Štev. 42.
Leto II.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
2a Sn4'!,esec................Din.	4
«trt leta.................... „12
14 pol leta................... „	24
Posamezna štev. stane 1 Din.
.	Uredništvo:
LJubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo. ^iranklrana pisma se ne sprejemajo.
Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA g
Zakoni, ki se ne izvršujejo.
od *eni naslovom je priobčila 6. t. m. zagrebška ^ a rodna politika« (glasilo Hrv. pučke stranke) članek, Cj Ka zaradi njegove zanimivosti priobčujemo v »Pravijo*’ dv®.vicJU° naši delavci, kaj sinejo pričakovati v svo-„ 2asčito od sedanjega centralističnega režima, ki ne iz-d nuje niti mednarodnih obveznosti. Članek je napisal • 'uretič.
r Ko je mirovna konferenca v Versaju sklepala mi-Žen PoKodbo’ se ugotovilo, da je svetovni mir ogro-fa,. Vse dotlej, dokler obstoji nezadovoljstvo delavcev Ui brezvarstva in brezpravnega svojega položaja na-Saiu doledaialcem. iz tega razloga se je vstavil v ver-jjnf Pogodbo posebni XIII. — oddelek, ki povdarja Sok6?0 ustvaritve delavskega zakonodajstva, kako bi n0s‘ .na Pravičnost veljala tudi za osebe v delavnih od-sajih. V tem XIII. oddelku se ne naštevajo samo glav-re*., elavska vprašanja, katera naj bi države /, zakoni (n 1 e’ ampak se hkrati ustanavlja posebna institucija Se.frava) — generalna konferenca — katera naj bi se Se‘ lajala letno saj enkrat in sicer z dvojno nalogo : 1. da lta !Ja sestankih razpravlja o ureditvi odnosa dela in dej ala in da se sklepajo obvezni zaključki o izdanju ,Cskih zakonov v posameznih državah, in 2. da gc-dM TJa konferenca po svojem organu mednarodnem ura-lav«t Iladzira ali države izdajajo in ali izvajajo de-SKo zakonodajstvo.
Versajska pogodba in naša država.
in s Y?rsaisko pogodbo je podpisala tudi naša država j>et]e torej tudi ona zavezala, da bo izvajala zaključke |5 eralne konference. Naše vlade so res predložile par-entu nekaj zakonov, ki branijo delavca. Tako imamo de/)n o inšpekciji dela. Zakon o zaščiti delavstva ureja 'l' čas, delo žensk in otrok, nočno delo, nedeljski VvJek. ustanavlja stanovska delavska zastopstva de-/>0vP c	’	»peijuje	fn določa pravice delavskih
kon ,lkov Zaupnikov) v industrijskih podjetjih. Za-stv 0 delavskem zavarovanju določa, da se mora dclav-čaj ,2avarovati, da ne bi bilo izpostavljeno bedi za slu-s|^ai° ’ onem°slosti, delavske družine pa tudi za vide S+mrti sv°ie£a hranitelja. V tem zakonu je pred-
0	>nsn lUdi. zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Zakon ki tiio •	‘ dela določa osnovanje posebnih oblastev,
V^uiejoJ° skrheti’ da se cJelavski obrambni zakoni iz-
Oblasti ne izvršujejo zakonov.
IV	zal/601, da je naša vIada izdaIa te delavske obram-vlaaa u.one’ pa J® izpolnjena samo ena obveznost. Naša i bi te 2 ' morala izpolniti tudi drugo obveznost: morala ! S° spro- ?"e tudi Jzvrševati- Te«a pa ona ne dela. Zakoni 'ako di • *’ razgiašeni, toda oni se nikakor ne izvršujejo, I °r fcV* poIozaj delavstva pri nas prav tako slab, ka-[Vrsti» 7*, pred razglasitvijo teh zakonov. Pojdimo po I uv**i on ° zagčiti delavstva določa osemurni d<*-paitor preP°veduie zaposlitev otrok pod 14. letom, j 4 Vi(ijI>lep(>vedlI]e ^ud’ nočno delo žensk in otrok. Mi h* celo11?’ da .se pod različnimi pretvezami uvaja deset,
' h a*>akfi * .na*sturni de,avni čas> da te mnogo deset in > vil, i .otrok’ ki so zaposleni in to celo v zaduš-I n v?h .pod-iet*ih’ da moraj° ti Otroci, pa tudi ^ss^Pravljati nočno delo. V naši javnosti je bilo ne-
davno ugotovljeno, kako naravnost nečloveško se izrablja to otroško delo. Nič bolje n z drugimi odredbami zakona o zaščiti delavstva. Delavske zbornice so se sestale ponekod enkrat, drugod dvakrat, nikjer pa ne več kot trikrat. Vlada enostavno ne dovoli kredita in delavske zbornice ne morejo funkcionirati, tako da je ta ustanova popolnoma iluzorna. Še hujše je z delavskimi zaupniki.
V	zakonu o zaščiti delavstva je obljubljen posebni pravilnik. ki bo podrobno uredil način volitev teh zaupnikov. Od tedaj sta že potekli dve leti, toda pravilnika še danes ni ! Kjer pa delavstvo zahteva, da si izbere svoje zaupnike, javni organi to na vse mogoče načine ovirajo. Koliko je v podjetjih stalnih in nikdar kaznovanih prestopkov obrtnega reda, kolikim'* življenskiin in zdravstvenim pogibeljiin so izpostavljeni delavci v tvornicah, to dokazuje dnevna kronika nei.reč, ki jo priobčujejo naši listi.
Kakor se ne izvaja zakon q zaščiti delavstva, prav tako se ne izvajata ostala dva zakona : o delavskem zavarovanju in o inšpekciji dela. Že sam zakon o delavskem zavarovanju je tako pomanjkljiv in birokratski, da bi nudil malo koristi tudi če bi se izvajal. Tudi v tem zakonu so predvideni posebni pravilniki, pa teh pravilnikov še danes ni.
Ustanova inšpekcije dela
ni tisto, kar bi po svojem imenu morala biti. Že zaradi nezadostnega personala ne morejo te inšpekcije odgovarjati svoji nalogi in to tudi tedaj če bi jim bilo to drugače mogoče. Inšpekcije dela bi morale biti obrambne oblasti za delavstvo, toda to one nikakor niso. Ker naše upravne oblasti smatrajo vsako reakcijo delavstva na krivico s strani delodajalca za upor kadar se delavec pritožuje nad krivičnim podaljšanjem delovnega časa, kadar zahteva spremembo kolektivne pogodbe, kadar se ustavlja pomanjkljivim zdravstvenim uredbam v tvorni-ci in podobno in kadar apelira na inšpekcijo dela, da ga brani, ona tega noče storiti. Ako pa se delavec spusti \ boj z delodajalcem, pošlje državna oblast žandarme, da umire puntarje. Lep zgled tega je nedavni mornarski štrajk.
Škandal!
To kar sc danes godi pri nas z delavstvom, to je ne samo kulturna sramota ampak tudi nečloveška. Sodnik in zagovornik te nečlovečnosti pa so državni organi, kateri nočejo izvajati niti pomanjkljivih delavskih obrambnih zakonov. Mi ne vemo, čemu imamo ministrstvo za socialno politiko. Ne vemo, čemu je vlada izdala delavske zakone, ko jih noče izvrševati. Ali mogoče zato, da se pokaže pred zunanjim svetom, kako se briga, da zavlada v naši državi socialna pravičnost ?
Ugotovitev versajske mirovne konference, da kljub vsem mirovnim pogodbam ne bo na svetu niiru, dokler ne zavlada socialna pravičnost, ne velja samo za ves svet splošno, ampak velja tudi za posamezne države posebej. Naše delavstvo je sedaj sicer mirno, toda ne zato, ker bi bilo zadovoljno, ampak ker straši nad njim bajonet. Samo med delavce je treba iti, da se vidi, kako obupno so razpoloženi. To nezadovoljstvo zamore izbruhniti vsak trenutek.
Šivilja.
Zap!ski Policiiskega komisarja. Dunajske Nemški spisal dr. Meixner, poslovenil...
Nada"10 enkrat bi bila rada bogata in imenitna, lepa teHii' '^arno enkrat bi rada občutila, kako se da živeti i?°ri> -SZ'svetlenimi okni, zastrtimi bogato vezanimi tli1 Se ohK sarno enkrat bi rada vedela, kaj se pravi še-yni Stoni *-en° P0 krasni dvorani in ne slutiti, kaj po-Syoje ^a. p? ^stnem blatu izpodrecana, da varu-
revno krilo«.
