. 8a–b), velikosti 2,95 × 1,45 m, se- v debelini 0,18 m) in delovnega prostora RO 20B (velikosti stavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 10A (velikosti 1,30 × 1,11 m, ohranjenega v globino do 0,70 m), kamor so 1,14 × 1,30 m, ohranjenega v debelini 0,25 m) in delovnega spravljali oglje. V bližini delovnega prostora RO 20B sta bila prostora RO 10B (velikosti 1,03 × 1,26 m, ohranjenega v najdena večji del trebušaste amfore (G3599) in odlomek globino do 0,60 m), kamor so spravljali oglje. RO 10B vse- ustja posode (G3598). buje v celoti ohranjene žrmlje (G3595) in nekaj odlomkov lončenine (G3594). RO 13, RO 28 RO 26, RO 29 Peč, odkrita v sondi A (sl. 8a–b), velikosti 3,72 × 1,86 m, se- Dve peči, locirani v sondi A (sl. 8a–b), ki sta si delili skupen stavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 13A (premera manipulativen prostor. Peč RO 26 je sestavljena iz ognjišč- 1,34 m, ohranjenega v debelini 0,25 m) in delovnega pro- nega dela RO 26A (premera 1,7 m, ohranjenega v debelini stora RO 13B (velikosti 3,0 × 1,68 m, ohranjenega v globino 0,18 m) in delovnega prostora RO 26B (velikosti 1,50 × do 0,60 m), kamor so spravljali oglje. Odkrita odlomek 1,50 cm, ohranjenega v globino do 0,70 m), kamor so keramike (G3596) in kremenov odbitek (G3597). Spodnji spravljali oglje. Peč RO 29 sestavlja ognjiščni del RO 29A del peči ima oznako RO 28 (velikosti 0,28 × 0,28 m). (velikosti 1,53 × 1,30 m, ohranjenega v debelini 0,18 m), delovni prostor si je delila s pečjo RO 26. Peči RO 26 in RO 29 imata isti delovni prostor. Peči sta bili ohranjeni približno 0,30 m nad hodno površino. Notranjost je bila zapolnjena z ruševino zgornjega dela peči. Ugotavljamo, da gre za peči zaprtega tipa z zgornjim delom v obliki kupole. 184 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 RO 85 RO 89 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), slabo ohranjena. Sesta- ognjiščnega dela 85A (velikosti 1,10 × 1,45 m, ohranjene- vljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 89A (velikosti ga v debelini 0,15 m) in delovnega prostora 85B (velikosti 0,75 × 0,60 m, ohranjenega v debelini 0,15 m) in delovne- 1,70 × 1,20 m, ohranjenega v globino do 0,90 m), kamor ga prostora RO 89B (velikosti 1,03 × 0,90 m, ohranjenega v so spravljali oglje. Peč je ohranjena v tlorisu. Notranjost globino 0,40 m), kamor so spravljali oglje. Brez najdb. je zapolnjena z ruševino zgornjega dela peči. Gre za peč zaprtega tipa z zgornjim delom v obliki kupole. V ruševi- ni peči je bil odkrit kovanec (G3601). V profilu 085B smo prepoznali jamo, označeno z RO 85C, katero so zapol- njevali polnilo temnejše ilovice s peskom, nekaj odlomkov lončenine in fibula (G3600). RO 98 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 98A (velikosti 1,00 × 0,96 m) in de- lovnega prostora RO 98B (velikosti 1,30 × 1,15 m), kamor so spravljali oglje. Brez najdb. RO 86 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 86A (velikosti 0,90 × 0,90 m, ohra- njenega v debelini 0,60 m) in delovnega prostora RO 86B RO 101 (velikosti 1,00 × 0,92 m, ohranjenega v globino 0,70 m), Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz treh delov, kamor so spravljali oglje. Brez najdb. ognjiščnega dela RO 101A (velikosti 1,28 × 1,20 m) in delov- nega prostora RO 98B (velikosti 2,40 × 2,02 m), kamor so spravljali oglje. Severno od RO 101A in B se nahaja še ena jama RO 101C (velikosti 2,30 × 1,80 m). Brez najdb. Na dnu jame RO 101C je ležal žgan kos lesa. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 185 RO 102, RO 141 RO 139 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), od katere je ohranjen le in sicer dela, kamor so spravljali oglje 102 (velikosti 1,08 × ognjiščni del – RO 139A (velikosti 1,05 × 0,80 m). Odkrit je 0,90 m, ohranjenega v globino do 0,65 m), in ognjiščnega bil del žrmelj (G3603), sicer brez najdb. dela peči – RO 141 (velikosti 0,91 × 0,62 m). Brez najdb. RO 137 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 137A (velikosti 1,05 × 0,72 m) in de- lovnega prostora 137B (velikosti 1,70 × 1,55 m, ohranjenega v globino do 0,40 m), kamor so spravljali oglje. Najden del kamnitega orodja (G3602). RO 147 Peč, odkrita v sondi D (sl. 8a–b), sestavljena iz dveh delov, ognjiščnega dela RO 147A (velikosti 1,30 × 0,90 m) in delovnega prostora RO 147B (velikosti 1,74 × 1,65 cm, ohranjenega v globino do 0,56 m), kamor so spravljali oglje. Brez najdb. RO 38 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,10 × 1,05 m, v geološko osnovo vkopana do 0,23 m. Zapolnjena je bila s črnim ilovnatim polnilom z drobci ožgane gline, ogljem in nekoliko odlomkov lončeni- ne (G3606–G3607). Na severnem delu jame je bila odkrita železna sulična ost (G3608). 186 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 RO 142 in RO 143 Novi vek Odkriti sta bili v sondi D (sl. 8a–b). Velikost peči RO 142 je bila 1,10 × 1,05 m. Velikost peči RO 143 je bila 1,05 × NO 12 1,05 m. Peči imata skupen delovni prostor 142A, velikosti Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), pravokotne oblike in 1,07 × 1,07 m, globine do 0,57 m. Na dnu delovnega pro- oglatega preseka, velikosti 1,65 × 0,70 m, v geološko osno- stora je bila rumena peščena ilovica, premešana z ogljem vo vkopana do 0,70 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena (odkrita odlomka neolitske lončenine G3604–G3605). Ta ilovica z nekaj odlomki lončenine (G2612) in deli kovinskih prostor je presekal in delno neolitsko uničil jamo 95B. predmetov (G3613–G3614). RO 119 NO 14 Struktura, podolgovate izdolžene oblike, dolžine 13,72 m Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne tlorisne oblike in in širine 0,75 m, ki se pojavlja skoraj po celi širini sonde E U-preseka, velikosti 1,39 × 0,85 m, v geološko osnovo vko- (sl. 8a–b). Sestavljena je iz nepravilno naloženih kamnov. pana do 0,25 m, ki se končuje v severnem profilu. Polnilo je sestavljala črna do črnorjava peščena ilovica z odlomkom RO 88 lončenine in recentno bronasto žico. Jama, ovalne tlorisne oblike in U-preseka, locirana v sondi B (sl. 8a–b), velikosti približno 1,05 × 0,96 m, v geološko osnovo vkopana do 0,42 m. Polnilo je sestavljala peščena ilovica rjave barve, premešana z nekaj odlomki lončenine in kovinskimi najdbami (G3609). NO 15 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne tlorisne oblike in plitvega U-preseka, velikosti 1,36 × 1,20 m, v geološko osnovo vkopana do 0,32 m. Polnilo je sestavljala temno rjava do črna peščena ilovica, premešana z ogljem. Polnilo je vsebovalo posamezne večje kamne. RO 114 Samostojni skupek lončenine in strgalo na odbitku iz kre- mena (G3610–G3611), odkrit v sondi D. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 187 NO 17 NO 36 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne oblike in polkro- Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne tlorisne oblike žnega preseka, velikosti 1,10 × 1,30 m, v geološko osnovo in U-preseka, velikosti 2,54 × 1,14 m, v geološko osnovo vkopana do 0,24 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena vkopana do 0,42 m. Polnilo je sestavljala rjava ilovica, pre- ilovica z drobnim kamenjem in odlomkom ostenja posode mešana s peskom. Brez najdb. (G3615). NO 37 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), pravilne kvadratne obli- ke, velikosti 1,00 × 1,00 cm, v geološko osnovo vkopana do 0,20 m. Polnilo jame je sestavljala premešana plast ornice. Kontrolna sonda. NO 24 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), pravokotne oblike, velikosti 2,05 × 0,50 m, v geološko osnovo vkopana do 0,20 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica z nekaj odlomki lončenine. NO 39 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), kvadratne oblike in oglatega preseka, velikosti 0,85 × 0,81 m, v geološko osno- vo vkopana do 0,34 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica s kosi novoveškega železnega predmeta (G3618), stekla in opeke. NO 25 Novodobni objekt, lociran v sondi A (sl. 8a–b), ohranjen v višini ornice. Strojno odstranjen ob izkopu ornice. Odkrit odlomek dna (G3616). NO 27 Novodobni objekt, lociran v sondi A (sl. 8a–b), ohranjen v višini ornice. Strojno odstranjen ob izkopu ornice. Odkrito strgalo na odbitku iz kremena (G3617). 188 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 NO 44 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), okrogle oblike in U- -preseka, velikosti 2,86 × 2,54 m, v geološko osnovo vko- pana do 1,15 m. Polnilo je sestavljala črna peščena ilovica, pomešana z ogljem, peskom in nekaj odlomki lončenine (G3619). NO 49 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), pravokotne oblike in U-preseka, velikosti 2,40 × 0,65 cm, v geološko osnovo vkopana do 0,60 m. Polnilo je sestavljala peščena ilovica, oker barve z odlomki pečnice (G3620). NO 52 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), okrogle oblike in polkrožnega preseka, velikosti 0,50 × 0,52 m, v geološko osnovo vkopana do 0,17 m. Polnilo je sestavljala temno rjava ilovica. Na sredini je bil velik kamen. Brez najdb. NO 67 Jama, locirana v sondi B (sl. 8a–b), okrogle oblike in polkrožnega preseka, velikosti 0,56 × 0,43 m, v geološko osnovo vkopana do 0,24 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica. Brez najdb. NO 63 Jama, locirana v sondi B (sl. 8a–b), pravilne kvadratne obli- ke, velikosti 1,00 × 1,00 m, v geološko osnovo vkopana do 0,30 m. Polnilo jame je sestavljala premešana plast ornice. Kontrolna sonda. NO 56 Jarek, neravne linijske zasnove, plitvega polkrožnega preseka, globine do 0,12 m, lociran v sondi C (sl. 8a–b). Poteka prečno na sondo v smeri vzhod zahod. V polnilu so bili odkriti odlomki neolitske keramike (G3623), odlomek dna novoveškega lonca (G3621) in del pečnice (G3622). Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 189 NO 68 NO 73 Jama, locirana v sondi C (sl. 8a–b), pravilne kvadratne Jama, ovalne oblike in U-preseka, velikosti 0,95 × 0,75 cm, oblike in polkrožnega preseka, velikosti 1,00 × 1,00 m, v v geološko osnovo vkopana do 0,39 m. Polnilo je sesta- geološko osnovo vkopana do 0,20 m. Polnilo jame je se- vljala rjava ilovica. V centralnem delu jame je bila najdena stavljala premešana plast ornice. Kontrolna sonda. Nahajala železna žica. se je v jarku SE 56. NO 76 Jama, locirana v sondi C (sl. 8a–b), nepravilne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti 6,60 × 4,40 m, v geološko osnovo vkopana do 0,18 m. Polnilo jame je sestavljala rjava peščena ilovica z nekaj odlomki lončenine. Na sredini so bili nepravilno naloženi kamni. NO 72 Jama, locirana v sondi C (sl. 8a–b), okrogle oblike in U-pre- seka, velikosti 0,95 × 0,86 m, v geološko osnovo vkopana do 0,40 m. Polnilo je sestavljala rjava ilovica z nekaj odlom- ki lončenine in enim železnim žebljem. 190 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 NO 77 NO 120 Jama, locirana v sondi C (sl. 8a–b), ovalne oblike in polkro- Struktura, locirana v sondi E (sl. 8a–b), izdolžene podol- žnega preseka, velikosti 1,50 × 1,30 m, v geološko osnovo govate oblike, širine približno 1,0 m, ki je potekala po vkopana do 0,20 m. Polnilo je sestavljala temno rjava celotni širini sonde. Dokumentirana dolžina je bila 28,50 m. ilovica z odlomkom lončenine. Sestavljena je bila iz nepravilno naloženih kamnov. V vme- snih prostorih so bili številni odlomki lončenine, novoveške (G3625–G3628) in neolitske (G3629–G3650) ter kamnito orodje (G3651). NO 80 Jama ovalne oblike, locirana v sondi D (sl. 8a–b), dolžine 4,07 m in širine 0,87 m, v geološko osnovo vkopana do 0,15 m. Polnilo je sestavljala črnorjava peščena ilovica. Na dnu jame je bila recentna železna cev. NO 81 Jama, locirana v sondi D (sl. 8a–b), nepravilne oblike in polkrožnega preseka, velikosti 3,40 × 1,10 cm, v geološko osnovo vkopana do 0,36 m. Polnilo je sestavljala rjava ilovi- ca z nekaj odlomki lončenine in v celoti ohranjeno železno podkvijo (G3624). NO 82 Jama locirana v sondi D (sl. 8a–b), ovalne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti 2,14 × 1,00 m, v geološko osnovo vko- pana do 0,42 m. Zapolnjevalo jo je rjavo peščeno-ilovnato polnilo. Brez najdb. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 191 Nedoločeno SE 9 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka, velikosti 1,52 × 0,98 m, v geolo- ško osnovo vkopana do 0,12 m. Zapolnjevalo jo je temno rjavo ilovnato polnilo. Na sredini jame je bila evidentirana koncentracija drobnega proda, premešana s peskom. Brez najdb. SE 19 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka, velikosti 0,31 × 0,23 m, v geolo- ško osnovo vkopana do 0,07 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica z drobnim kamenjem in prodom. Brez najdb. SE 11 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), nepravilne ovalne obli- ke in plitvega polkrožnega preseka, ki se končuje v profilu, velikosti 0,70 × 0,60 m, v geološko osnovo vkopana do 0,11 m. Zapolnjevalo jo je temno rjavo ilovnato polnilo. Na sredini jame je bila evidentirana koncentracija drobnega kamenja. Brez najdb. SE 31 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka, velikosti 1,81 × 1,16 m, v geološko osnovo vkopana do 0,12 m. Polnilo je sestavljala temno rjava peščena ilovica. Pod prvo plastjo polnila, na globini ok. 0,10 m je ležala skupina kamnov. Brez najdb. SE 16 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), nepravilne ovalne obli- ke in U-preseka, velikosti 1,32 × 1,08 m, v geološko osnovo vkopana do 0,24 m. Zapolnjevalo jo je črno do črnorjavo ilovnato polnilo. Brez najdb. 192 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 SE 32 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne oblike in U-pre- seka, velikosti 1,05 × 0,74 m, v geološko osnovo vkopana do 0,19 m. Jamo je zapolnjevala peščena ilovica, rjave barve. V zgornji plasti je bilo nekaj manjših kamnov, proti robu jame je bilo polnilo črne barve, pomešano z ogljem. Brez najdb. SE 47 Jama, locirana v sondi A (poleg SE 48) (sl. 8a–b), okrogle oblike in U-preseka, velikosti 0,60 × 0,70 m, v geološko osnovo vkopana do 0,21 m. Zapolnjena je bila s črno do črnorjavo peščeno ilovico. Brez najdb. SE 34 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne oblike in U-pre- seka, velikosti 181 × 122 m, v geološko osnovo vkopana do 0,22 m. Polnilo jame je sestavljala rjava peščena ilovica. Po celotni površini jame so se pojavljali nepravilno naloženi kamni različnih oblik. Brez najdb. SE 50 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne tlorisne oblike in U-preseka, velikosti 0,70 × 0,66 m, v geološko osnovo vkopana do 0,23 m. Polnilo jame je sestavljala rjava ilovica. Brez najdb. SE 40 Jama, locirana v sondi A (sl. 8a–b), ovalne do okrogle oblike in U-preseka, velikosti 0,89 × 0,82 m, v geološko osnovo vkopana do 0,23 m. Jamo je zapolnjevala je rjava peščena ilovica. Brez najdb. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 193 SE 48 SE 78, SE 79 Jama, locirana v sondi A (poleg SE 47) (sl. 8a–b), okrogle Večji jami, ki sta ležali ena ob drugi v sondi B (sl. 8a–b), oblike in U-preseka, velikosti 0,40 × 0,38 m, v geološko ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka. Jama SE 78 osnovo vkopana do 0,14 m. Zapolnjena je bila s črno do je bila velika 0,35 × 0,38 m, v geološko osnovo vkopana črnorjavo peščeno ilovico. Brez najdb. do 0,16 m. Jama SE 79 pa je bila velika 1,60 × 0,50 m in globoka 0,09 m. Zapolnjevalo ju je temno rjavo ilovnato polnilo. Brez najdb. SE 59 Jama, locirana v sondi B (sl. 8a–b), nepravilne tlorisne obli- ke in U-preseka, velikosti 1,64 × 0,68 m, v geološko osnovo vkopana do 0,21 m. Polnilo je sestavljala rjava peščena ilovica. Brez najdb. SE 121 Jama, locirana v sondi F (sl. 8a–b), ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka, velikosti 2,10 × 1,74 m in globine 0,09 m. Zapolnjevalo jo je temno rjavo ilovnato polnilo. Na površini celotne jame so ležali kamni. Brez najdb. E 66 Jama, locirana v sondi B (sl. 8a–b), ovalne oblike in U-pre- seka, velikosti 1,60 × 0,94 m, v geološko osnovo vkopana do 0,22 m. Zapolnjevalo jo je rjavo ilovnato polnilo. Brez najdb. 194 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 SE 128 Plasti Jama, locirana v sondi D (sl. 8a–b), nepravilne ovalne obli- ke in polkrožnega preseka, z manjšo poglobitvijo – jamo SE 1 na sredini. Jama je bila velikosti 1,75 × 1,05 m, v geološko Plast rjavosive peščene ilovice. Raztezala se je nad celotnim osnovo vkopana do 0,25 cm. Zapolnjevalo jo je ilovnato izkopnim poljem. Odstranjena strojno. V njej so bile odkrite polnilo rjave barve. Brez najdb. najdbe v sekundarnem kontekstu (G3652–G3661). SE 154 Plast temnejše rjave peščene ilovice z večjo vsebnostjo ilovnate komponente. Raztezala se je nad celotnim izko- pnim poljem. Paleoornica. Debelina skupno z ornico do 0,70 cm. SE 155 Plast rumenordeče peščeno-glinene ilovice. Raztezala se je nad celotnim izkopnim poljem. Geološka osnova. SE 156 SE 130 Izdanki proda, razkropljeni nad celotnim izkopnim poljem. Jama, locirana v sondi D (sl. 8a–b), ovalne oblike in polkro- žnega preseka, velikosti 0,70 × 0,49 m, v geološko osnovo vkopana do 0,24 m. Zapolnjevalo jo je ilovnato polnilo rjave barve. Brez najdb. SE 131 Jama za stojko, locirana v sondi D (sl. 8a–b), krožne oblike in V – preseka, evidentirana, velikosti 0,19 × 0,14 m, v geološko osnovo vkopana do 0,24 m. Zapolnjena je bila s polnilom temnejše rjave ilovice. SE 148 V tlorisu je bil viden kot koncentracija kamnov v sondi E (sl. 8a–b). Na južnem delu je bil izkopan jarek trikotne oblike (v profilu), ki ga je zapolnjevalo polnilo, sestavljeno iz rjave ilovice in kamnov. Izločeni: SE 107, SE 122, SE 116, SE 115; SE 132, SE 133. Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 195 11Katalog gradiva Alenka Tomaž, Boris Kavur Okrajšave PO prazgodovinski objekt SE stratigrafska enota son. sonda sek. sektor kv. kvadrant PN posebna najdba zač. št. začasna številka š. širina v. višina dl. dolžina gl. globina pr. premer t. teža db. debelina vel. velikost u. ustje d. dno odl. odlomek vr. vrat pok. pokrov ost. ostenje roč. ročaj dr. držaj n. noga okr. okras ohr. ohranjen/a nv. največji/a nm. najmanjši/a oc. ocenjen/a F faktura B barva A kremen C sljuda D organske sestavine E železovi oksidi 197 11.1 Neolitsko obdobje 9 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–8 Odlomek dna posode, izdelane prostoročno iz finozrnate PO 2 lončarske mase (AC). Gladka površina je rumenorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,2 × 2,8 cm. 1 PO 2; son. A; zač. št. CSP 002–1 Odlomek keramične uteži, izdelane prosto- 10 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–7 ročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Robovi uteži so zaobljeni, odprtina je bila grobozrnate mase (AC, zelo luknjičava). Površina ni ohranjena. verjetno postavljena na sredino. Gladka povr- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 6,0 cm. šina je lisasta temno sivorjava, rumena in črna. Utež je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 3,3 cm (Tomaž, Kavur 2006, 11 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–6 56). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdečka- 2 PO 2; son. A; zač. št. CSP 002–k1 sto rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,3 × Fragmentirana retuširana klinica z zagladitvami iz 6,6 cm. sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja- 12 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–5 jo retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na Dl. 1,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. notranji strani temno rjava in na zunanji rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 × 5,9 cm. 3 PO 2B; son. A; zač. št. CSP 002–k2 Fragmentirana retuširana klina iz sivorjavega rožen- 13 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–1 ca. Talon je diedričen. Na levem lateralnem robu Odlomek noge posode, izdelane prostoročno na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka 1,3 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. površina je rdečkasto rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. n. 14,6 cm; v. 2,3 cm. PO 3 14 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–k1 4 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–9 Odbitek z izjedo iz sivorjavega roženca. Talon je Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega prostoročno iz finozrnate mase (AC). Glad- roba na ventralni strani je izdelana retuširana ka površina je temno rjava. Skleda je žgana izjeda. Dl. 2,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,4 × 5,7 cm, 2,3 × 4,2 cm, 2,7 × 2,7 cm. 15 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–k2 5 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–2 Tolkač iz svetlo sivorjave finozrnate kamnine. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane Dl. 13,0 cm; š. 3,4 cm; db. 2,0 cm. prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je rdečerja- va, notranja ni ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,4 × 5,4 cm. 6 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–10 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površi- 16 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–k3 na je temno rjava. Posoda je žgana nepopolno Polizdelek ploščate sekire iz svetlo rjave finozr- oksidacijsko. Vel. 3,3 × 3,5 cm. nate kamnine. Na lateralnem in distalnem robu 7 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–3 sledi odbijanja. Dl. 8,6 cm; š. 5,6 cm; db. 2,2 cm. Odlomek ostenja posode z ročajem, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je rdečerjava, notranja ni ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 2,8 × 4,0 cm. 8 PO 3; son. A; zač. št. CSP 003–4 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACD). Gladka površina je na notranji strani črna in na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s kanelurami. Vel. 3,7 × 4,3 cm. 198 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1–3 PO 2, 4–16 PO 3; 2, 3, 14–16 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 199 PO 22 25 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–64 Skleda (odlomek roba ustja z 17 PO 22; son. A; zač. št. CSP 022–1 ostenjem), izdelana prostoroč- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- no iz drobnozrnate lončarske storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba svetlo mase (ACE, luknjičava). Gladka rdečerjava površina je na obeh straneh delno poškodovana. površina je lisasta svetlo rjava Posoda je žgana oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen in siva, slabše ohranjena. Skle-z ovalno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 5,9 × da je žgana nepopolno oksi- 7,8 cm. dacijsko. Ustje in klek sklede sta 18 PO 22; son. A; zač. št. CSP 022–2 okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 42,0 cm, v. 6,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 26 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–23 finozrnate lončarske mase (ACE). Zelo gladka površina je Skleda (odlomek dna in ostenja s klekom), izdelana prosto- lisasta svetlo rdeča in svetlo rjava ter premazana z rdečim ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba premazom. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,1 notranja in gladka zunanja površina sta svetlo rdeče rjavi s × 7,7 cm. sivimi lisami. Na zunanji strani ostenja so ohranjene sledi rde- PO 30 čega premaza. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta in s krožno bradavico, 19 PO 30; son. A; zač. št. CSP 030–1 preoblikovano z odtisom prsta. Pr. d. 17,4 cm, v. 7,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno 27 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–76 rjava. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 1,4 × 2,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske 20 PO 30; son. A; zač. št. CSP 030–2 mase (ACE, luknjičava). Groba površina je Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- na notranji strani lisasta svetlo rdečerjava in nate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rja- na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. je okrašeno z žlebovi. Vel. 1,7 × 1,6 cm. Pr. u. 18,8 cm, v. 2,1 cm. 21 PO 30; son. A; zač. št. CSP 030–3 28 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–33 Odlomek profiliranega ustja posode, izdelane na vretenu iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka zunanja ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske površina je lisasta rdečerjava, notranja ni ohranjena. Posoda je mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. žgana oksidacijsko. Odlomek novoveške lončenine. Vel. 1,8 × Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 2,1 cm. Posoda je okrašena pod ustjem z odtisi 22 PO 30; son. A; zač. št. CSP 030–k1 konice nohta. Pr. u. 21,4 cm, v. 3,5 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega 29 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–80 roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno delu na dorzalni strani in na distalnem delu iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka desnega lateralnega roba na ventralni površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Skleda strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. je žgana oksidacijsko. Vel. 3,4 × 5,8 cm. 1,9 cm; š. 2,5 cm; db. 0,6 cm. 30 PO 42 (62a); son. A; zač. št. CSP 042–95 PO 42 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdela- 23 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–50 na prostoročno iz grobozrnate lončarske mase Čaša (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta siva, drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno površina je na notranji strani lisasta rdeča in na zunanji temno oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi siva. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. Čaša je pod konice nohta. Vel. 2,8 × 4,6 cm. ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 6,6 cm, v. 2,2 cm. 31 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–83 24 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–48 Odlomek ustja z ostenjem posode z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz navpično predrtim jezičastim držajem, finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta izdelane prostoročno iz finozrnate siva in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. lončarske mase (AC). Gladka površina je 10,6 cm, v. 1,3 cm. lisasta rjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 4,9 cm. 200 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 17–18 PO 22, 19–22 PO 30; 23–31 PO 42; 22 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 201 32 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–82 39 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–47 Odlomek ustja z ostenjem posode z vodorav- Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- no predrtim držajem, izdelane prostoročno iz storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci finozrnate lončarske mase (AC). Gladka povr- E, luknjičava). Gladka površina je lisasta temno rjava. Lonec je šina je lisasta rjava, slabše ohranjena. Posoda žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno krožno bradavico. Nv. pr. 18,6 cm, v. 4,8 cm. z modeliranim navpičnim rebrom, ki se zaključuje z držajem. Vel. 3,4 × 2,9 cm. 40 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–5 Odlomek dna z ostenjem 33 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–88 posode z navpično pre- Odlomek ustja z ostenjem posode z usločenim jezičastim dr- drtimi jezičastimi držaji tik žajem, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase nad dnom, izdelane pro- (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdečerjava in rjava, storočno iz grobozrnate slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. lončarske mase (ACE, lu- Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,9 knjičava). Groba površina × 4,2 cm. je rdeča s temno sivimi 34 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–36 lisami, na notranji strani so vidne sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 19,6 cm, v. 8,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase 41 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–17 (ACE). Groba površina je lisasta svetlo rdeča. Lonec (odlomek ostenja z dvojnimi navpično predrtimi jezi- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Po- častimi držaji), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske soda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta in žlebovi. mase (ACE, luknjičava). Groba površina je rdeča s temno sivimi Pr. u. 16,2 cm, v. 3,0 cm. lisami, na notranji strani so vidne sledi zaglajevanja. Lonec je 35 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–9 žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 32,6 cm, v. 7,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane 42 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–12 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase Lonec (odlomek ostenja z navpično predrtimi jezičastimi (AC, luknjičava). Gladka površina je lisasta držaji), izdelan prostoročno iz svetlo rjava in rjava, vidne so sledi zaglajeva- grobozrnate lončarske mase nja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. (ACE, luknjičava). Groba površina Posoda je okrašena pod ustjem z odtisi konice nohta. Pr. u. je na notranji strani lisasta rdeča 15,6 cm, v. 4,0 cm. in na zunanji rjava. Lonec je žgan 36 PO 42 (062); son. A; zač. št. CSP042–79 nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 28,0 cm, v. 7,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta, vrat pa je okrašen z žlebljenjem. Pr. u. 15,4 cm, v. 3,7 cm. 37 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–51 Lonec (odlomek ostenja), izdelan pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava in temno rjava, vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Rame lonca je okrašeno z vrezi. Nv. pr. 15,8 cm, v. 6,7 cm. 38 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–57 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 15,2 cm, v. 3,5 cm. 202 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 3. 203 43 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–54 52 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–29 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci šina je lisasta temno siva. Posoda je žgana redukcijsko. Posoda C). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana je pod ustjem okrašena z odtisi šila. Vel. 2,3 × 3,6 cm. nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okra- 44 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–55 šena z odtisi konice nohta. Vel. 1,8 × 2,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 53 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–27 drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz šina je na zunanji strani lisasta temno siva in na notranji rdeča. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površi- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod na je lisasta svetlo rdečerjava. Žganje je nepopol- ustjem okrašena z odtisi šila. Vel. 2,1 × 3,0 cm. no oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z 45 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–84 odtisi konice nohta. Vel. 2,3 × 2,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 54 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–53 drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz na je lisasta rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopol- grobozrnate mase (ACE). Gladka površina je na no oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. notranji strani lisasta svetlo rjava in na zunanji 2,0 × 3,7 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 46 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–52 Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,9 × 3,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 55 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–24 površina je na notranji strani lisasta temno rjava in na zunanji Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,6 površina je na zunanji strani lisasta svetlo rjava in na notranji × 3,2 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod 47 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–43 ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 1,6 × 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz gro- 56 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–87 bozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,1 × 3,3 cm. Gladka površina je lisasta rdeča, slabše ohranjena. Posoda je 48 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–110 žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,2 × 4,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- 57 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–85 vršina je rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka Vel. 3,4 × 2,6 cm. površina je lisasta, na zunanji strani svetlo rdečerjava in na 49 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–105 notranji siva. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Posoda je pod ustjem Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 1,9 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka × 4,7 cm. površina je na zunanji strani svetlo rdečerjava in na notranji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod 58 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–78 ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,7 × 3,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 50 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–109 drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknji- čava). Groba površina je lisasta, na notranji Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno strani rdečerjava in na zunanji siva, slabše iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka ohranjena. Posoda je žgana nepopolno površina je temno rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi odtisi konice nohta. Vel. 2,7 × 3,5 cm. konice nohta. Vel. 2,4 × 2,8 cm. 51 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–111 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- šina je na notranji strani rjava in na zunanji svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 1,7 × 3,6 cm. 204 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 3. 205 59 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–77 67 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–65 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka mase (ACE, luknjičava). Groba površina je površina je lisasta rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno lisasta, na notranji strani svetlo rdečerjava in oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno Vel. 3,5 × 3,0 cm. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 3,0 × 3,4 cm. 68 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–62 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 60 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–90 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 1,9 × površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda 1,9 cm. je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,1 × 2,9 cm. 69 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–44 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane 61 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–66 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz (ACE). Groba površina je lisasta, na notranji strani drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in na zunanji temno siva. Posoda je žgana svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 1,9 × 1,5 cm. okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,2 × 3,1 cm. 62 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–8 70 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–69 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate mase (AC, luknjičava). Gladka po- finozrnate mase (AC, luknjičava). Gladka površina je lisasta vršina je lisasta temno rjava in rjava. Posoda je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 1,6 × 2,6 cm. ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,6 × 2,3 cm. 71 PO 42 (62b); son. A; zač. št. CSP 042–100 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 63 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–86 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksida- ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske cijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,3 mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je × 2,1 cm. lisasta, na notranji strani rdečerjava in na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno 72 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–104 oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz odtisi konice nohta. Vel. 6,5 × 5,0 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba notranja površina je svetlo rdečerjava, gladka zunanja pa svetlo rjava. Posoda je 64 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–73 žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 3,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- 73 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–16 na je lisasta svetlo rjava, delno poškodovana. Posoda je žgana Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z grobozrnate mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka odtisi konice nohta. Vel. 3,5 × 4,4 cm. površina je lisasta svetlo rdeča s sivo liso. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 4,5 cm. 65 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–74 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- 74 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–112 ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz mase (ACE, luknjičava). Groba površina je grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- lisasta, na notranji strani rjava in na zunanji na je svetlo rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopol- rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno no oksidacijsko. Vel. 2,3 × 3,2 cm. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z 75 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–1 odtisi prsta. Vel. 2,9 × 4,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 66 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–34 grobozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 2,7 × 3,2 cm. svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,0 × 2,2 cm. 206 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 76 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP042–107 85 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–25 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta šina je svetlo rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,0 × rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 3,1 cm. 2,4 cm. 77 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–108 86 PO 42 (62a); son. A; zač. št. CSP 042–93 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). na je na notranji strani rdečerjava in na zunanji rjava. Posoda Groba površina je lisasta, na notranji strani rdečerjava in na je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 3,2 cm. zunanji siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno 78 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–106 oksidacijsko. Vel. 2,7 × 2,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 87 PO 42 (62a); son. A; zač. št. CSP 042–94 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz šina je na zunanji strani svetlo rdečerjava in na notranji rjava. grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2,6 cm. Groba površina je lisasta siva, slabše ohranjena. Posoda je 79 PO 42 (62b); son. A; zač. št. CSP 042–98 žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,8 × 3,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka, slabše ohranjena površina je lisasta, na zunanji strani svetlo rdečer- java in na notranji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 1,5 × 1,7 cm. 80 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–70 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 × 4,7 cm. 81 PO 42 (62a); son. A; zač. št. CSP 042–96 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,7 cm. 82 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–75 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 4,5 cm. 83 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–28 Odlomek odebeljenega ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,5 cm. 84 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–26 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,2 cm. 207 88 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–38 96 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–59 Odlomek ostenja posode, izdelane Odlomek ostenja z najširšim obodom po- prostoročno iz grobozrnate lončar- sode, izdelane prostoročno iz grobozrnate ske mase (ACE, luknjičava). Gladka lončarske mase (ACE). Groba površina je površina je lisasta rjava in temno siva. na zunanji strani lisasta rdeča in na notranji Posoda je žgana nepopolno oksida- temno siva, slabše ohranjena. Posoda je cijsko. Ostenje posode je okrašeno z žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod odtisi konice nohta. Vel. 4,3 × 5,0 cm. posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 3,7 × 2,6 cm. 89 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 97 PO 42 (62); zač. št. CSP 042–81 042–32 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja posode, izdelane nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je na prostoročno iz drobnozrnate lončar- notranji strani lisasta rjava in na zunanji temno siva. Posoda je ske mase (ACE, številni delci E). Gladka žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z površina je lisasta temno rjava. Posoda odtisi konice nohta ter s krožnimi bradavicami, preoblikovani- je žgana nepopolno oksidacijsko. mi z odtisom prsta. Vel. 2,5 × 2,8 cm. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 3,4 × 5,1 cm. 98 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–58 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane 90 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–72 prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- Gladka površina je lisasta temno rjava, vidne so sledi zagla- zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je ditev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 3,7 × 2,6 cm. posode je okrašeno z vrezi. Vel. 2,6 × 3,3 cm. 99 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–20 91 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–7 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjiča- Gladka površina je na zunanji strani lisasta rjava in na notranji va). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode Najširši obod posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 2,0 je okrašeno z vrezi. Vel. 2,8 × 2,9 cm. × 3,4 cm. 92 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–15 100 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–68 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisa- nate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je sta svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. lisasta temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z vrezi. Vel. 1,6 × 1,9 cm. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 1,4 × 1,3 cm. 93 PO 42c; zač. št. CSP 042–41 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate 101 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–42 lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je okrašeno z odtisi šila. Vel. 3,0 × 4,8 cm. lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 2,4 × 94 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–19 2,5 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz gro- 102 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–35 bozrnate lončarske mase (ACE, številni Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane delci C, luknjičava). Gladka površina je prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno površina je na notranji strani lisasta rjava in na zunanji svetlo oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi konice rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod nohta. Vel. 3,4 × 4,1 cm. posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 2,6 × 1,8 cm. 95 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–11 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Naj- širši obod posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 3,9 × 3,3 cm. 208 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 3. 209 103 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–18 110 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–13 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- Odlomek ostenja posode z ročajem, izdelane prostoročno iz zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje površina je lisasta temno siva in rjava. Posoda je žgana nepo- posode je okrašeno z vrezi in odtisi nohta. Vel. 2,2 × 2,2 cm. polno oksidacijsko. Vel. 4,3 × 4,0 cm. 104 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–60 111 PO 42 (62a); son. A; zač. št. CSP 042–92 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). te lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta Gladka površina je lisasta rdeča s sivimi lisami. Posoda je žga- rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno na nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z oksidacijsko. Vel. 3,3 × 2,4 cm. bradavico, ki pa ni ohranjena. Vel. 8,5 × 15,3 cm. 112 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–71 105 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–31 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane te lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjiča- svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 va). Gladka površina je rdečerjava, na zunanji strani s sivimi × 2,4 cm. lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Vel. 4,5 × 113 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–91 5,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 106 PO 42; zač. št. CSP 042–61 svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- Odlomek ostenja posode z navpično predrtimi jezičastim dr- polno oksidacijsko. Pr. d. 16,2 cm, v. 3,2 cm. žajem, izdelane prostoroč- no iz grobozrnate lončarske 114 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–89 mase (ACE, številni delci E, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz luknjičava). Groba površi- drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- na je lisasta rdeča in siva. na je na notranji strani lisasta svetlo rjava in na zunanji temno Posoda je žgana nepopol- rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,0 cm, no oksidacijsko. Vel. 4,5 × v. 1,9 cm. 8,6 cm. 115 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–102 107 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–63 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode z navpično predrtimi jezičastimi drobnozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je držaji, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase lisasta svetlo rjava in rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdečerjava, siva nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 1,7 cm. in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,0 × 116 PO 42 (62); son. A; zač. št. CSP 042–101 7,0 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 108 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–21 drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- Odlomek ostenja posode z ročajem, izdelane prostoročno iz šina je na notranji strani lisasta svetlo rdečerjava in na zunanji drobnozrnate lončarske mase (ACD, številni delci C). Gladka temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno površina je lisasta rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepo- oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 4,1 cm. polno oksidacijsko. Vel. 5,0 × 7,4 cm. 117 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–10 109 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–14 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina te lončarske mase (AC, je na zunanji strani lisasta rdečerjava in na notranji svetlo posamezni večji delci C, rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,4 cm, luknjičava). Gladka po- v. 3,5 cm. vršina je lisasta rdečer- java. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 7,2 × 3,7 cm. 210 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 3. 211 118 PO 42 (62b); son. A; zač. št. CSP 042–97 127 PO 42a; son. A; zač. št. CSP 042–4 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). je lisasta svetlo rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- Groba površina je na notranji strani noge lisasta temno siva in polno oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 1,8 cm. na zunanji strani svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopol- 119 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–45 no oksidacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 2,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 128 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–49 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane je na notranji strani rdeča in na zunanji siva, slabše ohranje- prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci na. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,0 cm, v. E). Groba površina je na notranji strani noge lisasta temno 2,0 cm. siva, sicer pa je površina rdeča. Posoda je žgana nepopolno 120 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–46 oksidacijsko. Pr. d. 6,4 cm, v. 3,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 129 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–37 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta Odlomek pokrova (ustje z ostenjem), izdelanega prostoročno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,0 cm, v. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba 2,0 cm. površina je lisasta temno rjava, vidne sledi zagladitve. Pokrov 121 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–40 je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 13,6 cm, v. 2,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 130 PO 42 (062b); son. A; zač. grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina št. CSP 042–99 je lisasta svetleje rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- Odlomek zajemalke (predrti sko. Pr. d. 9,0 cm, v. 2,3 cm. držaj), izdelane prostoročno iz 122 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–56 grobozrnate lončarske mase Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz (ACE, luknjičava). Gladka povr- finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji šina je lisasta rdečerjava, slabše strani svetlo rdečerjava in na zunanji temno siva. Posoda je ohranjena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 2,5 cm. 2,0 × 1,9 cm. 123 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–39 131 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–3 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Zajemalka (odlomek predrtega finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji držaja z delom recipienta), izde- strani svetlo rdečerjava in na zunanji temno siva. Posoda je lana prostoročno iz drobnozrnate žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,0 cm. lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta 124 PO 42 (42/62); son. A; zač. št. CSP 042–67 rjava in siva. Zajemalka je žgana Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,2 × drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- 6,0 cm; v. 3,9 cm. šina je na zunanji strani lisasta temno rjava, notranja površina ni ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,7 cm. 132 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–2 125 PO 42 (62); zač. št. CSP 042–103 Zajemalka s predrtim držajem, oval- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nega recipienta in polkrožnega dna, grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). izdelana prostoročno iz drobnozrna- Groba površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. te lončarske mase (ACE). Rjava lisasta Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,3 × 6,9 cm. površina je razmeroma gladka z vi- 126 PO 42c; son. A; zač. št. CSP 042–22 dnimi sledmi zaglajevanja. Zajemalka Odlomek ostenja posode z ročajem, izdelane prostoročno iz je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. drobnozrnate lončarske mase (ACD, številni delci C). Gladka 4,3 cm, v. 2,4 cm (Tomaž, Kavur 2006, površina je lisasta rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepo- predmet 23). polno oksidacijsko. Vel. 7,3 × 6,4 cm. 212 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 3. 213 133 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–30 141 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k7 Odlomek ovalnega keramičnega predmeta v prerezu Fragment kline z drobtinčasto retušo in izjedo. krožne oblike, izdelanega prostoročno iz grobozrnate Na distalnem delu desnega lateralnega roba na lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča. dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Predmet je žgan nepopolno oksidacijsko. Na obeh Na proksimalnem delu levega lateralnega roba skrajnih straneh predmeta so manjše luknje premera na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Dl. do 0,4 cm. Vel. 5,2 × 1,8 cm. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 134 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–6 Odlomek ustja z ostenjem posode, 142 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k8 izdelane prostoročno iz drobnozr- Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega nate lončarske mase (ACE, številni roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se delci C, luknjičava). Gladka površina nahaja izdelano čelo praskala. Na proksimalnem je svetlo rjava. Posoda je žgana in distalnem delu levega lateralnega roba na nepopolno oksidacijsko. Ostenje je ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. okrašeno z rebrom, razčlenjenim 1,4 cm; db. 0,6 cm. s prstnimi odtisi. Bronastodobni odlomek (?). Pr. u. 17,0 cm, v. 4,8 cm. 143 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–9k. Fragment retuširane kline iz sivega konglome- 135 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k1 ratnega roženca. Na srednjem delu desnega Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo s korteksom. Na distalnem delu desnega lateral- drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu nega roba se nahajajo retuše. Dl. 1,6 cm; š. 2,3 cm; na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,9 cm; db. 0,5 cm. š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 136 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k2 144 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k10 Odbitek z drobtinčato retušo iz temno sivega Fragment kline s prečnima retušama (trapez) iz roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzal- delu na dorzalni strani se nahaja izdelana strma ni strani se nahajajo retuše. Dorzalna stran retuša. Dl. 1,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. pokrita s korteksom. Dl. 2,9 cm; š. 3,2 cm; db. 1,0 cm. 145 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k11 137 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k3 Fragmentirana klina s prečno retušo iz sivega rožen- Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz ca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu se nahajajo svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. prečne drobtinčaste retuše. Dl. 1,3 cm; š. 1,0 cm; db. Na distalnem delu levega lateralnega roba na 0,3 cm. ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,6 cm. 146 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–12k Fragment klinice s prečno retušo iz sivega roženca. 138 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k4 Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja prečna Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- retuša. Dl. 1,0 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. ca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 147 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k13 3,9 cm; š. 1,6 cm; db. 0,7 cm. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu 139 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k5 na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo pra- Atipično praskalo na klini iz sivega roženca. Talon je skala. Dl. 4,5 cm; š. 3,0 cm; db. 0,9 cm. zdrobljen. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 6,1 cm; 148 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k14 š. 1,5 cm; db. 0,7 cm. Praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem 140 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k6 delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strni se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja- jo retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 214 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42; 133, 134 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 215 149 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k15 157 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k23 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na čelo praskala. Na dorzalni strani se nahaja korteks. distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izde- Dl. 3,3 cm; š. 2,6 cm; db. 1,1 cm. lano atipično čelo praskala. Dl. 4,0 cm; š. 2,6 cm; 150 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k16 db. 1,5 cm. Praskalo na fragmentu odbitka iz temno sivega 158 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k24 roženca. Na vseh lateralnih robovih na dorzalni strani Strgalo na jedru iz svetlo sivorjavega roženca. se nahaja izdelano čelo praskala – krožno praskalo. Jedro je unipolarno. Na distalnem delu se na- Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi – delno hajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,3 cm; pred zadnjim retuširanjem. Dl. 1,6 cm; š. 1,5 cm; db. š. 3,0 cm; db. 1,6 cm. 0,5 cm. 159 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k25 151 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k17 Sveder na fragmentiranem odbitku iz temno sivo zelenega Praskalo na fragmentu kline iz sivega konglomera- roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem in tnega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praska- strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu levega in la. Na distalnem delu levega lateralnega roba na desnega lateralnega roba na dorzalni strani se naha- dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. jajo strme retuše, ki tvorijo sveder. Na distalnem delu 4,0 cm; š. 1,9 cm; db. 0,7 cm. levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 152 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k18 retuše. Konica svedra je odlomljena. Dl. 4,3 cm; š. Praskalo na fragmentu kline iz sivorjavega rožen- 1,5 cm; db. 0,5 cm. ca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja 160 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k26 izdelano čelo praskala. Na distalnem delu desnega Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- proksimalnem delu desnega lateralnega roba na tinčaste retuše. Na dorzalni strani se nahaja korteks. dorzalni strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem in Dl. 2,3 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani 153 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k19 se nahajajo retuše. Na distalnem delu levega in desnega Praskalo na fragmentirani klini iz svetlo rjavega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane strme retuše, ki konglomeratnega roženca. Talon je gladek. Na dis- tvorijo sveder. Konica svedra je zaglajena. Dl. 1,9 cm; š. 0,9 cm; talnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano db. 0,4 cm. čelo praskala. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,8 cm. 161 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k27 154 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k20 Dvojno praskalo na fragmentu kline iz sivega konglo- Praskalo na fragmentirani klini iz svetlo sivega meratnega roženca. Na distalnem in proksimalnem roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na delu na dorzalni strani sta izdelani čeli praskala. Dl. dorzalni strani se nahaja čelo praskala. Na distalnem 1,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se 162 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k28 nahajajo recentne poškodbe. Na srednjem in distal- Dvojno praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,7 cm; dorzalni strani sta izdelani čeli praskala. Dl. 1,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. db. 0,3 cm. 155 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k21 Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se naha- jajo drobtinčaste retuše. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 156 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k22 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo pra- skala. Dl. 1,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 216 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 2. 217 163 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k29 170 PO 42CIIA; son. A; zač. št. CSP 042–k36 Vbadalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na Nazobčan odbitek iz temno sivega proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na je izdelano vbadalo. Dl. 3,0 cm; š. 3,5 cm; db. 0,5 cm. srednjem in distalnem delu levega late- ralnega roba na ventralni strani se nahaja 164 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k30 retuširana vrsta izjed. Dl. 3,5 cm; š. 3,9 cm; Strgalce na dobitku iz svetlo sivorjavega kon- db. 0,6 cm. glomeratnega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem in srednjem delu desnega la- 171 PO 42CIIA; son. A; zač. št. CSP 042–k37 teralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Praskalo na fragmentu odbitka iz temno sivega retuše. Na srednjem delu levega lateralnega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se Dl. 2,0 cm; š. 2,5 cm; db. 0,6 cm. nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 3,5 cm; db. 0,5 cm. 172 PO 42CIIA; son. A; zač. št. CSP 165 PO 42; son. A; son. A; zač. št. CSP 042–k31 042–k38 Dvojno praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo Unipolarno jedro iz svetlo sivega sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem roženca. Dl. 3,2 cm; š. 4,0 cm; db. delu na dorzalni strani se nahajata izdelani čeli 2,7 cm. praskala. Dl. 3,8 cm; š. 2,3 cm; db. 1,0 cm. 166 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k32 Odlomek retuširane klinice iz sivega roženca. Na sre- dnjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 167 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k33 Odlomek kline z zagladitvami iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni 173 PO 42C; son. A; zač. št. CSP in ventralni strani so vidne zagladitve. Dl. 1,9 cm; š. 042–k39 1,3 cm; db. 0,4 cm. Odlomek polizdelka ploščate sekire iz sivorja- ve kamnine. Dl. 9,0 cm; š. 5,4 cm; db. 1,3 cm. 168 PO 42; son. A; zač. št. CSP 042–k34 Retuširan polizdelek iz svetlo sive kamnine. Dl. 8,6 cm; š. 3,6 cm; db. 2,0 cm. 169 PO 42 CII; son. A; zač. št. CSP 042–k35 Konica izdelana na odbitku iz svetlo do temno sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše – izdelana konica. Dl. 3,3 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. 218 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 42, merilo 1 : 2. 219 174 PO 42C; son. A; zač. št. CSP 042–k40 183 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k49 Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate Praskalo na fragmentu kline is sivega roženca. Talon ni kamnine (peščenjaka). Dl. 3,5 cm; š. 3,2 cm; ohranjen. Na distalnem delu na dorzalni strani se naha- db. 1,0 cm. ja čelo praskala. Proksimalni del je fasetiran. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. 184 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k50 175 PO 42 + 62; son. A; zač. št. CSP 042–k41 Strgalo na odbitku iz svetlo sivorjavega roženca. Fragment retuširane klinice iz sivega roženca. Na levem Talon ni ohranjen – stanjšan. Na proksimalnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. delu levega lateralnega roba se na dorzalni strani 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. nahaja retuširana izjeda. Na srednjem in distal- 176 PO 42 + 62; son. A; zač. št. CSP 042–k42 nem delu levega in desnega lateralnega roba se nahajajo na dorzalni strani školjkovite in ploskovi- Nazobčan odbitek iz sivega roženca. Talon je te retuše. Dl. 5,0 cm; š. 2,5 cm; db. 1,4 cm. stanjšan, na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 2,3 cm; š. 185 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k51 2,5 cm; db. 0,4 cm. Vbadalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je 177 PO 42 + 62; son. A; zač. št. CSP 042–k43 gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahaja vbadalov negativ. Vbadalo na fragmentiranem odbitku iz sivega Na dorzalni strani so sledi korteksa. Dl. 3,8 cm; š. roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu 2,4 cm; db. 0,9 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 2,1 cm; š. 3,2 cm; db. 186 PO 62B; son. A; zač. št. CSP 042–k52 0,8 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivorjavega 178 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k44 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani Fragmentiran odbitek z drobtinčasto retušo is svetlo se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,8 cm; š. sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu 3,6 cm; db. 1,1 cm. desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Dl. 1,9 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 187 PO 62B; son. A; zač. št. CSP 062B–k53 179 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k45 Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je točkovit (zdrobljen). Na srednjem in distalnem Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega delu na levem lateralnem robu na dorzalni strani se roženca. Talon je konveksen, fasetiran. Na srednjem nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; db. delu desnega lateralnega rob na dorzalni strani se nahajajo 0,3 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 180 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k46 188 PO 62B; son. A; zač. št. CSP 062B–k54 Odbitek z drobtinčasto retušo iz temno sivega Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je konglomeratnega roženca. Talon je pokrit s kor- pokrit s korteksom in retuširan z eno samo retušo. teksom. Na distalnem delu na ventralni strani se Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 3,1 cm; db. 0,6 cm. retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,3 cm; db. 0,7 cm. 181 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k47 189 PO 62B; son. A; zač. št. CSP 062B–k55 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon je gladek. je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni se na dorzalni strani nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. strani se nahajajo retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 2,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 182 PO 62; son. A; zač. št. CSP 042–k48 Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega patiniranega roženca. Proksimalni del kline je odlomljen. Na proksimal- nem delu na ventralni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba se nahajajo alternirajoče drobtinčaste retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba se nahajajo na dorzalni strani večje retuše – zdi se, da gre za začetek čela praskala (dvojno praskalo?). Na levem lateralnem robu se na dorzalni strani nahajajo recentne poškodbe. Dl. 2,1 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. 220 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 174 PO 42C, 175–177 PO 42 + 62, 178–189 PO 62; merilo 1 : 2. 221 PO 45 199 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 190 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–10 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno površina je na zunanji strani temno siva, notranja površina ni iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko, v končni fazi reduk- rdečkasto rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Posoda je pod cijsko. Vel. 0,9 × 2,9 cm. ustjem okrašena z žlebom. Vel. 6,1 × 4,7 cm. 200 PO 45; son. A; zač. št. CSP 191 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–3 045–k1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Unipolarno jedro iz svetlo sivega drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,4 cm; db. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,7 × 2,0 cm. 2,7 cm. PO 51 192 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 201 PO 51; son. A; zač. št. CSP 051–3 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,2 × 2,4 cm. površina je lisasta sivorjava in temno siva. Posoda je žgana 193 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–2 nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 15,2 cm, v. 2,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 202 PO 51; son. A; zač. št. CSP 051–1 drobnozrnate lončarske mase (ACE–luknjičava). Groba povr- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz šina je lisasta temno siva in rdečkasto rjava. Posoda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi površina je lisasta temno sivorjava. Odlomek je popolnoma nohta. Vel. 2,8 × 3,8 cm. prežgan. Vel. 3,1 × 4,0 cm. 194 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–1 203 PO 51; son. A; zač. št. CSP 051–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta nate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. lisasta temno siva, rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,2 × 4,1 cm. oksidacijsko. Ostenje je okrašeno z ovalno bradavico. Vel. 1,9 195 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–7 × 3,2 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- 204 PO 51; son. A; zač. št. CSP 051–2 zrnate lončarske mase (ACDE). Groba notranja površina je Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno rdeča, gladka zunanja pa je temno sivorjava. Posoda je žgana iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Ostenje površina je na notranji strani lisasta temno siva in na zunanji posode je okrašeno z vrezi. Vel. 3,1 × 2,8 cm. svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 196 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–8 × 1,7 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane PO 53 prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši 205 PO 53; son. A; zač. št. CSP 053–1 obod posode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz odtisom prsta. Vel. 4,7 × 4,6 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C in E). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava in svetlo siva, slabše 197 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–9 ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- × 3,0 cm. zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani sivorjava in na notranji rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje je okrašeno z odtisi šila. Vel. 3,2 × 2,8 cm. 198 PO 45; son. A; zač. št. CSP 045–6 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE). Groba notranja površina je svetla rdečkasta, gladka zunanja površina pa je lisasta temno sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,8 × 4,5 cm. 222 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 190–200 PO 45, 201–204 PO 51, 205 PO 53; 200 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 223 PO 55 209 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–46 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 206 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–10 iz finozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci E). Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- Gladka površina je lisasta rdeča. Skleda je žgana oksidacijsko. no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Ostenje sklede je okrašeno s krožnimi bradavicami, preobliko- Gladka površina je svetlo rjava in temno siva. Skleda je žgana vanimi z odtisom prsta. Pr. u. 18,6 cm, v. 3,4 cm (Guštin 2005, nepopolno oksidacijsko. Rob ustja predmet 3). sklede je okrašen z navpično ovalno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta in odtisi konice nohta. Pr. u. 18,4 cm, v. 3,9 cm (Guštin 2005, predmet 5). 207 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–6 Skleda (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz drobnozrnate 210 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–4 lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno svetlo rjava in sivočrna. Na notranji površini je v sledovih iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba po- ohranjen glinen premaz rdečkasto rumene barve. Skleda je vršina je lisasta svetlo rdečkasta in svetlo rjava. Skleda je žgana žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje, klek in prehod ostenja v nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z dno sklede so okrašeni z odtisi konice nohta, klek sklede pa še s odtisi prsta in s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisi krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 35,6 cm, prsta. Pr. u. 33,4 cm, v. 4,7 cm (Tomaž 2005b, predmet 31). v. 8,9 cm (Guštin 2002a, Fig. 2/7; Tomaž 2005b, predmet 5). 211 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–8 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- šina je svetlo rjava, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi prsta in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 29,4 cm, v. 4,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 27). 212 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–24 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknji- čava). Gladka notranja površina je svetlo rjava, gladka zunanja površina pa je lisasta svetlo rjava in črnosiva. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi prsta in odtisi konice nohta. Pr. u. 208 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–44 24,8 cm, v. 4,6 cm (Tomaž Skleda (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz drobnozrnate 2005b, predmet 23). lončarske mase (AC, luknjičava). Površina je ohranjena samo na zunanji strani dna. Je groba in črno sive barve. Skleda je 213 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–1 prežgana. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno u. 31,2 cm, v. 9,0 cm (Tomaž 2005b, predmet 24). iz finozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci A). Gladka površina je svetlo rdeča s sivimi lisami, slabše ohranje- na. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi prsta in odtisi konice nohta. Pr. u. 27,8 cm, v. 5,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 25). 224 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 225 214 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–20 221 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–28 Skleda (ustje z ostenjem in dnom), izdelana prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka notranja površina je lisasta svetlo rjave in sivo črne barve. Skleda je površina je sivočrna, gladka zunanja površina pa je lisasta žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 31,0 cm, v. 8,7 cm (Tomaž svetlo rjava in svetlo siva do črna. Skleda je žgana nepopolno 2005b, predmet 20). oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi konice nohta 215 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–33 in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 33,0 cm, v. 5,0 cm (To- maž 2005b, predmet 28). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka 222 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–23 površina je lisasta na notranji strani temno siva in na zunanji Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno svetlo rjava, vidne so sledi zagla- iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka notranja ditev. Posoda je žgana nepopolno površina je svetlo rjava, gladka zunanja površina pa je lisasta oksidacijsko. Vrat posode je okrašen svetlo rjava in sivočrna. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- z vrezi. Pr. u. 15,8 cm, v. 3,9 cm sko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi konce nohta in krožno (Tomaž 2005b, predmet). bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 30,6 cm, v. 216 PO 55; son. B; zač. št. CSP 3,9 cm (Tomaž 2005b, predmet 30). 055–29 223 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–47 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- Skleda (ustje z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka notranja mase (AC, številni delci C). Gladka površina je lisasta svetlo površina je svetlo rdeča, gladka zunanja pa je lisasta svetlo rdeče in rjavkasto rdeče barve. Skleda je žgana nepopolno rdečkasto rjava in svetlo siva. Skleda je žgana oksidacijsko. oksidacijsko. Ostenje sklede je okrašeno s krožno bradavico, Rob ustja sklede je okrašen z odtisi konice nohta in s krožnimi preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 22,7 cm, v. 3,5 cm (Tomaž bradavicami, preoblikovanimi z odtisom prsta. Pr. u. 30,2 cm, v. 2005b, predmet 22). 6,6 cm (Tomaž 2005b, predmet 29). 224 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–3 217 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–43 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in ročaji), izdelana Skleda (odlomek roba ustja z oste- prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci njem), izdelana prostoročno iz finozr- E, luknjičava). Groba površina je lisasta rjava, rdeča in črnosiva, nate mase (ACE). Gladka površina je slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob lisasta rdeča in temno siva. Skleda je ustja sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. u. 31,2 cm, v. žgana nepopolno oksidacijsko. Rob 6,5 cm (Guštin 2005, predmet 2). ustja sklede je okrašen z odtisi konice nohta in nohta ter krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 24,6 cm, v. 4,4 cm (Guštin 2005, predmet 4). 218 PO 55; son. B; zač. št. CSP055–25 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je svetlo rjave barve in obojestransko premazana z rdečkasto rjavim glinenim premazom. Skleda je žgana oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi šila (?). Pr. u. 17,5 cm, v. 2,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 32). 219 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–27 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rdečkasto rjava in sivočrna. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi prsta in konice nohta. Pr. u. 29,2 cm, v. 4,1 cm (Tomaž 2005b, predmet 26). 220 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–26 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjave in rdečkasto barve. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod roba ustja v ostenje sklede je okrašen z odtisi konice nohta in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 32,6 cm, v. 4,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 33). 226 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 227 225 PO 55; son. B; zač. št. 055–270 231 PO 55; son. B; zač. št. 055–276 Skleda (odlomek roba ustja z oste- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- njem), izdelana prostoročno iz zelo no iz drobnozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina grobozrnate lončarske mase (ACE, je rjava s sivo liso, slabše ohranjena. luknjičava). Gladka površina je lisasta Skleda je žgana nepopolno oksidacij- svetlo rdečerjava. Skleda je žgana sko. Ustje in klek sklede sta okrašena z oksidacijsko. Ustje in klek sklede odtisi nohta, klek sklede pa še z ovalno sta okrašena z odtisi prsta in odtisi bradavico, preoblikovano z odtisom konice nohta. Mere: vel. 6,7 × 9,4 cm. prsta. Vel. 5,1 × 8,1 cm. 226 PO 55; son. B; zač. št. 055–297 232 PO 55; son. B; zač. št. 055–279 Skleda (odlomek roba ustja z Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjiča- iz finozrnate lončarske mase (AC). va). Gladka površina je svetlo rdečerjava s sivo liso. Skleda je Gladka površina je svetlo rjava, žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi slabše ohranjena. Posoda je žgana prsta. Vel. 7,7 × 7,7 cm. nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice 233 PO 55; son. B; zač. št. 055–275 nohta. Vel. 5,8 × 9,2 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- 227 PO 55; son. B; zač. št. 055–271 vršina je svetlo rjava s sivo liso na notranji strani, slabše ohra- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), njena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek izdelana prostoročno iz grobozrnate lon- sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 8,2 × 8,1 cm. čarske mase (ACE, številni delci E, luknji- čava). Groba površina je svetlo rdečerjava 234 PO 55; son. B; zač. št. 055–284 s sivo liso. Skleda je žgana nepopolno Skleda (odlomek roba ustja z oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi ostenjem), izdelana prostoroč- prsta. Vel. 6,1 × 7,7 cm. no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka 228 PO 55; son. B; zač. št. 055–292 površina je svetlo rjava s sivo liso Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdela- na notranji strani, slabše ohranje- na prostoročno iz drobnozrnate lončarske na. Skleda je žgana nepopolno mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je oksidacijsko. Vel. 7,0 × 7,3 cm. svetlo rjava in siva, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta in odtisi konice nohta. 235 PO 55; son. B; zač. št. 055–274 Vel. 4,8 × 6,5 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz finozrnate mase (AC). Gladka površina je svetleje rjava, 229 PO 55; son. B; zač. št. 055–301 slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdela- Ustje in klek sklede na prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase sta okrašena z odtisi (ACE, luknjičava). Gladka površina je na zunanji prsta in odtisi konice strani svetlo rjava in siva ter na notranji rjava, nohta, klek sklede pa slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno še s krožno bradavi- oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z co, preoblikovano z odtisi konice nohta. Vel. 5,0 × 5,1 cm. odtisom prsta. Vel. 7,1 230 PO 55; son. B; zač. št. 055–273 × 12,0 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 236 PO 55; son. B; zač. št. 055–272 no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana površina je svetlo rdeča s sivo liso na notranji strani, slabše prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in (ACE, luknjičava). Groba notranja in gladka zuna- klek sklede sta okrašena z odtisi prsta in odtis konice nohta. nja površina je rdeča. Skleda je žgana oksidacij- Vel. 5,7 × 8,5 cm. sko. Vel. 4,3 × 4,0 cm. 228 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 229 237 PO 55; son. B; zač. št. 055–280 244 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–14 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava in siva lisasta površina je svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Skleda je žga- površina je razmeroma gladka. Skleda na nogi je žgana na nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena nepopolno oksidacijsko. Ustje, klek in dno noge so okrašeni z odtisi konice nohta, klek sklede pa še z bradavico, ki pa ni z linijami odtisov nohta, pri čemer sta na ustju in dnu noge ohranjena. Vel. 6,8 × 8,2 cm. liniji odtisov nerazčlenjeni, linija na kleku sklede na nogi pa 238 PO 55; son. B; zač. št. 055–302 je razčlenjena s krožnimi bradavicami, ki so preoblikovane z odtisom prsta. Ostenje sklede na nogi, med dnom in klekom, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno je okrašeno s snopi vrezanih cik – cak črt. Enak motiv je tudi iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- na nogi, le da so tu črte prekinjene s snopi navpičnih linij vršina je na zunanji strani rjava in na notranji svetlo rdečerjava, odtisov nohta. Pr. u. 29,8 cm, v. 23,1 cm (Guštin 2005, predmet slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. 6; Guštin et al. 2005, sl. 8; Tomaž, Kavur 2006, predmet 17). Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta, klek sklede pa še s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,5 245 PO 55; son. B; zač. št. CSP × 4,2 cm. 055–37 239 PO 55; son. B; zač. št. 055–277 Posoda na nogi (noga), izdelana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno prostoročno iz drobnozrnate iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- lončarske mase (ACE, luknjiča- vršina je na zunanji strani rjava in na notranji svetlo rdečerjava, va). Gladka površina je lisasta slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. rdečkaste barve, slabše ohranje- Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi šila, klek sklede pa še na. Posoda je žgana oksidacijsko. s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,0 × Pr. n. 11,3 cm, v. 15,1 cm (Tomaž 4,6 cm. 2005b, predmet 36). 240 PO 55; son. B; zač. št. 055–300 246 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–7 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- Skleda na nogi (odlomek roba ustja z ostenjem, dnom in no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka delom noge), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončar- površina je svetlo rjava, svetlo rdeča in siva, slabše ohranjena. ske mase (ACE). Gladka površina je Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 4,7 cm. svetlo rdečerjava. Skleda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob 241 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–1063 ustja sklede na nogi je okrašen z odtisi Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno konice nohta in prsta. Pr. u. 22,2 cm, v. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 9,6 cm (Guštin 2002a, Fig. 2/4; Tomaž površina je lisasta rdečerjava in siva, vidne so sledi zagladitev. 2005b, predmet 35). Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,8 cm. 247 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–5 242 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–2 Posoda na nogi (noga z valjasto odprti- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in ročaji), izdelana pro- no), izdelana prostoročno iz drobnozr- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci nate lončarske mase (ACE, luknjičava). E). Gladka površina je lisasta svetlo rjave in črno sive barve. Površina je ohranjena le na notranji strani Skleda je žgana nepo- noge. Je gladka, rjava in črnosiva ter polno oksidacijsko. Rob premazana z rdečerjavim premazom. ustja sklede je okrašen Posoda na nogi je žgana nepopolno oksi- z odtisi prsta in konice dacijsko. Pr. n. 7,3 cm, v. 8,6 cm (Tomaž nohta. Pr. u. 36,8 cm, v. 2005b, predmet 37). 9,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 34). 248 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–48 Posoda na nogi (odlomek dna z ostenjem in nogo), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). 243 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–51 Originalna površina posode ni ohranjena, razen na posame- Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz znih manjših delih, kjer je v sledovih ohranjena tanjša plast grobozrnate lončarske mase (ACE). Površina sklede je ena- gline bele barve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. komerno gladka, svetlo rjava s sivimi lisami. Skleda je žgana d. 11,6 cm, v. 5,8 cm. nepopolno oksidacijsko. Rob ustja, klek in dno sklede so 249 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–49 okrašeni z linijami odtisov nohta, pri čemer je tista na kleku Posoda na nogi (odlomek noge z ostenjem), izdelana prosto- prekinjena z manjšimi krožnimi bradavicami, preoblikovanimi ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gro- z odtisom prsta. Pr. u. 30,0 cm, v. 13,0 cm (Tomaž, Kavur 2006, ba površina je rdeča. Posoda na nogi je žgana oksidacijsko. Pr. predmet 10). n. 13,0 cm, v. 5,2 cm. 230 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 231 250 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–12 254 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–13 Lonec (ustje z ostenjem, ročajem in dnom), izdelan prosto- Odlomek ustja z ostenjem posode, ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci izdelane prostoročno iz drobnozrnate C, luknjičava). Gladka površina je lončarske mase (ACE, številni delci C). lisasta rjava in sivočrna. Lonec je Gladka površina je lisasta svetlo rjava. žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 14,1 cm, v. 16,6 cm (Tomaž 2005b, Vrat posode je okrašen z vrezi. Pr. u. predmet 40). 20,0 cm, v. 8,6 cm. 255 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–15 251 PO 55; son. B; Lonec (ustje z ostenjem, ročajem in dnom), izdelan prostoroč- zač. št. CSP 055–18 no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka notranja Lonec (odlomek ustja površina je rjava, zunanja je slabše ohranjena. Lonec je žgan z ostenjem), izdelan nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi prsta. prostoročno iz dob- Pr. u. 21,4 cm, v. 6,1 cm. nozrnate mase (ACE, 256 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–42 številni delci C). Gladka Lonec (ustje z ostenjem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate površina je lisasta sve- lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta tlo rdeča in sivočrna. svetlo rjave in sivo črne barve. Lonec je žgan nepopolno Lonec je žgan nepo- oksidacijsko. Največji obod lonca je okrašen z večjo krožno polno oksidacijsko. bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 36,8 cm, v. Ustje lonca je okrašeno 20,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 38). z odtisi prsta, rame pa s zoomorfno brada- vico. Pr. u. 18,8 cm, v. 14,0 cm (Tomaž 2005b, predmet 39). 252 PO 55; zač. št. CSP 055–16 Lonec (ustje z ostenjem, ročajem in dnom), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava, rdeča in siva, slabše ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca je okraše- no z odtisi prsta. Pr. u. 17,2 cm, v. 10,1 cm. 253 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–11 Lonec (ustje z ostenjem, ročajem in dnom), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rjava, rdeča in sivočrna. Lonec je žgan nepopolno oksida- cijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 20,8 cm, v. 13,1 cm (Tomaž 2005b, predmet 43). 232 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 233 257 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–36 264 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–30 Lonec (ostenje), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončar- Skodela (ustje z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozr- ske mase (ACE, luknjičava). Groba notranja površina je lisasta nate lončarske mase (ABC). Gladka površina je lisasta rdeče svetlorjava in črna, gladka zunanja površina pa je rjave barve, črna in sivočrna. Skodela je žgana nepopolno slabše ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Najširši obod skodele je okrašen Rame in največji obod lonca sta okrašena z vrezi, odtisi konice s krožno bradavico. Pr. u. 6,2 cm, v. 3,7 cm nohta ter krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisi prsta. (Tomaž 2005b, predmet 18). Nv. pr. 24,6 cm, v. 8,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 44). 265 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–31 Miniaturna posoda (dno z ostenjem in držajem), izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je sivorjava. Poso- da je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,6 cm, v. 2,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 48). 266 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–9 Odlomek ostenja posode z ročajem, izdelan prostoročno iz drobnozr- 258 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–22 nate lončarske mase (ACDE, številni Lonec (ostenje), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončar- delci C). Gladka površina je rdečer- ske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rdečer- java. Posoda je žgana nepopolno java, na zunanji strani pa je lisasta rjava in sivorjava. Lonec je oksidacijsko. Vel. 5,6 × 5,5 cm. žgan nepopolno oksidacijsko. Rame in največji obod lonca 267 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–35 sta okrašena z vrezi, odtisi konice nohta in bradavico, ki pa ni Lonec (ovalno dno z ostenjem), izdelan prostoročno iz zelo ohranjena. Nv. pr. 20,3 cm, v. 8,7 cm (Tomaž 2005b, predmet finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka povr- 46). šina je lisasta svetlo rjave in sivo črne barve, poškodovana. Na 259 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–45 notranji površini je v sledovih ohranjen Lonec (ostenje), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske rdeč glinen premaz. Lonec je žgan ne- mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Originalna površina popolno oksidacijsko. Vel. 4,5 × 3,2 cm, lonca je ohranjena le na notranji strani. Je gladka in rdečkasto v. 3,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 47). rjave barve. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Največji obod lonca je okrašen z večjo krožno bradavico, preoblikova- no z odtisom prsta. Nv. pr. 40,0 cm, v. 15,1 cm (Tomaž 2005b, predmet 41). 260 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–21 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta, na notranji strani svetlo rdečerjava in na zunanji svetlo rdečerjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, v. 8,4 cm. 261 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–19 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, na notranji strani svetlo rdečerjava in na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, v. 3,7 cm. 262 PO 55; son. B; zač. št. 055–354 Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je lisasta siva. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,8 × 6,8 cm. 263 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–34 Čaša (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta svetlo rjava in črnosiva. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 8,8 cm, v. 8,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 19). 234 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 235 268 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–17 275 PO 55; son. B; zač. št. 055–247 Izjemno majhna zajemalka s predrtim držajem, krožnega reci- Zajemalka (odlomek recipienta z držajem), izdelana prosto- pienta in polkrožnega dna, izdelana prostoročno iz finozrnate ročno iz drobnozrnate lončarske lončarske mase (ACE, številni delci C). Siva gladka površina mase (ACE, luknjičava). Gladka je premazana z rdečkastim premazom. Zajemalka je žgana površina je lisasta rjava in temno nepopolno oksidacijsko. Pr. 2,2 cm, v. 0,6 cm (Tomaž 2005b, siva, slabše ohranjena. Zajemalka je 126, predmet 49). žgana redukcijsko. Vel. 5,6 × 6,8 cm. 269 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–50 276 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–32 Zajemalka (predrt držaj z recipientom), izdelana prostoročno Prevrtana keramična ploščica, izdelana iz ostenja posode, iz iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo finozrnate lončarske mase (ACE). Površina je gladka (brisana) siva in rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. in svetleča svetlo rdeča. Posoda, iz katere je izdelana 1,7 × 1,2 cm (Tomaž 2005b, predmet 50). ploščica, je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 270 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–41 × 2,2 cm (Tomaž 2006, sl. 4: 2; Tomaž, Kavur 2006, predmet 36). Zajemalka (predrt držaj z recipientom), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča, slabše ohranje- na. Zajemalka je žgana oksidacijsko. Okrašena je na držaju z vrezi in odtisi konice nohta. Vel. 7,3 × 11,1 cm, v. 5,1 cm (Tomaž 2005b, predmet 51). 271 PO 55; son. B; zač. št. CSP055–39 Zajemalka (predrt držaj z recipientom), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rdeča, slabše ohranjena. Zajemalka je žgana oksi- dacijsko. Vel. 5,8 × 11,3 cm. 272 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–38 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka notranja površina je črna, gladka zunanja površina pa je lisasta svetlo rdečerjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,1 × 11,3 cm, v. 4,2 cm (Tomaž 2005b, predmet 52). 273 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–40 Zajemalka (predrt držaj z recipientom), izde- lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Okrašena je na držaju z odtisi konice nohta. Vel. 6,6 × 4,9 cm. 274 PO 55; son. B; zač. št. 055–248 Zajemalka (odlomek recipienta z drža- jem), izdelana prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava in temno siva, slabše ohranjena. Zajemalka je žga- na redukcijsko. Vel. 7,2 × 6,3 cm. 236 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 3. 237 277 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k1 285 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k9 Fragment klinice z zgladitvami iz sivega roženca. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. desnem lateralnem robu na dorzalni 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 278 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k2 2,4 cm; š. 2,7 cm; db. 0,9 cm. Fragment klinice z izrobo in zagladitvami iz sivega 286 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k10 roženca. Na proksimalnem delu desnega lateralnega Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sve- roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana tlo sivega roženca. Na levem lateralnem robu izroba. Na distalnem delu levega lateralnega roba na na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retu- dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. še. Na proksimalnem delu desnega lateralnega 2,2 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 279 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k3 retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. Fragment klinice z zagladitvami iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni 287 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k11 strani se nahajajo zagladitve. Dl. 1,2 cm; š. 0,9 cm; db. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega 0,2 cm. roženca. Talon je gladek. Na desnem lateral- 280 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k4 nem robu in na distalnem delu na dorzalni Fragmentirana klina z zagladitvami iz sivega strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega srednjem delu levega lateralnega roba na lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani ventralni strani se nahajajo drobtinčaste se nahajajo zagladitve. Dl. 2,5 cm; š. 1,3 cm; db. retuše. Dl. 3,2 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. 0,2 cm. 288 PO 55; son. B; zač. št. CSP 281 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k5 055–k12 Fragment kline z zagladitvami iz sivega roženca. Odbitek z drobtinčasto retušo iz Na distalnem delu desnega lateralnega roba na svetlo sivega roženca. Talon je dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladi- pokrit s korteksom. Na levem late- tve. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dor- zalna stran prekrita s korteksom. Dl. 3,2 cm; š. 3,4 cm; db. 0,6 cm. 282 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k6 289 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k13 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivor- Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega javega roženca. Talon je fasetiran. Na roženca. Talon je gladek. Na desnem late- desnem lateralnem robu na dorzalni in ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo ventralni strani se nahajajo drobtinčaste drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani sledi retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. korteksa. Dl. 3,2 cm; š. 2,3 cm; db. 0,9 cm. Dl. 3,0 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 283 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k7 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 290 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k14 je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani se Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 0,7 cm; db. roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu 0,3 cm. desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 284 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k8 2,1 cm; db. 0,6 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu desnega late- ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Dl. 2,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,2 cm. 238 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 239 291 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k15 297 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k21 Odbitek z drobtinčasto retušo iz Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. svetlo sivega konglomeratnega roženca. Na Na distalnem delu desnega late- srednjem delu levega lateralnega roba na ralnega roba na ventralni strani se ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retu- nahajajo drobtinčaste retuše. Na še. Dl. 4,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,9 cm. dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,3 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 292 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k16 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s 298 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k22 korteksom. Na proksimalnem delu Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo levega in desnega lateralnega roba sivega roženca. Talon je gladek. Na proksi- na dorzalni strani se nahajajo drobtin- malnem in srednjem delu levega lateral- časte retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,3 cm; db. nega roba na ventralni strani se nahajajo 0,7 cm. drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,3 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. 293 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k17 Odbitek z drobtinčasto retušo iz temno sivega 299 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k23 roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na Fragmentiran odbitek z drobtinčasto retušo iz srednjem in distalnem delu levega in desnega sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo in distalnem delu levega lateralnega roba drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm; db. na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 0,4 cm. retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,9 cm; db. 0,6 cm. 294 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k18 300 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k24 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem proksimalnem in srednjem delu levega in srednjem delu levega lateralnega roba na lateralnega roba na dorzalni strani in na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. proksimalnem in srednjem delu desnega Dl. 2,2 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. 2,5 cm; db. 0,7 cm. 301 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k25 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega 295 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k19 plastovitega roženca. Na proksimalnem delu Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega levega lateralnega roba na dorzalni strani se na- roženca. Talon je točkovit. Na levem in hajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,7 cm; desnem lateralnem robu na ventralni db. 0,4 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki tempe- raturi. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,0 cm; š. 2,6 cm; db. 0,6 cm. 302 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k26 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega 296 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k20 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega ro- desnega lateralnega roba na dorzalni strani ženca. Talon je gladek. Na distalnem delu se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste 2,0 cm; db. 0,6 cm. retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. 303 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k27 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega ro- ženca. Talon je diedričen. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 2,2 cm; db. 0,3 cm. 240 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 304 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k28 310 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k34 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivkasto gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni rdečkastega roženca. Na distalnem delu desne- strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,6 cm; db. ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 0,5 cm. drobtinčaste retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 1,8 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. 311 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k35 305 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k29 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Na proksimalnem delu levega lateral- roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. časte retuše. Dl. 1,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,7 cm. 306 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k30 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 307 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k31 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na sre- dnjem delu levega lateralnega roba na ven- tralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinča- ste retuše. Dl. 5,2 cm; š. 2,0 cm; db. 1,2 cm. 308 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k32 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu na ventral- ni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,0 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. 309 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k33 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimal- nem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 2,5 cm; db. 1,0 cm. 241 312 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k36 319 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k43 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo in Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz zagladitvami iz sivega roženca. Na levem rdečkasto rjavega roženca. Talon je gladek. lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo Na proksimalnem in srednjem delu levega drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagla- drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,6 cm; db. ditve. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 0,4 cm. 313 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k37 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz svetlo sivega roženca. Talon je 320 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k44 fasetiran. Na desnem lateralnem robu na ven- Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. tralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na Talon je fasetiran. Na srednjem delu desnega la- desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni teralnega roba na dorzalni strni s nahajajo drob- strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,7 cm; š. 1,6 cm; tinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. db. 0,3 cm. 314 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k38 Fragment kline z zagladitvami. Na proksimalnem 321 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k45 delu desnega lateralnega roba na dorzalni in Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo ventralni strni se nahajajo zagladitve. Dl. 2,3 cm; š. iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na 1,4 cm; db. 0,3 cm. distalnem delu desnega lateralnega roba 315 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k39 na dorzalni in ventralni strani se nahajajo Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,8 cm; db. ca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem 0,4 cm. delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,1 cm; š. 322 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k46 1,9 cm; db. 0,5 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- ca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; š. 316 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k40 2,2 cm; db. 0,4 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 323 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k47 drobtinčaste retuše. Dl. 4,6 cm; š. 1,8 cm; db. Klina z drobtinčasto re- 0,9 cm. tušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem in sre- dnjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo 317 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k41 drobtinčaste retuše. Dl. Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega ro- 3,9 cm; š. 2,4 cm; db. ženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani 0,6 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; 324 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k48 db. 0,3 cm. Fragmentirana klinica s prečno retušo in drobtin- 318 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k42 často retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem prečna retuša. Na proksimalnem delu levega lateral- delu levega lateralnega roba na dorzalni strani nega roba in na distalnem delu desnega lateralnega se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,8 cm; š. roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste 1,7 cm; db. 0,4 cm. retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 242 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 243 325 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k49 330 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k54 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sve- Atipično praskalo na fragmentirani klini z tlo sivega močno preperelega roženca. Talon je drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na levem lateralnem robu na fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinča- je izdelano atipično čelo praskala. Na srednjem ste retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. 326 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k50 Dl. 3,8 cm; š. 1,7 cm; db. 0,7 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na 331 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k55 srednjem in distalnem delu desnega lateral- Klina z izrobo iz sivega roženca. Talon je nega roba na dorzalni in ventralni strani se fasetiran. Na proksimalnem delu levega la- nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,4 cm; š. teralnega roba na dorzalni strani se nahaja 2,3 cm; db. 0,9 cm. retuširana izjeda. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 327 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k51 332 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k56 Nazobčana fragmenti- Fragmentirana klina z drobtin- rana klina z drobtinčasto často retušo iz temno sivega retušo iz sivega rožen- roženca. Talon je stanjšan. Na ca. Talon je fasetiran. distalnem delu desnega lateral- Na distalnem delu na nega roba in na proksimalnem dorzalni in ventralni strani in srednjem delu levega late- se nahajajo tri retu- ši- ralnega roba na dorzalni strani rane izjede. Na srednjem se nahajajo drobtinčaste retuše. in distalnem delu desne- ga Odbitek je bil izpostavljen visoki lateralnega roba na temperaturi. Dl. 4,2 cm; š. 1,6 cm; dorzalni strani se naha- db. 0,3 cm. jajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,6 cm; š. 2,1 cm; db. 333 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k57 0,4 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu de- 328 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k52 snega lateralnega roba in na levem lateralnem Klina z drobtinčasto retušo iz sivorjavega rožen- robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinča- ca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distalnem ste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,8 cm. delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,7 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 334 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k58 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 329 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k53 je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 4,1 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. je gladek. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani se nahaja korteks. Dl. 3,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 335 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k59 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strni se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani se nahaja korteks. Dl. 3,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 244 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 336 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k60 343 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k67 Fragmentirana klina z izrobo iz sivega roženca. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu desnega je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzal- lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana ni in ventralni strni se nahajajo drobtinčaste retuše. retuširana izroba. Dl. 2,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. Dl. 3,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 337 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k61 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu desnega 344 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k68 lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon drobtinčaste retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,6 cm. je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 338 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k62 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem 345 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k69 in desnem lateralnem robu na dorzalni strani Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. je fasetiran. Na proksimalnem in srednjem delu 2,0 cm; db. 0,3 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 0,8 cm; db. 0,4 cm. 339 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k63 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivorjave- ga do temno sivega konglomeratnega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se 346 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k70 nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,5 cm; Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega db. 0,7 cm. roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem in 340 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k64 distalnem delu na dorzalni in na srednjem delu na Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega ventralni strani levega lateralnega roba se nahajajo roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega drobtinčaste retuše. Dl. 3,9 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste re- tuše. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 341 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k65 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 342 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k66 Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba in na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,3 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 245 347 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k71 357 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k81 Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega Fragmentirana klina z izjedo in zagladitvami iz roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,9 cm; š. delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je 1,1 cm; db. 0,3 cm. izdelana retuširana izjeda. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni 348 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k72 strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. Fragment kline z izjedo iz sivega roženca. Na 0,3 cm. proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 358 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k82 1,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na proksimalnem delu levega lateralne- 349 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k73 ga roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste Fragmentirana retuširana klinica iz sivega rožen- retuše. Dl. 2,5 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. ca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,4 cm; 359 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k83 db. 0,4 cm. Retuširana klinica iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dor- 350 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k74 zalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega db. 0,3 cm. roženca. Na desnem lateralnem robu na dor- zalni in ventralni strani s nahajajo drobtinčaste 360 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k84 retuše. Dl. 1,2 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateral- 351 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k75 nega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega drobtinčaste retuše (sveder?). Dl. 2,5 cm; š. 0,9 cm; db. roženca. Na distalnem delu levega lateralnega 0,4 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 361 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k85 Retuširan fragment klinice iz sivega roženca. Na 352 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k76 desnem lateralnem robu na ventralni strni se nahajajo Fragmentirana retuširana klinica iz sivega roženca. retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 1,4 cm; š. 0,6 cm; 362 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k86 db. 0,3 cm. Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na 353 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k77 distalnem delu na ventralni strani je atipično Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je izdelano čelo praskala. Dl. 3,3 cm; š. 2,0 cm; gladek. Na srednjem in distalnem delu levega lateral- db. 0,5 cm. nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. 363 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k87 354 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k78 Retuširan fragment odbitka iz sivega roženca. Retuširana fragmentirana klinica iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na retuše. Dl. 1,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,7 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,5 cm. 364 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k88 Retuširan fragment odbitka iz sivega in svetlo 355 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k79 sivega roženca. Na distalnem delu levega lateral- Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega ro- nega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. ženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na 2,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,8 cm. dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 2,1 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. 356 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k80 Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,3 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 246 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 247 365 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k89 372 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k96 Atipično praskalo na odbitku z izrobo in Fragmentirana retuširana klina z zagladitvami iz sivega drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega la- je gladek. Na distalnem delu na dorzalni teralnega roba na dorzalni strani se nahajajo polstrme strani je izdelano atipično čelo praskala. Na retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega proksimalnem delu levega lateralnega roba roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Na proksi- na dorzalni strani je izdelana retuširana malnem dele desnega lateralnega roba na dorzalni izroba. Na srednjem delu desnega lateral- in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 3,6 cm; š. nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. 1,2 cm; db. 0,3 cm. Dl. 3,5 cm; š. 3,2 cm; db. 0,8 cm. 373 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k97 366 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k90 Atipično praskalo na retuširani fragmentirani klini z Retuširan odbitek iz sivega in svetlo sivega zgladitvami iz sivega roženca. Na distalnem delu na plastovitega roženca. Talon je gladek. Na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani na ventralni strani in na srednjem delu se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu na ven- levega lateralnega roba na dorzalni strani tralni strani se nahajajo retuše. Na levem lateralnem se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,7 cm; robu na dorzalni in ventralni strni se nahajajo drobtinčaste re- š. 3,2 cm; db. 1,6 cm. tuše. Na dorzalni strani so sledi korteksa. Dl. 3,6 cm; š. 1,6 cm; 367 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k91 db. 0,4 cm. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon 374 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k98 je pokrit s korteksom. Na distalnem delu Fragment retuširane kline iz svetlo sivega roženca. levega lateralnega roba na ventralni Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se strani se nahajajo retuše. Dl. 4,9 cm; š. nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,7 cm; š. 1,8 cm; db. 3,6 cm; db. 1,1 cm. 0,5 cm. 375 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k99 Fragmentirana retuširana klina iz sivega plastovitega 368 PO 55; son. B; zač. št. CSP roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu de- snega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani 055–k92 se nahajajo retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. Odbitek z izjedami iz sivega in temno sivega plastovitega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu 376 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k100 na dorzalni strani in na proksimal- Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na de- nem delu levega lateralnega roba na snem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani ventralni strani se nahajajo izjede. Dl. se nahajajo retuše. Dl. 1,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 4,8 cm; š. 4,0 cm; db. 1,2 cm. 377 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k101 369 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k93 Retuširan fragment kline iz sivega roženca. Na distal- Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je gladek. Na distalnem delu desnega late- se nahajajo strme retuše. Dl. 2,5 cm; š. 0,7 cm; db. ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 0,3 cm. retuše. Na dorzalni strani so sledi korteksa. Dl. 4,1 cm; š. 3,1 cm; db. 1,0 cm. 370 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k94 378 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k102 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na školjkovite retuše. Na dorzalni strani so sledi korteksa. dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 1,4 cm; Dl. 3,8 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 379 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k103 Retuširan fragment klinice iz sivega roženca. Na pro- 371 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k95 ksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni Fragmentirana retuširana klina in vbadalo iz sivega strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani so sledi roženca. Talon je diedričen fasetiran. Na desnem korteksa. Dl. 2,2 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 248 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 380 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k104 Fragmentirana retuširana klina z izjedo in drobtin- často retušo iz sivega roženca. Talon je stanjšan. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,8 cm. 381 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k105 Odbitek z izjedo iz svetlo sivo rdečkastega rožen- ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,1 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 382 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k106 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu le- vega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,1 cm; š. 3,9 cm; db. 0,9 cm. 383 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k107 Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana retuši- rana izjeda. Dl. 3,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. 384 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k108 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega la- teralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,3 cm; š. 2,9 cm; db. 0,5 cm. 385 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k 109 Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na ventralni strani je izdelana izjeda. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 1,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 386 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k 110 Fragment nazobčanega odbitka iz sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane izjede. Dl. 2,4 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. 387 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k111 Nazobčan fragmentiran odbitek iz sivega konglomeratnega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 2,9 cm; š. 4,0 cm; db. 1,0 cm. 388 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– k112 Odbitek z izjedo iz sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu de- snega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 5,0 cm; š. 3,3 cm; db. 1,3 cm. 249 389 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k113 396 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon k120 je gladek. Na distalnem delu levega late- Nazobčan odbitek iz sivega plastovitega ralnega roba na dorzalni strni je izdelana roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem retuširana izjeda. Dl. 2,24 cm; š. 4,1 cm; db. delu levega lateralnega roba na dorzalni 1,6 cm. strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 390 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k114 3,7 cm; š. 4,1 cm; db. 1,0 cm. Jedro z izjedo iz sivega roženca. Na desnem 397 PO 55; son. B; zač. št. CSP lateralnem robu na dorzalni strani je izdelana 055–k121 retuširana izjeda. Dl. 2,9 cm; š. 3,1 cm; db. Nazobčan fragment odbitka iz sivega do rja- 2,0 cm. vega roženca. Na proksimalnem deli desnega lateralnega roba na ventralni strani so izdela- 391 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k115 ne retuširane izjede. Dl. 4,2 cm; š. 2,8 cm; db. Odbitek z izjedo iz sivorjavega 1,5 cm. roženca. Talon je pokrit s kor- teksom. Na distalnem delu levega 398 PO 55; son. B; zač. št. CSP lateralnega roba na ventralni 055–k122 strani je izdelana retuširana izjeda. Nazobčano jedro iz sivega roženca. Na distalnem Dl. 4,0 cm; š. 5,9 cm; db. 2,0 cm. delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. Na dorzalni strani sledi 392 PO 55; son. B; zač. št. CSP korteksa. Dl. 3,7 cm; š. 2,6 cm; db. 2,0 cm. 055–k116 399 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k123 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je Nazobčana klina iz sivega do sivorjavega prepe- gladek. Na distalnem delu dorzalnega grebena relega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na je izdelana retuširana izjeda. Dorzalna stran proksimalnem delu levega lateralnega roba na prekrita s korteksom. Dl. 6,4 cm; š. 2,7 cm; db. ventralni strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 2,3 cm. 4,1 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. 400 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k124 393 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k117 Fragment nazobčane kline iz sivega do sivo rdeč- Fragmentirana klina iz sivorjavega roženca. Talon je kastega roženca. Na distalnem delu levega lateral- fasetiran. Na proksimalnem delu desnega lateralnega nega roba na dorzalni strani so izdelane retuširane roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. izjede. Dl. 3,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 3,7 cm; š. 1,1 cm; db. 0,7 cm. 394 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k118 401 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k125 Nazobčan retuširan odbitek iz svetlo Nazobčan fragmentiran odbitek sivega roženca. Talon je gladek. Na levem iz temno sivega roženca. Talon je lateralnem robu na dorzalni in ventralni pokrit s korteksom. Na desnem late- strani so izdelane retuširane izjede. Na ralnem robu in na distalnem delu na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so izdelane retušira- ventralni strani se nahajajo retuše. Na ne izjede. Dl. 4,8 cm; š. 5,1 cm; db. distalnem delu desnega lateralnega roba 0,9 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,6 cm; š. 4,2 cm; db. 0,7 cm. 402 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k126 395 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k119 Fragment nazobčane kline iz sivega roženca. Na Nazobčan odbitek iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so distalnem delu na dorzalni strani so izdelane izdelane retuširane izjede. Dl. 2,2 cm; š. 2,0 cm; db. retuširane izjede. Dorzalna stran prekrita s 0,6 cm. korteksom. Dl. 4,1 cm; š. 3,3 cm; db. 1,2 cm. 403 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k127 Fragment nazobčane klinice iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retušira- ne izjede. Dl. 2,5 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. 250 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 251 404 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k128 412 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k136 Nazobčana fragmentirana klina iz sivega roženca. Ta- Fragmentirana klina s prečno retušo iz svetlo sivega lon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem roba na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. delu na dorzalni strani je izdelana strma prečna Dl. 2,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. retuša. Dl. 3,9 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 405 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k129 Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega 413 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k137 roba na dorzalni strani sta izdelani retuširani izjedi. Dl. Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca. 1,7 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana polstrma prečna retuša. Dorzalna stran prekrita z 406 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k130 retušo. Dl. 2,3 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. Fragment kline z izjedama in drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu 414 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k138 desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta iz- Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca delani retuširani izjedi. Na levem lateralnem robu na (trapez?). Na distalnem delu na dorzalni strani je dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste izdelana poševna strma prečna retuša. Na proksi- retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. malnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana strma retuša. Dl. 1,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 407 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k131 Fragment kline z izrobo iz sivega roženca. Na pro- 415 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k139 ksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca. strani je s strmo retušo izdelana izroba. Na proksi- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana str- malnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni ma prečna retuša. Dorzalna stran prekrita z retušo. strani se nahajajo retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; db. Dl. 1,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. 0,4 cm. 416 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k140 408 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k132 Fragmentirana klina s prečno retušo iz sivega roženca. Retuširana fragmentirana klina z izrobo iz temno sive- Talon je stanjšan. Na distalnem delu na dorzalni strani ga roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu je izdelana strma prečna retuša. Dl. 2,2 cm; š. 1,1 cm; levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdela- db. 0,6 cm. na s polstrmo retušo izjeda. Na desnem lateralnem 417 PO 55; zač. št. CSP 055–k141 robu in na distalnem delu levega lateralnega roba na Fragment klinice s prečno retušo iz sivega roženca. Na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,2 cm; distalnem delu na dorzalni strani je izdelana polstrma db. 0,3 cm. prečna retuša. Dl. 1,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 409 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k133 418 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k142 Fragment kline z izrobo iz sivorjavega roženca. Na Fragment klinice s prečno retušo iz sivega roženca. proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzal- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma ni strani je s strmo retušo izdelana izroba. Dl. 2,0 cm; š. prečna retuša. Dl. 1,0 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 1,1 cm; db. 0,2 cm. 419 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k143 410 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k134 Fragmentirana klinica s prečno retušo iz svetlo sivor- Fragmentirana klinica z izrobo iz rdeče rjavega rožen- javega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distal- ca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu desnega nem delu na dorzalni strani je izdelana strma prečna lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retušira- retuša. Dl. 1,7 cm; š. 1,2cm; db. 0,3 cm. na izroba. Dl. 1,7 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 411 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k135 Klina z izjedo iz sivega roženca. Talon je toč- kovit. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 252 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 253 420 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k144 429 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k153 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. roženca. Talon je na dorzalni strani stanjšan. Na Na levem in desnem lateralnem robu in na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo distalnem delu na dorzalni strani je izdelano praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. čelo praskala. Dl. 2,8 cm; š. 3,1 cm; db. 1,1 cm. 430 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k154 421 PO 55; zač. št. CSP 055–k145 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu čelo praskala. Dl. 1,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,6 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm. 431 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k155 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega 422 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k146 roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; iz sivega roženca. Talon je stanjšan. Na desnem š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. lateralnem robu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 1,1 cm. 432 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k156 Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz svetlo 423 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k147 sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdela- roženca. Talon je fasetiran na distalnem delu no čelo praskala. Dl. 1,7 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,9 cm; db. 433 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k157 0,7 cm. Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba 424 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k148 na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega 1,0 cm; db. 0,4 cm. roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni 434 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k158 strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. Praskalo na fragmentu retuširane kline z zgladitvami 2,6 cm; db. 0,7 cm. iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na levem lateralnem 425 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k149 robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na levem Praskalo in vbadalo na fragmenti odbitka iz lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se temno sivega roženca. Na distalnem delu na nahajajo zgladitve. Dl. 1,4 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na 435 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k159 dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 2,5 cm; š. Praskalo na fragmentirani retuširani klini z zagladi- 2,2 cm; db. 0,9 cm. tvami iz sivorjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 426 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k150 praskala. Na distalnem delu levega lateralnega roba Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,0 cm; strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 0,4 cm. 427 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k151 436 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k160 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. Dl. 2,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,8 cm. 2,3 cm; š. 2,2 cm; db. 0,6 cm. 428 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k152 437 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k161 Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na Talon je fasetiran. na distalnem delu na dorzalni distalnem delu desnega lateralnega roba na strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,0 cm; š. 1,5 cm; dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. db. 0,5 cm. Dl. 2,2 cm; š. 2,2 cm; db. 0,3 cm. 254 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 255 438 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k162 448 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k172 Praskalo in vbadalo na fragmentu kline iz sivega Praskalo na fragmentirani klini iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu de- dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; snega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. vbadalo. Dl. 4,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 449 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k173 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 439 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k163 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,9 cm; 450 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k174 db. 0,4 cm. Praskalo z zgladitvami na fragmentirani klini iz temno sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na 440 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k164 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. praskala. Na distalnem delu na dorzalni in ventralni Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 2,6 cm; š. 1,4 cm; db. strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,5 cm; š. 1,9 cm; 0,4 cm. db. 0,7 cm. 451 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k175 441 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k165 Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo izdelano atipično čelo praskala. Dl. 1,3 cm; š. 1,5 cm; praskala. Dl. 3,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. db. 0,2 cm. 452 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k176 442 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k166 Praskalo na fragmentu kline iz temno sivega rožen- Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,3 cm; 453 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k177 š. 1,6 cm; db. 0,7 cm. Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. 443 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k167 Talon je na ventralni strani stanjšan. Na distalnem Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 1,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. praskala. Dl. 2,0 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. 454 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k178 444 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k168 Praskalo na fragmentu retuširane kline iz sivega Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu je izdelano čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. visoki temperaturi. Dl. 2,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Dl. 1,3 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 445 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k169 455 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k179 Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega Talon je fasetiran. na distalnem delu na dorzal- roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega ni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,5 cm; š. roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,7 cm; db. 0,7 cm. 2,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 456 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k180 446 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k170 Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,3 cm; db. čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 2,3 cm; db. 0,4 cm. 0,6 cm. 447 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k171 457 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k181 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. praskala. Dl. 1,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 256 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 458 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k182 469 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k193 Atipično praskalo na fragmentirani klini iz sivega ro- Dvojno praskalo in vbadalo na fragmentu kline iz ženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. na dorzalni strani sta izdelani čeli praskal. Na proksi- 1,2 cm; db. 0,4 cm. malnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 459 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k183 strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,0 cm: š. 1,4 cm; db. Praskalo na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na 0,9 cm. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo pra- skala. Dl. 2,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,5 cm. 460 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k184 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 461 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k185 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,7 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 462 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k186 Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izde- lano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. 463 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k187 Atipično praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 464 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k188 Praskalo na retuširani fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 465 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k189 Praskalo na fragmentu kline z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strni je izdelano čelo praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 466 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k190 Praskalo na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo pra- skala. Dl. 2,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. 467 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k191 Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 468 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k192 Praskalo na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo pra- skala. Dl. 1,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 257 470 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k194 478 PO 55; son. B; zač. št. CSP Atipično praskalo na fragmentu jeder iz sivega 055–k202 roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani Strgalo na odbitku iz temno sivega kon- je izdelano čelo praskala. Dl. 4,8 cm; š. 2,9 cm; glomeratnega roženca. Talon je gladek. db. 1,9 cm. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 5,2 cm; š. 3,6 cm; db. 0,9 cm. 471 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k195 Nazobčan fragment odbitka iz sivega roženca. 479 PO 55; son. B; zač. št. CSP Na desnem lateralnem robu na dorzalni in 055–k203 ventralni strani se nahajajo izmenične izjede. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega Dl. 3,98 cm; š. 2,9 cm; db. 1,3 cm. roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se 472 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k196 nahajajo školjkovite retuše. Dl. 4,7 cm; š. 4,0 cm; db. 1,4 cm. Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na 480 PO 55; son. B; zač. št. CSP distalnem delu desnega lateralnega roba na 055–k204 dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega 3,0 cm; db. 0,8 cm. plastovitega roženca. Na distalnem delu 473 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k197 desnega lateralnega roba na dorzalni Strgalo na fragmentu rdečkasto rjavega roženca. strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se 5,4 cm; š. 4,2 cm; db. 2,9 cm. nahajajo školjkovite stopnjevite retuše. Dl. 5,4 cm; š. 1,8 cm; db. 1,3 cm. 481 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k205 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega 474 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k198 plastovitega roženca. Na desnem Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gla- lateralnem robu na dorzalni strani se dek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 4,3 cm; se nahajajo retuše. Dl. 4,3 cm; š. 1,8 cm; db. 1,1 cm. db. 2,0 cm. 475 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k199 482 PO 55; son. B; zač. št. CSP Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 055–k206 Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 2,2 cm; db. 0,6 cm. roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite 476 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k200 retuše. Dorzalna stran je prekrita s kor- Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. teksom. Dl. 4,2 cm; š. 3,5 cm; db. 1,2 cm. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme stopnjevite retuše. Dl. 483 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– 2,8 cm; š. 2,0 cm; db. 1,3 cm. k207 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- 477 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k201 ženca. Na distalnem delu levega in desnega Strgalo na jedru iz temno sivega konglomeratnega roženca. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Jedro je polipolarno. Na desnem lateralnem robu na dorzalni retuše. Dl. 3,7 cm; š. 2,7 cm; db. 1,5 cm. strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu levega late- ralnega roba na ventralni strani in na distalnem delu levega 484 PO 55; son. B; zač. št. CSP lateralnega roba na 055–k208 dorzalni strani se naha- Strgalo na odbitku iz sivega pla- jajo retuše. Dl. 4,8 cm; š. stovitega roženca. Talon je pokrit 3,7 cm; db. 1,9 cm. s korteksom. Na levem lateralnem robu in na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,7 cm; š. 4,1 cm; db. 1,4 cm. 258 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 259 485 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– 493 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k217 k209 Fragmentirana klinica s hrbtom in izjedo iz sivega Strgalo na fragmentu jedra iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu roženca. Na levem lateralnem robu na na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Na dorzalni strani se nahajajo stopnjevi- desnem lateralnem robu na dorzalni strani je izdelana te školjkovite retuše. Dorzalna stran je retuširana izjeda. Dl. 1,3 cm; š. 0,7 cm; db. 0,3 cm. prekrita s korteksom. Dl. 4,3 cm; š. 3,7 cm; db. 2,3 cm. 494 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k218 Fragment klinice s hrbtom iz sivega roženca. Na desnem 486 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo retušo k210 izdelan hrbet. Dl. 1,3 cm; š. 0,6 cm; db. 0,2 cm. Strgalo na fragmentu dobitka iz sivega roženca. 495 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k219 Na distalnem delu desnega lateralnega roba na Sveder na fragmentirani klinici iz svetlo sivega dorzalni strani se nahajajo retuše. Dorzalna stran roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega je prekrita s korteksom. Dl. 4,0 cm; š. 1,7 cm; db. in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta iz- 1,6 cm. delani retuširani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,8 cm; 487 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k211 š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. Fragment strgala na odbitku iz sivega 496 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k220 roženca. Na distalnem delu desnega Sveder na fragmentirani klinici iz sivega roženca. Ta- lateralnega roba na dorzalni strani se lon je fasetiran. Na distalnem delu levega in desnega nahajajo retuše. Dorzalna stran je prekrita s lateralnega roba na dorzalni strani sta izdelani retu- korteksom. Dl. 3,3 cm; š. 3,2 cm; db. 1,3 cm. širani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,1 cm; š. 0,9 cm; 488 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k212 db. 0,3 cm. Oblič na fragmentu odbitka iz sivega 497 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k221 plastovitega roženca. Na distalnem delu Sveder na fragmentirani klinici is sivega roženca. Talon na dorzalni strani je izdelano čelo obli- je fasetiran. Na distalnem delu levega in desnega la- ča. Dl. 2,3 cm; š. 3,5 cm; db. 1,7 cm. teralnega roba na dorzalni strani sta izdelani retuširani 489 PO 55; son. B; zač. št. CSP izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 055–k213 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. Oblič na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo obliča. Dl. 2,8 cm; š. 2,3 cm; db. 1,4 cm. 490 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k214 Atipično praskalo na jedru iz sivega ro- ženca. Jedro je polipolarno. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano atipič- no čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 3,4 cm; db. 1,9 cm. 491 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k215 Oblič na fragmentiranem odbitku iz sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu na ventralni strni je izdelano čelo obliča. Dl. 2,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,9 cm. 492 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k216 Oblič na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo obliča. Dl. 2,9 cm; š. 0,8 cm; db. 1,4 cm. 260 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 261 498 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k222 506 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k230 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice iz temno sivega roženca. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve iz- retuširani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlo- jedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,5 cm; mljen. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. 499 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k223 507 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k231 Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se proksimalnem delu levega in desnega lateralnega nahajajo polstrme retuše. Na distalnem delu levega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo pol- izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. strme retuše. Dl. 2,0cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 2,2 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 500 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k224 508 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k232 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani ta s strmo retušo izdelani roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,5 cm; š. 1,2 cm; 2,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. db. 0,3 cm. 501 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k225 509 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k233 Sveder in atipično praskalo na fragmentu kline iz Sveder na fragmentu klinice iz temno sivega roženca. sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Odbitek je bil izpostavljen Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano visoki temperaturi. Dl. 1,9 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. atipično čelo praskala. Dl. 3,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 510 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k234 Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. Na 502 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k226 proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,9 cm; š. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani 0,6 cm; db. 0,2 cm. dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 511 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k235 Sveder na fragmentu klinice iz temno sivega roženca. 503 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k227 Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Od- na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. bitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 1,6 cm; Izjedi tvorita sveder. Dl. 3,4 cm; š. 0,4 cm; db. 0,3 cm. š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. 512 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k236 Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. 504 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k228 Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. 2,2 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2,2 cm; š. 513 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k237 0,8 cm; db. 0,3 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. Na 505 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k229 proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,1 cm; š. 0,7 cm; db. 0,4 cm. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 262 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 263 514 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k238 523 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k247 Sveder na fragmentu kline iz sivorjavega roženca. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Na proksimalnem delu levega in desnega lateralne- proksimalnem delu levega in desnega lateralnega ga roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,1 cm; š. 1,2 cm; izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. db. 0,3 cm. 1,4 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 515 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k239 524 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k248 Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,8 cm; š. 1,6 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 0,5 cm; db. 0,3 cm. 516 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k240 525 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k249 Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. Sveder na fragmentu klinice iz rjavosivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,4 cm; š. 0,9 cm; db. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 0,2 cm. 1,7 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 517 PO 55; zač. št. CSP 055–k241 526 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k250 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba proksimalnem delu levega in desnega lateralnega na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,9 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 518 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k242 0,2 cm. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 527 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k251 proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,3 cm; š. 1,2 cm; na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. db. 0,2 cm. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,7 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 519 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k 243 528 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k252 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice z drobtinčasto retušo proksimalnem delu levega in desnega lateralnega iz sivega roženca. enako. Sveder je odlomljen. Na roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,6 cm; š. 0,7 cm; db. drobtinčaste retuše. Dl. 1,8 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 0,2 cm. 529 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k253 520 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k244 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba proksimalnem delu levega in desnega lateralnega na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,9 cm; š. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 1,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 521 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k245 Sveder na fragmentu klinice iz temno sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,7 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 522 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k246 Sveder na fragmentu klinice iz rjavega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm. 264 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 265 530 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k254 538 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k262 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Sveder na odbitku iz sivorjavega roženca. Talon je proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba zdrobljen. Na distalnem delu levega in desnega na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,4 cm; š. nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,4 cm; 0,6 cm; db. 0,2 cm. db. 0,6 cm. 531 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k255 539 PO 55; son. B; zač. št. CSP Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na 055–k263 proksimalnem delu levega in desnega lateralnega Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve konglomeratnega roženca. Na proksimal- izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. nem delu levega in desnega lateralnega 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. 532 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k256 Retuše tvorijo sveder. Dl. 6,6 cm; š. 3,3 cm; Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na db. 1,3 cm. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 540 PO 55; son. B; zač. št. CSP 1,4 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 055–k264 533 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k257 Vbadalo na fragmentu odbitka iz sivega rožen- Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. je izdelano vbadalo. Dl. 2,5 cm; š. 2,1 cm; db. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,4 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. 0,5 cm. 534 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k258 541 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k265 Sveder na fragmentu klinice iz rjavega roženca. Na Vbadalo na fragmentu klinice z drobtinčasto retušo proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba iz sivega roženca. Na proksimalnem delu desne- na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. ga lateralnega roba na dorzalni strni je izdelano Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,5 cm; š. vbadalo. Na proksimalnem delu levega lateralnega 0,7 cm; db. 0,2 cm. roba na dorzalni strani in na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 535 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k259 drobtinčaste retuše. Na distalnem delu na dorzalni Sveder ne fragmentu klinice iz sivega roženca. Na strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,1 cm; db. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega 0,4 cm. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 542 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k266 1,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. Vbadalo in atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem 536 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k260 delu na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Sveder na fragmentu kline z drobtinčasto retušo Na distalnem delu desnega lateralnega roba iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega na dorzalni strani je izdelano atipično čelo in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta praskala. Dorzalna stran je prekrita s kor- s strmo retušo izdelani dve izjedi. Sveder je odlo- teksom. Dl. 3,2 cm; š. 2,1 cm; db. 0,6 cm. mljen. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm. 537 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k261 Sveder na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Retuše tvorijo sveder. Dl. 1,6 cm; š. 2,8 cm; db. 0,3 cm. 266 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 267 543 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k267 552 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k276 Dvojno praskalo na fragmentu odbitka iz Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. sivega roženca. Na proksimalnem delu na Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani ventralni strani je izdelano čelo praskala. Na je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,3 cm; š. 0,2 cm; db. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano 0,2 cm. čelo praskala. Dl. 2,8 cm; š. 2,3 cm; db. 0,5 cm. 553 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k277 Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. 544 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k268 Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani Dvojno praskalo na fragmentu odbitka iz sivega je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 2,0 cm; š. 0,3 cm; db. roženca. Na proksimalnem in distalnem delu 0,2 cm. na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,6 cm; db. 0,7 cm. 554 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k278 Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani 545 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k 269 je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 2,0 cm; š. 0,6 cm; db. Dvojno praskalo na fragmentu kline iz temno sive- 0,3 cm. ga roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,9 cm; 555 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k279 š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani 546 PO 55; zač. št. CSP 055–k270 je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 2,7 cm; š. 0,3 cm; db. Dvojno praskalo na fragmentu kline iz svetlo sive- 0,3 cm. ga konglomeratnega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 556 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k280 Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani 547 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k271 je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 2,3 cm; š. 0,3 cm; db. Dvojno praskalo na fragmentu kline iz sivega 0,3 cm. roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 557 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k281 1,9 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani 548 PO 55; son. B; zač. št. CSP je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,6 cm; š. 0,4 cm; db. 055–k272 0,2 cm. Strgalce na odbitku iz sivega konglomeratnega roženca. 558 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k282 Talon je pokrit s korteksom. Na Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. distalnem delu na dorzalni strani Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,6 cm; š. je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,3 cm; š. 0,6 cm; db. 4,8 cm; db. 0,8 cm. 0,2 cm. 549 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k273 559 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k283 Fragment retuširanega odbitka iz svetlo sivega Fragment svedra na fragmentu klinice iz sivega roženca. preperelega roženca. Na desnem lateralnem robu Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,1 cm; š. je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,2 cm; š. 0,3 cm; db. 1,2 cm; db. 0,2 cm. 0,3 cm. 550 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k274 Fragment delavnega roba iz rjavega roženca. Na dis- talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni stra- ni se nahajajo retuše. Dl. 1,1 cm; š. 0,8 cm; db. 0,5 cm. 551 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k275 Fragment svedra na fragmentu klinice is sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,8 cm; š. 0,2 cm; db. 0,2 cm. 268 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 269 560 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k284 568 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k292 Fragmentirana retuširana klinica iz sivega roženca. Na Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane Na distalnem delu levega lateralnega roba na retuše. Dl. 2,0 cm; š. 0,7 cm; db. 0,3 cm. dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Dl. 3,9 cm; š. 561 PO 55; zač. št. CSP 055–k285 2,4 cm; db. 0,7 cm. Fragmentiran retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni 569 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k293 strani so izdelane retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,1 cm; db. Praskalo na odlomku kline iz sivega roženca. Na 0,4 cm. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 562 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k286 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na 570 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k294 desnem lateralnem robu na dorzalni strani se na- Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Na hajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,9 cm; š. 1,3 cm; db. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 0,4 cm. praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,8 cm. 571 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k295 563 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k287 Dvojno praskalo na odlomku kline iz sivega Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. strani so izdelane retuše. Dl. 3,0 cm; š. 1,4 cm; db. 2,4 cm; š. 1,9 cm; db. 0,6 cm. 0,3 cm. 572 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k296 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Na 564 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k288 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano Nazobčano strgalo na fragmentu odbitka iz čelo praskala. Na dorzalni strani sledi kor- temneje sivega roženca. Na levem lateral- teksa. Dl. 2,5 cm; š. 2,0 cm; db. 1,0 cm. nem robu na dorzalni strani so s stopnjevitimi retušami izdelane izjede. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; 573 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k297 db. 1,2 cm. Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba in 565 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k289 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega rožen- praskala. Dl. 2,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. ca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Dl. 574 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k298 3,5 cm; š. 2,0 cm; db. 1,0 cm. Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 566 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k290 Retuširan odbitek iz temno sivorjavega konglo- meratnega roženca. Na distalnem delu levega 575 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k299 lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane Vbadalo na fragmentu kline iz sivega rožen- retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,2 cm; db. 1,0 cm. ca. Na distalnem delu je izdelano vbadalo. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 5,1 cm; š. 1,9 cm; db. 0,8 cm. 567 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k291 Retuširan odlomek odbitka iz svetlo sive- ga roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Na levem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Dl. 2,9 cm; š. 3,0 cm; db. 0,7 cm. 270 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 271 576 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k300 585 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Na 055–k309 levem in desnem lateralnem robu na ventralni strani Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je faseti- so izdelane retuše. Na dorzalni strani na grebenu so ran. Na proksimalnem in srednjem delu desnega izdelane retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,6 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Dl. 4,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 577 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k301 Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. 586 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP Na distalnem delu levega in desnega lateralnega 055–k310 roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na sveder. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. srednjem delu desnega lateralnega roba na ventral- 578 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k302 ni strani se nahaja izjeda. Dl. 0,9 cm; š. 0,8 cm; db. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 0,3 cm. distalnem delu levega in desnega lateralnega roba 587 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. 055–k311 Dl. 2,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. Fragment retuširanega odbitka z izjedo iz 579 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k303 sivega roženca. Na proksimalnem delu levega Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba retuše. Na srednjem delu levega lateralnega na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Dl. roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Dl. 2,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 3,1 cm; š. 1,9 cm; db. 1,0 cm. 588 PO 55 (flotacija); zač. št. CSP 055–k312 580 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k304 Fragment klinice s prečno retušo iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelana distalnem delu levega in desnega lateralnega roba strma prečna retuša. Dl. 1,2 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Dl. 589 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k313 1,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 581 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k305 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. praskala. Dl. 1,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba 590 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k314 na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Dl. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega 1,9 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. roženca. Talon je točkovit. Na distalnem delu na 582 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k306 dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Fragment kline s prečno retušo iz svetlo sivega Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. konglomeratnega roženca. Na proksimalnem delu 1,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. na dorzalni strani in na distalnem delu na ventralni 591 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP strani je izdelana strma prečna retuša. Dl. 2,6 cm; 055–k315 š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. Praskalo na fragmentu kline iz sivorjavega ro- 583 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k307 ženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na Trapez na odlomku kline iz sivega roženca. Na levem dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. lateralnem robu na dorzalni strani in na desnem Dl. 1,9 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. lateralnem robu na ventralni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 1,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 584 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k308 Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strni se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. 272 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 273 592 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k316 600 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k324 Praskalo na fragmentu retuširane Sveder na fragmentirani klini z drobtinčasto retu- kline iz sivega roženca. Talon je šo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. fasetiran. Na distalnem delu na Na distalnem delu levega in desnega lateralnega dorzalni strani se nahaja izdelano roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani čelo praskala. Na distalnem delu dve izjedi. Izjedi tvorita sveder. Na proksimalnem levega lateralnega roba na ven- delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se tralni strani se nahajajo retuše. Dl. nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; 2,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. db. 0,3 cm. 593 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 601 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k325 055–k317 Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. Na Praskalo na fragmentu kline iz rjavega roženca. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja na dorzalni strani sta izdelani s strmo retušo dve izjedi. izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm; db. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,5 cm; š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. 0,3 cm. 602 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k326 594 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k318 Sveder na fragmentu klinice iz sivorjavega roženca. Praskalo na fragmentu kline z drobtinčasto retušo iz Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni stra- na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. ni se nahaja izdelano čelo praskala. Na proksimal- Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,7 cm; š. nem in srednjem delu levega in desnega lateralne- 0,8 cm; db. 0,3 cm. ga roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 603 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k327 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem 595 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k319 in desnem lateralnem robu so strme retuše. Dl. 1,7 cm; š. Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 0,4 cm; db. 0,3 cm. distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Na dorzalni strani so sledi korteksa. 604 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k328 Dl. 1,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivega do svetlo sivega roženca. Na proksimalnem delu na levem in desnem 596 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k320 lateralnem robu na dorzalni strani sta izdelani retuširani Sveder na fragmentu kline iz rjavega roženca. Na izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,0 cm; š. 0,7 cm; db. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega 0,2 cm. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 605 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k329 2,6 cm; š. 1,0 cm, db. 0,3 cm. Sveder na fragmentu odbitka iz sivorjavega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega 597 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k321 roba na dorzalni strani sta izdelani retuširani izjedi. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na pro- Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,5 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. 606 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k330 Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2,2 cm; Sveder na fragmentu retuširanega odbitka iz š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani 598 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055– se nahajajo strme retuše. Strme retuše tvorijo k322 sveder. Na srednjem in distalnem delu grebena Sveder na fragmentu kline iz rjavega roženca. Na se nahajajo zdrobljene retuše. Na proksimalnem proksimalnem delu levega in desnega lateralnega delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se rob na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve nahajajo retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,9 cm. izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,2 cm; š. 1,0 cm; db. 607 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k331 0,3 cm. Sveder na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon 599 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k323 je gladek. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega Sveder na fragmentu klinice iz temno sivega roženca. roba na ventralni strani je s strmimi Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega retušami izdelana izjeda. Na desnem roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve lateralnem robu na ventralni strani se izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. nahajajo strme retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 274 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 275 608 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055– 616 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– k332 k340 Strgalce na fragmentu odbitka iz svetlo sivega Unipolarno jedro iz svetlo sivega rožen- roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni ca. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. strani se nahajajo strme retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. 609 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k333 Vbadalo na fragmentu kline z drobtinčasto retušo 617 PO 55; zač. št. CSP 055–k341 iz sivega roženca. Na srednjem delu desnega Unipolarno jedro iz rjavega plastovitega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,2 cm; db. 1,6 cm. drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba se nahaja vbadalo. Dl. 2,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 610 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k334 Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba 618 PO 55; son. B; zač. št. CSP na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 055–k342 2,2 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 3,6 cm; db. 611 PO 55 (flotacija); son. B; zač. št. CSP 055–k335 2,8 cm. Fragmentirana klinica z zagladitvami iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so vidne zagladitve. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 612 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k336 619 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k343 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,4 cm; Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 1,7 cm; db. db. 1,8 cm. 2,8 cm. 613 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k337 620 PO 55; son. B; zač. št. CSP Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,0 cm; db. 3,5 cm. 055–k344 Unipolarno jedro iz temno sivega ro- ženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,2 cm; db. 1,7 cm. 621 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k345 614 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. k338 1,8 cm; db. 2,2 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 2,8 cm; db. 1,7 cm. 622 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k346 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 615 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k339 1,3 cm. Unipolarno jedro iz temnejšega sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,4 cm. 623 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k347 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,2 cm; db. 2,8 cm. 624 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k348 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,5 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 625 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k349 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,3 cm; š. 4,2 cm; db. 2,8 cm. 276 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 277 626 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– k350 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,2 cm; db. 2,3 cm. 627 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k351 Unipolarno jedro iz svetlo rjavega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 2,0 cm; db. 4,8 cm. 628 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k352 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,8 cm; db. 2,8 cm. 629 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k353 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,4 cm; db. 4,4 cm. 630 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k354 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 2,0 cm; db. 1,0 cm. 631 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k355 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. 632 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k356 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm; db. 2,2 cm. 633 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k357 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,8 cm; db. 2,5 cm. 634 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k358 Polipolarno jedro iz svetlo sivega ro- ženca. Dl. 4,6 cm; š. 5,0 cm; db. 3,8 cm. 635 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k359 Sferoid iz svetlo sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 5,6 cm; db. 5,8 cm. 636 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k360 Sferoid iz svetlo sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 5,0 cm; db. 3,8 cm. 637 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– k361 Sferoid iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 278 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 279 638 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k362 649 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k373 Sferoid iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,7 cm; Polizdelek kopitaste sekirice iz svetlo rjavosive db. 2,8 cm. kamnine. Dl. 11,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2,4 cm. 639 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k363 Sferoid iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 640 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k364 Sferoid iz temneje sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,1 cm; db. 2,8 cm. 641 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k365 Bipolarno jedro iz svetlo sivega in rjavega plastovitega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 2,6 cm. 642 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k366 Bipolarno jedro iz temneje rjavosivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. 643 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k367 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,2 cm; š. 2,0 cm; db. 1,2 cm. 644 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k368 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,4 cm; db. 2,2 cm. 645 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k369 Razbit prodnik iz sivo zelene kamnine. Dl. 5,5 cm; š. 6,2 cm; db. 1,5 cm. 646 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k370 Polizdelek ploščate sekire iz svetlo sivo zelene kamnine. Dl. 6,3 cm; š. 3,8 cm; db. 1,4 cm. 647 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k371 Retuširan polizdelek iz temno sive kamnine. Dl. 2,8 cm; š. 2,1 cm; db. 2,2 cm. 648 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k372 Retuširan polizdelek iz svetlo rjave kamnine. Dl. 3,4 cm; š. 3,8 cm; db. 2,8 cm. 280 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 281 650 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055– 654 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k378 k374 Odbitek sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. 7,2 cm; š. Polizdelek ploščate sekire iz svetlo sivo 2,6 cm; db. 0,6 cm. rjavo do sive kamnine. Prilega se tudi odbitek od izdelave. Dl. 15,0 cm; š. 5,4 cm; db. 2,2 cm. 655 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k379 Odlomek ploščate sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. 3,0 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm. 656 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k380 Odbitek sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 3,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,8 cm. 657 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k381 651 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k375 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezr- Retuširan polizdelek iz zeleno sive kamnine. nate kamnine (peščenjaka). Dl. 8,2 cm; Dl. 8,6 cm; š. 3,7 cm; db. 3,8 cm. š. 5,4 cm; db. 1,4 cm. 652 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k376 Tolkač iz svetlo rjavosive kamnine. Dl. 13,6 cm; š. 3,2 cm; db. 2,4 cm. 653 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k377 Brus iz svetlo rjave kamnine (peščenja- ka). Dl. 5,8 cm; š. 4,8 cm; db. 4,8 cm. 282 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 55, merilo 1 : 2. 283 658 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k382 PO 57 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Na obeh straneh 666 PO 57; son. B; zač. št. CSP 057–1 vidne zareze. Dl. 6,7 cm; š. 4,4 cm; db. Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- 3,4 cm. storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Dokaj gladka, brisana površina je lisasta svetlo rjave, sivorjave in svetlo rdeče barve. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Največji obod lonca je okrašen z večjo ovalno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 40,4 cm, v. 23,4 cm. 659 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k383 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 8,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,5 cm. 660 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k384 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 3,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,8 cm. 661 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k385 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 3,6 cm; š. 3,4 cm; db. 2,8 cm. 662 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k386 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Na obeh straneh vidne zareze. Dl. 4,8 cm; š. 4,0 cm; db. 1,5 cm. 663 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k387 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 4,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1,2 cm. 664 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k388 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamni- ne (peščenjaka). Dl. 4,3 cm; š. 2,8 cm; db. 1,5 cm. 665 PO 55; son. B; zač. št. CSP 055–k389 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Odlomek se ujema s kosom iz 09. Dl. 5,6 cm; š. 2,6 cm; db. 2,2 cm. 284 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 658–665 PO 55, 666 PO 57; 666 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 285 PO 58 674 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–61 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 667 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–32 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz in rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 24,4 cm, v. 2,4 cm. drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta temno rjava s črnimi lisami. Skodela je žgana nepopolno oksi- 675 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–28 dacijsko. Pr. u. 10,8 cm, v. 3,2 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lon- 668 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–51 čarske mase (ACE). Skodela (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prosto- Gladka površina je ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečerjava in rdeča. Skodela je žgana oksidacijsko. rjava. Skleda je žgana Klek sklede je okrašen s krožno brada- nepopolno oksidacij- vico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. sko. Rob ustja in klek u. 10,6 cm, v. 2,6 cm. sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 22,4 cm, v. 4 cm. 669 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–4 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), 676 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–3 izdelana prostoročno iz finozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane lončarske mase (AC). Gladka površina je prostoročno iz drobnozrnate lončarske notranji strani rdečkasto rjava in na zuna- mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava nji rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja in in svetlo rjava. Posoda je žgana je nepopol- klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 13,4 cm, v. 2,4 cm. no oksidacijsko. Pr. u. 15,8 cm, v. 3,4 cm. 670 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–63 677 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–59 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je rjava in svetlo izdelane prostoročno iz grobozrnate lon- rjava. Zunanja površina je premazana z rdečim premazom. čarske mase (ACDE, številni delci E, lu- Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okra- knjičava). Groba površina je lisasta temno šen z odtisi nohta. Pr. u. 16,4 cm, v. 2,6 cm. siva in rumenkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 16,8 cm, v. 2,6 cm. 671 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–22 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 678 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–1 grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E, luknjiča- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz va). Groba površina je lisasta rumenkaste grobozrnate mase (ACE). Groba površina je rjava. Posoda barve. Skleda je žgana oksidacijsko, je žgana vendar je bila ponovno v ognju prežga- nepopolno na. Klek sklede je okrašen s plitvo manjšo oksidacijsko. Pr. krožno bradavico. Pr. u. 24,4 cm, v. 3,1 cm. u. 19,0 cm, v. 3,8 cm. 672 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–50 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). 679 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–31 Gladka površina je rdeča. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek Lonec (odlomek vratu in ramen), izdelan prostoročno iz gro- sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odti- bozrnate mase (ACDE). Groba površina je rjava. Lonec je žgan som prsta. Pr. u. 22,2 cm, v. 4,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 20,2 cm, v. 4,2 cm. 673 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–9 680 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–20 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelan prostoročno iz Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E, lu- rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Rob ustja posode knjičava). Groba površina je na notranji strani lisasta temno siva je okrašen z odtisi nohta in šila, vrat posode pa z vrezi. Pr. u. in na zunanji rumenkasta. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- 32,8 cm, v. 2,7 cm. sko. Najširši obod lonca je okrašen z manjšo krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 26,0 cm, v. 5 cm. 286 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 58, merilo 1 : 3. 287 681 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–55 689 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–52 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode z vertikalno grobozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je rdečer- predrtim držajem, izdelane prostoročno iz java in rjava, delno poškodovana. finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka po- Posoda je žgana nepopolno vršina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. oksidacijsko. Rob ustja posode je Vel. 2,6 × 3,7 cm. okrašen z odtisi nohta, vrat pa z vrezi. Vel. 3,4 × 6,9 cm. 690 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–23 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 682 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–25 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka po- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz vršina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka dacijsko. Pod ustjem posode je izdelana manjša površina je rdečerjava. Posoda je žgana luknja premera 0,5 cm. Vel. 2,7 × 3,2 cm. nepopolno oksidacijsko. Rob ustja posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. 2,4 × 4,3 cm. 691 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–53 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 683 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–7 grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E, luknjiča- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz va). Groba površina je na notranji strani lisasta temno siva in drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na na zunanji rumenkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- zunanji strani rdečkasto rjava in na notranji sko. Vel. 3,3 × 5,4 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Rob ustja posode je okrašen z odtisi 692 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–35 nohta. Vel. 2,0 × 4,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava 684 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–56 s sivimi lisami, delno neohranjena. Posoda je žgana nepopol- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz no oksidacijsko. Vel. 2,0 × 2,5 cm, 2,0 × 2,4 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja 693 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–60 posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. 3,2 × 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. 685 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–8 Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 × 4,0 cm, 1,8 × 3,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. 694 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–36 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja posode je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz okrašen z odtisi nohta. Vel. 2,9 × 2,4 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava s sivimi lisami, delno neohranjena. Posoda je žgana nepopol- 686 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–27 no oksidacijsko. Vel. 2,4 × 2,3 cm, 1,6 × 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. 695 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–64 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja posode je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz okrašen z odtisi nohta. Vel. 3,3 × 2,9 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,8 cm. 687 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–54 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 696 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–42 grobozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rde- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno čerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. 2,7 × 2,3 cm. rdečkasto rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,7 cm. 688 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–62 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 697 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–65 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2,7 cm, 1,5 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeč- × 2,5 cm. kasta in rjava, delno neohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,8 cm. 698 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–58 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,0 × 4,7 cm, 2,1 × 4,4 cm. 288 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 58, merilo 1 : 3. 289 699 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–34 708 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–70 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je nate lončarske mase (AC). Gladka površina je rumenorjava. rdečerjava, delno neohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Posoda je žgana oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z Vel. 1,8 × 3,1 cm. ovalno bradavico. Vel. 3,0 × 4,7 cm. 700 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–30 709 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–13 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- izdelane prostoročno iz drobnozrnate nate lončarske mase (ACDE, številni delci E, luknjičava). Groba lončarske mase (ACE). Gladka površina je površina je na notranji strani lisasta temno siva in na zunanji svetlo rjava, delno neohranjena. Posoda rumenkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rame je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 in najširši obod posode sta okrašena s ploščato krožno brada- × 2,7 cm. vico. Vel. 5,5 × 6,3 cm. 701 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–11 710 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–45 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka rdečkasto rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. površina je rjava s sivimi lisami, delno neohranjena. Posoda je 1,6 × 1,9 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4,3 cm. 702 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–33 711 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–29 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka rjava, delno neohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. zunanja površina je siva, groba notranja površina pa je svetlo 1,9 × 1,7 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Poškodovana. 703 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–21 Vel. 3,1 × 2,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane 712 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–69 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- (ACE). Groba površina je lisasta temno siva, storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je delno neohranjena. Posoda je žgana nepo- lisasta rjava. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Najširši obod polno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 3,8 cm. posode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odti- 704 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–10 som prsta. Vel. 2,0 × 3,0 cm. Skleda (odlomek ustja roba z ostenjem), izdelana prostoročno 713 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–2 iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečka- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozrna- sta. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,7 × 2,7 cm. te lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta temno rja- 705 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–5 va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z žlebljenjem. Vel. 4,3 × 2,6 cm. Odlomek ostenja z najširšim obo- dom posode, izdelane prostoročno 714 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–67 iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- (AC). Gladka površina je temno rjava. zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava Posoda je žgana nepopolno oksida- in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje cijsko. Rame posode je okrašeno z posode je okrašeno s krožno bradavico. Vel. 3,1 × 3,1 cm. žlebljenjem, najširši obod pa z odtisi nohta. Vel. 3,1 × 6,2 cm. 715 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–24 Odlomek ostenja posode, izdelane pro- 706 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–26 storočno iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je obod posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. okrašen z odtis nohta. Vel. 4,2 × 3,8 cm. 1,8 × 4,0 cm, 1,7 × 2,7 cm. 707 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–48 716 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–6 Odlomka iste posode (ostenje in bradavica), izdelane prosto- Odlomek jezičastega držaja posode, izdelane prostoročno iz ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasto je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 × posode je okrašeno z odtisi šila in krožno bradavico. Vel. 2 × 2,9 cm. 1,8 cm, 2,0 × 2,0 cm. 290 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 717 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–66 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- šina je rjava, delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. 2,2 × 2,3 cm. 718 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–68 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 1,9 × 3,2 cm. 719 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–49 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- storočno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,4 × 2,9 cm. 720 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–19 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E, luknjičava). Groba površina je na notranji strani lisasta temno siva in na zunanji rumenkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 14,6 cm. 291 721 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–41 731 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–14 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek dna z ostenjem posode na nogi z nastavkom za iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je nogo, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase rdečkasta, delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno (AC). Gladka površina je lisasta temno siva in rdečerjava. Poso- oksidacijsko. Pr. d. 7,2 cm, v. 1,6 cm. da na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 4,8 cm. 722 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–17 732 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–38 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka po- drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na vršina je lisasta rdečkasta, delno ohranjena. Posoda je žgana zunanji strani temno rjava in na notranji rdečkasta. Posoda je nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,4 cm, v. 1,9 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,9 × 4,1 cm. 723 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–16 733 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–39 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rjavkasta s sivimi lisami, delno ohranjena. Posoda je žgana rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. 2,4 cm. 4,2 cm. 724 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–12 734 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–57 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rde- rdečkasta s sivimi lisami, delno ohranjena. Posoda je žgana čerjava in rjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,0 cm, v. 2,8 cm. 2,9 × 4,8 cm. 725 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–15 735 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–18 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek zajemalke (del predrtega držaja z recipientom), grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC). rdečkasta s sivimi lisami, delno ohranjena. Posoda je žgana Groba površina je lisasta temno sivo in sve- nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 × 5,3 cm. tleje rjava. Zajemalka je žgana nepopolno 726 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–43 oksidacijsko. Držaj zajemalke ima modeliran zvezdast zaključek, recipient pa je okrašen z Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz odtisi nohta. Vel. 3,6 × 4,5 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečka- sta, delno poškodovana. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,5 736 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–47 × 2,2 cm. Odlomek zajemalke (del predrtega držaja z recipientom), iz- 727 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–40 delane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno siva. Zajemalka je žgana redukcijsko. Vel. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2,6 × 3,5 cm. drobnozrnate mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Poso- da je žgana oksidacijsko. Vel. 1,9 × 1,9 cm. 728 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–46 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (AC). Gladka površina je na zunanji strani temno rjava in na notranji rdečkasta. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,0 cm. 729 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–37 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (AC). Gladka površina je na zunanji strani temno siva in na notranji rdečkasta. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Vel. 2,4 × 3,2 cm. 730 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–44 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečka- sta, delno poškodovana. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,2 × 3,0 cm. 292 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 58, merilo 1 : 3. 293 737 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k1 745 PO 58; son. B; zač. št. CSP Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 058–k9 Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu so se nahaja izdelana retuširana izjeda. Dl. 5,0 cm; š. ohranjeni ostanki črne organske snovi. Dl. 2,9 cm; š. 1,8 cm; db. 1,6 cm. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 738 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k2 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 746 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k10 Talon je pokrit s korteksom. Na proksimalnem in Praskalo na fragmentirani retuširani klini iz srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni sivega roženca. Talon je diedričen fasetiran. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; š. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja 1,6 cm; db. 0,7 cm. izdelano čelo praskala. Na proksimalnem in sre- 739 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k3 dnjem delu desnega lateralnega rob na dorzalni Klinica z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. strani se nahajajo retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateral- db. 0,8 cm. nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste 747 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k11 retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. Praskalo na fragmentirani klinici iz sivega roženca. Ta- 740 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k4 lon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni strani je Fragmentirana klina z izjedo iz sivega roženca. Talon izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega 748 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k12 roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Dl. Praskalo na retuširanem fragmentu odbitka iz si- 2,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. vega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani 741 PO 58; son. B; zač. št. CSP je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu 058–k5 levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Dl. 1,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. Talon je točkovit. Na distalnem delu 749 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k13 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivorjavega Dl. 4,5 cm; š. 4,6 cm; db. 1,4 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 2,1 cm; db. 742 PO 58; son. B; zač. št. CSP 0,7 cm. 058–k6 750 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k14 Vbadalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Atipično praskalo na fragmentu kline iz rjavega Talon je gladek. Na distalnem delu levega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano roba na dorzalni strani se nahaja izdelan del čela vbadalo. Dl. 3,7cm; š. 2,6 cm; db. 1,2 cm. praskala. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 743 PO 58; zač. št. CSP 058–k7 751 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k15 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz svetlo Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu pokrit s korteksom. Na levem lateralnem robu na na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 3,1 cm; š. 2,5 cm; db. 1,4 cm. 744 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k8 752 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k16 Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na srednjem je fasetiran. Na srednjem delu levega late- in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo se nahajajo polstrme retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,8 cm; db. 1,2 cm. retuše. Dl. 5,4 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm. 294 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 58, merilo 1 : 2. 295 753 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k17 763 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k27 Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na Odlomljena kopitasta sekira sivo zelene distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni kamnine. Dl. 7,2 cm; š. 3,8 cm; db 2,0 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 754 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k18 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 4,7 cm; š. 4,2 cm; db. 2,0 cm. 755 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k19 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,2 cm; š. 3,8 cm; db. 2,2 cm. 756 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k20 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 757 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k21 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 4,0 cm; db. 2,0 cm. 758 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k22 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,2 cm; š. 3,6 cm; db. 2,4 cm. 759 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k23 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 1,6 cm; š. 2,6 cm; db. 2,2 cm. 760 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k24 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,3 cm. 761 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k25 Odbitek iz svetlo zelene kamnine. Dl. 9,4 cm; š. 3,0 cm; db. 1,0 cm. 762 PO 58; son. B; zač. št. CSP 058–k26 Polizdelek kopitaste sekire iz svetlo sive kamni- ne. Dl. 8,6 cm; š. 3,0 cm; db. 2,6 cm. 296 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 58, merilo 1 : 2. 297 PO 61 771 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–34 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 764 PO 61; son. B; zač. št. CSP 061–1 iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- površina je lisasta rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno nate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba oksidacijsko. Klek površina je lisasta temno siva, slabše ohranjena. Posoda je sklede je okrašen žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Oste- z bradavico, ki pa nje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,4 × 2,8 cm. se ni ohranila. Pr. u. 24,4 cm, v. 3,9 cm. PO 64 772 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–26 765 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–40 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane Skleda (odlomek roba ustja z prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci ostenjem), izdelana prostoročno iz E). Gladka površina je svetlo rdeča s sledmi rdečega premaza. drobnozrnate mase (ACE). Gladka Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. 4,2 cm. površina je lisasta rdeča. Skleda je 773 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–54 žgana nepopolno oksidacijsko. Klek Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane pro- sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci u. 28,8 cm, v. 4,4 cm. C). Gladka površina je rjava s svetlo sivimi lisami. Posoda je 766 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–21 žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,4 cm, v. 3,0 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča in rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z od- tisi prsta in odtisi konice nohta, klek sklede pa je okrašen z odtisi konice nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 28,6 cm, v. 5,3 cm. 767 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–18 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetleje rjava z rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 21,0 cm, v. 2,9 cm. 768 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–14 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani temno siva in na notranji svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 24,6 cm, v. 1,9 cm. 769 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 23,6 cm, v. 2,1 cm. 770 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–29 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtis nohta in vrezi. Pr. u. 24,2 cm, v. 3,3 cm. 298 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 764 PO 61, 765–773 PO 64, merilo 1 : 3. 299 774 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–51 780 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–43 Lonec (odlomek ustja z vratom, rameni in najširšim obodom), Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Gladka površina je svetlo sivorjava. Lonec je žgan nepopolno rumeno rdeča. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Pr. d. 10,2 cm, v. 6,0 cm. Vel. 3,0 × 4,2 cm. 775 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–52 781 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–35 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno drobnozrnate lončarske mase iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba (ACE). Gladka površina je rjava. površina je temno rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksi- Posoda je žgana nepopolno dacijsko. Vel. 2,9 × 2,4 cm. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtise prsta. Pr. d. 782 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–11 19,2 cm, v. 4,5 cm. Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta rdeča 776 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–32 in svetlo rjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- 10,6 cm, v. 1,8 cm. ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava s sivimi lisami. Žganje je nepopolno oksida- cijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 13,4 cm, v. 3,7 cm. 777 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–2 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetleje rjava. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 20,6 cm, v. 3,5 cm. 778 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetleje rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 18,6 cm, v. 3,1 cm. 779 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–20 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča, rjava in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi konice nohta in ovalno bradavico. Pr. u. 26,4 cm, v. 9,2 cm. 300 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 64, merilo 1 : 3. 301 783 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–12 792 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–25 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz ne prostoročno iz grobozrnate lončarske drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na mase (ACE). Groba površina je svetlo rjava zunanji strani rdečerjava in na notranji rjava. Posoda je žgana s sivimi lisami. Pokrov je žgan nepopolno nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z prsta. Vel. 2,4 × 2,5 cm. odtisi konice nohta. Vel. 4,0 × 5,4 cm. 793 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–45 784 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–3 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno storočno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je delci C, luknjičava). Gladka površina je rjava. Poso- svetleje rjava z rjavimi lisami, vidne so sledi zgladitev. Posoda da je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z je okrašeno z odtisi konice nohta, vrat pa z vrezi. odtisi prsta. Vel. 3,9 × 4,5 cm. Vel. 4,3 × 3,0 cm. 785 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–55 794 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–10 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- Skleda (odlomek robom ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). no iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je Gladka površina je na notranji strani svetlo rjava lisasta rdeča in rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. in na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno Vel. 2,9 × 5,7 cm. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,2 × 3,2 cm. 795 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–22 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno 786 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–31 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz svetleje rdeča z rjavimi lisami. Posoda je žgana z nepopolno drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka oksidacijsko. Vel. 2,9 × 4,6 cm. površina je rumeno rdeča. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,2 × 4,4 cm. 796 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–13 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 787 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–19 grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno zunanji strani temno siva in na notranji rumeno rdeča. Posoda iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 5,8 cm. površina je rdeča. Skleda je žgana oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi prsta, klek sklede pa s krožno bradavico, 797 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–7 preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,6 × 6,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 788 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–4 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2,3 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča z rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 798 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–28 sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,4 × 5,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava 789 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–58 s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- 2,6 × 2,6 cm. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana 799 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–24 oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prsta. Vel. 2,5 × 3,5 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 3,7 cm. 790 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–60 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 800 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–17 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode finozrnate mase (AC). Gladka površina je rumeno rdeča. Poso- je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 1,8 × 3,3 cm. da je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 × 2,6 cm. 791 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–27 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je siva. Posoda je žgana redukcijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 1,8 × 3,4 cm. 302 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 64, merilo 1 : 3. 303 801 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–15 809 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–47 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je siva. zrnate lončarske mase (ACE). Gladka Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 1,9 × 2,7 cm. površina je na zunanji strani svetlo 802 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–59 rjava s sivimi lisami in na notranji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz cijsko. Ostenje posode je okrašeno z drobnozrnate lončarske mase (AE, luknjičava). Gladka površi- odtisi konice nohta in vrezi. Vel. 4,3 × na je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,2 cm. 5,4 cm. 803 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–23 810 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–61 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,7 × 3,4 cm. šina je svetleje rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 804 PO 64; zač. št. CSP 064–42 Najširši obod posode je okrašen s krožno bradavico, preobli- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz kovano z odtisom prsta. Vel. 5,5 × 6,5 cm, 3,5 × 6,3 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava s 811 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–41 sivimi lisami, vidne sledi zgladitve. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr-oksidacijsko. Vel. 3,0 × 3,4 cm. nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji stra- 805 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–48 ni lisasta temno siva in svetlo rjava ter na notranji svetlo rjava. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje je okrašeno izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske z bradavico, ki pa ni ohranjena. Vel. 3,8 × 2,9 cm. mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rjava in 812 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–56 svetleje rjava. Posoda je žgana nepo- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane polno oksidacijsko. Rame in najširši prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni obod posode sta okrašena z odtisi koni- delci C, luknjičava). Gladka površina je ce nohta in vrezi. Vel. 3,6 × 3,7 cm. na zunanji strani lisasta rjava svetleje 806 PO 64; son. B; zač. št. CSP rjava in na notranji rdeča. Žganje je 064–36 nepopolno oksidacijsko. Najširši obod Odlomek ostenja z najširšim obodom posode je okrašen s krožno bradavico, posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,5 (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rjava in temno × 5,5 cm. siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 5,0 × 6,5 cm. 807 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–30 Odlomek ostenja z najširšim obo- dom posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani lisasta svetlo rjava in temno siva ter na notranji rdeča. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi nohta. Vel. 4,0 × 7,8 cm. 808 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–49 Odlomek ostenja posode, izdelane prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani lisasta rdečerjava in na zunanji temno siva. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z vrezi. Vel. 4,3 × 4,7 cm, 3,9 × 2,5 cm. 304 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 64, merilo 1 : 3. 305 813 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–9 822 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–39 Odlomek ostenja posode, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka povr- finozrnate lončarske mase šina je na zunanji strani rdeča in svetlo rjava s sivimi lisami ter (ACE, številni delci C). Gladka na notranji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. površina je lisasta rdečerjava d. 5,7 cm, v. 1,6 cm. s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 823 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–44 sko. Vel. 6,3 × 8,8 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina 814 PO 64; zač. št. CSP 064–38 je na notranji strani siva in na zunanji rdeča s sivimi lisami. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). 2,9 cm. Gladka površina je na notranji strani rdeča in na zunanji svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 824 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–50 Vel. 4,1 × 6,1 cm, 2,9 × 4,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba 815 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–46 površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepo- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- polno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 3,7 cm. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- šina je svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno 825 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–33 oksidacijsko. Vel. 5,5 × 5,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- 816 PO 64; zač. št. CSP 064–57 na je rdeča s sivimi lisami, slabo ohranjena. Posoda je žgana Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,4 cm, v. 5,1cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je svetlo rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno 826 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–6 oksidacijsko. Pr. u. 23,2 cm, v. 2,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 817 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–62 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- v. 2,9 cm. nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, svetleje rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 827 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–53 sko. Vel. 3,6 × 3,0 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- 818 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–63 šina je na zunanji strani lisasta siva in na notranji rjavo rdeča. Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,6 cm, v. lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetleje rjava 2,9 cm. in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,8 cm. 819 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–37 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je na notranji strani rdeča in na zunanji svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,0 cm; v. 3,8 cm. 820 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–16 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečerja- va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,4 cm, v. 3,8 cm. 821 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–8 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani svetlo rjava in na notranji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,2 cm, v. 1,5 cm. 306 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 64, merilo 1 : 3. 307 828 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k1 836 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 9 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega gladek. Na srednjem delu desnega lateral- roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani nega roba na ventralni strani se nahajajo je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 4,8 cm; š. retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega 2,1 cm; db. 1,0 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 5,7 cm; š. 3,0 cm; db. 0,8 cm. 837 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 10 Sveder na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon 829 PO 64; son. B; zač. št. CSP je zdrobljen. Na distalnem delu je na levem in desnem 064–k 2 lateralnem robu na dorzalni strani s strmo retušo izdelan Retuširano jedro iz svetlo sivega sveder. Na proksimalnem in srednjem delu levega in de- roženca. Na distalnem delu na snega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,5 cm; š. 0,8 cm; db. 0,5 cm. Dl. 3,8 cm; š. 5,1 cm; db. 1,2 cm. 838 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 11 830 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 3 Sveder na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu na dorzalni strani se je gladek. Na distalnem delu se na dorzalni strani nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem delu na nahajajo retuše. Dl. 1,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,3 cm. levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu na levem 831 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 4 in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s Klina z drobtinčasto retušo in zgladitvami iz sivorja- trmo retušo izdelan sveder. Dl. 3,4 cm; š. 1,9 cm; db. vega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu 0,8 cm. levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu levega lateral- 839 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 12 nega roba na ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. Atipičen sveder na odbitku iz sivega rožen- 3,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,2 cm. ca. Talon je gladek in konkaven. Na proksi- malnem delu levega lateralnega roba na 832 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 5 ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; Fragment kline z drobtinčasto retušo iz svetlo š. 3,0 cm; db. 0,8 cm. sivega do sivega roženca. Talon ni ohranjen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na 840 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 13 dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Odbitek z izjedo iz roženca sive barve. Talon je gla- 4,8 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. dek – delno ohranjen. Na proksimalnem delu na de- snem lateralnem robu (talonu) je na ventralni strani izdelana izjeda. Dl. 2,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 833 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 6 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je faseti- 841 PO 64; son. B; zač. št. CSP ran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba 064–k 14 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem Strgalo na jedru iz sivega roženca. Na delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se desnem lateralnem robu na dorzalni nahaja izdelana izjeda. Na distalnem delu levega la- strani se nahajajo školjkovite retuše. teralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. 4,4 cm; db. 1,7 cm. Dl. 4,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 834 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 7 Fragmentirana nazobčana klina iz rjavega roženca. Ta- lon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane tri izjede. Dl. 1,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 835 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k 8 Praskalo na fragmentu odbitek iz sivorjavega ro- ženca. Na distalnem delu odbitka na dorzalni strani se nahaja čelo praskala. Dl. 1,3 cm; š. 1,9 cm; db. 0,3 cm. 308 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 64, merilo 1 : 2. 309 842 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k15 851 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–k3 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Ohranjene sledi korteksa. Polipolarno jedro iz sivega in svetlorja- Dl. 3,0 cm; š. 4,0 cm; db. 3,3 cm. vega plastovitega roženca. Dl. 3,0 cm, š. 843 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k16 3,8 cm; db. 2,4 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 4,7 cm; db. 852 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–k4 4,0 cm. Polipolarno jedro iz svetlo sivega rožen- 844 PO 64; son. B; zač. št. CSP 064–k17 ca. Dl. 4,8 cm; š. 3,8 cm; db. 1,5 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6; cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. PO 65 845 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–3 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz grobozrnate mase (ACE, luknjičava). Groba površina je rjava, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek je okrašen z odtisi nohta. Vel. 5,6 × 3,4 cm. 846 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–2 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjavkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,9 × 3,4 cm. 847 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je veči- noma lisasta rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta, vrat pa z žlebljenjem. Pr. u. 14,0 cm, v. 5,5 cm. 848 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je rdeč- kasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,0 cm, v. 1,4 cm. 849 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–k1 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. 850 PO 65; son. B; zač. št. CSP 065–k2 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 4,0 cm; db. 2,2 cm. 310 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 842–844 PO 64, 845–852 PO 65; 845–848 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 311 PO 70 859 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–30 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 853 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–27 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Miniaturna skleda (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoroč- svetlo rdečerjava. Skleda je no iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je žgana oksidacijsko. Ustje in rdečerjava s sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksida- ostenje sklede sta okrašena cijsko. Pr. u. 5,8 cm, v. 2,3 cm (Tomaž 2005a, Fig. 4, 7). z odtisi nohta in krožno 854 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–73 bradavico, preoblikovano z Miniaturna skleda (rekonstruirano ostenje), izdelana prosto- odtisom prsta. Pr. u. 27,6 cm, ročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina v. 5,0 cm. je svetlo rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 860 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–2 6,6 cm, v. 2,1 cm (Tomaž 2005a, Fig. 4, 7). Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 855 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–72 no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina Skodela (odlomek ustja z ostenjem in nastavkom za ročaj), iz- je lisasta rdečkasta. Skleda je delana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka žgana oksidacijsko. Klek sklede površina je svetlo rdeča. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. je okrašen s krožno bradavico, 14,6 cm, v. 4,4 cm. preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 21,0 cm, v. 3,9 cm. 856 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–76 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), 861 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–79 izdelana prostoročno iz drobnozrnate Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno lončarske mase (ACE). Gladka površina iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na je temno rjava. Skodela je žgana ne- zunanji strani rjava in na notranji svetlo rjava. Skleda je žgana popolno oksidacijsko. Ustje skodele je nepopolno oksidacijsko. Pr. okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 16,0 cm, u. 18,4 cm, v. 3,0 cm. v. 5,8 cm. 857 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–81 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Glad- ka površina je temno rjava s svetlo rjavi- mi lisami. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje skodele je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 14,0 cm, v. 5,2 cm. 858 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–103 Skleda z izlivom (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Groba površina je lisasta siva, črna in rdeča. Skleda je bila ponovno v ognju in je povsem prežgana. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. u. 39,4 cm, v. 10,4 cm. 312 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 313 862 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–74 869 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–82 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Groba lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske površina je svetlo rjava. Skleda je žgana oksidacijsko. Pod mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, ustjem sklede je modelirana ovalna odebelitev. Pr. u. 18,0 cm, svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopol- v. 4,1 cm. no oksidacijsko. Pr. u. 16,4 cm, v. 2,7 cm. 863 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–78 870 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–61 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknji- finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo čava). Gladka površina je lisasta temno siva in svetlo rjava. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 10,2 cm, Skleda je žgana nepopolno v. 1,2 cm. oksidacijsko. Klek sklede je 871 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–58 okrašen z odtisi nohta in kro- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz žno bradavico. Pr. u. 26,2 cm, drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo v. 3,6 cm. rdečerjava z rjavimi lisami. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 864 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–45 24,4 cm, v. 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 872 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–25 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Gladka površina je lisasta temneje drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 27,2 cm, v. oksidacijsko. Ustje je okrašeno z odtisi 2,0 cm. nohta. Pr. u. 18,0 cm, v. 2,9 cm. 873 PO 70; zač. št. CSP 070–83 865 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–46 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, svetlo Gladka površina je lisasta sivorjava in rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksida- rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno cijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. u. oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta 14,4 cm, v. 3,0 cm. okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 22,6 cm, v. 3,4 cm. 874 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–80 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz 866 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–44 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Odlomek ustja z ostenjem posode, izde- Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje sklede je lane prostoročno iz finozrnate lončarske okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 13,0 cm, v. 1,7 cm. mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 24,4 cm, v. 4,1 cm. 867 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–77 Skleda (odlomek roba ustja z oste- njem), izdelana prostoročno iz fino- zrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 24,4 cm, v. 3,2 cm. 868 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–75 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava, premazana s temno sivim premazom. Žganje je nepo- polno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 23,2 cm, v. 1,9 cm. 314 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 315 875 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–1 881 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–70 Lonec (bikonična oblika z blago izvihanim ustjem), izdelan Lonec (odlomek ustja z vratom, ramenom in najširšim obo- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo dom), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase rjava, rjava in siva lisasta površina je dokaj groba. Lonec je (ACDE). Gladka površina je lisasta temno rjava, rjava in svetlo žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vrat, rame in s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisom prsta. Pr. najširši obod lonca so okrašeni z odtisi nohta in žlebljenjem. u. 26,4 cm, v. 37,2 cm (Guštin 2005, predmet 7; Guštin et al. Pr. u. 21,0 cm, v. 17,0 cm. 2005, sl. 9; Tomaž, Kavur 2006, predmet 19). 876 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–59 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 7,0 cm, v. 3,2 cm. 877 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–54 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je 882 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–67 žgana oksidacijsko. Pr. u. 16,0 cm, v. 2,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 878 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–42 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni E). Gladka površina Odlomek ustja z ostenjem posode, izde- je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 16,8 cm, v. lane prostoročno iz drobnozrnate mase 2,9 cm. (ACE). Gladka površina je lisasta temno 883 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–40 rjava. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pod ustjem posode so blagi odtisi nohta. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Pr. u. 14,0 cm, v. 3,4 cm. Gladka površina je lisasta rjava. Poso- 879 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–39 da je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, Ustje posode je okrašeno z odtisi izdelane prostoročno iz drobnozr- nohta. Pr. u. 17,2 cm, v. 3,6 cm. nate lončarske mase (AC, luknjiča- 884 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–89 va). Groba površina je svetlo rjava. Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. u. ročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina 14,4 cm, v. 3,8 cm. je temno rjava. Lonec je žgan redukcijsko. Najširši obod lonca 880 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–38 je okrašen s krožno bradavico. Nv. pr. 8,0 cm, v. 2,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem poso- 885 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–104 de, izdelane prostoročno iz drob- Lonec (odlomek vratu, ramen in najširšega oboda), izdelan nozrnate lončarske mase (ACE). prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka po- Gladka površina je rjava. Posoda vršina je lisasta rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preobliko- Pr. u. 15,2 cm, v. 4,5 cm. vano z odtisom prsta. Nv. pr. 27,6 cm, v. 13,3 cm. 886 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–16 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom in držajem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami. Lonec je žgan oksidacijsko. Nv. pr. 20,0 cm, v. 5,4 cm. 316 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 317 887 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–71 896 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–6 Lonec (odlomek dna, ostenja in oboda), izdelan prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode z vodoravno predrtim iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je ušescem, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). rdeča. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okra- Gladka površina je lisasta temno siva in rdečkasta. Posoda je šen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. d. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,4 × 4,4 cm. 4,2 cm, v. 6,8 cm. 897 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–50 888 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,7 × rdečkasta in na notranji strani prevlečena z črnim premazom. 4,6 cm. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Ustje in ostenje sklede je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,7 × 3,5 cm, 3,1 × 3,1 cm, 2,9 × 898 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–49 3,6 cm, 2,2 × 2,6 cm, 2,1 × 3,8 cm Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 889 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–52 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 5,4 cm. drobnozrnate mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je 899 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–55 okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,5 × 4,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo 890 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–68 rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,3 × 3,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava 900 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–56 s temno rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,1 × 3,9 cm, finozrnate mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je 2,2 × 3,9 cm, 2,3 × 2,8 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 2,7 cm. 891 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–63 901 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–64 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate mase (AC, luknjičava). Gladka površina je rdeča. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča, Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je notranjost je poškodovana. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,5 × 4,8 cm. 1,7 × 3,7 cm. 892 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–57 902 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–69 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečerjava. zunanji strani siva in na notranji strani svetlo rjava. Posoda je Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,6 cm, 2,7 žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z × 1,9 cm. odtis nohta. Vel. 2,8 × 3,1 cm. 903 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–48 893 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–66 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno izdelane prostoročno iz grobozrnate iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lončarske mase (ACE). Groba površina lisasta rdečerjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno je temno rjava. Posoda je žgana nepo- oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,3 polno oksidacijsko. Vel. 2,7 × 5,0 cm. × 3,0 cm. 904 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–47 894 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–65 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz izdelane prostoročno iz drobnozrnate finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina lončarske mase (ACE). Gladka površina je je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,6 × 3,1 cm. oksidacijsko. Vel. 2,5 × 4,5 cm. 895 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–43 905 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–60 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo Gladka površina je lisasta temneje rjava. rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,7 × 4,0 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,7 × 4,9 cm. 318 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 319 906 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–51 915 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–91 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeč- nate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je kasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,3 × 4,5 cm. na notranji strani rdeča in na zunanji temno sivorjava. Posoda 907 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–62 je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,0 × 4,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo 916 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–101 rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Vel. 3,0 × 5,1 cm. nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je temno rdeča. 908 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–29 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,1 × 3,2 cm. Miniaturna skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je 917 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–102 rjava s sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- Vel. 2,5 × 3,6 cm (Tomaž 2005a, Fig. 7). zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji 909 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–84 strani rdeča in na zunanji temno siva. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- Vel. 2,4 × 2,7 cm. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba povr- šina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši 918 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–85 obod posode je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico, Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,7 × 2,9 cm, 3,3 × 2,5 cm, prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka po- 2,4 × 3,6 cm vršina je rjava, v notranjosti lisasta svetlo rjava in črna. Posoda 910 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–95 je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,3 × 6,2 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji 919 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–97 strani svetlo rjava in na notranji temno siva. Posoda je žgana Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi zrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. strani rjava in na notranji strani svetlo rjava. Posoda je žgana Vel. 2,9 × 6,6 cm. nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi 911 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–90 nohta. Vel. 3,7 × 4,8 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- 920 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–98 zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- strani rdeča in na zunanji temno sivorjava. Posoda je žgana zrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi strani rjava in na notranji strani svetlo rjava. Posoda je žgana nohta. Vel. 4,5 × 4,6 cm. nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi 912 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–86 nohta. Vel. 3,4 × 5,1 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane 921 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–87 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane površina je rjava, v notranjosti poškodovana. Posoda je žgana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi površina je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Ostenje nohta. Vel. 4,3 × 5,4 cm. posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,8 × 5,2 cm. 913 PO 70; zač. št. CSP 070–93 922 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–96 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji strani nate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava. Posoda je rjava in na notranji svetlo siva. Posoda je žgana nepopolno žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 2,9 × 3,8 × 2,8 cm. 3,3 cm. 914 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–92 923 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–99 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava. Posoda je nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava s žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z temno sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. odtisi nohta. Vel. 2,6 × 4,5 cm. Ostenje posode je okrašeno s krožno bradavico. Vel. 3,3 × 2,7 cm. 320 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 924 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–88 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji strani rjava in na notranji svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z večjo krožno bra- davico. Vel. 3,8 × 4,7 cm. 925 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–100 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ostenje je okrašeno s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,0 × 3,5 cm. 926 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–94 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta in krožno bradavico. Vel. 3,3 × 2,6 cm. 321 927 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–105 933 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–12 Odlomek ostenja posode je izdelan prostoročno iz grobo- Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate zrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba notranja lončarske mase (AC). Gladka površina je temno siva. Posoda je površina je temno siva, gladka zunanja pa je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Ročaj žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s posode je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 6,5 × 2,7 cm. krožno bradavico. Vel. 4,7 × 7,0 cm, 3,8 × 5,9 cm. 934 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–10 928 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–15 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- Lonec (odlomek ostenja), izdelan prostoročno iz grobozrna- te lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je rdečka- te lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča in sta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,4 × 3,0 cm. sivočrna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca sta okrašena z večjo krožno bradavico, 935 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–5 preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 6,5 × 15,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 4,4 × 5,3 cm. 936 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–9 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 × 4,6 cm. 929 PO 70; son. B; zač. št. 937 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–7 CSP 070–14 Odlomek ostenja z najširšim obodom in ročajem posode, Lonec (odlomek ostenja z izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). jezičastim ročajem), izdelan Gladka površina je lisasta temno siva in rdečkasta. Posoda je prostoročno iz grobozrnate žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod in ročaj posode lončarske mase (ACE). Gro- sta okrašena z odtisi nohta. Vel. 3,3 × 5,3 cm. ba površina je rdeča. Lonec je žgan oksidacijsko. Vel. 5,5 938 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–53 × 9,3 cm. Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,7 × 2,9 cm. 939 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–13 930 PO 70; son. B; zač. št. Odlomek ostenja z najširšim obodom in ročajem posode, CSP 070–8 izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Odlomek ustja z ostenjem Gladka površina je temno siva in svetlo rjava. Posoda je žgana in ročajem posode, izdelane nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,1 cm. prostoročno iz grobozrnate 940 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–34 lončarske mase (ACE). Groba Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je lisasta rdečkasta in drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je siva in temno rjava. Posoda je žgana rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, nepopolno oksidacijsko. Vel. v. 3,1 cm. 8,1 × 3,9 cm. 931 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–3 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 6,0 × 4,6 cm. 932 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–11 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je rdečka- sta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 8,0 × 2,8 cm. 322 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 323 941 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–19 951 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–20 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba temno rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- površina je lisasta rjava in rdeča. Posoda na nogi je žgana dacijsko. Pr. d. 8,2 cm, v. 3,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,8 cm, v. 3,9 cm. 942 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–18 952 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–21 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem in nogo drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta posode na nogi, izdelane prosto- rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. ročno iz finozrnate lončarske mase 8,0 cm, v. 3,1 cm. (AC). Gladka površina je svetlo 943 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–31 rdečerjava. Posoda na nogi je žgana oksidacijsko. Pr. n. 6,6 cm, v. 5,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 953 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–41 9,0 cm, v. 2,4 cm. Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, 944 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–36 izdelane prostoročno iz drobnozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz čarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta zelo finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- površina je rdečkasta s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopol- cijsko. Baza noge je okrašena z odtisi nohta. no oksidacijsko. Pr. d. 4,0 cm, v. 1,9 cm. Pr. n. 11,4 cm, v. 5,3 cm. 945 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–17 954 PO 70; zač. št. CSP 070–22 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. delci E). Gladka površina je lisasta sivorjava. Zajemalka je žga- 4,4 cm, v. 2,4 cm. na nepopolno oksidacijsko. Vel. 9,0 × 9,3 cm, v. 4,4 cm. 946 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–33 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 955 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–24 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana notranji strani temno siva in na zunanji rjava. Posoda je žgana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba po- nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 2,6 cm. vršina je lisasta rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 3,3 × 5,1 cm, 3,8 × 5,1 cm. 947 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–35 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 956 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–28 zelo finozrnate mase (AC, delci C). Gladka površina je rdeča s Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka 5,0 cm, v. 1,6 cm. površina je rdečerjava s sivimi lisami. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,6 × 4,0 cm, 3,6 × 4,2 cm, 2,3 × 948 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–32 1,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo 957 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–23 rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana 11,0 cm, v. 2,6 cm. prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je svetlo rdečerjava s temno sivimi lisami. Zajemalka 949 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–37 je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,2 × 5,6 cm; v. 3,2 cm. Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (AC). Gladka površina je rjava. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 2,5 cm. 950 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–26 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji strani svetlo rdeča in na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,4 cm, v. 2,6 cm. 324 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 3. 325 958 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k1 967 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k10 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla- Retuširana klinica iz svetlo sivorjavega roženca. Talon dek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtin- je fasetiran. Na srednjem in distalnem delu desnega časte retuše. Dl. 4,5 cm; š. 2,2 cm; db. 1,1 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. 959 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k2 Dl. 3,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla- 968 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k11 dek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni Fragment klinice z izrobo iz sivega roženca. Na proksi- strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu na malnem delu levega lateralnega roba je s strmo retušo dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,6 cm; š. izdelana izroba. Dl. 1,9 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 3,5 cm; db. 1,5 cm. 969 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k12 960 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k3 Fragmentiran odbitek s prečno retušo iz temno Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na distal- roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na nem delu na dorzalni strani se nahaja strma levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni prečna retuša. Dl. 3,9 cm; š. 2,7 cm; db. 0,5 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,4 cm; š. 2,9 cm; db. 1,2 cm. 961 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k4 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralne- ga roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 962 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k5 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz svetlo si- vorjavega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 963 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k6 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ven- tralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 964 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k7 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zgladi- tvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše in zgladitve. Dl. 3,4 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 965 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k8 Klina z drobtinčasto retuši iz svetlo sivega roženca. Ta- lon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 966 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k9 Retuširana fragmentirana klina iz sivega roženca. Ta- lon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 326 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 2. 327 970 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k13 Praskalo na klini iz fragmenta retuširane kline iz svetlo sivega roženca. Na levem lateralnem robu 976 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k19 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem Strgalce na fragmentiranem odbitku iz delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na sivega roženca. Talon je točkovit. Na de- dorzalni strani ohranjen korteks. Dl. 4,6 cm; š. 1,5 cm; snem lateralnem robu na dorzalni strani db. 0,9 cm. se nahajajo školjkovite retuše. Na dorzalni 971 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k14 strani ohranjen korteks. Dl. 2,8 cm; š. Gredljasto praskalo na fragmentiranem odbitku iz 1,5 cm; db. 1,1 cm. sivega roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu 977 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k20 na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Strgalce na odbitku iz sivega roženca. Na desnem Dl. 2,5 cm; š. 1,4 cm; db. 1,0 cm. lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo 972 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k15 retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba Atipično praskalo na odbitku iz sivorjavega na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem 3,8 cm; db. 1,1 cm. delu desnega lateralnega roba na dorzalni stra- 978 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k21 ni je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,9 cm; Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na de- š. 2,5 cm; db. 1,3 cm. snem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo 973 PO 70; son. B; zač. št. stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,8 cm; š. 2,1 cm; CSP 070–k16 db. 1,1 cm. Strgalo na fragmentu 979 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k22 odbitka iz sivega roženca. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Na distalnem delu levega proksimalnem delu levega in desnega lateralnega lateralnega roba na dorzalni roba sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita strani se nahajajo stopnje- sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,3 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. vite školjkovite retuše. Dl. 4,8 cm; š. 6,4 cm; db. 980 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k23 2,2 cm. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na proksimal- nem in srednjem delu levega in desnega lateralnega roba na 974 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k17 dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Konvergentna Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega robova tvorita sveder. Dl. 3,6 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 6,4 cm; š. 2,4 cm; db. 2,3 cm. 975 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k18 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem delu desnega late- ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,7 cm; š. 2,8 cm; db. 1,1 cm. 328 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 2. 329 981 PO 70; zač. št. CSP 070–k24 990 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k33 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. proksimalnem in srednjem delu levega in desnega 4,2 cm; š. 3,3 cm; db. 1,8 cm. lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Konvergentna robova tvorita sveder. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 982 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k25 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 991 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k34 srednjem in proksimalnem delu levega in desnega late- Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,8 cm; db. ralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan 2,7 cm. hrbet. Robova hrbta tvorita sveder. Dl. 4,1 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 992 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k35 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,9 cm; š. 3,2 cm; db. 983 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k26 1,8 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. 984 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k27 Retuširan odbitek iz temno rjavega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Odbi- tek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 4,7 cm; š. 3,2 cm; db. 1,0 cm. 985 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k28 Fragmentirana klinica z zagladitvami iz sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani so vidne zagladitve. Dl. 2,7 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 986 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k29 Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 987 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k30 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 4,0 cm; db. 2,2 cm. 988 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k31 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,4 cm; db. 2,7 cm. 989 PO 70; son. B; zač. št. CSP 070–k32 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,7 cm; db. 3,0 cm. 330 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 70, merilo 1 : 2. 331 PO 75 1001 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–15 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz gro- 993 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–11 bozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je lisasta, na zunanji strani siva in na notranji svetlo rjava. Poso-drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo da je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 14,0 cm, v. 8,8 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje poso- de je okrašeno z odtisi 1002 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–3 nohta, vrat pa z vrezi. Pr. u. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 32,6 cm, v. 2,8 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je na notranji strani temno siva in na zunanji rjava. Po- 994 PO 75; son. B; zač. soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,4 cm, v. 3,6 cm. št. CSP 075–14 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- 1003 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–13 lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Skleda finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdeča. je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 18,4 cm, v. 2,5 cm. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 2,1 cm. 995 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–1 1004 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–4 Lonec (odlomek dna z ostenjem in najširšim obodom), izdelan Miniatura (odlomek dna z ostenjem), izdelana prostoročno iz prostoročno iz lončarske mase (ACE). Gladka površina je drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo lisasta na zunanji strani temno siva in na notranji rdeča. Lonec rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 2,6 cm, v. 2,0 cm je žgan oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Najširši obod (Tomaž 2005a, Fig 7). lonca je okrašen z odtisi nohta in ovalno bradavico, ki je po- 1005 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–12 škodovana. Pr. d. 12,4 cm, v. 10,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 996 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–8 drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka Vel. 2,1 × 4,9 cm. površina je lisasta rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksi- 1006 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–5 dacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preobliko- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo vano z odtisom prsta. Pr. u. 8,9 cm, v. 4,1 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. 997 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–7 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,0 cm, v. 2,0 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1007 PO 75; son. B; zač. št. CSP iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisa- 075–10 sta rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek Zajemalka (odlomek recipienta s sklede je okrašen s krožno bradavico. Pr. u. 16,6 cm, v. 3,2 cm. predrtim držajem), izdelana pro- 998 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–6 storočno iz grobozrnate lončarske Lonec (odlomek vratu, ramen in najširšega oboda), izdelan iz mase (ACE). Groba površina je grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). lisasta rdečerjava. Zajemalka je Gladka površina je lisasta, na notranji strani temno rjava in na žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. zunanji rdečkasta. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Naj- 5,1 × 6,9 cm, v. 3,1 cm. širši obod lonca je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico. Nv. pr. 24,8 cm, v. 11,1 cm. 999 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–2 1008 PO 75; son. B; zač. št. Lonec (rekonstruirano ostenje z ročaji, brez ustja), izdelan pro- CSP 075–9 storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina Zajemalka (odlomek recipi- je lisasta, na notranji strani temno rjava in na zunanji rdeča. enta s predrtim držajem), Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je izdelana prostoročno iz okrašen z manjšo krožno bradavico. Nv. pr. 6,8 cm, v. 13,6 cm. drobnozrnate lončarske 1000 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–16 mase (AC). Gladka površina Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- je rjava. Zajemalka je žgana nate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je nepopolno oksidacijsko. Vel. lisasta, na zunanji strani temno siva in na notranji svetlo rjava. 3,4 × 5,3 cm, 7,5 × 8,6 cm, v. Posoda je žgana oksidacijsko, v končni fazi redukcija. Rame 4,2 cm. posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 9,8 × 8,6 cm. 332 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 75, merilo 1 : 3. 333 1009 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k1 1018 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k10 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je točk- ca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega ovit. Na distalnem delu desnega lateralnega roba lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem drobtinčaste retuše. Dl. 2,3 cm; š. 2,3 cm; db. delu na ventralni strani se nahajajo retuše. Na dis- 0,5 cm. talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni 1010 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k2 strani se nahajajo retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,7 cm. Fragmentirana retuširana klina iz svetlo sivega ro- ženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desnega 1019 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k11 lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani 1011 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k3 se nahajajo retuše. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- retuše. Na distalnem delu ca. Talon je diedričen. Na distalnem delu na desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. dorzalni strani se nahajajo Dl. 2,6 cm; š. 2,5 cm; db. 0,5 cm. retuše. Dl. 2,9 cm; š. 2,6 cm; 1012 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k4 db. 0,6 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega plasto- 1020 PO 75; son. B; zač. št. CSP vitega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni 075–k12 strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na Retuširan odbitek iz svetlo rjavega distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo konglomeratnega roženca. Talon je drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani ob gladek. Na distalnem delu levega desnem lateralnem robu so ostanki korteksa. lateralnega roba na dorzalni strani se Dl. 3,5 cm; š. 2,6 cm; db. 0,6 cm. nahajajo retuše. Dl. 3,9 cm; š. 4,1 cm; db. 0,6 cm. 1013 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k5 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- 1021 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k13 ca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo Retuširan odbitek iz svetlo sivega plastovitega drobtinčaste retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1014 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k6 2,2 cm; db. 0,8 cm. Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 1022 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k14 retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem 1015 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k7 delu desnega lateralnega roba se nahajajo Atipično praskalo na fragmentirani klini iz svetlo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,5 cm; db. sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na distalnem 0,5 cm. delu na dorzalni strani se nahaja atipično izdelano čelo praskala. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 1023 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k15 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je faseti- 1016 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k8 ran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,3 cm; gladek. Na desnem lateralnem robu na ventral- db. 0,7 cm. ni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani se ob levem lateralnem robu nahajajo ostanki korteksa. Dl. 2,7 cm; š. 2,3 cm; db. 1,0 cm. 1024 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k16 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. 1017 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k9 Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ven- Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je tralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,7 cm; diedričen. Na proksimalnem delu desnega db. 0,8 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega 1025 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k17 lateralnega roba na ventralni strani se nahaja- Retuširan odbitek iz svetlo rjavega konglomeratnega jo retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na ven- 2,7 cm; š. 2,1 cm; db. 0,5 cm. tralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,8 cm; db. 0,8 cm. 334 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 75, merilo 1 : 2. 335 1026 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k18 1035 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k27 Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Praskalo na fragmentu retuširane kline iz svetlo Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dor- nahajajo retuše. Dl. 1,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. zalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu na 1027 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k19 dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 1,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. Retuširana klina iz sivorjavega konglomeratnega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem 1036 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k28 robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na Dvojno praskalo na fragmentu retuširane kline iz dorzalni strani ob levem lateralnem robu so sledi rjavega roženca. Na proksimalnem delu desnega korteksa. Dl. 4,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na 1028 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k20 proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani Retuširan fragment kline iz sivega roženca. sta izdelani čeli praskal. Dl. 3,3 cm; š. 1,8 cm; db. Na distalnem delu levega lateralnega roba na 0,5 cm. ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 1037 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k29 Retuširano jedro iz sivega roženca. Na distal- 1029 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k21 nem delu levega lateralnega roba na dorzalni Nazobčan odbitek iz sivorjavega roženca. Talon strani se nahajajo retuše. Dl. 3,8 cm; š. 2,3 cm; je točkovit. Na distalnem delu desnega lateral- db. 1,9 cm. nega roba na dorzalni strani se nahajata izjedi. Dl. 3,8 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 1038 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k30 Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo 1030 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k22 rjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz strani se nahaja atipično izdelano čelo praskala. svetlo rjavega konglomeratnega roženca. Talon je Dl. 3,2 cm; š. 1,9 cm; db. 1,1 cm. gladek. Na proksimalnem delu na ventralni strani se nahaja atipično izdelano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 1039 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k31 1031 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k23 Strgalo na jedru iz sivorjavega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani Atipično praskalo na fragmentiranem odbit- se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. ku iz sivega roženca. Na proksimalnem delu 3,6 cm; š. 2,6 cm; db. 1,1 cm. na dorzalni strani se nahaja atipično izdela- no čelo praskala. Dorzalna stran je prekrita s korteksom. Dl. 4,0 cm; š. 2,7 cm; db. 0,6 cm. 1032 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k24 1040 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k32 Praskalo na fragmentirani klini iz rjavega Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon je roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na pokrit s korteksom. Na levem in desnem lateralnem dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. robu na dorzalni strani se nahajata s strmo retušo 3,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlo- mljen. Dl. 1,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 1033 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k25 1041 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k33 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon je distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdela- pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega in de- no čelo praskala. Dl. 1,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. snega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajata s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je 1034 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k26 odlomljen. Dl. 1,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,5 cm. Praskalo na fragmentu kline iz svetlo rjavega konglomeratnega roženca. Na distalnem delu na 1042 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k34 dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Strgalo na fragmentu jedra iz svetlo sivega roženca. Na Dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,8 cm; db. 1,4 cm. 336 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1043 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k35 Oblič na fragmentu jedra iz svetlo sivega ro- ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,3 cm; š. 3,2 cm; db. 2,5 cm. 1044 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k36 Praskalo na fragmentu retuširanega odbitka iz svetlo rjavega konglomeratnega roženca. Na srednjem delu levega late- ralnega roba na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 0,9 cm. 1045 PO 75; son. B; zač. št. CSP 075–k37 Odlomek kopitaste sekire iz sive kamnine Dl. 7,8 cm; š. 4,4 cm; db. 1,8 cm. 337 PO 83 1051 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–16 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 1046 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–5 no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina Miniaturna posoda (skleda na je lisasta rjava, rdečkasta in siva. Skleda je žgana nepopolno nogi), oblikovana prostoročno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta in iz drobnozrnate lončarske mase prsta. Pr. u. 25,4 cm, v. 4,3 cm. (ACE). Temno siva površina skle- de je gladka, z vidnimi sledmi 1052 PO 83; zač. št. zgladitve. Miniaturna posoda je CSP 083–31 žgana redukcijsko. Pr. u. 6,7 cm, v. 2,7 cm (Tomaž 2005a, 264, Skleda (odlomek roba Fig. 4; Tomaž, Kavur 2006, predmet 30). ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz 1047 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–4 drobnozrnate lončarske Miniaturna posoda (skleda), mase (ACE). Gladka oblikovana prostoročno iz površina je lisasta rdeč- drobnozrnate lončarske mase kasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek (ACE). Lisasta svetlo rjava, sklede sta okrašena z odtisi prsta. Pr. u. 23,4 cm, v. 4,0 cm. rdeča in siva površina je glad- ka, z vidnimi sledmi zgladitev. Miniatura je žgana nepopolno 1053 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–6 oksidacijsko. Pr. u. 7,6 cm, v. 1,9 cm (Guštin et al. 2005, sl. 7; Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Tomaž 2005a, 264, Fig. 4; Tomaž, Kavur 2006, predmet 29). iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 1048 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–1 sklede je okrašeno z odtisi nohta, klek sklede pa z odtisi nohta Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 26,4 cm, v. 5,4 cm. siva in svetlo rjava. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,2 cm. 1049 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–10 Skleda (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava, rdečkasta in siva, lisasta površina je gladka. Skleda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta, klek pa s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 25,4 cm, v. 7,5 cm (Tomaž 2005a, 263, Fig. 3: 4; Tomaž, Kavur 1054 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–38 2006, predmet 5; Guštin et al. 2006, Fig. 3: 8). Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeč- kasta in premazana z rdečim premazom. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 21,0 cm, v. 3,6 cm. 1050 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–43 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta siva in svetlo rjava. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje skodele je okrašeno z bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 15,8 cm, v. 4,9 cm. 338 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 339 1055 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–15 1060 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–17 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prosto- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, površina je lisasta rjava, svetlo rjava in siva. Skleda je žgana luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rjava, rdečkasta in nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi noh- siva, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. ta, klek sklede pa z odtisi nohta in krožno bradavico, preobli- Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta in odtisi kovano z odtisom prsta. Pr. u. 28,2 cm, v. 4,7 cm. prsta ter navpičnim modeliranim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta. Pr. u. 29,8 cm, v. 4,6 cm. 1056 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–42 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni glede na delci C). Gladka površina je lisasta rjava. Skle- risbo višina da je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in ni 2,8 cm???klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 5,8 cm, v. 2,8 cm. 1057 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–12 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, temno rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okraše- na z odtisi nohta. Pr. u. 31,6 cm, v. 7,4 cm. 1058 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–7 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta. Vel. 8,3 × 4,5 cm. 1059 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–28 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 27,2 cm, v. 5,3 cm. 340 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 341 1061 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–275 1067 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–8 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka grobozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava in siva, lisasta površina je lisasta, na notranji površina je groba in nagubana. Skleda je žgana nepopolno strani rdeča in na zunanji oksidacijsko. Ustje sklede na nogi je okrašeno z odtisi nohta, rjava in temno siva. Skleda je klek pa s krožnimi žgana nepopolno oksidacij- bradavicami, sko. Vel. 4,5 × 7,6 cm. preoblikovanimi 1062 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–274 z odtisom prsta. Pr. u. 12,4 cm, v. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 6,5 cm (Tomaž, iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je Kavur 2006, rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek predmet 13). sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,2 × 5,7 cm. 1063 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–329 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1068 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–37 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je lisasta temno grobozrnate lončarske mase (ACE, rjava in siva. Posoda je žgana luknjičava). Groba površina je lisasta nepopolno oksidacijsko. Ustje temno rjava, siva in svetlo rjava, in klek sklede sta okrašena poškodovana. Posoda je žgana z odtisi nohta in poševnimi nepopolno oksidacijsko. Ustje posode odtisi prsta. Vel. 5,3 × 8,5 cm. je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 42,0 cm, v. 3,7 cm. 1064 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–273 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka zunanja površina je lisasta temno siva, groba notranja pa je svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta in odtisi prsta. Vel. 4,4 × 6,3 cm. 1065 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–328 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 6,0 × 4,8 cm. 1066 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–45 Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz grobozrnate mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta in krožno bradavico, preobli- kovano z odtisom prsta. Pr. u. 24,0 cm, v. 16,8 cm. 342 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 343 1069 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–39 1076 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–11 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Lonec (odlomek ustja, ostenja in ročaja), izdelan prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta iz finozrnate mase (AC). Gladka površina je svetlo rdečer- temno rjava in siva. Posoda je žgana java. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je nepopolno oksidacij- okrašeno z odtisi nohta (v zelo mokro sko. Ustje je okrašeno glino), vrat pa z vrezi. Pr. u. 20,2 cm, v. z odtisi nohta. Pr. u. 4,2 cm. 11,8 cm, v. 5,2 cm. 1070 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–29 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1077 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–40 drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta Lonec (odlomek ustja z vratom in rameni), izdelan prostoroč- rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina Ustje posode je okrašeno s krožno bradavico. Pr. d. 18,2 cm, v. je lisasta rjava in siva. Lonec je 4,8 cm. žgan nepopolno oksidacijsko. 1071 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–27 Ustje in vrat lonca sta okrašena z Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane odtisi nohta (v mokro glino). Pr. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka u. 24,6 cm, v. 11,0 cm. površina je lisasta svetlo rjava, siva in rdečkasta. Posoda je 1078 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–13 žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 5,1 cm. Lonec (odlomek ramen z najširšim obodom), izdelan prosto- 1072 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–24 ročno iz drobnozrnate mase (ACE). Groba površina je lisasta Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane temno rjava, siva in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka oksidacijsko. Rame lonca je okrašeno z žlebljenjem, najširši površina je lisasta temno rjava in rdečkasta. Posoda je žgana obod pa z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6,8 cm, v. 4,3 cm. odtisom prsta. Pr. u. 21,4 cm, v. 9,1 cm. 1073 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–9 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod dna v ostenje je okrašen z odtisi nohta. Pr. d. 8,8 cm, v. 3,8 cm. 1074 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–44 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACDE, zelo luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 3,9 cm. 1075 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–3 Miniaturna posoda (lonec), izdelana prostoročno iz grobozr- nate lončarske mase (ACDE). Svetlo rjava in siva, lisasta površi- na je groba. Miniaturni lonček je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 2,4 cm, v. 5,1 cm (Guštin et al. 2005, sl. 7; Tomaž 2005a, 264, Fig. 4; Tomaž, Kavur 2006, predmet 31). 344 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 345 1079 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–47 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta (mokra glina) in ovalno oblikova- no bradavico, ki morda predstavlja stiliziran nos. Vel. 4,5 × 4,2 cm. 1080 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–33 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca je okrašen z odtisi konice nohta, žlebovi in krožno bradavico. Vel. 4,2 × 2,9 cm, 3,0 × 3,1 cm. 1081 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–32 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi konice nohta, žlebovi in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 15,0 cm, v. 4,2 cm. 1082 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–170 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka zunanja površina je lisasta rjava in rdečerjava, groba notranja površina pa je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi prsta. Vel. 4,4 × 10,3 cm. 1083 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–14 Lonec (ustje z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate mase (ACE). Groba površina je rdeča, siva in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 33,2 cm, v. 16,9 cm. 1084 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–36 Lonec (odlomek vratu z rameni in ročaji), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno rjava, siva in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 35,2 cm, v. 14,7 cm. 1085 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–41 Lonec (odlomek najširšega oboda z ostenjem), izdelan pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba površina je lisasta rjava, svetlo rdečkasta in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okra- šen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 15,8 cm, v. 7,4 cm. 346 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 347 1086 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–19 1094 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–23 Pokrov (odlomek ustja z ostenjem in ročajem), izdelan pro- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz storočno iz finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Groba površina je lisasta rdečerjava. Pokrov je žgan nepopolno površina je temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- oksidacijsko. Pr. pok. 18,4 cm, v. 5 cm. cijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 3,5 cm. 1087 PO 83; son. D; zač. št. CSP 1095 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–21 083–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pokrov, krožne oblike z dvojno pre- zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na drtim oglatim držajem, izdelan pro- notranji strani svetlo rjava in na zunanji siva. Posoda je žgana storočno iz finozrnate mase (ACD). nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,4 cm, v. 2,0 cm. Gladka površina, zaradi načina oblikovanja sicer dokaj nagubana, 1096 PO 83; son. D; zač. št. CSP083–20 je na zunanji strani svetlo rjava in Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz na notranji temno siva. Pokrov je zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 3,6 cm, v. 1,7 cm. pok. 6,5 cm, v. 1,9 cm (Guštin et 1097 PO 83; son. D; zač. št. al. 2005, sl. 7; Tomaž, Kavur 2006, CSP 083–35 predmet 26). Zajemalka (odlomek recipienta 1088 PO 83; son. D; zač. št. CSP s predrtim držajem), izdela- 083–18 na prostoročno iz finozrnate Odlomek ročaja posode, izdelane lončarske mase (ACE). Gladka prostoročno iz drobnozrnate lončar- površina je zelo svetlo rjava. ske mase (ACE). Groba površina je Zajemalka je žgana nepopol- lisasta svetlo sivo, delno poškodo- no oksidacijsko. Pr. 8,1 cm, v. vana. Posoda je žgana nepopolno 4,2 cm. oksidacijsko, vendar večkrat prežga- 1098 PO 83; son. D; zač. št. na. Ročaj posode je okrašen z odtisi CSP 083–34 nohta. Vel. 7,0 × 2,6 cm. Zajemalka (odlomek recipi- 1089 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–46 enta s predrtim držajem), Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo grobozrnate lončarske mase rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,7cm. (ACE). Groba površina je lisasta rdeča. Zajemalka je 1090 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–30 nepopolno oksidacijsko. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Zunanja površina zajemalke grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta je okrašena z vrezi. Vel. 8,9 × rdeča, siva in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 7,3 cm, v. 5,0 cm. Pr. d. 16,6 cm, v. 8,9 cm. 1091 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–25 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, siva in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 6,0 cm. 1092 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–22 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je rumeno rdeča, sledi oranžnega premaza. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 5,0 cm, v. 2,3 cm. 1093 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–26 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, siva in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,4 cm, v. 4,2 cm. 348 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 3. 349 1099 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k1 1107 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k9 Vbadalo na jedru z drobtinčasto retušo iz Fragment kline z drobtinčasto retušo in zgladitvami. sivega roženca. Na distalnem delu desnega Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateral- lateralnega roba je izdelano vbadalo. Na nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinča- desnem lateralnem robu na dorzalni in ven- ste retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni in tralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 3,2 cm; š. Dl. 5,5 cm; š. 2,7 cm; db. 1,8 cm. 1,8 cm; db. 0,3 cm. 1108 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k10 Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega 1100 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k2 roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinča- 1109 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k11 ste retuše. Dl. 3,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,7 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivorjavega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem 1101 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k3 lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drob- Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega tinčaste retuše. Dl. 2,3 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na 1110 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k12 desnem lateralnem robu in proksimalnem in Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz svetlo distalnem delu levega lateralnega roba na dor- sivorjavega roženca. Na levem lateralnem robu na zalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste ventralni strani in na distalnem delu levega lateralne- retuše. Dl. 4,5 cm; š. 2,6 cm; db. 0,9 cm. ga roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1102 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k4 1111 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k13 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Fragment kline z izrobo in drobtinčasto retušo iz sivega Talon je gladek. Na proksimalnem in srednjem roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na delu levega lateralnega roba na dorzalni strani ventralni strani je izdelana retuširana izroba. Na se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. srednjem in distalnem delu levega lateralnega 2,2 cm; db. 0,9 cm. roba na ventralni in dorzalni strani se nahajajo 1103 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k5 drobtinčaste retuše. Odbitek je bil izpostavljen vi- Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- soki temperaturi. Dl. 2,7 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. ca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem in 1112 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k14 distalnem delu levega in desnega lateralnega Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu de- drobtinčaste retuše. Dl. 3,3 cm; š. 2,4 cm; db. snega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 0,9 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 1104 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k6 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega 1113 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k15 roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. fasetiran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba Dl. 1,3 cm; š. 1,7 cm; db. 0,2 cm. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1105 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k7 5,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- ca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,9 cm; š. 2,9 cm; db. 1,1 cm. 1114 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k16 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 1106 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k8 je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateralne- Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega ga roba, na distalnem delu in na distalnem delu de- roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni snega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni drobtinčaste retuše. Dl. 4,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. strani ohranjen korteks. Dl. 2,9 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. 350 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 351 1115 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k17 1123 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k25 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zagladi- Odbitek z drobtinčasto retušo iz temno sivega tvami iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni desnega lateralnega roba na dorzalni strani strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem in se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 5,7 cm; š. distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 2,7 cm; db. 0,9 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 4,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1124 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k26 Retuširana fragmentirana klina iz svetlo rjavega konglome- 1116 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k18 ratnega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon desnega lateralnega roba na ventralni je točkovit. Na levem in desnem lateralnem robu na strani in na proksimalnem delu levega dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste lateralnega roba na dorzalni strani se retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 1117 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k19 in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon retuše. Dl. 5,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba 1125 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k27 na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. 2,7 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu 1118 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k20 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je 2,2 cm; db. 0,6 cm. gladek. Na distalnem delu desnega lateralne- 1126 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k28 ga roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Dl. 2,4 cm; š. 2,8 cm; db. 1,3 cm. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dor- 1119 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k21 zalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,4 cm; db. Fragmentirana klina s prečno retušo iz sivega 0,4 cm. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu 1127 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k29 levega lateralnega roba na dorzalni strani je Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon je s polstrmo retušo izdelana prečna retuša. Dl. gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba 3,5 cm; š. 2,3 cm; db. 0,6 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 6,6 cm; š. 1120 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k22 2,2 cm; db. 1,2 cm. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na srednjem delu levega la- teralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dorzalna stran prekrita s korteksom. Dl. 3,2 cm; š. 2,9 cm; db. 0,9 cm. 1128 PO 83; zač. št. CSP 083–k30 Fragment retuširane kline z zgladitvami iz sivega 1121 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k23 roženca. Na proksimalnem in srednjem delu levega Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. je pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega Dl. 3,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,1 cm; š. 2,2 cm; db. 0,7 cm. 1129 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k31 Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Ta- lon je gladek. Na levem lateralnem robu na ventralni 1122 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k24 strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu desnega Fragment retuširanega odbitka iz sivega ro- lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- ženca. Na srednjem in distalnem delu levega tinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1130 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k32 retuše. Na dorzalni strani ohranjen korteks. Dl. Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon je zdro- 3,2 cm; š. 2,3 cm; db. 0,5 cm. bljen. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. 352 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1131 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k33 Retuširana fragmentirana klina iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzal- ni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 353 1132 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k34 1139 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k41 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gla- Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je dek. Na levem lateralnem robu in na srednjem in točkovit. Na distalnem delu na dorzalni strani distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni je izdelano čelo praskala. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu db. 1,1 cm. desnega lateralnega roba na ventralni strani se na- hajajo retuše. Dl. 4,0 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 1140 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k42 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 1133 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k35 Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. čelo praskala. Dl. 1,4 cm; š. 2,3 cm; db. 0,4 cm. Na levem lateralnem robu in na srednjem in distal- nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 1141 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k43 strani se nahajajo retuše. Dl. 4,4 cm; š. 1,3 cm; db. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 0,4 cm. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. 1134 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k36 Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. Na dis- 1142 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k44 talnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon strani je izdelana retuširana izjeda. Na dorzalni je diedričen. Na distalnem delu na dorzalni strani se strani ohranjen korteks. Dl. 3,3 cm; š. 1,9 cm; db. je izdelano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 0,5 cm. 1135 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k37 1143 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k45 Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na dis- Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon talnem delu levega je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je lateralnega roba izdelano čelo praskala. Dl. 2,7 cm; š. 1,6 cm; db. na ventralni strani se 0,4 cm. nahajajo stopnjevite 1144 PO 83; son. D; zač. št. CSP školjkovite retuše. Dl. 083–k46 4,3 cm; š. 3,0 cm; db. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivor- 1,3 cm. javega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite 1136 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k38 školjkovite retuše. Dl. 4,7 cm; š. 4,0 cm; Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je db. 1,5 cm. pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1145 PO 83; son. D; zač. št. školjkovite stopnjevite retuše. Dl. 5,1 cm; š. 2,2 cm; CSP 083–k47 db. 1,0 cm. Strgalo in vbadalo na fragmentu odbitka iz svetlo rjavega konglo- meratnega roženca. Na levem 1137 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k39 in desnem lateralnem robu Fragmentirana klina s prečno retušo in zgladitvami na dorzalni strani se nahajajo iz temno rdečkastega roženca. Talon je gladek. Na stopnjevite školjkovite retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja strma proksimalnem delu na dorzalni prečna retuša. Na distalnem delu desnega lateral- strani se nahaja vbadalo. Dl. nega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo 8,6 cm; š. 5,8 cm; db. 2,6 cm. zgladitve. Dl. 4,0 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 1138 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k40 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 4,3 cm; š. 3,5 cm; db. 1,6 cm. 354 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 355 1146 PO 83; son. D; zač. št. CSP 1154 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k56 083–k48 Klinica z zagladitvami iz sivega roženca. Na proksimalnem Strgalo na prodniku iz svetlo sivega in srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni in roženca. Na desnem lateralnem robu a ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,6 cm; š. 1,0 cm; dorzalni strani se nahajajo stopnjevite db. 0,3 cm. školjkovite retuše. Dl. 4,2 cm; š. 4,2 cm; 1155 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k57 db. 1,9 cm. Fragmentirana klina z zagladitvami iz sivega roženca. 1147 PO 83; son. D; zač. št. CSP Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega 083–k49 roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagla- Nazobčan fragment odbitka iz sivega ditve. Dl. 2,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. roženca. Na distalnem delu desnega late- 1156 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k58 ralnega roba na dorzalni strani se nahajata Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na dis- izjedi. Dl. 5,2 cm; š. 3,9 cm; db. 1,7 cm. talnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 1148 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k50 1157 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k59 Oblič na fragmentu odbitka iz svetlo Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega ro- sivorjavega roženca. Na distalnem delu ženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba levega in distalnem delu desnega lateral- na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. nega roba na dorzalni strani se nahajajo 2,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. stopnjevite paralelne retuše. Dl. 4,5 cm; š. 3,5 cm; db. 2,4 cm. 1149 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k51 Atipično dvojno praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem in proksimalnem delu na dorzalni strani sta atipični s strmo retušo izdelani čeli praskal. Dl. 3,2 cm; š. 2,3 cm; db. 1,7 cm. 1150 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k52 Sveder na fragmentu kline iz svetlo rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Hrbta tvorita sveder. Dl. 1,9 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. 1151 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k53 Sveder na fragmentu kline iz svetlo rjavega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. Hrbta tvorita sveder. Dl. 2,5 cm; š. 0,6 cm; db. 0,3 cm. 1152 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k54 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1153 PO 83; zač. št. CSP 083–k55 Atipično praskalo na fragmentirani klini iz sivega ro- ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Na dorzalni strani ohranjen korteks. Dl. 3,0 cm; š. 1,1 cm; db. 0,6 cm. 356 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 357 1158 PO 83; son. D; zač. št. CSP 1169 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k71 083–k60 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,4 cm; db. Testiran prodnik iz svetlo rjavega rožen- 3,2 cm. ca. Dl. 4,8 cm; š. 4,8 cm; db. 2,6 cm. 1170 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k72 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,6 cm; db. 1,8 cm. 1159 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k61 Unipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 1171 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k73 4,2 cm; š. 4,7 cm; db. 3,0 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,7 cm; š. 3,4 cm; db. 2,2 cm. 1160 PO 83; son. D; zač. št. CSP 1172 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k74 083–k62 Testiran prodnik iz svetlo rjavega do sivega Unipolarno jedro iz rjavega do sivozelenega roženca. Dl. 5,8 cm; š. 3,0 cm; db. 3,5 cm. roženca. Dl. 4,0 cm; š. 4,2 cm; db. 3,4 cm. 1161 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k63 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,8 cm; š. 4,6 cm; db. 3,4 cm. 1173 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k75 Polipolarno jedro iz rjavega do sivega roženca. Dl. 4,8 cm; š. 3,8 cm; db. 3,8 cm. 1162 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k64 Polipolarno jedro iz svetlo do sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 4,2 cm; db. 3,5 cm. 1163 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k65 Unipolarno jedro iz svetlo sivega do rdečkasto– sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; db. 3,2 cm. 1164 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k66 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,6 cm; db. 1,2 cm. 1165 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k67 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,2 cm; db. 2,4 cm. 1166 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k68 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,4 cm; db. 2,2 cm. 1167 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k69 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 2,2 cm. 1168 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k70 Testiran prodnik iz svetlo rjavega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 3,2 cm. 358 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 359 1174 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k76 Tolkač iz svetlo sive do svetlo rjave kamnine. Dl. 8,3 cm; š. 4,0 cm; db. 2,4 cm. 1175 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k77 Odlomek kopitaste sekire iz sive kamnine. Dl. 4,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,2 cm. 1176 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k78 Tolkač iz temno rjave kamnine. Dl. 4,1 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 1177 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k79 Razbit prodnik belega kremena. Dl. 4,0 cm; š. 3,4 cm; db. 1,8 cm. 1178 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k80 Razbita kopitasta sekira iz svetlo sive kamni- ne. Dl. 7,2 cm; š. 4,4 cm; db. 2,6 cm. 1179 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k81 Razbita kopitasta sekira iz svetlo sive kamni- ne. Dl. 12,0 cm; š. 3,6 cm; db. 4,0 cm. 360 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 361 1180 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083– k82 Retuširan polizdelek iz svetlo rjave kamni- ne. Dl. 14,2 cm; š. 4,8 cm; db. 3,8 cm. 1181 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k83 Kopitasta sekira iz svetlo sive kamnine. Dl. 13,6 cm; š. 3,6 cm; db. 3,2 cm. 1182 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k84 Razbit prodnik iz zelenkasto sive kamnine. Ujema se odbitke iz procesa izdelave. Dl. 17,4 cm; š. 11,2 cm; db. 7,5 cm. 1183 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k85 Retuširan prodnik iz sive kamnine. Dl. 13,0 cm; š. 5,6 cm; db. 4,0 cm. 362 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83; 1182 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 363 1184 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k86 Kopitasta sekira iz sivorjave drobnozrnate kamnine. Dl. 8,4 cm; š. 2,2 cm; db. 2,0 cm. 1185 PO 83; zač. št. CSP 083–k87 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (pešče- njaka). Dl. 8,0 cm; š. 7,0 cm; db. 3,0 cm. 1186 PO 83; zač. št. CSP 083–k88 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezr- nate kamnine (peščenjaka). Dl. 6,4 cm; š. 5,0 cm; db. 1,0 cm. 1187 PO 83; son. D; zač. št. CSP 083–k89 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 4,0 cm; š. 3,5 cm; db. 1,8 cm. 364 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 83, merilo 1 : 2. 365 PO 90 1195 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–20 Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), izde- 1188 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–21 lan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Glad- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), ka površina je na zunanji strani siva in na notranji rdečkasta. izdelana prostoročno iz grobozrnate Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je lončarske mase (ACE). Gladka površina je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico. Vel. 2,2 × 4,7 cm; lisasta svetlo rjava in temno siva. Skleda 3,6 × 7,1 cm. je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta, ostenje 1196 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–17 pa z žlebovi. Pr. u. 28,2 cm, v. 7,4 cm. Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- 1189 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–11 šina je rjava s svetlo rjavimi lisami. Lonec je žgan nepopolno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno oksidacijsko. Nv. pr. 21,8 cm, v. 10,0 cm. iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta 1197 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–12 rjava. Skleda je žgana nepopol- Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz zelo no oksidacijsko. Klek sklede je finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. okrašen z manjšo ovalno brada- Lonec je žgan oksidacijsko. Pr. u. 4,4 cm, v. 10,2 cm. vico. Pr. u. 20,8 cm, v. 3,9 cm. 1198 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–15 1190 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–6 Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda), izdelan pro- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno storočno iz drobnozrnate lončarske iz drobnozrnate lončarske mase (ACD). Groba površina je mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. rdečkasta. Lonec je žgan oksidacijsko. Ustje in klek sta Rame lonca je okrašeno z žlebi. Nv. okrašena z odtisi pr. 19,6 cm, v. 3,9 cm. nohta in ovalno 1199 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–3 bradavico. Pr. u. Odlomek ostenja z najširšim obodom 25,4 cm, v. 6,0 cm. posode, izdelane prostoročno iz gro- bozrnate lončarske mase (ACE). Groba 1191 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–13 površina je lisasta svetlo rdečerjava. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), Posoda je žgana nepopolno oksidacij- izdelana prostoročno iz drobnozrnate sko. Rame in najširši obod posode sta lončarske mase (ACD). Gladka površina je okrašena z odtisi nohta in žlebi. Vel. 4,6 svetlo rjava. Skleda je žgana oksidacijsko. × 5,4 cm. Pr. u. 22,0 cm, v. 3,4 cm. 1200 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–4 1192 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–1 Odlomek ostenja posode z jezičastim držajem, izdelane Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba po- izdelana prostoročno iz drobnozrnate lon- vršina je lisasta svetlo rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno čarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka oksidacijsko. Vel. 5,4 × 7,4 cm. površina je lisasta siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta. Vel. 3,6 × 4,8 cm. 1193 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–5 Odlomek ustja z ostenjem in izlivom po- sode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,4 × 4,8 cm. 1194 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–16 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava s črnimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje je okrašeno z odtisi šila, vrat pa z žlebo- vi. Vel. 2,9 × 4,0 cm. 366 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 90, merilo 1 : 3. 367 1201 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–10 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Groba površina je lisasta rjava in črna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,8 cm, v. 6,1 cm. 1202 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–19 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,8 cm, v. 2,2 cm. 1203 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–14 Odlomek dna nedoločenega predmeta, izdelanega prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno siva. Predmet je žgan je redukcijsko. Pr. d. 7,0 cm, v. 1,2 cm. 1204 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–2 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površi- na je rdeča s sivimi lisami. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Noga je okrašena z odtisi nohta in žlebi. Pr. n. 10,2 cm, v. 4,7 cm. 1205 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–9 Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, rjava in črna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. n. 11,8 cm, v. 6,3 cm. 1206 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–7 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča z rjavimi lisami. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi nohta. Pr. d. 9,4 cm, v. 8,2 cm. 1207 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–18 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba po- vršina je rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,8 × 7,2 cm; v. 3,0 cm 1208 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–8 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava s črnimi lisami. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,1 × 9,3 cm. 368 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 90, merilo 1 : 3. 369 1209 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k1 1216 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k8 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz svetlo Odbitek z izjedo iz svetlo rjavega konglo- rjavega konglomeratnega roženca. Na pro- meratnega roženca. Talon je gladek. Na ksimalnem delu na dorzalni strani se nahajajo srednjem delu desnega lateralnega roba na drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu dorzalni strani jej izdelana retuširana izjeda. desnega lateralnega roba na ventralni strani se Dl. 3,5 cm; š. 2,7 cm; db. 0,6 cm. nahajajo drobtinčaste retuše. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani 1217 PO 90; son. D; zač. št. CSP se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 5,9 cm; š. 090–k9 2,3 cm; db. 0,5 cm. Fragmentiran odbitek z izjedo iz 1210 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k2 sivega roženca. Talon je zdrobljen. Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega pla- Na srednjem delu levega lateralnega stovitega roženca. Talon je gladek. Na srednjem roba na ventralni strani je izdelana delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se izjeda. Na distalnem delu desnega nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 5,1 cm; š. 1,7 cm; lateralnega roba na ventralni strani db. 0,4 cm. preloma je izdelana retuširana izje- da. Dl. 7,7 cm; š. 4,5 cm; db. 0,9 cm. 1211 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k3 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz temno 1218 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k10 sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem in Fragmentirana klina s prečno retušo iz sivega rožen- distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni ca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. strani se nahaja polstrma prečna retuša. Dl. 2,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 1212 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k4 1219 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k11 Nazobčan odbitek iz temno sivega roženca. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni dorzalni strani se nahajajo izjede. Dl. 3,5 cm; š. strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 2,4 cm; db. 0,8 cm. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 1213 PO 90; son. D; zač. št. CSP 1220 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k12 090–k5 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Retuširan odbitek iz temno sivega Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni roženca. Talon je gladek. Na distalnem strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 1,6 cm; š. delu desnega lateralnega roba na 1,4 cm; db. 0,4 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1221 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k13 3,4 cm; š. 3,5 cm; db. 1,0 cm. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na 1214 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k6 distalnem delu in na distalnem delu levega lateral- Retuširan fragment odbitek iz sivega roženca. Na nega roba na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu Dl. 1,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,6 cm. desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm; db. 0,8 cm. 1215 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k7 Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na le- vem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 370 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 90, merilo 1 : 2. 371 1222 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k14 1232 PO 90; son. D; zač. št. Atipično praskalo na klini iz sivega do svetlo CSP 090–k24 sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem Polizdelek sekire iz sive kamni- delu levega lateralnega roba na dorzalni ne. Dl. 15,6 cm; š. 7,2 cm; db. strani je izdelano čelo atipičnega praskala. Dl. 5,0 cm. 4,2 cm; š. 3,1 cm; db. 1,1 cm. 1223 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k15 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba je s strmo retušo izdelan hrbet. Hrbet tvori sveder. Dl. 3,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 1224 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k16 Strgalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,1 cm; š. 2,7 cm; db. 1,9 cm. 1225 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k17 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,0 cm; db. 2,3 cm. 1226 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k18 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 4,6 cm; db. 2,2 cm. 1227 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k19 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. 1228 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k20 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,2 cm; db. 3,0 cm. 1229 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k21 Odlomek kopitaste sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. 7,2 cm; š. 3,3 cm; db. 2,8 cm. 1230 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k22 Odlomek glajene sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. 6,5 cm; š. 2,8 cm; db. 0,7 cm. 1231 PO 90; son. D; zač. št. CSP 090–k23 Odlomek kopitaste sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 6,5 cm; š. 3,8 cm; db. 2,2 cm. 372 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 90, merilo 1 : 2. 373 PO 91 1239 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–9 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1233 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–4 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Skodela (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- rdečkasta s sivimi lisami. Skleda no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je je žgana nepopolno oksidacijsko. lisasta, na notranji strani siva in na zunanji rdečkasta. Skleda je Ustje in klek sklede sta okrašena žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno z odtisi nohta. Pr. u. 32,2 cm, v. bradavico. Pr. u. 11,8 cm, v. 3,6 cm. 3,4 cm. 1234 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–23 1240 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–15 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami ter premazana z rdečim premazom. Skle- rdečkasta. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,7 × 4,7 cm. da je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z 1241 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–22 odtisom prsta. Pr. u. 27,2 cm, v. 4,9 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in temno rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 28,4 cm, v. 2,9 cm. 1242 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–16 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1235 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–25 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečka- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- sta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka ustjem okrašena z odtisi nohta. Vel. 1,9 × 3,6 cm. površina je lisasta rdečkasta. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z 1243 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–1 odtisom prsta. Pr. u. 26,0 cm, v. 5,3 cm. Skodela (odlomek ustja z ostenjem in izlivom), izdelana pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). 1236 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–8 Gladka površina je rdeča Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno s sivimi lisami. Skodela je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- žgana nepopolno oksi- vršina je lisasta, na zunanji dacijsko. Pr. u. 24,4 cm, v. strani siva in na notranji 4,8 cm. rjava, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je 1244 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–21 okrašen z odtisi nohta. Pr. Skleda na nogi (odlomki roba ustja, ostenja, dna in noge), u. 22,4 cm, v. 3,4 cm. izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in temno rjava. Skleda na nogi 1237 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–24 je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede na nogi je okra- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno šen z ovalno bradavico. Pr. u. 17,6 cm, v. 7,6 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisa- sta rdečkasta s temno sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preo- blikovano s prstnim odtisom. Pr. u. 29,0 cm, v. 3,9 cm. 1238 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–3 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta siva in rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom nohta. Pr. u. 20,0 cm, v. 4,9 cm. 374 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91, merilo 1 : 3. 375 1245 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–2 1251 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–10 Skleda (odlomek ostenja), izdelana prostoročno iz grobozr- Lonec (odlomek ustja z vratom, rameni in najširšim obo- nate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka površina je dom), izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase lisasta siva in rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- (ACE). Gladka površina je svetlo rjava in sko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico, rdečkasta s sivimi lisami. Ohranjene so preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 33,8 cm, v. 6,7 cm. sledi rdečega premaza. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta in krožno bradavico. Pr. d. 14,2 cm, v. 10,5 cm. 1252 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–20 Lonec (odlomek ustja z vratom, rameni in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava in rdečkasta. Lonec je žgan oksidacijsko. Nv. pr. 13,0 cm, v. 10,0 cm. 1253 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–19 1246 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–13 Lonec (odlomek ostenja Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- z navpično predrtim no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina držajem), izdelan prosto- je rjava s črnimi lisami. Skleda je ročno iz zelo finozrnate žgana nepopolno oksidacijsko. lončarske mase (AC). Ustje in klek sklede sta okrašena z Gladka površina je svetlo odtisi konice nohta. Pr. u. 29,2 cm, rdečerjava. Lonec je žgan v. 4,3 cm. nepopolno oksidacijsko. Pr. 8,8 cm, v. 3,3 cm. 1247 PO 91; son. D; zač. št. 1254 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–17 CSP 091–14 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka in ročajem posode, izdelane površina je lisasta na notranji strani siva in na zunanji rjava. Po- prostoročno iz drobnozrnate soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod dna v ostenje lončarske mase (ACE). Gladka posode je okrašen z odtisi konice nohta (v polsuh izdelek). Pr. površina je svetlo rjava s rjavimi d. 7,0 cm, v. 3,5 cm. lisami. Posoda je žgana nepo- 1255 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–26 polno oksidacijsko. Ustje in ročaj Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz posode sta okrašena z odtisi grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- prsta. Vel. 6,0 × 8,2 cm. na je rdečkasta s sivo liso na dnu. Posoda je žgana oksidacij- 1248 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–18 sko. Pr. d. 11,4 cm, v. 4,3 cm. Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdela- 1256 PO 91; zač. št. CSP 091–5 ne prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki Miniaturna posoda (odlomek dna z ostenjem), izdelana pro- delci E). Gladka površina je lisasta, na notranji strani rdeča in storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji temno siva. Posoda na nogi je žgana nepopolno lisasta rjava. Miniatura je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 4,8 cm. 3,6 cm, v. 4,3 cm. 1249 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–12 Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjavih odtenkov, slabo ohranjena. Posoda na nogi je žgana nepopol- no oksidacijsko. Pr. n. 9,0 cm, v. 4,0 cm. 1250 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–7 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Lonec je žgan nepo- polno oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 47,4 cm, v. 18,9 cm. 376 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91, merilo 1 : 3. 377 1257 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–11 1265 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k7 Zajemalka (odlomek recipienta s polnim držajem), izdelana Fragmentiran odbitek izjedo iz sivega roženca. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci Talon je gladek. Na srednjem delu desnega late-C). Gladka površina je lisasta rdečkasta, na spodnji strani tudi ralnega rob na dorzalni strani se nahaja retušira- poškodovana. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. na izjeda. Na distalnem delu desnega lateralne- Vel. 8,0 × 11,7 cm, v. 5,9 cm. ga roba na ventralni strani se nahaja retuširana 1258 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–6 izjeda. Dl. 2,7 cm; š. 2,3 cm; db. 0,7 cm. Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana 1266 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k8 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci Retuširan odbitek iz sivorjavega roženca. Talon je C). Gladka površina je lisasta rjava. Zajemalka je žgana nepo-gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba polno oksidacijsko. Pr. 6,2 cm, v. 2,0 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1259 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k1 2,0 cm; db. 0,7 cm. Fragmentiran odbitek z drobtinčasto 1267 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k9 retušo iz sivega roženca. Talon je zdro- Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je po- bljen. Na proksimalnem delu desnega krit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni lateralnega roba na ventralni strani se strani se nahajajo retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,4 cm; nahajajo drobtinčaste retuše. Na distal- db. 1,1 cm. nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se 1268 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k10 nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,6 cm; Fragment kline z izrobo iz sivega plastovitega š. 4,1 cm; db. 0,8 cm. roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izroba. 1260 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k2 Dl. 3,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,7 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega rožen- ca. Talon je diedričan. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1269 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k11 drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega plastovite- ga roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateral- 1261 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k3 nem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtin- Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega časte retuše. Dl. 2,4 cm; š. 2,0 cm; db. 0,8 cm. roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu in na proksimalnem in srednjem delu levega 1270 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k12 lateralnega roba na ventralni in dorzalni strani se Dvojno praskalo na fragmentu kline z drobtinčasto nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,2 cm; retušo iz temno sivega roženca. Na distalnem delu db. 0,4 cm. na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se na- 1262 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k4 hajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu na Fragmentirana retuširana klina z zgladitvami iz temno dorzalni strani se vidi vrh odlomljenega drugega čela sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu praskala – dvojno praskalo. Klina je bila izpostavljena levega lateralnega roba na ventralni strani se naha- visoki temperaturi. Dl. 2,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. jajo retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Klina je bila 1271 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k13 izpostavljena visoki temperaturi. Dl. 2,2 cm; š. 1,4 cm; Atipično praskalo (oblič) na jedru iz sivega roženca. Na distal- db. 0,3 cm. nem delu jedra na dorzalni strani se nahaja atipično izdelano čelo praskala. Dl. 5,0 cm; š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. 1263 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k5 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega ro- ženca. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- tinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 1264 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k6 Fragment retuširanega odbitka iz sivorjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,9 cm; š. 2,4 cm; db. 0,6 cm. 378 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91; 1257, 1258 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 379 1272 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k14 1280 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k22 Strgalo na odbitku iz sivega do temno sive- Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,62 cm; db. ga roženca. Na distalnem delu na dorzalni 2,4 cm. strani se nahajajo školjkovite retuše. Odbitek 1281 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k23 je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. 3,5 cm; š. 3,3 cm; db. 1,5 cm. 3,6 cm. 1273 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k15 Strgalce na odbitku iz sivega do rjavega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na sre- dnjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,8 cm; db. 1,2 cm. 1274 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k16 Strgalo na odbitku iz sivorjavega ro- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strni se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 5,1 cm; š. 3,9 cm; db. 1,5 cm. 1275 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k17 Strgalce na odbitku iz sivorjave- ga roženca. Talon je gladek. Na srednjem in distalnem delu leve- ga lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 4,6 cm; š. 5,5 cm; db. 0,8 cm. 1276 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k18 Unipolarno jedro iz svetlo sivega rožen- ca. Dl. 3,6 cm; š. 3,8 cm; db. 2,2 cm. 1277 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k19 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,8 cm; db. 1,4 cm. 1278 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k20 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 5,2 cm; db. 2,1 cm. 1279 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k21 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 2,5 cm. 380 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91, merilo 1 : 2. 381 1282 PO 91; zač. št. CSP 091–k24 Retuširan prodnik iz sive kamnine. Dl. 11,6 cm; š. 2,4 cm; db. 2,4 cm. 1283 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k25 Polizdelek sekire iz sive kamnine. Dl. 17,4 cm; š. 4,8 cm; db. 3,0 cm. 1284 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k25 Tolkač iz sivorjave kamnine. Dl. 17,4 cm; š. 7,2 cm; db. 3,6 cm. 382 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91, merilo 1 : 2. 383 1285 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k27 Polizdelek iz svetlo sivorjave kamnine. Dl. 16,6 cm; š. 6,0 cm; db. 4,0 cm. 1286 PO 91; son. D; zač. št. CSP 091–k8 Miniaturna glajena sekira iz lahke svetle kamnine. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 0,8 cm. 384 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 91, merilo 1 : 2. 385 PO 92 1293 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–9 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1287 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–7 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Skodelica (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,3 × 2,3 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, delno poškodovana. Skodelica je žgana nepopolno 1294 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–17 oksidacijsko. Pr. u. 8,2 cm, v. 4,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. 1288 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–1 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno okrašeno z odtisi nohtov. Vel. 3,0 × 3,4 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjiča- va). Gladka površina je svetlo rdečerjava s sivimi lisami. Skleda 1295 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–11 je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta Lonec (odlomek vratu, ramen in najširšega oboda), izdelan okrašena z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka odtisom prsta. Pr. u. 29,2 cm, v. 4,8 cm. površina je lisasta rdečerjava s sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vrat, rame in najširši obod lonca so okrašeni s snopi odtisov nohta. Nv. pr. 19,8 cm, v. 9,9 cm. 1289 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–15 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rde- čerjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 1296 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–14 Ustje posode je okrašeno z odtisi Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda), izdelan prosto- nohtov in modelirano bradavico, ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina vrat pa z žlebovi. Pr. u. 14,8 cm, v. je na zunanji strani rdečerjava in na notranji siva. Lonec je 4,6 cm. žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen 1290 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–16 s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 13,2 cm, v. 4,0 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na 1297 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–8 zunanji strani siva in na notranji svetlo rjava. Posoda je žgana Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je nohtov. Vel. 6,0 × 5,7 cm. temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,1 1291 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–18 × 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1298 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–10 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- zunanji strani siva in na notranji nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda svetlo rjava. Posoda je žgana je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je nepopolno oksidacijsko. Ustje okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico. Vel. 2,3 × 3,6 cm. posode je okrašeno z odtisi nohtov. Vel. 3,1 × 8,5 cm. 1299 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1292 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–20 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz na je na notranji strani rdeča in na zunanji temneje rjava. Po- finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,2 cm, v. 3,3 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohtov. Vel. 1,8 × 2,6 cm. 386 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 92, merilo 1 : 3. 387 1300 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–4 1309 PO 92; son. D; zač. št. CSP Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 092–k3 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- Unipolarno jedro iz svetlo sivega ro- šina je na notranji strani rdeča in na zunanji lisasta temneje ženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,8 cm; db. 3,0 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 5,3 cm, 2,4 × 5,5 cm. 1301 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–3 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. 1310 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k4 Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 × 5,3 cm. Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 1302 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–5 3,8 cm; db. 2,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1311 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k5 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. na je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,2 × 14,1 cm Dl. 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,0 cm. 1303 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–13 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- na je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,2 × 7,1 cm. 1304 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–6 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1312 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k6 grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. na je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,6 cm 3,8 cm; db. 2,0 cm. 1305 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–12 1313 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k7 Odlomek noge posode na Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. nogi, izdelane prostoročno iz 2,80 cm; db. 2,4 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je 1314 PO 92; son. D; zač. št. CSP lisasta rdečerjava s sivimi lisami. 092–k8 Posoda na nogi je žgana ne- Unipolarno jedro iz svetlo sivega popolno oksidacijsko. Noga je roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,7 cm; db. okrašena z odtisi nohtov. Pr. n. 4,8 cm. 13,4 cm, v. 6,3 cm. 1306 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–19 Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izde- lan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Ostenje pokrova je okrašeno z odtisi nohtov. Pr. pok. 15,2 cm, v. 2,7 cm. 1307 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k1 Retuširan odbitek iz temno sivega rožen- ca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 3,2 cm; š. 2,8 cm; db. 1,7 cm. 1308 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k2 Strgalo na odbitku iz svetlo sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo školj- kovite retuše. Dl. 3,5 cm; š. 3,3 cm; db. 1,4 cm. 388 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 92; 1300–1306 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 389 1315 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k9 Del žrmelj iz rjave kamni- ne. Dl. 14,4 cm; š. 12,3 cm; db. 6,9 cm. 1316 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k10 Tolkač iz svetlo rjave kamnine. Dl. 16,5 cm; š. 7,8 cm; db. 4,8 cm. 1317 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k11 Polizdelek kopitaste sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 15,0 cm; š. 4,5 cm; db. 4,0 cm. 390 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 92, merilo 1 : 3. 391 1318 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092– k12 Brus iz rjave kamnine. Dl. 9,4 cm; š. 4,0 cm; db. 3,8 cm. 1319 PO 92; son. D; zač. št. CSP 092–k13 Tolkač iz svetlo rjave kamnine. Dl. 11,6 cm; š. 5,6 cm; db. 4,6 cm. 392 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 92, merilo 1 : 2. 393 PO 93 1325 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–1 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1320 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–5 iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka površina Skodela – miniatura, izdelana prostoročno iz grobozrnate je lisasta rdeča in temno siva. lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta Skleda je žgana nepopolno temno sivorjava. Miniatura je žgana nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Celotno ostenje Ustje skodele je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 5,8 cm, v. 2,8 cm sklede je okrašeno z odtisi nohta (Tomaž 2005a, Fig. 4, 5, 7; Tomaž 2005b, predmet 1). in jezičasto bradavico. Pr. u. 1321 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–4 20,6 cm, v. 5,0 cm (Tomaž 2005b, Skodela (cela), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lon- predmet 3). čarske mase (ACE). Gladka notranja površina je svetlo rjava, 1326 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–19 zunanja pa je lisasta temno in svetlo rjava, vidne so sledi zgla- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in ročajem), izdelana ditev. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 7,0 cm, prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, posame- v. 4,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 2). zni večji delci A). Gladka površina je na 1322 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–9 notranji strani svetlo rdečerjava in na zu- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno nanji lisasta rjava in siva. Skleda je žgana iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba nepopolno oksidacijsko. Ustje, rob ustja notranja površina je svetlo rjava, gladka zunanja pa je zelo in klek sklede so okrašeni z odtisi nohta svetlo rjava in večinoma uničena. Na zunanji površini je v in vrezi. Vel. 3,5 × 5,2 cm. sledovih ohranjen rdeč premaz. Skleda je žgana nepopolno 1327 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–18 oksidacijsko. Celotno ostenje sklede je okrašeno s kombinacijo Skleda na nogi (dno z nogo in ostenjem), izdelana prosto- vrezov, odtisov prsta in krožnih bradavic, preoblikovanih z od- ročno iz drobnoznate lončarske mase (ACE, številni delci A, tisi prsta. Pr. u. 35,8 cm, v. 5,9 cm (Tomaž 2005b, predmet 4). luknjičava). Groba površina je na notranji strani svetlo rjava in rdečkasta, na zunanji strani pa je lisasta črnosiva in svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje in prehod dna v nogo sklede na nogi sta okrašena z odtisi nohta. Pr. d. 8,8 cm, v. 3,1 cm (Tomaž 2005b, predmet 8). 1323 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–15 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE – luknjičava). Gladka površina je lisasta rdečkasto rjava in večinoma uničena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okra- 1328 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–17 šena z odtisi nohtov. Pr. u. 26,4 cm, v. 4,0 cm (Tomaž 2005b, Skleda na nogi (dno z nogo in ostenjem), izdelana prostoročno predmet 6). iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta 1324 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–14 rdečkaste in sivorjave barve. Skleda je žgana nepopolno oksi- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- dacijsko. Prehod dna v nogo sklede na nogi je okrašen z odtisi no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka nohta. Pr. n. 7,0 cm, v. 6,5 cm (Tomaž 2005b, predmet 7). površina je lisasta sivočrna in deloma uničena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bra- davico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 29,0 cm v. 4,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 5). 394 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 3. 395 1329 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–3 Lonec (celotno ostenje), izdelan prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka zunanja in groba notranja površina sta lisasti, svetlo rjavi in rjavi. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Ustje in najširši obod lonca sta okra- šena z odtisi nohta, najširši obod pa še s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisi prsta. Pr. u. 18,2 cm, v. 24 cm (Tomaž 2005a, Fig. 3: 9; 2005b, predmet 9). 1330 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–7 Lonec (celotno ostenje), izdelan prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta svetlo in temno rjava. Lonec je žgan nepopolno oksi- dacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi konice nohta, najširši obod pa s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisom prsta. Pr. u. 20,6 cm, v. 33,8 cm (Tomaž 2005b, predmet 10). 396 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 3. 397 1331 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–10 Lonec (ustje z ostenjem), izdelan prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Ustje, rame in najširši obod lonca so okrašeni z odtisi nohta, najširši obod lonca pa še s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisom prsta. Pr. u. 21,8 cm, v. 19,4 cm (Tomaž 2005b, predmet 13). 1332 PO 93; zač. št. CSP 093–16 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz 1335 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–8 drobnozrnate lončarske Lonec (odlomek ustja z ostenjem in ročajem), izdelan prosto- mase (ACE, luknjiča- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina va). Gladka notranja in je lisasta svetlo rjava do temno sivorjava. Lonec je žgan ne- groba zunanja površina popolno oksidacijsko. Pr. u. 23,2 cm, v. 5,3 cm (Tomaž 2005b, sta lisasti rjavi. Lonec je predmet 14). žgan nepopolno oksi- dacijsko. Ustje in vrat lonca sta okrašena z odtisi nohta in vrezi. Pr. u. 24,6 cm, v. 8,6 cm. 1333 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–2 Lonec (ustje z ostenjem), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečkasto rjave in črno sive barve. Lonec je žgan ne- popolno oksidacijsko. Pr. u. 11,6 cm, v. 11,3 cm (Tomaž 2005b, predmet 12). 1336 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–12 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 36,8 cm, v. 12,3 cm. 1334 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–20 Lonec (ustje z ostenjem in ročajem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate mase (AC, luknjičava). Gladka notranja površina je svetlo rjavosiva, zunanja površina ni ohranjena. Na notranji površini so sledi rdeče rjavega premaza. Lonec je žgan ne- popolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 13,8 cm, v. 11,6 cm (Tomaž 2005b, predmet 11). 398 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 3. 399 1337 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–25 1343 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–22 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- Zajemalka (odlomek recipienta s predr- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). tim držajem), izdelana prostoročno iz Gladka površina je lisasta rdeča, svetlo rjava in rjava. Lonec je drobnozrnate lončarske mase (ACE, šte- žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen vilni delci E, luknjičava). Gladka površina s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. je lisasta svetlo rjava in sivočrna. Zaje- 48,2 cm, v. 17 cm (Tomaž 2005b, predmet 15; Tomaž, Kavur malka je žgana nepopolno oksidacijsko. 2006, 60, predmet 33). Zajemalka ima zvezdasto oblikovan rob 1338 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–26 držaja. Vel. 6,1 × 4,9 cm (Tomaž 2005b, predmet 17). Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- storočno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). 1344 PO 93; son. D; zač. št. CSP Gladka površina je na notranji strani temno siva in na zunanji 093–21 rdeča, slabše ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksida- Zajemalka (odlomek recipienta s cijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, predrtim držajem), izdelana pro- preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 22,8 cm, v. 4,8 cm. storočno iz grobozrnate lončarske 1339 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–13 mase (ACE, številni delci E). Groba Lonec (odlomek ostenja), izdelan prostoročno iz drobnozr- površina je lisasta rdečerjava in siva. nate lončarske mase (ACE). Zajemalka je žgana nepopolno Gladka površina je lisasta oksidacijsko. Vel. 7,8 × 7,8 cm, v. svetleje rjava. Lonec je žgan 4,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Vrat 1345 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–23 in rame lonca sta okrašena z Zajemalka (odlomek odtisi nohta in vrezi. Nv. pr. recipienta s predrtim 23,4 cm, v. 5,5 cm. držajem), izdelana 1340 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–24 prostoročno iz drob- Lonec (odlomek ostenja), izdelan prostoročno iz zelo finozrna- nozrnate lončarske te lončarske mase (AC, številni delci C). Svetlo rjava, rumena in mase (ACE, številni črna lisasta površina je gladka, deloma poškodovana. Lonec je delci C). Gladka žgan nepopolno oksidacijsko. Na površina je temno ramenih lonca je vidna realistič- rjava. Zajemalka je na upodobitev človeškega nosu. žgana nepopolno Predvidevamo, da je bil na ramenih oksidacijsko. Vel. 7,2 lonca upodobljen celoten človeški × 10,8 cm; v. 3,9 cm obraz, saj je ohranjen tudi začetek (Tomaž 2005b, pred- očesnega kotička. Lonec je bil žgan met 16). nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 18,6 cm, v. 9,1 cm. 1341 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–6 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Ročaj posode je okrašen z modeliranim jezičastim izrastkom. Vel. 3,9 × 2,8 cm. 1342 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–11 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta sivorjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. d. 5,8 cm, v. 6,0 cm. 400 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 3. 401 1346 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k1 1355 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k10 Fragmentirana klina z zagladitvami iz sivega roženca. Odbitek z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateral- Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateral- nega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo nega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste zagladitve. Dl. 2,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. retuše. Dl. 3,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. 1347 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k2 1356 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k11 Klina z zagladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Odbitek z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. Na distalnem in srednjem delu na dorzalni in ventralni Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega late- strani se nahajajo zagladitve. Dl. 4,2 cm; š. 1,2 cm; db. ralnega roba na ventralni strani in na srednjem delu 0,4 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1348 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k3 drobtinčaste retuše. Dl. 4,3 cm; š. 1,7 cm; db. 0,8 cm. Fragment kline z zagladitvami iz svetlo rjavosivega 1357 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k12 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se naha- gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba jajo zagladitve. Dl. 1,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. na dorzalni strani in na distalnem delu desnega 1349 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k4 lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu levega Fragmentirana klina z zagladitvami iz sivega roženca. lateralnega roba na ventralni strani in na srednjem Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladi- nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 5,1 cm; š. 2,4 cm; tve. Dl. 2,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. db. 0,9 cm. 1350 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k5 1358 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k13 Klina z zagladitvami iz sivega roženca. Talon je faseti- Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz rja- ran. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega vosivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladi- srednjem delu levega in desnega lateralnega roba tve. Dl. 4,4 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,7 cm; š. 2,4 cm; db. 1,2 cm. 1351 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k6 1359 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k14 Fragment kline z zagladitvami iz svetlo sivega roženca. Klina z drobtinastimi retušami iz temno sivega ro- Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni ženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu strani se nahajajo zagladitve. Dl. 1,3 cm; š. 1,3 cm; db. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. 0,3 cm. Klina je bila izpostavljena visoki temperaturi. Dl. 1352 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k7 4,4 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega ro- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na levem delu distalnega dela na ventralni 1360 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k15 strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega š. 3,0 cm; db. 0,9 cm. roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drob- 1353 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k8 tinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz rjavosivega ro- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem 1361 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k16 delu levega lateralnega roba na ventralni strni Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,4 cm; š. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu 3,4 cm; db. 1,2 cm. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retu- še. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,2 cm; š. 1354 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k9 2,3 cm; db. 0,7 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega konglome- ratnega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu 1362 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k17 na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 3,4 cm; š. 2,5 cm; db. 0,6 cm. je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinča- ste retuše. Dl. 4,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,9 cm. 402 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 403 1363 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k18 1371 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093– Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega k26 roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desne- Fragment retuširanega odbitka iz rjavega ga lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se roženca. Na proksimalnem delu levega nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,0 cm; db. lateralnega roba na ventralni strani se 0,3 cm. nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. 3,6 cm; db. 1364 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k19 1,6 cm. Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo 1372 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k27 strme retuše. Na distalnem delu na ventralni strani se Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca. nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,1 cm; š. 1,0 cm; db. Na distalnem delu na dorzalni strni so izdelane strme 0,3 cm. prečne retuše. Dl. 1,1 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. 1365 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k20 1373 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k28 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo nahajajo retuše. Dl. 1,1 cm; š. 1,9 cm; db. 0,3 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,8 cm; db. 0,7 cm. 1374 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k29 1366 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k21 Fragmentiran retuširan odbitek iz svetlo sivega Fragment retuširanega odbitka iz sivega do roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega rjavega roženca. Na proksimalnem in proksimal- roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na nem delu levega lateralnega roba na dorzalni dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,9 cm; š. 1,2 cm; strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi db. 0,6 cm. korteksa. Dl. 2,5 cm; š. 2,5 cm; db. 1,3 cm. 1367 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k22 1375 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k30 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu desnega lateralnega gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na roba na ventralni strani in na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,7 cm; š. 1,2 cm; dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na db. 0,6 cm. dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,6 cm. 1376 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k31 1368 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k23 Retuširana klina iz sivorjavega roženca. Talon je fase- Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon tiran. Na desnem lateralnem robu in na proksimal- je točkovit. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani na ventralni strani, na srednjem delu levega lateralnega roba se nahajajo retuše. Dl. 3,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. na dorzalni in ventralni strni se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste 1377 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k32 retuše. Dl. 2,1 cm; š. 3,5 cm; db. 0,8 cm. Fragmentirana retuširana klina iz svetlo sivega 1369 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093– konglomeratnega roženca. Talon je fasetiran. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni k24 strani se nahajajo retuše. Dl. 3,4 cm; š. 2,0 cm; db. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gla- 0,5 cm. dek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,3 cm; š. 1378 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k33 2,0 cm; db. 0,6 cm. Trapez iz sivega roženca. Proksimalna in distalna preč- na retuša na ventralni strani sta izdelani s strmo retušo. 1370 PO 93; son. D; zač. št. CSP Dl. 1,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 093–k25 Retuširan odbitek iz sivega plastovitega 1379 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k34 roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na Retuširana klinica iz svetlo sivorjavega roženca. Talon je distalnem delu desnega lateralnega roba gladek. Na distalnem delu levega in desnega lateralne- na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. ga roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; 4,7 cm; š. 3,6 cm; db. 1,1 cm. š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. 404 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1380 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k35 Fragmentirana retuširana klina iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 1381 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k36 Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na distal- nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. 1382 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k37 Retuširana klina iz rjavosivega roženca. Talon je faseti- ran. Na srednjem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 405 1383 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k38 1392 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k47 Vbadalo na fragmentu retuširane kline iz sivega Nazobčan odbitek iz rjavosivega roženca. Talon je roženca. Na levem robu proksimalnega dela na fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni dorzalni strani je izdelano vbadalo. Na distalnem strani sta izdelani dve retuširani izjedi. Dl. 1,5 cm; š. delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se 2,0 cm; db. 0,4 cm. nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 1393 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k48 1384 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k39 Fragment nazobčane kline iz sivega roženca. Na Odbitek z izjedo iz sivega do rjavega rožen- distalnem delu na dorzalni strani so izdelan izjede. Dl. ca. Talon je pokrit s korteksom. na distalnem 1,4 cm; š. 1,3 cm; db. 0,2 cm. delu na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,4 cm; š. 2,9 cm; db. 1,5 cm. 1394 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k49 Trapez na fragment kline iz rjavosivega roženca. Na proksimalnem delu na ventralni strani je izdelana strma 1385 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k40 prečna retuša. na distalnem delu na dorzalni strani je Fragment odbitka iz sivega roženca. Na izdelana strma prečna retuša. Dl. 1,1 cm; š. 1,1 cm; db. desnem lateralnem robu na ventralni strani 0,2 cm. se nahajajo retuše. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 1395 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k50 retuše. Dl. 3,8 cm; š. 2,9 cm; db. 1,4 cm. Fragmentirana klina s prečno retušo in zgladitvami iz rjavosivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma prečna retuša. Na levem 1386 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k41 lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na nahajajo zgladitve. Dl. 2,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se 1396 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k51 nahajajo strme retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,6 cm. Trapez na fragmentu klinice s prečno retušo iz sivega 1387 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k42 roženca. Na proksimalnem delu na ventralni strani je Fragment odbitka z izjedo iz rdečkasto sivega izdelana strma prečna retuša. Na distalnem delu na roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni dorzalni strani je izdelana strma prečna retuša. Dl. 1,3 cm; š. strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 1,7 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 2,0cm; db. 0,8 cm. 1397 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k52 1388 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k43 Fragmentiran nazobčan odbitek iz sivega roženca. Fragment kline s hrbtom iz svetlo rjavega konglome- Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni ratnega roženca. Na desnem lateralnem robu gre- strani so izdelane izjede. Na dorzalni strani sledi bena na dorzalni strani je s strmimi retušami izdelan korteksa. Dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm; db. 0,8 cm. hrbet. Dl. 3,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,6 cm. 1398 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k53 1389 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k44 Fragment klinice s prečno retušo iz sivorjavega rožen- Fragment nazobčanega odbitka iz sivega plastovite- ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana ga roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni delna prečna retuša. Dl. 1,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. strani se nahajajo izjede. Dl. 3,0 cm; š. 1,5 cm; db. 1399 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k54 0,4 cm. Praskalo na fragmentirani klini iz rjavosivega 1390 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k45 roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba 2,6 cm; š. 2,7 cm; db. 0,5 cm. na dorzalni strani sta s trmo retušo izdelani izjedi. Izjedi 1400 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k55 tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2,3 cm; š. 1,0 cm; Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega db. 0,2 cm. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na 1391 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k46 dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na dor- Fragment nazobčanega odbitka iz sivega rožen- zalni strani sledi korteksa. Dl. 2,3 cm; š. 2,0 cm: db. ca. Na proksimalnem delu in proksimalnem delu 0,5 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani se 1401 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k56 nahajajo retuširane izjede. Dl. 3,4 cm; š. 2,1 cm; Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. db. 1,0 cm. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,2 cm; š. 2,1 cm; db. 0,8 cm. 406 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 407 1402 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k57 1411 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k66 Atipično praskalo na odbitku iz sivega do rjavega Praskalo na fragmentu kline iz rjavosivega roženca. roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu leve- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo ga lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano praskala. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 1,8 cm; čelo praskala. Dl. 1,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,9 cm. š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. 1403 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k58 1412 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k67 Praskalo na fragmentu kline iz rjavosivega Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je proksimalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 2,2 cm; db. praskala. Dl. 1,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 0,4 cm. 1413 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k68 1404 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k59 Fragment klinice z drobtinčasto retušo in zgladitvam Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. iz svetlo sivorjavega roženca. Na levem in desnem Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzal- lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drob- ni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. tinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni 1,9 cm; db. 0,4 cm. in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 2,1 cm; š. 1405 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k60 1,0 cm; db. 0,2 cm. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz rjavo- 1414 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k69 sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzal- izdelano čelo praskala. Dl. 4,7 cm; š. 2,9 cm; ni strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. db. 1,4 cm. 0,9 cm; db. 0,5 cm. 1415 PO 93; zač. št. CSP 093–k70 Atipično praskalo na fragmentu klinice iz temno 1406 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k61 sivega roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni Praskalo na fragmentu odbitka iz rjavosivega strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,8 cm; roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani db. 0,5 cm. je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem 1416 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k71 delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. Atipično praskalo na klini iz rjavosivega roženca. 5,0 cm; š. 3,0 cm; db. 0,7 cm. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega late- ralnega roba na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 4,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. 1407 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k62 Praskalo na fragmentirani klini is sivega rožen- ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praska- la. Dl. 4,1 cm; š. 2,7 cm; db. 1,1 cm. 1417 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k72 Praskalo na fragmentirani klini iz rjavosivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano 1408 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k63 čelo praskala. Dl. 4,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1,1 cm. Praskalo na fragmentu kline iz sivo rdečkastega 1418 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k73 roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Retuširan fragment odbitka iz sivega rožen- izdelano čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen ca. Na proksimalnem delu desnega lateralnega visoki temperaturi. Dl. 2,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 1409 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k64 2,4 cm; š. 1,7 cm; db. 0,9 cm. Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. 1419 PO 93; son. D; zač. št. CSP Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni 093–k74 strani je izdelano čelo praskala. Na dorzalni strani Strgalo na odbitku iz sivorjavega sledi korteksa. Dl. 2,1 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. roženca. Talon je zdrobljen. Na 1410 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k65 distalnem delu levega lateralnega Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. roba na dorzalni strani se nahajajo talon je gladek. na distalnem delu na dorzalni strani strme retuše. Dl. 3,9 cm; š. 4,7 cm; je izdelano čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; db. db. 1,3 cm. 0,6 cm. 408 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1420 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k75 Strgalo na fragmentu jedra iz sivega rjavega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani in na distal- nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,9 cm; š. 4,5 cm; db. 2,1 cm. 409 1421 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k76 1429 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k84 Strgalo na fragmentiranem odbitku Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,6 cm; iz rjavosivega roženca. Talon je db. 2,8 cm. pokrit s korteksom. Na desnem late- ralnem robu na dorzalni strani in na 1430 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k85 distalnem delu levega lateralnega Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,8 cm; roba na dorzalni strani se nahajajo db. 1,8 cm. retuše. Dl. 4,5 cm; š. 4,6 cm; db. 1431 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k86 2,3 cm. Unipolarno jedro iz sivega plastovitega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 1422 PO 93; son. D; zač. št. CSP 4,8 cm; db. 2,7 cm. 093–k77 1432 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k87 Strgalo na odbitku iz svetlo sivega Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,6 cm; konglomeratnega roženca. Talon db. 1,8 cm. je fasetiran. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se 1433 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k88 nahajajo retuše. Dl. 5,4 cm; š. 4,0 cm; Polipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,6 cm; db. 1,6 cm. db. 2,0 cm. 1434 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k89 1423 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k78 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,4 cm; db. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- 1,2 cm. ženca. Na desnem lateralnem robu na dor- 1435 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k90 zalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,8 cm; db. retuše. Dl. 2,8 cm; š. 3,0 cm; db. 1,3 cm. 1,7 cm. 1424 PO 93; son. D; zač. št. CSP 1436 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k91 093–k79 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 3,6 cm; db. Strgalo na fragmentu odbitka iz rjavega 2,6 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite 1437 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k92 retuše. Dl. 5,3 cm; š. 3,6 cm; db. 2,4 cm. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,6 cm; db. 2,0 cm. 1425 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k80 Sveder na fragmentirani klinici is svetlo sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,9 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 1426 PO 93; son. D; zač. št. CSP 092–k81 Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu odbitka na dorzal- ni strani se nahajajo strme retuše. Na distalnem delu tvorita lateralna robova sveder. Sveder je odlomljen. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,6 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. 1427 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k82 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,2 cm; db. 1,8 cm. 1428 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k83 Unipolarno jedro iz svetki sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,8 cm; db. 2,6 cm. 410 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 411 1438 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k93 1445 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k100 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate Tolkač iz sivorjave kamnine. Vidne sledi uporabe. kamnine (peščenjaka). Dl. 5,2 cm; š. 2,6 cm; db. Dl. 13,6 cm; š. 3,9 cm; db. 1,6 cm. 1,6 cm. 1439 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k94 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 4,0 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 1440 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k95 Odlomek stožčasto oblikovanega brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 3,4 cm; š. 2,5 cm; db. 2,6 cm. 1441 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k96 Odlomek stožčasto oblikovanega brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 2,6 cm; š. 1,5 cm; db. 1,1 cm. 1442 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k97 Odlomek polizdelka glajenega orodja iz rdeče rjave kamnine. Dl. 3,2 cm; š. 3,3 cm; db. 1,6 cm. 1443 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k98 Zaglajen prodnik iz rjavosive kamnine. Dl. 2,7 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. 1444 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k99 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine (polizdelek ?). Dl. 12,9 cm; š. 3,4 cm; db. 2,6 cm. 412 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 413 1446 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k101 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine (polizdelek ?). Dl. 9,3 cm; š. 2,6 cm; db. 1,6 cm. 1447 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k102 Odlomek brusa iz sive srednjezrnate kamnine. Dl. 17,5 cm; š. 5,8 cm; db. 4,1 cm. 1448 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k103 Odlomek sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 4,3 cm; š. 4,9 cm; db. 2,9 cm. 1449 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k104 Retuširan prodnik iz sivorjave kamnine (polizdelek ?). Dl. 5,0 cm; š. 2,2 cm; db. 1,5 cm. 1450 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k105 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine. Dl. 6,8 cm; š. 2,9 cm; db. 1,6 cm. 414 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 415 1451 PO 93; son. D; zač. št. CSP 1455 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k110 093–k106 Retuširan prodnik iz sivorjave kamnine (pol- Retuširan prodnik iz sive srednjezr- izdelek ?). Dl. 12,2 cm; š. 4,4 cm; db. 3,8 cm. nate kamnine. Dl. 11,1 cm; š. 6,4 cm; db. 3,3 cm. 1452 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k107 Kopitasta sekira iz svetlo rdeče sivorjave ka- mnine. Dl. 9,3 cm; š. 3,7 cm; db. 2,5 cm. 1453 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k108 Retuširan prodnik iz sivorjave kamnine (polizdelek ?). Dl. 9,4 cm; š. 5,4 cm; db. 4,5 cm. 1454 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k109 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine (polizdelek ?). Dl. 8,7 cm; š. 5,5 cm; db. 4,6 cm. 416 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 417 1456 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k111 Retuširan prodnik iz sivorjave kamnine. Dl. 11,6 cm; š. 3,4 cm; db. 2,8 cm. 1457 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k112 Retuširan prodnik iz svetlo sivorjave kamni- ne. Dl. 13,2 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 1458 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k113 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine. Dl. 8,6 cm; š. 3,0cm; db. 2,4 cm. 1459 PO 93; son. D; zač. št. CSP 093–k114 Retuširan prodnik iz svetlo sivorjave kamnine. Dl. 7,4 cm; š. 6,6 cm; db. 2,4 cm. 418 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 93, merilo 1 : 2. 419 PO 94 1469 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–12 Odlomek ustja z ostenjem posode, 1460 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–10 izdelane prostoročno iz drobnozrnate Miniaturna skodelica (odlomek ustja z ostenjem), izdelana lončarske mase (ACE). Gladka površina je prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka lisasta rjava. Posoda na nogi je žgana ne- površina je svetlo rjava. Skodelica je žgana nepopolno oksida- popolno oksidacijsko. Vel. 3,8 × 5,1 cm. cijsko. Vel. 2,1 × 3,0 cm (Tomaž 2005a, Fig. 7). 1470 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–4 1461 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–15 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Poškodovan rob. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,1 × 2,8 cm; 1,6 × 2,4 cm. Vel. 3,6 × 3,3 cm. 1462 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–3 1471 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–7 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta in rjava. površina je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacij- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je sko. Vel. 2,7 × 2,7 cm. okrašeno z večjo ovalno bradavico. Vel. 5,3 × 5,8 cm. 1463 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–1 1472 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–14 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- Odlomek držaja posode, izdelane prostoročno iz ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je čr- mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava nosiva. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 1,5 × 2,2 cm. in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,5 × 8,8 cm. 1473 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–13 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1464 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–5 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz strani temno siva in na zunanji rdečerjava. Posoda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdeč- nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 × 2,8 cm. kasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,7 × 5,5 cm. 1474 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–8 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na 1465 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–6 vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- Gladka površina je rdečkasta in glazirana s prosoj- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). no brezbarvno glazuro. Posoda je žgana oksidacij- Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana sko. Novoveški odlomek. Vel. 3,0 × 2,5 cm. nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi nohta. Vel. 2,7 × 3,4 cm. 1475 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–k1 Klina z izrobo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu 1466 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–2 levega lateralnega roba na ventralni strani in na pro- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz ksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,3 cm; na zunanji strani rjava in na notranji rdečkasta. Posoda je žga- db. 0,4 cm. na nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,5 × 3,2 cm. 1476 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–k2 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 1467 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–9 Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu desne- Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 2,4 cm; db. 0,9 cm. površina je lisasta rjava in siva. Posoda na nogi je žgana nepo- polno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 4,6 cm. 1468 PO 94; son. D; zač. št. CSP 094–11 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava in rdečkasta. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 6,7 cm. 420 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 94; 1475, 1476 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 421 PO 95 1485 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1477 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–19 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta Miniaturna skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana pro- rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okra- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci šeno z odtisi nohta. Vel. 2,1 × 4,0 cm. E). Groba površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Miniatura je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 6,0 cm, v. 2,0 cm (Tomaž 1486 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–1 2005a, Fig. 7). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je sivor- 1478 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–4 java. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane pro- okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,1 × 2,6 cm. storočno iz zelo finozrnate mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacij- 1487 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–27 sko. Pr. u. 8,4 cm, v. 2,3 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površi- 1479 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–8 na je na notranji strani svetlo rjava in na zunanji črna. Posoda Odlomek ustja z ostenjem posode, je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. izdelane prostoročno iz drobnozr- Najširši obod posode je okrašen z odtisi nohta in krožno nate lončarske mase (ACE). Gladka bradavico. Vel. 5,3 × 6,5 cm. površina je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,4 × 1488 PO 95; son. D; zač. št. CSP 095–26 6,8 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka 1480 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–6 površina je na notranji strani rdeča in na zunanji rjava s sivimi Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- lisami. Posoda je lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske žgana nepopolno mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta, oksidacijsko. Naj- ohranjene so sledi rdečega premaza. Skleda širši obod posode je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × je okrašen s krožno 4,2 cm. bradavico, preobli- 1481 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–11 kovano z odtisom Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prsta. Vel. 8,3 × drobnozrnate mase (ACE). Groba površina je svetlo rjava. 11,0 cm. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,7 × 3,1 cm. 1482 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–7 1489 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–2 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane izdelane prostoročno iz grobozrna- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba te lončarske mase (ACDE). Groba površina je lisasta sivorjava, rjava in rdečkasta. Posoda je žga- površina je lisasta temno siva in rjava; na nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen s vidne so sledi zagladitev. Posoda je poševnimi odtisi nohta. Vel. 4,2 × 6,2 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1490 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–24 5,2 × 6,7 cm. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- 1483 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–9 storočno iz grobozrnate lončarske mase (AE, veliki in številni Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz delci E). Groba površina je na notranji strani rdeča in na zuna- grobozrnate lončarske mase (AE, številni in veliki delci E). nji črna. Posoda je žgana oksidacijsko, v končni fazi redukcij- Gladka površina je temno siva. Posoda je žgana nepopolno sko. Najširši obod posode je okrašen z odtisi nohta in krožno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 2,7 × 3,3 cm. bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,1 × 6,1 cm. 1484 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–3 1491 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–28 Skleda (odlomek ustja z ostenjem in ročajem), izdelana prosto- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina prostoročno iz zelo finozrnate mase (AC). Gladka površina je je lisasta rdečkasta. Skleda je žgana oksidacijsko. Ustje in rob rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Najširši obod posode je ustja sklede sta okrašena z okrašen z ovalno bradavico. Vel. 3,3 × 5,7 cm; 1,5 × 2,9 cm. odtisi nohta in žlebovi. Vel. 3,8 × 5,2 cm. 422 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 95, merilo 1 : 3. 423 1492 PO 95; son. D; zač. št. CSP 095–25 1495 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–22 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina površina je na notranji strani rdeča in na zunanji svetlo rjava. je lisasta rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod po- obod je okrašen z odtisi nohta. Nv. pr. 22,6 cm, v. 7,8 cm. sode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,4 × 4,9 cm. 1496 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–29 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno 1493 PO 95; son. D; zač. št. CSP 095–34 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina 11,4 cm, v. 3,8 cm. je lisasta rdečkasta, temno siva in rjava. Lonec je žgan nepo- polno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno 1497 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–10 bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 32,0 cm, v. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 33,5 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka povr- šina je na zunanji strani rjava in na notranji svetlo rjava. Poso- da je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 3,4 cm. 1498 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–33 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je siva in svetleje rjava. Vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. 3,5 cm. 1499 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–13 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je lisasta temno siva in rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Pr. d. 10,2 cm, v. 2,6 cm. 1500 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–30 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AE, veliki in številni delci E). Groba površina je na notranji strani temno siva in na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 3,6 cm. 1501 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–17 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je na notranji stra- ni svetlo siva, na zunanji pa rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,4 cm, v. 2,3 cm. 1502 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–16 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji strani svetlo siva, na zunanji pa rdečkasta. Posoda je žgana 1494 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–23 nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,6 cm, v. 1,8 cm. Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- 1503 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–32 storočno iz drobnozrnate Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lončarske mase (ACE). zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča Groba površina je rjava s s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. črnimi lisami. Lonec je žgan 4,4 cm, v. 2,7 cm. nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okra- šen z odtisi nohta. Vel. 11,6 × 11,4 cm. 424 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 95, merilo 1 : 3. 425 1504 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–35 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečkasta in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 3,5 cm; 2,0 × 2,5 cm. 1505 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–31 Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na notranji strani rdečkasta in na zunanji rjava. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 6,5 cm. 1506 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–18 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AE, številni in veliki E). Gladka površina je na notranji strani rdeča, na zunanji pa svetleje rja- va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 4,0 cm. 1507 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–15 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AE, številni in veliki E). Groba površina je na notranji strani lisasta rdeča in na zunanji strani temno siva. Posoda je žgana oksidacijsko, v končni fazi reduk- cijsko. Vel. 3,4 × 3,5 cm. 1508 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–14 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rdeča in na zunanji svetlo rjava. Žganje je nepo- polno oksidacijsko. Prežgan. Vel. 1,9 × 2,6 cm. 1509 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–20 Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,4 cm. 1510 PO 95c; son. D; zač. št. CSP 095–21 Zajemalka (odlomek predrtega držaja in recipienta), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Vel. 3,8 × 6,3 cm, v. 3,5 cm. 1511 RO 95b; son. D; zač. št. CSP 095–12 Odlomek vratu amfore, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdeča, mazasta. Amfora je žgana oksidacijsko. Pr. vr. 18,4 cm, v. 9,0 cm. 426 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 95, merilo 1 : 3. 427 1512 PO 95; son. D; zač. št. CSP 1519 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k8 095–k1 Vbadalo na odbitku iz sivega roženca. Talon Retuširan odbitek iz sivega in rjavega je gladek. Na proksimalnem delu levega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja lateralnega roba na dorzalni strani so vbadalov odbitek. Dl. 3,4 cm; š. 3,2 cm; db. izdelane retuše. Dl. 3,2 cm; š. 4,0 cm; 1,3 cm. db. 1,0 cm. 1520 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 1513 PO 95 A; son. D; zač. št. CSP 095–k2 095–k9 Retuširana klina iz temno sivega roženca. Talon je gla- Strgalo na prodniku iz sivorjavega dek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na levega lateralnega roba na dorzalni distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo školjkovite retuše. strani se nahajajo retuše. Na levem lateralnem robu se Dl. 54,4 cm; š. 5,3 cm; db. 2,2 cm. nahajajo recentne poškodbe. Klina je bila izpostavlje- na visoki temperaturi – ožgana. Dl. 4,3 cm; š. 1,2 cm; 1521 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k10 db. 0,4 cm. Fragmentirana retuširana klina iz sivega rožen- ca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega 1514 PO 95 A; son. D; zač. št. CSP 095–k3 lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Retuširana klina iz sivega do svetlo sivega roženca. retuše. Dl. 1,7 cm; š. 2,5 cm; db. 0,6 cm. Talon je konveksen fasetiran. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni 1522 PO 95 C; son. D; zač. št. CSP 095–k11 strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu levega Fragmentiran odbitek z izjedo iz sivega rožen- lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. ca. Talon je raven in pokrit s korteksom. Distalni Dl. 3,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. del odbitka je odlomljen. Na dorzalni strani se nahaja korteks. Na srednjem delu desnega 1515 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k4 lateralnega roba na ventralni strani se nahaja Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivorjavega strmo retuširana izjeda. Dl. 2,5 cm; š. 2,5 cm; db. roženca. Talon je raven fasetiran. Na distalnem 0,6 cm. delu desnega lateralnega roba se na dorzalni strani nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem 1523 PO 95 C; son. D; zač. št. CSP delu levega lateralnega roba se na ventralni strani 095C–k12 nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,8 cm; Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. db. 0,6 cm. 3,2 cm; š. 3,4 cm; db. 1,80 cm. 1516 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k5 Fragment retuširanega odbitka iz sivega 1524 PO 95 C; son. D; zač. št. CSP 095C–k13 roženca. Talon ni ohranjen. Na proksi- Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. malnem delu desnega lateralnega rob 2,0 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na 1525 PO 95 C; son. D; zač. št. CSP 095C–k14 distalnem delu desnega lateralnega roba Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 2,4 cm; db. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste 2,0 cm. retuše. Dl. 3,9 cm; š. 3,3 cm; db. 1,1 cm. 1526 PO 95 C; son. D; zač. št. CSP 095C–k15 1517 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k6 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 1,8 cm; db. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je 3,6 cm. zdrobljen. Na proksimalnem delu desnega lateralnega rob na ventralni strani se nahaja- jo retuše. Dl. 4,8 cm; š. 3,2 cm; db. 1,3 cm. 1518 PO 95 B; son. D; zač. št. CSP 095–k7 Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivorjavega roženca. Talon ni ohranjen. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,3 cm; š. 3,0 cm; db. 0,9 cm. 428 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 95, merilo 1 : 2. 429 PO 96 1532 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–19 Krožnik (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz zelo 1527 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–2 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba Skodela, izdelana prostoroč- površina je temno siva z rdečkastimi lisami. Krožnik je žgan no iz drobnozrnate lončar- nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 17,0 cm, v. 3,6 cm (Tomaž 2005a, ske mase (ACE, številni delci Fig. 3: 1). E). Površina je groba, lisasta svetlo rjavih in sivih tonov. 1533 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–5 Površini sta premazani s sve- Skleda (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz tlo rdečim premazom, ki se grobozrnate lončarske mase (ACDE). Rjava, rdečkasta in siva, je ohranil le v sledovih. Sko- lisasta površina sklede je gladka. Skleda je žgana nepopolno dela je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 9,2 cm, v. 5,2 cm oksidacijsko. Pr. u. 22,4 cm, v. 5,2 cm (Tomaž, Kavur 2006, (Guštin et al. 2005, sl. 7; Tomaž, Kavur 2006, predmet 1). predmet 4). 1528 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–16 Skodela, izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjavih in sivih tonov. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko.Pr. u. 10,0 cm, v. 7,0 cm. 1529 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–20 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka 1534 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–18 površina je svetlo rdeča s sledmi Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno rdečega premaza. Skodela je žga- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na oksidacijsko. Od Ostenje skode- lisasta rdečkasta in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- le je okrašeno z rebrom, ki poteka sko. Klek sklede je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. navpično od ustja proti dnu. Rebro u. 14,6 cm, v. 3,5 cm. je razčlenjeno z odtisi konic noh- 1535 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–32 tov. Pr. u. 11,4 cm, v. 5,2 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1530 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–4 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka Skodela, izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske površina je lisasta svetlo rjava in siva. Skleda je žgana nepo- mase (ACD). Površina je slabo ohranjena, vendar gladka in polno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, enakomerno svetlo rjava. Skodela je žgana oksidacijsko. Pr. u. preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 33,0 cm, v. 7,3 cm. 11,8 cm, v. 7,0 cm 1536 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–25 (Guštin et al. 2005, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- sl. 7; Tomaž 2005a, no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča in svetlo Fig. 3: 5; Tomaž, rjava lisasta površina sklede je dokaj gladka. Skleda je žgana Kavur 2006, pred- nepopolno oksidacijsko. Rob ustja in klek sklede sta okrašena z met 2). odtisi nohta. Pr. u. 24,8 cm, v. 4,5 cm. 1537 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–17 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase 1531 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–37 (ACE). Groba površina je lisasta Skodela z ročaji (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno rdečkasta in temno siva. Skleda iz finozrnate lončarske mase je žgana nepopolno oksidacij- (AC, luknjičava). Zelo gladka sko. Rob ustja sklede je okrašen s površina je temno siva. Sko- solzasto bradavico, preoblikovano dela je žgana redukcijsko. Pr. z odtisom prsta. Pr. u. 14,2 cm, v. u. 18,6 cm, v. 9,1 cm. 5,4 cm. 1538 PO 96; zač. št. CSP 096–29 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 24,6 cm, v. 4,8 cm. 430 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 431 1539 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–30 1544 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–482 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava, številni delci iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). E). Gladka površina je lisasta, na Gladka površina je lisasta temno rjava. Skleda je žgana nepo- zunanji strani rdeča in na notranji polno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi siva. Skleda je žgana nepopol- prsta. Vel. 5,0 × 11,7 cm. no oksidacijsko. Celotno ostenje sklede je okrašeno z odtisi nohtov 1545 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–165 in globokimi žlebovi. Pr. u. 26,6 cm, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno v. 6,1 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 1540 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–26 svetlo rdeča. Skleda je žgana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno nepopolno oksidacijsko. Ustje in iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča in svetlo rjava, klek sklede sta okrašena z odtisi lisasta površina sklede je gladka. Skleda je žgana nepopolno nohtov in krožno bradavico, oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. preoblikovano z odtisom prsta. u. 28,0 cm, v. 5,3 cm. Vel. 5,9 × 6,5 cm. 1541 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–28 1546 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–170 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča lisasta površi- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba po- na sklede je gladka. Žgana je nepopolno oksidacijsko. Ustje vršina je lisasta svetla rdeča, slabše ohranjena. Skleda je žgana in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 28,8 cm, v. nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z manjšo 6,3 cm. krožno bradavico. Vel. 4,0 × 4,3 cm. 1547 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–164 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohtov in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 5,1 × 6,0 cm. 1548 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–167 Skleda (odlomek roba ustja z 1542 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–27 ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- iz drobnozrnate lončarske mase no iz drobnozrnate lončarske (ACE). Gladka površina je lisasta mase (ACE). Svetlo rjava lisasta rdečkasta, rjava in siva. Skleda je površina sklede je dokaj gladka. žgana nepopolno oksidacijsko. Skleda je žgana nepopolno oksi- Ustje sklede je okrašeno z odtisi dacijsko. Ustje sklede je okraše- prsta. Vel. 6,0 × 6,6 cm. no z odtisi nohta, klek sklede pa z bradavico, ki ni ohranjena. Pr. u. 24,8 cm, v. 7,7 cm. 1543 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–22 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečka- sta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi konic nohtov, cel rob ustja pa z odtisi konice nohta in vrezi. Pr. u. 27,0 cm, v. 2,8 cm. 432 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 433 1549 PO 96; zač. št. CSP 096–6 Skleda na nogi (odlomek roba ustja z ostenjem, dnom in delom noge, popolna višina noge ni znana), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Rdeč- kasta in svetlo rjava lisasta površina sklede je dokaj gladka. Površina je premazana s svetlo rdečim premazom, ohranjenim le v sledovih. Skleda na nogi je žgana nepopol- no oksidacijsko. Ustje in klek sklede na nogi sta okrašena z odtisi nohta, klek pa še s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 27,3 cm, v. 10,6 cm (Tomaž, Kavur 2006, predmet 18). 1554 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–3 1550 PO 96; son. D; zač. št. Miniaturni lonec, oblikovan prostoroč- CSP 096–35 no iz finozrnate lončarske mase (ACE). Odlomek dna z nogo in oste- Nagubana površina je gladka, na zunanji njem posode na nogi, izdelane strani temno siva in svetlo rjava in na no- prostoročno iz drobnozrnate tranji svetlo rjava. Nagubanost površine lončarske mase (ACE, številni je posledica načina oblikovanja. Lonec delci C). Gladka površina je je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. svetlo rdeča. Posoda na nogi je 5,1 cm, v. 6,1 cm (Guštin et al. 2005, sl. 7; žgana nepopolno oksidacijsko. Tomaž 2005a, 264, Fig. 4; Tomaž, Kavur Na dnu posode na nogi je izde- 2006, predmet 32). lana večja krožna odprtina. Pr. n. 7,0 cm, v. 3,7 cm. 1555 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–1 Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz 1551 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–10 finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane rdečerjava, ohranjene so sledi svetlo rdečega premaza. Lonec prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z ovalno površina je lisasta temno rjava. Posoda na nogi je žgana bradavico. Tik pod vratom lonca je manjša vdolbina, narejena nepopolno oksidacijsko. Pr. n. 10,4 cm, v. 8,3 cm. z odtisom prsta. Pr. u. 6,2 cm, v. 9,2 cm. 1552 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–33 1556 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–12 Odlomek ostenja z izlivom Lonec (odlomek ustja z ostenjem, vratom in najširšim obo- posode, izdelane prostoroč- dom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase no iz grobozrnate lončarske (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta na notranji mase (ACE, številni delci C). strani svetlo rdeča in na zunanji rjava. Lonec je žgan nepo- Gladka površina je lisasta polno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z manjšo svetlo rjava in temno siva. ovalno bradavico. Pr. u. 9,6 cm, v. 6,7 cm. Žganje je nepopolno oksida- cijsko. Vel. 6,5 × 8,4 cm. 1557 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–38 Lonec (odlomek ostenja z največjim obodom), izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z ovalno bradavico. Nv. pr. 10,0 cm, v. 4,9 cm. 1558 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–40 Lonec (odlomek ostenja z največjim obodom), izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z ovalno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. 1553 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–481 Nv. pr. 13,6 cm, v. 3,5 cm. Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjiča- 1559 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–39 va). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda na nogi je žgana Lonec (odlomek ostenja z največjim obodom), izdelan prosto- nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,0 cm, V. 5,5 cm. ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, večji delci E). Gladka površina je svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Nv. pr. 10,0 cm, v. 6,0 cm. 434 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 435 1560 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–31 1564 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–509 Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda), izdelan pro- Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, luknjičava). prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Lonec je žgan ne- Gladka zunanja površina je lisasta rjava, rdeča in siva, groba popolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno notranja pa je svetlo rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 29,6 cm, v. je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je 14,0 cm. okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 9,3 × 19,4 cm. 1561 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–36 Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz grobo- zrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Groba površina je lisasta rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta, najširši obod pa še s krožno bradavico. Pr. u. 10,0 cm, v. 10,5 cm (Guštin et al. 2006, fig. 3: 10). 1562 PO 96; zač. št. CSP 096–15 Lonec (odlomek ustja z ostenjem, vratom in najširšim obo- dom), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 17,4 cm, v. 19,8 cm. 1563 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–8 Lonec (odlomek ustja z ostenjem, vratom in najširšim obo- dom), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je lisasta rdeča in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta, vrat in rame pa z žlebovi. Pr. u. 22,6 cm, v. 15,0 cm. 436 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 437 1565 PO 96; son. D; zač. št. 1569 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–9 CSP 096–540 Odlomek dna z ostenjem in navpično predrtim držajem Odlomek ramen in najširše- posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase ga oboda posode, izdelane (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta temno siva in prostoročno iz grobozrnate rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, lončarske mase (ACE, številni v. 7,3 cm. delci E, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča in temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod je okrašen delno z odtisi konice nohta in delno z odtisi nohta ter s krožno bradavico, preoblikovano z odtisi nohta. Vel. 8,0 × 15,8 cm. 1566 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–497 Odlomek ostenja z najširšim obodom po- 1570 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–7 sode, izdelane prosto- Odlomek dna z ostenjem ročno iz grobozrnate in navpično predrtim lončarske mase (ACE). držajem posode, izdelane Gladka površina je lisasta svetlo rdeča, siva in rjava, vidne so prostoročno iz grobozr- sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. nate lončarske mase (ACE, Najširši obod je okrašen z odtisi konice nohta in bradavico, ki številni delci E). Groba po- pa ni ohranjena. Vel. 5,3 × 9,8 cm. vršina je lisasta temno siva in rjava. Posoda je žgana je 1567 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–747 nepopolno oksidacijsko. Pr. Lonec (odlomek ramen z najširšim obo- d. 9,4 cm, v. 7,0 cm. dom in ročajem), izdelan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gro- ba površina je lisasta temno siva in svetlo rjava, slabo ohra- njena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 14,3 × 13,8 cm. 1568 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–14 Lonec (odlomek vratu, ramen, najširšega oboda in navpično predrtih jezičastih držajev), izdelan prostoročno iz grobozrna- te lončarske mase (ACDE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Nv. pr. 26,6 cm, v. 14,9 cm. 438 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 439 1571 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–23 1577 PO 96; zač. št. CSP 096–13 Lonec (odlomek dna z ostenjem), izdelan prostoročno iz Večja zajemalka (cela), izdelana prostoročno iz drobnozrnate drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta lončarske mase (ACDE). Rjava lisasta površina je dokaj gladka. siva in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. 8,7 cm, v. 11,8 cm, v. 16,3 cm. 4,2 cm (Guštin 2005, predmet 11; Tomaž, Kavur 2006, predmet 1572 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–24 21). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba po- vršina je lisasta temno siva, rdečkasta in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 9,7 cm. 1573 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–11 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončar- ske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo siva in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vrat in rame posode sta okrašena z odtisi konice nohta in vrezi. Vel. 7,9 × 9,9 cm. 1574 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–41 Lonec (odlomek ostenja z največjim obodom), izdelan prosto- 1578 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–34 ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Prevrtana keramična ploščica, oblikovana iz ostenja svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod posode posode, izdelane iz finozrnate lončarske mase je okrašen z ovalno bradavico. Vel. 3,5 × 4,5 cm. (ACE, številni delci C). Površina ploščice je dokaj 1575 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–602 gladka, na zunanji strani sivočrna in na notranji svetlo rjava. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Posoda, iz katere je narejena ploščica, je žgana nepopolno prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka oksidacijsko. Vel. 2,0 × 2,2 cm (Tomaž 2006, sl. 4: 1; Tomaž, površina je rdečkasto rjava. Posoda je žgana nepopolno Kavur 2006, predmet 37). oksidacijsko. Najširši obod je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 6,7 × 8,6 cm. 1576 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–21 Odlomek zoomorfno oblikovanega držaja poso- de (?), izdelane prostoročno iz finozrnate lončar- ske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,1 cm. 440 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 3. 441 1579 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k1 1588 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k10 Klina z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je fase- Klina z drobtinčasto retušo iz rjavega roženca. Talon tiran. Na srednjem delu levega lateralnega roba na je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. 1,7 cm; 3,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,3 cm. db. 0,6 cm. 1580 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k2 Fragment kline z zgladitvami iz sivega plastovitega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni in 1589 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k11 ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 2,5 cm; š. Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- 1,4 cm; db. 0,4 cm. ca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,1 cm; š. 1,1 cm; db. 1581 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k3 0,2 cm. Fragmentirana klina z zgladitvami iz sivega rožen- ca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na 1590 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k12 dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 3,2 cm; š. 1,6 cm; B 0,5 cm. je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na 1582 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k4 distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zgla- strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. ditvami iz sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na 1,0 cm; db. 0,4 cm. srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na levem 1591 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k13 lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in za- nahajajo zgladitve. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. gladitvami iz sivega in svetlo sivega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu 1583 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k5 na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Odbitek z drobtinčasto retušo iz temneje Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem strani se nahajajo zagladitev. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo 0,4 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 2,4 cm; db. 1,1 cm. 1592 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k14 Klina z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz sivega 1583 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k6 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo Talon je na ventralni strani stanjšan. Na distalnem drobtinčaste retuše. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 2,0 cm; strani se nahajajo zagladitve. Dl. 4,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,7 cm. db. 0,4 cm. 1585 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k7 1593 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k15 Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega Fragment kline z drobtinčasto retušo in zagladitvami roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu iz rjavega roženca. Na proksimalnem in srednjem na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani Dl. 2,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se 1586 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k8 nahajajo zagladitve. Dl. 2,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega konglo- meratnega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem 1594 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k16 in distalnem delu desnega lateralnega roba na Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega 5,3 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. roba in na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm; db. 0,8 cm. 1595 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k17 1587 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k9 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. gladek. Na distalnem delu desnega lateralne- Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu leve- ga roba na ventralni strani se nahajajo retuše. ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Dl. 4,0 cm; š. 2,9 cm; db. 0,4 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 442 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 443 1596 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k18 1606 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k28 Fragment odbitka z izjedo iz sivorjavega Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na roženca. Na distalnem delu levega lateralnega proksimalnem delu na ventralni strani se nahajajo roba na dorzalni strani je izdelana retuširana strme retuše. Na distalnem delu levega lateralnega izjeda. Dl. 3,9 cm; š. 2,7 cm; db. 1,0 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1597 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k19 1607 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k29 Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na Fragment retuširane kline iz silificiranega oolit- levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo skega apnenca. Na levem lateralnem robu na retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,7 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 2,2 cm; db. 0,6 cm. 1598 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k20 Retuširan odbitek iz sivorjavega roženca. Talon je 1608 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k30 gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se Retuširana klina iz rjavega roženca. Talon je gla- nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,9 cm. dek. Na desnem lateralnem robu in na proksimal- nem in srednjem delu levega lateralnega roba na 1599 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k21 dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem Fragment retuširanega odbitka iz temno sivega delu levega lateralnega roba na ventralni strani se roženca. Na srednjem in distalnem delu levega nahajajo retuše. Dl. 4,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,9 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo re- tuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,4 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. 1609 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k31 1600 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k22 Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu in na Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dor- Na distalnem delu levega lateralnega roba in na zalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni korteksa. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,7 cm. 1610 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k32 1601 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k23 Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu desnega late- Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na ralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. levem lateralnem robu in na distalnem delu na dorzalni Dl. 2,6 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. strani se nahajajo retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 1611 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k33 1602 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k24 Retuširana klina z zgladitvami iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distalnem delu leve- Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. ga in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se Na proksimalnem delu levega lateralnega roba nahajajo polstrme retuše. Na distalnem delu desnega na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se 1,5 cm; db. 0,3 cm. nahajajo zgladitve. Dl. 3,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 1603 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k25 1612 PO 96; son. D; zač. št. CSP Fragment odbitka s prečno retušo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni strani je s pol- 096–k34 strmo retušo izdelana prečna retuša. Dl. 1,6 cm; š. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon 1,6 cm; db. 0,4 cm. je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni 1604 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k26 strani sledi korteksa. Dl. 3,6 cm; š. 3,5 cm; Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon je db. 1,1 cm. točkovit. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1613 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k35 1,6 cm; db. 0,6 cm. Fragment odbitka z izjedo iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba je 1605 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k27 izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,9 cm; š. 2,0 cm; db. Nazobčan fragment odbitka iz svetlo sivega 1,2 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo tri retuširane izjede. Dl. 4,7 cm; š. 3,2 cm; db. 1,0 cm. 444 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1614 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k36 Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 2,5 cm; db. 0,6 cm. 1615 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k37 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdro- bljen. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 445 1616 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k38 1624 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k46 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je Fragment nazobčane kline iz sivega roženca. Na gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega distalnem delu na dorzalni strani so izdelane tri retu- roba na dorzalni strani je izdelana retuširana širane izjede. Dl. 1,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. izjeda. Dl. 2,0 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 1625 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k47 1617 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k39 Fragmentirana klina s prečno retušo iz temnejše- Odbitek z izjedo iz sivorjavega roženca. ga sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na Talon je pokrit s korteksom. Na proksimal- distalnem delu na dorzalni strani je izdelana polstrma nem delu desnega lateralnega roba na prečna retuša. Odbitek je bil izpostavljen visoki tempe- ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. raturi. Dl. 2,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. Dl. 6,1 cm; š. 3,2 cm; db. 2,1 cm. 1626 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k48 Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma prečna retuša. Dl. 1,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 1618 PO 96; son. D; zač. št. CSP 1627 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k49 096–k40 Praskalo na fragmentirani klini iz rjavosivega rožen- Strgalo na odbitku iz sivega roženca. ca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni Talon je pokrit s korteksom. Na desnem strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,9 cm; š. 1,7 cm; lateralnem robu na dorzalni strani se db. 0,4 cm. nahajajo školjkovite retuše. Dl. 3,0 cm; š. 3,5 cm; db. 2,0 cm. 1628 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k50 Praskalo na fragmentu retuširane klinice z zagladitva- 1619 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k41 mi iz sivorjavega roženca. Na distalnem delu na dor- Fragment klinice z izjedo iz sivega roženca. Talon je zalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem fasetiran. Na srednjem delu levega lateralnega roba na delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,1 cm; š. nahajajo strme retuše. Na distalnem delu levega late- 0,8 cm; db. 0,3 cm. ralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo 1620 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k42 zagladitve. Dl. 2,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. Fragment nazobčanega odbitka iz sivega roženca. 1629 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k51 Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so Praskalo na fragmentirani klini iz rjavosivega roženca. izdelane retuširane izjede. Dl. 1,4 cm; š. 1,7 cm; db. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani 0,3 cm. je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,1 cm; db. 1621 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k43 0,4 cm. Fragment odbitka z dvema izjedama iz sivega ro- 1630 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k52 ženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na ventralni strani sta izdelani dve retuširani izjedi. Dl. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 3,4 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 1622 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k44 1631 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k53 Fragment nazobčane kline iz svetlo rjavega Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo so izdelane tri retuširane izjede. Dl. 2,8 cm; š. praskala. Dl. 2,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,8 cm. 2,8 cm; db. 1,1 cm. 1623 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096– k45 Nazobčan odbitek iz sivega in rjavega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu desnega lateralnega roba na ven- tralni strani sta izdelani izjedi. Dl. 5,9 cm; š. 3,4 cm; db. 1,3 cm. 446 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 447 1632 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k54 1640 PO 96; son. D; zač. št. CSP Praskalo na retuširanem fragmentu odbitka z 096–k62 izjedama iz temneje sivega roženca. Na distal- Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz nem delu na dorzalni strani je izdelano čelo sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni levem lateralnem robu na dorzalni strani je strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. izdelano atipično čelo praskala. Dorzalna Na proksimalnem in distalnem delu desnega stran prekrita s korteksom. Dl. 5,3 cm; š. lateralnega roba na dorzalni strani sta izdelani retuširan izjedi. 3,3 cm; db. 1,8 cm. Dl. 3,1 cm; š. 2,6 cm; db. 1,2 cm. 1633 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k55 1641 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096– Praskalo na fragmentiranem odbitku iz svetlo k63 rjavega roženca. Talon je gladek. Na distal- Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo nem delu na dorzalni strani je izdelano čelo rjavega roženca. Na levem lateralnem robu praskala. Dl. 4,1 cm; š. 2,9 cm; db. 0,8 cm. na dorzalni strani se nahajajo polstrme stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1634 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k56 3,2 cm; db. 1,7 cm. Praskalo na fragmentu odbitka iz rjavosivega 1642 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k64 roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega izdelano čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 2,1 cm; db. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani 0,4 cm. je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 1635 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k57 2,0 cm; db. 1,0 cm. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- 1643 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k65 ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Praskalo na fragmentirani klini z drobtinčasto retušo izdelano čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 2,5 cm; db. iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu 0,9 cm. na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na levem 1636 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k58 in desnem lateralnem robu na ventralni strani se Dvojno praskalo na fragmentu kline iz sivega nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,4 cm; db. roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na 0,4 cm. dorzalni strani sta izdelani čeli praskala. Dl. 1,2 cm; š. 1,9 cm; 1644 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k66 db. 0,4 cm. Strgalo na prodniku 1637 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k59 iz sivega roženca. Na Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz te- distalnem delu na dorzalni mno sivo rdečkastega roženca. Talon je gladek. strani se nahajajo retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani Dl. 2,4 cm; š. 6,4 cm; db. je izdelano atipično čelo praskala. Odbitek je 2,2 cm. bil izpostavljen visoki temperaturi. Na dorzalni strani so sledi 1645 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k67 korteksa. Dl. 2,5 cm; š. 2,5 cm; db. 0,7 cm. Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je 1638 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k60 gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni Strgalce na fragmentu odbitka iz sivega ro- strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. ženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na Dl. 2,8 cm; š. 2,4 cm; db. 0,8 cm. dorzalni strani se nahajajo polstrme stopnje- vite retuše. Dl. 1,8 cm; š. 2,8 cm; db. 0,7 cm. 1639 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k61 Atipično praskalo na klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Na dorzalni strani so sledi korteksa. Dl. 4,6 cm; š. 2,4 cm; db. 1,2 cm. 448 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 449 1646 PO 96; son. D; zač. št. CSP 1653 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k68 096–k75 Strgalo na prodniku iz sivega roženca. Na Strgalo na fragmentu odbitka iz rjavega distalnem delu desnega lateralnega roba konglomeratnega roženca. Na desnem na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. lateralnem robu na dorzalni strani se 4,5 cm; š. 3,6 cm; db. 1,7 cm. nahajajo retuše. Dl. 5,9 cm; š. 3,3 cm; db. 1,7 cm. 1647 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k69 Strgalo na fragmentu odbitka iz temno sive- 1654 PO 96; son. D; zač. št. CSP ga roženca. Na distalnem delu na dorzalni 096–k76 strani se nahajajo stopnjevite retuše. Na Strgalo na jedru iz sivo rdeče rjave- levem lateralnem robu na ventralni strani ga roženca. Na levem lateralnem se nahajajo stopnjevite retuše. Dl. 3,8 cm; š. robu na dorzalni strani se nahajajo 3,1 cm; db. 1,3 cm. stopnjevite paralelne retuše. Dl. 1648 PO 96; son. D; zač. št. CSP 5,0 cm; š. 4,8 cm; db. 2,5 cm. 096–k70 Strgalo na fragmentu jedra iz sivega rožen- ca. Na desnem lateralnem robu na ventralni 1655 PO 96; son. D; zač. št. CSP strani se nahajajo retuše. Na levem late- 096–k77 ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega retuše. Dl. 5,0 cm; š. 3,5 cm; db. 1,9 cm. plastovitega roženca. Na desnem lateral- nem robu in na distalnem delu na dorzal- 1649 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k71 ni strani se nahajajo retuše. Dl. 5,3 cm; š. Strgalce na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 3,5 cm; db. 1,4 cm. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme stopnjevite retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1656 PO 96; son. D; zač. št. CSP 1,8 cm; db. 0,8 cm. 096–k78 1650 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k72 Strgalo na fragmentu odbitka iz rja- Strgalo na fragmentu odbitka iz temno sivega vosivega plastovitega roženca. Talon roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni je pokrit s korteksom. Na distalnem strani se nahajajo stopnjevite retuše. Odbitek je bil delu desnega lateralnega roba na izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,1 cm; š. 1,5 cm; dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. db. 0,5 cm. 3,5 cm; š. 4,5 cm; db. 1,4 cm. 1651 PO 96; son. D; zač. št. CSP 1657 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k79 096–k73 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Strgalo na fragmentu odbitka iz sive- proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba ga roženca. Na desnem lateralnem na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani dve izjedi. robu na dorzalni in ventralni strani se Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,5 cm; š. nahajajo retuše. Dl. 5,8 cm; š. 4,6 cm; 0,9 cm; db. 0,3 cm. db. 2,3 cm. 1658 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k80 Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni in na distalnem delu desnega lateralnega 1652 PO 96; son. D; zač. št. CSP roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,5 cm. 096–k74 Strgalo na fragmentiranem odbitku 1659 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k81 iz sivega roženca. Talon je pokrit s Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na pro- korteksom. Na levem lateralnem robu ksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni na dorzalni strani se nahajajo izdelane strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. polstrme stopnjevite školjkovite retuše. 0,9 cm; db. 0,3 cm. Dl. 4,0 cm; š. 3,9 cm; db. 2,1 cm. 450 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 451 1660 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k82 1668 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k90 Retuširana klina iz rjavosivega roženca. Na proksi- Unipolarno jedro iz temneje sivega plastovitega roženca. Dl. malnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 3,6 cm; š. 4,4 cm; db. 2,3 cm. strani so izdelane retuše. Dl. 4,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 1669 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k91 Unipolarno jedro iz temno sivega plasto- vitega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 3,0 cm; db. 1661 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k83 1,8 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1670 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k92 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,4 cm; db. 1662 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k84 2,2 cm. Klinica z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzal- 1671 PO 96; son. D; zač. št. CSP ni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. 096–k93 1,3 cm; db. 0,3 cm. Unipolarno jedro iz svetlo rjavega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,4 cm; db. 2,2 cm. 1663 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k85 Unipolarno jedro iz sivega plastovite- 1672 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k94 ga roženca. Dl. 6,0 cm; š. 3,8 cm; db. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; 3,0 cm. db. 2,0 cm. 1673 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k95 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,4 cm; db. 2,3 cm. 1664 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k86 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,8 cm; db. 2,2 cm. 1665 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k87 Unipolarno jedro iz svetleje sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. 1666 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k88 Unipolarno jedro iz sivega plastovi- tega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,4 cm; db. 2,2 cm. 1667 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k89 Unipolarno jedro iz svetlo rjavega ro- ženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,3 cm. 452 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 453 1674 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k96 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 1,6 cm. 1675 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k97 Unipolarno jedro iz temneje sivega plasto- vitega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2,0 cm. 1676 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k98 Unipolarno jedro iz sivega plastovitega rožen- ca. Dl. 3,0 cm; š. 2,6 cm; db. 1,6 cm. 1677 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k99 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 3,4 cm; db. 0,9 cm. 1678 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096– k100 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 2,0 cm. 1679 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k101 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. 1680 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k102 Unipolarno jedro iz temneje sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 2,0 cm. 1681 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k103 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,6 cm; db. 1,8 cm. 1682 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k104 Bipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 2,0 cm. 1683 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k105 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 3,2 cm; db. 2,8 cm. 1684 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k106 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 4,4 cm; db. 2,7 cm. 454 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 455 1685 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k107 1692 PO 96; son. D; zač. št. CSP Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 096–k114 3,0 cm; db. 2,6 cm. Polizdelek iz svetlo rjave kamnine. 1686 PO 96; son. D; zač. št. CSP Na lateralnem robu in sprednji strani 096–k108 sledi odbijanja. Dl. 11,2 cm; š. 5,2 cm; db. 2,8 cm. Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,4 cm; db. 1,6 cm. 1687 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k109 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 2,8 cm; db. 3,0 cm. 1688 PO 96; zač. št. CSP 096–k110 Sferoid iz svetlo sivo–rjavega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,2 cm; db. 3,5 cm. 1689 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k111 Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate 1693 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k115 kamnine (peščenjaka). Dl. 3,6 cm; š. 2,5 cm; db. Odlomek kopitaste sekire iz rjavosive kamnine. Izpostavljena 1,2 cm. ognju ? Dl. 9,2 cm; š. 4,1 cm; db. 3,8 cm. 1694 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k116 1690 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k112 Odlomek kopitaste sekire iz svetlo sive kamnine. Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate Dl. 2,2 cm; š. 2,4 cm; db. 1,4 cm. kamnine (peščenjaka). Dl. 3,4 cm; š. 3,2 cm; db. 1,0 cm. 1691 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k113 Polizdelek iz svetlo rjave kamnine. Na lateralnih robovih in sprednji strani sledi odbijanja. Dl. 10,6 cm; š. 4,4 cm; db. 4,0 cm. 456 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 457 1695 PO 96; son. D; zač. 1698 PO 96; son. D; zač. št. CSP št. CSP 096–k117 096–k120 Odlomek ploščate sekire Ploščata sekira iz svetlo rjavosive iz svetlo sive kamnine. kamnine. Dl. 12,6 cm; š. 5,8 cm; db. Dl. 5,4 cm; š. 6,2 cm; db. 2,6 cm. 1,4 cm. 1696 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k118 Polizdelek iz svetlo zelene kamnine. Na lateralnem robu sledi odbijanja. Dl. 13,0 cm; š. 7,6 cm; db. 4,0 cm. 1699 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k121 Brus iz sive drobnozrnate kamnine. Izpo- stavljen ognju? Dl. 15,2 cm; š. 4,0 cm; db. 3,0 cm. 1697 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k119 Tolkač iz rjave kamnine. Na skrajnih robovih sledi uporabe. Dl. 10,6 cm; š. 3,2 cm; db. 2,6 cm. 458 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96, merilo 1 : 2. 459 1700 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096– k122 Tolkač iz rjave kamnine. Na lateralnih ro- bovih sledi uporabe. Dl. 9,0 cm; š. 5,6cm; db. 2,4 cm. 1701 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k123 Retuširan polizdelek iz rdeče rjave kamnine. Na dorzalni strani de- snega lateralnega roba školjkovite retuše. Dl. 13,2 cm; š. 7,4 cm; db. 3,0 cm. 1702 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k124 Odlomek kopitaste sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. 7,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,4 cm. 1703 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k125 Odlomek žrmelj iz grobozrnate sive kamnine. Dl. 12,0 cm; š. 16,5 cm; db. 3,9 cm. 460 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96; 1703 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 461 1704 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k126 Tolkač, polomljen iz svetlo rjavosive kamnine. Sledi uporabe. Dl. 11,7 cm; š. 12,0 cm; db. 5,4 cm. 1705 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k127 Odlomek žrmelj iz zelo grobozrnate svetlo rjavosive kamnine. Ponovno v ognju ? Dl. 13,2 cm; š. 9,9 cm; db. 5,7 cm. 1706 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k128 Odlomek žrmelj iz zelo gro- bozrnate rdeče sive kamnine. Dl. 10,5 cm; š. 11,4 cm; db. 4,5 cm. 462 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96; merilo 1 : 3. 463 1707 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k129 Odlomek žrmelj iz zelo grobozrnate svetlo rjavosive kamnine. Ponovno v ognju ? Dl. 10,8 cm; š. 10,5 cm; db. 6,0 cm. 1708 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k130 Odlomek žrmelj iz zelo grobozrnate sive kamnine. Dl. 22,5 cm; š. 10,5 cm; db. 4,5 cm. 1709 PO 96; son. D; zač. št. CSP 096–k131 Odlomek žrmelj iz srednje zrnate sive kamnine. Dl. 10,2 cm; š. 8,7 cm; db. 4,5 cm. 464 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 96; merilo 1 : 3. 465 PO 99 1715 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–1 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom, rameni in 1710 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–2 vratom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase Skleda na nogi (odlomek ostenja z ustjem in dnom, noga (ACE). Gladka površina je lisasta rdeč- ni ohranjena), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske kasto rjava, siva in svetlo rjava, delno mase (AC). Gladka površina je lisasta temno sivorjava in rdeča, ohranjena. Lonec je žgan nepopolno delno ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Najširši obod lonca je Ustje in klek sklede na nogi sta okrašena z odtisi nohta, klek pa okrašen s krožno bradavico, preo- še s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. blikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 34,4 cm, v. 11,5 cm. 33,8 cm, v. 17 cm. 1716 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–3 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdečkasto rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 5,8 cm, v. 2 cm. 1717 PO 99; son. B; zač. št. CSP 099–k1 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Odlomek se ujema s kosom iz PO 55 Dl. 5,2 cm; š. 3,8 cm; 1711 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–4 db. 2,1 cm. Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je na notranji strani temno sivorjava in na zu- nanji rdeča. Posoda ne nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,8 cm, v. 2,9 cm. 1712 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–7 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACD). Groba površina je rdečerjava, delno ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Vel. 2,0 × 3,1 cm. 1713 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–6 Odlomek ustja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta temno siva in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 3,6 cm. 1714 PO 99; son. D; zač. št. CSP 099–5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je rdečkasta, delno ohra- njena. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,7 × 3,5 cm. 466 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 99; merilo 1 : 3. 467 PO 100 1725 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k7 Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 1718 PO 100; son. D; zač. št. CSP 100–1 3,0 cm; db. 1,8 cm Lonec (odlomek dna z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 1726 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k8 temno sivorjava, svetlo rjava in rdečkasta. Lonec je žgan ne- Polipolarno jedro iz svetlo sivega plastovitega roženca. Dl. popolno oksidacijsko. Dva odlomka. Pr. d. 11,0 cm, v. 10,2 cm. 4,4 cm; š. 4,4 cm; db. 2,6 cm PO 103 1727 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k9 Polipolarno jedro iz sivega plastovitega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 1719 PO 103; son. D; zač. št. CSP 4,4 cm; db. 2,1 cm 103–k1 Retuširan odbitek iz sivorjavega ro- 1728 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k10 ženca. Talon je gladek. Na distalnem Polipolarno jedro iz svetlo sivega in rjavega plastovitega delu desnega lateralnega roba na roženca. Dl. 2,2 cm; š. 3,6 cm; db. 2,4 cm ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 1720 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k2 Retuširan fragment odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dorzalna stran je prekrita s korteksom. Dl. 5,8 cm; š. 1,6 cm; db. 1,2 cm. 1721 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k3 Retuširan odbitek z izjedo iz sivega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retušira- na izjeda. Dl. 4,9 cm; š. 4,3 cm; db. 1,8 cm. 1722 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k4 Praskalo na jedru iz sivorjavega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu je s strmo stopnjevito školjkovito retušo izdela- no čelo praskala. Dl. 2,9 cm; š. 3,1 cm; db. 1,6 cm. 1723 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k5 Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 1724 PO 103; son. D; zač. št. CSP 103–k6 Fragmentirana klina z izjedo in zagladitvami iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so vidne zagladitve. Dl. 3,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm 468 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1718 PO 100, 1719–1728 PO 103; 1718 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 469 PO 104 1732 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–1 Lonec (odlomek ustja z rameni in najširšim obodom), izdelan 1729 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–3 prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in površina je rdeča s sivimi lisami. Ohranjene so sledi rdečega ročajem), izdelana prostoročno iz drob- premaza. Lonec je žgan oksidacijsko. Tik pod ustjem lonca so nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka izdelana navpično predrta ušesca. Pr. u. 9,4 cm, v. 27,2 cm. površina je na zunanji strani lisasta rjava in sivočrna, na notranji pa rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 28,8 cm, v. 7,3 cm. 1730 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–5 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AE, veliki in številni delci E). Gladka površina je svetlo rjava. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 30,6 cm, v. 5,5 cm. 1731 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–4 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AE, veliki in številni delci E). Gladka površina je svetlo rjava, ohra- njene sledi rdečega premaza. Skleda je žgana oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, klek pa do- datno še z bradavico, ki pa ni ohranjena 1733 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–7 (vidna predpriprava za bradavico). Pr. u. Odlomek ustja z ostenjem in izlivom posode, izdelane pro- 30,2 cm, v. 4 cm. storočno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni C). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, siva in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 3,7 cm. 1734 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani lisasta rjava in sivočrna, na notranji pa rdečka- sta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,6 cm, v. 10,0 cm. 470 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 104; merilo 1 : 3. 471 1735 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–8 Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno siva, rdeča in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. n. 20,4 cm, v. 19,6 cm. 1736 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–6 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rjava. Skleda je žgana nepopolno oksi- dacijsko, v končni fazi redukcijsko. (Bronasta doba ?). Pr. u. 17,2 cm, v. 3,7 cm. 1737 PO 104; son. D; zač. št. CSP 104–9 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta rjava in rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pod ustjem lonca je razčlenjeno rebro, prekinjeno s koničasto oval- no bradavico. (Bronasta doba ?). Pr. u. 31,2 cm, v. 16,6 cm. 472 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 104; merilo 1 : 3. 473 PO 105 1745 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–7 Skleda (odlomek roba ustja z 1738 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–14 ostenjem), izdelana prosto- Skodela (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- ročno iz grobozrnate mase no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, (ACE, luknjičava). Gladka številni delci E). Groba površina je lisasta notranja površina je lisasta svetlo rdeča. Skodela je žgana nepopolno temno rjava, zunanja pa je oksidacijsko. Klek skodele je okrašen z odti- svetlo rjava in rjava. Skleda je si konice nohta in manjšo ovalno bradavi- žgana nepopolno oksidacij- co. Pr. u. 11,2 cm, v. 4,0 cm. sko. Klek sklede je okrašen z 1739 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–15 odtisi nohta. Pr. u. 31,0 cm, v. Skodela (odlomek roba ustja z ostenjem), 6,0 cm. izdelana prostoročno iz drobnozrnate 1746 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–198 lončarske mase (ACE). Groba površina Skleda (odlomek roba ustja z oste- je lisasta svetlo rdečerjava in temno siva. njem), izdelana prostoročno iz drob- Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. nozrnate lončarske mase (ACE, številni Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi delci C). Rjava in temno rjava, lisasta konice nohta. Pr. u. 13,6 cm, v. 4,4 cm. površina sklede je gladka. Skleda je 1740 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–26 žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,6 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz × 5,9 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 1747 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–364 površina je lisasta svetlo rdečerjava. Posoda Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), je žgana nepopolno oksidacijsko. Pod ustjem izdelana prostoročno iz drobnozrnate posode je navpično rebro. Pr. u. 14,2 cm, v. lončarske mase (ACE). Groba površina 2,6 cm. je lisasta svetlo rdeča, slabo ohranjena. 1741 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–21 Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Ustje sklede je okrašeno z odtisi konice iz drobnozrnate lončarske mase nohta, klek sklede pa s krožno bradavi- (ACE, luknjičava). Groba površina co, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 5,2 × 5,6 cm. je lisasta svetlo rjava, temno siva 1748 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–365 in siva, slabše ohranjena. Skleda je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), žgana nepopolno oksidacijsko. Klek izdelana prostoročno iz drobnozrnate sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. lončarske mase (ACE, številni delci C). u. 23,8 cm, v. 5,8 cm. Gladka površina je lisasta temno rjava, 1742 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–16 vidne so sledi zagladitev. Skleda je žgana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba sklede sta okrašena z odtisi nohta. Vel. notranja površina je svetlo rdeča, gladka zunanja pa je lisasta 4,9 × 5,1 cm. svetlo rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. 1749 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–297 Ustje, klek in ostenje sklede je okrašeno z odtisi konice nohta Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 23,8 cm, v. 4,9 cm. notranja površina je temno siva, groba zunanja pa je rdečer- 1743 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–1 java, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno sko. Vel. 3,3 × 4,4 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava in siva, lisasta 1750 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–2 površina sklede je gladka. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz grobo- sko. Klek sklede je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. zrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava in siva lisasta površina 28,2 cm, v. 7,5 cm. (Tomaž, Kavur 2006, predmet 8). sklede je razmeroma gladka. Skleda na nogi je žgana nepopol- 1744 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–33 no oksidacijsko. Klek sklede na nogi je okrašen z odtisi šila. Pr. u. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 28,6 cm, v. 16,6 cm. (Tomaž, Kavur 2006, predmet 16). iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečerjava, rjava in siva, vidne sledi zagladi- tev. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 20,8 cm, v. 4,8 cm. 474 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 3. 475 1751 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–22 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdečerjava, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Notranja stran vratu posode je okrašena z žlebovi, delno ohranjena. Nm. pr. 19,6 cm, v. 4,9 cm. 1752 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–12 Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz drob- nozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetlo rdeča in in temno siva, slabo ohranjena. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi konice nohta. Pr. n. 13,2 cm, v. 7,2 cm. 1753 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–9 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba površina je lisasta svetlo rdeča, rjava in temno siva, vidne sledi zagladitev. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi konice nohta. Pr. n. 8,0 cm, v. 5,3 cm. 1754 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–30 Čaša (odlomek ustja z ostenjem in roča- jem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rdeča. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 8,4 cm, v. 2,9 cm. 1755 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–32/7/7 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka, a nagubana površina je lisasta svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 13,4 cm, v. 7,5 cm. 1756 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–10 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rjava in temno siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 24,8 cm, v. 15,4 cm. 1757 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–31 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka, a nagubana površina je lisasta svetlo rdečerjava, na notranji strani prema- zana z rdečim premazom, ohranjenim le v sledovih. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Nv. pr. 11,0 cm, v. 7,1 cm. 1758 PO 105; son. D; zač. št. CSP105–17 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknji- čava). Gladka površina je lisasta temno rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vrat in rame lonca sta okrašena z žlebovi, slabo ohranjen. Pr. u. 20,9 cm, v. 10,5 cm. 476 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 3. 477 1759 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–3 1764 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–4 Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), izde- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba delci C, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava. Žganje je zunanja površina je lisasta svetlo rdeča in svetlo rjava, gladka nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi šila, notranja površina je lisasta rjava, svetlo rjava in temno siva. najširši obod Posoda je žgana nepopol- lonca pa s kro- no oksidacijsko. Ustje je žno bradavico, okrašeno z odtisi nohta. Pr. preoblikovano u. 27,0 cm, v. 3,2 cm. z odtisom prsta, delno ohranjena. Pr. 1765 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–23 u. 22,0 cm, v. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 15 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka notranja površina je svetlo rjava, gladka zunanja površina pa je lisasta svetlo rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta in oval- 1760 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–29 no bradavico. Pr. u. 27,6 cm, v. Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), 2,9 cm. izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečerjava in siva, vidne sledi zagladitev. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 19,7 cm, v. 8,3 cm. 1761 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–36 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava in rdečerjava, slabše ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Naj- širši obod lonca je okrašen z odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 30,4 cm, v. 19,4 cm. 1762 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–139 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo gro- bozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C in E). Gladka zunanja in groba notranja povr- šina je lisasta rjava in temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta in vrezi. Vel. 5,0 × 6,7 cm. 1763 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–48 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rjava, siva in rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,3 × 8,6 cm. 478 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 3. 479 1766 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–11 1774 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz zelo drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Gladka površina je lisasta rjava in siva, vidne sledi zagladitev. površina je lisasta svetlo rdeča in svetlo rjava, vidne sledi Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 31,2 cm, v. zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,3 cm. 8,8 cm, v. 4,6 cm. 1775 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–37 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava, slabše ohranjena. Poso- da je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr.d. 5,8 cm, v. 3,0 cm. 1767 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–24 1776 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–35 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane pro- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci finozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je lisasta C, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča in siva. Žganje svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- je nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi polno oksidacijsko.Pr. d. 4,8 cm, v. 1,7 cm. nohta. Pr. u. 25,6 cm, v. 3,1 cm. 1777 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–27 1768 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–34 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka povr- finozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina šina je lisasta svetlo rdeča in siva, slabše ohranjena. Posoda je je lisasta svetlo rjava in rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,0 cm, v. 1,5 cm. je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 22,8 cm, v. 6,3 cm. 1778 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–18 1769 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–25 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba in nagubana grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). površina je lisasta temno siva in svetlo rjava, vidne so sledi Groba površina je lisasta rdeča in siva, vidne so sledi zagladi- zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. tev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 19,2 cm, v. 4,2 cm, v. 1,7 cm. 3,8 cm. 1779 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–28 1770 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–8 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površi- zelo grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja in na je lisasta rdeča, vidne so sledi zagladitev, slabše ohranjena. groba notranja površina sta lisasti, svetlo rdeči in rjavi, vidne so Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 3,6 cm, v. 1,1 cm. sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,3 cm, v. 10,2 cm. 1780 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–13 Odlomek ostenja posode z navpično 1771 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–20 predrtim jezičastim držajem, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prostoročno iz drobnozrnate lončar- grobozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je na ske mase (ACE, številni delci E). Groba notranji strani temno siva in na zunanji rdečerjava, slabše površina je lisasta rjava in temno siva. ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 13,6 cm, v. 8,5 cm. sko. Vel. 4,5 × 5,7 cm. 1772 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–19 1781 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–194 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta zunanja in groba notranja površina sta lisasti rdeče rjavi, rjavi temno siva in svetlo rdeča, slabše ohranjena. Posoda je žgana in sivi. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,0 cm, nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,0 × 5,7 cm. v. 3,4 cm. 1773 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–6 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba površina je na notranji strani lisasta svetlo rdeča in sve- tlo rjava ter na zunanji siva, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,2 cm, v. 2,6 cm. 480 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 3. 481 1782 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k1 1790 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k9 Fragment kline z zagladitvami iz sivorjavega roženca. Fragmentiran odbitek z drobtinčasto retušo iz Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,6 cm; š. 1,0 cm; db. lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo 0,3 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1783 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k2 0,5 cm. Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega 1791 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k10 roženca. Na proksimalnem delu levega lateralne- Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je ga roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinča- gladek. Na levem lateralnem robu na ventralni strani ste retuše. Na dorzalni strani se nahaja korteks. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,1 cm; Dl. 3,5 cm; š. 2,1 cm; db. 1,0 cm. db. 0,4 cm. 1784 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k3 1792 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k11 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega ro- roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu ženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba levega lateralnega roba na dorzalni strani se na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem 3,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. delu levega lateralnega roba na ventralni stra- ni se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 7,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,5 cm. 1793 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k12 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivorja- vega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu le- 1785 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k4 vega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo Odbitek z drobtinčastimi retušami iz sivega drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na sre- dnjem delu levega lateralnega roba na dorzalni 1794 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k13 strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz š. 2,3 cm; db. 0,6 cm. sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega lateralnega rob na dorzalni strani se 1786 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k5 nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega plastovi- db. 0,4 cm. tega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani 1795 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k14 se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,5 cm; š. Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz temno si- 2,4 cm; db. 0,7 cm. vega roženca. Talon je diedričen fasetiran. Na srednjem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni 1787 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k6 in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega 4,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. do sivega plastovitega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega rob na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. 1796 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k15 Dl. 3,4 cm; š. 2,1 cm; db. 1,1 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na proksimalnem in 1788 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k7 srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo si- strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,7 cm; š. vega roženca. Talon je gladek. Na distalnem 1,8 cm; db. 0,4 cm. delu na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Dl. 2,1 cm; š. 3,1 cm; db. 1,0 cm. 1797 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k16 Klina z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. 1789 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k8 Talon je fasetiran. Na srednjem delu levega lateralne- Klina z drobtinčasto retušo iz sivorjavega do sivega ga roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desne- retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- tinčaste retuše. Na dorzalni strani se nahaja korteks. Dl. 3,9 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 482 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 483 1798 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k17 1804 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k23 Klina z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz svetlo Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateral- je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni nem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo strani se nahajajo retuše. Odbitek je bil izposta- drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na vljen visoki temperaturi. Dl. 3,3 cm; š. 2,0 cm; db. dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 0,6 cm. 4,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1805 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k24 1799 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k18 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon je Fragment kline z drobtinčasto retušo iz svetlo gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba sivega roženca. Na proksimalnem in srednjem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,3 cm; š. desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni 1,3 cm; db. 0,4 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 1806 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k25 Fragment odbitka z izjedama iz sivega roženca. Na 1800 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k19 proksimalnem in distalnem delu desnega lateralnega Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. roba na dorzalni strani sta s strmo školjkovito retušo Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba izdelani izjedi. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,7 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani 1807 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k26 se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je delu levega lateralnega roba na ventralni strani se zdrobljen. Na srednjem selu levega lateralnega nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 6,3 cm; š. 2,1 cm; roba na dorzalni strani je izdelana retuširana db. 0,5 cm. izjeda. Dl. 2,5 cm; š. 2,2 cm; db. 1,3 cm. 1808 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k27 1801 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k20 Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. Talon je Klina z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz svetlo pokrit s korteksom. Na distalnem delu na ventralni sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu de- strani se nahaja retuširana izjeda. Dl. 1,7 cm; š. 1,2 cm; snega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo db. 0,5 cm. drobtinčaste retuše. Na srednjem in distalnem delu 1809 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k28 levega in desnega lateralnega roba na dorzalni in Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 4,0 cm; š. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 1,1 cm; db. 0,4 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,3 cm; š. 1802 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k21 0,9 cm; db. 0,3 cm. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor- 1810 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k29 teksom. Na proksimalnem Nazobčan odbitek iz sivega plastovitega roženca. delu desnega lateralnega Talon je diedričen fasetiran. Na srednjem delu levega roba na ventralni strani lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- se nahajajo drobtinčaste tinčaste retuše. Na distalnem delu na ventralni strani retuše. Na srednjem delu se nahajajo tri retuširane izjede. Dl. 2,6 cm; š. 1,5 cm; desnega lateralnega roba db. 0,4 cm. na dorzalni strani se naha- jajo retuše. Dl. 5,7 cm; š. 1811 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k30 6,3 cm; db. 1,9 cm. Klina z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; 1803 PO 105; son. D; zač. št. CSP db. 0,3 cm. 105–k22 Retuširano jedro iz sivega roženca. Udar- na površina je pokrita s korteksom. Na srednjem in distalnem delu levega lateral- nega roba na dorzalni in ventralni strani se nahaja izmenična retuša. Dl. 4,2 cm; š. 3,5 cm; db. 1,7 cm. 484 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 485 1812 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k31 1820 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k39 Fragment kline z izrobo in zagladitvami iz svetlo Retuširan odbitek iz svetlo sivega do svetlo sivega roženca. Na proksimalnem delu desnega rjavega preperelega roženca. Talon je gladek. lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja s strmo Na distalnem delu desnega lateralnega roba na retušo izdelana izroba. Na srednjem in distalnem dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se 2,2 cm; db. 0,8 cm. nahajajo drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste re- 1821 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k40 tuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega in se nahajajo zagladitve. Dl. 3,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. temno sivega roženca. Na distalnem delu odbitka na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Odbitek je bil 1813 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k32 izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 1,7 cm; š. 1,3 cm; Fragmentirana klina z izrobo in zagladitvami iz sivega plasto- db. 0,8 cm. vitega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimal- nem delu desnega lateralnega roba na ventralni 1822 SE 105; son. D; zač. št. CSP 105–k41 strani se nahaja retuširana izroba. Na proksimal- Atipično praskalo na fragmentiranem odbit- nem in srednjem delu levega lateralnega roba na ku iz svetlo rjavega roženca. Talon je pokrit dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. s korteksom. Na distalnem delu levega late- Dl. 3,0 cm; š. 2,7 cm; db. 0,5 cm. ralnega roba na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 4,2 cm; š. 2,8 cm; 1814 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k33 db. 1,4 cm. Fragment kline z drobtinčasto in prečno retušo iz temno sivega roženca. Na distalnem delu se nahaja 1823 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k42 strma prečna retuša. Na levem lateralnem robu na Strgalo na fragmentiranem ventralni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Dl. odbitku iz rjavega roženca. 2,1 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. Talon je na dorzalni strani stanjšan. Na srednjem delu 1815 PO 105; son. D; zač. št. CSP levega lateralnega roba na 105–k34 dorzalni strani se nahaja- Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. jo stopnjevite školjkovite Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu retuše. Na distalnem delu se odbitka na dorzalni strani se nahaja izdelano nahajajo stopnjevite školjko- čelo praskala. Dl. 3,9 cm; š. 2,4cm; db. 1,3 cm. vite retuše. Dorzalna stran je prekrita s korteksom. Dl. 7,8 cm; š. 6,5 cm; db. 1816 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k35 1,6 cm. Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdela- no čelo praskala. Dl. 1,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 1817 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k36 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 1,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 1818 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k37 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki tempera- turi. Dl. 1,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 1819 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k38 Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelano široko čelo praskala. Dl. 2,9 cm; š. 3,8 cm; db. 0,8 cm. 486 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 487 1824 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k43 1832 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k51 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Bipolarno jedro iz svetlo sivo rdeče rjavega Talon je gladek. Na distalnem delu desnega late- roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. ralnega roba na ventralni strani se nahaja izdelano vbadalo. Dl. 4,0 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 1825 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k44 1833 PO 105; son. D; zač. št. Sveder na fragmentu odbitka iz svetlo do temno CSP 105–k52 sivega roženca. Na srednjem in distalnem delu levega Polipolarno jedro iz sivega ro- lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo strme ženca. Dl. 4,4 cm; š. 5,0 cm; db. retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani 2,8 cm. se nahajajo strme retuše. Na distalnem delu tvorita lateralna robova sveder. Sveder je odlomljen. Odbitek je bil iz- postavljen visoki temperaturi. Dl. 2,8 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. 1826 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k45 Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. 1834 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k53 Talon je fasetiran. Na proksimalnem in srednjem delu Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 3,4 cm; db. levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1,8 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 1827 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k46 Testiran prodnik iz rjavosivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,6 cm; db. 2,3 cm. 1828 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k47 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 2,8 cm; db. 2,2 cm. 1829 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k48 Unipolarno jedro iz sivega in rdeče rja- vega plastovitega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 4,0 cm; db. 1,8 cm. 1830 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k49 Unipolarno jedro iz svetlo do sivega in svetlo sivega plastovi- tega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,6 cm; db. 3,8 cm. 1831 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k50 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,7 cm; š. 2,8 cm; db. 1,6 cm. 488 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 489 1835 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k54 1843 PO 105; son. D; zač. št. CSP Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenja- 105–k62 ka) Dl. 4,5 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. Polizdelek ploščate sekire iz svetlo 1836 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k55 rjavosive kamnine. Dl. 13,2 cm; š. Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine 6,4 cm; db. 3,0 cm. (peščenjaka). Dl. 3,6 cm; š. 3,0 cm; db. 1,0 cm. 1837 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k56 Miniaturna sekirica iz temno sive kamnine. Dl. 4,6 cm; š. 4,4 cm; db. 1,2 cm. 1838 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k57 Miniaturna sekirica iz temno sive kamnine. Dl. 3,0 cm; š. 3,4 cm; db. 1,3 cm. 1844 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k63 Razbit prodnik iz sive kamnine. Dl. 8,4 cm; š. 3,8 cm; db. 1,4 cm. 1839 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k58 Miniaturna sekirica iz temno sive kamnine. Dl. 4,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,0 cm. 1840 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k59 Odlomek sekirice iz lahke svetle kamnine. Dl. 3,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,2 cm. 1841 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k60 Odlomek kopitaste sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 6,4 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 1842 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k61 Razbita ploščata sekira iz sive kamnine. Dl. 9,4 cm; š. 4,7 cm; db. 2,2 cm. 490 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 491 1845 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k64 Tolkač iz svetle rjavosive kamnine. Dl. 13,2 cm; š. 4,3 cm; db. 2,4 cm. 1846 PO 105; son. D; zač. št. CSP 105–k65 Tolkač iz grobozrnate rjavosive kamnine. Dl. 18,8 cm; š. 8,6 cm; db. 5,2 cm. 1847 SE 105; son. D; zač. št. CSP 105–k66 Razbit tolkač iz svetlo rjave kamnine. Dl. 7,8 cm; š. 5,0 cm; db. 2,8 cm. 492 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 105; merilo 1 : 2. 493 PO 106 1854 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–26 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1848 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–33 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka Skodela, izdelana prostoročno iz grobozrnate mase (ACE, površina je lisasta svetlo rjava, rjava in temno siva, vidne sledi luknjičava). Gladka, a nagubana površina je lisasta svetlo rde- zagladitev. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. čerjava, rjava in temno siva, slabo ohranjena. Skodela je žgana 26,4 cm, v. 4,6 cm. nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 12,6 cm, v. 5,0 cm. 1855 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–36 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka notranja površina je lisasta svetlo siva, groba zunanja pa je lisasta svetlo rjava in siva, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 19,4 cm, v. 3,6 cm. 1856 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–16 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci C). Gladka površina 1849 PO 106; son. D; zač. št. CSP106–25 je lisasta svetlo rjava, rdečerjava, in temno siva, slabo ohra- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno njena. Skleda je žgana iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je nepopolno oksidacijsko. lisasta svetlo rjava in rjava, vidne so sledi zagladitev. Skleda je Klek sklede je okrašen žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 15,0 cm, v. 4,8 cm. s krožno bradavico, 1850 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–40 preoblikovano z odtisom Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno prsta. Pr. u. 25,4 cm, v. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 6,5 cm. površina je lisasta na zunanji strani svetlo rdečerjava in temno 1857 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–31 siva ter na notranji temno siva, slabše ohranjena. Skleda je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 12,0 cm, v. 2,9 cm. iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci C). Gladka površina 1851 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–52 je rdeča in temno sivo, premazana s svetlo rdečim premazom. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okra- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, šen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. številni delci E, luknjičava). Gladka zu- 23,4 cm, v. 6,3 cm. nanja površina je lisasta svetlo rdečer- 1858 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–12 java in siva, groba notranja površina Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno pa je svetlo rjava, premazana z rdečim iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka premazom, slabo ohranjena. Skleda je površina je svetlo rjava s sivo liso na notranji strani. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 16,4 cm, v. 3,4 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno 1852 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–39 bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 26,0 cm, v. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 3,7 cm. no iz finozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci 1859 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–44 A). Gladka, a nagubana površina je lisasta svetlo rdečerjava, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci u. 13,0 cm, v. 3,1 cm. A). Gladka površina je lisasta svetlo rde- 1853 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–37 čerjava, vidne sledi zaglajevanja. Skleda Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. iz grobozrnate mase (ACE, številni delci E). Groba površina je 21,2 cm, v. 3,6 cm. lisasta svetla rdeča in rjava, premazana z rdečim premazom. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okra- šen s krožno bradavico. Pr. u. 18,0 cm, v. 3,1 cm. 494 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 495 1860 PO 106; son. D; zač. 1866 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–43 št. CSP 106–15 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja iz finozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci A). z ostenjem), izdelana pro- Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranje- storočno iz finozrnate lon- na. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je čarske mase (ACE, številni okrašeno z odtisi nohta, klek sklede pa s krožno bradavico, delci C). Gladka površina preoblikovano z odtisom prsta, slabše viden. Pr. u. 25,2 cm, v. je rdeča s temno sivo liso 2,7 cm. na zunanji strani. Skleda je žgana nepopolno oksida- 1867 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–42 cijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikova- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), no z odtisom prsta, delno ohranjena. Pr. u. 28,4 cm, v. 6,4 cm. izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). 1861 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–28 Groba površina je lisasta rjava in temno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno siva, slabše ohranjena. Skleda je žgana iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknji- nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek čava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, slabše ohranjena. sklede sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z 25,2 cm, v. 3,7 cm. odtisi prsta, trup pa z vrezi. Pr. u. 28,0 cm, v. 3,3 cm. 1868 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–55 1862 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–38 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba po- iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba vršina je lisasta svetlo rjava in rjava, slabo ohranjena. Posoda površina je lisasta rjava in temno siva, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okra-odtisi konice nohta, vrat pa z vrezi. Pr. u. 16,2 cm, v. 2,9 cm. šena z odtisi konice nohta. Pr. u. 22,0 cm, v. 4,5 cm. 1869 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–34 1863 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–45 Skleda z izlivom in ročaji (rekonstruirana), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava, rdečkasta in izdelana prostoročno iz finozrnate lončar- siva lisasta površina sklede je gladka. Skleda je žgana nepo- ske mase (ACE, številni delci C). Gladka polno oksidacijsko. Rob ustja, klek, celotno ostenje in ročaj so površina je lisasta rdeča in rjava, slabše okrašeni s snopi odtisov nohta, klek pa je dodatno okrašen še ohranjena. Skleda je žgana nepopolno s krožnimi bradavicami, preoblikovanimi z odtisom prsta. Pr. u. oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okra- 40,0 cm, v. 16,9 cm. (Tomaž, Kavur 2006, predmet 7). šena z odtisi konice nohta in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 27,4 cm, v. 6,1 cm. 1870 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–30 Skleda (odlomek roba ustja z 1864 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–41 ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), iz drobnozrnate lončarske mase izdelana prostoročno iz drobnozrnate (ACE, številni delci C). Gladka lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta rjava in temno površina je lisasta rdeča in siva, slabše ohra- rjava, slabše ohranjena. Skleda je njena. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- žgana nepopolno oksidacijsko. sko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. u. 24,2 cm, v. 3,3 cm. konice nohta in krožno bradavico. Pr. u. 21,2 cm, v. 4,2 cm. 1865 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–27 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva, premazana s svetlo rde- čim premazom, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta. Pr. u. 24,2 cm, v. 3,2 cm. 496 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 497 1871 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–13 1879 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjiča- grobozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka a nagubana va). Groba površina je lisasta rjava, slabše ohranjena. Posoda površina je lisasta temno rjava in svetlo rjava, slabše ohranje- je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okra- na. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza šena z odtisi konice nohta. Pr. u. 27,6 cm, v. 4,0 cm. noge je okrašena z odtisi nohta. Pr. n. 11,2 cm, v. 4,3 cm. 1872 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–14 Odlomek ustja z ostenjem posode, izde- lane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka po- vršina je lisasta svetlo rdečerjava in svetlo rjava, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 22,4 cm, v. 3,3 cm. 1880 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–35 1873 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–29 Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta, na notranji strani rdeča in na zunanji svetlo površina je lisasta temno siva. Skleda je žgana nepopolno rjava, rjava in temno siva, slabše ohranjena. Posoda na nogi je oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Klek sklede je okrašen žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. nohta. Pr. n. 12,4 cm, v. 8,7 cm. 26,4 cm, v. 4,6 cm. 1874 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–11 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, svetlo rjava in rjava, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s komaj vidnimi odtisi konice nohta. Pr. u. 22,4 cm, v. 4,0 cm. 1875 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–64 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, na notranji strani rdečerjava in na zunanji temno siva, 1881 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–7 slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,8 drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo × 4,0 cm. rjava in svetlo siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- 1876 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–377 polno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno je okrašen z odtisi Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno konice nohta. Pr. d. 7,0 cm, v. 2,7 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C in E). 1882 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–3 Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in svetlo rjava; vidne so Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka, a naguba- 4,4 × 3,9 cm. na površina je lisasta svetlo rjava 1877 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–529 in siva ter premazana z rdečim Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno premazom, ki je ohranjen le v iz grobozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka povr- sledovih. Posoda na nogi je žgana šina je lisasta svetlo rjava in rjava, slabše ohranjena. Skleda je nepopolno oksidacijsko. Baza noge žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,2 × 12,8 cm. je okrašena z odtisi konice nohta. Pr. d. 7,8 cm, v. 4,5 cm. 1878 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–488 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, posamezni večji delci A). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,2 × 2,9 cm. 498 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 499 1883 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–9 1890 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–24 Odlomek dna z nogo in oste- Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), njem posode na nogi, izdelane izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, prostoročno iz grobozrnate luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča in rjava, slabše mase (ACE, številni delci E). ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in Gladka površina je lisasta rdeča najširši obod lonca sta okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. in temno siva, slabše ohranje- 23,6 cm, v. 15,0 cm. na. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje 1891 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–46 posode je okrašeno z žlebovi. Pr. Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), d. 8,8 cm, v. 3,2 cm. izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). 1884 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–5 Groba površina je lisasta rdeča in Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdela- rjava, slabše ohranjena. Lonec je ne prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje luknjičava). Gladka površina je lisasta, na zunanji strani rdeča in najširši obod lonca sta okrašena z in na notranji temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana odtisi konice nohta. Pr. u. 13,0 cm, v. nepopolno oksidacijsko. Noga posode je okrašena z vrezi. Pr. 9,5 cm. d. 9,4 cm, v. 5,7 cm. 1892 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–10 1885 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–57 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci je lisasta rdeča, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana C). Groba površina je lisasta rdečerjava, temno rjava in siva, nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 21,2 cm, v. 4,6 cm. slabše ohranjena. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksida- cijsko. Pr. d. 8,6 cm, v. 3,4 cm. 1886 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–8 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva, slabše ohranjena. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 3,3 cm. 1893 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–62 1887 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–58 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane izdelane prostoročno iz drobnozrnate prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni lončarske mase (ACE). Gladka povr- delci C). Gladka površina je lisasta temno rjava in siva, slabše šina je lisasta rjava, slabo ohranjena. ohranjena. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je žgana nepopolno oksida- Pr. d. 9,2 cm, v. 2,2 cm. cijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi 1888 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–32 prsta, vrat pa s slabo vidnimi žlebovi. Odlomek ustja z ostenjem in izlivom posode, izdelane prosto- Pr. u. 18,2 cm, v. 5,9 cm. ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba 1894 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–19 zunanja in gladka notranja površina sta lisasti, svetlo rdeče Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom in dvojnim rjavi, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno navpično predrtim jezičastim držajem), izdelan prostoročno iz oksidacijsko. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta Pr. u. 15,0 cm, v. 5,5 cm. svetlo rdeča in rjava, vidne sledi zagladitev. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 21,8 cm, v. 9,4 cm. 1889 PO 106; zač. št. CSP 106–61 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 1895 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–18 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka Odlomek ostenja posode z vodoravno predrtim držajem, iz- površina je lisasta temno rjava, slabše ohranjena. Skleda je delane prostoročno iz drobnozrnate žgana nepopolno oksidacijsko. Skleda je pod ustjem okrašena lončarske mase (ACE, številni delci z odtisi nohta, klek pa je okrašen z manjšo krožno bradavico. C). Groba površina je lisasta svetlo Pr. u. 18,4 cm, v. 8,8 cm. rjava in svetlo rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 6,7 cm. 500 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 501 1896 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–17 1904 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–54 Odlomek ostenja posode z vodoravno Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz predrtim držajem, izdelane prostoročno zelo finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, lisasta rdeča, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno številni delci C). Groba površina je lisasta oksidacijsko. Pr. d. 4,2 cm, v. 2,0 cm. svetlo rjava in svetlo rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana 1905 PO 106; zač. št. CSP 106–59 nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,8 × 6,0 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina 1897 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–156 je lisasta svetlo rdečerjava. Na notranji strani so vidne sledi Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate rdečega premaza, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta polno oksidacijsko. Pr. d. 4,4 cm, v. 2,2 cm. temno rjava in rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice 1906 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–60 nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Vel. 3,4 × 6,7 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana 1898 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–87 nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,0 cm, v. 1,8 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozrna- te lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka zunanja po- 1907 PO 106; zač. št. CSP 106–49 vršina je lisasta svetlo rdečerjava, groba notranja pa je svetlo Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s krožno bradavico, mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,7 × 5,8 cm. rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,5 cm. 1899 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1908 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–50 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba Odlomek ustja z ostenjem in izlivom posode, izde- notranja in gladka zunanja površina je rdeča s sivimi lisami, lane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. (AC). Gladka površina je lisasta rdeča in siva, slabše Prehod ostenja v dno posode je okrašen z odtisi konice nohta. ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij-Pr. d. 12,4 cm, v. 8,2 cm. sko. Vel. 1,3 × 2,6 cm. 1900 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–1 1909 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–65 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C in E). Groba drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- notranja in gladka zunanja površina sta lisasti, rdeče rjavi, sve- na je lisasta rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopol- tlo rjavi in sivi, slabše ohranjeni. Posoda je žgana nepopolno no oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi prsta oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 5,8 cm. (v mokro glino), vrat posode pa je okrašen z vrezi. Vel. 2,1 × 2,7 cm. 1901 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–56 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1910 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–47 zelo grobozrnate mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, Groba površina je lisasta, na zunanji strani svetlo rdeča in na izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske notranji strani temno siva, slabo ohranjena. Posoda je žgana mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 13,2 cm, v. 3,5 cm. svetlo rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in ročaj posode 1902 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–53 sta okrašena z odtisi konice nohta, spodnji del Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz ročaja pa je okrašen z manjšo krožno bradavico. grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina Vel. 8,9 × 3,9 cm. je lisasta svetlo rdečerjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,6 cm, v. 4,6 cm. 1903 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–6 Odlomek manjšega dna z ostenjem posode, izdelane prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča in svetlo rjava, slabo ohranje- na. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,8 cm, v. 2,2 cm. 502 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 503 1911 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–48 1916 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–21 Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz Zajemalka (odlomek recipienta s pre- grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- drtim držajem), izdelana prostoročno šina je lisasta rdeča in siva, na notranji strani ročaja iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno luknjičava). Gladka površina je lisasta oksidacijsko. Ročaj posode je okrašen z vrezi. Vel. svetlo rdeča, slabše ohranjena. Zajemal- 4,9 × 2,6 cm. ka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1912 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–51 5,2 × 4,8 cm. Miniatura (odlomek dna z ostenjem), izdelana prostoročno iz 1917 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–512 drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- Odlomek keramičnega predmeta neznane namembnosti, šina je lisasta, na zunanji strani svetlo rdečerjava in na notranji izdelanega prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, rdeča, slabše ohranjena. Miniatura je žgana nepopolno oksi- luknjičava). Groba nagubana površina je lisasta rdeča. Predmet dacijsko. Pr. d. 3,4 cm, v. 1,5 cm. (Tomaž 2005a, 265, Fig. 7). je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 2,9 cm. 1913 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–22 1918 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–63 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana Keramična jagoda v obliki pravilne peterokrake zvezdice je prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka oblikovana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). površina je lisasta temno rjava in svetlo rjava, slabše ohranje- Njena svetla rdečerjava površina ni natančno na. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob predrte- dodelana, vidne so še nepravilnosti. Površina ga držaja je zvezdasto modeliran. Vel. 7,1 × 11,0 cm, v. 5,2 cm. jagode je premazana z rdečim premazom. Zvezdica je žgana oksidacijsko. Vel. 2,0 × 1,9 cm. (Guštin et al. 2005, sl. 11: 1; Tomaž 2006, sl. 2: 1; Tomaž, Kavur 2006, predmet 34). 1914 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–23 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in temno siva, slabše ohranjena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob dr- žaja zajemalke je okrašen z odtisi konice nohta, ostenje recipienta pa z vrezi. Vel. 4,8 × 5,1 cm. 1915 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–20 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta temno rjava, slabše ohra- njena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 7,2 × 8,7 cm, v. 3,5 cm. 504 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 3. 505 1919 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k1 1927 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k9 Fragment kline z zagladitvami iz sivorjavega roženca. Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu desnega strani se nahajajo zagladitve. Dl. 1,4 cm; š. 1,3 cm; db. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- 0,3 cm. časte retuše. Dl. 1,5 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 1920 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k2 1928 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k10 Klina z zagladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Retuširan fragment odbitka iz sivega roženca. Na Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagla- strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 0,8 cm; š. 1,7 cm; db. ditve. Dl. 3,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 0,2 cm. 1921 PO 106; son. D;zač. št. CSP 106–k3 1929 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k11 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je fase- Klina z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- tiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba ca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,5 cm; š. lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 1,8 cm; db. 0,5 cm. drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 2,3 cm; db. 1922 PO 106; son. D; zač. št. CSP 0,5 cm. 106–k4 1930 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k12 Retuširan odbitek iz svetlo sivorjavega Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distal- roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desne- nem delu levega na dorzalni strani se ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo nahajajo retuše. Dl. 4,4 cm; š. 4,3 cm; drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. db. 1,7 cm. 1931 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k13 1923 PO 106; son. D; zač. št. CSP Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega 106–k5 roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba Odbitek z drobtinčasto retušo iz na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. sivega roženca. Talon je gladek. Na 2,4 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. distalnem delu in na srednjem delu 1932 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k14 desnega lateralnega roba na dor- Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo zalni in ventralni strani se nahajajo sivega plastovitega roženca. Talon je fasetiran. drobtinčaste retuše. Dl. 4,8 cm; š. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na 4,2 cm; db. 1,4 cm. dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na 1924 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k6 srednjem delu levega lateralnega roba a ventralni Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem 1,8 cm; db. 0,3 cm. delu levega lateralnega roba in na distalnem 1933 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k15 delu desnega lateralnega roba na dorzalni Klinica z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu levega lateralnega 4,3 cm; š. 2,9 cm; db. 0,5 cm. roba na dorzalni strani in na distalnem, delu levega 1925 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k7 lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtin- Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon časte retuše. Dl. 4,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateral- nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. 1926 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k8 Retuširana fragmentirana klina z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni stra- ni se nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 3,4 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. 506 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 507 1934 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k16 1942 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k24 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon Retuširan fragmentiran odbitek iz rjavosivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani in na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na sledi korteksa. Dl. 4,1 cm; š. 1,7 cm; db. 0,7 cm. distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Retu- širana robova tvorita svedru podoben kljun. 1935 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k17 Dl. 3,3 cm; š. 2,3 cm; db. 0,6 cm. Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivorjavega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni 1943 PO 106; son. D; zač. št. CSP strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,3 cm; š. 106–k25 1,7 cm; db. 0,2 cm. Fragment retuširanega odbitka iz 1936 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k18 sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu levega lateralnega roba Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. na ventralni strani se nahajajo školjko- Na proksimalnem delu levega lateralnega roba vite retuše. Dl. 3,6 cm; š. 4,0 cm; db. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,5 cm; š. 1,2 cm. 2,2 cm; db. 0,5 cm. 1937 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k19 1944 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k26 Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Fragment kline z drobtinčasto retušo iz svetlo rjave- Talon je gladek. Na srednjem delu desnega late- ga konglomeratnega roženca. Na levem lateralnem ralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste praskala. Dl. 3,4 cm; š. 2,0 cm; db. 1,0 cm. retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 1938 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k20 1945 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k27 Retuširan fragmentiran odbitek z izjedo Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na iz sivega roženca. Talon je pokrit s distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni korteksom. Na distalnem delu levega strani se nahajajo retuše. Dl. 1,5 cm; š. 0,7 cm; db. lateralnega roba na dorzalni strani je 0,4 cm. izdelana retuširana izjeda. Na distal- 1939 PO 106; son. D; zač. št. CSP nem delu desnega lateralnega roba na 106–k21 ventralni strani se nahajajo retuše. Na Retuširan odbitek iz sivega roženca. dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 4,4 cm; Talon je gladek. Na levem in desnem š. 3,5 cm; db. 1,5 cm. lateralnem robu na ventralni strani se 1946 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k28 nahajajo vzporedne retuše. Dl. 3,7 cm; Fragment retuširanega odbitka iz temno š. 4,3 cm; db. 1,4 cm. sivega roženca. Na distalnem delu desnega 1940 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k22 lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Fragment retuširane kline z izjedo iz rjavosivega retuše. Dl. 2,4 cm; š. 2,5 cm; db. 1,2 cm. roženca. Na distalnem delu levega in desnega late- 1947 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k29 ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fase- Na distalnem delu desnega lateralnega roba na tiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba dorzalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni stra- na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. ni sledi korteksa. Dl. 3,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. 1,8 cm; db. 0,6 cm. 1941 PO 106; son. D; zač. št. CSP 1948 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k30 106–k23 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je fase- Retuširan odbitek iz rjavosivega tiran. Na levem in desnem lateralnem robu na roženca. Talon je pokrit s kor- dorzalni in ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. teksom. Na proksimalnem delu le- 3,4 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. vega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 4,4 cm; š. 5,0 cm; db. 1,0 cm. 508 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 509 1949 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k31 1958 PO 106; son. D; zač. št. CSP Fragmentirana retuširana klina iz svetlo sivega 106–k40 roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem Nazobčan fragmentiran odbitek robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na iz sivega roženca. Talon je po- desnem lateralnem robu na ventralni strani krit s korteksom. Na distalnem in se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. srednjem delu desnega lateralnega 2,3 cm; db. 0,6 cm. roba na dorzalni strani so izdela- 1950 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k32 ne retuširane izjede. Dl. 4,8 cm; š. Retuširan fragmentiran odbitek iz sivega rožen- 4,4 cm; db. 1,6 cm. ca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem 1959 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k41 robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo Nazobčan fragmentiran odbitek iz sivega retuše. Dl. 3,7 cm; š. 2,1 cm; db. 0,7 cm. roženca Talon je gladek. Na desnem late- 1951 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k33 ralnem robu na ventralni strani so izdelane Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. retuširane izjede. Dl. 3,9 cm; š. 3,0 cm; db. Talon je diedričen. Na levem lateralnem robu na 1,3 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1960 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k42 2,0 cm; db. 0,4 cm. Fragmentirana klinica z izjedo iz sivega roženca. Talon 1952 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k34 je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. proksimalnem delu desnega lateralnega roba na 1,2 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 1961 PO 106; son. D; zač. št. CSP 1,5 cm; db. 0,6 cm. 106–k43 1953 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k35 Nazobčan odbitek iz sivega roženca. Talon Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Talon je je pokrit s korteksom. Na proksimalnem in gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja- srednjem delu desnega lateralnega roba jo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. na dorzalni strani sta izdelani retuširani izjedi. Dl. 4,0 cm; š. 3,5 cm; db. 1,4 cm. 1954 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k36 1962 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k44 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon Nazobčana klina z drobtinčasto retušo iz sivega je fasetiran. Na distalnem delu desnega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retu- izdelana retuširana izjeda. Dorzalna širane izjede. Na srednjem delu desnega lateralnega stran prekrita s korteksom. Dl. 6,7 cm; š. roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 4,2 cm; db. 2,1 cm. retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 1963 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k45 Nazobčana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 3,3 cm; š. 1955 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k37 1,8 cm; db. 0,6 cm. Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je 1964 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k46 izdelana izjeda. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. Fragment nazobčane kline iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. 1956 PO 106, son. D, zač. št. CSP 106-k38 Dl. 2,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. Fragmentirana klina z izjedo iz sivega roženca. Ta- lon je pokrit s korteksom. Na srednjem delu desne- 1965 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k47 ga lateralnega roba na ventralni strani je izdelana Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. Talon je retuširana izjeda. Dl. 2,5 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. pokrit s korteksom. Na proksimalnem delu levega late- ralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana 1957 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k39 izjeda. Dl. 2,8 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. Nazobčan odbitek iz rjavega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuširane izjede. Dl. 2,8 cm; š. 2,3 cm; db. 0,5 cm. 510 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 511 1966 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k48 1976 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k58 Fragmentiran odbitek s prečno retušo iz sivega Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu na Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani dorzalni strani je s polstrmo retušo izdelana prečna je izdelano čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,5 cm; db. retuša. Dl. 1,9 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 0,5 cm. 1967 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k49 1977 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k59 Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca Na Praskalo na fragmentu kline (dvojno praskalo?) iz distalnem delu na dorzalni strani je s strmo retušo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani izdelana prečna retuša. Dl. 1,1 cm; š. 1,4 cm; db. je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu 0,3 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1968 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k50 1,7 cm; db. 0,4 cm. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega ro- 1978 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k60 ženca. Talon je gladek. Na distalnem del na dorzalni Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,7 cm; distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo db. 0,8 cm. praskala. Dl. 1,9 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 1969 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k51 1979 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k61 Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega rožen- ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdela- ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano no čelo praskala. Dl. 1,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. čelo praskala. Dl. 1,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,7 cm. 1970 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k52 1980 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k62 Praskalo na fragmentu odbitka iz temno sivega Praskalo na fragmentu kline iz sivorjavega roženca. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo izdelano čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen praskala. Dl. 1,9 cm; š. 1,0 cm; db. 0,6 cm. visoki temperaturi. Dl. 2,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 1981 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k63 1971 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k53 Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivorjavega Praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izde- roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je lano čelo praskala. Dl. 1,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. izdelano čelo praskala. Dl. 3,5 cm; š. 2,3 cm; db. 1,1 cm. 1982 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k64 Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivorjavega 1972 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k54 roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izde- Atipično praskalo na fragmentiranem lano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni 1983 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k65 strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,6 cm; š. Fragment kline s prečno retušo iz temno sivega rožen- 2,9 cm; db. 1,3 cm. ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je s polstrmo retušo izdelana prečna retuša. Dl. 2,3 cm; š. 1,2 cm; db. 1973 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k55 0,3 cm. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivorjave- ga roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na 1984 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k66 dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Odbitek Atipično praskalo na fragmentirani klini iz svetlo je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,7 cm; š. sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem 2,0 cm; db. 0,7 cm. delu levega in desnega lateralnega roba na dor- zalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 3,5 cm; š. 1974 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k56 2,1 cm; db. 0,7 cm. Praskalo na fragmentu koline iz rjavosivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,7 cm; š. 2,0 cm; db. 1985 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k67 0,3 cm. Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivorjavega roženca. Na distalnem 1975 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k57 delu na dorzalni strani je izdelano čelo pra- Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. skala. Dl. 3,1 cm; š. 3,0 cm; db. 0,9 cm. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 512 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 1986 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k68 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivorjavega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dor- zalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 4,4 cm; š. 1,1 cm; db. 1,1 cm. 513 1987 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k69 1994 PO 106; zač. št. CSP 106–k76 Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz Sveder in praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu praskala. na distalnem delu levega lateralnega na levega in desnega lateralnega roba na dorzalni roba na dorzalni strni se nahajajo recentne po- strani se nahajajo polstrme retuše. Retuše tvorijo škodbe. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 1,3 cm. sveder. Dl. 3,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 1988 PO 106; son. D;zač. št. CSP 106–k70 1995 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k77 Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na pro- sivega roženca. Na proksimalnem delu na ventralni ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 3,6 cm; š. dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Dl. 2,3 cm; 1,4 cm; db. 0,9 cm. š. 0,4 cm; db. 0,2 cm. 1989 PO 106; son. D; zač. št. CSP 1996 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k78 106–k71 Sveder na fragmentirani klini z drobtinčasto retušo iz Strgalo na prodniku iz sivorjavega sivega roženca. Talon je gladek. Na srednjem in distal- plastovitega roženca. Na desnem nem delu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan lateralnem robu na dorzalni strani se sveder. na proksimalnem delu desnega lateralnega nahajajo školjkovite retuše. Dl. 6,8 cm; roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retu- š. 5,7 cm; db. 1,8 cm. še. Dl. 3,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 1997 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k79 1990 PO 106; son. D; zač. št. CSP Sveder na fragmentiranem odbitku s strmo retušo iz 106–k72 rdeče sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem Strgalo na retuširanem jedru iz temno delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni sivega konglomeratnega roženca. Na strani sta z strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita distalnem delu na ventralni strani se sveder. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani je izde- nahajajo polstrme stopnjevite retuše. Na lana strma retuša. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. levem lateralnem robu na dorzalni strani 1998 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k80 se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 8,5 cm; Sveder na fragmentu odbitka iz temno sivega rožen- š. 4,5 cm; db. 1,9 cm. ca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo trme retuše. Retuše tvorijo sveder. Odbitek je bil izpostavljen visoki 1991 PO 106; son. D; zač. št. CSP temperaturi. Dl. 2,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,6 cm. 106–k73 1999 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k81 Strgalo na fragmentu jedra is svetlo Sveder na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. sivorjavega roženca. Na desnem lateral- Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega in desnega nem robu na dorzalni strani se nahajajo lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo strme retu- školjkovite retuše. Dl. 3,4 cm; š. 4,6 cm; še. Retuše tvorijo sveder. Dl. 2,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. db. 1,9 cm. 2000 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k82 1992 PO 106; zač. št. CSP 106–k74 Sveder na fragmentu odbitka iz svetlo sivega kon- Strgalo na fragmentu odbitka iz glomeratnega roženca. Na distalnem delu levega in sivorjavega roženca. Na desnem late- desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo ralnem robu in na distalnem delu na strme retuše. Retuše tvorijo sveder. Dl. 3,2 cm; š. 0,7 cm; dorzalni strani se nahajajo stopnjevite db. 0,3 cm. školjkovite retuše. Na levem lateral- nem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo izmenične retuše. Dorzalna stran je prekrita s korteksom. Dl. 4,4 cm; š. 4,7 cm; db. 1,5 cm. 2001 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k83 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na pro- 1993 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k75 ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na Sveder na fragmentu klinice iz drobtinčasto retušo iz dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi sivega roženca.Na proksimalnem delu levega in desne- tvorit sveder. Dl. 1,8 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. ga lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 514 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 515 2002 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k84 2010 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k92 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Klina iz drobtinčasto retušo iz sivega in rja- srednjem in distalnem delu desnega in levem lateralnem vega roženca. Talon je gladek. Na distalnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Dl. delu levega lateralnega roba na dorzalni 1,2 cm; š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2003 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k85 5,4 cm; š. 2,2 cm; db. 0,7 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strni se nahajajo strme retuše. Retuše tvorijo sveder. Dl. 1,5 cm; š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. 2004 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k86 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Retuše tvorijo sveder. Dl. 1,7 cm; š. 0,3 cm; 2011 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k93 db. 0,3 cm. Fragment delavnega roba na fragmentu odbitka iz sivega 2005 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106– roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite retuše. Dl. 2,4 cm; š. k87 0,6 cm; db. 0,7 cm. Strgalce na fragmentiranem odbitku iz si- vega roženca. Talon je gladek. Na desnem 2012 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k94 lateralnem robu in na distalnem delu na Retuširana klina z zgladitvami iz sivorjavega rožen- dorzalni strani se nahajajo stopnjevite ca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega školjkovite retuše. Dl. 3,0 cm; š. 2,5 cm; lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo db. 0,9 cm. retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. 2006 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k88 Dl. 3,7 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. 2013 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k95 Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,9 cm; š. Fragmentirana retuširana klinica iz svetlo rjavega 0,9 cm; db. 0,4 cm. roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega 2007 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k89 lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dvojno praskalo na fragmentu kline iz sivega Dl. 4,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani sta izdelani celi praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 2008 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k90 Trapez na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 2014 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k96 proksimalnem in distalnem delu je s strmo retušo Fragment kline s prečno retušo iz rjavosivega izdelana poševna prečna retuša. Odbitek je bil iz- roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani postavljen visoki temperaturi. Dl. 1,2 cm; š. 1,4 cm; se nahajajo trme prečne retuše. Dl. 1,0 cm; š. db. 0,3 cm. 1,8 cm; db. 0,2 cm. 2009 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k91 2015 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k97 Puščična ost iz fragmenta odbitka iz sivega roženca. Fragmentiran odbitek s prečno retušo iz sivega Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni roženca. talon je fasetiran. Na desnem lateral- strani se nahajajo polstrme retuše. Na distalnem delu nem robu na ventralni strani je s strmo retušo levega in desnega lateralnega roba na ventralni strani izdelana poševna prečna retuša. Odbitek je bil se nahajajo ploskovite retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,0 cm; db. izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 1,5 cm; š. 0,2 cm. 1,6 cm; db. 0,3 cm. 516 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2016 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k98 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. 2017 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k99 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sive- ga roženca. Talon je gladek. Na desnem lateral- nem robu na ventralni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 517 2018 PO 106; son. D; zač. št. 2028 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k110 CSP 106–k100 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. Strgalo na fragmentu odbitka 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 3,6 cm. iz sivega plastovitega roženca. Na levem in desnem lateral- nem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 5,8 cm; š. 8,3 cm; 2029 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k111 db. 1,5 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,0cm; db. 2,5 cm. 2019 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k101 Strgalo na jedru iz sivega plasto- 2030 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k112 vitega roženca. Na proksimal- Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,0 cm; db. nem delu desnega lateralnega 1,8 cm. roba in na distalnem delu na 2031 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k113 dorzalni strani se nahajajo Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,4 cm; db. 2,6 cm. 7,6 cm; š. 7,9 cm; db. 2,6 cm. 2032 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k114 2020 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k102 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm, š. 3,4 cm; db. 2,0 cm. š. 3,6 cm; db. 2,4 cm. 2033 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k115 2021 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k103 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 4,2 cm; š. 4,0 cm; db. 2,8 cm. 2,2 cm. 2022 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k104 2034 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k116 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,4 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 3,2 cm; db. 1,0 cm. 2023 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106– k105 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 4,0 cm, db. 2,0 cm. 2024 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k106 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,3 cm; š. 2,8 cm; db. 3,0 cm. 2025 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k107 Polipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 4,4 cm. 2026 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k108 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 4,2 cm. 2027 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k109 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,06 cm; db. 2,6 cm. 518 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 519 2035 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k117 2046 PO 106; son. D; zač. št. CSP Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca Dl. 106–k128 4,0 cm; š. 3,8 cm; db. 1,8 cm. Odlomljena sekira iz sive kamnine. Odlomek se ujema z odlomkom iz SE 129, vendar je stanjšan po prelomu. Dl. 10,0 cm; š. 4,2 cm; db. 2,6 cm. 2036 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k118 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,6 cm; db. 1,9 cm. 2037 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k119 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 2,6 cm; db. 1,6 cm. 2038 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k120 2047 PO 106; son. D; zač. št. CSP Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 4,0 cm; 106–k129 db. 2,4 cm. Odlomek sekire iz svetlo sive kamnine. 2039 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k121 Dl. 7,5 cm; š. 5,0 cm; db. 3,0 cm. Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,5 cm; db. 2,6 cm. 2040 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k122 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 4,4 cm; db. 2,8 cm. 2041 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k123 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,8 cm; š. 3,2 cm; db. 2,7 cm. 2042 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k124 Unipolarno jedro iz sivega do rjavega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,2 cm; db. 2,5 cm. 2043 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k125 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,8 cm; db. 2,4 cm. 2044 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k126 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,5 cm; db. 2,7 cm. 2045 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k127 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 4,2 cm; db. 3,0 cm. 520 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 521 2048 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k130 Odlomek brusa iz rdečkasto rjave kamni- ne (peščenjaka). Dl. 7,7 cm; š. 7,7 cm; db. 5,0 cm. 2049 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k131 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 6,7 cm; š. 3,2 cm; db. 1,4 cm. 2050 PO 106; son. D; zač. št. CSP 106–k132 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 2,5 cm; š. 2,6 cm; db. 1,2 cm. 522 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 106; merilo 1 : 2. 523 PO 108 2058 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–12 Miniaturna čaša (odlomek ustja z ostenjem), 2051 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–20 izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rdeča in temno siva. Miniatura je žgana ne- rjava. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje skodele popolno oksidacijsko. Pr. u. 7,8 cm, v. 2,7 cm. je okrašeno z odtisi nohta, ostenje pa z vrezi. Pr. u. 18,8 cm, v. (Tomaž 2005a, Fig. 7). 4,9 cm. 2059 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–38 2052 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–116 Čaša (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Skleda (odlomek robom ustja z ostenjem), izdelana prosto- drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina vršina je svetleje rdečerjava. Čaša je žgana oksidacijsko. Pr. u. je rdeča s sivimi in rjavimi lisami. Skleda je žgana nepopolno 9,0 cm, v. 3,9 cm. oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preo- blikovano z odtisom prsta. Pr. u. 25,8 cm, v. 7,0 cm. 2060 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–69 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, zelo luknjičava). Gladka površina je rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 14,2 cm, v. 2,2 cm. 2061 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–28 Zajemalka (odlomek recipienta ?), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,2 cm. 2062 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–15 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- 2053 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–2 ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz mase (ACE). Gladka površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 12,2 cm, v. 2,8 cm. dacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Pr. u. 18,2 cm, v. 5,0 cm. 2054 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–32 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2063 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–19 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz rjava in rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Vel. 6,5 × 10,5 cm. površina je lisasta rdečerjava in siva. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Pr. u. 28,8 cm, v. 2,8 cm. 2055 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–52 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2064 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–108 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz vršina je rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča sklede je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 4,0 × 4,0 cm. in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- 2056 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–26 dacijsko. Pr. u. 26,2 cm, v. Skodela (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz 2,5cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetleje rdečerjava in rjava. 2065 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–113 Skodela je žgana nepopolno Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), izde- oksidacijsko. Ostenje skodele je lan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Glad- okrašeno z manjšo koničasto bra- ka površina je lisasta rdeča in siva. Lonec je žgan nepopolno davico. Pr. u. 10,0 cm, v. 5,0 cm. oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavi- 2057 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–7 co, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 8,2 cm, v. 9,5 cm. Miniaturna čaša (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je sivorjava. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 6,0 cm, v. 2,7 cm. (Tomaž 2005a, Fig. 4, 7). 524 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 525 2066 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–1 2073 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–31 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. temno rjava in svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksida- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je cijsko. Nv. pr. 12,6 cm, v. 8,3 cm. okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,9 × 3,7 cm. 2067 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–117 2074 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–5 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta je lisasta svetlo rjava. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod rdeča in sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. lonca je okrašen s krožno bradavico preoblikovano z odtisom Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,4 × prsta. Nv. pr. 38,0 cm, v. 8,4 cm. 5,8 cm. 2068 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–112 2075 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–3 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- Odlomek ustja z ostenjem je izdelan storočno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). prostoročno iz drobnozrnate lončarske Gladka površina je lisasta rdečerjava. Lonec je žgan nepopol- mase (ACE). Gladka površina je lisasta no oksidacijsko. Pr. u. 4,7 cm, v. 4,4 cm. svetleje rjava. Posoda je žgana nepopol- 2069 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–4 no oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta (v mokro glino). Vel. 3,0 × Odlomek ustja z ostenjem posode, 5,2 cm. izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka 2076 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–14 površina je lisasta rdeča, rjava in črna. Odlomek ustja z ostenjem je izdelan prosto- Posoda je žgana nepopolno oksidacij- ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi Gladka površina je rjava s črnimi lisami. Žganje konice nohta. Vel. 5,6 × 6,2 cm. je nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta, vrat pa z žlebovi. Vel. 2,9 × 3,9 cm. 2070 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–16 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2077 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–43 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Odlomek ustja z ostenjem je izdelan prostoročno iz finozrna- Gladka površina je lisasta svetleje rdečer- te lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je java in siva. Posoda je žgana nepopolno žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z Vel. 2,4 × 4,7 cm. odtisi nohta. Vel. 4,1 × 4,9 cm. 2078 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–42 2071 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–8 Odlomek ustja z ostenjem je izdelan prostoročno iz drobno- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno delci E). Gladka površina je lisasta rdeča z odtisi nohta. Vel. 2,5 × 5,4 cm. in sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z 2079 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–37 odtisi konice nohta. Vel. 3,4 × 4,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem je izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka po- 2072 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–13 vršina je svetlo rjava na notranji strani in siva na Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno zunanji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. svetleje rdečkasta s sivimi lisami. Vel. 2,3 × 3,1 cm. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Ustje posode je okrašeno 2080 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–49 z odtisi nohta. Vel. 3,4 × 6,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je siva, slabo ohranjena. Posoda je žgana ne- popolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,2 × 3,7 cm. 526 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 527 2081 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–41 2090 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–33 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. izdelane prostoročno iz drobnozrnate Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je lončarske mase (ACE, številni delci E). okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,6 × 3,4 cm. Gladka površina je svetleje rdečerjava z 2082 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–27 rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nohta (uporabljeni obe roki). Vel. 2,2 × 5,7 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 2091 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–76 sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,0 × 3,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2083 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–73 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,8 × 4,6 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je temno siva s svetlo rjavimi lisami. Posoda je žgana 2092 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–107 nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nohta. Vel. 2,9 × 4,2 cm. finozrnate lončarske mase (ACE). 2084 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–51 Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, je izdelane prostoročno iz Ustje posode je okrašeno z odtisi grobozrnate mase (ACE). Groba površina je lisasta temno siva nohta. Vel. 2,2 × 6,9 cm. in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,1 × 3,8 cm. 2093 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–36 2085 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–70 Odlomek odebeljenega ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je na notranji strani svetleje rjava in na zunanji temno finozrnate mase (AC, luknjičava). Gladka površina je na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je strani rdečkasta in na notranji temno siva. Posoda je žgana okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,6 × 3,2 cm. nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,5 × 2,5 cm. 2094 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–25 2086 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–66 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje nozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,4 × 3,2cm; 2,9 × 2,1 cm. rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,9 × 2,6 cm. 2095 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–21 2087 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–77 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lisasta svetleje rdečerjava in siva. Posoda je žgana nepopolno finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,5 rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- × 4,3 cm. sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,1 × 3 cm. 2088 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–65 2096 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–34 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjiča- finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečka- va). Gladka površina je svetleje rdečerjava. Posoda je žgana sta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,6 × 5,8 cm. okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,3 × 2,4 cm. 2089 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–22 2097 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–30 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetleje šina je rdeča s sivo liso. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Posoda je pod sko. Vel. 2,8 × 7,4 cm. ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 1,9 × 6,2 cm. 2098 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–74 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je temno siva. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 2,2 × 3,1 cm. 528 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 529 2099 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–45 2108 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–24 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina na notranji strani je rjava in na zunanji siva. Posoda je površina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 3,6 cm. sko. Vel. 3,0 × 5,7 cm. 2100 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–78 2109 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–71 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,9 rdeča. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,2 × 3,4cm. × 2,5 cm. 2110 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–44 2101 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–53 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,6 × 2,9 cm. 3,7 cm. 2102 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–67 2111 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–50 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C, luknjičava). zelo grobozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka Gladka površina je rdečerjava, delno poškodovana. Posoda je površina je na zunanji strani temno siva in na notranji svetlo žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 2,9 cm. rjava, lisasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 2103 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–48 × 3,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2112 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–11 grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zunanji strani temno siva in na notranji rjava. Posoda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,1 cm. rdečkasta in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 2104 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–18 Vel. 2,5 × 5,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane 2113 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–9 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz (ACE). Gladka površina je lisasta na zunanji drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta strani rjava in črna ter na notranji svetleje rja- na zunanji strani siva in na notranji rdeča. Posoda je žgana va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 × 4,7 cm. Vel. 2,7 × 3,8 cm. 2114 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–17 2105 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–80 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka rjava in črna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 površina je rumeno rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana × 4,2 cm. oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,0 cm. 2115 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–79 2106 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–35 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC, zelo luknjičava). Gladka po- finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji vršina je rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. strani svetlo rjava in na notranji siva. Posoda je žgana nepo- Vel. 4,0 × 3,6 cm. polno oksidacijsko. Vel. 2,3 × 3,1 cm. 2116 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–10 2107 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–75 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 × rdečkasta in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 3,9 cm; 2,0 × 2,6 cm. Vel. 2,2 × 3,0 cm. 530 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 531 2117 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–54 2127 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–60 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. rjava in rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno Vel. 2,7 × 4,7cm. oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 3,6 cm. 2118 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–68 2128 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–81 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površi- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava na je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. × 4,2 cm. 7,4 cm, v. 3,1 cm. 2119 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–6 2129 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–86 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prostoročno iz grobozrnate lončarske mase drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- (ACE). Groba površina je sivorjava. Posoda na je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,9 × cijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 1,5 cm. 3,7 cm. 2130 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–63 2120 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–6 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C, luknjičava). drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- Gladka površina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno šina je lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Pr. d. 8,2 cm, v. 2,7 cm. Vel. 2,7 × 3,5 cm. 2131 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–97 2121 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–72 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča finozrnate mase (AC). Gladka površina je rjava. Posoda je s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,0 cm. Pr. d. 8,0 cm, v. 2,1 cm. 2122 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–40 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2132 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–87 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz strani lisasta rjava in na zunanji svetlo rjava. Posoda je žgana zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 × 2,1 cm. s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,4 cm, v. 1,4 cm. 2123 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–39 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2133 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–106 finozrnate mase (AC). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 2,4 cm. finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 4,6 cm, v. 1,7 cm. 2124 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–91 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2134 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–83 finozrnate mase (ACE, veliki delci E). Gladka površina je rdeča. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,0 × 3,1 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 2125 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–61 Pr. d. 3,6 cm, v. 2,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na 2135 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–96 notranji strani rdeča in na zunanji strani rjava s sivimi lisami. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. zelo finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka 2,1 cm. površina je rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,4 cm, v. 1,6 cm. 2126 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–56 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2136 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–84 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz s svetlo rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava sko. Pr. d. 7,4 cm, v. 3,6 cm. z rdečimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 4,2 cm. 532 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 533 2137 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–57 2148 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–59 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,6 × 2,7 cm. rjava in rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksi- 2138 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–100 dacijsko. Vel. 2,7 × 5,8 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2149 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–55 finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je svetleje rjava, notranja pa ni ohranjena. Posoda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,0 × 3,0 cm. rjava in rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksi- 2139 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–98 dacijsko. Vel. 3,9 × 5,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2150 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–104 finozrnate mase (ACE). Gladka površina je svetleje rjava. Poso- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz da je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,1 × 4,9 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina rdeča s 2140 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–82 sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 3,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava 2151 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–103 s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1,8 × 6,5 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina svetlo 2141 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–64 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 4,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- 2152 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–102 na je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2,6 × 5,0 cm. zelo finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je 2142 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–62 svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 × 3,3 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka 2153 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–101 površina je svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,4 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz × 5,1 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava 2143 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–58 s svetlo rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 1,0 × 4,0 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo 2154 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–88 rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane Vel. 2,6 × 5,0 cm. prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina 2144 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–85 je na zunanji strani svetlo rjava in na notranji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 4,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na 2155 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–29 zunanji strani rjava in na notranji rdeča. Posoda je žgana Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prosto- nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 4,6 cm. ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina 2145 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–99 je lisasta rjava. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane okrašena z odtisi nohta, ostenje pa z prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba vrezi. Pr. n. 9,2 cm, v. 2,2 cm. površina je svetleje rdeča s sivimi lisami. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 7,5 cm. 2146 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–105 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani rjava in na notranji rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,1 × 4,1 cm. 2147 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–111 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,8 × 9,2 cm. 534 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 535 2156 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–23 2165 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–92 Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prosto- Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečer- je lisasta rjava. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksida- java. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,3 × cijsko. Baza noge je okrašena z odtisi nohta. Pr.d. 9,2 cm, v. 1,8 cm. 3,2 cm. 2166 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–89 2157 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–47 Zajemalka (odlomek predrtega držaja in recipienta), izdelana Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prosto- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina površina je lisasta rdeča. Zajemalka je žgana oksidacijsko. Vel. je lisasta svetlo rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopol- 2,6 × 3,4 cm. no oksidacijsko. Pr. n. 10,2 cm, v. 2,6 cm. 2167 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–93 2158 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–110 Zajemalka (odlomek predrtega držaja z recipientom), izdelana Čaša (odlomek ustja z ostenjem in vodoravno prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni predrtim držajem), izdelana prostoročno iz fino- delci E, luknjičava). Groba površina je temno rjava, slabo zrnate mase (ACE, luknjičava). Groba površina je ohranjena. Zajemalka je žgana redukcijsko. Držaj in ostenje lisasta temno sivorjava. Čaša je žgana oksidacijsko. zajemalke sta okrašena z odtisi nohta. Vel. 4,2 × 5,3 cm. Ostenje je okrašeno z navpičnim rebrom, ki se zaključuje v držaju. Vel. 3,5 × 2,9 cm; 2,9 × 2,7 cm; 2168 PO 108; son. D; 2,1 × 2,7 cm; 1,9 × 1,4 cm. zač. št. CSP 108–118 Odlomka antropo- 2159 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–109 morfno oblikovanih Čaša (odlomek ostenja), izdelana prostoročno iz finozrnate nog »kultne posode«, lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka površina je zelo izdelane prostoročno svetlo rjava. Čaša je žgana oksidacijsko. Ostenje je okrašeno z iz grobozrnate lon- navpičnim rebrom, ki se na eni strani konča s krožno bradavi- čarske mase (ACDE). co, na drugi pa s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom Gladka osnovna prsta. Vel. 8,0 × 3,9 cm; 3,5 × 3,5 cm. površina rdeče barve 2160 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–94 je prevlečena s svetlo Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- rjavo zelo fino zrnato nate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetleje rdeča. lončarsko maso ter Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,5 × 4,5 cm. nato še premazana z rdečim premazom. 2161 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–114 Posoda je žgana oksidacijsko. Ista posoda kot 145–51 Pr. n 1 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, 3,0 cm, v. 11,4 cm; pr. n 2 3,0 cm, v. 10,9 cm. (Tomaž, Kavur izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske 2006, 60; Tomaž 2008, sl. 40). mase (ACE). Gladka površina je rdeča, vidne sledi zaglajevanja. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,7 × 3,3 cm. 2162 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–115 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo finozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z dvojno miniaturno krožno bradavico. Vel. 2,2 × 2,6 cm. 2163 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–90 Zajemalka (odlomek recipienta), izdelana prostoročno iz drob- nozrnate lončarske mase (AC, zelo luknjičava). Groba površina je temno rjava, slabo ohranjena. Zajemalka je žgana redukcij- sko. Pr. 7,0 cm, v. 2,7 cm. 2164 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–95 Zajemalka (odlomek predrtega držaja in recipienta), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Groba površi- na je svetleje rdeča. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 2,3 × 4,4 cm. 536 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 3. 537 2169 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k1 2177 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k9 Fragment kline z zagladitvami iz rjavega roženca. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni in ni določljiv. Na proksimalnem delu na ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,3 cm; š. dorzalni strani se nahajajo školjkovite re- 1,3 cm; db. 0,2 cm. tuše. Na distalnem delu na dorzalni strani 2170 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k2 se nahajajo retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni Fragmentirana retuširana klina z zagladitvami iz strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksi- 3,6 cm; db. 1,1 cm. malnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu desne- 2178 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k10 ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon drobtinčaste retuše. Na srednjem delu desnega je gladek. Na srednjem delu desnega late- lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se ralnega roba na dorzalni strani se nahaja s nahajajo zagladitve. Dl. 4,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. strmo retušo izdelana izjeda. Na distalnem 2171 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k3 delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja s strmo retušo izdelana Fragment kline z zagladitvami iz sivega roženca. Na izjeda. Dl. 4,0 cm; š. 3,2 cm; db. 0,9 cm. levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,4 cm; š. 1,2 cm; db. 2179 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k11 0,4 cm. Retuširan odbitek iz sivega do temno sivega 2172 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k4 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se Klina z zagladitvami iz svetlo sivega roženca. Talon je nahajajo retuše. Odbitek je bil izpostavljen fasetiran. Na srednjem delu levega lateralnega roba visoki temperaturi. Dl. 2,8 cm; š. 2,9 cm; db. na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. 0,9 cm. Dl. 2,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 2173 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k5 2180 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k12 Retuširan odbitek iz svetlo rjavega roženca. Fragmentirana klina z zagladitvami iz svetlo sivega Talon je gladek. Na distalnem delu desnega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu desne- lateralnega roba na dorzalni strani se naha- ga lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se jajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 2,8 cm; db. 0,8 cm. nahajajo zagladitve. Dl. 2,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 2174 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k6 2181 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k13 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Fragment klinice z zagladitvami iz sivega roženca. Na gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni in strani se nahajajo retuše. Dl. 1,7 cm; š. 2,3 cm; ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,2 cm; š. db. 0,8 cm. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 2175 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k7 2182 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k14 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega ro- Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je ženca. Talon je na dorzalni strani stanjšan. Na gladek. Na desnem lateralnem robu in distalnem delu srednjem delu desnega lateralnega roba na levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. Dl. 2,2 cm; š. 2,5 cm; db. 0,3 cm. 2176 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k8 2183 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k15 Klinica z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. Retuširana klina iz temno sivega do črnega konglo- Talon je fasetiran. Na levem in desnem lateralnem robu meratnega roženca. Talon je diedričen fasetiran. Na na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste proksimalnem in srednjem delu desnega lateralne- retuše. Dl. 4,5 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. ga roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 538 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 2. 539 2184 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k16 2192 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k24 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na pro- Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,8 cm; š. dorzalni strani je izdelana strma retuša. Strma retuša tvori 1,5 cm; db. 0,3 cm. sveder. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Dl. 3,6 cm; š. 0,6 cm; db. 0,5 cm. 2185 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k17 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo 2193 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k25 sivorjavega roženca. Na srednjem in distalnem delu Fragmentiran retuširan odbitek iz sivorjavega levega in desnega lateralnega roba na ventralni roženca. Talon je zdrobljen. Na srednjem delu strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,0 cm; š. desnega lateralnega roba na ventralni strani se 1,5 cm; db. 0,4 cm. nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,2 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 2186 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k18 2194 PO 108; zač. št. CSP 108–k26 Klina z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. Oblič na fragmentu jedra iz sivega plastovitega Talon je gladek. Na srednjem delu desnega lateral- roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste se nahaja izdelan oblič. Dl. 2,8 cm; š. 2,6 cm; retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. db. 1,7 cm. 2195 PO 108; son. D; zač. 2187 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k19 št. CSP 108–k27 Fragmentirana retuširana klina z zagladitvami iz rja- Strgalo na odbitku iz svetlo vega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem rjavosivega (skoraj belega) robu na ventralni strani se nahajajo retuše. Na proksi- konglomeratnega roženca. malnem in srednjem delu desnega lateralnega roba Talon je gladek. Na desnem na dorzalni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,5 cm; lateralnem robu na ventralni š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. strani se nahajajo stopnje- vite školjkovite retuše. 2188 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k20 Dl. 4,9 cm; š. 5,5 cm; db. Fragmentiran odbitek z izjedo iz sivega rožen- 2,6 cm. ca. Talon je diedričen fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni 2196 PO 108; son. D; zač. št. CSP strani se nahaja retuširana izjeda. Dl. 2,9 cm; š. 108–k28 2,5 cm; db. 0,5 cm. Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,0 cm; db. 2,0 cm. 2189 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k21 Retuširana klina z izjedo iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu levega lateralnega 2197 PO 108; son. D; zač. št. CSP roba na dorzalni strani se nahajajo školjkovite 108–k29 retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralne- Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. ga roba na dorzalni strani je izdelana retuširana 4,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. izjeda. Dl. 3,7 cm; š. 2,0 cm; db. 0,9 cm. 2190 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k22 Sveder na fragmentu kline iz svetlo sivega do sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm. 2191 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k23 Fragment klinice s prečno retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu se nahaja izdelana strma prečna retuša. Dl. 1,2 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 540 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 2. 541 2198 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k30 Odlomek tolkača iz svetlo rjave kamnine. Dl. 9,0 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 2199 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k31 Brus iz rdečkasto rjave kamnine (peščenjaka). Dl. 10,3 cm; š. 9,3 cm; db. 6,6 cm. 2200 PO 108; son. D; zač. št. CSP 108–k32 Odlomek žrmelj iz rdečkasto–sive grobozrnate kamnine. Dl. 12,2 cm; š. 6,2 cm; db. 2,8 cm. 542 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 108; merilo 1 : 2. 543 PO 110 2205 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–5 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2201 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–21 iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Skodela (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- površina je lisasta svetlo rjava in siva. Skleda je žgana nepo- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina polno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi je na zunanji strani lisasta svetlo rjava in siva ter na notranji konice nohta, klek pa še dodatno s krožno bradavico, preobli- svetlo rdečerjava, vidne so sledi kovano z odtisom prsta. Pr. u. 25,6 cm, v. 5,0 cm. zagladitev. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje skodele je okrašeno z modelira- nim jezičastim izrastkom. Pr. u. 13,6 cm, v. 3,9 cm. 2202 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–3 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in delom dna), iz- delana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba, nagubana površina je lisasta temno rjava ter rjava in rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Skleda je žgana nepo- 2206 PO 110; son. D; polno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, zač. št. CSP 110–2 preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 14,4 cm, v. 4,2 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdečerjava in temno siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okra- šeno z vtiskovanjem odtisi nohta. Pr. u. 32,2 cm, v. 5,3 cm. 2203 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–16 2207 PO 110; son. D; zač. št. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate mase CSP 110–17 (ACE, luknjičava). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z površina je lisasta rjava ostenjem), izdelana prostoroč- in siva. Skleda je žgana no iz grobozrnate mase (ACE). nepopolno oksidacijsko. Gladka površina je lisasta rjava Klek sklede je okrašen z in temno siva. Skleda je žgana odtisi nohta. Pr. u. 18,8 cm, nepopolno oksidacijsko. Ustje v. 4,1 cm. in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, klek pa še dodatno s krožno bradavico, preobli- 2204 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–10 kovano z odtisom prsta. Pr. u. 20,4 cm, v. 4,7 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je 2208 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–1 lisasta rdečerjava in rjava, premazana z rdečim premazom, ki Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno je ohranjen le v sledovih. Skleda je žgana nepopolno oksida- iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta cijsko. Klek sklede je okra- svetlo rjava, rdečerjava in siva, vidne sledi zagladitve. Skleda je šen z odtisi konice nohta žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 28,8 cm, v. 4,1 cm. in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 19,4 cm, v. 5,6 cm. 544 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 545 2209 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–14 2214 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–360 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je površina je lisasta temno rjava in rjava. Skleda je žgana nepo- lisasta temno rjava. Skleda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, polno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 25,6 cm, v. 4,6 cm. okrašena z odtisi konice nohta, klek sklede pa še z manjšo krožno bradavico, preobli- kovano z odtisom prsta. Vel. 4,4 × 4,6 cm. 2215 PO 110; zač. št. CSP 110–358 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdečerjava in temno rjava. Skleda je žgana 2210 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–4 nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoroč- nohta. Vel. 3,7 × 4,5 cm. no iz drobnozrnate lončarske 2216 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–412 mase (ACE, številni delci E). Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Gladka površina je lisasta svetlo drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- rdeča. Skleda na nogi je žgana šina je na notranji strani svetlo rdečerjava in na zunanji lisasta nepopolno oksidacijsko. Klek in svetlo rdečerjava in siva, slabo ohranjena. Skleda je žgana baza noge sklede na nogi sta nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,3 × 9,6 cm. okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 24,8 cm, v. 10,3 cm. 2217 PO 110; zač. št. CSP 110–364 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 2211 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–25 no iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno svetlo rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. iz grobozrnate mase (ACE). Groba notranja in gladka zunanja 5,7 × 8,4 cm. površina sta lisasti, rdeči in temno sivi, slabše ohranjeni. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s kro- 2218 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–350 žno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 27,0 cm, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno v. 4,3 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba površina je lisasta rjava, svetlo rjava in siva, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,7 × 7,8 cm. 2219 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–373 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta svetlo rjava in siva, slabše ohranjena. Poso- da je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z 2212 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–18 odtisi nohta. Vel. 4,7 × 7,5 cm. Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje, ohranjena ni le noge), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, 2220 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–347 številni delci E, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno lisasta rdeča in temno siva. Skleda je žgana nepopolno oksi- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka zu- dacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisom prsta. Pr. u. 20,0 cm, nanja in groba notranja površina je v. 5,5 cm. lisasta rjava in svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 2213 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–349 sklede je okrašeno z odtisi nohta, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno klek sklede pa s krožno bradavico, iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). preoblikovano z odtisom prsta. Vel. Groba površina je lisasta temno rjava in temno siva, zelo slabo 6,9 × 6,7 cm. ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek skle- de je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 6,3 × 9,1 cm. 546 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 547 2221 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–348 2228 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–404 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), Skleda (odlomek roba ustja z oste- izdelana prostoročno iz drobnozrnate njem), izdelana prostoročno iz grobo- lončarske mase (ACE, številni delci C). zrnate lončarske mase (ACE, številni Groba površina je lisasta rdečerjava, delci C). Gladka površina je svetlo svetlo rdeča in temno rjava, delno rjava s sivimi lisami, vidne so sledi poškodovana. Skleda je žgana nepopol- zagladitev. Skleda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta no oksidacijsko. Klek sklede je okrašen okrašena z odtisi nohta in odtis konice s krožno bradavico, preoblikovano z nohta ter bradavico, ki pa ni ohranjena. odtisom prsta. Vel. 5,4 × 6,2 cm. Vel. 7,0 × 5,8 cm. 2229 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–415 2222 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–354 Skleda s poševnim robom ustja (odlo- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana mek ustja z ostenjem), izdelana prosto- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, na notranji stra- (ACE, številni delci E). Groba površina je ni rdečerjava in na zunanji svetlo rdeča. Skleda lisasta temno rjava in temno siva, slabo je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek ohranjena. Skleda je žgana nepopolno sklede sta okrašena z odtisi konice nohta in odtis oksidacijsko. Vel. 5,1 × 5,6 cm. nohta. Vel. 4,0 × 3,5 cm; 4,2 × 3,5 cm. 2230 PO 110; son. D; zač. št. CSP 150/110–16 2223 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–363 Skleda na nogi (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno finozrnate mase (AC). Svetlo rdeča in siva lisasta površina je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, gladka, vendar nagubana; premazana je s svetlo rdečim pre- številni delci C). Groba površina je svetlo mazom. Skleda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek rdeča s sivo liso. Skleda je žgana nepo- sklede je okrašen z odtisi šila in krožno bradavico, preobliko- polno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen vano z odtisom prsta. Pr. u. 10,1 cm, v. 6,3 cm. (Tomaž, Kavur z odtisi nohta in krožno bradavico, 2006, predmet 12; Guštin et al. 2006, 384, Fig. 3: 3). preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 5,4 × 5,1 cm. 2231 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–11 Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje, le dolžina noge ni 2224 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–405 znana), izdelana prostoročno iz finozrnate mase (ACE, številni Skleda (odlomek roba ustja z delci C). Gladka površina je rdečerjava s sivo liso, premazana z ostenjem), izdelana prostoročno iz rdečim premazom, ki je ohranjen v sledovih. Skleda na nogi je drobnozrnate lončarske mase (ACE, žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno luknjičava). Groba površina je svetlo bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 26,8 cm, v. rdeča, slabo ohranjena. Skleda je 7,4 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2232 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–23 5,4 × 6,2 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem, ročaji in izlivom), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, lu- 2225 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–352 knjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in temno siva, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba po- u. 44,6 cm, v. 8,4 cm. vršina je lisasta rdečerjava in temno siva, delno poškodovana. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,9 × 4,8 cm. 2226 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–359 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je sve- tlo rdečerjava s sivo liso. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 4,6 × 4,6 cm. 2227 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–400 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami, vidne so sledi zagladi- tev. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,7 × 5,9 cm. 548 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 549 2233 PO 110; son. D;zač. št. CSP 110–37 2236 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–22 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane Odlomek ostenja z najširšim obodom lonca z dvema navpič- prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- no predrtima jezičastima držajema, izdelane prostoročno iz šina je na zunanji strani svetlo rdeča in na notranji svetlo rjava, grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, notranja površina noge pa je temno siva. Posoda na nogi je na zunanji strani rdeča in na notranji strani siva, vidne so sledi žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,7 cm, v. 7,1 cm. zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 25,8 cm, v. 5,9 cm. 2237 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–591 2234 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–709 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka povr- Gladka površina je lisasta temno šina je lisasta rdečerjava in rdeča, slabo ohranjena. Posoda na siva in rjava, vidne so sledi zagla- nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,8 cm, v. 9,5 cm. ditve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 5,5 × 6,7 cm. 2235 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–15 Lonec (odlomek vratu, ramen, najširšega oboda in trupa), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava, vidne sledi zaglajevanja. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi konice nohta in krožno bradavico, pre- oblikovano z odtisom prsta. Nv.pr. 29,2 cm, v. 15,2 cm. 550 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 551 2238 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–26 Lonec (odlomek vratu, ramen, najširšega oboda in trupa), izdelan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rjava, rjava, siva in temno siva, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z večjo ploščato krožno bradavico. Nv. pr. 40,4 cm, v. 45,5 cm. 2239 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–20 Lonec (odlomek vratu in ramen), izdelan prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rumenorjava, slabše ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. vr. 13,5 cm, v. 11,9 cm. 552 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 553 2240 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–24 2246 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–426 Odlomek večjega dna posode, izdelane prostoročno iz drob- Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz nozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. površina je lisasta. svetlo rdečerjava, na notranji strani prema- 10,2 cm, v. 12,4 cm. zana z rdečim premazom, vidne so sledi zagladitev. Pokrov je 2241 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–19 žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,4 × 8,8 cm. Odlomek noge posode na nogi, izdelane prostoročno iz zelo 2247 PO 110; son. D; zač. št. CSP finozrnate lončarske mase 110–6 (AC, luknjičava). Gladka Zajemalka (odlomek recipienta s površina je lisasta rjava, predrtim držajem), izdelana prosto- slabše ohranjena. Poso- ročno iz grobozrnate mase (ACE). da je žgana nepopolno Groba površina je lisasta rdečerjava oksidacijsko. Pr. n. 17,6 cm, in rjava, slabše ohranjena. Zajemal- v. 8,4 cm. ka je žgana nepopolno oksidacij- 2242 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–13 sko. Pr. 5,4 cm, v. 3,6 cm. Lonec na nogi ? (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, vidne sledi zaglajevanja. 2248 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–8 Površina je premazana z rdečim premazom, ki je ohranjen le Jagoda ovalno–okrogle oblike, izdelana prostoročno v sledovih. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca iz finozrnate lončarske mase (ACE). Površina je glad- je okrašeno z odtisi nohta, vrat in rame z žlebovi, najširši obod ka rumeno rjave barve. Jagoda je žgana oksidacij-lonca pa s sko. Vel. 1,0 × 1,1 cm. (Tomaž 2006, sl. 2: 2; Tomaž, krožno brada- Kavur 2006, predmet 35). vico, preo- blikovano z 2249 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–7 odtisom prsta. Odlomek prevrtane keramične ploščice iz ostenja posode, Pr. u. 12,8 cm, izdelane iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). v. 19,0 cm. Dodatno zaobljeni so le robovi ploščice. Gladka površina ploščice je na notranji strani siva, na zunanji strani pa rdeča. Posoda, iz katere je narejena ploščica, je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 1,5 cm. (Tomaž 2006, sl. 4: 3; Tomaž, Kavur 2006, predmet 38). 2243 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–9 Odlomek ovalnega dna z ostenjem lon- ca, izdelanega prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta temno rjava in rjava, delno poškodovana. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ostenje lonca je okrašeno z odtisi konice nohta. Pr. d. 4,8 cm, v. 5,5 cm. 2244 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–12 Pokrov (rekonstruirano ostenje, manjka le ročaj), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rdečerjava. Pokrov je žgan ne- popolno oksidacijsko. Pri nastavku ročaja je lepo viden prstni odtis. Pr. pok. 17,4 cm, v. 5,2 cm. 2245 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–416 Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,9 × 7,6 cm. 554 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 3. 555 2250 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k1 2257 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k8 Fragmentirana klinica s prečno retušo in zagladitvami iz Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na plastovitega roženca. Talon je zdrobljen. Na dorzalni strani je izdelana strma prečna retuša. Na dis- distalnem delu in na desnem lateralnem robu talnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste se nahajajo retuše. Na distalnem delu levega lateral- retuše. Dl. 2,1 cm; š. 2,5 cm; db. 0,4 cm. nega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 3,0 cm; š. 0,9 cm; db. 0,4 cm. 2258 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k9 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 2251 PO 110; son. D;zač. št. CSP 110–k2 Talon je gladek. Na srednjem in distalnem delu Fragmentirana klina z zagladitvami iz sivega roženca. desnega lateralnega roba na dorzalni strani se Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagla- na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. ditve. Dl. 3,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. Dl. 2,1 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. 2259 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k10 2252 PO 110; son. D; zač. št. CSP Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivorjavega 110–k3 roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba Odbitek z drobtinčasto retušo iz in na distalnem delu levega lateralnega roba na dor- sivega roženca. Talon je pokrit s zalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,7 cm; korteksom. Na proksimalnem delu š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. levega lateralnega roba na dorzal- 2260 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k11 ni strani se nahajajo drobtinčaste Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo retuše. Dorzalna stran prekrita s sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem korteksom. Dl. 4,8 cm; š. 4,0 cm; db. delu levega in na distalnem delu desnega lateral- 1,5 cm. nega roba na ventralni strani se nahajajo drobtin- 2253 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k4 časte retuše. Dl. 1,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz rjavosive- 2261 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k12 ga roženca. Talon je gladek. Na distal- Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. nem delu na dorzalni strani se nahajajo Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani drobtinčaste retuše. Dl. 4,4 cm; š. 3,1 cm; se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. 0,6 cm; db. db. 1,0 cm. 0,5 cm. 2262 PO 110; son. D; zač. št. CSP 2254 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k5 110–k13 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz svetlo Retuširan odbitek iz svetlo sivorjave- sivega roženca. Na distalnem delu desnega ga konglomeratnega roženca. Talon lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo je gladek. Na distalnem delu levega drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,0 cm; db. lateralnega roba na ventralni strani se 0,5 cm. nahajajo retuše. Dl. 4,6 cm; š. 3,6 cm; 2255 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k6 db. 1,2 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se 2263 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k14 nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,4 cm; š. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je 2,4 cm; db. 1,0 cm. diedričen. Na proksimalnem delu levega la- teralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,1 cm; š. 2,7 cm; db. 1,0 cm. 2256 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k7 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na 2264 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k15 srednjem delu levega lateralnega roba na Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retu- pokrit s korteksom. Na proksimalnem delu še. Dl. 4,6 cm; š. 2,8 cm; db. 1,3 cm. desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,0 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm. 556 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 557 2265 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k16 2273 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k24 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Fragment kline z izjedo iz sivega roženca. Na Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu proksimalnem delu desnega lateralnega roba na levega lateralnega roba na dorzalni strani se dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi kor- 1,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. teksa. Dl. 3,7 cm; š. 2,3 cm; db. 1,0 cm. 2274 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k25 2266 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k17 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Fragment retuširanega odbitka iz sivega rožen- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana ca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba retuširana izjeda. Dl. 1,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. 2275 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k26 Nazobčano jedro iz sivega roženca. Na le- 2267 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k18 vem lateralnem robu na dorzalni in ventralni Fragment retuširane kline iz sivega roženca – tra- strani so izdelane izjede. Sledi korteksa na pez (?). Na proksimalnem delu na ventralni strani je dorzalni strani. Dl. 4,7 cm; š. 2,5 cm; db. izdelana strma prečna retuša. Na levem lateralnem 1,5 cm. delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 2268 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k19 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon 2276 PO 110; son. D;zač. št. je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani CSP 110–k27 se nahajajo retuše. Sledi korteksa na dorzalni Nazobčano jedro iz sivega strani. Dl. 2,9 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so 2269 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k20 izdelane izjede. Dl. 3,4 cm; š. Fragment retuširanega odbitka iz svetlo 4,9 cm; db. 2,6 cm. sivega roženca. Na distalnem delu na dor- 2277 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k28 zalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega 2,7 cm; db. 0,6 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani 2270 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k21 je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 2,6 cm; Retuširan nazobčan odbitek iz sivega db. 0,8 cm. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu 2278 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k29 desnega lateralnega roba na dorzalni strani Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. sta izdelani retuširani izjedi. Na desnem Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,8 cm. retuše. Sledi korteksa na dorzalni strani. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 1,4 cm. 2279 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k30 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 2271 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k22 Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano Fragment klinice z izrobo iz sivega roženca (svedra?). čelo praskala. Dl. 1,3 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana izro- ba. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana izroba. Dl. 1,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 2272 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k23 Fragmentirana retuširana klina z izrobo in prečno retušo z zagladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana izroba. Na distalnem delu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana prečna retuša. Na desnem la- teralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 3,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 558 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 559 2280 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k31 2287 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k38 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega Strgalo na fragmentu jedra iz svetlo rjave- roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu ga roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. na dorzalni strni se nahajajo stopnjevite 4,9 cm; š. 2,3cm; db. 1,3 cm. školjkovite retuše. Sledi korteksa na dorzal- ni strani. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 2,0 cm. 2288 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k39 2281 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k32 Strgalo na fragmentiranem odbitku iz črne- Praskalo na retuširanem odbitku iz rjavega ga roženca. Talon je zdrobljen. Na levem in roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnem lateralnem robu na dorzalni strani na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. Na proksimalnem delu desnega lateralnega 3,7 cm; š. 2,4 cm; db. 0,6 cm. roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2289 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k40 4,5 cm; š. 2,6 cm; db. 1,3 cm. Strgalo na jedru iz sivega roženca. Na dorzal- nem delu levega lateralnega roba na dorzalni 2282 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k33 strani se nahajajo polstrme stopnjevite školjkovite Atipično praskalo na klini iz sivega roženca. retuše. Dl. 3,7 cm; š. 2,1 cm; db. 2,0 cm. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzal- ni strani je atipično izdelano čelo praskala. Dl. 3,8 cm; š. 2,2 cm; db. 0,6 cm. 2283 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k34 Atipično praskalo in strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na dis- talnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem in sre- dnjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Dl. 3,6 cm; š. 3,5 cm; db. 1,0 cm. 2284 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k35 Praskalo na fragmentu odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,3 cm; db. 1,3 cm. 2285 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k36 Strgalo na jedru iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,3 cm. 2286 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k37 Strgalo/vbadalo na fragmentiranem odbitku iz sivega rožen- ca. Talon je pokrit s korteksom. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu na ventralni strani se nahajajo retuše. Na srednjem delu distalnega dela na dor- zalni strani se nahajajo retuše. Na dis- talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,8 cm; š. 4,3 cm; db. 0,8 cm. 560 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 561 2290 PO 110; son. D; zač. št. 2299 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k50 CSP 110–k41 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Strgalo na fragmentu jedra iz proksimalnem delu levega in srednjem in proksimal- sivega roženca. Na distalnem nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani delu na dorzalni strani se nahajajo je s strmo retušo izdelan hrbet. Hrbta tvorita sveder. polstrme stopnjevite školjkovite Sveder je odlomljen. Dl. 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. retuše. Dl. 3,4 cm; š. 4,0 cm; db. 2,0 cm. 2300 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k51 2291 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k42 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Strgalo na fragmentu jedra iz sivega rožen- Dl. 4,0 cm; š. 4,0 cm; db. 2,6 cm. ca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 2,2 cm; š. 2,6 cm; db. 1,7 cm. 2292 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k43 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na levem late- 2301 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k52 ralnem robi na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,0 cm; db. Dl. 4,1 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 2,8 cm. 2293 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k44 2302 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k53 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 2,2 cm; db. distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni 1,6 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. 2303 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k54 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 2294 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k45 1,8 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega 2304 PO 110; son. D; zač. št. CSP roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan hrbet. 110–k55 Hrbta tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,4 cm; š. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 0,7 cm; db. 0,2 cm. 3,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. 2295 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k46 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,6 cm; š. 2,7 cm; db. 2305 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k56 0,4 cm. Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. 2296 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k47 1,8 cm; db. 1,6 cm. Fragmentirana retuširana klinica iz sivega roženca. 2306 PO 110; son. D; zač. št. CSP Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dor- 110–k57 zalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,0 cm; š. 0,9 cm; db. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 0,2 cm. 3,6 cm; š. 3,0 cm; db. 2,4 cm. 2297 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k48 Praskalo na fragmentu retuširane kline iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je iz- delano čelo praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na dorzalni stra- ni sledi korteksa. Dl. 1,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2307 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k58 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2298 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k49 2,0 cm. Praskalo na fragmentu kline iz sivorjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,1 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 562 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 563 2308 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k59 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 1,2 cm. 2309 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k60 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,0 cm; š. 2,6 cm; db. 1,6 cm. 2310 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k61 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. 2311 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k62 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2,4 cm. 2312 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k63 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,7 cm; db. 2,5 cm. 2313 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k64 Unipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 3,8 cm. 2314 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k65 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,2 cm. 2315 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k66 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,4 cm; db. 2,2 cm. 2316PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k67 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. 2317 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k68 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,0 cm; db. 1,6 cm. 2318 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k69 Celo žrmlje iz rjavosive grobozrnate kamnine. Dl. 18,5 cm; š. 18,9 cm; db. 3,6 cm. 564 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; 2318 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 565 2319 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k70 Odlomek žrmelj iz rjavosive grobozrnate kamnine. Dl. 10,0 cm; š. 7,2 cm; db. 4,5 cm. 2320 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k71 Odlomek žrmelj iz rjavosive grobozrnate kamnine. Dl. 11,0 cm; š. 8,2 cm; db. 4,4 cm. 566 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 567 2321 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k72 Retuširan polizdelek kopitaste sekire iz sive kamnine. Dl. 5,3 cm; š. 6,0 cm; db. 4,2 cm). 2322 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k73 Retuširan polizdelek iz sivo zelene kamnine. Dl. 10,4 cm; š. 4,0 cm; db. 2,6 cm. 2323 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k74 Odbitek sekire iz sivo–zelene kamnine. Dl. 6,4 cm; š. 4,2 cm; db. 1,6 cm. 2324 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k75 Retuširan polizdelek iz sive kamnine. Dl. 11,0 cm; š. 3,8 cm; db. 2,8 cm. 2325 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k76 Retuširan polizdelek iz sivorjave kamnine. Dl. 14,6 cm; š. 5,6 cm; db. 3,2 cm. 2326 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k77 Retuširan polizdelek iz svetlo sive kamnine. Dl. 8,8 cm; š. 4,8 cm; db. 2,8 cm. 568 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 569 2327 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k78 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamnine. Dl. 8,6 cm; š. 5,0 cm; db. 4,8 cm. 2328 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k79 Retuširan polizdelek iz sivo–zelene kamni- ne. Dl. 8,8 cm; š. 4,4 cm; db. 3,2 cm. 2329 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k80 Retuširan polizdelek iz svetlo sivo–zelene kamnine. Dl. 17,6 cm; š. 5,6 cm; db. 4,4 cm. 2330 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k81 Izvrtek konične oblike iz sive kamnine. Dl. 1,2 cm; š. 1,0 cm; db. 1,0 cm. 2331 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k82 Tolkač iz svetlo sivo–zelene kamnine. Dl. 8,2 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. 2332 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k83 Odbitek sekire iz sivo–zelene kamnine. Dl. 3,6 cm; š. 3,6 cm; db. 0,8 cm. 570 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 571 2333 PO 110; son. D; zač. št. CSP 2336 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k87 110–k84 Tolkač iz svetlo sive kamnine. Dl. 12,0 cm; š. Retuširan prodnik iz rdečkasto sive 2,6 cm; db. 2,4 cm. kamnine. Z retuširanim prodnikom se ujema odlomek iz SE 126 Dl. 11,8 cm; š. 6,2 cm; db. 4,4 cm. 2334 PO 110; son. D; zač. št. CSP 2337 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k88 110–k85 Tolkač iz svetlo sive kamnine. Dl. 8,6 cm; š. 2,6 cm; Tolkač iz svetlo sive kamnine. Dl. 7,0 cm; š. db. 1,6 cm. 4,2 cm; db. 2,4 cm. 2335 PO 110; son. D; zač. št. CSP 110–k86 Tolkač iz svetlo sive kamnine. Dl. 9,2 cm; š. 4,4 cm; db. 2,6 cm. 572 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 573 2338 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k89 2347 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k98 Odbitek z drobtinčasto retušo iz rja- Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,4 cm; š. vosivega roženca. Talon je gladek. Na 4,0 cm; db. 1,2 cm. distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- 2348 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k99 časte retuše. Dl. 3,4 cm; š. 3,6 cm; db. Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 1,1 cm. 2,0 cm; db. 3,6 cm. 2339 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. 2349 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k100 CSP 110–k90 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. Klina z drobtinčasto retušo iz temno rjavega 2,8 cm; db. 2,2 cm. roženca. Talon je gladek. Na srednjem in distal- nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strni se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzal- ni strani so sledi korteksa. Dl. 5,1 cm; š. 2,5 cm; db. 1,4 cm. 2340 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k91 Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je diedričen fasetiran. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Klina je bila izpostavljena visoki temperaturi. Dl. 3,7 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 2341 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k92 Retuširan odbitek is sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralne- ga roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 2342 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k93 Retuširana klina iz rdečkasto rjavega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na proksimal- nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. 2343 PO 110 (152 ?); zač. št. CSP 110–k94 Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Dl. 2,2 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 2344 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k95 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Na distal- nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Izjedi tvorita sveder. Dl. 3,6 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2345 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k96 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,0 cm; š. 4,4 cm; db. 1,6 cm. 2346 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k97 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 4,4 cm; db. 2,0 cm. 574 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 110; merilo 1 : 2. 575 2350 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k101 PO 123 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2357 PO 123; son. D; zač. št. CSP 123–2 3,8 cm; š. 2,2 cm; db. 1,6 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta. Na obeh strani so sledi črnega premaza. Posoda je žgana nepo- 2351 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP polno oksidacijsko. Vel. 4,0 × 2,7 cm. 110–k102 2358 PO 123; son. D; zač. št. CSP 123–3 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno 4,0 cm; š. 2,5 cm; db. 2,2 cm. iz drobnozrnate mase (ACE). Groba površina je lisasta, na zunanji strani svetlo rdečkasto rjava, na notranji pa sivorjava. 