TITOVA ŠTAFETA NAS POVEZUJE V Mozirju se je zbralo ob sprejemu štafete veliko število mladine m starejših, ki so se pridružili s svojimi pozdravi nosilcem štafete Pred kratkim so se sestali predstavniki krajevnih skupnosti, turističnih društev, planinskih društev ter lovskih — ribiških družin na razširjeni seji komisije za varstvo okolja. Razpravljali so o problemih onesnaženja okolja in sprejeli program skupne akcije vsega prebivalstva za izboljšanje sedanjega stanja. Opozorili so, da so naselja in njihova okolica že močno onesnažena. Občani odlagajo smeti vsepovsod. Najbolj kritično stanje je ob rekah in v gozdovih, ki so postali odlagališče smeti in drugih izrabljenih predmetov od steklenic do avtomobilov da papirja, plastike in konzerv niti ne štejemo. Dosti predmetov je takih, ki jih je mogoče skuriti, drugi pa terjajo odvoz na ustrezna mesta, (Nadaljevanje na 2. strani) Tradicionalna Titova štafeta povezuje vsako leto vse kraje v naši domovini. Njena vsesplošna povezanost ter njena nepretrganost od enega konca domovine do drugega ji daje veličasten simboličen pomen, saj povezuje vse ljudi v vseh naših republikah. Ob njej se zmeraj znova spomnimo na največje in najbolj herojsko dejanje v naši zgodovini — na naš zmagoviti revolucionarni boj in njegovo največjo pridobitev — bratstvo in edinstvo vseh naših narodov. Ni samo slučaj, da je 25. maj obletnica Titovega rojstnega dne, posvečena mladini, saj je bilo že dostikrat zapisano, da so bile vse žrtve in vse zmage žrtve in zmage za lepšo bodočnost, ki jo bo gradil naprej mladi rod. Zvezna Titova štafeta poveže našo občino vsako drugo leto, v tem letu smo imeli le lokalno štafeto. 6. maja so jo mozirski planinci prenesli z vrha Okrešlja do planinskega doma v Logarski dolini, kjer smo jo skupno sprejeli graničarji in mladinci. Tam smo mladinci obljubili našim planincem, da bomo štafeto, ki nam je bila zaupana, uspešno prenesli skozi vso našo občino. Prav povsod — v Solčavi, Lučah, Ljubnem, Radmirju, Gornjem gradu, Bočni, Šmartnem ob Dreti, Nazarjah ter v Mozirju so nas vsi od najmlajših pionirjev, mladincev do starejših ljudi, navdušeno sprejeli s cvetjem in zelenjem. V vsakem od gumno bomo stopali po poti, ki si nam jo začrtal Ti. Želimo si le eno — da bi nas še dolgo, dolgo vodil po poteh napredka, enotnosti in miru!« Čeprav z vsako pomladjo doživljamo Titovo štafeto, se je zmeraj znova veselimo, kajti Titov praznik je tudi naš praznik. Pred spomenikom na Ljubnem ob Savinji so izvedli lep program Lučani so sprejeli štafeto s pozdravi dragemu Titu in jo ponesli proti Ljubnemu ob Savinji teh krajev so nam pripravili kratke, vendar bogate programe s pesmimi, recitacijami ter iskrenimi pozdravi tovarišu Titu. Iz vseh teh srečanj bi zlahka izluščili enotno misel vseh mladih: »Tovariš Tito, oblikujemo in gradimo se ob Tvojem liku in po- PRED VELIKIM ČIŠČENJEM KURIRČKOVA POŠTA V NAŠI ORČINI PRED VEUKIM ČIŠČENJEM Kurirčkova pošta je prispela (Nadaljevanje s 1. strani) za kar so potrebna določena sredstva. Pri nas žal še nimajo vsi kraji urejenih smetišč in odvoza smeti, sploh pa ni poskrbljeno za odvoz večjih predmetov. Na sestanku so bili mnenja, da je najprej potrebno prebivalstvu omogočiti odlaganje smeti na ustrezna mesta, nato pa zahtevati red in krivce kaznovati. Strožje bo treba izvajati odlok o javnem redu in miru, ki že predvideva kazni za tovrstne brezvestneže. Zelo pomembna pa je vzgoja prebivalstva. Članki v časopisih, na radiu in televiziji, predavanja, tekmovanje za najbolj urejen kraj, pa tudi splošna očiščevalna akcija, bi lahko veliko doprinesla. Zato so prisotni sklenili, da bodo v vseh večjih krajih ustanovili štabe za varstvo narave. Ti štabi naj bi še pred letošnjo turistično sezono organizirali skupno akcijo za čiščenje okolja. Za akcijo naj bi zainteresirali vse prebivalstvo, delovne organizacije, trgovska podjetja, gostince in druge, da počistijo svojo okolico in uredijo odvoz smeti na ustrezna mesta. Krajevne skupnosti pa morajo skupaj z občino poskrbeti, da bodo v vseh krajih urejena smetišča in čimprej organiziran odvoz smeti tudi iz tistih krajev, ki še nimajo rednega odvoza. Jože PRUŠEK pionirjev iz žalske občine. Skrbno so jo prenesli mimo zased, ki so jih pripravili člani ZB in ZRVS. V šolski