'h
L^iaštia ^ govorila sama s seboj Pepca Weisova, si->r! e na p- ko je gledala proti razsvetljenim oknom .|S'ave,'(] v s^asse' za katerimi so se videle različne ' 9te ni.’..°um je siiaini lestenec metal svojo luč na
°kvireČin,ie Sijajni lestenec metal svojo e slik, ki so krasile stene salona.
h
rfi^° je nCe, ®e. zvončkanje cestne železnice s konjsko na ,rc .‘1° njen samogovor. Pepca je spretno Fa - r> z zat °i?rJlco’ prerinila se skozi kadeče moške v ltl°bstali^ zrakom napolnjen notranji prostor vo-tj« Kada ■ °. ajni Kneči, ker ni bilo praznega sedeža. Ho!’ v katerf; bi'° s]abo vreme- se je vedno peljala iz ^stno žellznico^* 28 denar h' hran°’ d°' "'h oken.*Ud* seda^ v vozu ni mogla pozabiti razsve-
Kakor da je šinil dekletu v glavo kak socialno de-mokraški zel duh, so se porajale v njeni razburjeni duši slika na sliko, primera na primero.
Izpred oči je zginila dekletu mešana družba, v kateri se je nahajalo, in kakor, da bi bila začarana, se je zdajci znašla v onih prekrasnih prostorih, katerim je pravkar od spodaj posvečala svojo nevidno pozornost.
Bila je oblečena v prekrasno plesno obleko, ki jo je pravkar kot šivilja naredila hčerki dunajskega bogataša na hitro obogatelega in prav tako hitro povzdignjenega v plemiški stan. Na glavi je imela velik in dragocen venec iz violic in kamelij, ki ga je zvečer videla v hiši svoje naročnice. In zdelo se ji je, kakor da jo vsi motre in je ona središče in junakinja večera — in da... Tedaj jo je stresel mraz — vzbudila se je in kratke sanje so prepodile trpke besede : »Oh da bi bila samo enkrat bogata in imenitna, ne pa siromašna in sužnja.
Tako je parkrat vzdihnila proti stropu, dočim je voz ropotal in drdral po slabo očiščenih tračnicah.
_ »In kaj bo iz mene ?« je nadalje premišljevala, »stara šivilja z očali bom«, ki jo bodo milostno uporabljali za krpanje perila v hišah, v katerih šivam danes plesne
obleke.-----------Ko tudi šivati ne bom več videla, bom
pletla in bom morala dodajati goldinarje, ki sl jih bom prihranila. In potem ? Potem bom pa stradala in zmrzovala ; prišla bo bolezen, prišla bolnišnica in koncem koncev smrt!«
Politični pregled.
V	naii driavl.
Radikali v zadregi. Kakor znano morejo radikali vladati le s pomočjo Turkov in Nemcev. Ti pa zahtevajo za vsako glasovanje posebne odškodnine. Tako morajo radikali mnogokrat proti svoji volji ustrezati — Turkom, ker nočejo sporazuma s Slovenci in Hrvati. Radi-kail bi na primer radi v južni Srbiji naselili same Srbe, da bi te kraje posrbili, a tega ne puste macedonski Turki.
Ker so tedaj v taki zagati, vedno žele, da bi se okrepili še z drugimi strankami. Vabijo v vlado posebno Jugoslovanski klub, ki pa more povedati tem velesrbom le eno : dajte najprej zagotovilo, da revidirate ustavo in daste avtonomijo, potem je mogoč razgovor z vami.
Neprilike pa imajo radikali tudi v lastnih vrstah. Med njimi je nekaj poštenih mož, in te boli, ko vidijo kakšno korupcijo uganjajo njihovi voditelji. Največ preglavice dela korupcijonistom kmet Rankovič, ki se bori kot star parlamentarec za čistost radikalne s+ranke. Večkrat ga morajo naravnost prositi, da jih še reši pri glasovanju poraza.
Velik strah imajo radikali tudi pred prihodom Radičevih poslancev. Četudi je Radič mnogo zamudil in četudi bi nekaj časa mandatov njegovih poslancev ne verificirali, vedno jih le ne bi mogli pritiskati ob steno. Če pride nekaj Radičevih poslancev v Belgrad, je sedanja radikalna vlada izgubljena in s strahom se vprašujejo, kaj potem ?
Ukinitev teološke in medicinske fakultete. Te dni j« bil predložen finančni zakon in presenečeni so brali naši poslanci § 83, ki pravi, da se ukineta v Ljubljani bogoslovna (teloška) in medicinska fakulteta. Vedeli smo vsi. da Srbe bode slovenski jezik in slovenska kultura, a take nesramnosti, da bodo to, kar so z zakonom dovolili, kar meni nič tebi nič skušali uničiti, nismo pričakovali. Proti temu nasilju se je dvignil vihar ogorčenja. In Pa-šič je res obljubil dr. Korošcu, da bodo radikali to preklicali. Samo če bi jim bilo verjeti.
Avtonomistična misel prodira. Znani srbski komunist dr. Šima Markovič je napisal knjigo o narodnem vprašanju, v kateri prihaja do zaključka, da bi z delavskega stališča bila najboljša rešitev ustavnega vprašanja v naši državi : pokrajinske avtonomije na podlagi najpopolnejše demokracije. — Tako prihaja spet en Srb več do tega,^ kar Mni trdimo in zahtevamo že leta. Nehote pa se človek spomni na volivne boje zadnjih let, ko so se pristaši istega Šime Markoviča, komunisti, norčevali iz zahteve po avtonomiji, češ da jo zahtevamo sa-rno, da bi na Slovenskem mogli vladati — klerikalci. Počasi sprevidijo, da imamo tudi v drugih točkah prav. Resnice se ne da skriti za vedno pod mernik.
Spet vladna kuratela. Vlada, ki gleda vse skozi svoja centralistična očala, namerava nov napad na avtonomijo naših mest. Ljubljana in Zagreb naj bi dobila nekakega nadžupana, ki bi v vladnem imenu nadziral župana in občinski svet. Tako skušajo uničiti vse. kar še kako spominja na samoupravo. Pa pravijo, da živimo v svobodomiselni dobi.
Opozicijalni blok ? Kruh opozicije je grenak. To čuti ves slovenski naord, ki se bori za avtonomijo. Resnico tega stavka pa čutijo danes tudi demokratje. Poročali smo že. da govori proti korupciji centralizma nje-
Ob teh mislih so se Pepci vsule solze iz oči, ki jih je le s težavo skušala pred okolistoječimi prikriti.
»Zakaj sem siromašna ?«, je nadalje razmišljala, »ali ne mislim vedno le na delo, ali ne sledi moja roka noč in dan neutrudno, lahko in gotovo navodilom modnega žurnala ? In vendar vsa moja pridnost, ves moj napor komaj zadostujeta, da se s težavo preživljam ! — Niti ene same cvetice si ne privoščim, da bi z njo okrasila svojo izbo — oh, kako je bil krasen šopek, ki ga je danes za na ples dobila gospodična Emilija —! Jutri bodo rože ovenele. Kako lepo in kako dolgo bi nepo-trgane razveseljevale mene na mojem oknu !«
Drdrajoči voz se je ustavil — Pepca se je spomnila, da je dospela na konec svoje vožnje, izstopila je, se bolje zavila ruto ter razprostrla svoj dežnik, da bi se ubranila dežja, ki ga je hud veter zanašal.
1 ako je hitela po tietlakovani, slabo razsvetleni ulici 5. okraja, jezno premišljujoč zlo usodo, ki je ustvarila bogataše in reveže in je njo čisto po nedolžnem obremenila s prokletstvom bede in revščine. Tu pa tam so stopili iz gostiln, ki so imele nad vratmi medlo raz-svetlene napise »večerna zabava«, razposajeni fantje, ki so drveli proti dekletu, ki je bilo kljub svoji starosti 30 let še dokaj čedno, in se mu v svoji nesramnosti ponujali za spremljevalce.
(Dalje prifaodnjii.)
gov boter — Pribičevič. Zato pa bi demokratje radi, da bi vsa opozicija nastopala skupno in enotno proti vladi. Vodi jih seve misel vreči vlado, da sami pridejo k skupnim jaslim z radikali. Razume se, da naši nimajo interesa reševati demokrate, ki so državi v času svoje mogočnosti toliko škodovali, pač pa je mogoč skupen nastop od slučaja do slučaja.
