ijUERIŠKA DOMOVIIMA
' fin. :‘lc ___

N.y
/Ir HM g w g mi— HO
NO. 84
// ^^-tCRJCAH IN SPIMT
IN lAMGUAO« ONUT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 29, 1969
SLOVENIAN
morning mmPAPm
ŠTEV. LX VII — VOL. LXVI1
V	Finski Partiji so
zmagali reformisti
V	Komunistični partiji Finske so na zadnjem kongresu ostali stalinisti v manjšini. Jezni so odšli z zborovanja, svoje partije pa kljub vsemu niso ustanovili.
HELSINKI, Fin. — Med finskimi komunisti ni bilo nikoli prave sloge, zmeraj so se tam Prepirali stalinisti z reformisti, revizijonisti ali kakor jih že hočete imenovati. Na zadnjem partijskem kongresu med velikonočnimi prazniki so zmagali reformisti. Stalinisti so ostali v Manjšini in odšli iz kongresne dvorane. Človek bi sodil, da to Pomeni globoko krizo v stranki m da bo Kremelj skušal podpreti staliniste, kot je to storil v Hragj. pa se to ni zgodilo.
Finska Komunistična partija Sa namreč nahaja v posebnem Položaju. Najprvo je treba vpo-stevati moskbvsko tradicijo, da Se ruski vpliv v Helsinkih ne sme kazati preveč očitno. Finska tma namreč za Moskvo drug pomen kot na primer Srednja Ev-r°pa. Dalje je Finska svobodna dežela. Tam vlada koalicija s so-mjalisti na čelu, komunisti so pa člani koalicijske vlade, kajti v Parlamentu imajo 41 poslancev. ^se to daje finskim komunistom Precej neodvisnosti od Kremlja. ®rez te neodvisnosti ne bi nam-reč finski komunisti mogli sedeti v koalicijski vladi.
Vse to vpošteva finska politič-Jla javnost in ne pripisuje spo-r°m v komunistični partiji prevelikega pomena. Stalinisti se bodo sedaj nekaj časa kujali, toda svoje stranke ne bodo ustanovili, ker jim Kremelj ne bo dal Potrebne podpore. Čas bo pomi-rH finske komunistične duhove m zopet bodo sedeli skupaj za mizo. Seveda ne bodo govorili 0 “diktaturi proletarijata”, am-Pak o “miru, demokraciji in socializmu”, kot to delajo italijanski tovariši. Moskva bo sicer Svetovala finskim tovarišem, naj Se pomirijo, toda izrednega prička pa nanje ne bo izvajala.
P s --------.
r°zar zmotil zborovanje
kongresne stranke v Indiji
FARIDABAD, Ind. — Komaj Se je dobro začelo 72. letno zbo-v°Vanje Kongresne stranke v za-Casni dvorani, velikanskem šoto-ru>^ ko je kratek stik povzročil P°žar in pognal vse udeležence Predsednico vlade Mrs. Indiro kj.andi v beg. V pičli uri ni ,]ub poskusom gašenja ostalo dvorane nič več.
^Zborovanje so morali prene-1 na drug kraj. Kongresna vanka je v vedno večjih teža-a - ko iz leta v leto izgublja ec no več pristašev in ko stopa-J3 v Politično življenje novi ro-^	*, ki ne dajo več dosti na nje-
e Pretekle zasluge.
Novi grobovi
Gertrude Bokal
V Euclid General bolnišnici je umrla 79 let stara Gertrude Bokal s 731 E. 157 St., roj Gore v Veliki Loki pri Dolenji vasi, od koder je prišla v ZDA 1. 1910 žena Antona, mati Mamie, Antona Jr., Adele Vauter, Henryja in Armina, 9-krat stara mati, 6-krat pramati. Z možem sta bila zelo delavna v društvih in p r i cerkvi. Pokojna je bila 30 let tajnica pri ABZ št. 103, članica ADZ št. 22, SŽZ št. 10, SNPJ št. 142 ter Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti (blizu 60 let, ena najstarejših članic). Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd.
Upiranje vojaški obveznosti zelo omejeno
WASHINGTON, D.C. — Veliko je govorjenja in pisanja o vojaških obveznikih, ki se upirajo vpoklicu v oborožene sile. Število teh je v zadnjih letih stalno naraščalo in narašča še vedno zaradi spornosti vietnamske vojne. Dejansko je zelo omejeno, če ga primerjamo s celotnim števi-
Javnost podpira ABM
Javnost podpira v razmerju 47:26 Nixonov predlog za
Adm, Sharp kritizira Roberta S. McNamaro
NEW YORK, N.Y. — Adm. Grant Sharp, ki je vodil letalsko gradnjo ABM, pa ima tudi j vojno proti Severnemu Vietna-precej pomislekov P r O t i !mu kot vrhovni poveljnik oboro-
njim.
CLEVELAND, O. — Znani po-vpraševalec javnega mnenja Louis Harris je v dneh od 5. do 11. aprila povprašal izbrane ljudi po vsej deželi, ki naj bi predstavljali po njegovem računu “ameriško povprečje”, o predlogu predsednika N i x o n a za gradnjo obrambe pred medcelinskimi raketami Safeguard. Od pevprašanih se jih je 47r/f izjavilo za predlog, 26'J proti mu, ostalih 27r/( pa ni imelo nobenega jasnega stališča.
Tisti, ki so se izjavili za gradnjo ABM sistema Safeguard, so se odločili za tako stališče v glavnem iz strahu pred Rusi, ki obrambo proti medcelinskim raketam grade, pa istočasno povečujejo tudi število svojih medcelinskih raket. Stališče povpraša-nih je, da je boljše imeti “preveč” obrambe, kot pa se lepega dne znajti brez primernega sredstva za obrambo napada. Po-posebno močno podporo Nixono-vemu predlogu je Harris ugotovil na jugu in zahodu dežele, na
lom vojnih obveznikov. Ne znaša niti ene tisočinke celotnega podeželju in v predmestjih, naj-
ženih sil ZDA na Pacifiku od junija 1964 do jiilija 1968, je v članku v Redaer’s Digest obdolžil bivšega obrambnega tajnika Roberta S. McNamaro, da je “načrtno odklanjal nasvete vojaških svetovalcev”.
McNamarino vztrajanje na stopnjevanju vojskovanja je dajalo sovražniku dovolj časa, da se je pripravil na vsak naš ko-|rak, je zapisal adm. G. Sharp. To i McNamarino stališče je bilo po-n^e’| polnoma zgrešeno.
Adm. Grant Sharp v tej svoji kritiki ni edini, tudi drugi vojaški strokovnjaki vidijo v postopnem privijanju sovražnika, kot so tedaj imenovali McNamarino taktiko, enega glavnih vzrokov neuspešnosti ameriške letalske vojne proti Severnemu Vietnamu. Drugi, še pomembnejši, je po sodbi poznavalcev izbira napačnih ciljev. Na tisoče bomb so ameriška letala ob velikem tveganju metala na cilje, ki tega niso bili vredni, med tem ko se ciljev, katerih uničenje bi imelo bistveni vpliv, sploh niso smeli lotiti.
števila.
Največ odpora je med črnci in med študenti visokih šol. Po zadnjih podatkih o b r a mbnega tajništva se je od 37.5 milijonov vojnih obveznikov uprlo vojaški službi le 23,280.
Gen. Wheeler bo ostal še eno leto na svojem mestu
več nasprotnikov pa v velemestih, med črnci, med mladimi ljudmi in med tistimi z visoko-I šolsko izobrazbo.
Tiati, ki nasprotujejo ABM, se opirajo predvsem na mnenje strokovnjakov, da ni gotovo, če bo sistem učinkovit, pa tudi na stališče, da bi bil denar, name-gradnjo protiraketne o-Safeguard boljše upo-za socialno skrbstvo in
njen za brambe rabljen
WASHINGTON, D.C. — Gen. šolstvo_
Earle G. Wheeler je že peto leto ^ načelnik šefov glavnih stanov a-meriških oboroženih sil. Kljub temu je predsednik Nixon predložil Kongresu njegovo odobritev na tem mestu še za eno leto.
Običajno ostane vsak na tem j mestu le skupno 4 leta.
Gen. Wheeler uživa splošno spoštovanje tako med svojimi vojaškimi vrstniki kot med politiki na Kapitolu. Zato bo nemara 1 jc prošen, da sporoči potrjen brez vseh težav.	Ameriške Domovine.
Poizvedovalni kotiček
Ga. Terezija Koželj iz Domžal v Sloveniji poizveduje za svojim bratom Frankom Kossom, kateri je pied časom živel na Addison Rd. Ker se ji že dolgo ni oglasil, je v skrbeh zanj. Ce kdo ve za njegov sedanji naslov,
upravi
Volkswagen
najnevarnejši?
WASHINGTON, D.C. — Ralph Nader, pisec znane knjige “Nevaren pri vsaki brzini”, ki je vzbudila veliko pozornost po vsej deželi, je na televizijskem programu “Evans-Novak“ dejal, da je avtomobil Volkswagen od vseh avtomobilov na ameriških cestah najnevarnejši. Po njegovem bi bilo potrebno zaradi premajhne varnosti vse te avtomobile umakniti z naših cest.
R. Nader pravi, da bi bilo treba na Volskwagenu izboljšati naprave za varnost, posebno za slučaje trčenja. Preskusi zvezne vlade so namreč pokazali, da je Volkswagen v tem oziru najslabši.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ite držali prometnih predpisov.
POMPIDOU PRVI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA FRANCI JE j
Dolgoletni predsednik vlade pod De Gaullom George Pompidou, ki se je vneto gnal za sprejem DeGaullovega predloga o dopolnilih ustave, je danes kot prvi izjavil, da bo kandidiral za DeGaullovega naslednika. — Odmevi DeGaullovega odstopa.
PARIZ, Fr. — Začasni vršilec dolžnosti predsednika republike predsednik senata Alain Poher je včeraj po razgovoru s predsednikom vlade Couve de Murvillom pozval Francoze v kratkem nagovoru preko radia in televizije, naj ohranijo edinost in strogo izpolnjujejo zakone. De Gaulle je še pred koncem tedna odpotoval v svoje podeželsko bivališče Colombey-les-Deux-Eglises in se tam od nedelje, ko se je udeležil ljudskega glasovanja, ni nikomur pokazal. Njegovi osebni sodelavci so včeraj opoldne zapustili predsedniško palačo v Parizu, general je postal zopet privatna oseba. Čeprav še ni določen dan novih predsedniških volitev, je vendar najbolj znani in najuglednejši pristaš in sodelavec De Gaulla v preteklosti George Pompidou danes objavil, da bo kandidiral za predsednika republike. Mož je že v preteklem januarju napovedal, da se bo potegoval za DeGaullovo nasledstvo, “kadar bo pač ta odšel”.