telovadnici so pionirje in tabornike — kurirje pričakali vsi mozirski učenci na mitingu, ki je bil združen s proslavo v počastitev 27. aprila in 1. maja. Po slovesnem in lepo izvedenem programu so predstavniki PO »Slavko Šlander« prebrali spis in čestitko ter obljubili, da bodo skrbno shranili sprejeto torbo preko prazničnih dni in jo potem tudi varno predali naprej. Ob vseh predajah Kurirčkove pošte so bili navzoči tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki so prispevali k večji svečanosti in pristnosti podoživljanja dogodka iz NOB. Marija Breznik Mozirje Stoje in dvignjenih glav so zapeli svojo pionirsko himno Učenci mozirske šole so izvedli v čast kurirčkove pošte lep kulturni program Kot vsako leto je tudi v letošnjem maju potovala po naši dolini kurirčkova pošta z imenom »K« pošta, ker je prišla s Koroške. Mladi kurirji so prenašali kurirčkovo torbo po skritih poteh iz kraja v kraj — od javke do javke po vsej Sloveniji. Da je prehajala »torba« v prave roke, so morali poznati kurirji tajna gesla. »K« pošto so predajali in sprejemali pod geslom »Mina—Mežica«, za katero je vedel le glavni kurir. In kaj je vsebovala kurirčkova torba? V njej so bili najboljši spisi o kurirčkovi pošti, zemljevid z oznako poti, ki so jo risali sami kurirji, čestitka tovarišu Titu in dnevnik o doživljajih mladih kurirjev na njihovih poteh. Pionirji mozirske občine so sprejeli kurirčkovo torbo 26. aprila na dogovorjenem mestu v Soteski od 2 Družbeni dogovor o predložitvi podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve Z namenom, da se enotno določijo merila in pogoji, pod katerimi so 3. o nepremičninah, ki so jih pri-občani na javni poziv dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja dobili v zadnjih desetih letih, pa so predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, J1*1 rnec lern ze 0 je skupščina občine na zadnji seji sprejela v dogovoru z vsemi sloven- .4. z oceno višine sredstev, ki so skimi občinami tozadevni družbeni dogovor. Po dogovoru bodo vse občin- v zadnjih desetih letih vložili _v , . v». . . , . nepremičnine m premičnine večje ske skupščine na območju SR Slovenije z javnim pozivom v sredstvih vrednosti- javnega obveščanja pozvale občane, da do 30. junija 1973 predložijo komi- sijam podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. setih^letilr*1 srec^stev v zac^ni^ de- Po družbenem dogovoru so komisijam za ugotavljanje izvora premoženja dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: 1. če posedujejo nepremično in premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 500.000 dinarjev ne glede na kraj, kjer je premoženje ter čas in način njegove pridobitve; 2. če posedujejo nepremično in premično premoženje, ki so ga pridobili v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega premoženja presega 300.000 dinarjev ne glede na kraj, kjer je premoženje in način njegove pridobitve; 3. če so njihovi družinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepremično oz. premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem; 4. če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50 odstotkov presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupen čisti dohodek; 5. če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah ali so na vodilnih delovnih mestih v pravosodnih in upravnih organih v občini, republiki ali federaciji oz. v organizaciji združenega dela; 6. če so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občinskih, republiških in zveznih organih ter delavci na podobnih delovnih mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin. Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka pa se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti, katerih sedanja vrednost ne presega 10.000 dinarjev ter naprave stanovanjske oz. gospodinjske opreme in gospodarske opreme kmetom ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremičnino oz. premičnino dala doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji predloži podatke. Občani so dolžni po družbenem dogovoru predložiti komisiji naslednje podatke: 1. o nepremičninah in premični- nah večje vrednosti, ki jih posedujejo; 2. o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki so jih v zadnjih desetih letih pridobili