Občinske volitve. Pretekli teden je v zbornici nastalo veliko razburjenje ob priliki vprašanja o občinskih volitvah v Srbiji. Pri teh volitvah so radikali svoje nasprotnike demokrate strahovito porazili. Storili so pa to na čisto balkanski način : z žandarji, grožnjami, denarjem itd. Demokrati so to vprašanje spravili pred zbornico in divje napadali radikale, tako, da je prišlo do naj-burnejših scen in medsebojnega zmerjanja.
Takse sprejete. Najvažnejši in za prebivalstvo naj-žalostnejši dogodek preteklega tedna je bil zakon o taksah. Pristojbine so se s tem zakonom povišale skoro za 100 % in država bo po računih opozicijonelnih poslancev dobila do 500 milijonov novih dohodkov.
Panteon : Srbi hočejo ovekovečiti svoje zaslužne može na račun vse države. Sprejet je bil v skupščini predlog, na se zida zgradba Panteon, v spomin na bo-riteljc za svobodo Srbije. Tako je Pašič že v življenju poskrbel, da ga ne bi davkoplačevalci pozabili po smrti, ki mu jo mnogi prav iz srca žele. Deset milijonov dinarjev hočejo vsako leto vstaviti v proračun za proslavo zaslužnih Srbov. Mi smo mnenja, da bi bilo neprimerno večje človekoljubje, če bi ta denar uživali živi, ki trpe bedo. In teh je tudi v zmagoviti Srbiji.
Koroške volitve. Dne 21. okt. se vrše v vsej Nemški Avstriji volitve za državni in deželni zbor. Teh volitev sc udeleže s svojo samostojno listo tudi koroški Slovenci. Upravičeno upajo, da dobe v državni zbor svojega zastopnika in za deželni zbor štiri. Izpostavljeni pa so velikim nasilstvom. Dočim je lista za državni deželni zbor odobrena, so iz čisto ničevih razlogov razveljavili listo za deželni zbor. Vložen je priziv na Dunajsko vlado toda vrana vrani oči ne izkljuje. Morda rešijo priziv, a zadnji trenutek, medtem pa slovenske volitve zbegajo češ, da ne bo lastne liste. To so razmere, ki so precej podobne našemu Balkanu. Kako so si podobni razni zatiralci slabih, naj bodo visokokuiturni Nemci ali — Balkanci.
V	inozemstvu.
Km. Kdo se ne spominja z žalostjo tega imena ? Dvakrat z žalostjo. Tam so tisoči padli v svetovni vojni in ta vrh je za goriške Slovence zunanji znak ponižanja. Pred dvema leti je strela razbila na Krnu spomenik italijanskim vojakom. Italijanski fašisti so obdolžili
Slovence in divjali po barbarsko proti nedolžnim kme- i tom v podkrnskih vaseh. Ko je komisija dognala, da je ; mogla to napraviti le strela, ni nihče dal osramočenim goriškim Slovencem, ki so jih preje slikali kot nekulturne razbijavce spomenikov zadoščenja. Sedaj pa je strela znova pokazala svojo moč, da osramoti laško surovost. Spet je razbila v začetku oktobra spomenik, katerega so bili Italijani slovesno znova postavili pred dvema leti in h katerega odkritju so tirali slovenske ljudi iz vse okolice, da so jih tako osramotili.
Nemško trpljenje. Nemčija danes doživlja strašne dni. Njen denar je ob vsako vrednost. Par čevljev stane štiri milijarde in pol in vozni listek na cestni železnici 50 milijonov. Sicer pa to še ne velja ; vsak trenutek je drugače, nobena cena ni stalna. Zato trgovci nočejo prodajati svojih zalog, zato kmetje nočejo voziti za krompir domov i/. mesta papirja. Mestno prebivalstvo strada in obupuje. Vlada se trudi, da reši, kar sc da. Proti nemirom in raznim pučistom je dobil kancler Stre-ssemann pooblastilo za izjemno pravico, da bi vzdržal red. Proti so glasovali komunisti. Ista vlada se trudi urediti valutne razmere. Resno mislijo uvesti zlato valuto. Sili jih k temu tudi edjstf o, da se večje kupčije žc danes sklepajo na tej podlagi, r— Strahovito se na Nemčiji danes maščuje prejšna vseoblastnost.
Poljska gre za Nemčijo. Propad nemške marke vleče za seboj tudi poljsko marko, ker so Poljaki v nešteto stvareh zelo odvisni od Nemčije, posebno od njene industrije. Poljskih mark je treba danes za en dolar en milijon.
Stari in mladi — na Turškem. Znano je. da so ta-koimenovani mladoturki proglasili mesto Angoro za glavno mesto Turčije in da so odstavili Kalifa, ki jc bil skozi stoletja turški cesar, od tega častnega mesta. Uvedli so moderno republiko. To pa ni všeč Starim Turkom ki sanjajo o nekdanji slavi svoje države in lepem Carigradu kot glavnem mestu velike monarhije. Začeli so z upori po vsej deželi in dervišem se je posrečilo potegniti za seboj mnogo prebivalstva. Sicer je gotovo, da bo ta upor zadušen, ker imajo mladoturki vlado in vojaštvo, vendar doživlja Turčija danes težke dni.
Obvezno delo na Bolgarskem. Po najnovejših vesteh nova bolgarska vlada namerava obvezno delo ohraniti, kakor ga jc uzakonila vlada Stambulijskega. Minister Stenčef je izjavil, da bo obvezno delo ostalo in bo zakon le v posameznostih reformiran. Najvažnejša je odprava obveznega ženskega dela, ker vlada baje smatra, da je žensko delp, v hiši koristneje. Doba prisilnega dela bo menda skrajšana in organizacija prepuščena krajevnim oblastem. — Bojimo se, da bo ta ustanova pod reakcionarno vlado izglodala baš kakor belgrajski kuluk.
Jugoslovanski klub v borbi za naše železničarje.
Zakoni, ki jih na podlagi usodne vidovdanske ustave izdaja sedanja vlada padajo kot smrtni udarci na posamezne sloje takozvaiih prečanskih državljanov. Cinična reakcionarnost in neodpustljivo nepoznanje razmer »ta glavna znaka vseh novejših naših zakonov. Prav posebej je pa to treba povdariti pri novem železničarskem zakonu. Poslanci Gostinčar, Kremžar, Žebot in Kugov-nik so sc zato v imenu Jugoslov. kluba z vsemi parlamentarnimi sredstvi borili proti temu zakonu, zlasti pa proti njegovim najkrutnejšim določbam, ki uničujejo osebne pravice železniških uslužbencev. S stvarnimi predlogi, dokazovanji, protesti in viharnimi nastopi v odsekih in zbornici se jc posrečilo uriniti mar-sikako spremembo, toda v načelu je vladajoča reakcionarna srbska klika vztrajala pri svojem. V naslednjem prinašamo najvažnejše točke izjave, ki jo je v imenu jugoslovanskega kluba podal v skupščini poslanec Žebot.
Zakonski načrt za službeno pragmatiko železničarjev, ki ga je predložila vlada narodni skupščini, v nobenem slučaju ne vstreza socialnemu razvoju sedanjega časa, še manj pa gmotnemu ter službenemu položaju in stanovskim zahtevam železničarjev samih.
V	zakonu je polno nejasnih določb, vsled česar bodo železniški uslužbenci gotovo trpeli znatne neprilike in občutili škodo. V celem zakonu ni določbe, ki bi branila pridobljena prava sedaj službujočih železničarjev.
Razdelitev na kategorije in stopnje je prepuščena ministrskemu svetu, s tern se odtegujejo zakonodajstvu razne določbe službene pragmatike železničarjev.
Disciplinarne komisije in kazni.
Na disciplinske komisije nimajo uslužbenci nobenega upliva. Člane imenuje minister. Sestava teh komisij ne ustreza modernim načelom enakosti. V disciplinski komisiji niti uradniki niso enakomerno porazdeljeni, ker imajo prvenstvo oni iz I. kategorije, koliko manj se ozira zakon na zvaničnike in služitelje, katerim priznava iz vsake kategorije po 2 člana. Edino pravilo, ki odgovarja pravičnosti, je enakost. Disciplinske komisije bi morale biti paritetno sestavljene.