Pri zadnjih predsedniških vo-
je pokazala na borzi in na trgu zlata, katerega cena je dosegla v Parizu novo višino, ko se skušajo Francozi z njegovim nakupom zararovati pred iznenade-nji.
V francoski politični javnosti se odhoda DeGaulla vesele edino levičarji, v prvi vrsti komunisti. Del politične sredine, ki je De Gaulla pri glasovanju pustil nedeljo na cedilu, se ne počuti dolžnosti predsednika republike prav posebno trdno in ugodno. Alaina Poherja. Zanj se je izjavil bivši DeGaullov finančni minister Valery Giscard d’Estaing, vodnik konservativnih republikancev, ki ne mara Pompidouja in je tudi povedal jasno, da njegove kandidature ne bo podpiral.
Jitvah so nastopili socialisti in komunisti proti DeGaullu skupaj s kandidatom Mittcrandom. Kaj bodo storili sedaj, še ni znano. Nobena od strank še ni objavila svojih načrtov, če jih je že sploh napravila. Edini, ki je svojo kandidaturo objavil, je bivši predsednik vlade pod De Gaullom George Pompidou. Nekaj govorijo tudi o možnosti kandidature sedanjega vršilca
Odmevi odstopa De Gaulla različni
Francoska javnost je na splošno odstop predsednika De Gaulla sprejela mirno, četudi z nekim začudenjem in iznenade-njem. Z izjemo nekaj nemirov v latinski četrti Pariza ni prišlo nikjer do neredov, povsod vladata mir in red, življenje teče svojo redno pot. Negotovost se
Tudi s Turčijo bodo Združene države skoro imele težave
Če še niste naročnik
aMeriske DOMOVINE,
Postanite še danes I
ZltoSTTONiemr
V remenski prerok pravi:
-a
2jVetr°vno in mrzlo, postopna
Najvišja temPerat;ura
1 46, ponoči nevarnost slane.
ANKARA, Tur. — Amerika je sicer veliko žrtvovala za prijateljstvo s Turčijo, toda hvaležnosti pa ni od tam. Sicer je naša diplomacija tudi ni pričakovala. Izjeme so namreč tiste države, ki poznajo hvaležnost napram naši deželi. Zato lahko nepristransko presojamo politični in gospodarski položaj te dežele.
Sedaj vlada v Turčiji stranka pravice, ki je naslednica bivše demokratske stranke. Demokratska stranka je zastopala konservativen del dežele, zato ima tudi sedanja stranka pravice večinoma le konservativne volivce z dežele. Hrbtenica njene politične moči je turški kmet z vso svojo konservativnostjo in hladnokrvnostjo. Pri tem je njen načelnik in sedanji ministrski predsednjk Demiral osebno zelo napreden politik. Voditi mora seve svojo politiko v konservativnem duhu.
Zato velja sedanji turški režim v očeh ameriške politike za konservativnega. To bi pomenilo, da mora uživati simpatije naše sedanje republikanske administracije, zato pa pičlo zanimanje pri večini na-
šega senatnega odbora za zunanjo politiko. Na to opozarjamo s posebnim namenom.
Kot je znano, je senatni odbor zelo kritično presojal naše obrambne zveze s Španijo. Ravno te dni so v odboru trdili, da je treba vse pogodbe s Španjio temeljito predelati. Španija nam namreč danes, v dobi medcelinskih raket in nuklearnega streliva ni več tako potrebna, kot mislijo v Pentagonu. Zato tudi za njeno prijateljstvo ni treba preveč plačevati. Iz tega stališča izvira mnenje večine senatnega odbora, da Ameriki ni treba, da bi preko obrambnih pogodb posredno podpirala Francov “reakcionarni’ politični sistem.
Verjetno je, da bo senatni odbor podobno stališče zagovarjal tudi napram Turčiji. Tudi Turčija ni danes tako potrebna na š i m strategom, kot je bila pred leti. Poleg tega so tudi tam močne struje, ki se protivijo “pretesni navezanosti” turške reuublike na ameriški “imperijalizem”. Tako se po čudnem slučaju stališče našega senatnega od-
bora in dela turških nacionalistov krijeta.
Je pa tudi mala razlika, ki jo je treba vpoštevati. Dočim je pogodba s Španijo potekla in je treba na hitro roko skleniti vsaj začasen nadomestek, pogodba s Turčijo še velja in ji ne potekajo meseci ali tedni. Toda v Turčiji bodo v jeseni volitve in takrat bo naša pogodba z Ankaro čisto gotovo prišla v volivno borbo. Turški nacijonalisti si ne bodo dali vzeti prilike, da se ne zakadijo v to pogodbo. To bi zopet utegnilo dati našemu senatu priložnost, da zahteva čim preje revizijo pogodbe, ki je za nas postala v nekaterem pogledu zelo draga stvar.
Sicer pa z ameriškim “im-perijalizmom” v Turčiji zadeva ni tako strašna, kot jo slika turška politična propaganda. Zasebne ameriške investicije v Turčiji so lani znašale manj kot en odstotek in ni nobenega razloga, ki bi opravičeval upanje, da se bodo povečale v prihodnjih letih. Očitki, ki letijo iz Ankare na ameriške kapitaliste, niso torej utemeljeni. To seveda ne moti ile-
galne radio postaje “Bizim radio”, da ne bi noč in dan hujskala proti Ameriki. Radio postaja trdi, da je nekje v Turčiji, v resnici je pa nekje na Balkanu. Nje se poslužuje tudi turška Komunistična partija, ki pa nima ne veljave ne ugleda ne bodočnosti, saj je pri zadnjih volitvah dobila le 2.7% glasov.
Ta odstotek ne pomeni dosti. Pod pravilnim vodstvom bi partija lahko močno napredovala. Ima pa zato velike a-petite. Rada bi 'dosegla, da bi Stranka pravice zgubila pri jesenskih volitvah absolutno večino in da bi republikanska opozicija postala tako močna, da bi skupaj s Komunistično delavsko stranko tvorila koalicijo, ki bi od Demirela prevzela oblast. Politični opazovalci pa pravijo, da ta politična kombinacija nima upanja na uspeh.
Tako morajo biti Združene države pripravljene, da bodo po turških volitvah imele sitnosti tudi s turško politiko. Moskovska propaganda skuša že sedaj diskreditirati A-meriko, kjer se le ponudi priložnost.
V	tujini je odmev različen. V Združenih državah in v Sovjetski zvezi se odhoda De Gaulla prav nič ne vesele. Predsednik Nixon je upal, da bo mogel z njim kljub vsem njegovim muham kar dobro voziti. Sedaj se oo moral prilagoditi novemu vodniku Francije in upoštevati tudi nove razmere v Parizu. Politične stranke in narodna skupščina bodo v bodoče igrali brez dvoma večjo vlogo, kot so jo pod De Gaullom. Nixon je računal na podporo De Gaulla pri urejanju Srednjega' vzhoda in tudi pri poskusu končanja vojskovanja v Vietnamu.
V	Londonu pričakujejo, da bodo pod novim francoskim vodstvom lažje prišli v Evropsko gospodarsko skupnost, kamor jim je De Gaulle ponovno zaprl vrata. V Izraelu goje nado, da bo Francija ukinila prepoved prodaje orožja in rezervnih delov, ki jo je odredil De Gaulle. V Bonnu sicer ne rečjo nič, toda prevladuje prepričanje, da bo brez De Gaulla v Parizu lažje doseči evropsko edinost. Tudi v Ottawi pričakujejo, da bedo lahko izboljšali odnose s Parizom, ko ne bo ta več uradno podpiral “Svobodni Quebec”.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne seje v SDD na Recher Avenue. Po seji bodo predvajali filme iz Slovenije.
V bolnišnici—
Mrs. Josephine Pajk, 6812 Edna Avenue, je nevarno bo'na v Mt. Sinai bolnišnici. Zvesti naročnici želimo skorajšnjega okrevanja in zdravja.
“Matica mrtvih”—
Koncem tedna je prišel iz tiskarne 2. del “Matice mrtvih”, ki jo je izdal zgodovinski odsek ZSPB Tabor. Naročiti jo je mogoče pri Rudolphu F. Lukezu, 7306 Racoon Hill Dr., Kirtland, Ohio 44094.
Zadušnica—
V četrtek, 1. maja. bo v cerkvi sv. Vida ob devetih dopoldne sv. maša za pok. Ano Chemas v spomin 30. dne njene smrti.
Nocoj “La Boheme”—
Sinočna predstava ‘Tl Trova-tore” v Public Auditoriumu je bila kar lepo obiskana. Precej rutinsko podana ni občinstva posebno navdušila. Nocoj ob osmih bo Metropolitan opera iodala Puccinijevo opero “La Boheme”. Sinoči je pela Leo-noro Gabriella Tucci, Manrica James McCracken, counta di Luna Sherill Milnes, Azuceno pa Nell Rankin.
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 S?Z, Oltarnega društva in Marijine iegije pri Mariji Vnebovzeti so vabljene nocoj ob osmih v 2e-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Gertrudo Bokal.
Yahya Khan se pogaja z opozicijo
RAVALPINDI, Pak. — Vojaški diktator Pakistana gen. M. Yahya Khan je imel v sredo razgovore z vodniki politične opozicije v mestu Lahore in napovedal nove v Karačiju in v Daki.
Yahya Khan je izjavil, da se hoče posvetovati z vodniki političnih strank in skupin, predno se bo lotil sestavljanja državne ustave.
Materinski dan 11. maja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik je pretekli petek proglasil 11. maj za “materinski dan” in pozval vse Amerikance, naj se s spoštovanjem in ljubeznijo večji reki spomnijo svojih mater.	|Yangtse.
Zadnje vesti
BELFAST, S. Ir. — Terence O’Neill, predsednik vlade Severne Irske, ki je iskal pomiritev katoličanov s tem, da je hotel ustreči njihovi zahtevi po enakopravni volivni pravici tudi pri krajevnih volitvah, je včeraj odstopil kot načelnik Unionistične stranke in napovedal, da bo odstopil tudi kot predsednik vlade, kakor hitro mu bo stranka določila naslednika. Boje se, da bo ta kak zagrizen protestant, kar bo brez dvoma položaj v Severni Irski še bolj zaostrilo.
WASHINGTON, D.C. — Močna pomorska eskadra 71, ki so jo ZDA poslale v Japonsko morje v bližino Severne Koreje po sestrelitvi izvidniškega letala EC 121, se je v večini vrnila v pristanišča. Izvidniške polete v bližini Severne Koreje bodo hranila ameriška letala z oporišč v Južni Koreji.