družinski člani ali druge osebe, in so bile v celoti ali deloma pridobljene z njegovimi sredstvi; Skupščina občine Mozirje je že pred leti sprejela sklep, da se praznovanje občinskega praznika vrši vsako leto v drugem kraju občine. Kraj praznovanja določi občinska skupščina vsako leto posebej. Tako je skupščina občine na zadnji seji sprejela sklep, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika na Re- 6. o vzdrževanih in drugih družinskih članih. Podatke so dolžni občani predložiti komisiji na posebnem obrazcu, ki bo na razpolago pri občinski davčni upravi in vseh krajevnih uradih na območju občine. čici ob Savinji. Praznovanje bodo povezali z otvoritvijo nove šole. V program prireditev ob občinskem prazniku bodo skušali vključiti tudi otvoritev avtomatske telefonske povezave za večji del občine in otvoritev moderniziranega dela ceste proti Logarski dolini do Solčave. Rudi ZAGER Močan porast motornih vozil na območju občine Po podatkih se je število motornih vozil v občini v petih letih povečalo za več kot dvakrat, od tega kar za trikrat število osebnih avtomobilov. Če primerjamo podatke o številu motornih vozil za nekaj let nazaj, ugotovimo hitro naraščanje vozil, še posebej pa hitro naraščanje števila osebnih avtomobilov. V letu 1967 je bilo na območju občine registriranih 1303 raznih motornih vozil. V petletnem obdobju se je ta številka povečala za več kot dvakrat, tako da je bilo ob koncu leta 1972 registriranih že 2825 vozil. V tem dvigu prvo mesto zavzemajo osebni avtomobili, katerih število se je dvignilo od 406 v letu 1967 na 1255 v letu 1972. Sledi dvig števila mopedov za malo manj kot trikrat in je njihovo število doseglo ob koncu omenjenega obdobja 1142 vozil. Dvig števila je pri vseh vozilih, razen pri motornih kolesih (motorjih), kjer se je število znižalo od 309 na 223 komadov. Tako pride danes v občini na nekaj več kot 5 prebivalcev eno motorno vozilo oziroma na nekaj več kot 12 prebivalcev en osebni avtomobil. Vzporedno z razvojem motorizacije še dviga tudi število voznikov motornih vozil. V občini je bilo ob koncu leta 1972 2689 voznikov motornih vozil, od tega 887 ali tretjina, ki lahko vozijo le mopede. Tudi število voznikov se je v zadnjih petih letih skoraj podvojilo. Zanimivo je, da ima že 317 žensk vozniško dovoljenje, pripomniti pa je, da je dvig števila v zadnjih petih letih nekoliko nižji kot je dvig števila moških voznikov. Ob tako hitrem dvigu števila vozil in števila oseb, ki so udeležene v prometu bi bilo pričakovati tudi močnejši dvig števila nesreč v obravnavanem petletnem obdobju. Toda podatki kažejo, da dvig števila nesreč ne gre vzporedno z dvigom števila vozil in voznikov. Da je temu res tako kažejo naslednje številke. Leta 1967 je bilo na območju občine 75 nesreč s tremi smrtnimi primeri, v letu 1970 45 nesreč s štirimi smrtnimi primeri in v letu 1972 63 nesreč brez smrtnega primera. Stanko Prodnik Kraj praznovanja občinskega praznika je določen O DELU OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE Iz poročila občinskega sodnika za prekrške za lansko leto, ki ga je obravnavala občinska skupščina na nedavni seji, je razvidno, da je bilo lani nekoliko manj prekrškov v primerjavi z letom i971. Lani je občinski sodnik za prekrške prejel 1456 predlogov in ovadb, kar je za 170 manj kot leta 1971. Največ predlogov so dali organi javne varnosti ter občinski inšpekcijski in drugi organi. Močno je narastlo število predlogov, ki so jih dali občinski davčni organi. Preseneča pa podatek, da je med 1456 zadevami, ki so v lanskem letu prispele na mizo občinskega sodnika za prekrške kar 69,50 odstotka na račun storjenih prekrškov v prometu. 