Disciplinske kazni so naravnost nesocialne, drako-nične, nečuvene in proti vsem dosedanjim predpisom želo poostrene in sicer : 1. je pismeni ukor ; 2. odtegnitev plače izven stanarine do 20 % mesečno ; 3. stavljenje v penzijo brez odvzetja penzijskih prejemkov ; 4. stavljenje v penzijo z odvzetjem penzijskih prejemkov največ mesečno 20 %, tako da to odvzetje traja omejeni čas in to največ 10 let; 5. odpust iz službe; ako je uslužbenec zadobil v tem času pravico na pokojnino, izgubi to pravico za svojo osebo.
Take drakonske kazni določa zakon za disciplinske prestopke. Med disciplinsko postopanje so uvrščena tudi taka dejanja, ki ne spadajo pred disciplinsko, temveč pred kazensko sodišče. Določba, da se more postaviti pred disciplinsko sodišče tudi taka oseba, ki je bila sod-
nijsko popolnoma oproščena, ne odgovarja pravici, pa tudi nc ugledu sodišč, ker pomenja diskreditiranje sodnih odločb.
Disciplinski prestopki so razdeljeni na 21 točk, od katerih bi nekatere morale izostati, ker dotični delikti spadajo pred redna sodišča. Med navedenimi točkami se tudi nahaja posebna (točka 9.), ki preprečuje železniškim uslužbencem pravo na pokrete za zboljšanje njih gmotnega položaja. Ta določba bije v obraz ustavno zajamčeni osebni in gospodarski svobodi v borbi za zboljšanje materijalnega položaja državljanov, torej tudi železničarjev.
Penzijonist je zaslužil penzijo z vršenjem službe, vsled tega tvori pokojnina njegov prislužen in prihranjen kapital — njegovo last — ki mu je nihče ne more in ne sme vzeti, izvzemši slučaje zadolžitve in storjene škode. Po določilih tega zakona pa more penzijonist izgubiti penzijo za delikte čisto osebnega značaja. Ako vzamemo v obzir, da so s tem prizadeti tudi svojci penzijonista, je dovolj jasno, kolika krivica je s tem uzakonjena.
Poleg disciplinskih, pa jc vsak uslužbenec podvržen tudi administrativnim kaznim. Vse te kazni i disciplinske i administrativne se morajo nameščencu vpisovati v službeni list, kar vpliva na napredovanje v službi.
Stalnost za vse železničarje.
Vsi uslužbenci železnic, v kolikor so stalno nameščeni, so si s tem pridobili pravico do stalne službe. Zato je popolnoma neutcinlejena in docela krivična določba, da se postavijo vsi uslužbenci z dnem razglašenja tega zakona na razpoloženje. Tekom 4 mesecev pa se mora odločiiti, kdo bo ostal šc nadalje v službi ali pa bo odpuščen.
Tako se bodo odprla vrata mržnji, denuncijanstvu, sovraštvu in korupciji. Tak način izbiranja človeškega materijala za železničarsko službo je nepravičen, nepravilen in tudi za službo kvarljiv. Vsi uslužbenci, ki so do sedaj službovali, bi morali ostati v službi.
Nepotrebna je tudi določba, da morajo vsi uslužbenci v 2 mesecih po razglašenju tega zakona doprinesti dokaze o predpisani izobrazbi. Vsak nastavljennec je moral napraviti potrebne izkušnje, odnosno se izkazati z dokazi svoje strokovne izobrazbe, predno je bil sprejet v službo.
Odločno moramo tudi odkloniti določbo člena 205., ki določa, da so vsi uslužbenci v kraljevini stalni šele tri leta od dneva ko stopi v veljavo ta zakon. To je dvorezni nož, ki se more uporabljati za premeščanje in za postavljanje uslužbencev iz političnih in drugih razlogov.
Nato navaja poslanec izpreminjevalne predloge Jugoslovanskega kluba, ki jih prinašamo na drugem mestu ter zaključi.
Uradna korupcija.
S tem zakonom, kakor je izjavil gospod minister, so bili zadovoljni takozvani »nacionalni železničarji«, ki
so pomagali pri tem delu, ki pomeni pravzaprav za Ž* lezničarje ječo z vsemi mogočimi rablji. Gospod minis^ je tudi označil to organizacijo kot edino, s katero se ral govarja. Organizacija, katere predstavniki sede na 'J šokih mestih direkcij in ministrstva, niti ne more pfe“’ lagati za uslužbence kaj res modernega in pametne^ ker ji je glavna samo partizanska politika.
Gospod minister je 28. septembra v zakonodajne1* odboru izjavil, da hoče odslej premeščati uradnike J1 boljših mest v prečanskih krajih v Srbijo in Makedonija a Srbe v prečanske kraje.
Slovenski železničarji.
V	Sloveniji so slovenski železničarji ob prevrat' izvršili velikansko delo za našo državo. Nadčloveške bile njih žrtve, a svojo nalogo so izvršili sijajno ter žavi prihranili milijarde premoženja. Cela domovina P je brez razlike izrekla priznanje, a gospod minister, f bi moral skrbeti za zadovoljnost med železničarji (FraW Kremžar : Jim daje brce !), jim s svojimi nepremiŠli*' nimi besedami ter grožnjami ternlje še tisto trohico $ dovoijstva, ki jim je v teh težkih dneh še ostala. S & korakom član vlade ne samo da dela prečanskim žele*' ničarjem, ki so priznani strokovnjaki, veliko krivic* temveč, koplje še večji prepad med Srbi na eni ter H1’ vati in Slovenci na drugi strani. Proti takemu naS’ postopanja z našimi ljudmi najodločneje protestirali11! Naša zahteva je, Slovenci in Hrvati ostanejo na sV® zemlji, a Srbi na svoji. (Živahno odobravanje in
ploskanje na desnici.)
Gospod minister je izjavil, da je sprejel vse paine*! ne izpremembe : s tem je menda hotel reči. da so vsi drugi predlogi nespametni.
Proti !
Ali je zakon o službi železničrajev, ki najsiroiitf1 nejših niti ne omenja, ki nima nobene besede o žele^ čarskift stanovanjih, ki uklepa železničarje v verigo si^ nosti, ki jemlje in skrajšuje družinam penzije, ki se ozira na pridobljene pravice, ki gazi svobodo, garal1* rar:o v ustavi, ki stavlja vse železničarsko osobje na $ položenje in triletno nestalnost, ki dela razliko med bijanci in prečani, ki odpira na široko vrata denuucli®, ciji in korupciji in ki v disciplinskem oziru preti s prs^ sodom, ali je tak zakon pameten ? Naša sodba je, da i,e Zato bo Jugoslovanski klub glasoval proti temu zak°9f (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)
zena.
Čitajte naš novi roman: „Mlada žena*>
Spisal
Fedor Miha j lov ič D o s t o / e v s h ij<1 ki je eden prvih svetovnih pisateljev, kar se tift razglab/jenja človeške duševne narave. Rom bomo začeli priobčevati v prihodnjih številkah-
Strokovne vesti.
p(f
Izpreminjevaln! predlogi Jugoslovanskega kluba, U črtu železničarskega zakona.
Tekom razprave v zakonodajnem odboru so slanci Jugoslovanskega kluba stavili tele izpreminjev ne predloge. (Prinašamo le najvažnejše. Ur.)
Določba, da se v slučaju disciplinske preiskave ^ teguje i penzija, je nesocialna in nemoralna. Zato se črta t. 4 člena 148.	„
Istotako naj se črta točka 9., člena 149, ki zaM njuje v bodoče vsako ustavitev dela (štrajk). S ten1 železniškemu osobju odvzeta možnost, si z zača8 ustavitvijo dela priboriti zboljšanje položaja.
K členu 156. zahtevamo in predlagamo, da S,J vseh kategorij uslužbencev voli enako število zastoj kov, da bi bile tako vse kategorije v dotičnem ra^s dišču paritetno zastopane.
Predlagamo, da so člani disciplinskih sodišč, ki vidno izrekajo krivične razsodbe, odgovorni kazen1 mu zakonu. Tako določilo velja za vsa druga disc", narna sodišča, le pri našem prometnem osobju je zas nik vlade naš predlog odklonil.
Nadalje zehtevamo, da se člani 187., 188., 18" 190 črtajo, ker vsebujejo skrajno krivično in nesoc^ odredbo, po kateri bi prišli celo penzijonisti pod f.{t plinsko preiskavo. Ta določba je nesmiselna, ker %e ničar, ki je penzioniran, nima z železničarsko službo benega opravka več.