2352 PO 110 (152 ?); zač. št. CSP 110–k103 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. okrašeno z odtisi nohta in prsta. Vel. 3,7 × 4,1 cm. 4,4 cm; š. 2,8 cm; db. 2,3 cm. 2359 PO 123; son. D; zač. št. CSP 123–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani temno siva in na notranji rdečkasta. Na notranji strani so sledi črnega premaza. Posoda je žgana nepopolno 2353 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP oksidacijsko. Pr. d. 9,4 cm, v. 2,3 cm. 110–k104 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 2360 PO 123; son. D; zač. št. CSP 123–4 3,2 cm; š. 2,3 cm; db. 1,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,3 × 2354 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. 5,5 cm. CSP 110–k105 Polipolarno jedro iz sivorjavega rožen- ca. Jedro je bilo izpostavljeno visoki temperaturi. Dl. 4,7 cm; š. 5,0 cm; db. 3,8 cm. 2355 PO 110 (152 ?); son. D; zač. št. CSP 110–k106 Tolkač iz rjave kamnine. Dl. 11,2 cm; š. 4,0 cm; db. 2,6 cm. PO 113 2356 PO 113; son. D; zač. št. CSP 113–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Dokaj groba površina je lisasta temno sivorjava in svetlo rjava. Na obeh straneh je delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,5 × 5,0 cm. 576 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2350–2355 PO 110, 2356 PO 113, 2357–2360 PO 123; 2356–2360 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 577 PO 126 2367 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–28 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane 2361 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–2 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- površina je lisasta rdečkasta in rjava. Posoda je žgana nepo- no iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je polno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z odtis rdečkasta. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek sklede je okrašen nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. z odtisom prsta (?), delno poškodovan. Pr. u. 22,4 cm, v. Vel. 5,4 × 12,0 cm. 4,1 cm. 2362 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–8 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 28,2 cm, v. 2,9 cm. 2363 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 2368 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–29 temno siva in rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelan prosto- Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 22,4 cm, v. ročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je 3,3 cm. na notranji strani svetleje rjava in na zunanji sivočrna. Posoda 2364 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–9 je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je lisasta Vel. 3,8 × 4,9 cm. temno siva in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 2369 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–7 Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,4 × 4,4 cm. Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- 2365 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–6 ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je temno sivorjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z zelo neenako- rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vrat posode je okrašen z mernimi odtisi nohta. Pr. d. 32,0 cm, v. 6,1 cm. žlebovi. Vel. 2,0 × 4,9 cm. 2370 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–4 2366 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–3 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je je lisasta temno rjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno temno sivorjava. Vidne so sledi zaglajevanja. Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi nohta. Pr. redukcijsko. Pr. u. 26,4 cm, v. 8,9 cm. d. 6,6 cm, v. 9,2 cm. 2371 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–5 Odlomek jezičastega držaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,2 × 7,5 cm. 2372 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–10 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je na zunanji strani svetlo rjava in na notranji sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z žlebovi. Vel. 3,2 × 3,0 cm. 578 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 126; merilo 1 : 3. 579 2373 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k1 2381 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k9 Fragment kline z zagladitvami iz temno sivega rožen- Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 4,0 cm; db. ca. Na levem lateralnem robu se nahajajo zagladitve. 3,0 cm. Dl. 2,6 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm. 2382 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k10 2374 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k2 Polipolarno jedro iz rjavo–sivega preperelega roženca. Dl. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega 4,4 cm; š. 3,2 cm; db. 3,0 cm. roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem in distal- nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni 2383 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k11 strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. strani so sledi korteksa. Dl. 3,0 cm; š. 1,6 cm; db. 3,4 cm; db. 1,8 cm. 0,3 cm. 2384 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k12 2375 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k3 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 3,0 cm; db. Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na 1,8 cm. distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni 2385 PO 126; son. D; zač. št. CSP strani se nahajajo retuše. Na dorzalni strani so sledi 126–k13 korteksa. Dl. 3,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2376 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k4 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 2,0 cm. Fragment retuširane kline iz temno sivega roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dor- zalni strani se nahajajo strme retuše. Na distalnem 2386 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k14 delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,0 cm; Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,6 cm; db. š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 2,4 cm. 2377 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k5 2387 PO 126; son. D; zač. št. CSP Fragmentirana klinica z zagladitvami iz sivega roženca. 126–k15 Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ven- Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. tralni strani so vidne zagladitve. Dl. 1,8 cm; š. 1,1 cm; 4,1 cm; š. 3,6 cm; db. 3,0 cm. db. 0,4 cm. 2378 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k6 Atipično praskalo na odbitku iz sivega rožen- ca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja atipično izdelano čelo praskala. Dl. 4,6 cm; š. 2,5 cm; db. 1,1 cm. 2379 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k7 Vbadalo na fragmentiranem odbitku iz temno sivega roženca. Na distalnem delu je izdelano vbadalo. Od- bitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 3,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 2380 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k8 Unipolarno jedro iz svetlo rjavo–sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 6,2 cm; db. 5,6 cm. 580 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 126; merilo 1 : 2. 581 2388 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k16 Retuširan polizdelek iz svetlo rjave ka- mnine. Retuširan polizdelek se ujema s kosom iz PO 110 Dl. 9,0 cm; š. 4,6 cm; db. 4,2 cm. 2389 PO 126; son. D; zač. št. CSP 126–k17 Retuširan prodnik iz temno rjavo– sive kamnine. Dl. 9,8 cm; š. 6,0 cm; db. 5,2 cm. 582 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 126; merilo 1 : 2. 583 PO 129 2396 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–18 Odlomek dna z ostenjem posode, 2390 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–2 izdelane prostoročno iz grobozr- Skodela (odlomek ustja z ostenjem, nate lončarske mase (ACE, številni ročajem in izlivom), izdelana prostoroč- delci E). Gladka površina je svetlo no iz finozrnate lončarske mase (ACE). rdeča. Posoda je žgana nepopolno Gladka površina je svetlo rdečkasta in siva. oksidacijsko. Prehod ostenja v dno Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. posode je okrašen z odtisi nohta. Izliv skodele je okrašen z odtisi konice Pr. d. 8,6 cm, v. 2,4 cm. nohta. Pr. u. 16,0 cm, v. 5,3 cm. 2397 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–17 2391 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–4 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je površina je lisasta temno siva in svetlo rdeča. Posoda je žgana lisasta, na zunanji strani rdeča in rumena ter na notranji temno nepopolno oksidacijsko. Pr.d. 9,0 cm, v. 2,9 cm. siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 24,0 cm, v. 4,6 cm. 2398 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–13 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane 2392 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–5 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE), ki je pre- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno mazana še s plastjo zelo finozrnate gline. Gladka površina je iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka lisasta, na notranji strani rdeča ter na zunanji rjava. Posoda na površina je lisasta rdeča, slabše ohranjena. Skleda je žgana nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,2 cm, v. 3,6 cm. nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 33,4 cm, v. 3,2 cm. 2399 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–19 2393 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–6 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane Skleda (odlomek roba ustja z prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka po- ostenjem), izdelana prostoročno iz vršina je lisasta rjava in svetlo rdeča. Posoda na nogi je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE, nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, v. 3,4 cm. številni delci C). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice noh- ta. Pr. u. 27,2 cm, v. 4,1 cm. 2394 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–7 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. u. 22,2 cm, v. 2,6 cm. 2395 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–3 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Skleda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, klek sklede tudi še s kro- žno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta, ostenje sklede pa še z vrezi. Pr. u. 27,5 cm, v. 4,1 cm. 584 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 3. 585 2400 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–22 Lonec (odlomek vratu ramen in najširšega oboda z ročaji), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 44,4 cm, v. 17,4 cm. 2401 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–20 Lonec (odlomek vratu ramen in najširšega oboda z ročaji), iz- delan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACDE, luknjičava). Groba površina je lisasta, na zunanji strani rdeča in na notranji siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najšir- ši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 40,2 cm, v. 19,9 cm. 2402 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–21 Lonec (odlomek vratu ramen in najširšega oboda z ročaji), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca sta okra- šena z odtisi nohta. Nv. pr. 56,0 cm, v. 21,3 cm. 586 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 3. 587 2403 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–10 2409 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–12 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka, a nagubana površina rjava in temno siva, vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana je lisasta na zunanji strani temno siva in rdeča in na notranji nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi rdeča, premazana z rdečim premazom. Posoda je žgana nohta. Pr. u. 6,9 cm, v. 6,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Pr.d. 5,8 cm, v. 3,2 cm. 2404 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–224 2410 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–11 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, C). Gladka površina je lisasta rjava, svetlo rjava in temno rjava. na zunanji strani siva in svetlo rjava ter na notranji rdeča. Po- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 3,4 cm. sode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 6,5 × 13,0 cm. 2411 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–16 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,2 cm, v. 3,2 cm. 2412 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–23 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta, na notranji strani rdeča ter na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6,0 cm, v. 2,4 cm. 2413 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–15 2405 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–70 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobo- finozrnate mase (AC). Gladka površina je lisasta rjava in svetlo zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, lisasta, na zunanji strani svetlo rjava in siva in na notranji rdeča. v. 4,0 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,7 × 6,0 cm. 2414 PO 129; son. D; zač. št. 2406 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–72 CSP 129–1 Zajemalka (odlomek recipienta Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- s predrtim držajem), izdelana nate lončarske mase (ACE, številni delci E in C). Gladka povr- prostoročno iz finozrnate lončar- šina je lisasta rdeča, rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno ske mase (AC). Rjava površina oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta in je gladka. Zajemalka je žgana krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,6 × nepopolno oksidacijsko. Vel. 8,0 5,5 cm. × 6,9 cm, v. 4,1 cm. 2407 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–24 Odlomek trakastega ročaja posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase 2415 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–9 (ACE, luknjičava). Groba površina je naguba- Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana na, svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba oksidacijsko. Vel. 8,2 × 4,4 cm. površina je na zunanji strani svetlo rjava, na notranji pa svetlo rjava in siva lisasta. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacij- sko. Zajemalka je okrašena z odtisi konice nohta in vrezi. Vel. 6,4 × 7,1 cm. 2416 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–8 Odlomki zoomorfno oblikovane noge «kultne posode« (?), 2408 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–14 izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Gladka osnovna površina rdeče barve je prevlečena s svetlo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka rjavo zelo fino zrnato lončarsko maso ter nato še premazana površina je svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksida- z rdečim premazom. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Prehod ostenja v dno posode je okrašen z odtisi nohta. cijsko. Podobna tehnologija izdelave kot pri antropomorfno Pr. d. 13,8 cm, v. 4,5 cm. oblikovanih nogah (108–118 oziroma 145–51). Vel. 4,5 × 6,1 cm; 3,3 × 3,8 cm. 588 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 3. 589 2417 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k1 2426 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k10 Klina z zagladitvami iz sivega roženca. Na srednjem Retuširan odbitek ( jedro) iz sivega roženca. Na in proksimalnem delu desnega lateralnega roba na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane dorzalni in ventralni strani so vidne zagladitve. Dl. retuše. Dl. 2,7 cm; š. 2,2 cm; db. 0,9 cm. 2,9 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 2418 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k2 2427 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k11 Klinica z zagladitvami iz svetlo rjavosivega roženca. Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Na Na srednjem in distalnem delu desnega lateralnega distalnem delu na dorzalni strani so izdelane roba na dorzalni strani so vidne zagladitve. Dl. 2,9 cm; retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 2419 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k3 Klina z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na 2428 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k12 dorzalni in ventralni strani so vidne zagladitve. Retuširan odbitek iz sivega roženca. Na levem Dl. 2,9 cm; š. 1,9 cm; db. 0,3 cm. lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane 2420 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k4 retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. Fragmentirana klina iz sivega roženca z drobtinča- sto retušo. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,6 cm; db. 0,2 cm. 2429 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k13 Fragment retuširanega odbirka iz sivega roženca. Na 2421PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k5 levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 2430 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k14 1,3 cm; db. 0,5 cm. Retuširan odbitek iz rjavega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdela- ne strme retuše – polizdelek svedra? Odbitek je bil 2422 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k6 izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,3 cm; š. 0,8 cm; db. Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega ro- 0,3 cm. ženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani 2431 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k15 se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,3 cm; Fragmentirana retuširana klina z zagladitvami in db. 0,3 cm. izjedo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na 2423 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k7 ventralni strani so izdelane retuše. Na levem lateral- Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega nem robu na dorzalni strani so vidne zagladitve. Na roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni proksimalnem delu desnega lateralnega roba je na strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,8 cm; š. dorzalni strani izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,1 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 1,0 cm; db. 0,4 cm. 2424 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k8 2432 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k16 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Na desnem Retuširana klina iz sivega roženca. Na levem late- lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. ralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše, Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,0 cm; š. 1,2 cm; Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba db. 0,4 cm. na ventralni in na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 2425 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k9 Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba 2433 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k17 na ventralni strani so izdelane retuše. Dl. Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. 4,2 cm; š. 2,8 cm; db. 0,7 cm. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retušira- na izjeda. Dl. 2,9 cm; š. 2,7 cm; db. 0,6 cm. 590 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 591 2434 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k18 2442 PO 129; son. D; zač. št. CSP Odbitek z izjedo iz sivega do rjavega roženca. Na 129–k26 proksimalnem delu desnega lateralnega roba na Atipično praskalo iz sivega do rjavega ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Na roženca. Na distalnem delu levega dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,8 cm; š. 1,6 cm; lateralnega roba na dorzalni strani je db. 0,3 cm. izdelano čelo praskala. Dl. 3,9 cm; š. 3,3 cm; db. 1,0 cm. 2435 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k19 2443 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k27 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Na distalnem Atipično praskalo na klini iz sivega rožen- delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Dl. 2,6 cm; ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je š. 1,1 cm; db. 0,5 cm. izdelano široko čelo praskala. Dl. 4,2 cm; š. 2,5 cm; db. 0,7 cm. 2436 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k20 Fragment kline z izjedo iz sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Dl. 3,0 cm; š. 2444 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k28 Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega rožen- 2,1 cm; db. 0,4 cm. ca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano 2437 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k21 čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. Fragment klinice z izrobo iz sivega roženca. Na proksi- malnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izroba. Dl. 1,5 cm; š. 0,6 cm; db. 2445 PO 129; son. D; zač. št. CSP 0,2 cm. 129–k29 Atipično praskalo na odbitku iz sivega 2438 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k22 roženca. Na distalnem delu na dorzal- Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. ni strani je izdelano čelo praskala. Dl. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 5,0 cm; š. 3,2 cm; db. 1,6 cm. praskala. Dl. 1,5 cm; š. 1,0 cm; db. 0,5 cm. 2439 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k23 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 1,6 cm; 2446 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k30 š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Na distal- 2440 PO 129; zač. št. CSP 129–k24 nem delu na dorzalni strani so izdelane stopnje- Praskalo na odbitku iz rjavega roženca. Na vite retuše. Dl. 3,0cm; š. 1,9 cm; db. 1,3 cm. distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Izgleda dokaj paleolitsko – eksotična surovina debela klina. Na dorzalni 2447 PO 129; son. D; zač. št. strani prekrita s korteksom. Dl. 4,9 cm; š. CSP 129–k31 2,5 cm; db. 1,2 cm. Strgalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 4,3 cm; š. 4,5 cm; 2441 PO 129; son. D; zač. št. CSP db. 1,6 cm. 129–k25 Atipično praskalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 4,7 cm; š. 3,0 cm; db. 1,7 cm. 592 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2448 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k32 Strgalo na dobitku iz sivega rožen- ca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnje- vite retuše. Dl. 5,6 cm; š. 3,8 cm; db. 2,2 cm. 593 2449 PO 129; son. D; zač. št. 2456 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k40 CSP 129–k33 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na Strgalo na odbitku iz svetlo sivega distalnem delu levega in desnega lateralnega roba roženca. Na desnem lateralnem na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. Dl. robu na dorzalni strani so izdelane 1,7 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. stopnjevite retuše. Dl. 4,7 cm; š. 4,5 cm; db. 1,8 cm. 2457 PO 129A/1; son. D; zač. št. CSP 129–k41 Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca – trapez. Na proksimalnem in distalnem delu na ventralni strani je s strmo retušo izdelana prečna 2450 PO 129; son. D; zač. št. CSP retuša. Dl. 1,2 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 129–k34 2458 PO 129A/1; son. D; zač. št. CSP 129–k42 Strgalo na prodniku iz svetlo sivorja- Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na vega roženca. Na distalnem delu na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba dorzalni strani so izdelane stopnje- na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. vite retuše. Dl. 5,2 cm; š. 3,8 cm; db. Dl. 1,6 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 2,2 cm. 2459 PO 129A/1; son. D; zač. št. CSP 129–k43 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba 2451 PO 129; son. D; zač. št. CSP na dorzalni strani je s strmo retušo izdelan sveder. 129–k35 Dl. 1,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,4 cm. Strgalo na odbitku iz sivega rožen- ca. Na levem in desnem lateralnem 2460 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k44 robu na dorzalni strani so izdelane Klinica z zagladitvami iz sivega plastovitega rožen- stopnjevite školjkovite retuše. Dl. ca. Na srednjem in distalnem delu levega lateral- 5,0 cm; š. 4,3 cm; db. 1,7 cm. nega roba na dorzalni in ventralni strani so vidne zagladitve. Dl. 2,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 2452 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k36 Strgalo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite školjkovite retuše. Odbit delovni rob orodja. Dl. 5,0 cm; š. 1,8 cm; db. 1,3 cm. 2453 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k37 Strgalo na odbitku iz rdeče sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Dl. 4,2 cm; š. 2,8 cm; db. 1,2 cm. 2454 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k38 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- ženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 2,9 cm; š. 2,4 cm; db. 1,0 cm. 2455 PO 129; son. D; zač. št. CSP 129–k39 Strgalo na odbitku iz rjavo do sivega roženca. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dor- zalni strani so izdelane retuše. Dl. 4,1 cm; š. 3,0 cm; db. 1,4 cm. 594 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 595 2461 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k45 Fragment klinice z drobtinčasto retuši iz rjavosivega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,9 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 2462 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k46 Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,8 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm. 2463 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k47 Retuširana klina iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,9 cm. 2464 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k48 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,2 cm; db. 1,8 cm. 2465 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k49 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,0 cm; db. 1,8 cm. 2466 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k50 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,5 cm; db. 2,4 cm. 2467 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k51 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,0 cm; db. 1,6 cm. 2468 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k52 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,0 cm; db. 2,0 cm. 2469 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k53 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,6 cm; db. 1,7 cm. 2470 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k54 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,2 cm; db. 1,6 cm. 2471 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k55 Polipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 4,2 cm; db. 2,2 cm. 2472 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k56 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,2 cm; db. 2,8 cm. 2473 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k57 Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. 5,4 cm; š. 4,4 cm; db. 2,0 cm. 596 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 597 2474 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k58 Testiran prodnik iz rjavosivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 5,8 cm; db. 3,2 cm. 2475 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k59 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,2 cm; db. 3,2 cm. 2476 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k60 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 2,2 cm. 2477 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k61 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,6 cm; db. 1,6 cm. 2478 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k62 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 6,8 cm; db. 2,4 cm. 2479 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k63 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,2 cm; db. 2,8 cm. 2480 PO 129A; son. D;zač. št. CSP 129–k64 Polipolarno jedro iz temno sivega ro- ženca. Dl. 3,4 cm; š. 4,8 cm; db. 3,5 cm. 2481 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k65 Odlomek žrmlje iz grobozrnate rjave kamnine. Dl. 9,8 cm; š. 6,0 cm; db. 3,0 cm. 2482 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129–k66 Odlomek žrmlje iz rjave grobozrnate kamnine Dl. 11,7 cm; š. 12,0 cm; db. 7,5 cm. 598 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 599 2483 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k67 2491 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k75 Razbit bel kvarcit. Dl. 3,8 cm; š. 2,3 cm; db. 1,4 cm. Potolčen prodnik iz belega do svetlo rjavega kvarcita. Dl. 9,6 cm; š. 9,0 cm; db. 5,5 cm. 2484 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k68 Zbrušen prodnik – polizdelek sekire iz sive kamnine. Dl. 7,6 cm; š. 3,8 cm; db. 1,2 cm. 2485 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k69 Razbita sekirica iz lahke svetle kamnine. Dl. 4,0 cm; š. 2,5 cm; db. 1,2 cm. 2486 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k70 Miniaturna sekirica iz zelenkaste kamnine. Dl. 5,2 cm; š. 3,4 cm; db. 1,4 cm. 2487 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k71 Miniaturna sekirica iz svetlo rjave kamnine. Sekirica je bila narejena iz starega odbitka. Dl. 4,2 cm; š. 2,3 cm; db. 1,0 cm. 2488 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k72 Tolkač iz sive kamnine. Dl. 4,8 cm; š. 3,2 cm; db. 2,0 cm. 2489 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k73 Tolkač iz rjave kamnine. Dl. 9,6 cm; š. 2,8 cm; db. 1,6 cm. 2490 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k74 Polizdelek ploščate sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 10,0 cm; š. 5,2 cm; db. 2,3 cm. 600 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 601 2492 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k76 Retuširan polizdelek sekire iz svetlo rjave kamnine. Dl. 12,4 cm; š. 3,0 cm; db. 3,0 cm. 2493 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k77 Polizdelek iz sive do rjave ka- mnine. Dl. 11,2 cm; š. 6,5 cm; db. 3,8 cm. 2494 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k78 Razbita kopitasta sekira iz zelenkasto sive kamnine. Dl. 7,0 cm; š. 3,4 cm; db. 2,3 cm. 2495 PO 129A; son. D; zač. št. CSP 129A–k79 Odlomek sekire iz sive kamnine. Odlomek se ujema z zadnjim delom iz SE 106 Dl. 8,2 cm; š. 3,8 cm; db. 3,2 cm. 602 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 129; merilo 1 : 2. 603 PO 135 2503 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–7 Skleda na nogi (celotno ostenje, znana ni le dolžina noge), 2496 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–18 izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, Miniaturna posoda – krožnik (rekonstruirano ostenje), izdelana številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, rjava prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). in siva, premazana z rdečim premazom. Skleda na nogi je Gladka površina je lisasta rdeča in siva. Posoda je žgana žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 6,2 cm, v. 1,9 cm. (Tomaž 2005a, bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 30,0 cm, v. fig. 4, 5, 7). 10,2 cm. 2497 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–20 2504 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–4 Miniaturna posoda (odlomek ostenja z dnom lonca), izdelana Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoroč- prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). no iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rdečerjava Gladka površina je lisasta rdeča in siva. Posoda je žgana nepo- površina je dokaj groba. Zunanja površina je premazana še s polno oksidacijsko. Pr. d. 5,8 cm, v. 3,0 cm. (Tomaž 2005a, fig. svetlo rdečim premazom, ki je ohranjen le v sledovih. Skleda 4, 5, 7). na nogi je žgana oksidacijsko. Ustje, klek in noga sklede 2498 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–3 na nogi so okrašeni z odtisi nohtov, klek pa je okrašen še z Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno manjšimi krožnimi bradavicami. Pr. u. 15 cm, v. 8,6 cm. (Tomaž, iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba Kavur 2006, predmet 14). površina je lisasta rdeča in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Skodela je tik pod ustjem okrašena z bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 9 cm, v. 3,8 cm. 2499 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–10 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- šina je lisasta rjava, vidne so sledi zagladitev. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 11,2 cm, v. 4,6 cm. 2500 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–19 Miniaturna posoda – skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana nepo- 2505 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–9 polno oksidacijsko. Pr. u. 9,2 cm, v. 4,2 cm. (Tomaž 2005a, fig. Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz 4, 5, 7). drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Svetlo rdeča 2501 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–15 površina je dokaj groba. Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje in Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno klek sklede sta okrašena z odtisi konic nohtov. Pr. u. 21,6 cm, v. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka 4,5 cm. površina je na zunanji strani temno siva in na notranji lisasta svetlo rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 31,8 cm, v. 4,3 cm. 2502 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–1 Manjša skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rjava in siva, lisasta površina je groba, slabo ohranjena. Skleda na 2506 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–5 nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 12,0 cm, v. 6,6 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno (Tomaž, Kavur 2006, predmet 11). iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. u. 19,6 cm, v. 3,7 cm. 604 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 3. 605 2507 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–8 2512 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–47 Skleda s prstanastim dnom (rekonstruirano ostenje), izdela- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno na prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). iz drobnozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je na Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in premazana z rdečim notranji strani svetlo rdeča in na zunanji lisasta rjava in temno premazom, ohranjenim le v sledovih. Skleda je žgana nepo- siva, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- polno oksidacijsko. Klek sklede je sko. Vel. 5,7 × 6,3 cm. okrašen s krožno bradavico, baza prstanastega dna pa z odtisi koni- 2513 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–58 ce nohta. Pr. u. 21,6 cm, v. 6,5 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka notranja 2508 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–16 in groba zunanja površina je lisasta svetlo rdeča, rjava in siva, Skleda z ročajema (rekonstruirano ostenje), izdelana prosto- slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. ročno iz grobozrnate lončarske 4,0 × 3,1 cm. mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba površina je 2514 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–102 lisasta rjava in siva. Skleda je Skleda (odlomek ustja z ostenjem) posode, izdelane pro- žgana nepopolno oksidacij- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). sko. Ustje sklede je okrašeno z Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva, premazana z odtisi nohtov. Pr. u. 27,8 cm, v. rdečim premazom. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 11,5 cm. Vel. 3,4 × 3,0 cm. 2509 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–40 2515 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–133 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek ustja z ostenjem) posode, izdelane pro- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). površina je na notranji strani svetlo rdeča in na zunanji rjava, Gladka površina je lisasta svetlo rjava, z rdečim premazom slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. (5YR 5/6). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 4,4 × 5,3 cm. 3,7 cm. 2510 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–199 2516 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–197 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), oblikovana prosto- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), oblikovana prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Svetlo rjava in siva površina je Temno rjava površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno gladka, vidne so sledi zagladi- oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico. Vel. tve. Skleda je žgana nepopol- 4,4 × 4,6 cm. no oksidacijsko. Ustje in klek 2517 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–388 sklede sta okrašena z odtisi Odlomek dna z nogo ostenjem posode, izdelane prostoroč- konice nohta, klek pa dodatno no iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka še z ovalno bradavico. Vel. 5,8 površina je lisasta svetlo rjava, rdeča in siva, vidne so sledi × 8,1 cm. zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,4 2511 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–185 × 8,6 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), oblikovana prosto- 2518 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–643 ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Čaša (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Svetlo rdeča površina s finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je sivo liso je gladka, vidne lisasta rdeča, groba notranja površina pa je lisasta siva in rde- so sledi zagladitev. Skleda ča, slabo ohranjena. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. je žgana nepopolno Vel. 6,5 × 3,6 cm. oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi konic 2519 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–12 nohtov. Vel. 5,1 × 9,2 cm. Večji lonec (odlomek ustja, vratu, ramen in najširšega oboda), izdelan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta rjava, rdeča in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z ovalno bradavico. Pr. u. 27,0 cm, v. 21,9 cm. 606 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 3. 607 2520 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–498 2525 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–11 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- Odlomek ustja z ostenjem posode, nate lončarske mase (ACE, izdelane prostoročno iz drobnozr- številni delci E). Gladka površi- nate lončarske mase (AC). Gladka na je lisasta svetlo rjava, vidne površina je lisasta rdečerjava in so sledi zagladitev. Posoda je siva. Posoda je žgana nepopolno žgana nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Pod ustjem posode Ostenje posode je okrašeno z sta izdelani manjši luknjici premera odtisi nohta. Vel. 6,3 × 9,0 cm. 0,3cm.Pr. u. 8,8 cm, v. 5,5 cm. 2521 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–516 2526 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–13 Odlomek ostenja z Čaša (odlomek ostenja z vodoravno pre- navpično predrtim jezi- drtim ušescem), izdelana prostoročno iz častim ročajem posode, finozrnate mase (ACE, luknjičava). Groba izdelane prostoročno iz površina je lisasta rdečerjava in temno grobozrnate lončarske siva. Čaša je žgana nepopolno oksidacij- mase (ACE, luknjičava). sko. Ostenje čaše je okrašeno z navpičnim Groba površina je lisasta rebrom. Nv. pr. 11,0 cm, v. 5,9 cm. svetlo rdeča in svetlo rjava s temno sivo liso. 2527 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–2 Posoda je žgana nepo- Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda z ostenjem), izde- polno oksidacijsko. Vel. lan prostoročno iz drobnozrnate mase (AC). Gladka površina 9,1 × 10,8 cm. je na notranji strani svetlo rdečerjava in na zuna- nji lisasta rdečerjava ter temno siva. Lonec je žgan 2522 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–474 nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Najširši obod lonca je okra- drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka šen z odtisi konice nohta površina je lisasta rjava in temno siva, vidne so zagladitve. Po- in krožno bradavico. Nv. pr. soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem 13,8 cm, v. 11,1 cm. okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,0 × 4,0 cm. 2528 PO 135; son. D ;zač. št. CSP 2523 Čatež – Sredno polje polje; PO 135; son. D; zač. št. 135–17 CSP 135–470 Odlomek ostenja z najširšim obodom Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- posode, izdelane prostoročno iz drob- nate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka nozrnate mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča, vidne so sledi zagladitve. Posoda je površina je lisasta svetlo rjava. Posoda žgana nepopolno oksidacijsko. je žgana nepopolno oksidacijsko. Vrat Ostenje posode je okrašeno z in rame posode sta okrašena z odtisi odtisi konice nohta in krožno nohta in prsta ter z vrezi. Vel. 9,7 × bradavico, preoblikovano z od- 5,4 cm; 5,5 × 5,4 cm. tisom prsta. Vel. 3,7 × 7,8 cm. 2524 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–433 2529 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–14 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno te lončarske mase (ACE, številni delci iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba E). Gladka zunanja in groba notranja površina je lisasta rdeča in siva. Posoda je žgana nepopolno površina je lisasta svetlo rdečerjava, oksidacijsko. Pr. d. 4,6 cm, v. 5,1 cm. slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z vrezi. Vel. 5,2 × 6,7 cm. 608 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 3. 609 2530 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–21 2534 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k3 Zajemalka s predrtim držajem (cela), izdelana prostoročno iz Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zagladi- drobnozrnate lončarske mase (ACDE). Svetlo rjava in svetlo tvami iz temno sivega roženca. Talon je diedričen. Na rdečerjava površina je razmeroma gladka, slabše ohranjena. srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Zunanjost zaje- strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimal- malke je okrašena z odtisi konice nohta. Pr. 5,6 cm, v. 3,1 cm. nem in srednjem delu levega lateralnega roba na (Guštin 2005, predmet 13; Guštin et al. 2005, sl. 10 Tomaž, dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. Kavur 2006, predmet 22). 2,9 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2535 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k4 Fragment klinice z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 1,5 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 2536 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k5 Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,1 cm; db. 1,1 cm. 2537 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k6 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- ca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani in na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,2 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm. 2538 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k7 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega 2531 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–6 lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Prevrtana keramična ploščica, oblikovana iz ostenja drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 2,2 cm; db. posode, izdelane iz finozrnate mase (AC, številni 0,8 cm. delci sljude). Gladka površina je na notranji strani svetlo siva, na zunanji pa svetlo rjava, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda, iz katere je narejena ploščica, je žgana 2539 PO 135; son. D; zač. št. CSP nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,6 × 1,8 cm. (Tomaž 2006, sl. 4: 135–k8 4; Tomaž, Kavur 2006, predmet 39). Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na proksi- 2532 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k1 malnem delu desnega lateralnega roba Retuširana klina z zagladitvami iz sivega roženca. Talon je na dorzalni strani se nahajajo drobtin- gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na časte retuše. Dl. 5,2 cm; š. 3,5 cm; db. dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Na levem lateral- 1,5 cm. nem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladi- tve. Dl. 3,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. 2533 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k2 Fragmentirana klina iz rjavosivega roženca z zagladitvami. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 610 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 611 2540 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k9 2548 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k17 Klina z drobtinčasto retušo iz rdečkasto sivega ro- Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega ženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu desne- lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo ga lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Odbitek je bil izpostavljen vi- drobtinčaste retuše. Dl. 3,7 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. soki temperaturi. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 4,0 cm; š. 2,1 cm; db. 0,9 cm. 2541 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k10 2549 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k18 Fragmentirana klinica z zgladitvami iz sivega roženca. Klinica z drobtinčasto retušo iz svetlo sivorjavega Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladi- lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- tve. Dl. 3,7 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. tinčaste retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 2542 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k11 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zgla- ditvami iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na 2550 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k19 levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz svetlo sivorja- drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na vega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. 2,8 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Dl. 3,2 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 2543 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k12 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz rjavega 2551 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k20 roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega lateralnega roba na dorzalni strni se nahajajo drob- roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega tinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob- 2544 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k13 tinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. 2545 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k14 Fragmentirana klina s drobtinčasto retušo iz si- vega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu levega in desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,7 cm; š. 2,4 cm; db. 0,5 cm. 2546 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k15 Klina z drobtinčasto retušo in zgladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Na dorzal- ni strani sledi korteksa. Dl. 3,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 2547 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k16 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu levega lateral- nega roba na dorzalni strani s nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 612 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 613 2552 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k21 2560 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k29 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na distalnem delu na dorzalni strani se je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni strani sledi roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste korteksa. Dl. 3,6 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. 2553 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k22 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zgladi- 2561 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k30 tvami iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem Retuširan fragment odbitka iz svetlo do temno lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo sivega roženca. Na distalnem delu levega lateral- drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na nega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 2,5cm; š. 2,0 cm; db. 1,0 cm. 3,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm. 2562 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k31 2554 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k23 Odbitek z drobtinčasto retušo iz rjavosivega ro- Retuširan odbitek s hrbtom iz sivega rožen- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem ca. Talon je točkovit. Na desnem lateralnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. stopnjevite školjkovite retuše. Na srednjem 2,3 cm; db. 0,6 cm. in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 5,5 cm; 2563 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k32 š. 2,9 cm; db. 1,2 cm. Vbadalo na fragmentiranem odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano vba- 2555 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k24 dalo. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. Retuširan odbitek iz svetlo sivega konglome- ratnega roženca. Talon je gladek. Na distalnem 2564 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k33 delu desnega lateralnega roba na dorzalni Retuširan fragment odbitka iz sivega roženca. Na strani se nahajajo retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,5 cm; proksimalnem in distalnem delu levega lateralnega db. 1,2 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 2556 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k25 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu levega lateral- nega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,9 cm; š. 1,9 cm; db. 0,7 cm. 2557 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k26 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 2,6 cm; db. 0,5 cm. 2558 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k27 Retuširan fragment odbitku iz svetlo rdečkasto sive- ga roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 1,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 2559 PO 135; zač. št. CSP 135–k28 Fragment retuširane kline iz rjavosivega roženca. Na dis- talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,9 cm. 614 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 615 2565 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k34 2571 PO 135; son. D; zač. št. CSP Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 135–k40 Talon je diedričen fasetiran. Na distalnem delu Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon levega lateralnega roba na ventralni strani je pokrit s korteksom. Na proksimal- se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,8 cm; š. nem delu na ventralni strani je izdelana 2,2 cm; db. 0,5 cm. retuširana izjeda. Dl. 4,4 cm; š. 3,1 cm; db. 0,8 cm. 2566 PO 135; son. D; zač. št. 2572 PO 135; son. D; zač. št. CSP CSP 135–k35 135–k41 Retuširan odbitek iz rjavosivega Odbitek z izjedama iz sivega konglo- konglomeratnega roženca. meratnega roženca. Talon je gladek. Na Talon je fasetiran. Na distalnem srednjem delu levega lateralnega roba delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajata dve izjedi. na dorzalni strani se nahajajo Dl. 5,8 cm; š. 3,8 cm; db. 1,0 cm. retuše. Dl. 6,1 cm; š. 5,3 cm; db. 1,9 cm. 2573 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k42 2567 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k36 Odbitek z izjedo iz svetlo sivorjavega kon- Retuširana fragmentirana klina iz sivega roženca. glomeratnega roženca. Talon je gladek. Na Talon je zdrobljen. Na levem lateralnem robu na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 6,3 cm; š. dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. 1,6 cm; db. 0,8 cm. Dl. 3,1 cm; š. 3,0 cm; db. 0,6 cm. 2574 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k43 Fragment odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana izjeda. Dl. 0,9 cm; š. 2,5 cm; B 0,3 cm. 2568 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k37 2575 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k44 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je faseti- Odbitek z drobtinčasto retušo ran. Na srednjem delu levega lateralnega roba na iz sivega roženca. Talon je ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. fasetiran. Na distalnem delu 1,7 cm; db. 0,6 cm. na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 5,8 cm; db. 0,8 cm. 2569 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k38 Fragmentirana retuširana klina iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 2570 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k39 Retuširana klina iz svetlo sivorjavega konglomeratne- ga roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desne- ga lateralnega roba na ventralni strani in na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,4 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 616 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 617 2576 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k45 2584 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k53 Fragment klinice z izjedo iz sivega roženca. Na distal- Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo je izdelana retuširana izjeda. Dl. 1,5 cm; š. 1,0 cm; db. praskala. Dl. 2,7 cm; š. 1,9 cm; db. 0,9 cm. 0,2 cm. 2577 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k46 2585 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k54 Klina z izjedo iz sivorjavega roženca. Talon je gla- Praskalo na fragmentiranem odbitku iz dek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba rjavega roženca. Talon je pokrit s korteksom. na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. Na distalnem delu na dorzalni strani je 3,7 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. izdelano čelo praskala. Dl. 3,0 cm; š. 3,1 cm; 2578 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k47 db. 1,2 cm. Fragment kline s prečno retušo iz sivega roženca. 2586 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k55 Na proksimalnem delu na dorzalni strni je izdelana Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku polstrma poševna prečna retuša. Dl. 2,3 cm; š. 1,4 cm; iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem db. 0,3 cm. lateralnem robu na dorzalni strni je izdelano 2579 PO 135; son. D; zač. št. CSP čelo praskala. Na dorzalni strani sledi korteksa. 135–k48 Dl. 2,7 cm; š. 2,7 cm; db. 0,9 cm. Nazobčano jedro iz svetlo sivorja- 2587 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k56 vega roženca. Na distalnem delu Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega levega lateralnega roba na dor- konglomeratnega roženca. Talon je gladek. zalni strani so izdelane izjede. Dl. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani 5,34 cm; š. 4,6 cm; db. 2,1 cm. se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,3 cm; š. 2,7 cm; db. 0,8 cm. 2580 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k49 Fragment retuširanega odbitka iz svetlo sivega roženca. 2588 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k57 Na proksimalnem delu odbitka na ventralni strani se Praskalo na fragmentu kline z drobtinčasto retušo iz nahajajo strme retuše. Dl. 1,6 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na desnem lateralnem 2581 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k50 robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retu- Fragmentirana klina s prečno in drobtinčasto retušo še. Dl. 2,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,6 cm. iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana strma poševna prečna retuša. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm. 2582 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k51 Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distal- nem delu in na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dorzalna stran je prekrita s korteksom. Dl. 3,4 cm; š. 3,0 cm; db. 1,0 cm. 2583 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k52 Atipično dvojno praskalo na fragmentu od- bitka iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani sta izdelani atipični celi praskala. Dl. 4,9 cm; š. 2,7 cm; db. 1,2 cm. 618 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 619 2589 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k58 2598 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k67 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega Praskalo na fragmentu retuširane kline iz sivega roženca. Talon je gladek. na distalnem delu na roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je iz- dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. delano čelo praskala. Na desnem lateralnem robu 2,0 cm; š. 2,5 cm; db. 0,7 cm. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,5 cm. 2590 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k59 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- 2599 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k68 ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. izdelano čelo praskala. Dl. 1,1 cm; š. 2,4 cm; db. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzal- 0,9 cm. ni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,6 cm; š. 2,0cm; db. 0,6 cm. 2591 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k60 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega 2600 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k69 roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. konglomeratnega roženca. Na distalnem delu na 2,5 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2592 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k61 Praskalo na fragmentu kline z drobtinčasto retušo iz 2601 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k70 rjavosivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni Praskalo na fragmentu kline iz sivorjavega roženca. strani je izdelano čelo praskala. Na desnem lateral- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo nem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. praskala. Dl. 2,3 cm; š. 1,4 cm; db. 0,7 cm. Dl. 1,7 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 2602 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k71 2593 PO 135; son. D;zač. št. CSP 135–k62 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz rjavosive- distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo ga roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je praskala. Dl. 1,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 1,2 cm; 2603 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k72 db. 0,6 cm. Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 2594 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k63 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Atipično praskalo na fragmentu kline iz sivega praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani 2604 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k73 je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 1,4 cm; š. Praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega roženca. 1,9 cm; db. 0,4 cm. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo 2595 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k64 praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. Atipično praskalo na fragmentiranem odbitku iz 2605 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k74 sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na distalnem Praskalo na fragmentu kline iz temno sivega roženca. delu na dorzalni strani je izdelano atipično čelo pra- Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo skala. Dl. 3,5 cm; š. 1,6 cm; db. 1,3 cm. praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperatu- ri. Dl. 2,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2596 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k65 Praskalo na fragmentirani klini iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2597 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k66 Praskalo na fragmentirani klini iz temneje sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,6 cm; š. 2,3 cm; db. 0,6 cm. 620 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 621 2606 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k75 2613 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k82 Praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na Strgalo in vbadalo na fragmentiranem distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo odbitku z drobtinčasto retušo iz sivega praskala. Dl. 1,4 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. roženca. Talon je gladek. Na distalnem 2607 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k76 delu in na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite Strgalo in vbadalo na fragmentu dobitka iz sivega paralelne retuše. Na distalnem delu roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo paralelne retuše. Na distalnem strani je izdelano vbadalo. Na pro- delu levega lateralnega roba na ventralni in dor- ksimalnem in srednjem delu levega zalni strani je izdelano vbadalo. Na dorzalni strani lateralnega roba na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,5 cm; š. 1,9 cm; db. 1,2 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2608 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k77 5,9 cm; š. 4,4 cm; db. 1,8 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 2614 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k83 Na distalnem delu in na distalnem delu desnega Strgalo na odbitku iz črnega roženca. Talon lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja- je pokrit s korteksom. Na desnem lateral- jo školjkovite retuše. Dl. 4,5 cm; š. 2,3 cm; db. nem robu na dorzalni strani se nahajajo 1,8 cm. školjkovite retuše. Dl. 4,3 cm; š. 3,1 cm; db. 0,9 cm. 2609 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k78 Strgalce na fragmentirani klini iz sivega roženca. 2615 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k84 Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Talon ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. je pokrit s korteksom. Na desnem lateralnem robu na 1,7 cm; db. 0,7 cm. ventralni strani in na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. Robova tvorita sveder. 2610 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k79 Dl. 1,6 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. Strgalo na odbitku iz sivega 2616 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k85 roženca. Talon je pokrit s Sveder in atipično praskalo na fragmentu odbitka iz korteksom. Na distalnem delu sivega do rjavega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na levega in desnega lateralnega roba na dorzalni dorzalni strani se nahajajo strani so izdelane strme retuše. Roba tvorita sveder. retuše. Dl. 3,8 cm; š. 6,2 cm; Na distalnem delu na ventralni strani je izdelano db. 1,4 cm. atipično čelo praskala. Dl. 3,3 cm; š. 1,3 cm; db. 2611 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k80 0,6 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- 2617 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k86 ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega rožen- se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. ca. Talon je diedričen. Na distalnem deli levega Talon je prekrit s korteksom. Dl. 3,5 cm; š. lateralnega roba na ventralni strani je izdelano 3,0 cm; db. 1,4 cm. vbadalo. Dl. 4,9 cm; š. 2,1 cm; db. 0,5 cm. 2612 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k81 Strgalo na fragmentiranem odbitku is 2618 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k87 svetlo rjavosivega konglomeratnega Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega rožen- roženca. Talon je gladek. Na desnem ca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnem robu na ventralni strani se lateralnega roba na ventralni strani je izdelano nahajajo školjkovite retuše. Dl. 4,1 cm; vbadalo. Dl. 4,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,5 cm. š. 4,0 cm; db. 1,6 cm. 2619 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k88 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralne- ga roba na ventralni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 622 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 623 2620 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k89 2629 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k98 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Praskalo na odbitku iz temno sivega roženca. Na Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega proksimalnem delu na ventralni strani se nahaja del lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano čela praskala. Dl. 1,9 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. vbadalo. Dl. 3,3 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 2630 PO 135; son. D; zač. št. CSP 2621 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k90 135–k99 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Unipolarno jedro iz svetlo sivega rožen- Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu ca. Dl. 5,4 cm; š. 3,3 cm; db. 2,8 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani je izde- lano vbadalo. Dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2622 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k91 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateral- nega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 4,5 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2631 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k100 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,0 cm; db. 2,2 cm. 2632 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k101 2623 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k92 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. Vbadalo na fragmentirani klini z drobtinčasto retušo 3,0 cm; š. 2,4 cm; db. 2,2 cm. iz rjavosivega roženca. Talon je fasetiran. Na distal- nem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 2633 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k102 2624 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k93 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. Strgalce na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor- teksom. Na levem lateralnem robu in na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 3,6 cm; db. 0,9 cm. 2625 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k94 Strgalce na odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani in na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,7 cm; š. 2,8 cm; db. 0,8 cm. 2626 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k95 Fragment retuširane kline iz temno sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 1,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 2627 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k96 Retuširan fragment odbitka (del delovnega roba) iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strni se nahajajo retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm. 2628 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k97 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,2 cm; š. 1,5 cm; db. 0,7 cm. 624 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 625 2634 PO 135; son. D; zač. št. CSP 2644 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k103 135–k113 Unipolarno jedro iz rjavosivega Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,4 cm; db. Dl. 2,8 cm; š. 3,8 cm; db. 2,4 cm. 1,4 cm. 2635 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k104 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2645 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k114 2,8 cm; š. 2,4 cm; db. 2,0 cm. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 2,8 cm; db. 1,2 cm. 2646 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k115 2636 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k105 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,6 cm; 3,0 cm; db. 0,8 cm. db. 2,0 cm. 2647 PO 135; son. D; zač. št. CSP 2637 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k106 135–k116 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 3,6 cm; Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. db. 2,2 cm. Dl. 3,8 cm; š. 2,6 cm; db. 1,8 cm. 2638 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k107 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 2,8 cm; db. 2,6 cm. 2648 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k117 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 1,8 cm. 2639 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k108 Unipolarno jedro iz sivega plastovitega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,2 cm; db. 3,6 cm. 2649 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k118 2640 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k109 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 2,8 cm; db. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,0 cm. 3,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1,2 cm. 2641 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k110 Unipolarno jedro iz temno rjavosive- ga roženca. Dl. 5,2 cm; š. 4,2 cm; db. 2,2 cm. 2642 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k111 Unipolarno jedro iz sivega konglomeratnega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,2 cm; db. 3,2 cm. 2643 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k112 Unipolarno jedro iz sivega plastovitega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 2,8 cm; db. 4,0 cm. 626 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 627 2650 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k119 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 2,8 cm; db. 1,7 cm. 2651 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k120 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,1 cm; š. 2,8 cm; db. 2,2 cm. 2652 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k121 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 2,6 cm; db. 1,4 cm. 2653 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k122 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2,8 cm. 2654 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k123 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 1,4 cm. 2655 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k124 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,8 cm; db. 2,2 cm. 2656 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k125 Bipolarno jedro iz rjavosivega roženca Dl. 4,0 cm; š. 3,4 cm; db. 2,6 cm. 2657 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k126 Tolkač iz svetlo rjave kamnine. Dl. 17,5 cm; š. 4,0 cm; db. 2,4 cm. 2658 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k127 Razbit polizdelek – tolkač iz svetlo sive kamnine. Dl. 14,8 cm; š. 5,6 cm; db. 2,6 cm. 628 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 629 2659 PO 135; son. D; 2664 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k133 zač. št. CSP 135–k128 Miniaturna kopitasta sekira iz lahke svetle ka- Tolkač – retuširan mnine. Dl. 3,2 cm; š. 1,6 cm; db. 1,4 cm. prodnik iz svetlo rjave kamnine. Dl. 14,4 cm; š. 2665 PO 135; son. D; zač. št. CSP 4,4 cm; db. 2,3 cm. 135–k134 Odlomek kopitaste sekire iz sive drobnozrnate kamnine. Dl. 6,4 cm; š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. 2666 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k135 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 2,8 cm; š. 3,8 cm; db. 3,2 cm. 2660 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k129 2667 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k136 Retuširan prodnik – tolkač iz svetlo sivorjave kamnine. Dl. Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate 9,4 cm; š. 3,8 cm; db. 1,6 cm. kamnine (peščenjaka). Dl. 2,4 cm; š. 4,4 cm; 2661 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k130 db. 1,2 cm. Retuširan prodnik – tolkač iz sive kamnine. Dl. 11,8 cm; š. 5,6 cm; db. 4,2 cm. 2662 PO 135; zač. št. CSP 135–k131 Retuširan prodnik iz zeleno sive kamnine. Dl. 4,8 cm; š. 4,0 cm; db. 2,2 cm. 2663 PO 135; son. D; zač. št. CSP 135–k132 Razbit prodnik iz svetlo rjave kamnine. Dl. 6,0 cm; š. 2,6 cm; db. 1,4 cm. 630 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 135; merilo 1 : 2. 631 PO 136 2673 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–24 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), 2668 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–28 izdelana prostoročno iz drobnozrnate Čaša enostavne oblike, izdelana prosto- lončarske mase (ACE). Gladka površina je ročno iz finozrnate mase (AC). Svetlo rjava s sivo liso. Skleda je žgana nepo- rjavosiva lisasta površina je gladka, a polno oksidacijsko. Ustje in klek sklede dokaj neenotno nagubana. Čaša je žgana sta okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. nepopolno oksidacijsko. Vzdolž celotnega 21,8 cm, v. 4 cm. ostenja poteka tanjše navpično rebro. Pr. u. 7,3 cm, v. 7,2 cm. (Tomaž, Kavur 2006, 2674 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–8 predmet 3). Skleda (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka 2669 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–12 površina je lisasta rdeča, svetlo rjava in siva. Skleda je žgana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka in bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 32,8 cm, v. 8,2 cm. površina je lisasta svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi koni- ce nohta, klek sklede pa še manjšo krožno bradavico. Pr. u. 18,4 cm, v. 4,9 cm. 2670 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–9 Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje, manjka le končna višina noge), izdelana prostoročno iz zelo grobozrnate lončar- ske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Skleda je žgana ne- popolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta (z obema rokama naenkrat) in 2675 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–19 bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno u. 26,8 cm, v. 9 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- šina je lisasta rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta. Pr. u. 22,6 cm, v. 3,6 cm. 2676 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–13 2671 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–2 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Skleda (odlomek roba ustja z drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka ostenjem), izdelana prostoročno površina je lisasta rdeča, svetlo rjava in siva. Skleda je žgana iz grobozrnate lončarske mase nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 23,6 cm, v. 3,7 cm. (ACE, luknjičava). Gladka površi- na je lisasta svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odti- som prsta. Pr. u. 24,4 cm, v. 6,4 cm. 2672 PO 136; son. D; zač. št. CSP136–26 Skleda na nogi (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča in svetlo rjava. Skleda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede na nogi sta okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 26,8 cm, v. 8,9 cm. 632 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 3. 633 2677 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–23 2685 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–15 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate izdelana prostoročno iz grobozrnate lon- lončarske mase (ACE, številni delci C). čarske mase (ACE, luknjičava). Gladka po- Gladka površina je lisasta rjava. Skleda je vršina je lisasta rjava in temno rjava. Skleda žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in je žgana nepopolno oksidacijsko. Rob ustja klek sklede sta okrašena z odtisi nohta. sklede je okrašen z vrezi (v polsuh izdelek), Pr. u. 29,6 cm, v. 4,8 cm. klek pa z manjšo krožno bradavico. Pr. u. 2678 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–17 32,8 cm, v. 5,4 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2686 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–1 iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno šina je lisasta svetlo rjava in rjava. Skleda je žgana nepopolno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta, klek šina je lisasta rjava in temno rjava. Posoda je žgana nepopol- sklede z ovalno bradavico. Pr. u. 17,4 cm, v. 3,6 cm. no oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta. 2679 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–141 Pr. u. 34,2 cm, v. 11,3 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in svetlo siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,0 × 4,3 cm. 2680 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–94 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- 2687 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–18 no iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane lisasta siva. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 4,8 × 4,5 cm. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACDE, luknji- čava). Gladka površina je 2681 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–103 lisasta rjava. Posoda je žgana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno nepopolno oksidacijsko. Trup iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka no- in noga posode na nogi tranja in groba zunanja površina je lisasta svetlo rjava, slabše sta okrašena z odtisi konice ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek sklede je okrašen nohta in vrezi. Pr. d. 7,4 cm, s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 4,5 × v. 3,0 cm. 4,1 cm. 2682 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–104 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- lana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko, v končni fazi redukcijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 5,6 × 5,9 cm. 2683 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–160 Manjša skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka, a nagubana površina je lisasta svetlo rdeča, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 3,1 cm. 2684 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–111 Manjša skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka no- tranja in groba zunanja površina je lisasta svetlo rjava, slabše ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,4 × 3,7 cm. 634 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 3. 635 2688 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–4 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka a nagubana zunanja in groba notranja površina je lisasta svetlo rjava, rdeča, rjava in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 35,1 cm, v. 29,1 cm. 2689 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–22 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetlo rdeča, rjava in temno siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi konice nohta. Pr. u. 23,0 cm, v. 31,7 cm. 636 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 3. 637 2690 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–27 Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je svetleča svetlo rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Na najširšem obodu sta oblikovana vodoravno predrta kvadratna držaja, tik pod ustjem pa je manjša luknja. Pr. u. 43,5 cm, v. 40,5 cm. (Tomaž, Kavur 2006, predmet 20). 2691 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–7 Čaša (odlomek ustja z ostenjem in roča- jem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Čaša je žgana nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 8,6 cm, v. 6,0 cm. 2692 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–16 Skled (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča in rjava. Posoda je žgana ne- popolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta (v mokro glino). Pr. u. 20,6 cm, v. 3,7 cm. 2693 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–14 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdeča in svetlo rjava, premazana z rdečim premazom, ohranjenim v sledovih. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Na ustju je modeliran jezičast držaj.Nv. pr. 17,4 cm, v. 3,4 cm. 2694 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–362 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 11,1 cm. 638 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 3. 639 2695 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–10 2699 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–20 Odlomek najširšega oboda z dvojnimi jezičastimi držaji poso- Odlomek kvadratnega dna posode, izdelane prostoročno iz de, izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase drobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na no- (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Posoda je tranji strani rdeča in na zunanji lisasta rjava. Posoda je žgana žgana nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 24,4 cm, v. 7,3 cm. nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 3,8 cm. 2700 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–45 Odlomek pokrova, izdelanega prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba površi- na je lisasta rjava, slabo ohranjena. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje pokrova je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,5 × 9,8 cm. 2701 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–6 Zajemalka (odlomek recipienta s polnim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rdeča in siva. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Držaj zajemalke je okrašen z odtisi konice nohta. Vel. 5,7 × 5,1 cm. 2702 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–25 Zajemalka (rekonstruirano 2696 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–11 ostenje), izdelana prostoroč- Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- no iz drobnozrnate lon- ročno iz grobozrnate lončarske čarske mase (ACE). Gladka mase (ACE). Groba površina je površina je svetlo rdeča s lisasta svetlo rdeča. Posoda je sivo liso, premazana z rde- žgana oksidacijsko. Trup in najširši čim premazom. Zajemalka je obod lonca sta okrašena z odtisi žgana nepopolno oksida- konice nohta in krožno bradavico, cijsko. Vel. 8,7 × 9,5 cm, v. preoblikovano z odtisom prsta. 5,0 cm. Nv. pr. 22,4 cm, v. 12,4 cm. 2703 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–21 2697 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–3 Zajemalka (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno iz Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka svetlo rjava in rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacij-zunanja in groba notranja površina sta lisasti, svetlo rjavi, rjavi sko. Pr. 7,9 cm, v. 4,7 cm. in sivi. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 22,4 cm, v. 13,7 cm. 2698 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–5 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi konice nohta (v mokro glino), najširši obod pa še z ovalno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 22,4 cm, v. 8,2 cm. 640 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 3. 641 2704 PO 136; son. D; zač. 2712 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k9 št. CSP 136–k1 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Fragment nazobčanega Talon je gladek. Na srednjem in distalnem delu odbitka iz sivorjavega levega lateralnega roba na dorzalni strani se na- roženca. Na proksimalnem hajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1cm; š. 2,3 cm; delu desnega lateralnega db. 0,3 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo izjede. Dl. 5,8 cm; 2713 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k10 š. 6,0 cm; db. 2,1 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu de- snega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo 2705 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k2 drobtinčaste retuše. Dl. 2,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 2714 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k11 Talon je gladek. Na distalnem delu desnega Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo roženca. Talon je gladek. na levem lateralnem robu drobtinčaste retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste 0,5 cm. retuše. Dl. 2,9 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. 2706 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k3 2715 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k12 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz temno Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateral- rjavosivega roženca. Talon je fasetiran. na distalnem nega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinča- delu levega lateralnega roba na ventralni strani se ste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,7 cm; š. 1,0 cm; db. 2707 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k4 0,2 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo 2716 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k13 sivega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem late- Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz svetlo ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtin- rjavega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu časte retuše. Dl. 3,6 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,4 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 2708 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k5 2717 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k14 Klina z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je gladek. Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na Na levem lateralnem robu na dorzalni in ventralni levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,4 cm; š. se nahajajo polstrme retuše. Na dorzalni strani sledi 1,3 cm; db. 0,3 cm. korteksa. Dl. 2,0 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 cm. 2709 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k6 2718 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k15 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz svetlo Retuširan odbitek iz rjavosivega roženca. Talon je sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateral- gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani nem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,9 cm. retuše. Dl. 3,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2710 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k7 2719 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k16 Fragmentirana klina s hrbtom in prečno retušo z za- Nazobčan fragment odbitka iz gladitvami iz sivega roženca. Na proksimalnem delu na svetlo rjavosivega roženca. Na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana prečna retuša. levem lateralnem robu na dor- na desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s zalni strani se nahajata izjedi. Dl. strmo retušo izdelan hrbet. Na levem lateralnem robu 3,1 cm; š. 5,6 cm; db. 1,6 cm. na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,5 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 2711 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k8 2720 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k17 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in za- Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. gladitvami iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na proksimalnem delu levega in srednjem delu desnega ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,6 cm; š. lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drob- 2,1 cm; db. 0,8 cm. tinčaste retuše. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strni se nahajajo zagladitve. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 4,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 642 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 643 2721 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k18 2728 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k25 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je Fragment retuširane kline s prečno retušo iz temno gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba sivega prosojnega roženca. Na distalnem delu na ven- na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,1 cm; š. tralni strani je izdelana ravna strma prečna retuša. Na 1,9 cm; db. 0,6 cm. levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo 2722 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k19 retuše. Dl. 1,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Ta- 2729 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k26 lon je gladek. Na proksimalnem in srednjem delu de- Retuširana fragmentirana klina iz rjavosivega roženca. snega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega drobtinčaste retuše. Dl. 2,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,6 cm; 2723 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k20 š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na 2730 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k27 proksimalnem in srednjem deli levega lateralne- Fragmentirana klina z izrobo in zagladitvami iz sivega ga roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu 4,2 cm; š. 2,3 cm; db. 0,8 cm. levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izroba. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 2,5 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 2724 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k21 Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na 2731 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k28 desnem lateralnem robu na dorzalni strani se Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na nahajajo polstrme retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,9 cm; db. levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se 0,6 cm. nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 2732 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k29 2725 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k22 Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je Retuširana klina iz temno sivega roženca. Talon diedričen. Na srednjem delu desnega lateralnega roba je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni na dorzalni strani in na srednjem delu levega lateral- strni se nahajajo retuše. Na dorzalni strani sledi nega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste korteksa. Dl. 4,7 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 2733 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k30 Fragment retuširane kline iz temno sivega roženca. Na pro- ksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se 2726 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k23 nahajajo retuše. Dl. 3,0 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. Retuširana klina iz svetlo rjavosivega roženca. 2734 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k31 Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem in Retuširana klina z zgladitvami iz sivega roženca. distalnem delu desnega lateralnega roba na dor- Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu zalni strani se nahajajo retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na desnem desnega lateralnega roba na ventralni strani se lateralnem robu na dorzalni in ventralni strni se na- nahajajo retuše. Dl. 5,0 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. hajajo zgladitve. Dl. 2,9 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 2735 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k32 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je 2727 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k24 gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je Retuširana klina z izjedo in zgladitvami iz sivega izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,7 cm; š. 2,4 cm; roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu leve- db. 0,9 cm. ga lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 2736 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k33 retuše. Na srednjem delu desnega lateralnega roba Fragment retuširanega odbitka z izjedo iz sivega na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Na roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni na dorzalni strani se nahajajo retuše. Na srednjem strani se nahajajo zgladitve. Dl. 3,5 cm; š. 1,7 cm; delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je db. 0,5 cm. izdelana retuširana izjeda. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,9 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. 644 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2737 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k34 Odbitek z izjedo iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralne- ga roba na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 2,7 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm. 2738 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k35 Fragmentiran odbitek z izjedo iz svetlo rjavega konglomeratnega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,1 cm; š. 2,2 cm; db. 0,4 cm. 2739 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k36 Fragment kline z izrobo iz sivega roženca. Na pro- ksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izroba. Dl. 3,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,5 cm. 2740 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k37 Odbitek z izjedama iz sivega konglo- meratnega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta izdelani retuširani izjedi. Dl. 4,9 cm; š. 4,1 cm; db. 0,4 cm. 645 2741 PO 136; son. D; zač. št. CSP 2748 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k45 136–k38 Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- Nazobčano jedro iz rjavosivega rožen- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na levem ca. Na desnem lateralnem robu na dor- in distalnem delu desnega lateralnega roba zalni strani so izdelane retuširane izjede. na dorzalni strni je s polstrmimi retušami iz- Dl. 4,9 cm; š. 4,0 cm; db. 2,0 cm. delano čelo praskala. Na dorzalni strani sledi korteksa. Dl. 3,1 cm; š. 3,0 cm; db. 1,8 cm. 2749 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k46 2742 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k39 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sive- Klinica z izjedo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. ga roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,3 cm; praskala. Dl. 3,2 cm; š. 2,4 cm; db. 0,9 cm. š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. 2750 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k47 2743 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k40 Praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo rjavega Fragment kline s hrbtom iz temno sivorjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je konglomeratnega roženca (nož z hrbtom?). Na izdelano čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 2,2 cm; db. desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s 0,7 cm. polstrmo stopnjevito školjkovito retušo izdelan 2751 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k48 hrbet. Dl. 7,0 cm; š. 2,3 cm; db. 1,2 cm. Atipično praskalo na fragmentu kline iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu levega late- ralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,5 cm; š. 2,1 cm; db. 0,7 cm. 2752 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k49 Praskalo na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na 2744 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k41 distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo pra- Retuširan fragment delovnega roba iz sivorjavega skala. Dl. 1,4 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se 2753 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k50 nahajajo retuše. Na grebenu se nahajajo polstrme Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,0 cm; š. 1,6 cm; sivega roženca. Na distalnem delu levega late- db. 0,9 cm. ralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo 2745 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k42 praskala. Dl. 1,5 cm; š. 2,2 cm; db. 1,1 cm. Fragment kline z izjedo iz sivega roženca. Na desnem 2754 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k51 lateralnem robu na dorzalni strani je izdelana retuširana Praskalo na fragmentu retuširane kline iz temno izjeda. Dl. 1,3 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani 2746 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k43 je izdelano čelo praskala. Na levem in desnem late- Fragment klinice z izrobo iz svetlo sivega roženca. Na ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. strani je s strmo retušo izdelana izroba. Dl. 2,1 cm; š. 2755 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k52 0,8 cm; db. 0,3 cm. Praskalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. 2747 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k44 Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strni Retuširana klina s prečno retušo iz rjavosivega je izdelano čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 1,4 cm; db. roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu je iz- 0,4 cm. delana polstrma prečna retuša. Na proksimalnem 2756 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k53 in distalnem delu desnega lateralnega roba na Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. dorzalni strani se nahaja jo retuše. Na srednjem Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano delu desnega lateralnega roba na ventralni strni se čelo praskala. Dl. 2,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,6 cm. nahajajo retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 646 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 647 2757 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k54 2764 PO 136; son. D; zač. št. CSP Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz 136–k61 svetlo sivega roženca. Na levem lateralnem Strgalo na fragmentu jedra iz svetlo do robu in na distalnem delu na dorzalni strani je temno sivega roženca. Na desnem late- izdelano nazobčano čelo praskala. Dl. 3,1 cm; ralnem robu na dorzalni strani se nahajajo š. 2,8 cm; db. 1,3 cm. retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki 2758 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k55 temperaturi. Dl. 3,7 cm; š. 3,4 cm; db. Atipično praskalo na odbitku iz svetlo sivega 1,2 cm. roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu 2765 PO 136; son. D; zač. št. CSP na dorzalni strani je s strmo retušo izdelano 136–k62 atipično čelo praskala. Na dorzalni strani sledi Strgalo na odbitku iz rjavosivega ro- korteksa. Dl. 3,3 cm; š. 2,2 cm; db. 1,3 cm. ženca. Talon je gladek. Na distalnem 2759 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k56 delu na dorzalni strani se nahajajo re- Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na distal- tuše. Dl. 4,7 cm; š. 4,0 cm; db. 1,8 cm. nem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 2766 PO 136; son. D; zač. št. CSP 2760 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k57 136–k63 Strgalo in vbadalo na fragmentu Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo odbitka iz sivega roženca. Na levem sivega roženca. Na distalnem delu lateralnem robu na dorzalni strani desnega lateralnega roba in na sre- je se nahajajo stopnjevite retuše. Na dnjem delu levega lateralnega roba na desnem lateralnem robu na ventralni dorzalni strani se nahajajo stopnjevite strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,9 cm; školjkovite retuše. Dl. 5,0 cm; š. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 0,8 cm. db. 2,3 cm. 2761 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k58 2767 PO 136; son. D; zač. št. CSP Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega 136–k64 roženca. Na desnem lateralnem robu in Strgalo na fragmentu jedra iz rjavosivega na distalnem delu levega lateralnega roba roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite in na distalnem delu na dorzalni strani školjkovite retuše. Dl. 2,4 cm; š. 3,2 cm; db. se nahajajo strme retuše. Dl. 4,3 cm; š. 0,8 cm. 3,5 cm; db. 2,3 cm. 2762 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k59 2768 PO 136; son. D; zač. št. CSP Strgalo in vbadalo na fragmentu odbitka 136–k65 iz sivega roženca. Na desnem lateralnem Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo robu in na distalnem delu na dorzalni sivorjavega roženca. Na srednjem in strani se nahajajo retuše. Na proksimal- distalnem delu levega lateralnega roba nem delu levega lateralnega roba na in na distalnem delu na dorzalni strani se ventralni strani je izdelano vbadalo. Dl. nahajajo polstrme stopnjevite retuše. Dl. 3,9 cm; š. 3,6 cm; db. 1,8 cm. 5,4 cm; š. 3,5 cm; db. 1,9 cm. 2763 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k60 2769 PO 136; son. D; zač. št. CSP Strgalo na fragmentiranem odbitku iz 136–k66 rdeče rjavosivega konglomeratnega Strgalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na levem roženca. Talon je gladek. Na srednjem lateralnem robu na dorzalni strani se delu levega in desnem lateralnem robu nahajajo retuše. Dl. 5,9 cm; š. 3,8 cm; db. na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,0 cm. 6,3 cm; š. 4,0 cm; db. 1,7 cm. 648 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2770 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k67 Strgalo na odbitku iz sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 4,2 cm; š. 3,2 cm; db. 1,3 cm. 649 2771 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k68 2778 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k75 Oblič na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na pro- Na distalnem delu na dorzalni strani je s pol- ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba strmo paralelno retušo izdelano čelo oblica. Dl. na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. 2,8 cm; š. 2,4 cm; db. 1,8 cm. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,5 cm; š. 1,5 cm; db. 0,2 cm. 2772 PO 136; son. D; zač. št. CSP 2779 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k76 136–k69 Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. Na Strgalo na odbitku iz svetlo sivega proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba konglomeratnega roženca. Talon na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi je pokrit s korteksom. Na desnem tvorita sveder. Dl. 3,0 cm; š. 0,6 cm; db. 0,2 cm. lateralnem robu in na distalnem delu na ventralni strani se nahajajo školj- 2780 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k77 kovite retuše. Dl. 6,6 cm; š. 4,5 cm; Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na db. 1,6 cm. proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,6 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. 2781 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k78 2773 PO 136; son. D; zač. št. CSP Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na 136–k70 proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba Strgalo na odbitku iz sivega roženca. na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. izjedi Talon je ventralno stanjšan. Na pro- tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,1 cm; š. 0,9 cm; ksimalnem delu levega lateralnega db. 0,2 cm. roba na ventralni strani se nahajajo školjkovite retuše. Dl. 5,7 cm; š. 2782 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k79 4,5 cm; db. 1,9 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 2,5 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. 2774 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k71 Dvojno praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,6 cm; db. 0,9 cm. 2775 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k72 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralne- ga roba na ventralni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,8 cm. 2776 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k73 Vbadalo na fragmentirani klini iz sivega roženca. Talon je odbit. Na proksimalnem delu desnega late- ralnega roba na dorzalni strani je izdelano vbadalo. Dl. 3,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2777 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k74 Sveder na fragmentirani retuširani klini iz sivorjave- ga konglomeratnega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se naha- jajo polstrme retuše. Dl. 2,3 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 650 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 651 2783 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k80 2792 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k89 Strgalce in prečna retuša na fragmentu kline iz Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. svetlo rjavega in sivega plastovitega roženca. Na 4,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1,8 cm. desnem lateralnem robu na dorzalni strani se naha- jajo polstrme retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana polstrma retuša. Dl. 2,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. 2784 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k81 2793 PO 136; son. D; zač. št. CSP Strgalce na fragmentiranem odbitku iz svetlo 136–k90 sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. in distalnem delu desnega lateralnega roba in 4,4 cm; š. 3,6 cm; db. 1,6 cm. na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,7 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. 2785 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k82 Strgalce na fragmentu odbitka iz sivega rožen- 2794 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k91 ca. Na proksimalnem in distalnem delu desnega Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. lateralnega roba in na distalnem delu levega 3,4 cm; š. 3,6 cm; db. 2,6 cm. lateralnega roba na dorzalni strni se nahajajo pol- strme retuše. Na srednjem delu desnega lateral- nega roba na ventralni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. 2795 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k92 2786 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k83 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,9 cm; Odbitek z izjedo iz svetlo sivorjavega prepere- db. 2,8 cm. lega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na 2796 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k93 distalnem delu na dorzalni strani je izdelana re- Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,2 cm; db. tuširana izjeda. Dl. 2,9 cm; š. 2,4 cm; db. 0,6 cm. 1,6 cm. 2787 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k84 Strgalce na odbitku iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,0 cm; š. 3,0 cm; db. 0,4 cm. 2788 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k85 Strgalo na jedru iz sivega konglomeratnega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo strme školjkovite retuše. Dl. 4,3 cm; š. 2,7 cm; db. 2,0 cm. 2789 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k86 Trapez (?) na fragmentu kline iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani se nahaja prečna retuša. Dl. 1,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 2790 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k87 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,8 cm; š. 5,0 cm; db. 3,8 cm. 2791 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k88 Unipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 4,8 cm; db. 2,0 cm. 652 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 653 2797 PO 136; son. D; zač. št. CSP 2809 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k94 136–k106 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca Dl. Sferoid iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,8, š. 4,2 cm; db. 3,0 cm. 4,6 cm; db. 3,6 cm. 2798 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k95 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,8 cm; db. 2,2 cm. 2799 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k96 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 1,8 cm; db. 2,6 cm. 2800 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k97 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 2,0 cm; db. 1,7 cm. 2801 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k98 Unipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 2802 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k99 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,6 cm; db. 2,0 cm. 2803 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k100 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,2 cm, š. 3,6 cm; db. 3,2 cm. 2804 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k101 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,0 cm; db. 2,0 cm. 2805 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k102 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,0 cm, š. 2,2 cm; db. 1,8 cm. 2806 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k103 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm, š. 4,0 cm; db. 3,0 cm. 2807 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k104 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm, š. 3,6 cm; db. 3,0 cm. 2808 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k105 Sferoid iz sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,8 cm; db. 3,6 cm. 654 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 655 2810 PO 136; son. D; zač. št. CSP 2816 PO 136; son. D; zač. št. 136–k107 CSP 136–k113 Polizdelek ploščate sekire iz svetlo Retuširan prodnik iz svetlo rjave rjavosive kamnine. Dl. 13,8 cm; š. kamnine. Dl. 12,0 cm; š. 7,6 cm; 6,0 cm; db. 2,6 cm. db. 2,6 cm. 2817 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k114 Odbitek iz zelene do rjave kamnine. Dl. 2,6 cm; š. 2811 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k108 1,4 cm; db. 0,3 cm. Retuširan prodnik iz svetlo rjave kamnine. Dl. 4,4 cm; š. 2,6 cm; db. 2,0 cm. 2812 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k109 Retuširan prodnik iz svetlo sive kamnine. Dl. 4,4 cm; š. 2,8 cm; db. 2,0 cm. 2813 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k110 Retuširan prodnik iz svetlo sivorjave kamnine. Dl. 10,2 cm; š. 4,0 cm; db. 1,6 cm. 2814 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k111 Jedro iz zelene do rjave kamnine. Dl. 6,4 cm; š. 2,7 cm; db. 2,2 cm. 2815 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k112 Odbitek iz zelene do rjave kamnine. Dl. 4,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,5 cm. 656 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 657 2818 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k115 Retuširan prodnik iz sivo zelene kamni- ne. Dl. 11,0 cm; š. 5,2 cm; db. 3,6 cm. 2819 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k116 Kopitasta sekira iz svetlo rjave kamnine. Dl. 11,0 cm; š. 5,8 cm; db. 4,2 cm. 2820 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k117 Retuširan prodnik iz svetlo rjavo- sive kamnine. Retuširan prodnik se ujema s kosom iz SE 93 Dl. 11,2 cm; š. 6,6 cm; db. 3,5 cm. 658 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; merilo 1 : 2. 659 2821 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136– k118 Tolkač – polizdelek iz svetlo sivo–rjave kamnine. Dl. 14,0 cm; š. 4,8 cm; db. 3,0 cm. 2822 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k119 Brus iz rjave kamnine. Dl. 14,5 cm; š. 14,2 cm; db. 4,4 cm. 2823 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k120 Brus iz rjave kamnine. Dl. 11,2 cm; š. 9,9 cm; db. 7,5 cm. 660 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; 2822, 2823 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 661 2824 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k121 2830 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k127 Brus iz sive kamnine. Dl. 9,6 cm; š. 5,4 cm; Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate db. 3,5 cm. kamnine (peščenjaka). Dl. 5,8 cm; š. 3,0 cm; db. 3,2 cm. 2825 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k122 Brus iz sive kamnine. Dl. 10,0 cm; š. 7,2 cm; db. 3,7 cm. 2826 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k123 Brus iz sive kamnine. Dl. 11,7 cm; š. 10,5 cm; db. 3,3 cm. 2827 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k124 Tolkač iz sive grobozrnate kamnine. Dl. 9,2 cm; š. 7,0 cm; db. 6,0 cm. 2828 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k125 Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 5,4 cm; š. 2,3 cm; db. 1,8 cm. 2829 PO 136; son. D; zač. št. CSP 136–k126 Odlomek brusa iz sive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 2,4 cm; š. 1,4 cm; db. 1,0 cm. 662 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 136; 2824–2826 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 663 PO 138 2836 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–20 Skleda (odlomek roba 2831 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–12 ustja z ostenjem), izdelana Skodela (odlomek ustja z ostenjem), prostoročno iz drobnozr- izdelana prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). nate lončarske mase (ACE). Gladka Gladka površina je lisasta površina je rumeno rdeča. Skodela rdečkasta in rjava. Skleda je je žgana nepopolno oksidacijsko. žgana nepopolno oksida- Rame skodele je okrašeno s krožno cijsko. Ustje, klek in ostenje in ovalno bradavico. Pr. u. 10,2 cm, sklede so okrašeni z odtisi v. 5,2 cm. konice nohta, odtisi prsta 2832 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–15 in kožno bradavico, preo- Skleda (odlomek roba ustja z blikovano z odtisom prsta. ostenjem), izdelana prosto- Pr. u. 32,6 cm, v. 7,5 cm. ročno iz grobozrnate mase 2837 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–22 (ACE, številni delci C). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno površina je lisasta rdeča, iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. rjava in siva. Skleda je žgana Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede nepopolno oksidacijsko. Pr. u. sta okrašena z odtisi konice nohta in prsta ter kožno bradavico, 26,8 cm, v. 5,5 cm. preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 30,6 cm, v. 7,2 cm. 2833 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–17 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in dnom), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Skleda je žgana ne- popolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi konice nohta in bradavico (ni ohranjena). Pr. u. 2838 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–23 24,8 cm, v. 5,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba 2834 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–16 površina je na zunanji strani rdeča in na Skleda (odlomek roba ustja z notranji rjava. Posoda je žgana ne- ostenjem), izdelana prostoroč- popolno oksidacijsko. Ustje posode je no iz drobnozrnate lončarske okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 29,8 cm, mase (ACE). Gladka površina je v. 3,4 cm. lisasta rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek 2839 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–24 sklede je okrašen z odtisi nohta Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- (v suho glino). Pr. u. 20,8 cm, v. no iz zelo finozrnate lončarske mase (AE). Gladka površina 4,9 cm. je rdeča, ohranjene sledi rdečega premaza. Skleda je žgana oksidacijsko. Pr. u. 5,8 cm, v. 2,8 cm. 2835 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–21 Skleda z dvema ročajema (rekonstruirano ostenje), izdelana 2840 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–9 prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z površina je lisasta rdečkasta in siva. Skleda je žgana nepopol- ostenjem), izdelana pro- no oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. storočno iz drobnozrnate 34,8 cm, v. 7,5 cm. (Tomaž, Kavur 2006, predmet 9). lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 30,2 cm, v. 3,8 cm. 664 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 138; merilo 1 : 3. 665 2841 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–19 2845 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–18 Lonec (odlomek ustja z ostenjem in ročajem), izdelan pro- Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- storočno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknji- ročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci čava). Gladka površina je rdeča s temno sivimi lisami. Lonec je E). Gladka površina je rjava. Lonec je žgan nepopolno oksida- žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi cijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi nohta in krožno nohta. Pr. u. 16,5 cm, v. 12,6 cm. bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 30,4 cm, v. 7,5 cm. 2846 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–11 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- ročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksida- cijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico. Nv. pr. 10,3 cm, v. 3,4 cm. 2842 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–14 2847 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–6 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate mase (ACE). Groba površina je rdečkasta z rjavimi grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr-lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode šina je lisasta, na notranji strani rjava in rdeča ter na zunanji je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 18,8 cm, v. 11,0 cm. strani siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 13,3 cm, v. 8,5 cm. 2843 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–7 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo rdečkasta s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 26,2 cm, v. 7,8 cm. 2844 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–10 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 24,2 cm, v. 4,3 cm. 666 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 138; merilo 1 : 3. 667 2848 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–13 Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je na notranji strani temno sivorjava in na zunanji strani svetlo rjava. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Noga posode na nogi je okrašena z odtisi konice nohta in vrezi. Pr. d. 9,0 cm, v. 3,6 cm. 2849 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava, temno rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,0 cm, v. 3,9 cm. 2850 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani svetlo rdeča in na zunanji rjava. Posoda je žga- na nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 11,0 cm, v. 3,0 cm. 2851 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–3 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane pro- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- šina je lisasta, na notranji strani rjava in na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,8 cm, v. 3,0 cm. 2852 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–4 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,0 cm, v. 4,2 cm. 2853 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in siva. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 4,6 cm. 2854 PO 138; zač. št. CSP 138–8 Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in siva; na zunanji strani so ohranjene sledi rdečega premaza. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,1 × 3,4 cm. 2855 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–25 Zajemalka (odlomek predrtega držaja z recipientom), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACD). Groba po- vršina je lisasta svetlo rjava in siva, slabo ohranjena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,9 × 3,8 cm, v. 3,0 cm. 668 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 138; merilo 1 : 3. 669 2856 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–k1 PO 140 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem in srednjem 2861 PO 140; son. D; zač. št. CSP 140–2 delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,0 cm; grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta db. 0,9 cm. temno sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 27,4 cm, v. 2,5 cm. 2857 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–k2 Fragmentirana retuširana klina z zgladitvami iz sive- 2862 PO 140; son. D; zač. št. CSP 140–1 ga roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem in Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, strani se nahajajo retuše. Na srednjem in distalnem na notranji strani svetlo rdečkasto rjava in na zunanji temno delu levega lateralnega roba se nahajajo zgladitve. sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Dl. 3,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. 