850 kršiteljev je med letom storilo 1371 prometnih prekrškov, 106 oseb pa se je pregrešilo proti javnemu redu in miru, iz česar sledi, da je posameznik z enim dejanjem storil več prekrškov. Zanimiva je ugotovitev, da je prejšnja leta število prekrškov v prometu in zoper javni red in mir stalno naraščalo. Za lansko leto pa velja poudariti, da je število prekrškov upadlo. Od cestno prometnih prekrškov prevladujejo prekrški zaradi vožnje motornih vozil brez vozniškega dovoljenja. Med 317 osebami, ki so^ bile zalotene pri vožnji brez vozniškega dovoljenja (v avtomobilih in z motornimi kolesi), je bilo kar 53 mladoletnikov. Opozarja tudi podatek, da je bilo 165 voznikov kaznovanih zato, ker so vozili v vinjenem stanju. Ob tem podatku naj omenimo, da so v mozirski občini zabeležili lani 113 prometnih nezgod. Največ vinjenih voznikov je bilo zalotenih med vožnjo v nočeh, ko so bile v raznih krajih veselice ali pa so se vozniki zadrževali v vinotočih in drugih krajih, kjer točijo alkoholne pijače. Med vinjenimi vozniki so bili zlasti mlajši ljudje. Varstveni ukrep odvzema^ vozniškega dovoljenja je bil izrečen 159 osebam, od tega jih je bilo 118 vinjenih, 41 pa jih je vozilo v času, ko jim je bilo vozniško dovoljenje že odvzeto, ali pa so dali motorno vozilo v upravljanje osebi, ki ni imela vozniškega dovoljenja. Do 3 mesecev je bilo odvzeto vozniško dovoljenje 151 osebam, od 3 do 6 mesecev pa je izgubilo pravico do vožnje 8 voznikov. V prometu so se nekoliko dvignili prekrški na račun vinjenih voznikov in na račun voznikov, ki so vozili v času, ko jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ostali pa niso v porastu, kljub naraščanju števila motornih vozil, saj je v dbčini že 4285 motornih vozil, oseb z vozniškim dovoljenjem pa 3.207. Alkohol pa je privedel pred sodnika za prekrške tudi 21 pijancev, ki so povzročali nevšečnosti med popivanjem. Medtem ko se je število vinjenih voznikov nekoliko dvignilo, so prekrški na račun kaljenja javnega reda in miru v upadanju, najbrž zaradi ostrejše kaznovalne politike. To pa še posebej zato, ker so povzročitelji največkrat iste osebe. Zanimivi so tudi podatki o višini izrečenih denarnih kazni. Z denarno kaznijo od 10 do 50 dinarjev je bilo kaznovanih 45 oseb, od 50 do 100 dinarjev 311 oseb, od 100 do 500 dinarjev 801 oseba, nad 500 do 1000 dinarjev 30 oseb in nad 1000 dinarjev 3 osebe. V minulem letu so znašale skupne denarne kazni 195.765 dinarjev, od tega odpade na prekrške v cestnem prometu 133.150 dinarjev, na ostale pa 62.615 dinarjev, kar pride na vsakega prekršitelja poprečna denarna kazen 160 dinarjev. Seveda pa bi bilo krivično, če bi vse naštete kazni naprtili občanom mozirske občine, kajti precejšnje število kaznovanih oseb je bilo iz drugih občin. Iz tega vidimo, da je bil v preteklem letu od sodnika za prekrške kaznovan vsak 15. občan, leta 1971 pa vsak 14. občan. Z zaporno kaznijo so bile kaznova- ne 3 osebe, 8 oseb pa je raje prestajalo zaporno kazen, kot pa da bi plačali denarno kazen. Na seji so v razpravi posebej poudarili, da bi morali vozniki motornih vozil bolj upoštevati cestno-pro-metne predpise. Pristojni organi bi morali več storiti na področju prometne vzgoje. Tiste voznike motornih vozil, ki pogosto kršijo prometne predpise, pa bi bilo treba strožje kaznovati. Skupščina občine je priporočila sodniku za prekrške, da zaostri kaznovalni vijak proti nepoboljšljivim povratnikom pa tudi ljudem, ki brutalno nastopajo proti uradnim osebam, ki opravljajo svojo dolžnost. Gostinskim organizacijam in zasebnim gostilničarjem pa je priporočala, naj dosledno izvajajo predpise o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam ter kršilcem javnega reda in miru. Rudi ZAGER Oskrunjena opozorilna tabla, ki jo je dala postaviti Savinjska podružnica SPD je lep primer vandalizma nevzgojenih obiskovalcev Logarske doline Skrb za zdravjp občanov V LUČAH NAJ BI ZGRADILI NOVO ZDRAVSTVENO POSTAJO Skupščina občine Mozirje je na zadnji seji med drugim potrdila predlog perspektivnega razvoja zdravstvene službe na območju občine Mozirje. Predlog, ki ga je pripravil savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje predvideva zgraditev nove zdravstvene postaje v Lučah. Ta precejšnja investicija — predvideno je, da bi v novi zgradbi dobila svoj prostor tudi pošta, če bo skupščina občine mogla zagotoviti finančna sredstva pa tudi krajevni urad — bo vsekakor pridobitev za razvoj zdravstvene službe in zdravstvenega varstva v mozirski občini. Skupščina občine pa se ni strinjala s predlogom zdravstvenega doma, da ko bi bila dokončana zdravstvena postaja v Lučah ne bi bilo več po- trebno imeti pomožne zdravstvene postaje v Solčavi. Strinjala pa se je, da se ukine občasna zobna ambulanta. Skupščina občine je predlagala zdravstvenemu domu Velenje, da vključi v program sanacijo neurejenih delovnih in sanitarnih