VATIKAN.— Včeraj je bil sprejet pri papežu Pavlu VI. glavni tajnik ZN U Tant.
TOKIO, Jap. — Policija je trdo nastopila proti študentom, ki so demonstrirali sredi mesta proti Združenim državam z zahtevo, da te vrnejo Okina-vvo Japonski. Okinawo s o ZDA osvojile tekom druge svetovne vojne in jo uporabljajo še vedno za eno glavnih vojaških oporišč v zahodnem Pacifiku.
Po Kitajski tečeta dve naj-sveta:	Yellow in
Ameriška Domovina
M««=/%IU—MOIVIJO
«117 St. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
\iL Združene države:
k $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
I
Petkova izdaja $5.00 na leto
I	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
)	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
kar naravnost, kaj jim ni prav. Študentje morajo dalje dobiti takojšnje odgovore na vse pritožbe, ki jih uprave ne smatrajo za sprejemljive. Odgovori na nesprejemljive pritožbe morajo biti utemeljeni. Uprave morajo kazati pripravljenost na kompromise, povedati pa morajo tudi, kako daleč kompromisi lahko gredo.
Ostro morajo uprave obsoditi vsako kršenje zakonov, ne pa govoriti tako, da študentje dobijo vtis, da je amnestija zagotovljena, kakor hitro bo dosežen kompromis. Nekatere univerze so že postopale tako in zmagale s svojim stališčem. Zakaj ne bi mogle še druge?
Kjer imajo študentje prav, naj imajo prav, kjer postopajo napačno, naj vedo, da bodo morali nositi posledice!
Ako bi bilo zmeraj vpošfevano in izvajano to prirodno načelo, bi nam bile prihranjene premnoge motnje v življenju naših vodilnih prosvetnih ustanov.
Kaj je resnica
i Triglav vabi na koncert.
| CLEVELAND, O. — V nede-1	------------- _	_
lj0, 4. maja, bo pevski zbor Tri-'Kdo je podpisal Tito-šubašičevo pogodbo in kdo je prodal

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
glav podal svoj 22. letni koncert v Slov. narodnem domu na St.
Clair Avenue. Zbor deluje na zahodni strani mesta in se trudi za ohranitev slovenske pevske kulture, slovenske narodne in umetne pesmi. Z njo budi v mladini ljubezen do slovenske pesmi, do slovenske besede, pri starejšem rodu pa jo ohranja.
Triglav je mešan zbor. V nedeljo bodo na koncertu ženske nastopile v narodnih nošah. Spored je pester in dovolj obsežen.
Nekatere točke bo spremljala godba “Slogar”.. Ker je prihod- ni g. Franc Snoj bil elan jugoslo
nji teden materinski dan, je na vanske vlade v begunstvu

No. 84 Tuesday, April 29, 1969
I f X Y YTXXj
:yyyyyxi
ETYXTTTYxxxxXXXXxXYXYXXxXxxxXYYYYYXiU
Študentje v naših dnevih
Duluth, Minn. — Že šest pelinih lun bo za nami, odkar so se vršile predsedniške volitve —, a volitev mnogi ne morejo poza-Tri leta gredo h kraju, odkar gledamo, kako znajo so- biti. Zlasti ne poraženi kandida-dobni študentje stopnjevati demonstracije preko izgredov ti. Bivši podpredsednik Hum-in nemirov v prave krajevne revolucije malega kaljbra. Mi- phrey, ki ga v naših severnih slili smo, da bo tega letos konec, pa so levičarski študentje krajih smatramo za svojega, je na pobudo znanega gibanja “Študentje za demokratsko radi volitev zagrenjen. Krivde družbo” ali SDS sklenili lansko jesen, da se bodo nad Ni- seveda valijo na razne okolišči-xonom maščevali s tem, da bodo letos še bolj demonstrirali ne in pojave v konvenčnih dneh kot prejšnja tri leta. Do sedaj so besedo držali in jo bodo lani. Precej so pomagale k po-verjetno tudi naprej, kot to potrjujejo pravi valovi nemirov razu. Toda, porazu so prispevale na naših univerzah in sličnih učnih zavodih, pa tudi že na več druge okoliščine. In teh ni
srednjih šolah.	malo.
Ali so vse te manifestacije študentovskih podvigov o- Spominjam se desetletja nazaj stale nespremenjene? So, vendar ne zmeraj in povsod. Lah- znanega komentatorja in pisate-ko opažamo že nekaj sprememb, ki so morda značilne za ija Brisbane-a, ko je mojstrsko vse gibanje	poudarjal, da predsedniški kan-
Glavni cilj vseh študentovskih nastopov je ostal isti: didatje iz vzhoda naše Unije na-študentje hočejo priboriti svoji “osebnosti” novo mesto v vadno vedno zmagajo. Seveda je naši družbi. Smatrajo, da sodobna družba ne razume, da je povedal razloge, zakaj. Za ko-treba priznati študentovo osebnost in ji dati ravnopravnost, mur stojijo ob volitvah razni vene pa pometati.z njo. Vendar ta cilj ni povsod na prvem me- ljak1 in trusti, tisti privozi v Be-
Slovenijo komunistom?
CLEVELAND, O. — G. Louis Zajec iz Toleda, Ohio, je v “Taboru” št. 4 (april 1969) zapisal: “S Tito-šubašičevo pogodbo, katero je podpisal kralj in takratna jugoslovanska vlada, sta bila tudi dva Slovenca: dr. Miha Krek, sedaj predsednik Narodnega odbora, in Snoj France, kateri je šel 1944/1945 med Titove partizane v Slovenijo.”
Kaj je resnica?
Znana dejstva so, da je pokoj-
povzročale in še povzročajo, da se kar ne more najti novih potov, ki naj bi vodila iz inflacijskih težav. In to je za gospodarstvo nevarno. Tudi Nixonova administracija ima in bo imela težave s tem, kako priti do nekega reda, da ne bo nebrzdana inflacija podirala in sproti vse požirala, kar se skuša kje proti njen napraviti. Nova administracija ima okrog sebe vrsto gospodarskih veščakov. Tisti iz starih šol se držijo starih načel in gospodarskih metod. Te so: Ne začni trošiti prej, dokler ne veš, kaj bo trošenje stalo in dokler nisi na jasnem, da virov za take namene ne bo zmanjkalo. Najnovejšim “ ne w - dealer jem” pa to ni delalo skrbi, zato so delali gospodarske načrte za “gradove v oblakih”, kakor so.
Kako nazaj iz višav na'solidna
sporedu tudi pesem v spomin vseh mamic, živih in pokojnih.
Zapela jo bo solo Margie Pere-sutte. To bo “Panis Angelicus”.
Pevci in pevke vljudno vabijo na svoj koncert. Prepričani smo, da bo občinstvo zadovoljno, da bo uživalo ob poslušanju domačih pesmi in melodij. Program je pripravil znani pevovodja Frank Vauter. Vstopnice so po London. $1.75. Za tiste, ki se bodo pripeljali s svojimi avtomobili, je prostor za parkanje zadaj za Domom, pa tudi v vsej bližnji o-kolici.
Pridite, ne bo vam žal!
Na svidenje v nedeljo, 4. maja, popoldne ob štirih v SND na St.
Clair Avenue!
Anna Jesenko
Londonu le do 11. januarja 1942, in da sem jaz bil podpredsednik te vlade le do 26. junija 1943. Od 26. junija do 10. avgusta 1943 je bil edini Slovenec v vladi v Londonu kapetan bojnega broda g. Kern, potem pa ni bilo nobenega Slovenca več v tej vladi, dokler
stvenega zastopstva države.
3.	Narodni komite osvobojenja Jugoslavije smatra, da v tem trenutku ni treba izpostavljati in zaostrovati vprašanja kralja in monarhije, ker ta ne pomeni nobene motnje za sodelovanje Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije in vlade dr. šubaši-ča, ker sta Obe strani sprejeli, da bo ljudstvo po osvobojenju končno odločilo o ureditvi države.
4.	Vlada g. dr. šubašiča bo izdala deklaracijo, v kateri bo:
a) Priznala nacionalne in demokratske pridobitve, ki so jih izvojevali narodi Jugoslavije v teku svoje triletne borbe, s katerimi so postavljeni temelji demokratski in federativni ureditvi naše državne skupnosti in je izvedena začasna uprava države, |kot jo je izvedel protifašistični
nostjo. Poleg teh pa je še število drugih težav z zunanjim svetom, ki se od ure do ure spreminjajo. Tudi teh se ne bomo kmalu znebili, če sploh kdaj.
Nova administracija zgleda,
pomagaj
Stu! Pri nas v Ameriki in v zahodni Evropi bi ga lahko po-11° hišo. Le izredni slučaji po- Mnogi se mučijo s tem vpra-Stavili na prvo, toda ne edino mesto. V Ameriki se zmeraj vzroče in odpro vrata Bele hiše šanjem. Kako? Mnogim se poča-bolj pojavlja težnja med študenti, da svojim akcijam dajejo kakemu južnjaku ali zapadnja-Jsi odpirajo oči, mnogim ne, da tudi druge cilje. Črnski študentje se na primer zmeraj bolj ku. Drugače le malokdaj. Izredni ,gtecjiti je treba danes za jutri — brigajo za ravnopravnost črnske rase v celoti, ne le za rav-jsločaji so: smrt predsednika, ki ne pa trošiti že danes na račun nopravnost Črnskih študentov. Njim ni samo za ravnoprav-jodpre vrata podpredsedniku, ki|jutrišnjega dneva. To je težka nost Črnskih študentov na tej ali oni univerzi, jo hočejo je iz drugih delov dežele in tak 50iai posebno težka bo za razva-imeti na vseh učnih zavodih vse dežele. So tudi študentov- je v takih slučajih ponovno iz-|jeno miadež. Ta ni naučena in ske skupine, ki hočejo pod plaščem študentovske ravno- voljen. Vsikdar tudi ne. Drugače jo bo težko naučiti, kako se v pravnosti segati na politična polja. Nekateri študentovski v normalnih časih se pa vrti vsaj gospodarskih krizah “zategujejo voditelji priznajo, da njihova gibanja sploh ne poznajo no- politika, kakor “mažejo” osi pasovi”. Drugih pravih zdravil benega konkretnega cilja; hočejo “revolucijo zaradi revo- strankinih vozil strici s polnimi, lucije”, ker so prepričani, da se brez nasilja ne da v današ- težkimi žepi z vzhoda, tam okrog njih razmerah ničesar doseči. Dogaja se tudi, da študentov-J tiste ulice, kjer sedi na tronu ska vodstva cilje spreminjajo sredi akcij; ako vidijo, da se “zlato tele”, prvotni cilji ne dajo doseči, jih kratkomalo menjajo na ne V teh dosedanjih novejših ča-ravno demokratski način.	sih je malo drugače, a dosti ne.