15,0 cm, v. 5,0 cm. 2858 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–k3 2863 PO 140; son. D; zač. št. CSP 140–k1 Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega nahaja izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,6 cm; š. lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 1,5 cm; db. 1,0 cm. retuše. Dl. 3,7 cm; š. 2,1 cm; db. 1,4 cm. 2859 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–k4 Strgalo na jedru iz svetlo sivorjavega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,1 cm; š. 4,6 cm; db. 2,4 cm. 2860 PO 138; son. D; zač. št. CSP 138–k5 Tolkač – prodnik iz svetlo rjavosive kamnine. Dl. 15,9 cm; š. 12,3 cm; db. 6,9 cm. 670 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 2856–2860 PO 138, 2861–2863 PO 140; 2856–2859, 2863 merilo 1 : 2, 2860–2862 merilo 1 : 3. 671 PO 144 2871 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–4 2864 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–10 Lonec (odlomek ostenja z Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno najširšim obodom), izdelan iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je sve- prostoročno iz grobozrna- tlo rjava, delno ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Ustje te lončarske mase (ACE). in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, klek sklede pa še z Groba površina je lisasta večjo krožno bradavico. Pr. u. 27,0 cm, v. 6,9 cm. sivorjava in rdečkasta. 2865 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–8 Lonec je žgan nepopolno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- oksidacijsko. Najširši obod no iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lonca je okrašen z odtisi lisasta sivorjava in svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno nohta in krožno bradavico, oksidacijsko. Pr. u. 29,2 cm, v. 4,6 cm. preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 13,2 cm, v. 9,4 cm. 2866 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–11 2872 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–9 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Odlomek ostenja posode (rame in najširši obod), iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjiča- izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske va). Groba površina je lisasta rumenorjava, rdečkasta in črna. mase (ACE). Gladka površina je lisasta temno rjava Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 18,4 cm, v. in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- 2,3 cm. cijsko. Rame in najširši obod posode sta okrašena z vrezi in odtisi nohta. Vel. 4,8 × 3,4 cm. 2867 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–3 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2873 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–12 iz drobnozrnate lončarske Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate mase (AC). Groba površina je lončarske mase (AC). Gladka površina je sivorjava. Posoda je lisasta rdečkasto rjava, delno žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z ohranjena. Skleda je žgana vrezi. Vel. 3,0 × 2,1 cm. oksidacijsko. Klek sklede je 2874 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–1 okrašen z odtisi nohta. Pr. u. Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane prosto- 28,6 cm, v. 3,6 cm. ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina 2868 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–14 je na notranji strani sivorjava in Odlomek ostenja posode (ramena, najširši obod), izdelane siva ter na zunanji rdečkasta. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka Zunanja površina je premazana z površina je lisasta sivorjava in svetlo rjava. Posoda je žgana rdečkastim premazom. Posoda na nepopolno oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen z nogi je žgana nepopolno oksi- odtisi nohta. Nv. pr. 19,4 cm, v. 6,0 cm. dacijsko. Noga posode na nogi je okrašena z odtisi nohta. Pr. n. 2869 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–13 9,6 cm, v. 5,4 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je 2875 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–5 lisasta črna, rjava in svetlo rjava. Klek sklede je okrašen z odtisi Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane nohta. Pr. u. 26,8 cm, v. 4,7 cm. prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je sivorjava in črna. Posoda je žgana nepopolno 2870 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–7 oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 2,5 cm. Lonec (odlomek vratu, ramen, najširšega oboda in ostenja), izdelan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase 2876 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–6 (ACDE). Groba površina je lisasta sivorjava in rdečkasta. Lonec Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okra- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka šen z bradavico, ki ni ohranjena. Nv. pr. 20,0 cm, v. 16,9 cm. površina je svetlo sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Pr. d. 12,0 cm, v. 2,0 cm. 2877 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rdečkasta in siva, delno ohranjena. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Pr. d. 3,8 cm, v. 1,8 cm. 672 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 144; merilo 1 : 3. 673 2878 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k1 2887 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k10 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega Atipično praskalo na jedru iz sivega roženca. roženca. Talon je gladek – konveksen. Na Jedro je polipolarno. Na distalnem delu jedra proksimalnem delu desnega lateralnega roba se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 5,7 cm; na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta re- š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. tuša. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Dl. 2,0 cm; š. 2,9 cm; db. 0,6 cm. 2879 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k2 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon 2888 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k11 je gladek. Na srednjem delu levega lateralnega rob Strgalo na jedru iz sivega roženca. Jedro je na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Dl. bipolarno. Na srednjem delu desnega late- 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 2880 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k3 stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 6,2 cm; š. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je 3,1 cm; db. 1,8 cm. zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksi- malnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 cm. 2889 PO 144; son. D; zač. št. CSP 2881 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k4 144–k12 Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz sivega Strgalo na jedru iz sivega rožen- roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu ca. Jedro je polipolarno. Na levem na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta retuša. Klinica lateralnem robu na dorzalni strani se je bila izpostavljena visoki temperaturi. Dl. 1,6 cm; š. nahaja stopnjevita školjkovita retuša. Dl. 0,9 cm; db. 0,2 cm. 3,9 cm; š. 3,9 cm; db. 2,1 cm. 2882 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k5 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retušira izjeda. Dl. 2,6 cm; š. 2,8 cm; db. 1,3 cm. 2883 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k6 Fragment kline z izrobo in drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega late- ralnega roba na ventralni strani se nahaja retuširana izjeda. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2884 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k7 Klina z izrobo iz sivorjavega roženca. Talon je faseti- ran. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja retuširana izroba. Dl. 3,1 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2885 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k8 Odbitek s prečno retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega la- teralnega roba na ventralni strani se nahaja poševna prečna retuša. Dl. 3,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,4 cm. 2886 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k9 Praskalo na fragmentu klinice iz temneje sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm. 674 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 144; merilo 1 : 2. 675 2890 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k13 2902 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k25 Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Talon je Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,8 cm; db. stanjšan. Na distalnem delu levega in desnega late- 2,8 cm. ralnega roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 2903 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k26 1,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,0 cm. 2891 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k14 Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 4,0 cm; db. 1,6 cm. 2892 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k15 Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,2 cm; db. 3,0 cm. 2893 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k16 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 2,4 cm; db. 1,9 cm. 2894 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k17 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,0 cm; š. 2,8 cm; db. 2,2 cm. 2895 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k18 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,8 cm; db. 2,0 cm. 2896 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k19 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,8 cm; db. 2,4 cm. 2897 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k20 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,0 cm; db. 2,8 cm. 2898 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k21 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 3,0 cm. 2899 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k22 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,4 cm; db. 3,0 cm. 2900 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k23 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 3,4 cm; db. 2,6 cm. 2901 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k24 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,8 cm; š. 2,6cm; db. 2,8 cm. 676 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 144; merilo 1 : 2. 677 2904 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k27 2913 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–20 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,0 cm; db. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2,4 cm. iz drobnozrnate mase (AC). Gladka površina je lisasta temno siva in 2905 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k28 rdeča. Skleda je žgana nepopolno Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta 3,6 cm; š. 2,4 cm; db. 2,0 cm. okrašena z odtisi prsta in konice nohta. Pr. u. 27,2 cm, v. 4,6 cm. 2914 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–31 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2906 PO 144; son. D; zač. št. CSP 144–k29 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. površina je na zunanji strani siva in na notra- 5,0 cm; db. 3,4 cm. nji lisasta rdečerjava in siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta PO 145 okrašena z odtisi prsta in konice nohta. Pr. u. 2907 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–53 29,6 cm, v. 5,2 cm. Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjava s črno liso. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 10,8 cm, v. 3,0 cm. 2908 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–2 Manjši lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, šte- vilni delci C). Gladka površina je lisasta rdeča, rjava in temno siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 5,8 cm, v. 10,9 cm. 2909 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–26 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdeča z rjavo liso. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 9,0 cm, v. 4,5 cm. 2910 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–21 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdečerjava. Skle- da je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta in krajšim rebrom, katerega zaključek je preoblikovan z odtisom prsta. Pr. u. 28,8 cm, v. 3,3 cm. 2911 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–23 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je svetlo rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek in ostenje sklede sta okrašena z odtisi konice nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisi prsta. Pr. u. 21,4 cm, v. 3,7 cm. 2912 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–36 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je na zunanji strani siva in na notranji rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okraše- na z odtisi nohta. Pr. u. 27,2 cm, v. 3,5 cm. 678 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 144, 2907–2914 PO 145; 2904–2906 merilo 1 : 2, 2907–2914 merilo 1 : 3. 679 2915 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–32 2922 PO 145; zač. št. CSP 145–22 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknjičava). Gladka iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je površina je rdeča, slabo ohranje- svetlo rdečerjava in na notranji strani premazana z rdečkastim na. Skleda je žgana nepopolno premazom. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta sklede je okrašen z odtisi konice nohta in krožno bradavico, okrašena z odtisi prsta in nohta. Pr. preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 34,6 cm, v. 5,1 cm. u. 22,4 cm, v. 4,0 cm. 2916 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–34 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknjičava). Groba površina je svetlo rjava s sivimi lisami, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, klek sklede pa še s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 27,0 cm, v. 3,4 cm. 2917 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–30 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase 2923 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–25 (ACE). Gladka površina je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno rdeča z rjavimi lisami. Posoda iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka je žgana nepopolno oksidacij- površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. sko. Ustje posode je okrašeno Klek sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. u. 10,4 cm, v. 4,7 cm. z odtisi prsta. Pr. u. 28,4 cm, v. 3,0 cm. 2918 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–44 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je na zunanji strani temno siva in na notranji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 28,6 cm, v. 4,0 cm. 2919 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–43 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka 2924 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–11 površina je siva z rjavo rdečimi lisami. Skleda je žgana nepo- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz polno oksidacijsko. Pr. u. 27,2 cm, v. 4,8 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjiča- va). Gladka površina je na notranji strani rdeča ter rjava in na 2920 PO 145; zač. št. CSP 145–45 zunanji temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pr. d. 5,4 cm, v. 2,1 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani temno siva in na notranji svetlo rdečerjava. Posoda je žgana ne- popolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 25,4 cm, v. 2,2 cm. 2921 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–33 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknjičava). Gladka površina je rdeča z rjavimi lisami, slabo ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. u. 29,0 cm, v. 4,2 cm. 680 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 3. 681 2925 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–1 2928 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–35 Lonec (odlomek ustja z ostenjem in najširšim obodom), izde- Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz lan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba grobozrnate lon-površina je rdečerjava z rjavo liso. Lonec je žgan nepopolno čarske mase (ACE, oksidacijsko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. številni delci E). Groba 18,4 cm, v. 13,1 cm. površina je rdečerjava z sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 27,2 cm, v. 5,6 cm. 2929 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–24 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je rjava s sivo liso, slabo ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 30,6 cm, v. 10,5 cm. 2930 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–42 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz grobo- zrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdečerjava s sivo liso. Lonec je žgan nepopol- 2926 PO 145; son. D; zač. št. no oksidacijsko. Pr. u. CSP 145–19 21,0 cm, v. 11,9 cm. Lonec (odlomek ustja z oste- njem in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta. Pr. u. 14,2 cm, v. 10,4 cm. 2927 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–27 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan pro- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdečerja- va z rjavimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Ustje lonca je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 24,2 cm, v. 8,1 cm. 682 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 3. 683 2931 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–48 2934 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–40 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- Lonec (odlomek dna z ostenjem in najširšim obodom), izdelan ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci je lisasta rjava s temno sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno C). Gladka površina je svetlo rdeča; vidne so sledi zgladitev. oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavi- Lonec je žgan oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z co, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 33,0 cm, v. 21,8 cm. manjšo krožno bradavico. Pr. d. 4,0 cm, v. 5,8 cm. 2932 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–28 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- 2935 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–50 ročno iz grobozrnate mase (ABCE, luknjičava). Groba površina Manjša skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana je rdeča s temno sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksi- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka dacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi šila in krožno površina je lisasta rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno bradavico. Nv. pr. 23,8 cm, v. 9,5 cm. oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta in konice nohta. Vel. 2,4 × 3,7 cm. 2936 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–46 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rjava. Po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in vrat posode sta okrašena z odtisi konice nohta in vrezi. Vel. 3,8 × 3,9 cm. 2933 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–29 Lonec (odlomek ostenja s trakastim ročajem), izdelan pro- storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je svetlo rdečerjava z rjavo liso. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Nv. pr. 23,0 cm, v. 13,5 cm. 684 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 3. 685 2937 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–103 2946 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–13 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na no-E). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami, slabo ohranje- tranji strani temno rjava in rdeča ter na zunanji siva. Posoda je na. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6,2 cm, v. 1,9 cm. posode je okrašen z odtisi nohta in večjo krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 6,9 × 11,4 cm. 2947 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–5 2938 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–9 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je lisa- grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo sta rdečkasta, rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno rjava s temno sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksi- oksidacijsko. Pr. d. 10,2 cm, v. 2,8 cm. dacijsko. Pr. d. 10,8 cm, v. 9,1 cm. 2948 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–37 2939 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–8 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta strani siva in na zunanji rjavo rdeča; na notranji strani so vidne rdečkasta in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. sledi zgladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. d. 10,2 cm, v. 8,0 cm. 5,2 cm, v. 2,0 cm. 2940 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–4 2949 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–38 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina svetlo rdeča. površina je lisasta rdeča, rjava; na notranji strani je premazana Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 3,4 cm, v. 1,6 cm. z rdečim premazom. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 2,2 cm. 2950 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–18 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2941 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–16 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz notranji strani rdečkasta in na zunanji rjava. Posoda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 3,8 cm. rjava svetlo rjava in črna. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Na dnu je viden prstni odtis. Pr. d. 10,0 cm, v. 1,9 cm. 2951 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–12 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 2942 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–10 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je oksidacijsko. Vel. 1,7 × 3,8 cm; 1,6 × 4,5 cm. rdeča, notranja ni ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, v. 2,0 cm. 2943 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–39 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rdeča in na zunanji lisasta rjavo rdeča ter siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 6,0 cm, v. 2,8 cm. 2944 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–15 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno je okrašen z odtisi nohta. Pr. d. 7,0 cm, v. 2,9 cm. 2945 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–17 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,8 cm, v. 1,6 cm. 686 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 3. 687 2952 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–7 Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno siva, rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, v. 4,9 cm. 2953 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–49 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Gladka površina je lisasta, na notranji strani svetlo rdeča in na zunanji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,8 cm, v. 3,5 cm. 2954 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–14 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Pr. n. 10,4 cm, v. 5,0 cm. 2955 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–51 Odlomek dna posode (kultne), izdelane prostoročno iz grobo- zrnate lončarske mase (ACDE). Gladka osnovna površina rde- če barve je prevlečena s svetlo rjavo zelo finozrnato lončarsko maso ter nato še premazana z rdečim premazom. Posoda je žgana oksidacijsko. Ista posoda kot 108–118 Vel. 2,4 × 3,7 cm. 2956 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–47 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je rdečerjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod posode sta okrašena z odtisi konice nohta in vre- zi. Vel. 5,6 × 4,9 cm ; 4,5 × 4,6 cm. 2957 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–41 Odlomek ostenja z navpično predrtim držajem posode, izde- lane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno siva in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,7 × 7,0 cm. 2958 PO 145; son. D; son. D; zač. št. CSP 145–52 Zajemalka (odlomek recipienta), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno siva in svetlo rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. 6,2 cm, v. 2,6 cm. 2959 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–3 Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Glad- ka površina je lisasta svetla rdeča in rjava, slabo ohranjena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Držaj zajemalke je okrašen z odtisi prsta. Vel. 5,8 × 6,4 cm. 2960 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–6 Zajemalka (odlomek držaja z recipientom), izdelana prosto- ročno iz grobozrnate mase (ACDE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetla rdeča, slabo ohranjena. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 6,2 cm. 688 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 3. 689 2961 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k1 2968 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k8 Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zgla- roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni ditvami iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. in ventralni strani s nahaja drobtinčasta retuša. Dl. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni 2,5 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na levem 2962 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k2 lateralnem robu se nahajajo zgladitve. Dl. 2,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega late- 2969 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k9 ralnega roba na dorzalni strani se nahaja drobtin- Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo, zgladitva- časta retuša. Dl. 2,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,7 cm. mi in izrobo iz rdeče rjavega in sivega roženca. Talon 2963 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k3 je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste re- Klina z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega tuše. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu ventralni strani se nahajajo zgladitve. Na proksimal- desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nem delu levega lateralnega roba na ventralni strani nahajajo drobtinčaste retuše. Na proksimalnem se nahaja retuširana izroba. N dorzalni strani sledi korteksa. delu levega lateralnega roba na dorzalni strani Dl. 2,8 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,3 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm. 2970 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k10 Praskalo na fragmentirani klini iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na 2964 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k4 dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 2,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm. Talon je diedričen. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 2971 PO 145; son. D; zač. št. CSP drobtinčaste retuše. Dl. 4,3 cm; š. 1,6 cm; db. 145–k11 0,5 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo sto- pnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,8 cm; š. 2965 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k5 3,5 cm; db. 1,4 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz temno sivorjave- ga roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na dorzalni 2972 PO 145; son. D; zač. št. CSP strani sledi korteksa. Dl. 4,4 cm; š. 1,7 cm; db. 145–k12 0,6 cm. Oblič na fragmentu odbitka iz svetlo sivega in rdeče rjavega roženca. Na 2966 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k6 proksimalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite strme retuše. Dl. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo in zagladi- 4,2 cm; š. 3,6 cm; db. 2,3 cm. tvami iz sivega roženca. Talon je diedričen faseti- ran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba se nahajajo zagladitve. Dl. 2,9 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 2967 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k7 Fragmentirana klina z izrobo iz temno do svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja retuširana izroba. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se na- haja retuširana izroba. Klina je bila izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 3,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 690 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 2. 691 2973 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k13 Testiran prodnik iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 6,0 cm; db. 3,0 cm. 2974 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k14 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,6 cm; db. 2,2 cm. 2975 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k15 Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 2,8 cm; db. 2,8 cm. 2976 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k16 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 2,6 cm; db. 2,6 cm. 2977 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k17 Unipolarno jedro iz sivega do svetlo sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 3,6cm; db. 2,8 cm. 2978 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k18 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,0 cm; db. 3,6 cm. 2979 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k19 Unipolarno jedro iz svetlo rjavosive- ga roženca. Dl. 4,6 cm; š. 4,2 cm; db. 2,0 cm. 2980 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k20 Polipolarno jedro iz svetlo sivorjavega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 2981 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k21 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,2 cm; db. 3,2 cm. 692 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 2. 693 2982 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k22 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,2 cm; db. 3,4 cm. 2983 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k23 Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 2,0 cm. 2984 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k24 Polipolarno jedro iz svetlo sivorjavega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm; db. 2,0 cm. 2985 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k25 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,4 cm; db. 2,4 cm. 2986 PO 145; son. D; zač. št. CSP 145–k26 Tolkač iz sivorjave kamnine. Dl. 12,0 cm; š. 4,8 cm; db. 2,5 cm. 694 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 145; merilo 1 : 2. 695 PO 146 2993 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–69 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2987 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–44 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka Skodela (odlomek ustja z rameni in najširšim obodom), površina je rdeča z rjavimi lisami. izdelana prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Skleda je žgana nepopolno oksi- Gladka površina je lisasta rdeča. Skodela je žgana nepopolno dacijsko. Ustje sklede je okrašeno oksidacijsko. Pr. u. 11,0 cm, v. 4,6 cm. z odtisi prsta. Pr. u. 21,0 cm, v. 2988 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–14 3,3 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 2994 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–52 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno lisasta temno rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Pr. u. 17,4 cm, v. 3,6 cm. svetlo rdeča s sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksi- 2989 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–2 dacijsko. Pr. u. 31,4 cm, v. 3,5 cm. Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoroč- 2995 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–16 no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), površina je lisasta svetlo rjava in temno rjava, slabo ohranjena. izdelana prostoročno iz grobozrna- Skleda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 15,8 cm, te lončarske mase (AC, številni delci v. 7,0 cm (Guštin et al. 2006, 384, Fig. 3: 6). C, luknjičava). Gladka površina je na 2990 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–17 notranji strani rjava in na zunanji siva, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in izlivom), izdelana vidne so sledi zgladitve. Skleda je žgana prostoročno iz grobozrnate lončarske nepopolno oksidacijsko. Klek sklede mase (AC, številni delci C, luknjičava). je okrašen z odtisi nohta. Vel. 4,6 × Gladka površina je rjava in svetlo siva, 5,6 cm. vidne so sledi zgladitev. Skleda je žgana 2996 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–4 nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je Skleda (odlomek roba okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 20,8 cm, ustja z ostenjem) izde- v. 4,7 cm. lana prostoročno iz 2991 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–13 grobozrnate lončar- Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno ske mase (ACE, šte- iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je lisa- vilni delci E). Gladka sta svetlo rdeča. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek površina je rdeča, sklede je okrašen z odtisi nohta. Pr. u. 33,0 cm, v. 4,9 cm. slabo ohranjena. Skleda je žgana oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z bradavico, ki pa ni ohranjena. Pr. u. 26,4 cm, v. 7,1 cm. 2997 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–5 Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje, le višina noge ni 2992 PO 146; son. D; zač. št. CSP146–15 znana), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase Skleda (odlomek roba (ACE). Gladka površina je lisasta temno siva in rdeča, ohra- ustja z ostenjem), izdelana njene so sledi rdečega premaza. Skleda je žgana nepopolno prostoročno iz drobnozr- oksidacijsko. Klek nate lončarske mase (ACE, sklede je okrašen številni delci E). Gladka s krožno bradavi- površina je svetlo rde- co, preoblikovano ča s sivimi lisami, slabše z odtisom prsta. ohranjena. Skleda je žgana Pr. u. 24,6 cm, v. nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z 12,1 cm. odtisi konice nohta. Pr. u. 24,2 cm, v. 3,7 cm. 696 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 697 2998 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–27 3006 PO 146; son. D; zač. Odlomek visoke noge posode na nogi, izdelane prostoročno št. CSP 146–64 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka Odlomek noge z ostenjem površina je rdeča, premazana z rdečim premazom. Posoda posode na nogi, izdelane na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. n. 19,2 cm, v. prostoročno iz drobnozr- 24,0 cm. nate lončarske mase (ACE, 2999 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–32 številni delci C in E). Gladka Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane površina je lisasta rdeča in prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka rjava. Posoda je žgana oksi- površina je lisasta rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno dacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi nohta. Pr. n. 19,0 cm, oksidacijsko. Pr. d. 10,4 cm, v. 4,1 cm. v. 5,6 cm. 3000 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–37 3007 PO 146; son. D; zač. Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane št. CSP 146–46 prostoročno iz drobnozrnate lončarske Odlomek noge z ostenjem mase (ACE). Gladka površina je lisasta posode na nogi, izdelane rjava in temno siva, vidne so sledi prostoročno iz drobnozr- zgladitve. Posoda je žgana nepopolno nate lončarske mase (ACE). oksidacijsko. Noga posode na nogi Gladka površina je lisasta je okrašena z vrezi. Pr. d. 10,0 cm, v. rdeča, rjava in siva, vidne so 5,1 cm. sledi zgladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- 3001 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–20 sko. Pr. n. 12,2 cm, v. 8,5 cm. Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci 3008 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–24 C). Gladka površina je lisasta temno rjava in temno siva, vidne Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane pro- so sledi zgladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka, a d. 10,2 cm, v. 3,5 cm. nagubana površina je svetlo rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. n. 7,0 cm, v. 3,9 cm. 3002 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–45 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečerjava in premazana z rdečim premazom, ohranjenim le v sledovih. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,2 cm, v. 4,7 cm. 3003 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–8 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdela- ne prostoročno iz grobozrnate mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta temno rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 6,1 cm. 3004 PO 146; zač. št. CSP 146–41 Odlomek dna z nogo in ostenjem posode na nogi, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka površina je lisasta rdeča. Posoda na nogi je žgana oksidacijsko. Pr. d. 4,8 cm, v. 2,9 cm. 3005 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–29 Odlomek noge z ostenjem posode na nogi, izdelane pro- storočno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Baza noge je okrašena z odtisi nohta, ostenje noge pa z vrezi in odtisi konice nohta. Pr. n. 16,2 cm, v. 5,3 cm. 698 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 699 3009 PO 146; son. D; zač. št. CSP 3014 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–204 146–22 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan prosto- Lonec (odlomek ustja z vratom, ra- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina meni, najširšim obodom in ročajem), je lisasta, na zunanji strani rjava in na notranji temno rjava. izdelan prostoročno iz drobnozrnate Lonec je žgan nepopol- lončarske mase (ACE). Gladka površi- no oksidacijsko. Ostenje na je rjava. Lonec je žgan nepopolno lonca je okrašeno s krožno oksidacijsko. Ustje in najširši obod bradavico, preoblikovano z lonca sta okrašena z odtisi nohta in odtisom prsta, poškodova- krožno bradavico, preoblikovano z na. Vel. 4,8 × 10,4 cm. odtisom prsta. Pr. u. 13,0 cm, v. 11,8 cm. 3015 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–135 3010 PO 146; son. D; zač. št. CSP Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom), izdelan pro- 146–3 storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Lonec (odlomek ustja z Gladka površina je rdečerjava, slabo ohranjena. Lonec je žgan vratom, rameni in najširšim nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z odtisi obodom), izdelan prosto- konice nohta. Vel. 5,5 × 12,6 cm. ročno iz drobnozrnate mase 3016 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–66 (ACE). Gladka površina je rja- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz va, slabo ohranjena. Lonec je drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Glad- žgan nepopolno oksidacijsko. ka površina je lisasta svetlo rjava in siva, na notranji strani Ustje in najširši obod lonca premazana z rdečim premazom, ki je slabo ohranjen. Posoda sta okrašena z odtisi nohta, je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z vrat in rame pa žlebovi. Pr. u. odtisi nohta in manj- 13,4 cm, v. 15,4 cm. šo krožno bradavico, 3011 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–1 preoblikovano z Lonec (odlomek ustja z oste- odtisom prsta. Pr. u. njem, vratom, rameni in najširšim 39,0 cm, v. 2,9 cm. obodom), izdelan prostoročno 3017 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–60 iz grobozrnate lončarske mase Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz (ACE, luknjičava). Groba površina drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Groba je lisasta svetlo rdečerjava. Lonec površina je lisasta rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno je žgan nepopolno oksidacijsko. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno s poševnimi odtisi Najširši obod lonca je okrašen z prsta. Pr. u. 25,2 cm, v. 3,6 cm. odtisi nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 11,0 cm, v. 9,3 cm. 3012 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–40 Lonec (odlomek ramen in najširšega oboda), izdelan prosto- ročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, na notranji strani siva in na zunanji rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Rame in najširši obod lonca sta okrašena z odtisi nohta in odtisi konice nohta. Pr. u. 19,8 cm, v. 8,2 cm. 3013 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–203 Lonec (odlomek ostenja: rame in najširši obod), izdelan pro- storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava in temno siva, vidne so sledi zagladitev. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ostenje lonca je okrašeno s krožno bradavico. Vel. 6,6 × 3,2 cm, 6,5 × 13,0 cm, 8 × 13,8 cm. 700 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 701 3018 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–62 3026 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–21 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz izdelane prostoročno iz drobnozr- drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba nate lončarske mase (ACE, številni površina je lisasta rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepo- delci C). Groba površina je lisasta polno oksidacijsko. Pr. u. 27,8 cm, v. 9,7 cm. rjava, rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 3027 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–42 Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta, vrat pa z vrezi. Pr. u. Lonec (odlomek ostenja z rameni in najširšim obodom), izde- 18,4 cm, v. 3,6 cm. lan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava. Lonec je žgan nepo- 3019 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–67 polno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno Odlomek ustja z ostenjem posode, izde- bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 26,6 cm, v. lane prostoročno iz finozrnate lončarske 10,5 cm. mase (ACE, številni delci C, večji delci E). Gladka površina je lisasta rjava in siva. 3028 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–6 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Lonec (odlomek Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Pr. vratu, ramen in u. 18,2 cm, v. 3,3 cm. najširšega oboda), izdelan prostoročno 3020 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–68 iz drobnozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lončarske mase drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- (ACE). Gladka povr- šina je lisasta svetleje rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno šina je rjava. Lonec oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. je žgan nepopol- 18,4 cm, v. 2,8 cm. no oksidacijsko. 3021 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–59 Najširši obod lonca je okrašen z manjšo Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz krožno bradavico. drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- Pr. u. 24,6 cm, v. 9,8 cm. na je lisasta svetlo rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 12,2 cm, v. 3,2 cm. 3022 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–43 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 7,8 cm, v. 4,6 cm. 3023 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–63 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka, a nagubana površi- na je lisasta, na zunanji strani svetlo rdečerjava in na notranji svetlo siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 14,2 cm, v. 2,9 cm. 3024 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–65 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACDE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 21,4 cm, v. 5,8 cm. 3025 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–25 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 19,2 cm, v. 6,6 cm. 702 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 703 3029 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–58 Lonec (odlomek ostenja z rameni in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen z ovalno bradavico. Nv. pr. 32,8 cm, v. 15,0 cm. 3030 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–12 Lonec (odlomek dna z ostenjem in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta svetlo rjava, slabo ohranjena. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okra- šen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. d. 10,8 cm, v. 18,7 cm. 3031 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–38 Lonec (odlomek ostenja z rameni, najširšim obodom in navpično predrtim jezičastim držajem), izdelan prostoroč- no iz grobozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta na notranji strani siva in na zunanji rdeča ter premazana z rdečim premazom, ohra- njenim le v sledovih. Lonec je žgan nepo- polno oksidacijsko. Nv. pr. 23,2 cm, v. 6,9 cm. 3032 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–49 Lonec (odlomek ostenja z vratom, rameni in najširšim obo- dom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in rjava. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod in prehod vratu v rame lonca sta okrašena z odtisi konice nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Nv. pr. 24,6 cm, v. 15,0 cm. 3033 PO 146; son. D; zač. št. CSP146–28 Posoda na nogi (odlomek ostenja z dnom in nogo, rekon- strukcija), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- šina je lisasta rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Rame in prehod ostenja v dno in nogo posode na nogi so okrašeni z žlebovi. Nv. pr. 21,8 cm, v. 20,6 cm. 704 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 705 3034 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–33 3044 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–23 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- svetlo rjava, vidne so sledi zgladitev. Posoda je žgana nepo- na je lisasta rjava, na notranji strani slabo ohranjena. Posoda je polno oksidacijsko. Pr. d. 12,2 cm, v. 12,3 cm. žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,4 cm, v. 4,7 cm. 3035 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–26 3045 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–34 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka, a nagubana površina površina je lisasta rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepo- je svetlo rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 3,2 cm, v. polno oksidacijsko. Pr. d. 11,8 cm, v. 5,6 cm. 2,8 cm. 3036 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–10 3046 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–47 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina zelo finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka, je rdeča s sivimi lisami, slabo ohranjena. Posoda je žgana a nagubana površina je rdeča, vidne sledi zaglajevanja. Poso- nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,4 cm, v. 5,2 cm. da je žgana oksidacijsko. Pr. d. 5,2 cm, v. 1,5 cm. 3037 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–9 3047 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–61 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjavo zelo finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka, rdeča s temno sivimi lisami, slabo ohranjena. Posoda je žgana a nagubana površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,6 cm, v. 4,8 cm. oksidacijsko. Pr. d. 3,8 cm, v. 1,2 cm. 3038 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–30 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča s svetlo sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Pr. d. 6,8 cm, v. 2,8 cm. 3039 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–55 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka površina je lisasta siva in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3,2 cm, v. 2,0 cm. 3040 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–48 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta siva in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno je okrašen z odtisi nohta (v mokro glino). Pr. d. 6,4 cm, v. 2,2 cm. 3041 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–31 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,6 cm, v. 4,4 cm. 3042 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–11 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča, svetlo rjava in siva, ohranjene so sledi rdečega prema- za. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,0 cm, v. 3,0 cm. 3043 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–70 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in siva. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 4,8 cm, v. 1,6 cm. 706 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 707 3048 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–7 3055 PO 146; zač. št. CSP 146–53 Miniaturna posoda (skodela), izdelana prostoročno iz drobno- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- zrnate lončarske mase (ACD). Rjava lisasta površina je gladka z nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča, vidnimi sledmi zaglajevanja. Minia-rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Celotno tura je žgana nepopolno oksidacij- ostenje posode je okrašeno z vrezi. Vel. 5,3 × 5,0 cm. sko. Pr. u. 5,5 cm, v. 2,8 cm (Guštin et al. 2005, sl. 7; Tomaž 2005a, 264, 3056 PO 146; son. D; zač. št. Fig. 4; Guštin et al. 2006, 384, Fig. CSP 146–19 3: 6). Zajemalka (celotno ostenje, poškodovan le držaj), izdelana 3049 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–18 prostoročno iz drobnozrnate Miniaturna posoda (skodela), izdelana prostoročno iz drob- lončarske mase (ACE, številni nozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je delci C). Groba površina je lisasta lisasta rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. rdeča in rjava. Zajemalka je žga- u. 7,2 cm, v. 2,2 cm (Tomaž 2005a, 264–265, Fig. 4 –7). na nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 3050 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–36 5,1 cm, v. 2,0 cm (Tomaž 2005a, Miniaturna posoda (čaša – odlomek ustja z ostenjem in vodo- 264, Fig. 3: 8). ravno predrtim držajem), izdelana prostoročno iz finozrnate 3057 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–50 lončarske mase (ACE). Gladka povr- Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana šina je lisasta rjava. Posoda je žgana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka, a na- nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 6,6 cm, gubana površina je svetlo rdeča. Zajemalka je žgana oksidacij- v. 3,2 cm (Tomaž 2005a, 264–265, Fig. sko. Vel. 6,6 × 7,8 cm. 4–7). 3058 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–51 3051 PO 146; son. D; zač. št. CSP146–35 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta površina je rdeča. Zajemalka je žgana oksidacijsko. Vel. 7,3 × rdečerjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Pr. pok. 5,1 cm. 12,0 cm, v. 1,9 cm. 3059 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–71 3052 PO 146; son. D; zač. št. CSP Zajemalka, izdelana prostoročno iz zelo 146–56 finozrnate lončarske mase (ACD). Svetlo rjava, Odlomek ustja z ostenjem in ročajem nagubana površina je precej nedodelana. posode, izdelane prostoročno iz drobno- Zajemalka je žgana oksidacijsko. Pr. 3,0 cm, v. zrnate lončarske mase (ACE). Gladka po- 1,4 cm (Guštin et al. 2005, sl. 10; Tomaž, Kavur vršina je lisasta svetlo rjava in temno siva. 2006, predmet 25). Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,3 × 5,1 cm. 3060 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–39 Prevrtana keramična ploščica, oblikovana iz ostenja posode, 3053 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–57 izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Odlomek izliva posode, izdelane prostoroč- Gladka površina je svetlo rumeno – rjava. Posoda, iz no iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). katere je bila narejena ploščica, je žgana oksidacijsko. Groba površina je lisasta svetlo rjava in Vel. 1,3 × 1,3 cm (Tomaž 2006, sl. 4: 5). temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,1 × 6,6 cm. 3054 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–54 Odlomek ostenja z vodoravno predrtim ročajem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,5 cm. 708 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 3. 709 3061 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k1 3070 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k10 Fragmentiran odbitek z drobtinčasto retušo iz rja- Retuširan odbitek iz temno sivega roženca. vosivega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksi- Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem in malnem in srednjem delu levega lateralnega roba distalnem delu desnega lateralnega roba na na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. Dl. 2,7 cm; š. 1,8 cm; db. 0,6 cm. 2,0 cm; db. 0,6 cm. 3062 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k2 3071 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k11 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega ro- Retuširan odbitek iz rjavosivega roženca. Talon je ženca. Talon je diedričen. Na distalnem delu pokrit s korteksom. Na distalnem delu desnega desnega lateralnega roba na dorzalni strani lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. retuše. Dl. 2,6 cm; š. 2,0 cm; db. 0,5 cm. 2,2 cm; db. 0,4 cm. 3072 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k12 3063 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k3 Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega Strgalce na fragmentu dobitka iz sivega rožen- roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni ca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 3,4 cm; š. 2,8 cm; š. 2,0 cm; db. 1,6 cm. 2,3 cm; db. 0,5 cm. 3073 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k13 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon 3064 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k4 je pokrit s korteksom. Na proksimalnem in Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- srednjem delu desnega lateralnega roba na ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinča- š. 2,6 cm; db. 1,2 cm. ste retuše. Dl. 3,9 cm; š. 2,1 cm; db. 0,8 cm. 3074 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k14 Retuširan fragment odbitka iz sivega 3065 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k5 roženca. Na proksimalnem delu levega Klinica z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. lateralnega roba na ventralni strani se Talon je gladek. Na levem lateralnem delu in na nahajajo retuše. Dl. 2,8 cm; š. 3,8 cm; distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drob- db. 1,1 cm. tinčaste retuše. Dl. 3,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm. 3075 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k15 3066 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k6 Retuširan fragment odbitka iz temno sivega roženca. Klinica z drobtinčasto retušo iz rjavega roženca. Talon Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzal- je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba ni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,3 cm; š. 0,8 cm; db. na ventralni stran se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,2 cm. 3,0 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 3076 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k16 3067 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k7 Fragmentiran retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon Fragment klinice z drobtinčasto retušo iz sivega je ventralno stanjšan. Na desnem lateralnem robu na ventralni roženca. Na srednjem delu desnega lateralnega roba strani se nahajajo na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. retuše. Dl. 2,3 cm; š. 3,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,3 cm. 3,1 cm; db. 0,6 cm. 3068 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k8 Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. 3077 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k17 Na distalnem delu desnega lateralnega roba in na Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu se nahajajo retuše. Zdi se, da gre proksimalnem delu levega lateralnega roba in za fragmentirano praskalo. Dl. 2,0 cm; š. 1,7 cm; na distalnem delu desnega lateralnega roba na db. 0,4 cm. dorzalni strani se nahajajo retuše. Na proksimal- nem delu desnega lateralnega roba na ventralni 3069 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k9 strani se nahajajo retuše. Dl. 3,0 cm; š. 2,0 cm; db. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- 0,4 cm. ca. Talon je gladek in ventralno stanjšan. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,1 cm; š. 2,4 cm; db. 1,0 cm. 710 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 2. 711 3078 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k18 3085 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k25 Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na Praskalo na retuširanem fragmentu odbit- levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo ka iz sivega roženca. Na distalnem delu na retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na srednjem in distalnem delu desnega late- ralnega roba na dorzalni strani se nahajajo 3079 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k19 retuše. Dl. 4,4 cm; š. 2,7 cm; db. 1,2 cm. Fragment kline s prečnima retušama iz sivega rožen- ca. Na proksimalnem in distalnem delu na ventralni 3086 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k26 strani sta s strmo retušo izdelani prečni retuši. Dl. Praskalo na fragmentu dobitka iz sivega 1,3 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm. 3080 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k20 Fragment kline s prečno retušo iz svetlo sivega 3087 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k27 roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- nahaja s strmo retušo delno izdelana prečna retuša. ženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni Dl. 1,2 cm; š. 1,4 cm; db. 0,2 cm. strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. 3081 PO 146; zač. št. CSP 146–k21 Fragment klinice s prečno retušo iz svetlo sivega ro- 3088 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k28 ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je s strmo Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo retušo izdelana prečna retuša. Dl. 1,1 cm; š. 1,2 cm; db. rjavosivega roženca. Na levem lateral- 0,2 cm. nem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 2,3 cm; 3082 PO 146; son. D; zač. št. CSP š. 3,6 cm; db. 1,3 cm. 146–k22 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je 3089 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k29 gladek. Na srednjem in distalnem delu de- Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega snega lateralnega roba na ventralni strani roženca. Na levem in desnem lateral- se nahajajo retuše. Dl. 9,2 cm; š. 3,1 cm; nem robu na dorzalni strani se nahajajo db. 1,6 cm. stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 2,3 cm; š. 3,3 cm; db. 1,5 cm. 3090 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k30 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 1,3 cm; š. 1,8 cm; db. 1,1 cm. 3091 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k31 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega plastovite- ga roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni 3083 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k23 strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. Nazobčan fragment odbitka iz svetlo sivega 3,8 cm; š. 1,8 cm; db. 1,3 cm. roženca. Na distalnem delu levega lateral- nega roba in na distalnem delu na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Dl. 3092 PO 146; son. D; zač. št. CSP 4,0 cm; š. 2,6 cm; db. 1,4 cm. 146–k32 Sveder na fragmentu odbitka iz svetlo sive- 3084 PO 146; son. D; zač. št. CSP ga roženca. Na distalnem delu desnega la- 146–k24 teralnega roba na dorzalni strani se nahaja Nazobčan odbitek iz sivega roženca. s strmo retušo izdelan hrbet. Na distalnem Talon je gladek. Na srednjem delu delu levega lateralnega roba na ventralni desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja s strmo retušo izdelan strani sta izdelani retuširani izjedi. Dl. hrbet. Hrbta tvorita sveder. Dl. 4,2 cm; š. 4,2 cm; š. 3,8 cm; db. 1,5 cm. 3,2 cm; db. 0,6 cm. 712 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 2. 713 3093 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k33 3103 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146– Testiran prodnik iz svetlo sivorjavega do sivega roženca. Dl. k43 3,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,5 cm. Polizdelek kopitaste sekire iz svetlo rjave 3094 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k34 kamnine. Dl. 9,4 cm; š. 4,2 cm; db. 2,8 cm. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,7 cm; š. 2,4 cm; db. 1,6 cm. 3095 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k35 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 1,8 cm; š. 2,2 cm; db. 1,6 cm. 3104 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k44 3096 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k36 Odlomek brusa iz rjavo–sive sre- Unipolarno jedro iz temno sivega ro- dnjezrnate kamnine (peščenjaka). ženca. Jedro je bilo izpostavljeno visoki Dl. 4,0 cm; š. 5,6 cm; db. 1,9 cm. temperaturi. Dl. 2,2 cm; š. 3,8 cm; db. 3,0 cm. 3105 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k45 Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate 3097 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k37 kamnine (peščenjaka). Dl. 2,2 cm; š. 3,2 cm; Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,7 cm; š. 4,2 cm; db. db. 1,6 cm. 3,6 cm. 3106 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k46 3098 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k38 Odlomek brusa iz rjavo–sive srednjezrnate kamnine (pešče- Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,3 cm; njaka). Dl. 2,0 cm; š. 3,2 cm; db. 0,6 cm. db. 3,0 cm. 3099 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k39 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,4 cm; db. 1,9 cm. 3100 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k40 Bipolarno jedro iz sivega do rjavega roženca. Dl. 3,3 cm; š. 3,4 cm; db. 2,8 cm. 3101 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k41 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 2,0 cm; š. 2,8 cm; db. 1,8 cm. 3102 PO 146; son. D; zač. št. CSP 146–k42 Tolkač iz sive kamnine. Dl. 11,0cm; š. 7,0 cm; db. 1,7 cm. 714 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 146; merilo 1 : 2. 715 PO 149 3107 PO 149; son. D; zač. št. CSP 149–1 Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina je lisasta temno siva, rjava in rumena. Skodela je žgana nepopolno oksidacijsko. Najširši obod skodele je okra- šen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 21,4 cm, v. 11,6 cm. 3108 PO 149; son. D; zač. št. CSP 149–2 Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz finozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je močno lisasta rdečkasta s sivimi lisami. Lonec je žgan nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 21,6 cm, v. 29,5 cm. 3109 PO 149; son. D; zač. št. CSP 149–3 Lonec (odlomek vratu, ramen in najširšega oboda), izdelan prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba po- vršina je lisasta rjava in siva. Lonec je žgan nepopolno oksida- cijsko. Najširši obod lonca je okrašen z od- tisi nohta in krožnimi bradavicami. Nv. pr. 15,3 cm, v. 7,3 cm. 3110 PO 149; son. D; zač. št. CSP 149–k1 Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega late- ralnega roba na dorzalni strani je izdelano atipično čelo praskala. Dl. 3,1 cm; š. 2,6 cm; db. 1,0 cm. 716 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 149; 3110 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 717 PO 150 3115 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–44 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 3111 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–153 iz grobozrnate lončarske mase Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno (ACE). Rdeča in siva, lisasta iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Svetlo rjava, površina je gladka, slabše lisasta površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno oksida-ohranjena. Skleda je žgana cijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta in nepopolno oksidacijsko. Ustje odtisom prsta. Pr. u. 10,4 cm, v. 2,9 cm. in klek sklede sta okrašena z 3112 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–89 odtisi prsta. Pr. u. 27,6 cm, v. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 4,5 cm. iz grobozrnate mase (ACE). Temno 3116 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–19 rjava in temno siva, lisasta površina Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno je gladka, vidne so sledi zagladi- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Temno rjava, rjava in tev. Skleda je žgana nepopolno siva, lisasta površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Skleda je pod ustjem oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi nohta, okrašena z odtisi konice nohta. Pr. klek sklede pa še s krožno bradavico, preoblikovano z odti- u. 13,2 cm, v. 3,0 cm. som prsta. Pr. u. 18,8 cm, v. 3,3 cm. 3113 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–18 3117 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–32 Skleda na nogi (rekonstruirano ostenje), izdelana prostoročno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo in temno rjava, iz drobnozrnate mase (ACE). Svetlo rjava in siva, lisasta povr- lisasta površina je gladka. Zunanja površina je premazana s šina je gladka. Skleda svetlo rdečim premazom, ohranjenim le v sledovih. Skleda na je žgana nepopolno nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek in baza noge skle- oksidacijsko. Klek skle- de na nogi sta okrašena z odtisi nohta, noga pa še s cik–cak de je okrašen z odtisi vrezi. Pr. u. 13,7 cm, v. 6,6 cm (Tomaž, Kavur 2006, predmet 15; nohta in krožno bra- Guštin et al. 2006, 384, Fig. 3: 4). davico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 31,4 cm, v. 5,0 cm. 3118 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–105 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- no iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Rjava in temno siva, lisasta površina je gladka, vidne so sledi zagla- ditev. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 19,4 cm, v. 3,3 cm. 3114 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–48 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Temno rjava in temno siva, lisasta površina je groba. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi konice nohta, na ustju so dodani modelirani izrastki, klek sklede pa je okrašen še s krožno bradavico, pre- oblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 20,6 cm, v. 5,1 cm. 718 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 719 3119 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–149 3124 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–83 Skleda (odlomek ostenja s prehodom v rob ustja), izdelana Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rdeča, notranja površina je rdeča s sivimi lisami, slabše ohranjena. Skleda je površina je gladka in premazana z rdečim premazom, gladka žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisi zunanja površina pa je temno siva. Skleda je žgana nepopol- nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. no oksidacijsko. Ustje sklede je okrašeno z odtisi konice nohta. u. 28,6 cm, v. 7,0 cm. Vel. 3,9 × 5,3 cm. 3125 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–70 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Svetlo rdeča površina je gladka. Skleda je žgana oksidacijsko. Ustje sklede je okraše- no z odtisi prsta. Vel. 3,3 × 5,5 cm. 3126 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–46 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, večji delci E). Gladka površina je lisasta svetlo rjava; premazana s svetlo rdečim premazom, ohranjenim v sledovih. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Ustje in ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,7 × 5,6 cm. 3120 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–97 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča, rjava in siva površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 31,4 cm, v. 4,8 cm. 3121 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–102 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča površina je gladka, premazana z rdečim premazom. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede sta okrašena z odtisi prsta. Vel. 4,5 × 7,1 cm. 3122 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–98 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in ročajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča, rjava in siva površina je glad- ka, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Pr. u. 25,0 cm, v. 5,6 cm. 3123 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–99 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča, temno rjava in siva površina je gladka, slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,1 × 7,8 cm. 720 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 721 3127 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–84 3136 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–2 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rjava, lisasta površina iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je je groba. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × lisasta rjava, rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepopolno 3,5 cm. oksidacijsko. Pr. d. 10,6 cm, v. 3,7 cm. 3128 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–71 3137 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–15 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno Čaša (odlomek ustja z ostenjem), iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Rdeča in siva, lisasta izdelana prostoročno iz finozrnate površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. lončarske mase (ACE, veliki delci Vel. 2,7 × 4,0 cm. E). Gladka, a nagubana površina je 3129 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–100 svetlo rjava. Čaša je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje čaše je okrašeno Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno z vrezi in manjšimi krožnimi bradavi- iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Temno siva površina je cami. Pr. u. 5,2 cm, v. 6,4 cm. gladka. Skleda je žgana redukcijsko. Vel. 4,6 × 4,5 cm. 3130 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–72 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno 3138 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–94 iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Rjavo rdeča, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lisasta površina je groba, slabše ohranjena. Skleda je žgana drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,0 × 5,9 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in vrat posode sta okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 9,4 cm, v. 2,6 cm. 3131 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–33 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izde- 3139 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–62 lana prostoročno iz drobnozrnate lončarske Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz mase (ACE). Temno rjava, rjava in siva, lisasta grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina površina je gladka. Skleda je žgana nepopolno je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje poso- oksidacijsko. Vel. 2,7 × 3,7 cm. de je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 13 cm, v. 2,5 cm. 3132 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–10 3140 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–148 Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno Čaša (odlomek ustja z ostenjem in iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je navpično predrtim držajem), izdelana lisasta rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE, Pr. d. 10,8 cm, v. 4,4 cm. luknjičava). Gladka površina je lisasta temno rjava. Čaša je žgana nepopolno 3133 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–122 oksidacijsko. Vel. 4,6 × 4,9 cm; 3,3 × Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno 4,3 cm; 4,4 × 5,3 cm; 1,2 × 2,0 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3141 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–101 8,4 cm, v. 4,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka 3134 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–6 površina je lisasta rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoročno oksidacijsko. Pr. u. 19,0 cm, v. 3,5 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Noga 3142 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–1 posode je okrašena z žlebovi. Pr. d. 10,8 cm, v. 3,9 cm. Lonec (odlomek ustja z vratom, rameni, najširšim obodom in ročajem), izdelan 3135 PO 150; zač. št. CSP 150–9 prostoročno iz grobozrnate lončarske Odlomek dna z nogo posode na nogi, izdelane prostoroč- mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava, no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba temno rdeča in siva. Lonec je žgan nepo- površina je lisasta rjava; notranjost noge pa je temno siva. Po- polno oksidacijsko. Lonec je pod ustjem soda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,2 cm, in na najširšem obodu okrašen z odtisi v. 3,9 cm. prsta in odtisi konice nohta. Pr. u. 14,4 cm, v. 11,2 cm. 722 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 723 3143 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–17 Lonec (odlomek ustja z vratom, rameni in najširšim obodom), izdelan prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, rdeča in siva. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 31,8 cm, v. 17,7 cm. 3144 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–26 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- storočno iz finozrnate lončarske mase (AC, zelo luknjičava). Gladka površina je temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcij- sko. Nv. pr. 8,8 cm, v. 3,2 cm. 3145 PO 150; zač. št. CSP 150–86 3149 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–113 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- šina je lisasta rjava, slabše na je lisasta temno rjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno ohranjena. Posoda je žga- oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. na nepopolno oksidacijsko. 15,0 cm, v. 2,9 cm. Ustje posode je okrašeno z 3150 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–92 odtisi nohta, vrat pa z vrezi. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pr. u. 24,8 cm, v. 2,8 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo 3146 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–87 rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 30,0 cm, v. 3,2 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta na notranji strani rjava in na zunanji temno siva, slabše ohra- njena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta, vrat pa z vrezi. Pr. u. 21,8 cm, v. 3,8 cm. 3147 PO 150; zač. št. CSP 150–54 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- šina je na notranji strani svetlo siva in na zunanji svetlo rdeča, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Pr. u. 28,4 cm, v. 3,0 cm. 3148 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–38 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, veliki delci E). Gladka površina je rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Pr. u. 17,6 cm, v. 3,2 cm. 724 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 725 3151 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–66 3160 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–73 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba je lisasta rdeča in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- površina je na notranji strani temno rjava in na zunanji rdeča. sko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,8 × 4,1 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je 3152 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–34 okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,8 × 5,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3161 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–111 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je lisasta svetlo rjava in siva. Poso- drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba da je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,2 × Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi nohta. Vel. 2,6 × 3,9 cm. 4,7 cm; 2,1 × 3,5 cm. 3153 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–45 3162 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–75 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode površina je lisasta svetlo rjava; premazana s svetlo rdečim pre- je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,6 × 6,4 cm. mazom, ki pa je slabo ohranjen. Posoda je žgana nepopolno 3154 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–39 oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,0 × 6,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,2 × 4,5 cm. 3155 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–56 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- šina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,6 × 4,8 cm. 3156 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–49 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- šina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,8 × 3,5 cm. 3157 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–40 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rdeča, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,0 × 3,2 cm. 3158 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–60 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,9 × 3,5 cm. 3159 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–55 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na notranji strani rjava in na zunanji svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem z vtiskovanjem z odtisi nohta. Vel. 3,7 × 3,8 cm. 726 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 727 3163 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–79 3172 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–117 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- lisasta svetlo rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana šina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. nepopolno oksidacijsko. Ustju je okrašeno z odtisi nohta. Vel. Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,2 × 4,1 cm. 3,7 × 4,6 cm. 3173 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–119 3164 PO 150; zač. št. CSP 150–67 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. temno rjava in siva, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in vrat posode nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi sta okrašena z odtisi prsta. Vel. 2,7 × 3,3 cm. prsta. Vel. 1,8 × 4 cm. 3165 PO 150; son. D;zač. št. CSP 150–85 3174 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–59 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta številni delci E). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje in rjava. Posoda je žgana nepopolno ostenje posode sta okrašena z odtisi nohta. Vel. 2,8 × 3,1 cm. oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 3,1 3175 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–50 × 6,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 3166 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–69 svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 2,1 × drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba zuna- 3,0 cm. nja in gladka notranja površina sta temno rjavi. Posoda je žga- na nepopolno oksidacijsko. Ustje in vrat posode sta okrašena z 3176 PO 150; zač. št. CSP 150–115 odtisi nohta. Vel. 3,1 × 5,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 3167 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–126 temno rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Ustje posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 2,2 × 2,8 cm. iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je na notranji strani rdeča in na zunanji rjava. Posoda 3177 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–118 je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz odtisi prsta. Vel. 2,4 × 4,1 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- šina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 3168 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–112 posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 1,9 × 4,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 3178 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–76 rjava in temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz sko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi nohta. Vel. 2,4 × drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- 3,2 cm. šina je lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice nohta. Vel. 2,0 3169 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–80 × 5,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- 3179 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–52 šina je rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Ustje posode je okrašeno z odtisi šila. Vel. 3,5 × 4,6 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE, večji delci E). Gladka površina je svetlo rjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana 3170 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–61 nepopolno oksidacijsko. Ustje in ostenje posode je okrašeno z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz odtisi prsta. Vel. 2,5 × 3,5 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 3180 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–47 posode je okrašeno z odtisi prsta. Vel. 3,4 × 3,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Gladka 3171 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–114 površina je lisasta rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz oksidacijsko. Posoda je pod ustjem okrašena z odtisi konice drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta nohta. Vel. 2,1 × 3,7 cm. temno rjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,6 × 3,6 cm. 728 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 729 3181 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–37 3188 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–106 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta drobnozrnate lončarske mase (ACE, zelo luknjičava). Gladka svetlo rjava; premazana s svetlo rdečim premazom, ohranjen površina je rumenorjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. v sledovih. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 3,0 × 5,0 cm. posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,6 × 3,9 cm. 3189 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–109 3182 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–88 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- Odlomek ustja z ostenjem ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske posode, izdelane prostoročno mase (ACE). Gladka površina je svetlo iz grobozrnate lončarske mase rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je (ACE, številni delci E, luknjiča- žgana oksidacijsko. Na ustju je modeliran va). Groba površina je lisasta jezičast izrastek. Vel. 3,2 × 5,1 cm. rjava in temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana 3190 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–36 nepopolno oksidacijsko. Ustje Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz posode je okrašeno z odtisi nohta, vrat pa s kanelurami. Vel. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjiča- 4,9 × 8,3 cm. va). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 3183 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–104 × 5,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate 3191 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–103 lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane površina je lisasta rjava in svetlo rde- prostoročno iz finozrnate lončarske mase ča, slabše ohranjena. Posoda je žgana (AC, luknjičava). Gladka površina je temno nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je rjava. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 2,7 × okrašeno z odtisi nohta, vrat pa s vrezi. 4,0 cm. Vel. 4,5 × 5,1 cm. 3192 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–116 3184 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–108 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz izdelane prostoročno iz drobnozrnate drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- lončarske mase (ACE, številni delci C). šina je lisasta rjava. Posoda je žgana Gladka površina je lisasta, na zunanji stra- nepopolno oksidacijsko. Posoda je ni temno siva in na notranji svetlo rjava. pod ustjem okrašena z odtisi nohta, Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. vrat pa z vrezi. Vel. 2,2 × 6,2 cm; 2,8 Vel. 2,0 × 5,1 cm. × 3,5 cm. 3193 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–74 3185 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–64 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba rdeča in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 površina je lisasta rdeča in rjava. Posoda je žgana nepopolno × 4,3 cm. oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta, vrat pa z 3194 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–78 vrezi. Vel. 2,8 × 3,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3186 PO 150; zač. št. CSP 150–91 drobnozrnate mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,1 × drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba povr- 4,5 cm. šina je lisasta rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno 3195 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–42 oksidacijsko. Vel. 3,5 × 4,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3187 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–77 grobozrnate lončarske mase (ACDE, številni delci E). Gladka Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je lisasta svetlo rjava, slabo ohranjena. Posoda je drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 4,0 cm. na je lisasta rjava in svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno 3196 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–43 oksidacijsko. Vel. 5,1 × 4,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Vel. 2,0 × 3,9 cm. 730 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3197 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–51 3207 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–96 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo svetlo rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno Vel. 1,3 × 3,4 cm. oksidacijsko. Vel. 2,5 × 3,1 cm. 3198 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–53 3208 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–58 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × strani rdečkasta in na zunanji rjava. Posoda je žgana nepopol- 4,1 cm. no oksidacijsko. Vel. 1,4 × 2,0 cm. 3199 PO 150; son. D; zač. št. CSP150–57 3209 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–95 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rumenorja- zunanji strani svetla rdečkasta in na notranji rjava; vidne so va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 × 2,3 cm. sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 4,5 cm. 3210 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–155 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- 3200 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–110 nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,7 × 2,4 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,6 × 4,7 cm. 3201 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–63 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je na zunanji strani rdeča in na notranji svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 3,7 cm. 3202 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–35 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjiča- va). Gladka površina je lisasta svetlo rjava in temno siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 3,1 cm. 3203 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–120 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz gro- bozrnate mase (ACE, luknjičava). Groba površina je rdeča. Po- soda je žgana oksidacijsko. Odebeljeno ustje. Vel. 3,6 × 3,5 cm. 3204 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–41 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,3 × 4,0 cm. 3205 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–90 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rumenorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 2,9 cm. 3206 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–68 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površi- na je lisasta rdeča in rjava, vidne so sledi zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 2,9 cm. 731 3211 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–139 3220 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–127 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem poso- Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno de, izdelane prostoročno iz drobnozrnate iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rdeča in rjava. Posoda je žgana nepopolno površina je rjava. Posoda je žgana nepopol- oksidacijsko. Ostenje in ročaj posode sta okrašena z odtisi šila. no oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z Vel. 7,2 × 5,0 cm. odtisi nohta. Vel. 3,6 × 4,4 cm. 3221 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–144 3212 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–140 Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba notranji strani svetlo rjava in na zunanji siva. Posoda je žgana površina je temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksida- nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi cijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi konice nohta. Vel. 5,6 prsta. Vel. 2,4 × 6,6 cm. × 5,1cm. 3222 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–145 3213 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–143 Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjiča- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,0 × 3,1 cm. va). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 4,9 3223 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–147 × 3,7 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je temno 3214 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–141 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje poso- Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane pro- de je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 3,1 × 3,4 cm. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno 3224 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–65 oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 5,7 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz × 5,0 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča in rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3215 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–146 3,9 × 4,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka 3225 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–156 površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,0 × 3,7 cm. zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje 3216 PO 150; son. D; zač. št. CSP150–107 posode je okrašeno z odtisi šila. Vel. 4,2 × 5,6 cm; 3,5 × Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate 3,5 cm. lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,4 × 2,8 cm. 3226 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–24 Odlomek ostenja posode, izdelane pro- 3217 PO 150; zač. št. CSP 150–93 storočno iz drobnozrnate lončarske mase Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- (ACE). Groba površina je na notranji strani nate lončarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je temno rjavo rdeča in na zunanji rjava. Posoda je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje 2,5 cm; 3,0 × 3,0 cm. posode je okrašeno z žlebovi. Vel. 3,1 × 4,9 cm. 3218 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–138 Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Ročaj posode je okrašen z odtisi šila. Vel. 5,1 × 5,6 cm. 3219 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–142 Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- šina je na zunanji strani svetlo rjava in na notranji siva. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,0 × 5,0 cm. 732 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 733 3227 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–29 3235 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–25 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rja- zrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetla va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode rjava in siva; vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana je okrašeno z vrezi. Vel. 3,4 × 2,4 cm. nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi 3228 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–31 nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,7 × 4,2 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rja- 3236 PO 150; zač. št. CSP 150–28 va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,9 × 3,0 cm. zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je 3229 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–21 rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje poso- de je okrašeno z vrezi in krožno bradavico, preoblikovano z Odlomek ostenja posode, izdelane prosto- odtisom prsta. Vel. 3,2 × 3,6 cm. ročno iz grobozrnate mase (ACE). Glad- ka površina je lisasta svetlo rjava in siva. 3237 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–154 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. storočno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je Vel. 3,9 × 4,5 cm. svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Najširši obod poso- 3230 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–22 de je okrašen z odtisom prsta. Vel. 3,5 × 4,2 cm, 2,0 × 3,7 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- 3238 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–23 nate lončarske mase (ACE). Gladka po- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- vršina je na zunanji strani svetlo rdeča zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina in na notranji strani siva. Posoda je je lisasta svetla rjava in siva. Posoda je žgana nepopolno žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno s ploščato krožno posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. bradavico. Vel. 4,8 × 6,0 cm. 3,8 × 6,0 cm. 3231 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–20 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča in na notranji strani premazana z rdečim premazom. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 5,5 × 7,7 cm. 3232 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–27 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjičava). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 4,6 × 3,5 cm. 3233 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–121 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drob- nozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta svetla rjava, rdeča in siva, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi konice nohta in krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Vel. 3,1 × 4,4 cm. 3234 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–30 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta rjava, rdeča in siva, delno poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okrašeno z odtisi prsta in ovalno bradavico. Vel. 3,0 × 4,7 cm. 734 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 735 3239 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–123 3248 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–11 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba zunanja površina drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta je lisasta rdečerjava, gladka notranja pa je svetlo rjava. Posoda rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,0 cm, je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno poso- v. 1,5 cm. de je okrašen z odtisi nohta. Pr. d. 13,2 cm, v. 1,7 cm. 3249 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–150 3240 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–124 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 2,8 cm, v. 1,3 cm. zunanji strani lisasta rjava in na notranji rdečerjava, vidne so sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 3250 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–128 Prehod ostenja v dno posode je okrašen z odtisi nohta. Pr. d. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 8,8 cm, v. 4,1 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je lisasta, na zunanji strani rjava in na notranji rdeča, vidne so 3241 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–3 sledi zagladitev. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz d. 8,2 cm, v. 2,4 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 3251 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–151 Ostenje in prehod dna v ostenje posode sta okrašena z odtisi Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nohta in vrezi. Pr. d. 9,8 cm, v. 2,5 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3242 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–8 4,2 cm, v. 2,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 3252 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–12 rjava, temno rjava, rdeča in temno siva. Posoda je žgana Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,8 cm, v. 3,0 cm. finozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3243 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–4 4,8 cm, v. 1,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 3253 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–152 rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 11,2 cm, v. 5,3 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3244 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–7 3,6 cm, v. 1,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 3254 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–135 rjava in rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. Miniaturna skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prosto- 11,6 cm, v. 4,2 cm. ročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je 3245 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–5 na notranji strani svetlo rjava in na zunanji rjava. Miniatura je Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 6,4 cm, v. 2,7 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta 3255 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–14 rjava in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Miniaturna skodela, izdelana prostoročno iz finozrnate lon- Pr. d. 8,6 cm, v. 2,8 cm. čarske mase (AC). Svetlo rjava površina je gladka, vidne so 3246 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–125 sledi zaglajevanja. Miniaturna skodela je žgana oksidacijsko. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Pr. u. 4,4 cm, v. 2,2 cm grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba (Tomaž 2005a, 264, Fig. površina je lisasta, na zunanji strani rjava in na notranji rdečer- 4; Tomaž, Kavur 2006, java, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- predmet 28). sko. Pr. d. 5,6 cm, v. 5,2 cm. 3247 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–13 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava, rdeča in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 2,4 cm. 736 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 737 3256 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–136 3265 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–137 Zajemalka (odlomek recipienta), izdelana prostoročno iz Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdeča. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 3,8 cm, Gladka površina je svetlo rjava. Zajemalka je žgana nepopolno 2,6 × 3,0 cm. oksidacijsko. Vel. 2,8 × 3,3 cm. 3257 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–81 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava. Po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 3,2 cm. 3258 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–82 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava. Po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,9 × 2,1 cm. 3259 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–132 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdeča. Zajemalka je žgana oksidacijsko. Vel. 4,2 × 5,1 cm. 3260 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–131 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim dr- žajem), izdelana prostoročno iz zelo grobozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava in temno rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,7 × 4,5 cm. 3261 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–129 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz finozr- nate lončarske mase (ACE, posamezni ve- čji delci A). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča in siva. Zajemalka je žgana nepo- polno oksidacijsko. Recipient zajemalke je okrašen z vrezi. Vel. 5,2 × 5,8 cm; v. 3,2 cm. 3262 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–133 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdeča. Zajemalka je žgana oksidacijsko. Vel. 5,7 × 4,8 cm. 3263 PO 150; son. D; zač. št. CSP150–134 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz drob- nozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 6,7 × 5,6 cm; v. 3,7 cm. 3264 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–130 Zajemalka (odlomek recipienta s predrtim držajem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka povr- šina je lisasta svetlo rjava in temno rjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,6 × 3,6 cm. 738 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 3. 739 3266 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k1 3275 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k10 Klina z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je diedri- Fragmentirana klinica z drobtinčasto retušo iz rjavosi- čen. Na srednjem in distalnem delu levega lateralnega vega roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem delu roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladi- levega lateralnega roba na ventralni in dorzalni strani tve. Dl. 5,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 3276 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k11 3267 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k2 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani Dl. 3,5 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 5,7 cm; š. 3277 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k12 3,7 cm; db. 1,6 cm. Fragment retuširanega odbitka iz sivega rožen- ca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba 3268 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k3 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,0 cm; Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz temno š. 3,4 cm; db. 1,2 cm. sivega roženca. Na levem lateralnem robu na 3278 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k13 dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. Retuširan fragment odbitka iz sivega roženca. Talon 3,8 cm; š. 2,2 cm; db. 1,0 cm. je zdrobljen. Na levem in desnem lateralnem robu 3269 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k4 na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,5 cm; š. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. 2,0 cm; db. 0,3 cm. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,8 cm; š. 2,5 cm; db. 0,8 cm. 3270 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k5 Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Dl. 1,9 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 3271 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k6 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega rožen- ca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu levega in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,9 cm; db. 0,3 cm. 3272 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k7 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na desnem lateralnem robu in na distalnem delu na dorzalni in ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dorzalna stran pokrita s korteksom. Dl. 4,0 cm; š. 2,3 cm; db. 1,5 cm. 3273 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k8 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. 3274 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k9 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sivorjavega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na ven- tralni in dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 1,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,3 cm. 740 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 741 3279 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k14 3289 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k24 Retuširan fragmentiran odbitek iz rjavosivega ro- Odbitek z izjedo iz svetlo rjavosivega roženca. Talon ženca. Talon je diedričen. Na srednjem in distalnem je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm; db. se nahajajo retuše. Dl. 4,0 cm; š. 2,3 cm; db. 0,4 cm. 0,6 cm. 3280 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k15 3290 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k25 Fragment retuširane kline iz sivega roženca. Na Fragment kline s prečno retušo iz svetlo sivega ro- srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni ženca. Talon je diedričen fasetiran. Na distalnem delu strani se nahajajo retuše. Dl. 2,7 cm; š. 1,5 cm; db. na dorzalni strani je izdelana polstrma prečna retuša. 0,6 cm. Dl. 1,9 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 3281 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k16 3291 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k26 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Praskalo na fragmentu odbitka iz rjavosivega Na distalnem delu desnega lateralnega roba in na roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani srednjem in distalnem delu levega lateralnega roba je izdelano čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 2,9 cm; na dorzalni in ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. db. 0,7 cm. 3,0 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 3292 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k27 3282 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k17 Praskalo na klini iz svetlo rjavosivega roženca. Talon Retuširana klinica iz svetlo sivega roženca. Na levem je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je iz- lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. delano čelo praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,4 cm; db. 0,4 cm. Dl. 3,4 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 3293 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k28 3283 PO 150; son. D; Praskalo na fragmentu kline iz rjavosivega roženca. zač. št. CSP 150–k18 Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo Retuširan odbitek iz sivorjave- praskala. Dl. 2,1 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. ga roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na srednjem delu 3294 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k29 desnega lateralnega roba na Atipično praskalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- dorzalni strani se nahajajo ženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano retuše. Dl. 4,0 cm; š. 5,5 cm; atipično čelo praskala. Dl. 1,9 cm; š. 0,9 cm; db. 0,6 cm. db. 1,6 cm. 3295 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k30 3284 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k19 Atipično praskalo na fragmentu kline iz temno sivega Fragment retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na dis- roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izde- talnem delu na dorzalni strani se nahajajo strme retuše. lano atipično čelo praskala. Odbitek je bil izpostavljen Dl. 1,1 cm; š. 0,9 cm; db. 0,5 cm. visoki temperaturi. Dl. 1,8 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 3285 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k20 3296 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k31 Odbitek z izjedo iz svetlo rjavega prosojnega rožen- Atipično praskalo na fragmentu odbitka z drobtin- ca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu na často retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu ventralni strani je izdelana izjeda. Dl. 2,8 cm; š. 1,4 cm; levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelan db. 0,6 cm. del čela praskala. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3286 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k21 2,2 cm; š. 1,7 cm; db. 0,3 cm. Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega lateralne- 3297 PO 150; son. D; ga roba na dorzalni strani je izdelana retuši- zač. št. CSP 150–k32 rana izjeda. Dl. 4,3 cm; š. 2,9 cm; db. 0,8 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivorjavega roženca. Na proksi- malnem delu na dorzalni strani se nahajajo strme stopnjevite 3287 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k22 školjkovite retuše. Dl. 4,0 cm; š. Fragment retuširane kline iz rjavosivega roženca. 5,5 cm; db. 2,0 cm. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,4 cm; š. 2,0 cm; db. 0,4 cm. 3288 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k23 Fragment kline z izrobo iz sivega roženca. Na proksi- malnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izroba. Dl. 1,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. 742 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 743 3298 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k33 3305 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k40 Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega Talon je pokrit s korteksom. Na distal- roženca. Na proksimalnem in distalnem delu nem delu desnega lateralnega roba na desnega lateralnega roba na dorzalni strani se ventralni strani se nahajajo školjkovite nahajajo retuše. Na dorzalni strani korteks. Dl. retuše. Dl. 4,8 cm; š. 5,7 cm; db. 1,8 cm. 4,5 cm; š. 3,8 cm; db. 1,4 cm. 3306 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k41 3299 PO 150; son. D; zač. št. CSP Strgalo na odbitku iz temno sive- 150–k34 ga roženca. Talon je gladek. Na Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega srednjem in distalnem delu desnega roženca. Na desnem lateralnem robu na lateralnega roba na dorzalni strani dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školj- se nahajajo školjkovite retuše. Na kovite retuše. Dl. 5,0 cm; š. 3,3 cm; db. 1,7 cm. dorzalni strani so sledi korteksa. Dl. 6,0 cm; š. 5,8 cm; db. 2,2 cm. 3300 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k35 Strgalo na odbitku iz temneje sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Na distalnem delu 3307 PO 150; son. D; na ventralni strani se nahajajo polstrme stopnje- zač. št. CSP 150–k42 vite školjkovite retuše. Dl. 4,5 cm; š. 4,0 cm; db. Strgalo na fragmentu jedra iz svetlo sivega 1,0 cm. roženca. Na desnem lateralnem robu na dor- 3301 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k36 zalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 3,4 cm; š. 3,7 cm; db. 1,9 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega ro- ženca. Talon je pokrit s korteksom. Na levem 3308 PO 150; son. D; in desnem lateralnem robu na ventralni strani zač. št. CSP 150–k43 se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. Strgalo na odbitku iz svetlo sivega rožen- 5,7 cm; š. 3,3 cm; db. 1,6 cm. ca. Talon je pokrit s korteksom. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se 3302 PO 150; son. D; nahajajo školjkovite retuše. Dl. 5,4 cm; š. 4,8 cm; db. 1,6 cm. zač. št. CSP 150–k37 Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na desnem lateralnem 3309 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k44 robu na dorzalni strani se nahajajo sto- Atipično praskalo na prodniku is sivega roženca. pnjevite školjkovite retuše. Dl. 4,8 cm; š. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja ati- 4,8 cm; db. 2,0 cm. pično izdelano čelo praskala. Dl. 6,0 cm; š. 2,4 cm; 3303 PO 150; son. D; db. 1,9 cm. zač. št. CSP 150–k38 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivorjave- ga roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Dl. 7,0 cm; š. 4,7 cm; db. 2,4 cm. 3304 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k39 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo školjkovite retu- še. Na dorzalni strani korteks. Dl. 5,6 cm; š. 5,0 cm; db. 2,7 cm. 744 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 745 3310 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k45 3318 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k53 Strgalo na odbitku iz sivega rožen- Fragmentiran odbitek z izrobo iz svetlo sivega ca. Talon je pokrit s korteksom. Na roženca. Talon je fasetiran. Na proksimalnem levem in desnem lateralnem robu na delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo dorzalni in ventralni strani sta s polstrmo retušo školjkovite retuše. Na dorzalni strani izdelani izrobi. Izrobi tvorita trn. Dl. 5,5 cm; š. so sledi korteksa. Dl. 3,4 cm; š. 4,2 cm; 2,4 cm; db. 0,8 cm. db. 1,5 cm. 3311 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k46 Strgalo na fragmentu odbitka iz svetlo rjavega 3319 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k54 konglomeratnega roženca. Na desnem lateral- Sveder na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na nem robu na dorzalni strani se nahajajo školj- proksimalnem delu levega in desnega lateralnega kovite retuše. Dl. 4,2 cm; š. 2,6 cm; db. 1,0 cm. roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 3312 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k47 2,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,4 cm. Strgalo na fragmentu odbitka iz 3320 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k55 sivega roženca. Na levem in desnem Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na pro- lateralnem robu na dorzalni strani se ksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi Dl. 3,0 cm; š. 4,0 cm; db. 1,6 cm. tvorita sveder. Sveder je odlomljen. Dl. 1,4 cm; š. 0,7 cm; 3313 PO 150; son. D; db. 0,3 cm. zač. št. CSP 150–k48 3321 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k56 Strgalo na odbitku iz temno sivega plasto- Sveder na fragmentu kline iz sivega roženca. Na levem vitega roženca. Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s strmo robu grebena na ventralni strani se nahajajo retušo izdelan hrbet. Hrbta tvorita sveder. Sveder je retuše. Dl. 6,4 cm; š. 3,4 cm; db. 1,5 cm. odlomljen. Dl. 2,6 cm; š. 0,5 cm; db. 0,3 cm. 3314 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k49 Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,9 cm; š. 3,5 cm; db. 1,8 cm. 3315 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k50 Strgalo na jedru iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,2 cm; š. 2,2 cm; db. 1,4 cm. 3316 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k51 Strgalo na prodniku iz temno sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo polstrme retuše. Dl. 2,9 cm; š. 1,8 cm; db. 1,3 cm. 3317 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k52 Praskalo na fragmentu jedru iz rjavosivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 2,4 cm; db. 1,4 cm. 746 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 747 3322 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k57 Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta s strmo retušo izdelani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,9 cm; š. 0,8 cm; db. 0,3 cm. 3323 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k58 Testiran prodnik iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,8 cm; š. 4,6 cm; db. 2,4 cm. 3324 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k59 Testiran prodnik iz rjavega do sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,8 cm; db. 2,4 cm. 3325 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k60 Testiran prodnik iz rjavega do sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,2 cm; db. 2,6 cm. 3326 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k61 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,4 cm; db. 3,2 cm. 3327 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k62 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 2,7 cm; db. 1,8 cm. 3328 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k63 Unipolarno jedro iz svetlo sivorjave- ga roženca. Dl. 4,0 cm; š. 2,6 cm; db. 4,0 cm. 3329 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k64 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 4,0 cm; db. 3,2 cm. 3330 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k65 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,6 cm; db. 2,2 cm. 748 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 749 3331 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k66 Unipolarno jedro iz sivorjavega roženca. Dl. 5,2 cm; š. 3,4 cm; db. 3,0 cm. 3332 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k67 Unipolarno jedro iz rdeče rjavega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,6 cm; db. 2,8 cm. 3333 PO 150; zač. št. CSP 150–k68 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 2,8 cm. 3334 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k69 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 3,6 cm; db. 2,7 cm. 3335 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k70 Unipolarno jedro iz svetlo rjavega prosojne- ga roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,2 cm; db. 2,4 cm. 3336 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k71 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 3,2 cm; db. 1,6 cm. 750 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 751 3337 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k72 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 4,0 cm; db. 2,2 cm. 3338 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k73 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,6 cm; db. 2,6 cm. 3339 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k74 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,6 cm. 3340 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k75 Polipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,2 cm; š. 3,2 cm; db. 2,6 cm. 3341 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k76 Polipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 5,0 cm; db. 3,0 cm. 3342 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k77 Tolkač iz rjave kamnine. Dl. 11,3 cm; š. 8,0 cm; db. 3,3 cm. 752 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 150; merilo 1 : 2. 753 3343 PO 150; son. D; zač. št. CSP PO 151 150–k78 Retuširan prodnik iz svetlo rjave kamni- 3345 PO 151; son. D; zač. št. CSP 151–2 ne. Dl. 14,8 cm; š. 6,0 cm; db. 4,8 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Dokaj groba površina je lisasta, na zunanji strani temno siva in rdeč- kasto rjava ter na notranji svetla, rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen z odtisom prsta. Pr. u. 18,4 cm, v. 3,5 cm. 3346 PO 151; son. D; zač. št. CSP 151–4 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečka- sto rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,9 × 3,3 cm. 3347 PO 151; son. D; zač. št. CSP 151–3 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasto rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,0 × 2,7 cm. 3348 PO 151; son. D; zač. št. CSP 151–1 3344 PO 150; son. D; zač. št. CSP 150–k79 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek glajene sekire iz svetlo sive kamnine. Dl. zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Dokaj 4,8 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm. groba površina je lisasta, na zunanji strani temno siva in rdeč- kasto rjava ter na notranji svetlo rdečkasta, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Dva odlomka. Pr. d. 10,2 cm, v. 3,5 cm. 754 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3343, 3344 PO 150, 3345–3348 PO 151; 3343, 3344 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 755 PO 152 3356 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–35 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3349 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–17 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Skleda (odlomek ustja roba z ostenjem), izdelana prostoroč- površina je rdeča s temno sivimi lisami. Posoda je žgana no iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 3,6 × E). Groba površina je lisasta 4,7 cm. rdeča. Skleda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Ustje, klek 3357 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–43 in dno sklede so okrašeni z Lonec (odlomek ustja, vratu, ramena in najširšega oboda), odtisi nohta. Pr. u. 30,4 cm, v. izdelan prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, 7,6 cm. številni delci E). Groba površina je lisasta rdeča. