GOSPDDARSTVO V SVETU NACIONALIZIRANO GOSPODARSTVO AVSTRIJE Naposredno ipo vojni je bil v Avstriji z zakoni, ki so bili sprejeti v lctu 1946 in 1947, nackmaliziran velik del gospodar-slva. Z nacionalizacijo so zajeli kljueiie iudustrijske veje, posebno proizvodnjo surovin in energije ter največje tlenarne in kreditue ustanove. Nacionalizaeija je bila izvršena, da bi avstrijsko gospodar-stvo reorganizirali in da bi uvedli plani-ranje, motivirana pa je bila tudi s poli-tičniini vzroki, ker se je nanašala pretež-no na podjetja in ustanove, v katerih je med dvema vojnama gospodoval tuji, po-sebno pa nernški kapital. Obseg sektorja podržavljene industrije v Avstriji, še bolj pa njegova struktura po ipodročjih, v katere je prodr], kaže, da je njeg-ov pamen velik. Ce izvzamemo podjetja. ki so bila pod upravo ZSSR. daje nacionalizirana incfustrija okrog 20 od-stotkov vse industrijske proizvodnje. Ta sektor zajema 95 odstotkov, torej daleč večji odstotek proizvodnje surovin in go-riva, zaposluje pa okrog 1OD.000 delavcev, kar pomeni. nad 20 odstotkov vsega za-poslenega osebja v industriji. V proizvodnji premoga je nacionalizi-rani sektor leta 1954 dal 94 odstotkov skupne proizvodnje, ali skoraj 6 milijo-nov ton. Pri črni metalurgiji je tega leta državni sektor s-odeloval v proizvodnji železne rude z 99.6 odstotka, surovega že-leza z 99 oclstotki in surovega jekla 94.5 odstotka. Državni sektor sodelnje v pro-izvodnji električne energije s 85 odstotki, v proizvodnji aluminija z 72 odstotki, s pretežnim delotn v proizvodnji nafte (ki je za avstrijsko gospodarstvo s proizvod-njo 3.7 milijona ton na leio zelo pomem-ben proizvod) itd. Vpliv p«državljenega sektorja na raz-voj in stabili/acijo avstrijskega gospodar-stva ni dovolj izražen z navedenimi po-datki, ker je prav zaradi tega, ker ie osredotočen v ključnih vejah in sektorjik ninojro večji. Z nacionaliznciio je bil iz avstrijskega gospudarstva med druffim iz-ločen tuji kapital. uvedeni pa so bili zelo pomeinbni elementi planiranja. Sektor podržavljene industrife je v toku let pokazal velik uapredek. Medtetn ko se fe skupna industrijska proizvodnja po-veLala dvakratno. je nacionalizirani sek-tor povečal svojo ]>roizvodnjo za 3.3 krat. To je postavilo, državni sektor avstrij-skega gospodarstva v prvo vrsfo kljub prizadevan jem Ljndske stranke, da bi re-alizirala del svojega pro.rrrama. s katerim hoče vrniti čitn več podr/avljenega go-spodarstva zascbnim lastnikom. Polažaj in pravire dolavcev se v tovar-nah pndržavljene.M sektorja ne razliku-jejo od pravic delavcev v zascbnih pod- jetjili. Z zakonojn o tovarniških svetih, ki je bil sprejet leta 1947, je delavsko sd-iočevauje omejeno na področje socialuih odiiošov. Tako tovarniški sveti zastopajo delavce pri sklepanju delovnih razmerij in v reguliranju akordnili norm, iiadzi-rajo izvajanje kolektivnih pogodb in so-cialnega zakonodajstva, .opravka imajo z delovnim redom iu discipjiuo, sodelujejo pri odločbah o premeščanju in odpo-vedih. Razeu teh imajo tovarniški sveti pravico, da so obveščeni o gospodarskem stanju podjetja in da imajo vpogled v bilance. Vse te pravice ne prehajajo okvira po-svetovalne vloge in nimajo nobene zveze s proizvodnjo ali z razdelitvijo dobička. Razen splošnih pravic po omenjenem zakonu so v podržavljenem sektorju go-spodarstva kot posvetovalna telesa social-ni sveti. ki jih izvolijo delavci in uprava podjetja (volijo ali določijo enako število zastopnikov). Ti sveti sodelujejo pri re-ševanju vseh sooialnih in personalnih vprašanj. Centralni socialni svet za vso podržavljeno industrijo ima vlogo posve-tovulnega telesa pri ustrezajočem ministr-stvu za vsa socialna in personalna vpra-šanja. Sicer pa je vsa razlika pravic med de-lavci, ki so zaposleni v nacionaliziranih in zasebnih podjetjih, v korist prvih v tera, da socialno zakonodajstvo in zakon o svetih v podjetjih bolje izvajajo v f>o-državljenih podjetjih.