prostorov v zadružnem domu v Solčavi in da se prostor občasne zobne ambulante preuredi za čakalnico splošne ambulante. Rudi ZAGER O delu sklada za financiranje šolanja v občini Mozirje Z ustanovitvijo sklada za financiranje šolanja v občini so se v znatni meri zmanjšale možnosti nadaljnjega poglabljanja socialnih razlik med učečo se mladino in so doseženi bolj izenačeni pogoji za šolanje znatnega dela dijakov in študentov. s 7 dijaki, gimnazija in zdravstvene šoli s 6 dij aiki, gozdarske šole s 4 dijaki in kmetijska in upravno-admini-strativna šola z 2 dijakoma. Že tretje leto teče, ko so se delovne organizacije in skupščina občine Mozirje na pobudo občinske konference ZKS Mozirje dogovorile o ustanovitvi sklada za financiranje šolanja in o skupnem zagotavljanju sredstev. Z dogovorjenim 0,3 % prispevkom od vseh v občini izplačanih bruto osebnih dohodkov in z 0,3 % prispevkom od letnega proračuna občine je sklad dobil realno materialno osnovo. Upravljanje sklada je poverjeno 11-članskemu upravnemu odboru, v katerega delegirajo člane delovne organizacije. V tem obdobju, to je od ustanovitve, je sklad razpolagal z dokajšnjimi sredstvi. Razpoložljiva sredstva in njihovo rast kaže naslednje pregled: 1970. leta 49.027,00 din 1971. leta 210.992,00 din 1972. leta 284.698,00 din Iz teh dohodkov je UO omogočil ali olajšal šolanje dokajšnjemu številu dijakov in študentov. Iz leta v leto raste število prejemnikov pomoči in štipendij. V ilustracijo naslednji kazalci: Šolsko __________Število_____________ leto pomoči štipendij Skupaj 1970- 71 24 7 31 1971- 72 49 12 61 1972- 73 66 14 80 Od vseh 80, ki danes prejemajo pomoč ali štipendijo, jih je 77,5 % na srednjih, 13,8 % na višjih in 8,7 % na visokih šolah ali fakultetah. Od vseh dijakov jih kar 17 hodi v ekonomsko srednjo šolo, slede tehnične šole z 11 dijaki, vzgojiteljske šole z 8 dijaki, pedagoške gimnazije Sklad za financiranje šolanja v občini Mozirje po sklepu seje z dne 28. 5. 1973 RAZPISUJE 75 pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah in 6 štipendij za šolanje na višjih in visokih šolah v šolskem letu 1973/74. Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. razredov osnovnih šol, dijaki in študentje, katerih starši imajo stalno bivališče v občini Mozirje. Prošnje lahko vložijo učenci, dijaki in študentje, ki so v zadnjem šolskem letu dosegli dober, prav dober ali odličen uspeh, dohodek na člana družine pa ne sme presegati mesečno 900 dinarjev, če je osebni dohodek iz delovnega razmerja; 500 din, če je osebni dohodek iz obrtne dejavnosti oz. 1.080 dinarjev letno, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. O upravičenosti in o višini štipendije oziroma pomoči za šolanje bo v okviru zgoraj navedenih premoženjskih cenzusov odločal po prostem preudarku upravni odbor sklada. Prednost pri podelitvi štipendije oz. pomoči bodo imeli učenci, dijaki in študentje z boljšimi učnimi uspehi in slabšim materialnim položajem. Prošnjo za štipendijo je vložiti na obrazcu »Prošnja za štipendijo« (obrazec DZS 1,65), ki se dobi v vseh knjigarnah in jo taksirati po tar. št. 1 ZUT v znesku 2 dinarja. Prošnji je priložiti: — overjen prepis spričevala zadnjega letnika šolanja; — potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o premoženjskem stanju družine, potrjeno od pristojnega krajevnega urada in od davčne uprave; — mnenje in priporočilo šole; — potrdilo o višini v lanskem letu doseženih povprečnih mesečnih dohodkov zaposlenih družinskih članov (za starše se to potrdi v sami prošnji); — zadnji odrezek o višini prejete invalidnine oz. pokojnine, če ima kateri od članov družine dohodek iz tega naslova. PROŠNJE Z VSEMI ZAHTEVANIMI PRILOGAMI JE TREBA ODDATI NA ODDELKU ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE NAJKASNEJE DO 15. JULIJA 1973. PO TEM ROKU PRISPELIH PROŠENJ, POMANJKLJIVO IZPOLNJENIH PROŠENJ IN PA PROŠENJ BREZ PRILOG UPRAVNI ODBOR SKLADA NE BO OBRAVNAVAL NITI NANJE ODGOVARJAL. Prosilci ki bodo vložili pravilno opremljene prošnje, bodo o rezultatu razpisa obveščeni do 25. avgusta 1973. UPRAVNI ODBOR SKLADA Od študentov pa se jih 7 šola na Pedagoški akademiji, od teh 3 razredno skupino; 4 sna pravni fakulteti, 3 na visoki ekonom sko-komerci-aini šoli, po 1 pa na visoki šoli za telesno