KAKO ŽIVETI DRUG Z DRUGIM
Mnogo problemov, s katerimt se Ijudje spoprijemajo, izhaja iz nezna-nja. Tako se doslej tudi nismo nikoli učili, kakoživeti drugz drugim. Mar-sikdo v okolju ni dobil pravih zgle-dov, starši in šola pa mu niso bili spo-sobni razložiti odnosov med spolo-ma, načrtovanja družine, pa tudi ne vloge družine v naši socialistični sa-moupravni družbi. Da te vzgoje ozi-roma znanja nimamo, ugotovimo največkrat šele takrat, kadar stojimo pred poinembnimi odtočitvami, kadar dvomimo o pravilnosti svojega ravnanja, skratka, kadarsmo na raz-potju.
Mlada generacija je prihodnost naroda. Zato posveča tudi naša družba vso pozornost družini, v ka-teri otrok preživi svoja najnežnejša leta. Načrtovanje družine torej ne pomeni le določanja števiia otrok, zaporedja njihovih rojstev, ampak gre za mnogo več. Spočetje otroka naj ne bo prepuščeno naključju. Od-ločanje o rojstvu pa zahteva odgo-vomost bodočih staršev, zahteva znan je, kajti odiočiti se samostojno o rojstvu otroka je težje, kot to pre-puščati naključju. Zakonca morata sama presoditi, kdaj je priše! pravi trenutek.
Možnost odločanja o rojstvu otroka je velik psihološki pritisk. Prihod novega člana v družino močno spremeni dotedanji način živ-Ijenja. Marsičemu se je treba odreči. Na prihod otroka morata biti pri-pravljena tako mati kot oče. Zato je poleg čisto »tehnične« priprave po-trebna tudi psihološka. In tu sezačne zatikati.
V vsaki zdravstveni posvetovalnici je možno dobiti dovolj informacij o kontracepciji, torej o zdravstveni strani tega problema, težje pa se je dokopati do psiholoških spoznanj. Socialne delavke centra za socialno delo občine Ljubljana Moste-Polje vedo o tem marsikaj povedati. Same se sicer neposredno ne ukvarjajo z načrtovanjem družine, se pa pri svo-jem delu srečujejo z mladoletnicami, ki so prezgodaj pričele s spolnimi od-nosi, z zakonci, ki želijo razvezo, z
otroki, ki iz raznih vzrokov ne odraš-čajo skupaj s starši. S takimi svojimi strankami se morajo večkrat pogo voriti in jih včasih napotiti tudi v ustrezno posvetovalnico. Teh pa je premalo. Menijo, da je potreba po psihološkem svetovanju čedalje večja.
Mladi Ijudje si želijo čimveč zve-deti o humanizaciji odnosov med spoloma. pa tudi o vseh stvareh, ki so povezane s tem. Šola jim tega ne more in jim največkrat tudi ni spo-sobna dati. Učitelji, ki sicer uspešno poučujejo predmete, za katere so usposobljeni, verjetno niso najbolj primerni za predavanja o spolni vzgoji. Problem velja namreč mla-
dim osvetliti z vseh strani, ga prika-zati strokovno, sproščeno in brez za-drege. Večina šol pa do danes na tem področju ni storila kaj prida. In tu nastaja praznina, ki se tudi kasneje težko napolni.
Res je, da bo načrtovanje družine delno zajeto tudi v predzakonskem svetovanju. Vendar, če bi se zadeve želeli lotiti načrtno, bi morali vzgojno za življenje v družini pričeti že kar v vrtcu in s prizadevanji nada-Ijevati prek osnovne in srednje šole do predzakonskega svetovanja. Danes je za vzgojo otrok potrebno tudi znan je. Samo ljubezen staršev je premalo.
D. J.