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Najširši obod lonca je okrašen s kro- 3350 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–5 žno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 11,6 cm, Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoroč- v. 19,0 cm. no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, na notranji strani rdeča s sivimi lisami in na zunanji 3358 PO 152; son. D; zač. št. CSP152–9 siva. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje sklede je Lonec (odlomek ustja, vratu, okrašeno z odtisi nohta. Pr. u. 29,2 cm, v. 3,6 cm. ramena z ročajem), izdelan prostoročno iz drobnozrnate 3351 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–40 lončarske mase (ACE). Gladka Skleda (odlomek roba ustja z površina je lisasta rdeča s ostenjem), izdelana prostoročno iz sivimi lisami. Lonec je žgan drobnozrnate lončarske mase (ACE). nepopolno oksidacijsko. Ustje Gladka površina je rdeča s sivimi lonca je okrašeno z odtisi lisami. Skleda je žgana nepopolno nohta.Pr. u. 13,0 cm, v. 7,2 cm. oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 28,4 cm, v. 5,8 cm. 3352 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–4 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Klek sklede je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odtisom prsta. Pr. u. 25,2 cm, v. 5,9 cm. 3353 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–6 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem in ročajem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rjava s sivimi lisami. Skleda je žgana oksidacijsko. Rob ustja sklede je okrašen z odtisi nohta in vrezi. Vel. 4,6 × 8,6 cm. 3354 PO 152; son. D; son. D; zač. št. CSP 152–41 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 7,3 cm. 3355 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–37 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo rjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,2 × 4,3 cm. 756 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 2. 757 3359 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–30 3367 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–39 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate mase (ACE). Gladka površina je lisasta rjava. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta Posoda je žgana ne- rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,7 × popolno oksidacijsko. 5,7 cm. Ustje posode je okra- šeno z odtisi nohta. 3368 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–14 Vel. 3,0 × 10,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka 3360 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–11 površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Vel. 3,6 × 3,4 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje 3369 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–38 je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,2 × 2,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase 3361 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–21 (ACE, številni delci E). Groba površi- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- na je lisasta temno rjava. Posoda je nozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površi- žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. na je na notranji strani rjava in na zunanji svetlo rjava. Posoda 2,9 × 6,1 cm. je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta (v mokro glino). Vel. 1,9 × 2,2 cm. 3370 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–34 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3362 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–20 drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz površina je na notranji strani rdeča in na zunanji temno siva. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi reduk- Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje posode je cijsko. Vel. 3,5 × 14,5 cm. okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,5 × 3,2 cm. 3371 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–32 3363 PO 152; zač. št. CSP 152–16 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka prostoročno iz finozrnate mase (ACE, številni površina je na notranji strani rdeča in na zunanji temno siva. delci C). Gladka površina je na notranji strani Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi reduk- rdeča in na zunanji temno siva. Posoda je cijsko. Vel. 2,4 × 5,9 cm. žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Ustje posode je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,9 × 3,4 cm. 3372 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–31 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3364 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–15 grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba Odlomek ustja z ostenjem posode, površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,2 izdelane prostoročno iz drobnozrnate × 7,6 cm. lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno 3373 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–10 oksidacijsko. Ustje posode je okrašeno z Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane odtisi nohta, vrat pa z žlebovi. Vel. 2,7 × 4,9 cm. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka površina je lisasta 3365 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–33 rdeča in svetlo rjava. Posoda je žgana oksida- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz cijsko. Vel. 3,6 × 3,8 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 × 3374 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–7 3,2 cm, 3,1 × 2,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate 3366 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–36 mase (ACE). Gladka površina je lisasta, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- na notranji strani sivorjava in na zunanji ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske rdeča. Posoda je žgana nepopolno mase (ACE). Gladka površina je rdeča oksidacijsko. Vel. 2,7 × 5,7 cm. s temno sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 3,8 × 4,6 cm. 758 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 3. 759 3375 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–18 3384 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–24 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je na svetlo rjava in temno siva. Posoda je žgana nepopolno oksi- zunanji strani rjava in na notranji rdečkasta, vidne so sledi dacijsko. Vel. 1,8 × 2,1 cm. zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3376 PO 152; zač. št. CSP 152–22 9,0 cm, v. 4,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3385 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–26 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 1,8 × 2,1 cm. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba 3377 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–19 površina je rdečkasta, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda na nogi je žgana oksidacijsko. Vel. 3,4 × 8,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na 3386 PO 152; son. D; zač. št. CSP152–27 notranji strani rdeča in na zunanji temno siva. Posoda je žgana Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 2,0 × prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba 2,3 cm. površina je rdečkasta, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je 3378 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–42 žgana oksidacijsko. Vel. 3,7 × 9,8 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo grobo- 3387 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–23 zrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba površina Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz je lisasta, na zunanji strani rdeča zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na in na notranji svetlo rdeča. Poso- zunanji strani rjava in na notranji rdečkasta. Posoda je žgana da je žgana oksidacijsko. Najširši nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,4 × 7,9 cm. obod posode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano z odti- 3388 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–29 som prsta. Vel. 4,9 × 7,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je rdečka- 3379 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–13 sta, vidne so sledi zaglajevanja. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ramena z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz oksidacijsko. Vel. 6,3 × 10,0 cm. zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,7 × 5,5 cm. 3389 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–28 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3380 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–3 zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Groba Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane površina je črna. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 2,0 × prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE, številni 3,3 cm. delci E, luknjičava). Groba površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Najširši obod posode je okrašen s krožno 3390 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–25 bradavico. Vel. 3,2 × 4,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rjava 3381 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–12 z rdečkastimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane Vel. 1,2 × 4,1 cm. prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Najširši 3391 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–2 obod posode je okrašen s krožno bradavico, preoblikovano s Odlomek zajemalke (del predrtega držaja), izdelane prosto- odtisom prsta. Vel. 2,5 × 4,2 cm, 3,1 × 3,5 cm. ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,9 × 3382 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–8 3,4 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 4,0 cm. 3383 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdeča s sivimi lisami. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 11,4 cm, v. 5,9 cm. 760 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 3. 761 3392 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k1 3400 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k9 Klinica z drobtinčasto retušo in zagladitvami iz rjavega Odbitek z izjedama iz sivega roženca. Talon roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu desnega je diedričen. Na proksimalnem in distalnem lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drob- delu levega lateralnega roba na ventralni tinčaste retuše. Na distalnem delu desnega lateral- strani se nahajata retuširani izjedi. Dl. 2,1 cm; nega roba na ventralni in dorzalni strani se nahajajo š. 3,1 cm; db. 0,6 cm. zagladitve. Dl. 2,7 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 3401 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k10 3393 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k2 Oblič na fragmentu odbitka iz sivega roženca. Na Fragment odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izde- roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni lano čelo obliča. Dl. 2,3 cm; š. 2,0 cm; db. 2,3 cm. strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,7 cm; db. 10,3 cm. 3402 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k11 Praskalo na fragmentiranem odbitku iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Na dorzalni strani 3394 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k3 sledi korteksa. Dl. 1,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,9 cm. Klina z drobtinčasto retušo iz rjavosivega konglo- 3403 PO 152; son. D; meratnega roženca. Talon je diedričen fasetiran. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega zač. št. CSP 152–k12 roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste Strgalo na odbitku iz svetlo rjavega retuše. Dl. 4,2 cm; š. 1,8 cm; db. 1,0 cm. roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na 3395 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k4 ventralni strani se nahajajo stopnje- Odbitek z drobtinčasto retušo iz temno vite školjkovite retuše. Dl. 6,7 cm; š. sivega roženca. Talon je gladek. Na 3,7 cm; db. 1,2 cm. srednjem in distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,0 cm; š. 3,6 cm; db. 0,8 cm. 3396 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k5 Klina z izjedo in drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja retuširana izjeda. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,8 cm; š. 1,9 cm; db. 0,5 cm. 3397 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k6 Fragmentirana klina z izrobo iz svetlo sivorjavega roženca. Talon je gladek. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 3,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,7 cm. 3398 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k7 Klina z izjedo iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Na srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana retuširana izjeda. Dl. 2,3 cm; š. 1,3 cm; db. 0,5 cm. 3399 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k8 Retuširana fragmentirana klina z zgladitvami iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja strma retuša. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zgladitve. Dl. 3,2 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm. 762 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 2. 763 3404 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k13 Sveder na fragmentu klinice iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani sta izdelani retuširani izjedi. Izjedi tvorita sveder. Dl. 1,8 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 3405 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k14 Klinica z drobtinčasto retušo iz rjavosivega roženca. Dl. 2,1 cm; š. 0,9 cm; db. 0,3 cm. 3406 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k15 Testiran prodnik iz sivega roženca. Dl. 3,2 cm; š. 3,0 cm; db. 2,2 cm. 3407 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k16 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,6 cm; š. 2,8 cm; db. 2,4 cm. 3408 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k17 Unipolarno jedro iz svetlo rjavega rožen- ca. Dl. 5,4 cm; š. 3,4 cm; db. 3,4 cm. 3409 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k18 Unipolarno jedro iz svetlo sivorja- vega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 4,8 cm; db. 3,0 cm. 3410 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k19 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 3,6 cm; db. 1,6 cm. 3411 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k20 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 4,0 cm. 3412 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k21 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 4,2 cm; db. 2,6 cm. 3413 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k22 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,2 cm; db. 3,0 cm. 764 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 2. 765 3414 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k23 Bipolarno jedro iz rjavega roženca. Dl. 3,0 cm; š. 3,4 cm; db. 2,4 cm. 3415 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k24 Bipolarno jedro iz temno sivega roženca. Jedro je bilo izposta- vljeno visoki temperaturi. Dl. 3,2 cm; š. 3,6 cm; db. 3,2 cm. 3416 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k25 Bipolarno jedro iz svetlo sivorjavega in temnega plastovitega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,2 cm; db. 2,4 cm. 3417 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k26 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,4 cm; db. 2,4 cm. 3418 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k27 Polipolarno jedro iz temno sivega roženca. Dl. 3,4 cm; š. 3,9 cm; db. 2,2 cm. 3419 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k28 Polipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,0 cm; db. 3,0 cm. 3420 PO 152; son. D; zač. št. CSP 152–k29 Odlomek brusa iz rjavosive srednjezrnate kamnine (peščenjaka). Dl. 4,0 cm; š. 6,0 cm; db. 1,8 cm. 766 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 152; merilo 1 : 2. 767 PO 153 3427 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–9 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdela- 3421 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–11 ne prostoročno iz drobnozrnate lončarske Manjša skleda, miniatura, (rekonstruirano ostenje), izdelana mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdeča. prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka Posoda je žgana oksidacijsko. Ustje posode površina je lisasta rdečkastih tonov. Skleda je žgana nepopolno je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 2,9 × 4,2 cm. oksidacijsko. Pr. u. 6,2 cm, v. 2,5 cm (Tomaž 2005a, Fig 4, 7). 3428 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–3 3422 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisa- drobnozrnate lončarske mase (ACE). sta, na notranji strani rdečkasta in na zunanji rjava. Posoda je Groba površina je lisasta temno rjava žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 8,6 cm, v. 4,1 cm. in rdečkasta. Skodela je žgana nepo- polno oksidacijsko. Pr. u. 13,2 cm, v. 3429 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–2 3,0 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, 3423 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–1 na notranji strani temno siva in svetlo rjava ter na zunanji stra- Skleda (rekonstruirana), izdelana prostoročno iz drobnozrnate ni rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod lončarske mase (ACE). Svetlorjava, rjava in siva lisasta površina ostenja v dno posode je okrašen z odtisi šila. Pr. d. 10,0 cm, v. sklede je dokaj gladka. Skleda je žgana nepopolno oksidacij- 4,4 cm. sko. Rob ustja, klek in dno sklede so okrašeni z odtisi nohtov, klek sklede je okrašen še s krožnimi bradavicami, rob ustja, 3430 PO 153; son. D; zač. št. CSP153–4 med obema linijama odtisov nohta, pa z dvojnimi cik–cak Odlomek dna z ostenjem in nogo posode na nogi, izdelane vrezi. Pr. u. 40,2 cm, v. 10,4 cm (Guštin 2005, predmet 1; Tomaž prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, luknjiča- 2005a, Fig. 3: 3; Tomaž, Kavur 2006, predmet 6). va). Groba površina je lisasta temno rjava in rdečkasta. Posoda na nogi je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,5 cm, v. 3424 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–7 6,8 cm. Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je 3431 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–8 svetlo rjavih tonov in premazana Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz s svetlo rdečkastim premazom. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta Skleda je žgana nepopolno temno sivorjava in svetlo rjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Ustje in klek sklede oksidacijsko. Vel. 2,8 × 6,0 cm. sta okrašena z odtisi nohta (zelo 3432 PO 153; son. D; zač. št. CSP. 153–13 mokra glina). Pr. u. 17,8 cm, v. Zajemalka (odlomek predrtega držaja), izdelana prostoročno 3,6 cm. iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je svetlo 3425 PO 153; son. D; rdečerjava. Zajemalka je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,0 × 2,7 cm. zač. št. CSP 153–6 Skleda (odlomek roba ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površi- na je lisasta temno rjava in rdečkasta. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,2 × 5,6 cm. 3426 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–10 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta temno sivorjava. Po- soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Ustje je okrašeno z odtisi nohta. Vel. 1,9 × 3,4 cm. 768 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 153; merilo 1 : 2. 769 3433 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k1 3440 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k8 Fragment kline z drobtinčasto retušo iz sive- Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem ga roženca. Na proksimalnem delu desnega in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahaja lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se strma retuša. Strma retuša tvori odlomljeni sveder. Dl. nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu 1,8 cm; š. 0,4 cm; db. 0,3 cm. desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,5 cm; š. 1,8 cm; 3441 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k9 db. 0,7 cm. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahaja 3434 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k2 strma retuša. Strma retuša tvori odlomljeni sveder. Dl. Fragment retuširanega odbitka iz sivo rdečkaste- 1,9 cm; š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. ga roženca. Na srednjem delu levega lateral- nega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. 3442 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k10 Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. Sveder na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na 2,0 cm; š. 2,0 cm; db. 0,7 cm. distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je s strmo retušo izdelana izjeda. Na distalnem 3435 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k3 delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se na- Retuširan odbitek iz svetlo sivega roženca. Talon haja strma retuša. Strmi retuši tvorita sveder. Sveder je gladek. Na distalnem delu desnega lateralnega je odlomljen. Dl. 1,4 cm; š. 0,9 cm; db. 0,2 cm. roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba 3443 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k11 na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Fragment retuširanega odbitka iz sivorjavega Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo roženca. Na distalnem delu levega lateralnega retuše. Dl. 2,0 cm; š. 1,6 cm; db. 0,5 cm. roba na ventralni strani se nahajajo retuše. Dl. 3,5 cm; š. 2,4 cm; db. 1,0 cm. 3436 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k4 Retuširan odbitek iz rdeče sivega rožen- 3444 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k12 ca. Talon je diedričen. Na srednjem in Retuširana klina iz sivega roženca. Na proksimal- distalnem delu levega lateralnega roba nem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. atipično čelo praskala. Na proksimalnem in 3,4 cm; š. 3,4 cm; db. 1,3 cm. distalnem delu desnega lateralnega roba na dor- zalni strani se nahajajo retuše. Na proksimalnem 3437 PO 153; son. D; delu levega lateralnega roba na dorzalni strani zač. št. CSP 153–k5 se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem Odbitek z izjedo iz svetlo sivega delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se roženca. Talon je fasetiran. Na pro- nahajajo retuše. Dl. 4,1 cm; š. 1,8 cm; db. 0,7 cm. ksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja re- tuširana izjeda. Dl. 6,9 cm; š. 4,0 cm; db. 2,0 cm. 3438 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k6 Fragmentirana klina z izjedo iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja s strmo retušo izdelana izjeda. Verjetno gre za sveder /odlomljen. Dl. 2,8 cm; š. 1,1 cm; db. 0,6 cm. 3439 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k7 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahaja drobtinčasta retu- ša. Dl. 2,9 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. 770 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 153; merilo 1 : 2. 771 3445 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k13 3454 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k22 Praskalo na fragmentirani klinici iz sivega roženca. Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 2,0 cm; š. 2,6 cm; db. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani 2,0 cm. se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 2,5 cm; š. 1,0 cm; 3455 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k23 db. 0,3 cm. Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 2,8 cm; š. 3,6 cm; 3445 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k14 db. 1,2 cm. Praskalo na fragmentiranem odbitku iz rjavkasto 3456 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k24 sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem Unipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 3,2 cm; db. delu na dorzalni strani se nahaja poševno izdela- 3,2 cm. no čelo praskala. Dl. 2,3 cm; š. 1,9 cm; db. 0,4 cm. 3457 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k25 3447 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k15 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 3,2 cm; db. Praskalo na fragmentu odbitka iz sivega roženca. 1,6 cm. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja izdelano čelo praskala. Dl. 2,2 cm; š. 1,6 cm; db. 3458 PO 153; son. D; 0,6 cm. zač. št. CSP 153–k26 Bipolarno jedro iz svetlo sivega 3448 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k16 roženca. Dl. 3,2 cm; š. 4,0 cm; db. Strgalo na fragmentu odbitka iz sivega rožen- 2,8 cm. ca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo stopnjevite školjkovite retuše. Na proksimalnem delu na ventralni strani se nahaja 3459 PO 153; son. D; zač. št. izdelano atipično čelo praskala. Na dorzalni CSP 153–k27 strani sledi korteksa. Dl. 3,6 cm; š. 2,2 cm; db. Unipolarno jedro iz rjavo–sivega 1,3 cm. roženca. Dl. 4,4 cm; š. 4,6 cm; 3449 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k17 db. 3,0 cm. Fragmentirana klina z drobtinčasto retušo iz sivor- javega roženca. Talon je gladek. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 3,9 cm; š. 1,8 cm; db. 0,7 cm. 3450 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k18 Unipolarno jedro iz svetlo sivega rožen- ca. Dl. 3,5 cm; š. 3,4 cm; db. 1,4 cm. 3451 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k19 Unipolarno jedro iz rjavosivega roženca. Dl. 4,6 cm; š. 2,2 cm; db. 3,0 cm. 3452 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k20 Unipolarno jedro iz sivega do svetlo sivorjavega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,7 cm; db. 3,2 cm. 3453 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k21 Unipolarno jedro iz rdeče rjavosivega roženca. Dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 3,0 cm. 772 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 153; merilo 1 : 2. 773 3460 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k28 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 4,0 cm; š. 3,4 cm; db. 4,0 cm. 3461 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k29 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,8 cm; db. 4,4 cm. 3462 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k30 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Dl. 5,0 cm; š. 4,8 cm; db. 3,6 cm. 3463 PO 153; son. D; zač. št. CSP 153–k31 Tolkač iz kamnine rdeče rjave barve. Dl. 10,3 cm; š. 7,8 cm; db. 4,5 cm. 774 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 153; merilo 1 : 2. 775 11.2 Eneolitsko obdobje 3471 PO 4; zač. št. CSP 004–27 Lonec (odlomek ostenja z najširšim obodom in ročajem), PO 4 izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, posa- mezni večji delci A). Gladka 3464 PO 4; zač. št. CSP 004–32 površina je lisasta svetlo Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz rjava. V sledovih ohranjen finozrnate lončarske mase (AC, posamezni večji delci A, luknji- rjav premaz. Posoda je čava). Gladka, a rahlo nagubana površina je svetlo rdečerjava. žgana nepopolno oksidacij- Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. 15,0 cm, v. sko. Rame lonca je okrašeno 1,7 cm (Tiefengraber 2006, 233, predmet 2). s snopi navpičnih vrezanih 3465 PO 4; zač. št. CSP 004–1 vzporednih črt. Nv. pr. Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz 14,2 cm, v. 4,0 cm (Tiefengra- finozrnate lončarske mase (AC, ber 2006, 233, predmet 6). posamezni večji delci A, luknjiča- 3472 PO 4a; zač. št. CSP 004–4 va). Gladka površina je lisasta črna Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz in temno rjava. Skleda je žgana finozrnate lončarske mase (ACE, posamezni večji delci E). redukcijsko. Pr. u. 19,3 cm, v. 3,5 cm Gladka površina je svetlo rdeča, ohranjene sledi rdečega (Tiefengraber 2006, 233, predmet premaza na zunanji strani. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 1). 12,6 cm, v. 3,4 cm. 3466 PO 4c; zač. št. CSP 004–10 3473 PO 4; zač. št. CSP 004–5 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, finozrnate lončarske mase (ACE, posa- posamezni večji delci A, luknjičava). Gladka povr- mezni večji delci E). Gladka površina je na šina je lisasta črna in temno rjava. Skleda je žgana notranji strani svetlo rdeča, zunanji strani redukcijsko. Vel. 3,6 × 3,1 cm. pa rdečerjava, ohranjene sledi rdečega 3467 PO 4c; zač. št. CSP 004–37 premaza. Posoda je žgana oksidacijsko. Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Vel. 2,6 × 5,0 cm. drobnozrnate lončarske mase (BCD, številni delci B, luknjičava). 3474 PO 4; zač. št. CSP 004–44 Gladka površina je temno siva, vidne sledi zagladitev. Skleda je Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta 2,2 × 2,1 cm. svetlo rdeča, ohranjene sledi rdečega premaza. Posoda je 3468 PO 4; zač. št. CSP 004–29 žgana oksidacijsko. Vel. 1,8 × 1,5 cm, 2,1 × 2,2 cm. Skleda (odlomek ustja z bikoničnim oste- 3475 PO 4c; zač. št. CSP 004–18 njem), izdelana prostoročno iz grobozrnate Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske površina je lisasta, na notranji strani črna mase (ACD, luknjičava). Gladka površina je in temno rjava ter na zunanji strani rdeča, lisasta rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. slabše ohranjena. Skleda je žgana nepopol- Vel. 3,8 × 3,6 cm. no oksidacijsko. Vel. 4,2 × 4,5 cm. 3476 PO 4c; zač. št. CSP 004–33 3469 PO 4c; zač. št. CSP 004–28 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Vrč (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz finozrna- iz grobozrnate lončarske mase (ABCE, luknjičava). Gladka te lončarske mase (AC, luknjičava). Zelo gladka površina je površina je lisasta, na notranji strani rjava in na zunanji svetlo temno sivočrna. Vrč je žgan nepopolno oksidacijsko, v končni rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,3 fazi redukcijsko. Rame vrča je okrašeno s snopi navpičnih × 1,9 cm. vrezanih vzporednih črt. Pr. u. 8,4 cm, pr. d. 6,9 cm, v. 17,7 cm (Tiefengraber 2006, 233, predmet 5). 3477 PO 4; zač. št. CSP 004–25 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3470 PO 4; zač. št. CSP 004–9 grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka površi- Lonec (odlomek dna z ostenjem in najširšim obodom), izdelan na je lisasta rdečerjava. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Vel. prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ABCD, luknjiča- 1,7 × 2,1 cm. va). Groba površina je lisasta rdečerjava, morda premazana z rjavim premazom. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Ostenje je okrašeno z vzporednimi poševnimi žlebljenimi črta- mi. Pr. d. 13,0 cm, v. 13,5 cm (Tiefengraber 2006, 233, predmet 4). 776 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 4; merilo 1 : 3. 777 3478 PO 4c; zač. št. CSP 004–34 3487 PO 4c; zač. št. CSP 004–30 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka povr- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, posamezni šina je lisasta rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 × večji delci E). Gladka površina je na notranji strani rjava in na 3,3 cm. zunanji svetlo rjava, vidne sledi zagladitev. Posoda je žgana 3479 PO 4; zač. št. CSP 004–45 nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,0 × 4,5 cm (Tiefengraber 2006, 233, predmet 10). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prosto- ročno iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Groba 3488 PO 4c; zač. št. CSP 004–38 površina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate oksidacijsko. Vel. 1,3 × 1,7 cm. lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je temno 3480 PO 4c; zač. št. CSP 004–35 rjavo črna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Ostenje je okrašeno s snopom vzporednih Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz vrezanih linij. Vel. 2,2 × 2,6 cm (Tiefengraber 2006, 233, pred- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta met 8). rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Vel. 2,0 × 1,9 cm. 3489 PO 4a; zač. št. CSP 004–2 3481 PO 4c; zač. št. CSP 004–36 Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Gladka površina je na notranji strani črna in na zunanji lisasta iz grobozrnate lončarske mase (ABCE, luknjičava). Gladka rjava, vidne sledi zagladitve na površina je lisasta, na notranji strani rjava in na zunanji rdeča, notranji strani. Posoda je žgana slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. nepopolno oksidacijsko. Okras je Vel. 2,1 × 1,9 cm. izdelan na ostenju z vrezovanjem 3482 PO 4c; zač. št. CSP 004–11 (žlebljenje) in vtiskovanjem (odtis Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz šila). Vel. 6,5 × 5,2 cm (Tiefengra- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta ber 2006, 233, predmet 9). svetlo rdečerjava, premazana z rdečim premazom. Posoda je 3490 PO 4; zač. št. CSP 004–16 žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,8 × 2,1 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate 3483 PO 4c; zač. št. CSP 004–26 lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta rdečerjava. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 2,7 × 3,3 cm. zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta 3491 PO 4; zač. št. CSP 004–39 temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v konč- Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate ni fazi redukcijsko. Vel. 1,8 × 1,8 cm. lončarske mase (ACE, posamezni večji delci A, luknjičava). 3484 PO 4c; zač. št. CSP 004–21 Gladka površina je svetlo rjava. Posoda je žgana Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane nepopolno oksidacijsko. Ostenje posode je okra- prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, posamezni šeno z žlebljenimi linijami v motivu ribje kosti. Vel. večji delci E). Gladka površina je lisasta rdečerjava, na notranji 2,7 × 3,3 cm (Tiefengraber 2006, 233, predmet 7). strani premazana z rdečim premazom. Na zunanji strani 3492 PO 4; zač. št. CSP 004–22 originalna površina ni ohranjena. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ostenja in ročaja posode, izdelane prostoročno iz oksidacijsko. Vel. 4,3 × 5,4 cm. grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka povr- 3485 PO 4c; zač. št. CSP 004–15 šina je lisasta rdečerjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane pro- oksidacijsko. Vel. 4,5 × 6,4 cm. storočno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE, luknjičava). 3493 PO 4; zač. št. CSP 004–31 Groba površina je lisasta, na notranji strani temno rjava in na Odlomek ostenja in ročaja posode, zunanji rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. izdelane prostoročno iz grobozrnate 4,5 × 4,5 cm. lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka 3486 PO 4c; zač. št. CSP 004–23 površina je lisasta, na zunanji strani Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- rdečerjava in na notranji rjava. Posoda je nozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,4 × lisasta rdeče in temno rjava, premazana z rdečim premazom. 5,2 cm. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 3,3 cm. 778 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 4; merilo 1 : 3. 779 3494 PO 4; zač. št. CSP 004–14 3503 PO 4c; zač. št. CSP 004–41 Odlomek ostenja in ročaja posode, izdelane prostoročno iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka povr- zelo grobozrnate lončarske mase (ABCE, luknjičava). Gladka šina je lisasta rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. površina je lisasta rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana Vel. 4,3 × 6,0 cm. nepopolno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno posode je 3495 PO 4; zač. št. CSP 004–12 okrašen z odtisi šila. Vel. 2,1 × 4,8 cm. Odlomek ostenja in ročaja posode, izdelane prostoročno iz 3504 PO 4c; zač. št. CSP 004–19 grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka površi- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz na je lisasta rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta sko. Vel. 2,5 × 5,1 cm. svetlo rjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno 3496 PO 4; zač. št. CSP 004–13 oksidacijsko. Vel. 2,3 × 3,4 cm. Odlomek ostenja in ročaja posode, izdelane prostoročno iz 3505 PO 4c; zač. št. CSP 004–20 grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka povr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz šina je lisasta rdečerjava in rjava. Posoda je žgana nepopolno drobnozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- oksidacijsko. Vel. 3,8 × 5,7 cm. na je lisasta svetlo rdečerjava in svetlo rjava, slabše ohranjena. 3497 PO 4c; zač. št. CSP 004–40 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,5 × 4,3 cm. Odlomek ostenja in ročaja posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACD, luknjičava). Gladka površi- na je lisasta rjava in temno rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,2 × 3,8 cm. 3498 PO 4c; zač. št. CSP 004–3 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ABCD, luknjičava). Gladka površina je lisasta, na notranji strani svetlo rjava ter na zunanji strani rdeča in črna, vidne sledi zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 12,4 cm, v. 3,2 cm. 3499 PO 4c; zač. št. CSP 004–24 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površi- na je lisasta rdečerjava in temno rjava, premazana z rdečim premazom. Vidne sledi dodelave na dnu. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 4,0 cm. 3500 PO 4c; zač. št. CSP 004–43 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka površina je lisasta, na notranji rjava in na zunanji strani rdečer- java, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Pr. d. 12,6 cm, v. 1,7 cm. 3501 PO 4c; zač. št. CSP 004–8 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka po- vršina je lisasta na zunanji strani rdečerjava, na notranji strani pa temno siva do črna, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 9,2 cm, v. 4,2 cm. 3502 PO 4c; zač. št. CSP 004–17 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je lisasta svetlo rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod ostenja v dno posode je okrašen z odtisi šila. Pr. d. 3,8 cm, v. 0,9 cm. 780 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 4; 3509–3510 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 781 3506 PO 4c; zač. št. CSP 004–42 3515 PO 4C; son. A; Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno gro- zač. št. CSP 004C–k5 bozrnate lončarske mase (ABCE, luknjičava). Groba površina Strgalce na fragmentiranem odbitku iz je temno sivočrna. Posoda je žgana redukcijsko. Vel. 2,0 × temno sivega roženca. Talon je gladek. 3,7 cm. Na distalnem delu na ventralni strani se 3507 PO 4; zač. št. CSP 004–44 nahajajo retuše. Dl. 2,5 cm; š. 2,7 cm; db. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 1,0 cm. drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta 3516 PO 4C; son. A; zač. št. CSP 004C–k6 svetlo rdečerjava, vidne sledi zagladitve. Posoda je žgana Fragment kline s hrbtom iz temno sivega roženca. oksidacijsko. Prehod ostenja v dno posode je okrašen z odtisi Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani je s šila. Vel. 4,6 × 4,4 cm. strmo retušo izdelan hrbet. Dl. 2,8 cm; š. 1,2 cm; db. 3508 PO 4; zač. št. CSP 004–7 0,6 cm. Odlomek dna posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta, svetlo rdečer- java. Posoda je žgana oksidacijsko. Na sredini je bila izdelana manjša luknja. Vel. 1,0 × 2,4 cm. 3509 PO 4; zač. št. CSP 004–fe1 Žebelj, delno ohranjen, s sploščenim trnom in s sploščeno horizontalno postavljeno glavo okrogle. Železo. Dl. 2,6 cm; pr. glave 0,8 cm. 3510 PO 4; zač. št. CSP 004–fe2 Žebelj, delno ohranjen, s sploščenim trnom in s sploščeno horizontalno postavljeno glavo štirikotne oblike. Železo. Dl. 1,9 cm; vel. glave 1,0 × 0,7 cm. 3511 PO 4C; son. A; zač. št. CSP 004C–k1 Fragmentiran retuširan odbitek iz temno sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu levega in osrednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Dl. 2,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,3 cm. 3512 PO 4C; son. A; zač. št. CSP 004C–k2 Fragmentirana retuširana klina s prečno retušo iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani se na- hajajo retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana ravna strma prečna retuša. Dl. 1,8 cm; š. 1,2 cm; db. 0,3 cm. 3513 PO 4C; son. A; zač. št. CSP 004C–k3 Praskalo na fragmentu odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Dl. 1,8 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm. 3514 PO 4C; son. A; zač. št. CSP 004C–k4 Praskalo na fragmentiranem odbitku z drobtinčasto retušo. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu leve- ga in desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Dl. 2,1 cm; š. 2,2 cm; db. 0,6 cm. 782 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 4; merilo 1 : 2. 783 PO 21 11.3 Zgodnja bronasta doba 3517 PO 21; zač. št. CSP 021–1 PO 23 Odlomek ustja z ostenjem poso- de, izdelane prostoročno iz zelo 3523 PO 23; zač. št. CSP 023–1 grobozrnate lončarske mase (ACE). Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo grobo- Gladka površina je rdečkasta. Poso- zrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Groba površina je na da je žgana oksidacijsko. Vel. 2,5 × notranji strani temno siva, na zunanji pa rdečkasta. Žganje je 3,1 cm. nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na zunanji površini ostenja v tehniki metličenja. Vel. 4,6 × 5,4 cm. 3518 PO 21; zač. št. CSP 021–3 Odlomek ustja z ostenjem posode, 3524 PO 23; zač. št. CSP 023–2 izdelane prostoročno iz zelo grobozrnate Keramično vretence, izdelano prostoročno iz finozrnate lon- lončarske mase (AC). Gladka površina je čarske mase (AC). Gladka površina je rjava. Žgan je nepopol- temno siva. Posoda je žgana redukcijsko. no oksidacijsko. Pr. vretenca 3,1 cm, v. 2,7 cm. Pod ustjem je izdelan okras z odtisi šila. PO 41 Vel. 1,8 × 2,4 cm. 3519 PO 21; zač. št. CSP 021–6 3525 PO 41; zač. št. CSP 041–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostoročno iz zelo finozrnate lončarske mase (ACE, grobozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta številni delci E). Gladka površina temno sivorjava. Lonec je žgan redukcijsko. Okras je izdelan je rdečkasta, na zunanji strani na zunanji površini ostenja v tehniki metličenja (neorganiziran premazana z rdečim premazom. motiv). Vel. 7,1 × 9,0 cm, 4,2 × 4,3 cm. Posoda je žgana oksidacijsko. 3526 PO 41; zač. št. CSP 041–1a Vel. 1,6 × 3,7 cm. Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostoročno iz zelo 3520 PO 21; zač. št. CSP 021–2 grobozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane prostoročno iz zelo temno sivorjava. Lonec je žgan redukcijsko. Okras je izdelan grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta na zunanji površini ostenja v tehniki metličenja (neorganiziran rdečerjava, poškodovana. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. motiv). Vel. 4,6 × 6,3 cm. 2,3 × 2,6 cm. 3527 PO 41; zač. št. CSP 041 3521 PO 21; zač. št. CSP 021–4 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ročaja posode, izdelane prostoročno iz grobozrna- grobozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta, na te lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta rdečkasto notranji strani sivorjava, na zunanji strani pa rdečkasta. Posoda rjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,6 × 3,6 cm. je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 × 2,2 cm. 3522 PO 21; zač. št. CSP 021–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je temno siva, rahlo poškodovana. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko, v končni fazi redukcijsko. Pr. d. 5,8 cm, v. 2,4 cm. 784 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3517–3522 PO 21, 3523, 3524 PO 23, 3525–3527 PO 41; merilo 1 : 3. 785 PO 43 3536 PO 43; zač. št. CSP 043–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno 3528 PO 43; zač. št. CSP 043–9a iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitski grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, odlomek v polnilu bronastodobne jame. Pr. d. 8,6 cm, v. 1,9 cm. sivorjava, svetlo rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopol- no oksidacijsko. Okras je izdelan na zunanji površini ostenja v 3537 PO 43; zač. št. CSP 043–4 tehniki metličenja (neorganiziran motiv). Vel. 3,9 × 5,1 cm, 3,2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz × 4,0 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, na notranji strani temno siva in na zunanji strani rdečkasta. 3529 PO 43; zač. št. CSP 043–9 Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitski odlomek v Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz zelo polnilu bronastodobne jame. Vel. 4,6 × 7,9 cm. grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, sivorjava, svetlo rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopol- 3538 PO 43; son. A; zač. št. CSP 043–k1 no oksidacijsko. Okras je izdelan na zunanji površini ostenja v Fragment retuširanega odbitka iz svetlo sivega roženca. Na tehniki metličenja (neorganiziran motiv). Vel. 6,3 × 4,2 cm. proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani s nahajajo retuše. Na dorzalni strani ostanki korteksa. Dl. 3530 PO 43; zač. št. CSP 043–7 3,3 cm; š. 3,1 cm; db. 1,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta, 3539 PO 43; son. A; zač. št. CSP 043–k2 siva, rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- Fragment retuširanega odbitka iz rdečkastega roženca. Na sko. Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem. Neolitski odlo- distalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se mek v polnilu bronastodobne jame. Pr. u. 20,4 cm, v. 3,6 cm. nahajajo retuše. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Dl. 4,4 cm; š. 3,3 cm; db. 1,6 cm. 3531 PO 43; zač. št. CSP 043–2 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je slabo ohranjena, vendar rdečkastih tonov. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem. Neolitski odlomek v polnilu bronastodobne jame. Vel. 3,2 × 3,8 cm. 3532 PO 43; zač. št. CSP 043–3 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je slabo ohranjena, vendar rjavkastih tonov. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem. Neolitski odlomek v polnilu bronastodobne jame. Vel. 2,1 × 3,5 cm. 3533 PO 43; zač. št. CSP 043–8 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drob- nozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je temno sivorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na najširšem obodu z vtiskovanjem. Neolitski odlomek v polnilu bronastodobne jame. Vel. 4,4 × 3,2 cm. 3534 PO 43; zač. št. CSP 043–6 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je lisasta, temno sivorjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksida- cijsko. Okras je izdelan na najširšem obodu z vtiskovanjem. Neolitski odlomek v polnilu bronastodobne jame. Vel. 2,6 × 5,2 cm. 3535 PO 43; zač. št. CSP 043–1 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Groba površina je rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ramenu v tehniki vrezovanja (žlebljenje). Neolitski odlomek v polnilu bronastodobne jame. Vel. 2,6 × 3,0 cm. 786 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 43; 3538, 3539 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 787 11.4 Bronasta doba PO 5 3540 PO 5; zač. št. CSP 005–9 Lonec (rekonstruirano ostenje), izdelan prostoročno iz finozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno sivorjava, rdečkasta in črna. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na najširšem obodu z apliciranjem (ovalna aplika preoblikovana s prstnim odtisom). Pr. u. 26,6 cm, v. 52,2 cm. 788 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 5; merilo 1 : 3. 789 3541 PO 5; zač. št. CSP 005–1 PO 18 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (AC)in je debelih sten. Groba ne- 3551 PO 18; zač. št. CSP 018–3 dodelana površina je rdečkasta. Skleda je žgana oksidacijsko. Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz Pr. u. 25,0 cm, v. 4,6 cm. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je na zunanji strani temno rdečerjava, na notranji pa rjava. Posoda 3542 PO 5; zač. št. CSP 005–4 je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,8 × 6,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečerjava. 3552 PO 18; zač. št. CSP 018–2 Posoda je žgana oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- apliciranjem in vtiskovanjem (z nohti razčlenjeno rebro). Vel. nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rumeno 4,9 × 5,8 cm. rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Okras, aplicirano rebro trikotnega preseka, preoblikovano z odtisom prsta, je izdelan 3543 PO 5; zač. št. CSP 005–5 na ostenju. Vel. 4,0 × 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina rjava. Posoda 3553 PO 18; zač. št. CSP 018–1 je žgana oksidacijsko. Vel. 5,2 × 4,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je na notranji 3544 PO 5; zač. št. CSP 005–3 strani rdeče rjave, na zunanji pa temno rjave do sivo črne bar- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz ve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 3,2 cm. finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 5,4 × 5,2 cm. 3545 PO 5; zač. št. CSP 005–2 Odlomek ostenja lonca, izdelanega prostoročno iz grobozrna- te lončarske mase (AC) in je debelih sten. Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. 18,2 cm, v. 6,7 cm. 3546 PO 5; zač. št. CSP 005–7 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,6 × 2,7 cm. 3547 PO 5; zač. št. CSP 005–10 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrna- te lončarske mase (AC). Gladka površina je črna. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 2,3 × 1,9 cm. 3548 PO 5; zač. št. CSP 005–6 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta temno rjava in rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem (manjša dvojna aplika). Vel. 7,4 × 5,6 cm. 3549 PO 5; zač. št. CSP 005–8 Odlomek narebrenega ročaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 4,8 × 7,6 cm. 3550 PO 5; son. A; zač. št. CSP 005–k1 Tolkač, kvadratnega preseka z zašiljenim oprijemalnim delom iz temnorjave finozrnate kamnine. Na spodnji strani in opri- jemalnem delu vidne sledi uporabe. Dl. 8,6 cm; š. 4,0 cm; db. 3,0 cm. 790 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3541–3550 PO 5, 3551–3553 PO 18; 3550 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 791 PO 35 3562 PO 35; zač. št. CSP 035–13 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- 3554 PO 35; zač. št. CSP 035–1 nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rjava Odlomek večje piramidalne uteži, izdelane prostoročno iz na zunanji strani ter lisasta rdeča in temno siva na notranji. drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E). Gladka a Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na nagubana površina je lisasta rjava, rdeča in svetlo rjava. Utež ostenju z vrezovanjem (pravi vrez) in apliciranjema (krožna je žgana nepopolno oksidacijsko. Na dnu kvadratne stojne aplika). Vel. 6,1 × 4,5 cm. ploskve sta ohranjena dva globoka krožna odtisa (verjetno so bili štirje, v vsakem kotu eden). Vel. 4,1 × 1,8 cm, v. 6,8 cm. 3563 PO 35; zač. št. CSP 035–14 Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz finozrnate 3555 PO 35; zač. št. CSP 035–2 lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta svetlo rdečer- Odlomek keramičnega vretenca, izdelanega prostoročno iz java na notranji strani in temno siva na zunanji. Posoda je žga- finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta na nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Okras rjava. Vretence je žgano nepopolno oksidacijsko. Pr. 3,0 cm, v. je izdelan na ostenju s koleščkom. Rimskodobni odlomek v 2,6 cm. poškodovani vrhnji plasti polnila. Vel. 2,3 × 2,4 cm. 3556 PO 35; zač. št. CSP 035–17 3564 PO 35; zač. št. CSP 035–9 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je površina je lisasta, na notranji strani temno rjava in na zunanji lisasta svetlo siva, slabo ohranjena. Posoda je popolnoma strani rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. u. prežgana. Okras je izdelan na ostenju z vrezovanjem (žleblje- 22,0 cm, v. 3,3 cm. nje). Na notranji strani vidna masivna krožna izboklina. Vel. 6,0 3557 PO 35; zač. št. CSP 035–11 × 5,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3565 PO 35; zač. št. CSP 035–5 finozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Gladka a naguba- Odlomek dna z posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- na površina je lisasta svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno te lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je rdeča, oksidacijsko. Vel. 3,8 × 2,6 cm. slabše ohranjena. Posoda je žgana oksidacijsko. Pr. d. 10,2 cm, 3558 PO 35; zač. št. CSP 035–6 v. 4,3 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- 3566 PO 35; zač. št. CSP 035–18 zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina je Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z aplicira- Gladka površina je svetlo rjava na zunanji strani in temno siva njem (ovalna aplika). Vel. 1,7 × 4,8 cm. na notranji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 3559 PO 35; zač. št. CSP 035–8 11,8 cm, v. 2,4 cm. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- 3567 PO 35; zač. št. CSP 035–7 zrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina je Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz lisasta rdečerjava, slabše ohranjena. Posoda je žgana nepo- finozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Gladka površina polno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem je svetlo rjava na zunanji strani in svetlo rdeča na notranji. Po- (rebro ?). Vel. 2,8 × 2,8 cm. soda je žgana nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 7,0 cm, v. 1,5 cm. 3560 PO 35; zač. št. CSP 035–10 3568 PO 35; zač. št. CSP 035–4 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz nate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba površina površina je lisasta temno rjava, zelo slabo ohranjena. Posoda je lisasta, na notranji strani temno rjava ter na zunanji strani je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,1 × 4,7 cm. rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prehod 3561 PO 35; zač. št. CSP 035–16 ostenja v dno posode je okrašen z odtisi šila. Pr. d. 8,0 cm, v. Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz grobozr- 2,7 cm. nate lončarske mase (ACE, luknjičava). Groba in nagubana 3569 PO 35; zač. št. CSP 035–3 površina je lisasta rdeča, slabše ohranjena. Posoda je žgana Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem in grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). vtiskovanjem (ovalna aplika preoblikovana s odtisom prsta). Groba površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 4,9 Vel. 5,6 × 5,4cm. × 5,7 cm. 792 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 35; merilo 1 : 3. 793 3570 PO 35; zač. št. CSP 035–15 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, številni delci E, luknjičava). Groba površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 6,0 × 6,3 cm. 3571 PO 35; zač. št. CSP 035–12 Odlomek ostenja pitosa, izdelanega iz zelo finozrnate lon- čarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdeča. Žgana je oksidacijsko. Na ramenih je z modeliranjem narejen širši žleb (širina prsta). Rimskodobni odlomek v poškodovani vrhnji plasti polnila. Nv. pr. 24,6 cm, v. 20,5 cm. PO 60 3572 PO 60; zač. št. CSP 060–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C, luknjiča- va). Gladka površina je lisasta temno rdečerjava, vidne sledi zagladitve. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 2,3 cm. PO 71 3573 PO 71; zač. št. CSP 071–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je rjava, lisasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,9 × 2,3 cm. 3574 PO 71; zač. št. CSP 071–2 Odlomek keramičnega vretenca, izdelanega prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka površina je rdečerjava, lisasta. Žgan je nepopolno oksidacijsko. Pr. 3,6 cm, v. 2,4 cm. 3575 PO 71; zač. št. CSP 071–3 Obesek, v celoti ohranjen zaključek cinguluma ali jermena konjske opreme, podolgovate nepravilne oblike, votel, s perforacijo nad najširšim delom, okroglega preseka. Bron. Rimskodobna najdba v poškodovanem vrhnjem delu jame. Dl. 4,0 cm; nv. š. 0,9 cm, nm. š. 0,5 cm. PO 87 3576 PO 87; zač. št. CSP 087–3 Odlomek keramične uteži, izdelane prostoročno iz zelo finozr- nate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečerjava. Utež je bila žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 5,5 × 5,4 cm. 3577 PO 87; zač. št. CSP 087–1 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rdečerjava in rdečkasta. Lonec je bil žgan nepopolno oksida- cijsko. Pr. u. 22,2 cm, v. 4,4 cm. 794 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3570, 3571 PO 35, 3572 PO 60, 3573–3575 PO 71, 3576, 3577 PO 87; 3575 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 795 3578 PO 87; zač. št. CSP 087–2 3587 PO 87; zač. št. CSP 087–11 Lonec (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz fi- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rde- nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je črna. Žgana čerjava in rdečkasta. Lonec je žgan nepopolno oksidacijsko. je redukcijsko. Vel. 2,0 × 2,3 cm; 1,6 × 1,8 cm; 1,8 × 1,6 cm. Okras je izdelan na ramenu z apliciranjem (ovalna, navpično usmerjena aplika). Vel. 4,9 × 3,6 cm, 9,5 × 10,2 cm. 3588 PO 87; zač. št. CSP 087–10 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- 3579 PO 87; zač. št. CSP 087–9 nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je črna. Žgana Odlomek ostenja z najširšim obodom posode, izdelane je nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 1,5 × prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava). 1,7 cm. Groba površina je lisasta sivorjava na zunanji strani in rdeč- kasta na notranji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. 3589 PO 87; zač. št. CSP 087–13 Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem (odtis nohta). Odlo- Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz fi- mek neolitske posode v polnilu bronastodobne jame. Vel. 3,8 nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je črna. Žgana × 5,6 cm. je redukcijsko. Vel. 1,0 × 1,6 cm. 3580 PO 87; zač. št. CSP 087–7 3590 PO 87; son. B; zač. št. CSP 087–k1 Odlomek ostenja posode izdelane prostoročno iz finozrnate Sferoid iz roženca sive barve. Dl. 5,8 cm; š. 5,8 cm; db. 5,0 cm. lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z vtiskovanjem in apliciranjem (s prstnimi odtisi razčlenjeno aplicirano rebro). Vel. 3,2 × 3,2 cm. 3581 PO 87; zač. št. CSP 087–14 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rdečerjava na notranji strani in rdečkasta na zunanji. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z vtiskovanjem in apliciranjem (s prstnimi odtisi razčlenjeno aplicirano rebro). Vel. 1,6 × 2,4 cm. 3582 PO 87; zač. št. CSP 087–12 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rdečerjava na zunanji strani in rdečkasta na notranji. Posoda je žgana nepo- polno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem (aplicirano rebro, delno poškodovano). Vel. 3,7 × 3,4 cm. 3583 PO 87; zač. št. CSP 087–4 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rdečerjava. Skleda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 3,5 × 3,4 cm. 3584 PO 87; zač. št. CSP 087–5 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,6 × 2,8 cm. 3585 PO 87; zač. št. CSP 087–6 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelan prostoročno iz fi- nozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno rde- čerjava. Žganje je nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 × 3,0 cm. 3586 PO 87; zač. št. CSP 087–8 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je črnorjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko, v končni fazi reduk- cijsko. Vel. 3,2 × 3,4 cm. 796 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 PO 87; 3590 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 797 11.5 Rimsko obdobje RO 13 Jarki 3596 RO 13; zač. št. CSP 013–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz RO 6 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rja- va. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prazgodovinska 3591 RO 6; zač. št. CSP 006–3 posoda v polnilu rimskodobnega konteksta. Vel. 1,8 × 3,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz 3597 RO 13; son. A; zač. št. CSP 013–k1 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta rjava Odbitek s prečno retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. na zunanji strani in svetlo rdečerjava na notranji. Žgana je Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane strme prečne nepopolno oksidacijsko. Vel. 1,4 × 2,7 cm. retuše. Dl. 2,4 cm; š. 1,4 cm; db. 0,7 cm. RO 7 3592 RO 7; zač. št. CSP 007–1 Odlomek profiliranega ustja posode, izdelane na vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Groba površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabše ohranjena. Žgana je oksidacijsko. No- voveška posoda v polnilu rimskodobnega konteksta (poškod- ba). Vel. 2,3 × 2,9 cm. RO 8 3593 RO 8; zač. št. CSP 008–1 Odlomek močno izvihanega roba ustja posode, izdelane na vretenu iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdečerjava in na zunanji strani glazirana z temneje zeleno glazuro. Žganje je oksidacijsko. Novoveška posoda v polnilu rimskodobnega konteksta (poškodba). Vel. 2,7 × 5,0 cm. Peči RO 10 3594 RO 10; zač. št. CSP 010–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Prazgodovinska posoda v polnilu rimskodobnega konteksta. Vel. 1,9 × 4,2 cm. 3595 RO 10; zač. št. CSP 010–k1 Žrmlje, krožne oblike, z rahlo usločenim dnom in sredinskim utorom, premera 3,6 cm. V celoti ohranjen spodnji del. Opis kamnine: slabo sortiran, nekarbonaten, drobnozrnat in nekoli- ko imbriciran litično-kremenov peščen konglomerat z različno zaobljenimi zrni od 0,5 do 5 mm, v povprečju okrog 2 mm. Med litičnimi zrni so pogosta do 3 mm velika zrna črne zelo drobnozrnate kamnine, morda muljevca, sicer pa so od večjih zrn najpogostejša zrna prosojnega žilnega kremena, med drobnimi zrni pa so slabo zaobljena zrna kremena velikosti okrog 1–2 mm. Kamnina je tudi nekoliko porozna, gre pa za t.i. moldično poroznost, kjer pore predstavljajo raztopljena, domnevno karbonatna zrna. Poroznost ocenjujemo na manj kot 5 %. Vezivo je oksidirano, zato ima tudi kamnina nekoliko rjavkast ton (opredelitev I. Rižnar). Pr. 33,0 cm, db. 6,0 cm. 798 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3591 RO 6, 3592 RO 7, 3593 RO 8, 3594, 3595 RO 10, 3596, 3597 RO 13; 3597 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 799 RO 20 3598 RO 20; zač. št. CSP 020–1 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je temno siva. Posoda je žgana oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko. Vel. 1,3 × 2,9 cm. 3599 RO 20; zač. št. CSP 020–2 Amfora. Spodnji del večje trebušaste amfore z zaobljenim dnom. Izdelana je na vretenu iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rdeča. Žganje je oksida- cijsko. Neokrašena. Nv. pr. 38,2 cm, v. 43,1 cm. RO 85 3600 RO 85; zač. št. CSP 085–1 Fibula, delno ohranjena, tip Langton Down. Bron. Dl. 3,1 cm, š. loka 1,2 cm. 3601 RO 85b; zač. št. CSP 085–1 Kovanec. Republika;199–170pr.Kr. D,–,RRC 170/1. Bron. RO 137 3602 RO 137; son. D; zač. št. CSP 137–k1 Trapez na fragmentu klinice iz sivega roženca. Na proksimal- nem delu na ventralni strani se nahaja polstrma prečna retuša. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahaja prečna retuša. Dl. 1,0 cm; š. 1,0 cm; db. 0,2 cm. 800 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3598, 3599 RO 20, 3600, 3601 RO 85, 3602 RO 137; 3598, 3599 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 801 RO 139 3603 RO 139; son. D; zač. št. CSP 139–k1 Odlomek žrmelj iz zelo grobozrnate sivorjave kamnine. Dl. 11,0 cm; š. 9,6 cm; db. 6,4 cm. RO 142 3604 RO 142; zač. št. CSP 142–2 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdečerjava. Posoda je žgana oksidacijsko. Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem in sicer z odtisi prsta. Vel. 2,3 × 2,9 cm. 3605 RO 142; zač. št. CSP 142–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta temno sivo in svetlo rjava. Posoda je žgana nepopolno oksi- dacijsko. Pr. d. 8,8 cm, v. 2,6 cm. RO 38 3606 RO 38; zač. št. CSP 038–2 Odlomek keramičnega predmeta, izdelanega prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Groba površina je temno siva. Žganje je redukcijsko. Bronastodobna posoda v polnilu rimskodobne jame. Vel. 5,3 × 6,1 cm. 3607 RO 38; zač. št. CSP 038–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, luknjičava). Groba površina je lisasta temno siva na notranji strani in rdeča na zunanji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Bronastodobna posoda v polnilu rimskodobne jame. Vel. 1,9 × 5,8 cm. 3608 RO 38; zač. št. CSP 038–3 Sulična ost, sulična ost z ohranjenim suličnim listom in delno ohranjenim tulastim nasadiščem. Železo. Dl. 16,6 cm, dl. nasa- dišča 5,1 cm, š. nasadišča 1,6 cm, dl. lista 11,5 cm, š. lista 3,5 cm. RO 88 3609 RO 88; zač. št. CSP 088–1 Spona, delno ohranjena spona za pritrditev oklepa z obročem v obliki črke D z ohranjenim trnom in pritrditvenim delom, izdelana iz brona. Dl. trna 1,5 cm; š. obroča 1, 4 cm; d. obroča 2,2 cm; š. nastavka 1,9 cm; v. nastavka na obroču 1,6 cm; ohr. v. nastavka 1,8 cm. RO 114 3610 RO 114; zač. št. CSP 114–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je lisasta rdečerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitska posoda v polnilu jame iz rimskega obdobja. Pr. d. 12,6 cm, v. 8,8 cm. 3611 RO 114; son. D; zač. št. CSP 114–k1 Strgalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na dorzalni in ventralni strani levega lateralnega roba so izdelane školjkovite retuše. Dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm; db. 0,7 cm. 802 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3603 RO 139, 3604, 3605 RO 142, 3606–3608 RO 38, 3609 RO 88, 3610, 3611 RO 114; 3603, 3608, 3609, 3611 merilo 1 : 2, 3604–3607, 3610 merilo 1 : 3. 803 11.6 Novi vek NO 49 NO 12 3620 NO 49; zač. št. CSP 049–1 Odlomek profiliranega ustja pečnice, izdelane v kalupu iz zelo 3612 NO 12; zač. št. CSP 012–1 finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz fino- rdeča. Žgana je oksidacijsko. Vel. 3,9 × 3,5 cm. zrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je lisasta svetleje rjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacij- sko. Okras je izdelan na ustju z modeliranjem (preoblikovan, modeliran rob). Vel. 2,1 × 2,8 cm. 3613 NO 12; zač. št. CSP 012–2 Kovinski predmet s sploščenim trnom (morda šotorski klin) in sploščeno trikotno glavo. Železo. Dl. 4,8 cm, nv. š. trna 0,5 cm, nv. š. glave 1,95 cm. 3614 NO 12; zač. št. CSP 012–3 Kovinski predmet, odlomek ukrivljenega paličastega predmeta s kroglastim zaključkom. Železo. Dl. 2,4 cm. NO 17 3615 NO 17; zač. št. CSP 017–1 Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz finozrnate lončarske mase (A). Gladka površina je svetlo rjava in glazira- na s temno zeleno glazuro. Posoda je žgana oksidacijsko. Vel. 3,3 × 3,4 cm. NO 25 3616 NO 25; zač. št. CSP 025–1 Odlomek dna s poudarjeno bazo in ostenjem posode, izde- lane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta, na notranji strani temno siva in rjava ter na zunanji strani temno siva. Posoda je žgana redukcijsko. Brona- stodobni odlomek. Vel. 3,0 × 4,6 cm. NO 27 3617 NO 27; son. A; zač. št. CSP 027–k1 Praskalo na fragmentu kline z zagladitvami iz sivega do svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strni je izdelano čelo praskala. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani se nahajajo zagladitve. Dl. 1,7 cm; š. 0,8 cm; db. 0,2 cm. NO 39 3618 NO 39; zač. št. CSP 039–1 Kovinski zatič, delno ohranjen dvodelni kovinski zatič, sesta- vljen iz dveh ukrivljenih kovinskih palic okroglega preseka, ki sta med seboj povezani z zankasto oblikovanim zaključnim delom. Železo. Dl. 22,8 cm, š. 5,7 cm. NO 44 3619 NO 44; zač. št. CSP 044–1 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobno- zrnate lončarske mase (ACE). Groba površina je lisasta svetlo rdečerjava, slabo ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem in vtiskovanjem (ovalna aplika z dvema odtisoma prstov). Vel. 2,3 × 3,9 cm. 804 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3612–3614 NO 12, 3615 NO 17, 3616 NO 25, 3617 NO 27, 3618 NO 39, 3619 NO 44, 3620 NO 49; 3613, 3614, 3617, 3618 merilo 1 : 2, 3612, 3615, 3616, 3619, 3620 merilo 1 : 3. 805 NO 56 3621 NO 56; zač. št. CSP 056–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je lisasta temno sivo, svetlo rjava in rdeča. Na obeh površinah vidni sledovi ožiganja. Žgana je bila nepopolno oksidacijsko. Pr. d. 10,0 cm, v. 7,2 cm. 3622 NO 56; zač. št. CSP 056–2 Odlomek pečnice, izdelan iz zelo finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Žgana je bila nepopolno oksidacijsko. Okras je bil izdelan na zunanji ploskvi. Za natanč- no rekonstrukcijo premalo ohranjen. Vel. 9,2 × 6,2 cm. 3623 NO 56; zač. št. CSP 056–3 Skleda (odlomek ustja z ostenjem), izdelana prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE, luknjičava, številni delci E). Groba površina je temno siva na zunanji strani in bledo rjava na notranji. Žgana je nepopolno oksidacijsko. Neolitska posoda v novoveškem polnilu. Vel. 3,5 × 6,9 cm. NO 81 3624 NO 81; zač. št. CSP 081–1 Podkev, v celoti ohranjena močno korodirana podkev z dvema perforacijama izdelana iz železa. Dl. 14,1 cm, š. 12,2 cm. 806 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 3621–3623 NO 56, 3624 NO 81; 3624 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 807 NO 120 3634 NO 120; zač. št. CSP 120–17 Odlomek ustja z ostenjem je izdelan prostoročno iz drobnozr- 3625 NO 120; zač. št. CSP 120–20 nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda Skodela (odlomek ustja z ostenjem), izdelana na vretenu je žgana je oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novove- iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je črna. ške jame. Vel. 3,3 × 4,5 cm. Skodela je žgana redukcijsko. Okras je izdelan na ostenju z vrezovanjem (glavničenje). Vel. 3,3 × 3,6 cm. 3635 NO 120; zač. št. CSP 120–9 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz 3626 NO 120; zač. št. CSP 120–21 drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz fino- na notranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana je ne- zrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča. Posoda popolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške je žgana oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z vrezova- jame. Vel. 2,3 × 3,6 cm. njem (globoki pravi vrez). Vel. 2,8 × 1,8 cm. 3636 NO 120; zač. št. CSP 120–25 3627 NO 120; zač. št. CSP 120–22 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane na vretenu iz finozrnate drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeč- lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta. Posoda je kasta na notranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana je žgana oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z apliciranjem nepopolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novove- in vtiskovanjem (odtis šila). Vel. 2,6 × 2,8 cm. ške jame. Vel. 2,1 × 3,1 cm. 3628 NO 120; zač. št. CSP 120–19 3637 NO 120; zač. št. CSP 120–24 Pokrov (odlomek ustja z ostenjem), izdelan na vretenu iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate trde lončarske mase (AC). Groba površina je grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeč- temno rjava. Pokrov je žgan nepopolno oksidacijsko. Vel. 2,5 kasta. Posoda je žgana je nepopolno oksidacijsko. Neolitska × 4,9 cm. keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 2,4 × 3,4 cm. 3629 NO 120; zač. št. CSP 120–15 3638 NO 120; zač. št. CSP 120–10 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Groba površina je rdeča. drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeč- Posoda je žgana oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu kasta. Posoda je žgana je nepopolno oksidacijsko. Neolitska novoveške jame. Pr. u. 9,0 cm, v. 2,2 cm. keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 2,3 × 2,3 cm. 3630 NO 120; zač. št. CSP 120–14 3639 NO 120; zač. št. CSP 120–8 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate finozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo lončarske mase (AC). Gladka površina je rdeča s temno sivimi rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Neolitska keramika v lisami. Posoda je žgana je nepopolno oksidacijsko. Okras je polnilu novoveške jame. Pr. u. 15,2 cm, v. 3,2 cm. izdelan na najširšem obodu z apliciranjem (manjša krožna 3631 NO 120; zač. št. CSP 120–12 aplika). Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 2,6 Skleda s poševnim robom ustja (odlomek ustja z ostenjem), × 3,6 cm. izdelana prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). 3640 NO 120; zač. št. CSP 120–7 Gladka površina je lisasta temno siva na zunanji strani in Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- rdeča na notranji. Skleda je žgana oksidacijsko, v končni fazi nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča na no- redukcijsko. Okras je izdelan na ustju z vtiskovanjem (odtis tranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana je nepopolno nohta). Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 5,1 oksidacijsko. Okras je izdelan na najširšem obodu z vtiskova- × 4,5 cm. njem (odtis nohta). Neolitska keramika v polnilu novoveške 3632 NO 120; zač. št. CSP 120–16 jame. Vel. 2,6 × 3,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava. Posoda je žgana je oksidacijsko. Okras je izdelan pod ustjem z vtiskovanjem (odtis nohta). Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 3,9 × 4,2 cm. 3633 NO 120; zač. št. CSP 120–11 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča na notranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana je ne- popolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 3,6 × 5,6 cm. 808 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 NO 120; merilo 1 : 3. 809 3641 NO 120; zač. št. CSP 120–4 3650 NO 120; zač. št. CSP 120–13 Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek držaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rjava na zuna- lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdeča. Posoda nji strani in rdeča na notranji. Posoda je žgana je nepopolno je žgana oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z vtiskovanjem (odtis jame. Vel. 3,6 × 3,1 cm. nohta) in apliciranjem (ovalna aplika). Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 2,3 × 3,0 cm. 3651 NO 120; son. E; zač. št. CSP 120–k1 Dvojno praskalo na fragmentu kline iz sivega roženca. Na 3642 NO 120; zač. št. CSP 120–18 proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano Odlomek ostenja posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- čelo praskala. Dl. 2,4 cm; š. 2,3 cm; db. 0,6 cm. nate lončarske mase (ACE). Groba površina je temno rjava na notranji strani in rdeča na zunanji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na ostenju z vtiskovanjem (odtis nohta). Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 4,9 × 4,6 cm. 3643 NO 120; zač. št. CSP 120–26 Odlomek dna z ostenjem in nogo posode, izdelane prosto- ročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdeča. Posoda je žgana oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Vel. 3,0 × 4,3 cm. 3644 NO 120; zač. št. CSP 120–23 Noga (odlomek ustja z ostenjem) posode, izdelane prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečkasta na notranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Pr. noge 14,0 cm, v. 3,6 cm. 3645 NO 120; zač. št. CSP 120–1 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rde- čerjava. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Pr. d. 7,0 cm, v. 3,2 cm. 3646 NO 120; zač. št. CSP 120–3 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je svetlo rjava na notranji strani in rjava na zunanji. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novove- ške jame. Pr. d. 8,6 cm, v. 2,0 cm. 3647 NO 120; zač. št. CSP 120–6 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (AC, številni delci C). Gladka površina je lisasta rdečkasta, notranja ni ohranjena. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolitska keramika v polnilu novoveške jame. Pr. d. 8,4 cm, v. 1,9 cm. 3648 NO 120; zač. št. CSP 120–5 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (AC). Gladka površina je rdečkasta s sivimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Neolit- ska keramika v polnilu novoveške jame. Pr. d. 5,0 cm, v. 1,9 cm. 3649 NO 120; zač. št. CSP 120–2 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je rdečer- java z rjavimi lisami. Posoda je žgana nepopolno oksidacijsko. Okras je izdelan na dnu z vtiskovanjem (odtis nohta). Neolit- ska keramika v polnilu novoveške jame. Pr. d. 9,8 cm, v. 1,5 cm. 810 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 NO 120; 3651 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 811 11.7 Najdbe brez konteksta v SE 1 3652 SE 1; zač. št. CSP–1PNBK 7 Fibula. Delno ohranjena noriško panonska dvogumbasta fibula s perforirano nogo (Almgren 236 c). Bron; Ohr. dl. 4,4 cm; š. peresovine 1,6 cm. 3653 SE 1; zač. št. CSP–1PNBK 14 Šotorski klin. Skoraj v celoti ohranjen šotorski klin s splošče- nim trnom in sploščeno, asimetrično trikotno glavo. Železo. Ohr. d. 10,3 cm, nv. š. trna 0,8 cm; min. š. trna 0,4 cm, dl. glave 1,45 cm; š. glave 0,85 cm; db. glave 0,7 cm. 3654 SE 1; zač. št. CSP–1–5 Pilum, ojačitev. V celoti ohranjen ojačitveni del piluma šti- rikotne oblike in štirikotnega prereza. Železo. V. 4,15 cm; š. 2,1–3,0 cm. 3655 SE 1; zač. št. CSP–1PNBK PO. Puščična ost. V celoti ohranjena puščična ost štirikotnega pre- seka s trnom okroglega preseka. Železo. Dl. 5,2 cm. 3656 SE 1; zač. št. CSP–1–1 Klin. Delno ohranjen in močno korodiran klin štirioglatega preseka z delno ohranjenim zgornjim delom, zvitim za 90°. Železo. Dl. 10,4 cm. 3657 SE 1; zač. št. CSP–1–2 Žebelj. Delno ohranjen, močno korodiran žebelj s trnom pra- vokotnega prereza in ploščato glavo okrogle oblike. Železo. Ohr. d. 5,5 cm., nv. š. glave 1,9 cm. 3658 SE 1; zač. št. CSP–1–3 Kovinski predmet. Delno ohranjen odlomek ukrivljenega ko- vinskega predmeta. Železo. Dl. 2,0 cm. 3659 SE 1; zač. št. CSP–1–4 Kovinski predmet. Delno ohranjen odlomek ukrivljenega ko- vinskega predmeta. Železo. Dl. 1,5 cm. 3660 SE 1; zač. št. CSP–1PNBK 17 Kovanec. Avstrijski kovanec za 2 hellerja, z letnico 1894. Bron. Pr. 1,85 cm. 3661 SE 1; zač. št. zač. št. CSP–1–6 Pila, močno korodirana pila z nasaditvenim trnom štirikotnega preseka. Železo. Dl. 32,6 cm. 812 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 SE 1; merilo 1 : 2. 813 Priloga 1 (strani 814–815) Tabelarični prikaz izračuna prostornin posodja. Mere posod (v cm) Predmet Objekt Zač. inv. št. Osn. oblika Prostornina Največja Višina Višina Premer Premer Premer Premer posode posode (litri) višina vratu trebuha ustja vratu trebuha dna 132 PO 42 42/2 zajemalka 0,01 1,6 0,1 1,5 3,3 3,2 3,1 2,2 243 PO 55 55/51 skleda na nogi 2,19 4,8 0,9 3,7 29 28 26,4 11,2 207 PO 55 55/6 skleda 4,5 7,3 3,3 3,5 34 32,2 26,4 10,8 246 PO 55 55/7 skleda na nogi 3,23 7,9 2,5 4,1 28 25,2 22,8 8,2 250 PO 55 55/12 lonec 1,66 16 1,9 13,1 13,2 12,2 14,2 7,2 244 PO 55 55/14 skleda na nogi 3,37 7,9 3,1 4,8 29 27 22,8 10 268 PO 55 55/17 zajemalka 0,001 0,5 0,1 0,4 1,6 1,5 1,4 0,8 214 PO 55 55/20 skleda 4,05 8,2 1,9 5,7 29,4 26,8 25,2 17,2 263 PO 55 55/34 čaša 0,25 7,8 0,7 7,1 7,8 7,8 7,4 3,2 270 PO 55 55/41 zajemalka 0,11 3,2 0,8 2,4 7,4 7,3 7,2 4,5 208 PO 55 55/44 skleda 3,7 8 2,9 3,7 29,6 27 23,2 8 875 PO 70 70/1 lonec 12,89 35,8 7,9 26,7 25 21,4 31 8 853 PO 70 70/27 miniatura 0,04 2,1 0,2 1,9 5,6 5,5 5,4 3 873 PO 70 70/83 skleda na nogi 0,26 2,7 0,4 2,2 13,8 13,4 12,6 4 858 PO 70 70/103 skleda 7,54 9,5 4,2 5,1 38 37 30,8 13,2 1075 PO 83 83/3 miniatura 0,04 4,7 0,6 3,8 2,4 2,2 3,4 2,2 1047 PO 83 83/4 miniatura 0,04 1,5 0,3 1,2 7,4 7,3 6 2 1046 PO 83 83/5 miniatura 0,03 1,2 0,1 1,1 6,4 6,3 6,2 2,8 1067 PO 83 83/8 skleda na nogi 0,31 3,4 0,2 3,2 11,4 11,3 11,2 9,6 1049 PO 83 83/10 skleda 2,15 6,6 0,3 6,3 25 24,9 24 10 1066 PO 83 83/45 skleda na nogi 2,03 6,9 2 4,6 23 22,2 20 9,6 1188 PO 90 90/21 skleda 2,7 6,9 1 5,5 28 26,8 24,8 7,2 1258 PO 91 91/6 zajemalka 0,01 0,9 0,1 0,8 4,6 4,5 4,4 2,2 1244 PO 91 91/21 skleda na nogi 0,85 5,2 3 2 16,4 16 14,6 5,6 1287 PO 92 92/7 skodela 0,11 4,1 0,6 3,4 7,4 7 6,8 1,8 1325 PO 93 93/1 skleda 0,99 4,9 2 2,8 19,4 18,8 15,8 6,4 1329 PO 93 93/3 lonec 4,2 23,2 6,2 16,4 17,2 15,6 18,2 9 1321 PO 93 93/4 miniatura 0,07 3,6 0,2 3,4 6,6 6,5 6,4 1,6 1320 PO 93 93/5 miniatura 0,03 2,3 0,2 2,1 5,4 5,3 5,2 2 1330 PO 93 93/7 lonec 6,93 32,2 6 25,4 18,8 18 22,4 7,6 1340 PO 93 93/24 lonec 1,95 16 4 11,4 13,4 11,8 16,8 7,6 1477 PO 95 95/19 miniatura 0,03 2 0,6 1,4 5,6 5,5 4,6 1 1555 PO 96 96/1 lonec 0,24 8,8 2,6 6 5,6 5,4 8,4 3,8 1527 PO 96 96/2 skodela 0,2 4,8 0,1 4,7 9 8,9 8,8 3,4 1554 PO96 96/3 miniatura 0,07 5,9 1,9 3,8 4,8 4 4,2 1,8 1530 PO 96 96/4 skodela 0,46 6,7 1,2 5,1 11,2 10,4 10,6 5 1533 PO 96 96/5 skleda 0,79 3,2 0,1 3,1 22 21,8 21,6 8,6 1549 PO 96 96/6 skleda na nogi 2,9 7,8 0,2 7,4 27,2 26,6 25,8 9,6 1577 PO 96 96/13 zajemalka 0,14 4,2 0,2 4 7,6 7,5 7,4 4,4 1528 PO 96 96/16 skodela 0,31 6,7 0,9 5,7 9,2 9 9,2 3,6 1532 PO 96 96/19 krožnik 0,54 3,2 0,2 3 16,4 16,3 16,2 10,8 1561 PO 96 96/36 lonec 0,53 9,8 1,6 7,4 9,8 8,2 9,2 5,8 1531 PO 96 96/37 skodela 1,51 8,5 1,5 6,9 17,8 17,2 17,6 7,8 1710 PO 99 99/2 skleda na nogi 5,88 10,4 2,9 7,2 33,4 32,6 26,2 9 1743 PO105 105/1 skleda na nogi 2,4 6,8 1 5,6 27,2 25,6 23 7 1750 PO 105 105/2 skleda na nogi 2,74 6,9 0,4 6,3 28 27 26,2 10 1738 PO 105 105/14 skodela 0,21 4,2 0,4 3,7 10,4 9,8 9,4 2,8 1742 PO105 105/33 skleda na nogi 0,98 4,8 0,6 4 20 19 17,2 7,8 1739 PO 106 106/33 skodela 0,28 4,2 0,2 4 11,8 11 10,9 4,2 1869 PO 106 106/34 skleda 10,72 14,1 0,5 13,3 39,8 38,2 37,8 11,6 2056 PO 108 108/26 skodela 0,22 4,5 1 3,5 9,2 9,2 9 4,4 2202 PO 110 110/3 skleda 0,38 3,7 1,1 2,1 13,6 12,6 12 5 2210 PO 110 110/4 skleda na nogi 1,71 5,5 1,1 4,3 23,6 23,2 20,8 11 2204 PO 110 110/10 skleda 0,84 5 1,5 2,9 18 16,6 15 6,2 2231 PO 110 110/11 skleda na nogi 1,63 4,6 1,8 2,6 25,8 24,8 21,4 7,2 2242 PO 110 110/13 lonec na nogi 1,22 13 2,6 9,4 11,8 11,4 14,4 6,4 814 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Mere posod (v cm) Predmet Objekt Zač. inv. št. Osn. oblika Prostornina Največja Višina Višina Premer Premer Premer Premer posode posode (litri) višina vratu trebuha ustja vratu trebuha dna 2230 PO 110 110 (+150)/16 skleda na nogi 0,16 3,2 0,5 1,8 9,8 9 8,4 2,4 2212 PO 110 110/18 skleda na nogi 0,65 3,6 0,1 3,5 19 18,9 18,8 7 2502 PO 135 135/1 skleda na nogi 0,24 3,3 0,3 2,5 11,6 11 10 4,8 2498 PO 135 135/3 skodela 0,13 3,5 0,2 3,3 8,4 8,3 8 3,4 2504 PO 135 135/4 skleda na nogi 0,54 5 1 3,4 14,4 13 11,8 5,6 2503 PO 135 135/7 skleda na nogi 3,27 7,7 1,7 5,8 29 28,2 25,4 7 2507 PO 135 135/8 skleda 0,95 4,8 0,5 4,1 20,6 18,8 18,2 5,4 2508 PO 135 135/16 skleda 4,08 10,2 3,2 6,6 26,8 26,2 25 7,8 2496 PO 135 135/18 miniatura 0,04 1,1 0,1 1 7,6 7,5 7,4 5 2500 PO135 135/19 miniatura 0,1 2,7 0,1 2,6 8,6 8,5 8,4 3,6 2530 PO 135 135/21 zajemalka 0,03 2,2 0,1 2,1 5,1 5 4,9 3 2690 PO136 136/27 lonec 34,25 38,4 7 30,9 42,2 39,6 42 9,8 2674 PO 136 136/8 skleda 4 7,3 2,4 4,8 31,6 30,6 28,4 10,6 2670 PO 136 136/9 skleda na nogi 1,01 4,5 1,3 3,2 20,8 18,6 18 9 2703 PO 136 136/21 zajemalka 0,1 3,1 0,1 3 7,8 7,7 7,6 4 2672 PO 136 136/26 skleda na nogi 2,44 7,2 0,6 6,7 26,2 25,2 24,2 9 2668 PO 136 136/28 čaša 0,16 6,9 0,1 6,8 6,8 6,7 6,6 2,6 2833 PO 138 138/17 skleda na nogi 1,51 5 1,7 2,5 23,8 22 19 7 2835 PO 138 138/21 skleda 3,75 6 3,3 2,7 33,2 31,2 28,6 13 2908 PO 145 145/2 lonec 0,31 9,8 2,3 7,1 5,2 9 8,4 2,6 2909 PO 145 145/26 skodela 0,15 4,5 0,5 3,9 8,2 7,8 8 2,2 2989 PO 146 146/2 skleda na nogi 0,48 4,3 0,9 3,2 14,4 13,6 12,8 6 2996 PO 146 146/4 skleda na nogi 2,14 6,5 2,1 3,5 24,8 23 20,2 8 2997 PO 146 146/5 skleda na nogi 2,13 7,4 0,9 6,3 23,6 22,6 21 9 3048 PO 146 146/7 miniatura 0,04 2,7 0,2 2,3 5,6 5,2 5,1 2 3056 PO 146 146/19 zajemalka 0,02 1,6 0,1 1,5 4,2 4,1 4 2,5 3059 PO 146 146/71 zajemalka 0,01 0,8 0,1 0,7 5 4,9 4,8 1 3108 PO 149 149/2 lonec 6,73 27,8 5,7 21,3 20,6 19,4 19 10,6 3255 PO 150 150/14 miniatura 0,01 1,4 0,4 1 4,4 4 3,8 1,2 3113 PO 150 150/18 skleda na nogi 0,31 3,2 0,9 1,7 13,6 12,8 10,4 3 3349 PO 152 152/17 skleda 3,31 6,8 0,9 5,4 29,6 28,2 27 13,6 3423 PO 153 153/1 skleda 7,05 8,9 1,2 7,2 40 37,8 34,6 11,4 3421 PO 153 153/11 miniatura 0,03 2 0,4 1,4 5,6 5,2 4,6 2,8 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 815 Priloga 2 (strani 816–823) Količinska zastopanost opredeljenih tipov in zvrsti lončenine. Lonci Lonci Objekt L1a L1b L1c L1d L2a L2b L2c L3 L4a L4b L4c L5a L5b L5c L5d L6a Objekt L6b L6c L6d L6e L6f L6g L7 L8a L8b L8c L8d L9a L9b L9c L10 nedoločen PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 0 0 0 PO 55 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 57 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 83 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 PO 83 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 PO 91 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 93 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 0 PO 93 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 PO 96 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 6 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 1 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 PO 106 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 136 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 145 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 3 PO 146 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 PO 146 0 1 0 0 0 3 1 0 0 0 0 1 0 0 0 5 PO 149 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 152 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 816 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Lonci Lonci Objekt L1a L1b L1c L1d L2a L2b L2c L3 L4a L4b L4c L5a L5b L5c L5d L6a Objekt L6b L6c L6d L6e L6f L6g L7 L8a L8b L8c L8d L9a L9b L9c L10 nedoločen PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 0 0 0 PO 55 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 57 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 83 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 PO 83 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 PO 91 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 93 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 0 PO 93 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 PO 96 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 6 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 1 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 PO 106 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 136 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 145 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 3 PO 146 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 PO 146 0 1 0 0 0 3 1 0 0 0 0 1 0 0 0 5 PO 149 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 152 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 817 Čaše Pokrovi Objekt Č1a Č1b Č2 Č3 Č4 Č5 Nedoločen Objekt P1a P1b P1c P1d P2 P3 Nedoločen PO 2 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 1 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 1 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 1 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 1 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 1 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 1 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 PO 83 0 0 0 0 0 0 0 PO 83 1 0 0 0 0 1 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 1 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 PO 92 0 0 0 1 0 0 0 PO 93 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 0 0 0 0 0 4 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 1 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 1 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 2 PO 106 0 0 0 0 0 0 3 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 0 1 1 1 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 1 0 2 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 1 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 1 0 0 2 PO 135 0 0 0 0 0 0 0 PO 136 1 0 0 0 1 0 0 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 PO 146 0 0 0 0 0 0 0 PO 146 0 1 0 0 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 2 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 1 0 0 1 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 1 0 0 0 0 818 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Miniature Objekt MK1 MK2 MS1 MS2 MS3 MS4 MS5 MS6 MSN1 MSK1 MSK2 MČ1 MČ2 MČ3 ML1 ML2 ML3 MZ1 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 83 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 146 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 819 Sklede Sklede Objekt S1a S1b S2a S2b S2c S3a S4a S5a S6a S7a S8a S8b S9a S9b S10a S10b S10c S10d S10e S10f S10g Objekt S10h S10i S11a S11b S11c S12a S13a S14a S14b S15a S15b S15c S15d S15e S15f S15g Nedoločeno PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 42 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 6 11 1 5 PO 55 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 0 10 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 2 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 2 1 1 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 83 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 3 3 PO 83 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 2 1 PO 91 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 5 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 PO 93 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 9 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 3 3 0 0 PO 96 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 5 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 PO 104 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 PO 105 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 3 2 4 4 PO 106 0 4 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 3 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 0 2 PO 110 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 39 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 PO 129 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 PO 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 PO 136 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 3 0 1 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 8 PO 138 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 1 0 0 PO 138 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 1 2 PO 145 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 146 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 1 2 0 PO 146 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 4 1 5 0 2 PO 150 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 PO 152 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 153 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 820 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Sklede Sklede Objekt S1a S1b S2a S2b S2c S3a S4a S5a S6a S7a S8a S8b S9a S9b S10a S10b S10c S10d S10e S10f S10g Objekt S10h S10i S11a S11b S11c S12a S13a S14a S14b S15a S15b S15c S15d S15e S15f S15g Nedoločeno PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 42 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 6 11 1 5 PO 55 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 0 10 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 2 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 2 1 1 PO 70 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 83 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 3 3 PO 83 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 2 1 PO 91 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 5 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 PO 93 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 9 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 3 3 0 0 PO 96 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 5 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 PO 104 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 PO 105 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 PO 106 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 3 2 4 4 PO 106 0 4 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 3 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 0 2 PO 110 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 39 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 PO 129 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 135 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 PO 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 PO 136 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 3 0 1 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 8 PO 138 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 1 0 0 PO 138 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 1 2 PO 145 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 146 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 1 2 0 PO 146 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 4 1 5 0 2 PO 150 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 PO 152 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 153 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 821 Skodele Objekt SK1a SK1b SK1c SK1d SK2a SK2b SK3a SK4a SK5a SK5b SK5c SK6a SK6b SK7a Nedoločena PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 2 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 83 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 91 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 PO 92 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 96 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 1 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 PO 106 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 108 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 PO 135 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 138 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 145 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 146 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 149 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 822 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Zajemalke Objekt Z1 Z2a Z2b Z2c1 Z2c2 Z2c3 Z2d1 Z2d2 Z2d3 Nedoločljivo PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 PO 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 PO 83 0 0 0 1 0 0 0 0 0 10 PO 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 PO 91 1 0 0 0 1 0 0 0 0 4 PO 92 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 93 0 0 0 1 0 0 0 0 1 11 PO 94 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 96 0 1 0 0 0 0 0 0 0 29 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 106 0 0 0 1 1 0 1 1 0 1 PO 108 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 0 0 0 0 0 0 1 0 0 9 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 0 0 0 0 0 0 0 0 2 7 PO 135 0 0 0 0 1 0 0 0 0 17 PO 136 1 0 1 1 0 0 0 0 0 15 PO 138 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 145 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 146 0 0 0 0 2 0 0 0 0 9 PO 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 PO 151 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 153 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 823 Priloga 3 (strani 824–825) Količinska zastopanost načinov izdelave okrasa na lončenini v neolitskih objektih. Osnovne tehnike okrasa Osnovne tehnike okrasa Objekt Vrezovanje Vtiskovanje Apliciranje Modeliranje Vtiskovanje Vtiskovanje Vrezovanje Vtiskovanje Objekt Vtiskovanje Vrezovanje Ostalo Neokrašen - apliciranje - vrezovanje -apliciranje - modeliranje -modeliranje - vtiskovanje - apliciranje - -apliciranje - PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 1 PO 3 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 9 PO 22 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 22 0 0 0 1 PO 30 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 1 1 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 PO 42 8 65 9 2 3 4 0 0 PO 42 0 0 1 91 PO 45 2 5 0 0 1 0 0 0 PO 45 0 0 0 2 PO 51 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 3 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 1 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 PO 55 32 385 46 0 79 17 2 1 PO 55 0 3 0 599 PO 57 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 PO 58 2 16 5 0 8 3 0 1 PO 58 0 0 0 51 PO 61 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 PO 64 2 28 5 0 5 4 0 0 PO 64 0 0 0 61 PO 65 1 2 1 0 0 1 0 0 PO 65 0 0 0 2 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 PO 70 1 59 7 0 13 1 0 0 PO 70 0 0 0 79 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 PO 75 1 38 5 0 5 1 0 0 PO 75 0 0 0 55 PO 83 8 167 24 0 29 4 0 1 PO 83 0 3 0 189 PO 84 1 5 1 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 PO 90 1 53 2 0 15 4 0 0 PO 90 0 0 0 68 PO 91 5 82 14 0 19 1 0 0 PO 91 0 0 0 103 PO 92 0 12 0 0 4 0 0 0 PO 92 0 0 0 10 PO 93 9 133 37 1 32 6 0 1 PO 93 0 1 0 171 PO 94 0 3 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 1 11 PO 95 2 7 1 0 5 1 0 0 PO 95 0 0 0 27 PO 96 18 246 28 0 45 13 1 0 PO 96 0 2 0 396 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 PO 99 0 1 0 0 2 0 0 0 PO 99 0 0 0 4 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 1 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 PO 104 0 14 2 0 4 0 0 0 PO 104 0 0 3 22 PO 105 26 168 26 0 27 7 1 0 PO 105 0 0 0 273 PO 106 21 191 17 1 29 7 0 1 PO 106 0 0 0 262 PO 108 9 60 10 0 9 7 0 0 PO 108 0 0 1 120 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 PO 110 29 296 45 1 46 9 0 0 PO 110 0 1 0 371 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 PO 113 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 PO 123 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 3 PO 126 5 33 2 0 2 0 0 0 PO 126 0 0 0 20 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 PO 129 6 96 5 0 17 3 0 0 PO 129 0 1 0 126 PO 135 26 240 32 2 25 20 1 0 PO 135 0 0 1 335 PO 136 18 109 14 1 24 4 2 0 PO 136 0 0 0 209 PO 138 4 77 9 0 29 2 0 0 PO 138 0 0 0 94 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 2 PO 144 2 35 3 0 2 2 0 0 PO 144 0 0 0 11 PO 145 7 82 11 0 22 2 0 0 PO 145 0 0 0 77 PO 146 7 110 18 0 24 5 0 0 PO 146 0 0 0 204 PO 149 0 2 0 0 2 0 0 0 PO 149 0 0 0 1 PO 150 23 169 15 1 21 10 2 0 PO 150 1 0 0 179 PO 151 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 3 PO 152 0 8 1 0 5 2 0 0 PO 152 0 0 0 27 PO 153 0 14 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 1 0 20 824 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Osnovne tehnike okrasa Osnovne tehnike okrasa Objekt Vrezovanje Vtiskovanje Apliciranje Modeliranje Vtiskovanje Vtiskovanje Vrezovanje Vtiskovanje Objekt Vtiskovanje Vrezovanje Ostalo Neokrašen - apliciranje - vrezovanje -apliciranje - modeliranje -modeliranje - vtiskovanje - apliciranje - -apliciranje - PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 2 0 0 0 1 PO 3 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 0 0 0 9 PO 22 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 22 0 0 0 1 PO 30 1 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 0 0 1 1 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 PO 42 8 65 9 2 3 4 0 0 PO 42 0 0 1 91 PO 45 2 5 0 0 1 0 0 0 PO 45 0 0 0 2 PO 51 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 51 0 0 0 3 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 1 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 PO 55 32 385 46 0 79 17 2 1 PO 55 0 3 0 599 PO 57 0 0 0 0 1 0 0 0 PO 57 0 0 0 0 PO 58 2 16 5 0 8 3 0 1 PO 58 0 0 0 51 PO 61 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 61 0 0 0 0 PO 64 2 28 5 0 5 4 0 0 PO 64 0 0 0 61 PO 65 1 2 1 0 0 1 0 0 PO 65 0 0 0 2 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 PO 70 1 59 7 0 13 1 0 0 PO 70 0 0 0 79 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 PO 75 1 38 5 0 5 1 0 0 PO 75 0 0 0 55 PO 83 8 167 24 0 29 4 0 1 PO 83 0 3 0 189 PO 84 1 5 1 0 0 0 0 0 PO 84 0 0 0 0 PO 90 1 53 2 0 15 4 0 0 PO 90 0 0 0 68 PO 91 5 82 14 0 19 1 0 0 PO 91 0 0 0 103 PO 92 0 12 0 0 4 0 0 0 PO 92 0 0 0 10 PO 93 9 133 37 1 32 6 0 1 PO 93 0 1 0 171 PO 94 0 3 0 0 0 0 0 0 PO 94 0 0 1 11 PO 95 2 7 1 0 5 1 0 0 PO 95 0 0 0 27 PO 96 18 246 28 0 45 13 1 0 PO 96 0 2 0 396 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 97 0 0 0 0 PO 99 0 1 0 0 2 0 0 0 PO 99 0 0 0 4 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 1 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 PO 104 0 14 2 0 4 0 0 0 PO 104 0 0 3 22 PO 105 26 168 26 0 27 7 1 0 PO 105 0 0 0 273 PO 106 21 191 17 1 29 7 0 1 PO 106 0 0 0 262 PO 108 9 60 10 0 9 7 0 0 PO 108 0 0 1 120 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 PO 110 29 296 45 1 46 9 0 0 PO 110 0 1 0 371 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 111 0 0 0 0 PO 113 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 PO 123 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 3 PO 126 5 33 2 0 2 0 0 0 PO 126 0 0 0 20 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 PO 129 6 96 5 0 17 3 0 0 PO 129 0 1 0 126 PO 135 26 240 32 2 25 20 1 0 PO 135 0 0 1 335 PO 136 18 109 14 1 24 4 2 0 PO 136 0 0 0 209 PO 138 4 77 9 0 29 2 0 0 PO 138 0 0 0 94 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 140 0 0 0 2 PO 144 2 35 3 0 2 2 0 0 PO 144 0 0 0 11 PO 145 7 82 11 0 22 2 0 0 PO 145 0 0 0 77 PO 146 7 110 18 0 24 5 0 0 PO 146 0 0 0 204 PO 149 0 2 0 0 2 0 0 0 PO 149 0 0 0 1 PO 150 23 169 15 1 21 10 2 0 PO 150 1 0 0 179 PO 151 0 1 0 0 0 0 0 0 PO 151 0 0 0 3 PO 152 0 8 1 0 5 2 0 0 PO 152 0 0 0 27 PO 153 0 14 0 0 0 0 0 0 PO 153 0 1 0 20 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 825 Priloga 4 (strani 826–827) Količinska zastopanost posameznih različic načinov izdelave okrasa na lončenini v neolitskih objektih. Variante osnovnih tehnik okrasa Variante osnovnih tehnik okrasa Objekt Odtis nohta Odtis nohta - Odtis šila - Odtis prsta Odtis nohta Odtis nohta Odtis nohta a a - a a - - modeliran modeliran izdelek odtis prsta - odtis - samostojna - odtis prsta - samostojna ojna ojna ojna ojna ojna ojna izdelek - odtis prsta - - samostojna nohta - bradavica - samostojna bradavica - samostojna bradavica bradavica samostojna - žlebljenje bradavica pravi vrez alo Pravi vrez Žlebljenje Kaneliranje Metličenje Odtis prst Odtis nohta Odtis šila Odtis prst odtis nohta Samost bradavica Aplicirano rebro Aplicirano Rebro - odtis nohta Modelirana bradavica Modelirano rebro Samost bradavica - odtis prst Odtis nohta - samost bradavica odtis šila - samost bradavica odtis prst pravi vrez odtis nohta - pravi vrez odtis šila - pravi vrez odtis nohta - žlebljenje Odtis šila - žlebljenje Pravi vrez - samost bradavica Žlebljenje - samost bradavica bradavica - žlebljenje Ost Neokrašen PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 30 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 7 1 0 0 8 53 4 0 9 0 0 0 2 0 1 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 91 PO 45 1 1 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 20 8 4 0 65 300 13 7 46 0 0 0 0 38 17 2 15 0 2 0 2 0 1 0 0 22 0 1 2 0 599 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 1 1 0 0 0 16 0 5 0 0 0 0 7 0 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 51 PO 61 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 1 1 0 0 14 14 0 0 5 0 0 0 0 3 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 61 PO 65 0 1 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 1 0 0 6 53 0 0 7 0 0 0 0 8 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 79 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 1 0 0 0 38 0 0 5 0 0 0 0 2 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 55 PO 83 2 6 0 0 25 138 0 4 24 0 0 0 0 14 6 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 9 1 2 0 0 189 PO 84 0 1 0 0 1 4 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 1 0 0 3 50 0 0 2 0 0 0 0 10 5 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 68 PO 91 4 1 0 0 11 70 1 0 14 0 0 0 0 9 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 103 PO 92 0 0 0 0 1 11 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 10 PO 93 1 8 0 0 24 105 1 3 37 0 0 1 0 18 5 0 0 5 0 1 0 0 0 1 0 0 9 0 1 0 0 171 PO 94 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 11 PO 95 0 2 0 0 2 5 0 0 1 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 27 PO 96 9 8 1 0 21 221 4 0 26 2 1 0 0 17 10 0 1 3 0 9 0 1 0 0 0 1 16 0 1 1 0 396 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 14 0 0 2 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 3 22 PO 105 10 16 0 0 8 155 5 0 25 1 0 0 0 11 8 0 0 3 0 4 0 0 1 0 0 1 7 0 0 0 0 273 PO 106 4 17 0 0 19 168 3 1 17 0 0 1 0 16 7 0 1 2 0 4 0 0 0 1 0 0 6 0 0 0 0 262 PO 108 4 5 0 0 3 56 1 0 8 2 0 0 0 6 0 0 0 2 0 5 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 1 120 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 4 23 2 0 28 268 0 0 45 0 0 1 0 28 7 0 0 5 0 4 0 0 0 0 0 0 11 0 1 0 0 371 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 126 0 5 0 0 17 16 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 5 1 0 0 10 85 0 1 5 0 0 0 0 8 5 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 1 0 126 PO 135 9 17 0 0 27 210 3 0 32 0 0 1 1 10 13 0 0 6 0 14 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 1 335 PO 136 4 13 0 1 17 91 1 0 13 1 0 1 0 15 5 0 1 2 1 0 0 1 1 0 0 0 4 0 0 0 0 209 PO 138 1 3 0 0 10 67 0 0 9 0 0 0 0 15 3 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 94 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 144 2 0 0 0 5 30 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 11 PO 145 4 3 0 0 26 52 0 4 11 0 0 0 0 9 1 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 77 PO 146 2 5 0 0 12 97 0 1 18 0 0 0 0 13 8 0 1 2 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 204 PO 149 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 150 19 3 1 0 38 122 5 4 15 0 0 1 0 9 4 0 1 8 0 1 0 2 0 0 1 1 7 0 0 0 0 179 PO 151 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 152 0 0 0 0 0 8 0 0 1 0 0 0 0 5 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 PO 153 0 0 0 0 2 11 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 20 826 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Variante osnovnih tehnik okrasa Variante osnovnih tehnik okrasa Objekt Odtis nohta Odtis nohta - Odtis šila - Odtis prsta Odtis nohta Odtis nohta Odtis nohta a a - a a - - modeliran modeliran izdelek odtis prsta - odtis - samostojna - odtis prsta - samostojna ojna ojna ojna ojna ojna ojna izdelek - odtis prsta - - samostojna nohta - bradavica - samostojna bradavica - samostojna bradavica bradavica samostojna - žlebljenje bradavica pravi vrez alo Pravi vrez Žlebljenje Kaneliranje Metličenje Odtis prst Odtis nohta Odtis šila Odtis prst odtis nohta Samost bradavica Aplicirano rebro Aplicirano Rebro - odtis nohta Modelirana bradavica Modelirano rebro Samost bradavica - odtis prst Odtis nohta - samost bradavica odtis šila - samost bradavica odtis prst pravi vrez odtis nohta - pravi vrez odtis šila - pravi vrez odtis nohta - žlebljenje Odtis šila - žlebljenje Pravi vrez - samost bradavica Žlebljenje - samost bradavica bradavica - žlebljenje Ost Neokrašen PO 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 PO 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 30 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 7 1 0 0 8 53 4 0 9 0 0 0 2 0 1 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 91 PO 45 1 1 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 51 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 20 8 4 0 65 300 13 7 46 0 0 0 0 38 17 2 15 0 2 0 2 0 1 0 0 22 0 1 2 0 599 PO 57 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 1 1 0 0 0 16 0 5 0 0 0 0 7 0 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 51 PO 61 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 64 1 1 0 0 14 14 0 0 5 0 0 0 0 3 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 61 PO 65 0 1 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 0 1 0 0 6 53 0 0 7 0 0 0 0 8 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 79 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 0 1 0 0 0 38 0 0 5 0 0 0 0 2 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 55 PO 83 2 6 0 0 25 138 0 4 24 0 0 0 0 14 6 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 9 1 2 0 0 189 PO 84 0 1 0 0 1 4 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 0 1 0 0 3 50 0 0 2 0 0 0 0 10 5 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 68 PO 91 4 1 0 0 11 70 1 0 14 0 0 0 0 9 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 103 PO 92 0 0 0 0 1 11 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 10 PO 93 1 8 0 0 24 105 1 3 37 0 0 1 0 18 5 0 0 5 0 1 0 0 0 1 0 0 9 0 1 0 0 171 PO 94 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 11 PO 95 0 2 0 0 2 5 0 0 1 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 27 PO 96 9 8 1 0 21 221 4 0 26 2 1 0 0 17 10 0 1 3 0 9 0 1 0 0 0 1 16 0 1 1 0 396 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 PO 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 0 0 0 0 0 14 0 0 2 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 3 22 PO 105 10 16 0 0 8 155 5 0 25 1 0 0 0 11 8 0 0 3 0 4 0 0 1 0 0 1 7 0 0 0 0 273 PO 106 4 17 0 0 19 168 3 1 17 0 0 1 0 16 7 0 1 2 0 4 0 0 0 1 0 0 6 0 0 0 0 262 PO 108 4 5 0 0 3 56 1 0 8 2 0 0 0 6 0 0 0 2 0 5 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 1 120 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 4 23 2 0 28 268 0 0 45 0 0 1 0 28 7 0 0 5 0 4 0 0 0 0 0 0 11 0 1 0 0 371 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 126 0 5 0 0 17 16 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 5 1 0 0 10 85 0 1 5 0 0 0 0 8 5 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 1 0 126 PO 135 9 17 0 0 27 210 3 0 32 0 0 1 1 10 13 0 0 6 0 14 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 1 335 PO 136 4 13 0 1 17 91 1 0 13 1 0 1 0 15 5 0 1 2 1 0 0 1 1 0 0 0 4 0 0 0 0 209 PO 138 1 3 0 0 10 67 0 0 9 0 0 0 0 15 3 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 94 PO 140 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 PO 144 2 0 0 0 5 30 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 11 PO 145 4 3 0 0 26 52 0 4 11 0 0 0 0 9 1 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 77 PO 146 2 5 0 0 12 97 0 1 18 0 0 0 0 13 8 0 1 2 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 204 PO 149 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 PO 150 19 3 1 0 38 122 5 4 15 0 0 1 0 9 4 0 1 8 0 1 0 2 0 0 1 1 7 0 0 0 0 179 PO 151 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 PO 152 0 0 0 0 0 8 0 0 1 0 0 0 0 5 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 PO 153 0 0 0 0 2 11 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 20 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 827 Priloga 5 Količinska zastopanost odlomkov pred lepljenjem in po lepljenju ter izračun deleža zlepljenih odlomkov lončenine po posameznih objektih. Neolitski Število odlomkov Število odlomkov % zlepljenenih objekt pred lepljenjem po lepljenju odlomkov PO 2 54 50 7,40 % PO 3 63 52 17,40 % PO 22 30 21 30 % PO 30 16 16 0,00 % PO 33 0 0 0,00 % PO 42 1527 1206 21,00 % PO 45 116 92 20,70 % PO 51 11 11 0,00 % PO 53 1 1 0,00 % PO 54 0 0 0,00 % PO 55 6015 5258 12,58 % PO 57 31 4 87,10 % PO 58 382 326 14,66 % PO 61 6 6 0,00 % PO 64 802 703 12,34 % PO 65 93 74 20,40 % PO 69 0 0 0,00 % PO 70 1082 865 20,05 % PO 74 3 3 0,00 % PO 75 656 559 14,78 % PO 83 2261 1821 19,46 % PO 84 264 264 0,00 % PO 90 986 805 18,35 % PO 91 1460 1199 17,88 % PO 92 300 219 27,00 % PO 93 3845 3296 14,28 % PO 94 116 103 11,20 % PO 95 409 274 33,01 % PO 96 6297 5183 17,69 % PO 97 2 2 0,00 % PO 99 240 149 37,91 % PO 100 2 2 0,00 % PO 103 0 0 0,00 % PO 104 682 503 26,24 % PO 105 3330 2794 16 % PO 106 3009 2446 18,71 % PO 108 1907 1767 7,34 % PO 109 0 0 0,00 % PO 110 7336 6372 13,14 % PO 111 0 0 0,00 % PO 113 2 2 0,00 % PO 123 17 14 17,60 % PO 126 123 84 31,70 % PO 127 0 0 0,00 % PO 129 2794 2315 17,14 % PO 135 4157 3658 12 % PO 136 4518 3588 20,58 % PO 138 2888 2295 20,53 % PO 140 26 19 26,90 % PO 144 443 316 28,67 % PO 145 2757 2227 19,20 % PO 146 3921 3279 16,30 % PO 149 120 64 46,70 % PO 150 2599 2148 17,35 % PO 151 29 24 17,20 % PO 152 476 393 17,43 % PO 153 357 313 12,30 % 828 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Priloga 6 Količinska zastopanost različnih velikostnih razredov analiziranih keramičnih odlomkov v neolitskih objektih. Velikostni razredi odlomkov keramike Objekt Zelo majhni Majhni (med Srednje veliki (med Veliki (med 25 cm2 Zelo veliki Nedoločeno (pod 5 cm2) 5 cm2 in 15 cm2) 15 cm2 in 25 cm2) in 35 cm2) (nad 35 cm2) PO 2 0 1 0 0 0 0 PO 3 1 2 5 0 1 1 PO 22 0 0 0 0 2 0 PO 30 3 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 PO 42 27 100 17 7 11 21 PO 45 2 6 1 1 0 0 PO 51 1 2 0 0 0 1 PO 53 0 1 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 PO 55 156 663 163 78 71 33 PO 57 0 0 0 0 0 1 PO 58 11 51 5 3 2 14 PO 61 0 1 0 0 0 0 PO 64 21 44 9 8 4 19 PO 65 0 1 5 0 0 1 PO 69 0 0 0 0 0 0 PO 70 29 59 20 8 6 38 PO 74 0 0 0 0 0 0 PO 75 37 42 9 4 4 9 PO 83 42 216 84 30 23 30 PO 84 4 3 0 0 0 0 PO 90 13 83 18 11 8 10 PO 91 28 124 38 7 10 17 PO 92 4 9 3 3 2 5 PO 93 35 204 63 32 37 20 PO 94 2 8 3 1 1 0 PO 95 8 9 9 2 2 13 PO 96 118 396 89 34 82 30 PO 97 0 0 0 0 0 0 PO 99 1 2 0 1 0 3 PO 100 0 0 0 0 0 1 PO 103 0 0 0 0 0 0 PO 104 5 19 4 4 8 5 PO 105 33 303 96 29 36 31 PO 106 54 295 107 20 15 38 PO 108 52 111 17 6 4 26 PO 109 0 0 0 0 0 0 PO 110 130 419 106 37 83 23 PO 111 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 1 0 0 0 PO 123 0 2 0 0 1 1 PO 126 10 34 5 4 3 6 PO 127 0 0 0 0 0 0 PO 129 55 117 38 13 13 18 PO 135 116 360 125 28 36 17 PO 136 54 166 68 21 56 16 PO 138 24 88 38 17 28 20 PO 140 0 0 0 0 0 2 PO 144 12 23 5 2 4 9 PO 145 20 94 30 8 18 31 PO 146 71 151 59 11 24 52 PO 149 1 1 0 0 0 3 PO 150 60 244 51 10 21 35 PO 151 0 2 0 0 0 2 PO 152 6 17 5 5 5 5 PO 153 7 17 4 1 0 6 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 829 Priloga 7 Količinska zastopanost lončenine, izdelane iz različnih lončarskih mas, glede na osnovne sestavine – po posameznih neolitskih objektih. Osnovne sestavine lončarskih mas Objekt Neluknjičave lončarske mase Luknjičave lončarske mase AC AC, C AE, E ACE ACE, ACE, ACE, ACD ACD, ACDE ACDE, AC AE ACE, ACE ACE, ACD ACDE, ACDE ABCE E C C, E C E C E E PO 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 3 3 0 0 5 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 22 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 30 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 42 13 2 0 42 6 5 0 0 2 0 0 5 0 8 89 11 0 0 0 0 PO 45 0 0 0 7 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 51 0 1 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 53 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 55 52 21 0 194 60 135 4 0 0 1 5 16 0 45 560 70 0 1 0 0 PO 57 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 58 26 0 0 50 1 0 0 0 0 1 4 0 0 0 2 0 0 2 0 0 PO 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 64 13 1 67 7 7 0 0 0 0 0 1 1 1 6 1 0 0 0 0 PO 65 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 70 52 2 0 89 9 1 0 0 0 2 2 1 0 0 1 1 0 0 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 75 19 2 15 51 10 0 0 0 0 0 0 4 0 0 2 2 0 0 0 0 PO 83 18 24 0 86 23 108 18 1 0 2 0 12 0 28 84 20 0 0 1 0 PO 84 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 90 21 4 69 29 0 0 2 0 0 0 6 0 1 11 0 0 0 0 0 PO 91 35 6 0 113 10 9 0 1 0 4 0 8 1 0 29 2 2 0 4 0 PO 92 5 0 0 12 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 1 0 0 0 0 PO 93 31 5 0 100 37 52 0 0 0 2 0 8 9 131 15 0 0 1 0 PO 94 6 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 95 6 0 4 30 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 96 43 11 0 278 92 78 12 0 0 4 2 4 0 25 142 41 0 3 14 0 PO 97 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 99 4 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 100 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 104 7 2 3 29 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 105 28 13 0 122 105 99 22 0 0 2 1 13 0 18 78 25 1 1 0 0 PO 106 24 11 3 118 65 87 19 1 0 0 0 18 1 30 121 29 0 2 0 0 PO 108 41 6 0 103 10 4 0 0 0 2 0 21 0 0 21 2 5 0 1 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 110 61 18 200 89 123 8 0 0 2 2 21 20 205 44 0 1 4 0 PO 111 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 126 10 0 0 51 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 129 17 6 0 84 9 45 1 0 0 2 5 3 0 13 52 16 0 0 1 0 PO 135 32 10 0 174 43 130 0 0 0 4 0 17 40 201 31 0 0 0 0 PO 136 21 0 0 135 36 40 1 0 0 3 0 0 0 11 124 8 0 0 2 0 PO 138 17 2 1 86 15 41 4 1 0 2 0 0 0 9 31 4 0 0 2 0 PO 140 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 144 12 0 0 37 0 0 0 0 0 2 0 3 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 145 17 2 0 81 37 20 0 7 0 5 3 0 0 0 24 3 1 0 0 1 PO 146 22 0 0 92 21 58 3 2 0 2 0 5 0 25 122 16 0 0 0 1 PO 149 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 150 30 1 0 187 21 45 4 0 0 8 2 5 0 10 88 16 0 0 4 0 PO 151 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PO 152 5 0 0 24 11 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 PO 153 8 0 0 22 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 703 150 26 2776 759 1090 97 17 2 59 26 174 3 293 2131 361 9 10 36 2 830 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Priloga 8 Količinska zastopanost lončenine različne dodelave površine − po posameznih neolitskih objektih. Dodelava površine lončenine Objekt Obojestransko Obojestransko Glajenje notranje in Glajenje zunanje in Nedoločeno glajenje brisanje brisanje zunanje površine brisanje notranje površine PO 2 0 1 0 0 0 PO 3 1 8 0 0 1 PO 22 1 1 0 0 0 PO 30 0 2 0 0 1 PO 33 0 0 0 0 0 PO 42 56 126 1 0 0 PO 45 1 7 1 0 1 PO 51 0 4 0 0 0 PO 53 0 1 0 0 0 PO 54 0 0 0 0 0 PO 55 20 1100 18 8 18 PO 57 0 1 0 0 0 PO 58 16 69 1 0 0 PO 61 1 0 0 0 0 PO 64 23 82 0 0 0 PO 65 3 4 0 0 0 PO 69 0 0 0 0 0 PO 70 18 141 1 0 0 PO 74 0 0 0 0 0 PO 75 24 81 0 0 0 PO 83 100 293 23 6 3 PO 84 2 5 0 0 0 PO 90 20 123 0 0 0 PO 91 17 207 0 0 0 PO 92 1 25 0 0 0 PO 93 18 356 8 7 2 PO 94 5 10 0 0 0 PO 95 13 30 0 0 0 PO 96 161 549 17 11 11 PO 97 0 0 0 0 0 PO 99 2 5 0 0 0 PO 100 0 1 0 0 0 PO 103 0 0 0 0 0 PO 104 22 23 0 0 0 PO 105 128 370 25 5 0 PO 106 117 368 33 8 3 PO 108 25 191 0 0 0 PO 109 0 0 0 0 0 PO 110 191 524 50 13 20 PO 111 0 0 0 0 0 PO 113 0 1 0 0 0 PO 123 2 2 0 0 0 PO 126 11 48 2 1 PO 127 0 0 0 0 0 PO 129 41 211 1 1 0 PO 135 130 524 18 7 3 PO 136 75 270 16 12 8 PO 138 40 173 0 0 2 PO 140 1 1 0 0 0 PO 144 6 49 0 0 0 PO 145 27 172 0 0 2 PO 146 95 264 9 0 0 PO 149 2 3 0 0 0 PO 150 141 278 0 2 0 PO 151 2 2 0 0 0 PO 152 16 27 0 0 0 PO 153 13 22 0 0 0 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 831 Priloga 9 Količinska zastopanost lončenine s premazano površino − po posameznih neolitskih objektih. Premazovanje površine lončenine Objekt Premaz Brez premaza PO 2 0 1 PO 3 0 10 PO 22 1 1 PO 30 0 1 PO 33 0 0 PO 42 1 182 PO 45 0 10 PO 51 0 4 PO 53 0 4 PO 54 0 0 PO 55 11 1153 PO 57 0 1 PO 58 1 85 PO 61 0 0 PO 64 3 102 PO 65 0 7 PO 69 0 0 PO 70 2 158 PO 74 0 0 PO 75 0 105 PO 83 12 413 PO 84 0 7 PO 90 2 141 PO 91 3 221 PO 92 0 26 PO 93 9 382 PO 94 0 15 PO 95 1 42 PO 96 19 730 PO 97 0 0 PO 99 0 7 PO 100 0 1 PO 103 0 0 PO 104 3 42 PO 105 10 518 PO 106 15 514 PO 108 6 210 PO 109 0 0 PO 110 22 276 PO 111 0 0 PO 113 0 1 PO 123 2 2 PO 126 0 62 PO 127 0 0 PO 129 12 242 PO 135 29 653 PO 136 7 374 PO 138 6 209 PO 140 0 2 PO 144 3 52 PO 145 4 197 PO 146 14 354 PO 149 0 5 PO 150 13 408 PO 151 0 4 PO 152 0 43 PO 153 1 34 832 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 Priloga 10 Količinska zastopanost lončenine, žgane na različne načine − po posameznih neolitskih objektih. Tehnike žganja Objekt Oksidacijsko Redukcijsko Oksidacijsko, v končni Nepopolno Nepopolno oksidacijsko Nedoločeno, izdelek fazi redukcijsko oksidacijsko v končni prežgan fazi redukcijsko PO 2 0 0 0 0 1 0 PO 3 2 0 0 0 8 0 PO 22 1 0 0 0 1 0 PO 30 0 0 0 0 3 0 PO 33 0 0 0 0 0 0 PO 42 20 3 2 0 158 0 PO 45 1 0 2 0 7 0 PO 51 0 0 0 0 3 1 PO 53 0 0 0 0 1 0 PO 54 0 0 0 0 0 0 PO 55 48 10 0 0 -66 8 PO 57 0 0 0 0 1 0 PO 58 22 3 0 0 61 0 PO 61 0 0 0 1 0 0 PO 64 15 1 0 1 87 1 PO 65 0 0 0 0 7 0 PO 69 0 0 0 0 0 0 PO 70 35 1 0 1 122 1 PO 74 0 0 0 0 0 0 PO 75 29 1 4 0 71 0 PO 83 18 3 0 0 -32 11 PO 84 3 1 0 0 3 0 PO 90 34 2 2 3 101 1 PO 91 39 5 4 4 172 0 PO 92 5 1 0 0 20 0 PO 93 28 2 0 0 -34 4 PO 94 4 1 0 0 10 0 PO 95 10 3 2 2 26 0 PO 96 87 11 0 3 -105 4 PO 97 0 0 0 0 0 0 PO 99 2 0 0 0 5 0 PO 100 0 0 0 0 1 0 PO 103 0 0 0 0 0 0 PO 104 8 0 0 1 36 0 PO 105 29 3 0 2 -38 4 PO 106 36 1 2 2 -49 8 PO 108 38 4 0 0 -42 0 PO 109 0 0 0 0 0 0 PO 110 23 8 0 2 -40 7 PO 111 0 0 0 0 0 0 PO 113 0 0 0 0 0 0 PO 123 0 0 0 0 0 0 PO 126 8 2 0 0 -10 0 PO 127 0 0 0 0 0 0 PO 129 43 2 1 0 -54 8 PO 135 49 3 3 0 -58 3 PO 136 22 7 0 0 -29 0 PO 138 30 3 0 1 -36 2 PO 140 0 0 0 0 0 0 PO 144 23 2 0 0 -25 0 PO 145 21 0 5 0 -26 0 PO 146 34 0 0 0 -37 3 PO 149 0 0 0 0 0 0 PO 150 46 7 0 1 -59 5 PO 151 2 0 0 0 -2 0 PO 152 12 0 0 1 -13 0 PO 153 2 1 0 0 -3 0 Čatež – Sredno polje, AAS 98, 2022 833