vzgojo, biotehniški fakulteti, filozofski fakulteti in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Osnovna izhodišča — le-ta so bila določena ob ustanovitvi sklada — za upravičenost do sredstev iz sklada, ki jih upravni odbor mora upoštevati, ko konkretno odloča o prošnji posameznega prosilca, so, da dijak oziroma študent dosega dobre učne uspehe in kaže sposobnost za študij, živi v slabih materialnih razmerah in mu je zato otežkočeno ali celo onemogočeno normalno šolanje. Ob začetku tega šolskega leta pa je upravni odbor mimo navedenih načel izjemoma pozitivno rešil tudi prošnje dijakov, ki so imeli skromnejši učni uspeh, če so bile pravilno in pravočasno vložene in če so bili podani socialni pogoji. Ti socialni pogoji pa so bili podani, če dohodek na družinskega člana ni presegel 900,00 dinarjev iz osebnega dohodka mesečno oziroma 1.080.00 katastrskega dohodka letno. Omeniti moramo, da je bila vsakemu upravičencu dodeljena pomoč za šolanje praviloma v višini razlike med dohodkom na družinskega člana in zgoraj navedenim cenzusom s tem, da se je za srednje šole uporabila korektura glede na nižje stroške šolanja v primerjavi s stroški šolanja na visokih in višjih šolah. Pri dodelitvi štipendije pa se je pri izračunu upoštevalo ie 50 % dohodka na družinskega člana. V tekočem šolskem letu, ob upoštevanju navedenih kriterijev, znaša povprečna mesečna pomoč na srednji šoli 300,00 din, na višjih in visokih šolah po 340,00 dinarjev. Štipendija na srednji šoli pa znaša 380.00 din, na višji oziroma visoki šoli pa 575,00 din. Prejemniki pomoči in štipendij iz sklada izhajajo iz naslednjih socialnih slojev: 38 dijakov in študentov je iz delavskih, 11 iz kmečkih, 27 iz upokojenskih in 4 iz obrtniških družin. Brez pridržka lahko izrečemo ugotovitev, da je socialna struktura ugodna, zlasti pa je razveseljivo to, da je sklad oziroma upravni odbor solidaren do otrok, katerih starši so upokojenci, saj je, kot je navedeno, kar 27 dijakov oziroma študentov, katerih roditelj je upokojenec. Ob koncu moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je ustanovljeni sklad za financiranje šolanja v občini Mozirje našel svoje mesto pri izpolnjevanju družbene vloge, ki mu je bila določena ob ustanovitvi. Stanko Prodnik Spretnostna vožnja na poligonu Ekipa osnovne šole Mozirje je zasedla prvo mesto na tekmovanju 4. ARLIČ Jani, osnovna šola Mozirje 5. DOBNIK Martin, osnovna šola Mozirje 6. MAROLT Tomaž, osnovna šola Luče. Prvouvrščena ekipa iz Mozirja je prejela pokal v trajno last, tekmovalci pa zlato odličje. Drugouvrščena ekipa je prejela srebrno, tretja pa bronasto odličje. Vse ekipe so prejele tudi diplome. Prvi trije uvrščeni tekmovalci so bili nagrajeni s športnimi rekviziti, ostali tekmovalci pa so za udeležbo na tekmovanju prejeli tolažilne knjižne nagrade. Za dobro organizacijo in uspešno izvedbo tekmovanja gre priznanje predsedniku komisije tov. Jožetu PRISLANU, ravnatelju osnovne šole Ljubno, vsem predstavnikom šol, postaji milice Mozirje in združenju šoferjev in avtomehanikov Nazarje. Ivan PUNGERŠEK Del tekmovalnih ekip pred začetkom tekmovanja Po programu republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bilo letos organizirano že VI. šolsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Po vseh šolah se že nekaj let izvaja prometna vzgoja otrok v sklopu z drugimi predmeti. Namen vzgajanja je, da se otroke usposobi za lastno varnost v prometu že od vsega začetka. O tako pridobljenem znanju o prometu, se otroci nato pomerijo med seboj v obliki razrednih, šolskih, občinskih in medobčinskih tekmovanj. Medobčinsko šolsko prometno tekmovanje se izvede vsako leto v drugi občini, zato je bila letos organizator tekmovanja komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Mozirje. Tekmovanje je bilo izvedeno 19. maja 1973 na osnovni šoli v Mozirju. Udeleženci tekmovanja so bili pionirji iz Žalca, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja pri Celju, Laškega, Slovenskih Konjic, Velenja in Mozirja. Vsako občino so zastopali štirje tekmovalci. Tekmovalci so opravili preizkus znanja o prometnih predpisih na testih, nato pa so s poni kolesi tekmovali v spretnostni vožnji po poligonu. Ocenjevalni del tekmovanja so vozili po cesti od osnovne šole, čez trg Mbzirje do bencinske črpalke in nazaj. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Mozirja, drugo, tretje in četrto mesto pa so osvojile ekipe iz Velenja, Celja in Žalca. Posamezno so se uvrstili: 1. KOSMAČ Rajko, osnovna šola Luče 2. ŠUMEJ Jože, osnovna šola Šentjur 3. MEDVED Milan, Velenje Tekmovalci na štartu za ocenjevalno vožnjo TEKMOVANJE »KAJ VEŠ 0 PROMETE« Strelsko tekmovanje v čast »Dneva mladosti« Na iniciativo strelske družine »Kajuh« Mozirje je občinski strelski odbor Mozirje organiziral strelsko tekmovanje z zračno puško, posvečeno v čast »Dneva mladosti«. Tekmovanje je bilo 27. maja 1973. leta na novem strelišču ob Mozirnici v Mozirju. Na tekmovanju so sodelovale poleg strelskih ekip še ekipe raznih organizacij in društev iz Mozirja. Doseženi so bili naslednji rezultati: A) EKIPNO: 1. SD Nazarje 310 točk 2. SD Mozirje 271 točk 3. SD Rečica 249 točk 4. SD Nazarje 228 točk 5. SD Mozirje 226 točk 6. Planinsko društvo Mozirje 210 točk 7. Gasilsko društvo Mozirje 208 točk 8. SD Šmartno ob Dreti 199 točk 9. Krajevno združenje RVS Mozirje 193 točk 10. Osnovna šola Mozirje 189 točk 11. Lovska družina Mozirje 186 točk 12. SD Mozirje 176 točk 13. Taborniški odred Mozirje 126 točk 14. Osnovna šola Mozirje 91 točk 15. SD Mozirje — pionirji 59 točk * w *j s lan» im -%«» Mig» J Dela pri gradnji strelišča v Mozirju po zaslugi nekaj neumornih posameznikov dobro napredujejo RAZPIS ZA VPIS V VOJAŠKE ŠOLE V 1. številki Savinjskih novic iz letošnjega leta smo objavili razpis za vpis v vojaški internat FRANCA ROZMANA-STANETA v Ljubljani. Razpis se je podaljšal: — za učence vojnih gimnazij in ostale srednje vojne šole se prošnje sprejemajo do 31. maja 1973; — za vpis v vojni internat FRANC ROZMAN-STANE se prošnje sprejemajo do 31. avgusta 1973. Z razpisom personalne uprave zveznega sekretariata za narodno obrambo za leto 1973 je dana možnost, da so za gojence vojne akademije kopenske vojske lahko sprejeti tudi kandidati, ki so končali poklicne šole. Navedeni kandidati so dolžni polagati sprejemni izpit iz matematike in fizike. Program iz matematike in fizike dobijo kandidati na oddelku za narodno obrambo SO Mozirje. Ostali pogoji za sprejem na akademijo kopenske vojske so navedeni v razpisu. Kandidati, ki bodo zaprosili za sprejem po tem razpisu, bodo v septembru 1973 klicani na sprejemne izpite in zdravniške preglede. Sprejeti kandidati bodo poklicani na šolanje v drugi polovici septembra 1973. Načelnik oddelka za NO Janez Žagar B) POSAMEZNO — prva tri mesta so osvojili naslednji tekmovalci: 1. Stanko KOTNIK SD Nazarje 83 točk 2. Maks PRAZNIK SD Nazarje 82 točk 3. Anton RAKUN SD Nazarje 78 točk Prve tri ekipe in najboljši prvi trije posamezniki so prejeli diplome, ki jim jih je podelil občinski strelski odbor Mozirje. Tekmovanje je pokazalo glede na veliko udeležbo, da je strelski šport v dolini zelo priljubljen, predvsem med mladino in da bo potrebno v prihodnje takšnih in podobnih tekmovanj še več. Franc OMLADIČ Omejitve prometa v turistični sezoni Turistična sezona traja od 15. junija do 15. septembra z omejitvijo prometa na območju občine Mozirje na regionalni cesti (cesta III. reda) Šentrupert—Mozirje—Ljubno —Logarska dolina in zajema vsa vozila z nosilnostjo nad 3000 kg, s priklopnimi vozili ali brez njih, vprežna vozila, delovne stroje in motorna vozila, na katerih se kandidati učijo za voznike, ter velja ob sobotah od 15. do 21. in ob nedeljah od 6. do 22. ure. _ Izven turistične sezone pa veljajo omejitve ob dnevih pred državnimi prazniki od 16. do 21., ob državnih praznikih pa od 5. do 22. ure. Za vprežna vozila in delovne stroje velja poleg naštetih omejitev tudi omejitev prometa vsak dan v času od prvega somraka do popolne zda-nitve. To pomeni, da navedena vozila tudi med tednom v času trajanja turistične sezone ne smejo voziti po tej cesti. Pripomniti in opozoriti moramo, da na magistralnih cestah (ceste I. reda) in na nekaterih regionalnih cestah (ceste II. reda) v SR Sloveniji veljajo omejitve tudi za tovorna motorna vozila z nosilnostjo do 3000 kg, s priklopnimi vozili ali brez njih ob nedeljah in državnih praznikih od 17. do 21. ure, za težje tovornjake z nosilnostjo nad 3000 kg s priklopnimi vozili ali brez njih, vprege, delovne stroje in