Pri členu 194. smo zahtevali, da ostanejo vsi «. danji železniški uslužbenci po razglasitvi tega zal( naprej v službi«.	^
Zakonski predlog predvideva izjeme za žele^. |t uradnike beograjsko direkcije. (Člen 200.) Uraduj direkcije se brez ozira na svojo službeno dobo Pre^,J jo v II. (višjo) kategorijo. S to določbo se oškod f prečanski železniški uradniki. Uvaja se razlika med " čani in neprečani. (Dr. Kulovec : Dve vrsti državlja110^ Gospod minister in vladina večina pa je to krivic0 trdila in naš predlog zavrnila.
V	členu 205. je skrito bodalo proti hrvatskim ‘n.J
*
JisK
st#
i>
't
venskim in sploh prečanskim železniškim uslužbe ker določa ta člen : »Železniški uslužbenci dosežejo nost šele po preteku 3 let«. Tu se hoče na enak K postopati z železničarji kot se postopa sedaj z ofi^1 državnimi nastavljenci — prečani. (Karol Škuli y zopet!) Na boljših mestih v prečanskih krajih s® vi Hrvate in Slovence odstraniti in na njih mesta P°*
Srbe, kakor se je to že zgodilo v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu in Subotici. Naš predlog je, da se vsi dosedanji železničarji, uradniki in uslužbenci takoj sprejmejo. Tata bi se krivici zaprla pot. Pa tudi ta predlog pri ministru in vladni večini ni našel milosti.
S členom 209. se daje hud udarec osobju.ki bo pen-tfonirano pred razglasitvijo tega zakona. Daje se rnu tanzija po starem zakonu. Tu bo zopet na široko odprta Pot krivici, kakor se to dogaja pri penzioniranju oficirjev. Prečane se penzionira po starem, a neprečane po novem zakonu. Predlagamo, da se vsem, ki se odslej Penzionirajo, prizna penzija po novem zakonu.
K členu 209. predlagamo : Bivši železničarji-milo-sčinarji se smatrajo kot penzionisti in sprejemajo iste dohodke kot železničarji-penzionisti.
To predlagamo, ker je na stotine miloščinarjev, ki so podobni mrličem. Po vseh drugih državah dajejo tudi Provizoričnim železničarjem, ki so se v službi ponesrečili, pravico penzije. Le naša železniška uprava, naš železniški minister in vladna večina ne marata nesocialnosti in krivice popraviti.
K členu 210., točka L, ki določa, da družine uslužbencev, ki so bile pred novim zakonom penzionirane, dobivajo penzijo še po starem, so člani Jugoslovanskega kluba zahtevali, da se penzije izplačajo po novem zakonu.
Člen 212. kaže na to, da se bo marsikateri neso-'iub gotovim ljudem, enostavno odslovil in da mu bodo za to dali samo dvomesečno dosedanjo plačo. Zahtevali smo, da bi se jim dala 6 mesečna oziroma 12 mesečna Plača, da bi lahko pokrili selitvene stroške.
Pri členu 213. smo zahtevali, da se v celoti briše, tar se dela v njem razlika med uslužbenci Črne gore, Srbije in prečani v škodo prečanom.
Zahtevamo pri členu 214., da se naj ne dela nikake tazlike med uslužbenci, ki so bili v vojni in nevojaki.
V	členu 214. se dela razlika med srbijanskimi in Prečanskimi rezervnimi oficirji, ker se štejejo vojna leta srbijancem v penzijo prečanom pa ne. To je na eni strani stvarna krivica, na drugi pa dokaz političnega separa-taina. (Živahni klici na desnici : Tako je !)
Trafikanti Slovenije. Poročali smo že, da se ustanavlja »Strokovna zveza trafikantov za Slovenijo«. Kata je ravno nam trafikantom potrebna enotna organizacija, v kateri je in mora biti zastopan vsak zaveden trafikant, invalid, neinvalid, vdova ali sirota, nam podajajo tajstva, ki jih navajamo, najlepši dokaz. Podražila se bo talkovna taksa, železnica se je že podražila, pri čemur smo pri prevozu tobaka močno prizadeti. Najhujše pa je, ta se je še zraven tega spravil režimski vijak nad trafikante z namenom, odvzeti mu 1 % na dobičku. Udru-tanje trafikantov je podvzelo potrebne korake, da se ta prepreči, toda, ker je brez prave moči, je bil boj brezuspešen. Tam. kjer se odločuje o naši usodi, tam motamo imeti zagovornike, ako hočemo, da uresničimo PPravičcne zahteve. Vsled tega se je sklenilo na dose-taj oUdrianili taidunkih izvršiti reorganizacijo v zmislu strokovne zveze trafikantov za Slovenijo. Da se omogoči pristop vsem v najkrajšem času, se bodo vršili po taistih in trgih tozadevni strokovni sestanki. Zatorej frosimo, da se pogovorite po posameznih okrajih, trgih P1 vaseh, kedaj bi se za Vaš okraj lahko vršil sestanek In to sporočite na spodaj navedeni naslov, da pride go-v°rnik. Posamezniki priglasite pristop potom dopisnice, ta kar Vam bo tajništvo poslalo pristopnico, katero takoj vrnite izpolnjeno. Pripomnimo, da se bo organizacija Potegovala samo za organizirane tovariše in tovariše. Obračajte se v vseh zadevah na naslov : Tajništvo tagosl. strokovne zveze, Maribor, Wildenrajnerjeva ufica 6.
Celje. V nedeljo dne 7. t. m. je imela naša skupina oselske zveze« svoj mesečni sestanek, na katerem je Predaval tajnik Gajšek o časopisju. S svojim referatom tam je pokazal početek in razvoj časopisja in njega ta>č, ter vpliv danes ; nadalje statističen pregled naše-ta in nasprotnega časopisja, posledice za človeško druž-1)0 močno razširjenega, svobodomiselnega protiverskega časopisja v naši in drugih državah in nas končno opo-pril na naloge, do našega in proti nasprotnemu časo-jtaju. Prijavilo se je zopet 12 novih naročnic »Pravice«, aša skupina ima svoje redne mesečne sestanke, ob ta prilikah pridobimo vedno novih članic, razpravlja-° o naših strokovnih zadevah. Za zabavo poskrbimo Petjem, govori itd. tako, da komaj čakamo novega sestanka. Radovedne smo, kako se gibljejo naše tovari-kCi? tudi drugod- Posebno v Ljubljani ? Veselilo bi nas ako poročilo iz drugih krajev domovine v našem časo-lie / Pri cer>trali bi bilo meda tudi dobro malo več živeta. Naš pozdrav naj velja vstajenju in delu povsod !
Celjanke.
Jug. strok, zveza rudarjev v Trbovljah
$Di • Adminisirativno vodi JSZR zopet tov. Kukman. Vsi ta in dopisi naj se naslavljajo na : Jug. strok, zveza tarjev, Trbovlje II. k Načelstvo je na svoji zadnji seji sklenilo, da se nikar ne more sprejeti_kot člana JSZR, kdor obenem ne «na • naročnine za naše delavsko glasilo Pravica. To na nie vsem skupinam »Jug. strok, zveze rudarjev«, j Razne skupine se tem potom ponovno poživljajo, taesPOla'/na^° d*anarino najkasneje do šestega vsakega Pina ' j pravila str- 16 Paragr. 7 !) Katerakoli sku-brez n° *3ode todno Vfšila svojih dolžnosti, jo bodemo skurv onjo° v »Pravico« »namalali«, — pa ne samo PlPe- ampak tudi dotične odbornike ! ob Sestanek Jug. strok, zveze rudarjev je vsako sredo
stanu Uri popoldne. Dolžnost vseh članov je, da se sesuta udeleže.
taun;5er	došJ,e nove članske knjižice, poživljamo vse
SaiSS l.	pošljejo natančni imenik redno plačujočih
°v, ker samo tem bomo izdali članske knjižice. Ob
enem poživljamo odbore skupin, da natančno navedejo ime in priimek člana, poklic, oženjen ali samski, število družinskih članov, kedaj je član rojen, kam pristojen, od ktere organizacije je prestopil ozir. kedaj je pristopil k JSZR ter kje stanuje. Sicer bodemo tozadevne informacije poslali vsem skupinam, vendar opominjamo že danes, da bodo odborniki posameznih skupin skrbeli zato, da bodo formularji v vseh rubrikah natančno izpolnjeni.