Iz tega bi se dalo zaključiti, da je študentovsko upor- Kolikor je drugače, je vzrok v niško gibanje že prišlo do nevarne čeri: gibanje ne pozna tem, da so v zadnjih treh deset-več skupnega cilja, niha semterja, zgublja prvotno udar- letjih postale močne delavske or-
nost in s tem tudi simpatije med študenti.	ganizacije. Vpliv teh je narastel. ^ ^	^ ....
Zato je ostala tehnika prirejanja nemirov in izgredov Drugače se pa še vedno čuti, da da 'bo"poskušala s sprememba-nespremenjena. Še zmeraj se začenja z upravičenimi pri- politikarji, za katerim so strici z mi Da bi'le uspeia tožbami, prehaja k dodajanju točk, ki s poklicnim študen- Wall Street-a, so močni in zma-tovskim življenjem nimajo nobene zveze več. Brezobzir- gajo.
nost v nastopih še ni popustila, še zmeraj slišimo, kako štu- Na splošno zgleda, da so v vo-dentje “okupirajo” uradne in pisarniške prostore, kako se litvah demokratje prejeli, kar so tam obnašajo kot razbojniki, kako ne spoštujejo pravic svo- zaslužili.. Zadnjih nekaj let so jega bližnjega in lastnine svojega soseda, kaj šele javnega šarili z raznimi gospodarskimi, premoženja, kako držijo “v zaporu” odgovorne predstav- političnimi in socijalnimi novo-nike univerz itd. Da nimajo pri tem čiste vesti, se vidi poltarijami, kakor kak novopečeni tem, da postavljajo pri pogajanjih med prve točke zahtevo, vrtnar z zelenjavami. Menda so da se “demonstrantom” ne sme naprtiti nobena sodna pre- mislili, da vsaka rastlina spada iskava radi prekrškov zakonov ali pa da morajo biti deležni k juhi in napravi dobro juho. Pa amnestije, ako SO Že bili obsojeni.	po se uračunali — načrti in re-
Taka groba in neotesana tehnika demonstracij morepeptl se niso obnesli — juha ni i oditi le antipatije do študentovskih nastopov. Antipatije so laka> kakor 30 uPali» da bo. Jav-postale tako močne, da so se začele prosvetne uprave kar nost z nj° ni bila zadovoljna; po vrsti upirati taki študentovski tehniki. Zmeraj bolj se zato 30 volltve lzPadle, kakor so. množijo slučaji, da uprave kličejo na pomoč varnostne or- Ce bi bib demokrati v Wa-gane, kadar vidijo, da gredo študentovski demonstrantje hingtcmu (to i6 tisti demokrati predaleč v kršenju zakonov. V prejšnjih letih se je radi te- novejšega “new-dealerskega” ti-ga naša javnost še razubrjala, sedaj se za take korake pro- Pa) mak) drugače vozili, kakor svetnih uprav ne meni več, jih smatra za upravičene.	so — bi bili v zadnjih volitvah
Hudo se je spremenilo tudi mnenje profesorskih zbo- zmagali- SaJ 30 nekateri sodili, rov na univerzah. Lani in predlanskim so bili zbori iz stra-pa je bilo skoro dve tretjini jav-hu pred javnostjo zelo popustljivi tudi takrat, kadar so štu-posti na njihovi strani. Močne dentje na široko kršili zakone in predpise. Še celo letos se unije> milijoni uslužbencev v je zgodilo, da je profesorski zbor Harvard univerze z malo zveznih 3lužbah in članstvo večino podprl odločne korake glavnega ravnatelja Puseyja, stranke- Pa zgleda, da niti ti ni-da uvede red na vseučilišču. Javnosti stališče profesorskega 30 bil1 vsi za politiko L.B. John-zbora ni bilo nič všeč. Od takrat pa vleče med univezitetni- 30na in H- H- Humphreyja. Voli-mi predavatelji že drug veter.	p 30 drugače, kakor so “bosi”
To je vredno priznanja, ni pa lepo, da marsikatera u- stranke pričakovali, niverza zavlačuje reforme, ki so skrajno potrebne. Te dni L B- Johnson je spreten in ;e sam Nixonov prosvetni tajnik iFinch obsodil tako pošto- zvit politik. Na videz prikupljiv panje. Ako so reforme potrebne, jih je treba izvesti in dati obraz — za obrazom Pa politika prav študentovskim pritožbam. Kdor ne hodi po tej poti,pjegovega tipa — željna slavo-
kazi moralno solidarnost ameriške visokošolske prosvete in sPevov njej sami, drugim le
škoduje prav tistim ustanovam, ki so take reforme že ures- drobtine. Zato so se poslavljali ničile. Tako zanikrne ustanove škodujejo dobrim in dajejo od njega zadnja leta mnogi nje-potuho študentovskim skrajnežem za nove nastope na na- g°vi svetovalci, ko so spoznali,
Ših univerzah.	^ imaj° pričakovati. Je še do-
Pot do miru na naših univerzah je še dolga. Dala se bo stl drugih vzrokov, a omenjeni prehoditi, ako se bodo naše univerze držale načelno nekate-.30 glavni, lih stališč, ki jih je sedanja praksa že odobrila.	I Gospodarske in politične no-
Predvsem je treba dati študentom pravico, da povedo votarije bivše administracije so
Novice in drugo od Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu
CLEVELAND, O. — Na zadnji seji Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu smo razprav Ijali o znižanju davkov upokojencem na stanovanjske hiše; sprejeta je bila resolucija za o-mejitev jugoslovanske carine pri pošiljatvi ponošene obleke svojcem v domovino. Resolucijo je predložil William Kennick in bo poslana na pristojna mesta.
V kulturne namene se je določilo, da se iz Klubove blagajne plača 5 vstopnic za na koncert pevskega zbora Slovan, ki se je vršil 13. aprila, in 5 vstopnic za
ni vstopil dr. Drago Marušič, ki j svet narodnega osvobojenja Ju-je takrat prišel iz Ljubljane v goslavije kot njen izvršni organ;
1 b) bo dala polno priznanje narodnim silam, ki so organizirane narodno-osvobodilni vojski pod komando maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita in obsodila vse izdajalce naroda, ki so javno ali prikrito sodelovali s sovražnikom;
c) poslala bo poziv ljudstvu, da se vse borbene sile združijo j narodno-osvobodilno vojsko y eno enotno fronto.
5. S svoje strani pa bo Josip Broz Tito, maršal Jugoslavije, kot predsednik Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije objavil izjavo o sodelovanju z vlado g. dr. šubašiča in bo po-aovno naglasil, da Nacionalni komite ne bo v teku trajanja /ojskovanja načenjal vprašanja •cončne državne ureditve.
Na svobodnem ozemlju Jugo-Javije, 18. junija 1944.
Za nacionalni komite osvobojenja Jugoslavije: predsednik Josip Broz Tito
za gospodarske bolezni pa ni, kakor to.
Tako stojimo v domačih gospodarskih težavah pred bodoč- samostojni koncert Cecilije Valencie, ki bo v nedeljo, 18. maja, v avditoriju Slovenskega dru-
štvenega doma na Recher Ave. Vstopnice so dobili srečni poset niki seje.
Prihodnja seja bo v četrtek, 1 maja. Začetek ob dveh popoldne. Po seji bo Joe Žele kazal slike, katere smo si izposodili pri jugo-
k“2Ulj A- “
,	, 6	’	, v.lNa razpolago so barvni filmi
b°d0 težave. Posebno v bort«,	„	„ slikar-
prot, inflaciji, katera s svojim ^ Maksimu GasparijUi potem 0
žrelom požira, uničuje in ustvarja iz dneva v dan večjo revščino med revnimi — gospodarstvo pa tira v brezupnost.
* ZA DOBRO VOLJO:
— Močni ljudje. — V neki gostilni je sedelo več moških. Postajali so bolj in bolj glasni. Vsak se je rad postavljal s tem ali onim. Eden se je repenčil: “Kaj, jaz da sem slabič? S tole pestjo razbijem v drobne koščke marmornato ploščo na mizi.”
Pa se oglasi nekdo pri sosedni mizi:
“To ni nič! Jaz s to roko ustavim cel vlak.”
Prvi: “To ni mogoče!”
Po 26. juniju 1943 torej ni bilo nobenega slovenskega političnega zastopnika v jugoslovanski vladi v begunstvu v Londonu. Niti g. Snoj niti jaz nisva nikdar bila člana kake vlade dr. Ivana Šubašiča. Član te vlade je bil dr. Drago Marušič in prav kratko dobo tudi pokojni dr. Izidor Gantar.
Sporazum Tito-šubašič je bil sklenjen in podpisan dne 16. junija 1944. Takole se glasi: “Nacionalni komite osvobojenja Jugoslavije in predsednik jugoslovanske vlade sta se sporazumela v naslednjem:
1.	Kraljevska jugoslovanska vlada bo morala biti sestavljena iz demokratičnih, naprednih elementov, ki se niso kompromitirali v borbi proti narodno-osvobodilni vojski, in iz takih, ki se bodo še v bodoče borili proti skupnemu sovražniku naše domovine, vendar tako, da se vse moči zedinijo v narodno fronto. Enaka naj bo dolžnost te vlade za preskrbovanje hrane za prebivalstvo Jugoslavije, kakor tudi dolžnost, da usoglasi delo predstavništev v medzavezniških komisijah, za zaščito naših narodnih pravic in delo za kritje vseh potreb ljudstva, kakor tudi, da bo vse to delo v soglasju z narodno osvobodilno borbo v državi.
2.	Narodni komite osvobojenja Jugoslavije in kraljevska vlada g. dr. šubašiča bosta odredila organe, ki bodo koordinirali sodelovanje v borbi proti sovražniku, v delu za obnovo države, v vodstvu zunanje politike in za u-stvaritev čim prejšnjega edin-
znanem skladatelju Jakobu Gal-lusu-Petelinu, običajni o Kolednikih in celovečerni film “Lucija”. Kot je razvidno, bo za vse dovolj razvedrila.
Iz uradnih podatkov je razvidno, da živi samo v državi Ohio nad en milijon upokojencev; v okraju Cuyahoga (Cleveland) prebiva izmed teh 164,728. Ko bi se vsi upokojenci pri volitvah zavedali svojih potreb in
skozi zadnjih 17 let krijejo ti prejemki manj kot eno tretjino družinskega budžeta. Sedaj je povprečni prejemek za moža in ženo iz tega sklada $118 na mesec. Ali ni to smešno za bogato Ameriko?
