Junaki podmorja (Nadaljevanje) Po tej nesreči izumitelj ni obupal. Vedel je, kje je ležala krivda. Hotel je znova izgraditi podmornico. Nemci mu niso več mnogo verovali, zato je skušal dobiti zvezo z Avstrijo, Anglijo, Francijo. Povsod je našel gluha ušesa, edino Rusija se je vnela za njegove načrte. Nekaj let po nesreči prve podmornice je bila zgrajena nova: 16 m dolga, 3.5 m široka in 4 m visoka. Bauer ji je dal ime »Morski vrag«. Rusko plemstvo, neverno in nezaupno do Bauerja, je zmajevalo z glavo, ko je hotel prenesti »Morskega 'vraga« iz petrograjske ladjedelnice na morsko obal. Zato se ne smemo čuditi, da je ta prevoz trajal celih sedem mesecev. Prav tako je dolgo trajalo, preden je podmornica splavala po morju. Ko je hotel Bauer napraviti prvo poizkusno vožnjo, je vsa posadka zbežala, ker se je bala nesreče Tako je na krovu ostal izumitelj sam. Ves nesrečen je s podmornico krenil na odorto morje. ne vedoč ne kod ne kam. Ploveč le malo iznad morske površine, je nenadoma zavozil v pristanišl-e zapore kronštadske trdnjave. Ko je stražn na pristaniški zapori videla moža, ki ie stal dozrtevno na valovih, je od strahu zbežala. Tako ie »Morski vrag« vdrl v kronštadsko pristanišče. Rusi so s? zičudi'i podmornici, saj so smatrali K^onštadt kot nenremagliivo morsko trdniavo. Tako je ta podirornica siiaino prestala svoi krst. Ob kronpnju rus^^a caria je Bauer pripravil novo rfPfen^čonie. Ruskemu car-Mi v čast je priredil pod morjem konc^rt, ki je upornikov. V pristaniščih je zamrla vsa trgovina in uporniki so tuhtali, kako bi se osvobodili in predrli ta železni obroč, ki jih je odrezal od vsega sveta. Ir nič ni čudnega, če so se spomnili, da bi se blokade rešili le s pomočjo podmornice. Oprijeli so se te rešilne misli in potegnili na dan zaprašene načrte Amerikanca Fultona, ki je že leta 1801. delal poskuse s potapljalnimi napravami, ki so jih pa tedaj ovrgli, ker so smatrali tako podmorniško iznajdbo kot roparsko in morilno sredstvo divjakov ter piratov. Napravili so nove načrte in leta 1863. je že splavala prva podmornica, ki so ji dali ime »David«. Neke noči je »David« skrivoma izplul iz pristanišča. Na nebu so se odražali obrisi velikih sovražnih oklopnjač, ki so mirno čuvale vhod trajal štiri ure. Zvoke glasbe so čuli 150 korakov daleč, kar je napravilo na ljudstvo nepopisen vtis. Tedaj so Bauerja imenovali za carskega inženirja. »Morski vrag« pa je vzlic svoji slavi končal kot staro žeiezo na obalah pred Pe trogradom. Pri nekem prevozu, ko Baueria ni bilo zraven, so pustili podmornico kar ležati ob obali. Noč in dan ie medtem Bauer delal na tem, da bi zgradii Rusiji podmorsko križarko, oboroženo s 24 topovi in s posadko 74 mož. Ruska vlada je bila za ta načrt navduSena* Dali so mu denarja na razpoi.ago. da je zgradil model. Ali pred dokon6no izgotovitvijo so nastali med niim in oblastjo prepiri, nakar se je on zahvalil za službo in odpotoval. V dar je prejel »Morskega vraga<r in model svoje podmorske križarke pod pogojem, da ne sme obojega odnesti iz mesta. Zato je »Morskega vrasra« prodal kot staro železo model pa je iztihotapil čez mejo. Kmalu pa je znameniti mož umrl. Njegovs prva podmornica, ki se ie pri poizkusih pone Brečila, je danes v berlinskem mnzeju. • V Združenih državah Amerike je leta 1861 lzbruhnila državljanska vojna. Južne pokraji ne so se uprle severnim. Nastala je krvavr bratomorna vojna, v kateri so severne pokra jine zmagovale, ker so imele večjo in izvež banejšo vojsko ter skoroda vso mornarico v rokah. S svojo močno mornarico so zaprle vs" vhode v pristanišča južnih pokrajin. Nobena ladja nl mogla iz luke, a prav tako se nobena ladja ni mogla usidrati v lukah južnih pokrajin, ker jih je sicer predhodno sovražns mornarica potopila. Severne pokrajine, kakor se temn pravi, bo popolnoma blokirale obalo v pristanišče. Sredi teh plavajočih trdnjav je plaval »David« komaj vidno iznad morja. Vsaka izmed teh ogromnih oklopnic bi lahko zdrobila to drobno podmornico, ki je tako nesigurno vozila po morju. Sreča le, da so straže na oklopnicah brezbrižno korakale sem in tja po palubi. Vendar se je neki straži zdelo sumljivo gibanje po morski površini. Uperffa. je pogled tja, od koder je prihajal šum. »Halo. kdo tam?« Nič. Slučajno je straža čez kake pol ure pogledala ob bok ladje. Ustrašila se je, kajti zagledala je čudno na pol potopHeno ladjo, ki je plavala tik trupa oklopnjače. Podmorničina posadka je pritr.ievaia r-ino ob bok sovrpžni^ove oVloin.iače. Straža je nanje trikrat ustrelila, ne da bi koga zadela. (Dalje »led') r r^ ¦>. ~. SU i;^,^^»9?M>