Tovariš glavni tajnik Internacionale, Jaques van Bugenhout v Bruselju (Belgija) nas ponovno opominja, da naj naša Zveza plača dolžno članarino Internac. kršč. rud. zvezi, — vsled tega opozarjamo vse skupine na to dolžnost. Vsak član IKZR mora plačati polletno 10.— K kot članarino, katero svoto naj skupine pošljejo najkasneje do 15. XI. na našo centralo. (Glej pravila.)
Predsedstvo.
Vrhnika. Skupina SZTD. usnjarjev tvrdke »Indus« d. d. je potom svoje zveze vložila na vodstvo vlogo za nabavo prazničnih čevljev delavstvu 50 % nim popustom tovarniške prodajne cene. Vodstvo »Indus« d. d. je tej naši želji popolnoma ustreglo, ter se je že pričelo popisovati vrsto in velikost, za nabavo čevljev delavstvu ! Steni dejstvom je delavstvo zopet prejelo nekaj obresti za prispevke, ki jih uplačuje strokovni organizaciji. Zal, da delavstvo tega noče upoštevati.
Centrala.
Iz tajništva J. S. Z. Tov. Avgust Cvikelj je glasom poročila iz 18. seje načelstva J. S. Z. odstopil kot glavni tajnik J. S. Z., in je svoj agende predal dne 5. oktobra 1923.
Glasom sklepa iste seje je dne 7. okt. 1923 prevzel posle glavnega tajništva J. S. Z tov. France Žužek.
Tajništvo si je pod novim vodstvom zastavilo predvsem sledeče naloge : Poglobiti stik med strokovnimi organizacijami in s centralo s tem, da bo vsako vprašanje takoj odgovorjeno ; Urediti poslovanje centrale tako, da bo mogoč vsak hip natančen splošen pregled stanja krščanskih delavskih strokovnih organizacij ; Urediti finančno plat organizacije na ta način, da bodo posamezne zveze od svojjh skupin redno in polno prejemale članarino ter isto tudi redno plačevale centrali ; Zasidrati »Pravico« med delavstvom tako, da bo vsak član J. S. Z. naročen nanjo. — Ko bodo dosežene te štiri točke, se bo šele lahko reklo, da je organizacija našega delavstva na znotraj popolnoma konsolidirana, nakar pojedino lahko na nadaljne delo.
Glasom sklepa 19. seje načelstva od 11. okt. 1923 se vrši plenarna seja dne 28. okt. 1923. Vse zveze naj takoj dopošljejo centrali izpolnjene vprašalne pole ter poravnajo zaostalo članarino.
1	ajnik uraduje od 8 do 12 ure ter od 2 do 6 ure popoldne.
V	vednost. Prometna zveza je v dogovoru z mariborskimi tovariši sklenila, da skliče za dne 4. nov. 1923 v Ljubljano anketo Prometne zveze in načelstva Jugoslovanske strokovne zveze, da se urede končno odnosi s tov. s Štajerske. To je nujno potrebno posebno še vsled tega, ker bo morala Prometna zveza za svoje člane izpeljati kategorizacijo železničarjev in jo predložiti Jugoslovanskemu klubu kakor tudi ministrstvu za promet.
Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo!
Značilno.
Bivši liberalni ljubljanski občinski svet je za nizko ceno odstopil ljubljanskemu sokolu I. trg Tabor za se-zidavo sokolskega doma in telovadišča. Ta trg Tabor je daroval mestni občini pokojni ljubljanski škof Pogačar s izrečno pripombo, da naj se uporabi za otroško igrišče ali za park. Zoper zazidavo trga Tabora je svoj čas protestirala večina Ljubljane, ker je na tistem mestu res potrebno igrišče ali park. Toda ljubljanski naprednjaki so šli preko glasov ljubljanske večine in so trg za nizko ceno prodali. Pogodba pa določa, da se mora trg Tabor zazidati najkasneje do 1. februarja 1924. Sicer pripade zopet občini za prodajno ceno.
Ljubljanski naprednjaki seveda niso nikdar računali, da jih bo ljubljansko delovno ljudstvo vrglo z magistrata tako, kakor so za svoje nedelo v dobi 40 let zaslužili. To priznava celo sam g. dr. Pavel Pestotnik v oklicu, v katerem poživlja celokupno slovensko svobodomiselstvo, naj pomaga rešiti sokolski Tabor.
Ljubljanski Sokol je na občinski svet naslovil prošnjo, v kateri prosi za dvoletni odlog za sezidavo sokolskega doma na laboru. Večina »Zveze delovnega ljudstva« je prošnjo zavrnila, kar je povzročilo med tako-zvanim naprednim svetom silno prahu.
Med debato je zavzel v vprašanju trga Tabora edino pravo stališče dr. Ivan Stanovnik, ljubljanski podžupan. Med drugim je dejal, da bi bil on proti zazidavi trga Tabora tudi, čeprav bi prosili zanj Orli, ker telovadišče v sredo mesta ne spada, ker je za Št. Peter-ski okraj na tistem kraju, nujno potrebno otroško igrišče ali park. Sokoli pa naj gredo s svojim telovadiščem na periferijo mesta, kakor so šli Orli s štadijonom.
Oglasili pa so se k besedi tudi sodrugi narodni socialisti in celo nekateri socialni demokrati, člani »Zveze delovnega ljudstva«.
Ti so na vsak način hoteli prošnji Sokola ugoditi in sicer iz nestvarnih razlogov. Oni dobro vedo, da je bila ljubljanska občina pri prodaji trga Tabora oškodovana za težke denarje. Dobro vedo, da
stanuje v. Št. peterskem okraju vse polno delavskih družin, katerih otroci nimajo primernega kraja za igrišče in za sveži zrak. Dobro vedo, da ne spada v sredo mesta telovadišče, s katerega se čujejo pozno v noč zvoki godbe in kričanje vinjenih ljudi, ali kaj zato ?! Šli so in so apelirali na »napredno« mišljenje neodvisnih in socialnih demokratov !
Tako ! Mari se je »Zveza delovnega ljudstva« v Ljubljani stvorila zato, da bomo delali in glasovali z ozirom na svobodomiselna mišljenja ? Mari ni bila sestavljena »Zveza delovnega ljudstva« samo iz gospodarskih vidikov in za gospodarske potrebe delovne Ljubljane ?!
Da ! Zato je bilo iz programa »Zveze delovnega ljudstva« izločeno vse tisto, kar mora vsaka skupina, ki v tej zvezi sodeluje, držati. Gospodarski interes Ljubljane pa zahteva, da na trgu Taboru ne stoji telovadišče. Vseeno je je potem, kako se prizadeto telovadno društvo imenuje. Naj bo »Sokol« ali »Orel«,— na Taboru je bila občina prikrajšana za ninogo tisočev denarja, na Taboru mora stati igrišče ali park in to mora »Zveza delovnega ljudstva« vedeti.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Tedenske novice.
Umrla je mati našega tovariša, poslanca Franceta Kremžarja ga. Uršula Kremžar. Pogreba dobre matere se je udeležilo obilo občinstva. Zastopane so bile vse naše politične in kulturne organizacije. Bog bodi blagi pokojnici milostljiv ! Tovarišu poslancu in ostalim naše toplo sožalje.
Obrtni vajenci so pri zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega demonstrirali za svoje pravice, ki jim jih je požrl centralizem. Obrtne in obrtno-nadaljevalne šole so namreč bile že dve leti zaprte. Za prihodnje šolsko leto pa zopet ni bilo nobenih izgledov in fantje so glasno in javno zahtevali nazaj svojo šolo.
Angleži in pouk. Angleška porabi za pouk mnogo več ko za vojno in mornarico. Kljub temu, da je vlada letos hranila, je vendar bilo stroškov za prosveto 8 milijonov funtov šterlingov. To je 28 milijonov več kot za vojaštvo in 24 milijonov več kot za mornarico. Kako pa pri nas ?
Klečeplazenje. Dne 5. 6. in 7. je bil v Celju zadrruž-ni kongres. Na ta kongres je prišlo tudi nekaj tujcev. Bili so tudi nekateri zastopniki Srbov. Slovenski referenc Miloš Štibler je na kongresu v slovenskem Celju govoril menda tem. Srbom na čast — v srbohrvaščini. Ali ima zastopnike vlade za tako neumne, da ne razumejo slovenščine — zakaj potem hodijo k nam — ali pa je to res znak, da je nekatere ljudi sram govoriti slovensko — kot jih je bilo sram včasih, če so jih slišali Nemci. Štajerski listi poročajo, da je bilo prav zanimivo slišati srbščino s štajerskim pohorskim naglasom.