V abstraktu tudi najdemo, da zvezna lastnina Amerike je do-
kaj obširna. Amerika lastuje dovolili ma in po svetu nad 755 milijo-sebi v prid, bi bili naši vladajoči nov akrov zemlje. Ta zemlja s zastopniki bolj obzirni napram poslopji in pritiklinam se ceni dajatvam iz sklada socialne za-j da je vredna sedaj nad 400 bili-ščite, katerega je pokvarila in-jjonov (milijard), državni dolg
flacija vsled trošnje.
Nixonova admnistracija
militaristične po- znaša sedaj nad 364 bilijonov, kar pomeni, da imamo premože-^nje zastavljeno 91% v primeri
sedaj
Drugi: “Pa je, jaz sem namreč priporoča kongresu, da se povi-|naših hipotek, strojevodja.”
Nepoboljšljiv. — V nekem
šajo dajatve iz sklada socialne j Ta obširna lastnina dežele ne zavarovalnine za 7%, ohijski se- prinaša dobička, smo si ustvarili nator Steve Young je za 15%' po-| davčno natezalnico, katera nam mestu so prepovedali beračem'višanja in naša Federacija slo- pobere sadove našega dela v pro-prosjačiti okrog.	Neki	berač pa j	venskih	klubov	v Clevelandu,	duktivnih letih, možni	prihranki
ni mogel strpeti	in je	tu in tam	potom resolucije	na kongresnike	pa kmalu izginjajo na	račun in-
prosjačil. Policist ga je zasačil in senatorje pa priporoča 25% 1 flacije — podražitve, in odvedel pred	sodnika. Ta pa	povišek.	Najbrže	bo veliko pre-J	Sedaj vpeljujejo v	Ameriki
ga je obsodil na	teden	dni zapo-	rekanja	v kongresu, predno pade	draginjsko doklado iz	takozva-
ra. Pa ga berač poprosi:	j kaka drobtinica v prid upoko-1 nega “Welfare” sklada. Delavci,
“Ali bi ne bilo mOgoče, da bi jencem, akoravno so sami kon-Jki ne zaslužijo dovolj za borno mi namesto zapora naložili de-lgrešniki in senatorji podvojili vzdrževanje družine, prejemajo
narno kazen?”
Sodnik: “Zakaj ne! Kje boš pa dobil denar?”
Berač: “Nafehtal ga bom.”
— Čifateljem Ameriške Domovine pozdrav!
Andrejček
svoje plače v par letih.
V statističnem abstraktu ZDA
doplačila iz tega skladu. Prav bi bilo, ako bi bili tudi potrebni
sporoča department za delo, da upokojenci deležni podpore iz je leta 1950 socialna pokojnina'tega sklada, saj so vendar ti krila upokojenim polovico stro- gradili bogastvo dežele.
Iškov za dva Člana, moža in ženo,! Za Klub upokojencev:
I sedaj pa navzlic vsem poviškom	L. K.
Predsednik kraljevske jugoslovanske vlade: dr. Ivan Šubašič
Kdor me ima za tako bedaste-/a ali tolikega pokvarjenca, de 'hisli, da bi jaz podpisal tak sporazum’ ali da bi ga kakorkoli dobril ali nanj pristal, mi priso-ia nenormalnosti in s takim nc 'norem razpravljati.
Jaz nisem nikdar v svojem Hvljenju imel nobenega opravka z nobenim zastopnikom komuni-dične partije ali Titovega rezina; le enkrat v letu 1963 v emi* graciji se je v stanovanju poje-/il človek, ki ga nisem poznal ra je rekel, da je konzul jugoslo-/anske vlade. Sva kar hitro končala tako, da je vedel, da ni dobrodošel.
Z nobeno stvarjo, z nobenim dejanjem, ki bi imelo opraviti s prenosom ali prehodom ohladi rd nacističnih okupatorjev na komunistične nisva imela niti $■ Franc Snoj niti jaz nikoli nobenega opravka, razen da sva Pr0' ti vsakemu takemu dejanju P°' sredovala, pojasnjevala, svarila protestirala, kjer in kolikor sva mogla.
Če bi bilo količkaj res tisto> kar trdi Hinko Zupančič v ish številki “Tabora”, da smo mi k°' ga (Slovenijo in domobrance) prodali komunistom, bi se nh pač ne bilo treba potikati po e' migracij in bi pok. Snoju ne bil° treba presedeti sedem let v ječi-Snoj je res odšel v domovino p° svoji pobudi in na svojo odg0' vornost, proti mojemu navodil11 in prošnji. Toda danes vem, da je odšel tja pod vtisom uteme' Ijenega upanja, ki ga je dobil pU razgovorih v Londonu z angl0' škimi predstavniki, da je to naj' učinkovitejša pot, da bo rešil domobrance. V tem prepričanju 111 upanju je tvegal svojo svobodo in življenje. Čeprav je bilo upa' nje morda naivno, danes, ko ve-rho, zakaj je odšel v domovino> je vse obsodbe vredno, da bi kd0 metal kamenje nanj.
Dr. Mihu KheL
HAINAD$H4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Koncert slovenske narodne in umetne pesmi
nja vlog za primer naravne (Kot italijanski državljan je bil in goste in je nekatere tudi pred-smrti v nezgodi (accident) ali med drugo svetovno vojno v ita- stavil. Do takrat so bili tam trije
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
stalne nesposobnosti zaradi nezgode. Pri primeru naravne smrti je član zavarovan dolar za dolar do $2000, v primeru smrti v nezgodi pa dva dolarja za dolar. O tem zavarovanju je bilo na tem mestu že več in bolj podrobneje poročano. Važno je, da je denar vložen na hranilne vloge, preden član doseže 55 let starosti.
“Naša moč” brez dvoma služi gospodarski razlgedanosti ne samo članov, ampak tudi ostalih
Toronto, Ont. — ZBOR “VRBA”, ki združuje pevce iz Toronta in Hamiltona, bo v nedeljo, 4. maja 1969, ob 5h popoldne podal v Slovenskem domu na 864 Pape Ave., Toronto, Ont., koncert s sledečim sporedom:	i
Mešani zbor:
ZDRAVICA ................................ S.	Premrl
ENO SAMO TIHO ROZO ....................... L	Ocvirk
Moški zbor:
JURJEVA ................................  I-	Hafner
TAM, KJER PISANA SO POLJA ................ D. Bučar
ženski zbor:
VRNI SE, SINKO ......................... B. Kovačič I Slovencev. Gospodarska razgle-
LIpa .................................... D. Jenko danost je pa velike važnosti, da
SVARJENJE ........................... V. Vodopivec | človek zna prav obrniti težko
Mešani zbor:
TAM V POLJU ............................ S.	Mihelič
MAJSKA NOČ ............................... M. Tomc
Moški zbor:
TIHA LUNA ................................ D. Jenko
NE POŽENI NAGELJ RDEČI ................. V. Mihelčič | oproščenja, če si nekoga raz-
ŽABE ................................ V. Vodopivec Ualil; obrekoval, izdal, pri drugih
Mešani zbor:	zasovražil, bodisi osebno ali v ti-
KADAR MLADO LETO ....................... I. Laharnar sku. Pa se brez dvoma splača,
ČEZ ZLATO POGORJE .............. P- Jereb ker je nagrada za opravičilo mir-
IZGUBLJENI CVET ...................... V. Vodopivec na vest.. Ta pa zdravju duše in
Zborovodja: IGNACIJ KRIŽMAN	telesa bolj pomaga kot hišni
zdravnik ali specialist in vsa mo-
prisluženi denar.
Por.
Ni lahko, a se splača
Ni lahko opravičiti se in pro-
lijanski vojski, bil v angleškem ujetništvu, odklonil vrnitev v domovino s partizansko uniformo, odšel v Anglijo in od tam prišel v Kanado. Kljub vsem zapletenostim položajev, skozi katere se je prebijal, mu je vedno svetila luč iz dveh plamenov: slovenska zavednost in zvestoba katoliški veri. In v tem je še danes velik naš jubilant.
Zdravja in vztrajanja v tej zvestobi še mnogo let Vam želi tudi Kanadska Domovina.
Opomin škofa Adrijana
Kaj pa je največji in najbolj Zaželjen cilj komunističnega Programa. Uničiti zvezo med Vatikanom in Katoliško Cerkvijo.	. , v. . _	...
Ali imajo komunisti pri tem kaj ^ ™Plsa' skof L' Adnan 12 Uspeha? Dobro vemo, da imajo NashviUe> Tenn#)
Vatikansko bogastvo
Neodgovorni ‘vsevedeži’ mnogo govorijo o vatikanskem bogastvu. Eni predlagajo, da bi moral papež prodati Sikstinsko kapelo in denar darovati ubogim. Drugi bi radi ves denar in vse v Vatikanu nakopičene rezerve dali v mednarodni fond, iz katerega bi dajali v dobrodelne namene. Vsi taki in podobni predlogi gladko spregledajo, da je sveti Sedež že sam na sebi mednarodni fond, iz katerega stalno pritekajo sredstva za dobrodelne in verske
bodo grožnjo Hruščeva ‘mi vas derna zdravla, ki jih za drag SVrhe. bomo pokopali’ vrgli nazaj v denar prodajajo farmacije. Tole njegova usta, da jo pogoltne. (U- misel sem nekje bral in se mi je vodnik iz katoliškega lista “The[zdelo vredno, da je ponatisnem Wanderer”, ki ga je v februarju
v Cerkvi sami razne organizacije cifj, ki ga prav nič ne skrivajo: izvesti odpad od Rima. Katoliške Ustanove, ki narekujejo politiko Uvodnikov 90% katoliških publikacij, so javno izjavile, da težijo za tem, da uničijo avtoriteto papeža in katoliške hierarhije. Isti cilj zasleduje “Narodno združe-uje laikov” (National Association of Laymen — N AL); druga združenja zahtevajo več oblasti, več svobode za duhovnike in laike; nova teologija, nova morala in celo nova Cerkev, to so gesla, ki zahtevajo: proč od oblasti Vatikana. Vsak posameznik in organizacija, ki javno zanika avto-
Romanje v Kvibek
V mesecu maju so trije prosti
dnevi skupaj, tako zvani dolg Zanimivo bi bilo v iuči opo- konec tednaj 17 > 18 in lg maja
mina, ki ga je poslal ameriškimtri dni pripravlja g. Jože katoličanom škof Adrijan, Pre" (2asi CM, ki pastiruje pri Mariji gledati tudi razmere med Slo- pomagaj, romanje Slovencev v venci v zdomstvu. Dognali bi,L^vj|kek	poti.
da komunizem tudi med njimi ;Romanje k0 z ^tolmsoirp seveda dosega uspehe in — groza vsehLa jahko vsakdo potuje tudi groz! često, prečesto s pomoč-Uastnj.m avtomobilom. Prvi dan jo tistih, ki so nekoč te Slovence se ^q^o romarji ustavili v Mont-učili cekveni nauk o komunizmu realu in lbodo p0m0iiii v svetišču in jih navduševal za borbo proti Ly _jožefa. Nat0 bodo šli dalje njemu.	^ |na Marijino božjo pot Cap de la
Madelaine; tretja zanimivost bo
Papežu očitajo, da živi v palači 1100 sobami. Vendar je pa ta palača zbirka zastarelih poslopij ki so bila zgrajena pred dolgim časom in danes ne odgovarjajo več sodobnim potrebam. Nekatere bodejo v oči moderne limuzi ne, s katerimi da se vozijo vatikanski monsignbrji. Vendar pa je prostor, kjer te limuzine parkirajo, podoben prostoru, kjer prodajajo rabljene avtomobile. Tudi cerkev sv. Petra je nekate rim na poti, češ da je znak cerkvene nečimurnosti. Pa je ven dar že premajhna in kadar vreme dopušča, papež mašuje kar na prostem na trgu sv. Petra.