Stefanovič spet menjava gospodarje. Bivši komunist Stefanovič, ki je zadnje dni pred volitvami preskočil za lepo plačo v radikalno srbski tabor, se je tudi tam naveličal mirnega življenja. Začel je rovariti proti svojini kruhodajalcem, ki so ga postavili zaenkrat pod kap. Sedaj se bori kot lev za priznanje, da je le on pravi radikal in resnični oboževalec Pašičeve brade, Lukan, Ažman in drugi radikalni prvaki pa da so samo koritarji. Podeželski radikali sedaj ne vedo, s kom je bolj zaslužno iti s Stefanovičem ali Ažmanom. Upamo, da zmaga Jadranska banka.
Rudarji na Češkem so se udali. Pristali so na 30 % znižanje plač.
Minister za socialno politiko je te dni obiskal Ljubljano. Prišel je baje lasat Stefanoviča, Lukana in dr. Goršiča. Pripovedujejo, da je Stefanovič molil kozje molitvice, z Lukanom sta se pri kosilu zmenila, računi dr. Goršiča so pa prezapleteni in jih je minister nesel s seboj v Belgrad.
Železniška nesreča. Na progi Zagreb — Sv. Klara se je pripetila grozna železniška nesreča, katere žrtev je bil mladi železniški čuvaj Viktor Osek, ki se je vozil na drezini. Že blizu čuvajnice ga je dohitel vlak ter zavozil z vso silo v drezino. Osek je prišel pod kolesa lokomotive, ki ga je vlekla še kakih 14 metrov daleč in ga popolnoma razmesarila. Osek se je še-le pred kratkim oženil.
Velik požar. V Velesu v Macedoniji je preteklo nedeljo izbruhnil velik požar. Velik del mesta je bil v plamenih. Zgorelo je veliko število hiš in trije otroci.
Profesor in podporočnik. Iz belgrajske »Politike« : Profesor, ki ima 9 službenih let in ki je dovršil svoj izpit z odliko, je prejel 1. oktobra t. 1. 1550 dinarjev plače z draginjsko doklado vred, njegov 13 let mlajši brat pa, ki je dovršil vojno akademijo, je dobil 1. oktobra 1923 kot podporočnik 2666 dinarjev plače, brez drv, do katerih ima tudi pravico.
V	Varšavi 186 ranjenih in mrtvih. Nastala je silna eksplozija v skladišču smodnika. Dognalo se je, da je eksplozija uprizorjena namenoma. Domnevajo, da gre za političen atentat komunistov. Vlada je seveda brž izdala proglas in pogon za »protidržavnimi elementi«.
Centralistom ! »Srijemski Hrvat« prinaša na naslov centralistov sledeča zanimiva vprašanja : Koliko bratov Srbov bi bilo za narodno edinstvo, kadar bi: 1. bila vladajoča dinastija hrvaška ; 2. bila prestolica Zagreb ; 3. bili vsi ministri Hrvati ; 4. bila edinstvena in bratska vojska izključno v hrvaških rokah ; 5. stekale vse milijarde davkov v Zagreb ; 6. na vseh važnih upravnih mestih sedeli Hrvatje ; 7. zunanjo politiko vodili izključno Hrvatje ; 8. žandarji in policija prebatinali vsakega Srba. ki bi bil nasprotnik režima ; 9. Hrvatje zamenjali
4 dinarje za 1 krono ; 10. uvedli v Srbiji latinico mesto cirilice ; 11. odpuščali iz službe kvalificirane Srbe in nameščali Hrvate ?
V spomin mrtvili za žive. Hrvatska »Narodna za-štita«, ki se peča z vsemi panogami socialnega skrbstva, hoče letos uresničiti misel, da bi ljudje o Vseh svetih namesto prerazkošnega okitenja grobov darovali za žive : za sirote in bednike vseh vrst. »Narodna zaštita« priredi zato na Vseh svetih in Vernih duš dan javno pobiranje darov v svoje svrhe.
Pred splošnim rudarskim štrajkom na Hrvatskem. »Zagreber Tagblattu« poročajo iz vrst organiziranega delavstva : Položaj rudarjev v Hrvatski in Slavoniji se je v zadnjem času zelo poslabšal. Večina rudnikov svojih delavcev ne izplačuje, češ da ni denarja. Delavci morajo čakati na plačilo po 1—2 meseca. Delavstvo ponekod že zapušča delo, ker nima s čim živeti, a ni izključeno, da v kratkem celokupno rudarsko delavstvo prične štrajkati. Rudarske plače so bile itak že zelo majhne. Rudniška podjetništva trdijo, da so, sedanji težki položaj zakrivile državne železnice, ker so ustavile plačila za dobavljeni premog, a železnice so največji odjemalec premoga. Splošna delavska zveza Jugoslavije se je obrnila na generalno direkcijo državnih železnic in na prometno ministrstvo, da rudniki dobe za premog plačilo in morejo potem plačati delavstvo.
Prestolonaslednika bodo krstili te dni.
Kaj naj ve tudi slovenski delavec o f nadškofu dr. Stojanu, prijatelju dr. Kreka.
Nasprotniki katol. Cerkve radi očitajo zlasti nam vernim delavcem, da vlada v naši Cerkvi kapitalizem in aristokracija. Če tega ne morejo dokazati na naših škofih, katerih požrtvovalno delavnost, skromnost in ljude-milo dobrodelnost vsi od blizu lahko gledamo, začno govoriti o hrvatskih, ogrskih ali čeških škofih, ki pri nas niso poznani. Te obrekovalce tepe po zobeh resnica, ki pripoveduje o nasledniku sv. Metoda na Moravskem, dr. Antonu Cirilu Stojanu, umrlem 29. sept. v Olomucu in pokopanem 2. okt. v kraljevi kapeli na Velehradu, takele podatke.
Življenjepis.
Stojan, rojen 1851 v Bčnovu (Morava), je po gimnaziji bil eno leto vojak, v Olomucu je postal doktor bogoslovja, kot kaplan je deloval na več župnijah, za župnika je bil v Dražaricih, 190S. 1. je postal kanonik v Olomucu in prošt v Kroincrižu, 1. 1921. nadškof v Olomucu, 1. 1897 ga je splošna kurija izvolila za prvega in edinega državnega poslanca kršč. soc. organiziranega ljudstva na Moravskem (okraj Ogrsko hrodišče), deželni poslanec je postal I. 1900, v republiki je umrl kot član senata.
Dr. Stojan v javnosti.
Na Moravskem je bil Stojan najpopularnejši človek, splošno priljubljen, imenovali so ga (tudi v tisku !) »naš tatiček« (očka) vsled neomejene dobrodušnosti napram vsakemu človeku brez razlike. Kot kaplan je ustanovil v Priboru češko gimnazijo, in ga je zaradi narodnega delovanja preganjala avstrijska vlada pod Gautschem. Kot župnik je razdal vse, kar je imel, celo obleko, revežem. Tudi kot nadškof je vsled svoje dobrodelnosti naprarn osebam in vsakovrstnim zavodom ali organizacijam bil vedno v denarnih stiskah, dajal je vsakomur, ki ga je prosil, tudi nevrednim, da ne bi kdaj resnično potrebnega prikrajšal.
V	oporoki je Stojan prosil za molitev, za odpuščanje morebitnih žalitev, ali pohujšanja, svoje premoženje pa je razdelil med dobrodelne organizacije zlasti cirilometodejske. V senat pride kot Stojanov naslednik delavski zastopnik Lidove stranke, krščanski socialec Bohuslav Koukal, ravnatelj delavske mizarske zadruge.
Po svoji globoki, požrtvovalni ljubezni do celega naroda, zlasti do ubožnih slojev, in po svoji neugnani delavnosti za javni blagor je bil Stojan Moravanom tako poznan in priljubljen, kakor nam Krek ! Dr. Hruban, pred Šramekom voditelj katoliških Čehdv, piše o + Stojanu, s katerim je bil kot tovariš-poslanec intimno zvezan 25 let, med drugim to - le (Den, 2. X.) pod naslovom: Za »tatičkem« :
Glas ob smrti.
»Nehalo je biti veliko srce. Zaprla se je knjiga življenja bogatega le na delu in žrtvah. Češki narod je izgubil zvestega sina, republika vzornega državljana, nam
pa je odvzet res nenadomestljiv prijatelj, neutrudljiv delavec, navdušen branitelj in propagator versko-narodne kulture in cirilometodejske velike misli. Nam in ljudstvu je umrl »tatiček«, kakor ga je sama iz sebe začela nazi-vati ljudska duša. Ljudstvo mu je bilo vso : zanj je živel in delal, ljudstvu je služil, zanj govoril, ljudstvu je pomagal kakor je najbolje mogel in znal. Če ga je zabolela zloraba njegove dobrote, se je morda trpko pošalil, a delal in pomagal je dalje. Ljudstvo ga je tudi povečini razumelo, ga otroško ljubilo in ga ohrani v trajnem, ljubečem in hvaležnem spominu«.
Na Dunaju sta veliko občevala Stojan in Krek, skupaj sta hodila tudi po Moravskem in Stojan je bil na Dunaju član Jugoslovanskega kluba.
Za pogrebom so šli 3 ministri, 14 senatorjev, 15 poslancev, 3 generali, papežev nuncij in 5 škofov : Orlov, zastopstev, šol in ljudstva nebroj.
Spominu Krekovega prijaetlja in tovariša, dobrotniku čehoslovaškega ljudstva in delavstva, Čelni, članu kluba naših poslancev, očetu in zaščitniku vseh trpečih bratov na severu, vzornemu škofu na sedežu sv. Metoda : čast in slava, naše priznanje in spoštovanje.
Naj duh Stojanov in^rekov živi dalje v naših in čehoslovaških vrstah.
Dopisi.
Strokovni shod v Guštanju. Dne 14. t. m. se je vršil v Guštanju shod S. Z. T. D., kateri pa je bil zbog slabega vremena bolj slabo obiskan. Poročal je strokovni tajnik Semenič A. iz Maribora. Želeti bi bilo od strani skupine več živahnega agitacijskega dela, zlasti za naš časopis »Pravica«. Ali ni sramota za skupino, ako prihaja v tak številen delavski kraj samo par izvodov našega lista. Tovariši, zganite se in na delo !
Delavska zveza.
Okr. Del. zveza v Celju, razširja svoj delokrog na vse občine oz. župnije celjskega sodnega okraja. Ona je članica D. Z. za Slov. v Ljubljani, katera je poleg K. Z. in O. Z., del. Slov. ljud. stranke. — Okrajni odbor je na prvi svoji seji izdelal delovni načrt za izpeljavo organizacije v celjskem sodnem okraju in uredil svoje poslovanje tako, da bo lahko ustreženo vsem potrebam. Ker je nmogo delavstva, poleg kmetskih poslov tudi industrijskega bilo dosedaj včlanjenega v Kmetski zvezi, ker pač nismo še imeli svoje delavske politične organizacije, naj se sedaj naši tovariši iz vseh občin zberejo in razgovore, kako čimprej ustanoviti v svoji župniji »Delavsko zvezo«. Obrnejo naj se z dopisnico na : Okr. Del. zveza v Celju, Beli vol«, za pojasnila in navodila. Ako bo treba, skličemo tudi shod in pošljemo govornika. Želimo, da se iz vsake župnije oglasi vsaj eden naših
tovarišev, ki bo prevzel prvo delo in si pridobil novii kolegov, ki bodo vpisali na članske pole po vseli vaseb naše tovariše in jih tako organizirali. Ne pozabite pa po-leg pobiranja letne članarine, ki je malenkostna, pridobivati naročnike na naš časopis »Pravica«, katero mora naročiti in čitati vsak delavec. Izpolnjene pole se pošljejo potem okrajni organizaciji v Celje s članarino. Upamo, da se tudi tovariši v sosednih okrjaih zganejo in takoj ustanovijo svoje Del. zveze, da bo naša delav ska armada kmalu oborožena z močjo !
Iz tajništva : Krajevne organizacije D. Z. iz vseh okrajev, (razun celjskega) naj si stavijo takoj za nalogOi ustanoviti okrajno D. Z., ki naj ima svoj sedež na kraju, kjer krajevna organizacija najbolj živahno deluje. Ako rabi katera kraj. org. navodila za ustan. obč. zbor, naj se takoj obrne ali na okrožje v Celju, ali na Del. zvezo za Slov. v Ljubljani, kjer naj se naroče tudi potrebna pravila. Članske nabiralne pole so okrožju pošle, zato jili naročajte kar od centrale v Ljubljani. Ako želite shod. se obrnite pravočasno na okrožje, da preskrbi govornika. V prihodnjih 14. dneh naj si vse krajevne organizacije izvolijo v smislu poslovnika S. L. S. zaupnike za glavni zaupni zbor stranke, ki se vrši v kratkem. Izpolnite točno !	Okrožno	tajništvo v Celju.
Ne zamudite prilike, kadar pridete v Celje !
Vsak dan od 8—12 in od 2—6 ure v tajništvu J. S. Z. pd Belem volu, si lahko nabavite znanstveno delo in prepotrebno brošuro, dr. A. Gosarja :
»ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM«
in naročite glasilo kršč. delovnega ljudstva »PRAVICO«* katera mora v vsako hišo !
IZ UREDNIŠTVA.
v Naš listek : Danes in v prihodnji številki prinaša »Pravica« zanimivo dogodbico »Šivilja«, iz dunajskega proletarskega življenja. Potem začnemo priobčevati povest »Mlada žena«.
Dopisov je še vedno premalo. Pošiljajte vse novice, da bo list zanimiv, vsestranski.
Prepozno prihajajo dopisi in doneski. Uredništvo sprejema doneske za vsako tedensko številko samo do ponedeljka popoldne ob petih.
Agitacija za razširjenje lista se ponekod kar ne more razviti. Tovariši! Brez truda ni kruha !
IZ UPRAVE.
Položnice pošiljamo te dni v kuvertah vsem onim naročnikom, ki imajo zaostanke na naročnini. Naj nam
vsak takoj nakaže označeno vsoto obenem z naročnino do konca t. 1. — List se mora kot povsod, tudi pri nas plačevati naprej. Redno plačujočim naročnikom prilo žimo položnice v eni prihodnjih številk »Pravice«.
KUPUJTE PRAVICO !
»Pravica« se dobi v prodaj v trafiki Šterkovič, Dunajska cesta.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge do 10% brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev.
Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000—.
Iz
V
j.i
ti
7.!
Pravkar je izšla v založbi »Socialne Misli* knjiga Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM
Pomisleki In odgovori
z veiezanimivo in aktualno vsebino.
•	A
Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. Ce se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cena za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali pa v upravi „Soc. Misli", Jugoslovanska tiskarna, kol' portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2.
To knjigo mora Imeti vsak krščanski — socialec!
Kdor uporablja
GAZELA-miio,
štedi perilo in novec!
TS delavskega kotili i Sl ClaTl zumne'Sa društva	Ti si lačen in žejen -
potrebuješ za zimo gorke obleke, pa pozabiš, da dobiš najboljše, najcenejše in najtrpežnejše blago pri SVOji zadrugi, poleg tega pa še koncem rač. leta 3% popust. Za blago plačaš 3000 do 5000 K, popust znaša 90’ do 150 K, to je enodnevna plača. Ali ni škoda celodnevnega truda in znoja, — samo radi tvoje pozabljivosti in nezavednosti.	pa pozabiš, da ti nudi tvoja lastna zadruga vsega tega. Mogoče ne veš, da dobe vsi člani v zadružnih prostorih v kleti Kongresni trg št. 2 pošteno In solidno postrežbo. Dobiček, ki ga pustiš s tem zadrugi je vendar skupna last vseh^zadrugarjev, — cele organizacije. Vsak mesec rabiš Špecerije in drugih vsakdanjih potrebščin za 3000 K, — na leto za 36.000 K, — 3% popust znaša 1080 K. — Za ta denar oblečeš enega otroka. Ti ! pa praviš: kaj, za denar sejjjdobi povsod in podpiraš mnogokrat tvojega najhujšega političnega in gospodarskega nasprotnika. Kadar si v sili pa pričakuješ podpore od organizacije, katero si zanemarjal. Pravi Član je le oni, ki res vse kar rabi nabavlja pri svoji zadrugi. V združenju ]e moč! V needinosti slabosti j — — 	 - - 	 ■ 	——		
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne * Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Aadrai Gosaf.