Glede vatikanskih financ pa pravi F. Robert A. Graham S.J., da je bil sv. Sedež v zadnjih 100 letih že večkrat blizu bankrota, dosledno in najstrožje da je
“Naša moč”	[ogled mesta Kvebek in nazadnje
Za Belo nedeljo je izšla v To- St. Anne de Beapres. Vožnja rontu “Naša moč”, glasilo Hra- avtobusom bo stala $20, v kar pa | Samo
______^	^	^ ____________ nilnice in Posojilnice slov. žup- ni všteto stanovanje in hrana, varčevanje je omogočilo,
riteto papeža in škofov, ali ki uči nij. List izhaja periodično, po Čas za premislek je do 10. maja. Vatikan mogel izpolnjevati svo-
potrebi in sicer včasih samo za Do tega dne bo vsakdo dobil po- je obveznosti po svetu. Vse pa-člane, ki jih je že precej čez dva vrnjen denar, če bi se premislil, peške komisije trpijo zato, ker tisoč, včasih pa za vse Slovence. Vsakdo se lahko prijavi v obeh jim manjka ljudi, organizacije Tudi ta zadnja številka je izšla slovenskih župniščih: 611 Man- in denarja. Vse te komisije ima-za vse. Delili so jo mladi člani ning Ave., Toronto 4, Ont., in jo na razpolago manj denarja, po vseh slovenskih mašah pri[739 Browns Line, Toronto 14,[kot ga porabi samo ena ameri-
nauk, ki je nasproten nauku cerkvenega učiteljstva, uči krivoverstvo in pomaga uničevati pravo vero.
Papež je že dalj kot eno leto v vsakem nagovoru — včasih celo s tresočim glasom — rotil in zavračal nepokorne in neposluš-he škofe in duhovnike. Predvsem je obsojal molk tistih, ki So po svoji službeni dolžnosti dolžni braniti nauk Cerkve. Pri tom je imel v mislih predvsem tiste škofe, duhovnike in laično Učiteljstvo, ki mu nasprotujejo Slede učenja kontrole rojstev,
Papeževe avtoritete, duhovniškega celibata in novega katekizma. Zadnji mesec je papež [pravi članek, so last članov, so
obeh župnijah.	|Ont.
Kratek uvodni članek govori o miru, ki ga v ljudeh in med njimi morejo ustvarjati denarne u stanove kot so “Credit Unions” ali po naše Hranilnice in Posojilnice. To so ustanove, ki poma-
kanadsk Sokoli in Barry Broo-ker, kanadski olimpijec, ki ga je F. Grmek učil že od mladih let sem. Po uvodnem nagovoru je predstavil zmagovalca STZ smučarskih tekem A. Zamernika in mu izročil pokal. Za mladince je dobil pokal Marko Dolenc.
Akademijo so pričeli otroci s simbolično vajo “Oče, mati” pO Doznani koračnici r o d o ljubov med revolucijo, nakar sta hitro sledila preskok čez konja in nizka bradlja za naraščaj in mladce, kjer sta se Koželjeva fanta kar dobro postavila.
Orodju je sledila ljubka sim-oolična vaja mladenk, ki so to izvajale ob igranju in petju Ovčjakovih deklet, ena s kitaro, druga s harmoniko. Vaja je imela tudi težje gibe, kot stoje in kolesa, poleg ritmičnih in baletnh gibov. Temu so sledile razmigalne vaje.
V tem je napovedovalec napovedal Natašo Slepico, takorekoč trenutno prvakinjo Jugoslavije, temnolaso skromno dekle iz Beograda. Začela je z vajo na gredi, medtem je vrsta 8 telovadcev izvajala vaje na bradlji. Njen trener prof. Bajin ji je vseskozi sledil in je pri odskoku, ki je bil vleknjena salta, sem in tja tudi pomagal. Na bradlji so delali za STZ F. Grmek, I. Celar in L. Dolenc, potem 3 Sokoli Blaško Gabrič in Bary Brooker. Najlepše izvedbe so imeli še vedno F. Grmek ter Brooker in Gabrič; bilo je nekaj salt, točev in obratov. Vaja Brookerja na krogih, ki je sledila, je bila od lična, polna točev in razpor, kon čal je pa z visoko raznožko, ker ni imel dobrega prijema, ker si cer ima dvojno salto. Sledila je talna vaja Nataše ob spremljavi godbe, ki jo je res elegantno iz vedla.
Dvovišinska bradlja je bila nekaj posebnega. Nastopile so STZ mladenke, Veronika Dolenc, Kati Žukovec, Silva Golobič, Karo Seljak in Helena Jerina. Helena ima težko vajo po vsakem standardu AAU, a ji še vedno včasih pomaga trener F. Grmek. Nataša je izvajala na bradlji vratolomne gibe z izredno eleganco in končala s krasnim plovnim skokom, tudi njej je trener včasih pomagal. Pri odhodu od
Novi predsednik je preko radia objavil, da bo nadaljeval po-tiko svojega prednika. Barrientos je prevzel oblast v Boliviji z vojaško silo, pa bil nato leta 1966 redno izvoljen z 62% glasov. Njegov rok bi potekel leta 1970. Ne mogel bi več kandidirati.
Predsednik Barrientos je u-spešno vodil boj s komunističnimi gverilci, ki jih je v Andskih gorah skušal organizirati znani Castrov sodelavec Che Guevara. Ta sam je bil ujet in ubit, nakar
je bilo gverilskega vojskovanja conec.
z ročnimi izdelki srednje cene. V pogledu oblike prevladuje Evropa, Amerika se ravna po njej, kot se ravna po njej tudi v večini drugih modnih izdelkov.
Letos prevladujejo čevlji s širokim, odrezanim prednjim delom. To velja za moške in ženske. Kar ni oglatega, je široko o-kroglo, med tem ko koničastih čevljev ni več na trgu. Tudi prav visoke, šilaste pete ženskih čev-jev so stvar preteklosti. Peta je močnejša in širša, pa naj bo tudi visoka. Pri ženskih čevljih prevladujejo žive barve, često v dveh tonih.
Tudi v Rimu se svet hitro vrti
RIM, It. — Končno se je tudi v Rimu zgodilo nekaj, česar tisočletna rimska zgodovina ne pozna. Na “dan miru” je manifestiralo za idejo miru 400 redovnic, redovnikov, semeniščni-tov in duhovnikov. Hodili so po mestu v povorki, dolgi okoli pol drugo miljo, imeli s seboj električni klavir in nekaj kitar, ter vso pot prepevali pesmi v slavo miru. Cilj njihovega obhoda je oila znana papeška Gregorij an ska univerza.
Manifestantje so se ustavili pred glavno dvorano in tudi tam prepevali. Seveda ni manjkalo plakatov, tudi za govornike ni bila zadrega. Gregorijanska u-niverza se je pa kar zbudila iz spanja, saj na tako živahnost ni ne navajena in ne pripravljena. Vse je potekalo v lepem redu, disciplina je bila vzorna. Le radovednost ni prišla na svoj račun. Ostalo je le pri ugibanju, kje se je ideja sama rodila in kdo je pripravil manifestacijo.
Race v državi New York
ALBANY, N.Y. — V državi New York zrede povprečno sedemkrat več rac kot v katerikoli drugi državi Unije.
Tradicionalno romanje na grobove kanadskih mučencev
Vseslovensko romanje iz On-
ška univerza za en sam načrt znanstvenega raziskavanja, pra- bradlje sta ji Berni in Helen Z. vi dr. George Shuster. (Po Co- prinesli šopek vrtnic in darilo
lumbia.)
gajoTjudem do lažjega in boljše-j tari^a Pa bo ?°Pet n\f°b0V?
kanadskih mučenčev v Midland. |
Tekme STZ v namiznem tenisu
TORONTO, Ont. — STZ tur-
ga življenja. Po tej poti	v namiznem tenisu, kateri se
človek do samozavesti in se zave Letos sta romanN zoPet Prevze L -
končal svoj govor v pozivom: Kadar pridemo do bistva cer-
Hranilnice m	P % mnogimi leti _ že !etaUaključen.
Privabil je veliko igralcev, ki
vzor ekonomske demokracije, so ustanove malega človeka, usta-
kvenega nauka, je Cerkev nepo-'nove samopomoči, kjer ni izže-Pustljiva in dogmatična; branila manja, niti ne pritiska velikega bo svoj nauk za vsako ceno.” i kapitala.
Ali bo komunizmu uspelo uni- Dalje prinaša list kratko fi-čiti katoliško Cerkev v Združe- nančno poročilo za pol leta od 1. hih državah, kakor mu je to u- 'oktobra do 31. marca. V tem ča-sPelo na Kubi in drugje?	su so člani naložili na hranilne
Ne! Ce se boste vi zvesti kato- vloge in na osebne čekovne ra-bčani zbrali strumno za pape- čune blizu dva milijona dolar-žem in za zvestimi škofi in du- jev; izposodili so si $360,000; o-bovniki, da branite Resnico in sebnih čekov je bilo zamenjanih Vašo Cerkev za vsako ceno; v za 1.5 milijona dolarjev; dolgov tena primeru sile pekla, sile sla-'in obresti je bilo odplačanih za bega ne bodo zmagale. In jaz preko $320,000. Vse te številke so sem prepričan, da so naši ameri-|do lanskega leta porastle za 5% ski katoličani z božjo pomočjo'do 10% , kar dokazuje naravno do'Volj močni, dovolj hrabri in'rast zavoda. d°volj odločni, da bodo ustavili j Tretji članek, ki je velike Komunistično nevarnost in da važnosti, je pa glede zavarova-
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
vsako soboto ob 2 popoldne na chin-fm ioi, Toronto.
ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370
1949 — začeli ostanki tistih, ki
so bili namenjeni za pokol, kot 80 si takorekoč v potu svojega
bratje, ki so končali v Kočevju, obraza.	PokaL Dolg° %aaa
Teharjih in na drugih moriščih Ne V0(til inž. Seljač nazadnje ga
Sloveniji leta 1945. Letos bol J6 Pa v finalih Premagal F. Ar-
romanje drugo nedeljo v sep-|bar. Ki je
ki je takrat zares odlično tembru, kTkor 7ta’določila oba | ig^1- Tone Ambrožič je bil za-slovenska župnika v Torontu. nesl.livo drugi, riedih so Glac, Bratje in sestre mučencev naj- ®etjak in Potočni . lažje molijo na zemlji, kjer je Nep, velik pokal s tremi figu-tekla kri mučencev za iste božje ramt gre t°rej zmagovalcu Fran-
ideale.
ku Arharju.
P. G.
G. Jurij Eržen - 60-letnik
Dne 23. aprila je v Torontu praznoval 60-letnico svojega življenja tihi, skromni in zvesti prijatelj mnogih g. Jurij Eržen. Ju-
ftekaj la zgodovino
TORONTO, Ont. — Nastop v Slov. domu v nedeljo, 20. aprila, popoldne je bil nekaj nadvse po-
društva STZ, kajti še nikdar ni bilo v Slov. domu prvaka Jugoslavije v telovadbi. Pozanima', sem se in izvedel, da se je Nataša baš sedaj poročila s prof. Ba-jinom, ki je emigriral v Kanado. Ona misli še dokončati diplomo v telesni vzgoji doma, nakar verjetno ostane v Kanadi, trenutno še vedno prvakinja Jugoslavije in na približno 6. mestu v Evropi.
Akademija se je zaključila vajami na drogu, kjer so se zla sti izkazali Brooker, Gabrič pa Celar ter Grmek, ki sta kljub svojim letom še vedno dobra in se ima naša mladina še zmera; kaj naučiti. Brooker je izvaja' zadnjo svojo olimpijsko vajo perfektno in končal z lepim plovnim skokom čez drog.
STZ je nudila to popoldne res izredno telovadno predstavo gledalci so zares uživali telovac bo.
Gledalec
bilant je neumoren organist pril sobnega. V dvorani se je kljub župniji Marije Pomagaj v To- lepemu vremenu nabralo veliko rontu. Še več, on ni samo orga- ljudi, zlasti pa mladine, ki so ne-nist, je celo pesnik in skladatelj strpno pričakovali, napovedane in velik ljubitelj slovenske be- telovadce svetovnega kalibra. Iz-sede. Malokdo ve, da g. Jurij gleda, da tudi od STZ niso bili
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
izkušeno v hišnem delu za 2 cela dneva ali 3 krajše dni, v Beachwoodu. Dobri pogoji. Kličite 382-4784.	(84)
Moški dobijo delo
Delavce za livarno
Plača od ure, dnevno ali nočno delo. Na 865 E. 67 St., vprašajte za Mr. Allen ali kličite 361-6678.
f •	(87)
Male Help Wanted
Van Thieu se vsestransko pripravlja na volitve
SAIGON, J. Viet. — Politična javnost skrbno sledi potezam predsednika republike Van Thi euja. Je prišla namreč do sklepa, da je vsak njegov korak v zvezi s pripravami na volitve. Zato časopisje registrira vse njegove nakane, dobre in slabe, svetle in temne, jasne in zameglene.
Pri tem je prišlo na dan, da Van Thieu nima ravno najbolj prijateljskih zvez s saigonsko domačo inteligenco. Ne napada je doma v Saigonu, zato jo pa rad vzame na piko, kadar je na agitacijskih shodih na deželi. Ko zadnjič dal zapreti okoli 30 izobražencev, med njimi tudi založnika nekega domačega, v angleščini tiskanega časopisa, je takoj na shodu na deželi opozarjal kmete in delavce, da mu ne kaže drugega, kot da gleda takim inteligentom na prste.
Dognal je namreč, da se za njihovimi besedami in deli skri vajo ne samo simpatije do komunistov, ampak tudi podtalne zveze, ki ne morejo voditi nikamor drugam kot v komunistično stranko. Kaj takega pa Van Thieu ne bo trpel, zato bo zapr. vsakogar, ki se bo pajdašil s “to-
CLERK
Feed and seed store. Steady. Across West Side Market.
HERMAN-McLEAN CO. 2520 Market Ave.
(85)
MALI OGLASI
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje, kopalnica, furnez. Vse prebarvano. Vprašajte za ključ na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.
(86)
Apartment Naprodaj
E. 156 St. blizu bulevarda, šest stanovanj, dve trgovini, vse dobrem stanju. Lahki pogoji. Lastnik vzame prvo vknjižbo iskrenemu kupcu.
STREKAL REALTY 481-110«	692-1020
(85)
V najem
Oddamo 5 sob in garažo v najem na 915 E. 67 Sf. Kličite 391-6655.
-(86)
V najem
Odda se 3 čiste sobe za e n o žensko. Vprašajte na 1176 E. 61
St., zgoraj, 475-2644.
soba št. 3 ali kličite
(MWFX)
variši”.
kupi vsako slovensko knjigo in publikacijo, ki izide v emigraciji-
Življenjska pot g. jubilanta je bila dolga, zamotana in je peljala skozi mnogo dežel in težav.
gotovi, če zares pridejo, ker so tudi hodili gledat, kdo prihaja in še ima športno torbo.
Prireditev se je začela s kanadsko in slovensko himno, nakar je inž. Grmek v slovenščini in angleščini pozdravil navzoče
Salinas nasledil v Boliviji v nesreči umrlega Barrientosa
LA PAZ, Bol. — Predsednik Bolivije Rene Barrientos se je smrtno ponesrečil s tremi pomočniki v helikopterju preteklo nedeljo. Po ustavi ga je nasledil podpredsednik Luis Adolfo Si-ies-Salinas. Vodniki oboroženih sil so njegov prevzem priznali in vse je poteklo v miru in čedu.
Uvoz čevljev iz Evrope iz leta v lelo večji
NEW YORK, N.Y. — Uvoz u-snjenih in vinilnih čevljev iz Evrope v Združene države je od leta 1955 do leta 1967 porastel od! 7,300,000 parov na kar 129,000,-000 parov. Trdijo, da bo do leta 1975 dosegel že 468,000,000 parov, med tem ko bo domača proizvodnja od sedanjih 600,000,000 parov padla na okoli 519,000.000.
Evropski čevlji se uveljavljajo zaradi svoje kvalitete v izdelavi in v obliki. Vsi boljši čevlji v .Evropi so še vedno ročno izdelani, med tem ko je v Ameriki taka izdelava nemogoča, ker je predraga. - Dobri ameriški čevlji strojne izdelave uspešno' tekmujejo z evropskimi čevlji te vrste
POZOR
Kadar nameravate kupiti al prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na.-*. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.xj
Naprodaj
i Colonial hiša. 3 spalnice, aluminijaste obloga, dvojna garaža, na Pawnee Ave. $24,900. Bungalow, 4 spalnice, pri E. 200 St. $23,500.
Trisobni starejši dom — $19,500. Dvodružinska hiša, aluminijasta obloga, dvojna garaža, 3 spalnice spodaj, 2 spalnici zgoraj, pri E. 222 St. $28,000.
POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346
(88)
.ri
KAREL MAUSER:
ROTI J A
Na Češnjici so se ustavili. An-žic je imel sani že pripravljene in konj je bil že okomatan. Niso se dolgo mudili. Še nekaj novih pogrebcev se je nabralo in žalostni sprevod je krenil proti Selcam. Zdaj pa zdaj je bilo slišati Rotijin in Maričkin jok ali polglasno šepetanje pogrebcev, ki so mencali z rokami, zakaj mraz je bil strupen.
Jaskova Mica je vedela o Marjeti največ povedati. Čeprav se ji je včasih zamalo zdelo, ko jo je devala nazaj, vendarle je zdaj vedela samo dobre stvari.
“Dobra je bila, dobra, čeprav je bila včasih pristujena kakor nadležna muha. Srca pa ni imela napak. Le Jernej bi nemara Rotijo vzel, ko bi Marjete ne bilo. Pa kakor je videti, se je vse prav uredilo.”
Sprevod se je ustavil pri Stefanovem znamenju. Razvezali so vrvi in čakali na gospoda in nosila. Nosilci so stopili naprej. Tine, Lukec, Grohar in Tineto-vec. Pri cerkvi je zazvonilo.
CHICAGO, ILL.
Male & FEMALE HELP
BEAUTICIAN — Male or female. Ext. shop, good working conditions. North side. Salary and commission.
Call AV 6-9193 Tues. thru Sat.
I	(85)
J
HOUSEHOLD HELP
CHIT/n CARE — Lite housekeeping for 2 children. Live in. Pregnant girj welcome. $30 per week. 338-3756
(84)
CHILD CARE and Gen. hskpg., in motherless home. 1 boy age 5 — 5 10 5Mj days a week. Salary $40-45. Own rm. TV. Must be 40 yrs. old or over. Vie. 111th. & Kedzie.
Ph. 445-9040 or 378-6351 p	,	_________ (85)
CHILD CARE — Vicinity Belmont & Broadway. 5 days — 2 PM to Midnight. $30 wk. Care of 3 small girls.	Ph. 248-1498
(84)
HOUSEKEEPER p. Exp. mature woman to live in. Gd. home, own rm. TV. bath tel., many advantages. Outside help employed for heavy work. 2 adults, 4 children. Foreign welcome. Sal. open. Must have cur-ent refs. For interview call 489-0800
(85)
COMPANION to convalescent lady — Live in. N-W side. Good transp. Cook for 2 adults. 5 or 6 days wk. Ph. 724-6021
| • '	(85)
EXPERIENCED YOUNG WOMAN WHO LOVES CHILDREN to live in with happy family. Own rm., bath, TV.	Salary open, depend-
ing on experience.
For interview	call	234-0432
(85)
HOUSEKEEPER — Widow or mat. single woman, pleasant and capable, to care for home and 4 schl-age children. Room and board — Salary open. Refs. req. Ph. 342-0718.
/	(85)
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER INCOME PROPERTY 2 story cor. brk. 1-6, 1-5 and 1-4 — = + PIZZARIA w/2 rm. in rr. Upstairs 2 doctors offices. Good N-West Loc. Ph. BE 5-8788. __________________________(85)
WISCONSIN, HARSHAW, Beer Tavern. 5 rm. home att. 2 acres, yr. round bus., center of resorts Mino-qua & Rhinelander. Possession by July 1st. $17,900. By Owner.
(312)-385-1297 after 6 p.m.
I**.	(84)
Gospod župnik so blagoslovili krsto in nosilci so jo zadeli na rame. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je bila maša in po maši so spustili Marjeto v izkopan grob. Tedaj je Jernej na glas zajokal. Najbolj je bilo slišati Rotijo. Vse stare rane so zakrvavele, vsi spomini so vstali in Rotija jih je s solzami vred vrgla med prst, ki je bobnela v grob.
Čeden kos starega življenja je padel od nje in zdelo se ji je, da ji je lažje in da ji je Tine še bližje, kakor ji je bil. Videla ga je skozi solze, kako je s sklenjenimi! rokami stal ob zasutem grobu in bilo ji je lahko ob misli, da ima vendarle še koga, na katerega se lahko nasloni. In doma ima Jurčka, ki je njen in Tinetov.
“Vse se je prav uredilo. Jer-rej je srečen in jaz sem srečna. Otrok je našel očeta”, so se ji utrinjale misli, ki so ji počasi osušile solze.
Na pokopališču je vstala nova gomila, ob njej umazan sneg, Jernej pa ,ie peljal nosilce in nekaj bližnjih sosedov k Stefanu v gostilno. Prav je, da se žalost malo poplakne.
Pogovor se je dolgo sukal okoli mrtve. Škovinc ji je pel hvalo, da so se Jerneju kar naprej vsipale solze. Nazadnje se je oglasil Grohar, pameten in preudaren človek.
“Takole je, vsakega bomo nekoč peljali. Drug drugega. Vsaka ura se izteče in človek tudi ni za večno. Mrtva naj v miru počiva, mi, ki smo še živi, pa ga kozarec zvrnimo.”
Groharju so vsi pritrdili. Vino je počasi pregnalo grenke misli in Jerneju re je razvezal jezik.
“Božja volja je bila, da je umrla. Zato pa živimo, da lahko umrjemo. Dobrega je veliko naredila reva. Hudega nalašč pa ne. Kar je zagrešila, tega se je pokesala. Meni je naročila, naj prosim za odpuščanje vse, ki jim je storila kakšna krivico.”
Z očmi je- ošinil Rotijo, ki ga je zvesto poslušala. Zardela je in sklonila glavo. Pogovora kar ni zmanjkalo in vendar se je bilo treba pripraviti za odhod.
Tako je zginila s Prtovča Marjeta, ki so jo vsi imeli za Sko-vinčevo. Na Selškem pokopališču je našla svoj zadnji kot.
Škovinc je začel iskati novo deklo.
Dober teden po pogrebu se je Jernej oglasil v Tinetovi bajti. Žalost mu je malo prešla, skrb
za družino in domačijo prežene grenke misli. Mrtvih ne zbudi nobena sila, živeti je pa treba.
Rotija in Tine sta se zelo začudila, kaj ga je prineslo. Jernej je vzel listnico iz suknje in odštel na javorjevo mizo tri jur-
je.
“Tako kakor mi je naročila, ko me je klicala k sebi. Prosila me je, da ji odpustiš, kar ti je hudega storila in naj vama odštejem denar, ki ga zapušča Jurčku. Lahko si kupita, kar hočeta, da bo le pri hiši ostalo in da bo Jurčku v korist. Da bo volja rajnice izpolnjena.”
Rotija se je zagnala v jok, toda Tine jo je toliko časa pogovarjal, da se je le unesla. Potlej je Rotija Jerneju postregla, kakor je le mogla.
“Nemara bomo kar hkrati kupovali”, se je Jernej pošalil. Tine se je nasmehnil.
“Stari v grob, mladi pa na svet. Tako je prav.”
Zdrava kri se ne izrodi, pa naj bo zima še tako dolga. Prtovški kmetje pregledujejo pratiko, opazujejo vreme in ugibljejo, kako bo z ozimino, če sneg ne bo ob pravem času odlezel. Da Marjete ni več na Prtovču, še skoraj k mari nimajo več. Škovinc je zdaj še brez dekle, ker jo pozimi ne potrebujejo. Na pomlad bo pa dobil Beštrovo Polono iz Podlonka. Sta že domenjena. Ži vij en j e na kmetih ne pozna velikih prepadov, skrb za domačijo je prva in poglavitna. Vse drugo hribovski človek zlahka preživi. Zna stradati, če je treba, zna molčati, če tako boljše kaže in tudi čez mero gre včasih, če ga vino razgunca. Kdo bi mu zameril? Zemlja, v katero je zakopan, ga vselej ob pravem času opomni, da se strezni in zagrabi za vajeti, če so mu po nerodnosti ušle.
Tine čuti, da je v njem več kmeta kakor tesarja. Do tega spoznanja je prišel ob Rotiji, ki s čudovito potrpežljivostjo prenaša križe in nadloge, ki jih ima tudi preprosto življenje v hribih. Tesarjenja sicer ne misli docela opusthi, toda zdaj je treba zemljo urediti.
Kmalu bodo pri bajti štirje. Bog ve, če jih z leti ne bo še več. Otroci brez mleka ne morejo biti. Tine misli na kravo. Rotiji je Tinetova misel všeč. Kmetija — pa brez krave. Seno je doma, kakšno luknjo pa Tine lahko sam naredi, da bo hlevu podobna.
Tinetu ni več dolgčas. Lotil se je dela, kar mu je Tinetovec povedal, da Anžic s Češnjice prodaja kravo, ki je prav dobra mlekarica. S krmo je na tesnem, pa bi jo rad dal od hiše.
Na Svečnico je odšel Tine na Češnjico, Tinetovec pa z njim za mešetari a. Koj so udarili. Tine je kravo zaaral, zakaj hlev še ni bil gotov. Pogodbo so zalili, kakor se spodobi in nazaj grede je šel Tinetu jezik kakor pravemu kmetu.
ZOPET BO NASTOPILA — Betty Grable, ki je nekdaj imela svoje nožiče zavarovane za milijon dolarjev, bo nastopila v glasbeni igri, ki jo pripravlja neko gledališče na zahodni strani Londona na Angleškem.
“Tako ti povem. Tine, Boga zahvali, da ti je dal tako ženo. Brez nje bi bil revež in nemara spet kje v luknji. Rotija ti več odtehta kakor vsa tvoja pridnost.”
Tine je bil od srca vesel, da Tinetovec hvali Rotijo. Marsikdo mu jo zavida. Nič čuda. Tako pridne ženske ni na Prtovču. Vsako stvar stokrat obrne, preden jo da iz roke. Ne more reči, da bi bila skopa. Bog ne zadeni, toda niti vinarja ne zapravi po nepotrebnem.
Tine je hlev dokončal. Postavil ga je skonca bajte iz tramov in Rotiji je bil bolj všeč kakor zidan.
“Pa še toplejši bo”, se ]e navduševal zanj še Tine, čeprav bi raje videl, da bi bil zidan.
K Tinetovi bajti je zdaj prišla še krava. Veliko se je poznalo. Saj pri Škovincu mleko ni bilo drago, pa vendarle se je poznalo ob mesecu. Zdaj bo mleko pri hiši in ne bo treba hraniti z njim. Jurček ga bo pil po mili volji. Rotiji se bo pa tudi prileglo. Reva ga je zelo potrebna. Iz dneva v dan je bolj nerodna in sama sebi v napotje.
Ta in ona jed se ji spet upira.
Hvala Bogu, da gre zima h koncu. Sneg se močno juži in z vsakim dnevom ga je manj. Pod kapom in okrog hiše ga je Tine razmetal in je brž izginil. Jurček lahko žc hodi po suhem.
Na Prtovč se naseljuje pomlad. Ljudje jo čutijo in polni so skritih sil, ki bi že rade na dan. Tineta noga ne boli več, smili se mu je Rotija, ki sicer nič ne potoži, a vendarle je videti, da težko dela. Sicer ji Tine vsako delo vzame iz rok, toda h kuhi in molži se pa le ne zna pripraviti.
Zelenje se prebuja, iz njiv sej kadi. Ozimina ni poginila, kaže, < da bo le pognala. Tine je obhodil ves svoj gruntek in dobre volje je. Zdaj bi v Jelovci lahko kopali zlato, pa bi se ne splašil in ne odšel od zemlje. Tinetovec mu je že obljubil, da mu bo vse zoral in zavoljo tega ]e brez skrbi. Krompir bo moral kmalu v zemljo. Odpočita prst se že ponuja.
Tine se samemu sebi čudi. Da bo kdaj kmet, mu še na misel ni hodilo. Čudno, da se more človek tako navezati na zemljo.
Bolj ti je pri srcu kakor kdo iz družine.
Iz zemlje diši kakor ogenj na velikonočno soboto, ko ga gospod blagoslove. Tine čuti, da je nekam matast, na pol pijan. Korak mu kar zanaša po ozarah.
Ko se vrača Tine nazaj proti domu, se za čas ustavi in z očmi objame svojo bajto. Vsa bela se ozira po skopneli zemlji in videti je kakor bel cvet, ki se poganja v modrino. Nebo je kakor moder list, ki se sklanja nad cvet.
Na pragu stoji Rotija. Jurček
teče za mačko, ki švigne po lestvi, dokler ne obsedi na zadnjem klinu s podvihnjenim repom in mežika v sonce.
Tine zakorači proti bajti in otrok mu teče naproti. Prime ga za roko in oba zdaj stopata proti Rotiji, ki je videti v soncu kakor močan steber, ki je močno ukopan v p^ag.
Pomladno sonce gre čez Prtovč in greje bajto in tri srečne ljudi, ki čakajo na četrtega najmanjšega. Tudi zanj bo žlica in kruh in Rocijina ljubezen.
KONEC
ElfOLIDSK! SLOVENCI:
Euclidski otroci rabijo ...
VAŠ GLAS ZA:
Predlog 26 - 3-mill obnove sedanje naklade Predlog 27 - 5 2-mill dodatne naklade
DNE 6. MAJA pomagajte obdržati...
“Odlično izobrazbo v euclidskih šolah”
Jean R. Bell, 2l!l0 Lake Shore Blvd.; Paul R. Totten, 291 E. 276 št. člana: Euclid Board of Education
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0028
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
..................................v.............
Za to darilo pošiljam znesek $.......
Moje ime in naslov: ................................
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 00431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DR2AVA ............................ ... CODE
C E SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
BO ZADOSTOVALO? — Fiji Nakamura, 50 let stari japonski odvetnik, kaže letalo, ki ga upa pognati v zrak na nožni pogon z nekakim biciklom. Trdi, da bo skoro gotovo za preskus.
Sl