motorna vozila, na katerih se kandidati učijo za voznike, velja omejitev na teh cestah že ob petkih in dnevih pred državnimi prazniki od 16. do 21., ob sobotah od 5. do 9. ter od 15. do 21. ob nedeljah od 5. do 22. ure. V kolikor bo kdo namenjen z vožnjo izven območja občine Mozirje pa priporočamo, da natančno pregleda uredbo o omejitvi preden se poda na pot in ugotovi, na katerih cestah je omenjena vožnja s tovornjaki med turistično sezono, seveda tudi s časom zlasti ob petkih in sobotah dopoldne. Tone Modrijančič Dom borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu je namenjen proučevanju sodobne zgodovine jugoslovanskih narodov od časa, ko je tovariš Tito začel revolucionarno pot KPJ, pa vse do danes. Tu se bo srečevala mladina vseh naših narodov in narodnosti na raznih seminarjih, simpozijih, koncertih, recitalih itd. ter se zbliževala ob skupnem spoznavanju zgodovine jugoslovanskega delavskega gibanja in socialistične revolucije. Predsednik Tito pa svoje mladosti ni preživel samo v Kumrovcu. Z njegovim življenjem v mladosti so tesno povezani tudi kraji preko Sotle na slovenski strani. Zaradi tega ne more biti samo zgradba simbol te dobe, temveč je potrebno DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 11. 6. 1973 od 7. ure zjutraj do 18. 6. 1973 do 7. ure zjutraj — dr. France URLEP. Od 18. 6. 1973 od 7. ure zjutraj do 25. 6. 1973 do 7. ure zjutraj — dr. Franc SIRKO. Od 25. 6. 1973 od 7. ure zjutraj do 2. 7. 1973 do 7. ure zjutraj — dr. Emil ŠPRAJC. Od 2. 7. 1973 od 7. ure zjutraj do 9. 7. 1973 do 7 .ure zjutraj — dr. Ivan BUT. Od 9. 7. 1973 od 7. ure zjutraj do 16. 7. 1973 do 7. ure zjutraj — dr. France URLEP. vključiti vse okolje, ki je preko očeta in matere ustvarilo lik in osebnost tovariša Tita. Prvo pobudo za zgraditev spominskega doma sta dali združenji borcev Kumrovca in Posavja (iz ljubljanske občine Bežigrad). Akcija se je razvijala in prerasla iz lokalne v skupno stvar Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije in Zveze mladine Jugoslavije. Ideja je dozorela in dobila končni izraz v projektivnem programu močnega, sodobnega žarišča revolucionarne misli, ki naj bi iz Titovega rojstnega kraja sevala v vse kraje naše domovine. Ob slavnostnem polaganju temeljnega kamna — položil ga je sam predsednik Tito 21. aprila 1972 — je le-ta dejal: »Od tod, iz tega spominskega doma, bosta odsevala bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajali borci in mladina iz vseh krajev. Želim, da bi bilo to v korist temu kraju in in vsej naši domovini...« Akcijo za zgraditev spominskega doma vodi zvezni odbor, sestavljen iz številnih predstavnikov vseh druž-beno-političnih organizacij SFRJ. Tudi v naši občini je sestavljen odbor, ki vodi akcijo skupaj z odbori, ki so v vseh krajevnih skupnostih. Akcijo zbiranja sredstev vodijo zveze združenj borcev. Poglavitna oblika zbiranja sredstev je »zbiralna pola«, ki naj zajame vse prebivalce na območju krajevne skupnosti. »Zbiralna pola«, kjer bodo vpisani priimki in imena darovalcev ter višina darovanega zneska, bo napravljena v dveh izvodih. En izvod bo poslan odboru za izgradnjo spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu, drugi izvod pa bo ostal kot dokument odboru v krajevni skupnosti. Akcija zbiranja sredstev se bo nadaljevala po vsej Jugoslaviji do konca leta 1974. Z na j skromnejšimi prispevki vseh državljanov — od pionirjev do upokojencev, delavcev in kmetov, pripadnikov JLA, dijakov in študentov — zgradimo spominski dom v Kumrovcu, ki bo zbirališče borcev NOV in mladine iz vse Jugoslavije! Turnir ob dnevu mladosti ŽIVINOZDRAVNIK: 10. 6. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 17. 6. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. 24. 6. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 1. 7. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 8. 7. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. Frizerski salon VINKO MATJAŽ Mozirje sprejme pomočnico moške in ženske stroke v redno delovno razmerje. V uk sprejmem tudi dve vajenki. Nastop službe takoj. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 —. Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvoda. Tudi letos je občinska konferenca ZMS Mozirje priredila tradicionalni športni turnir v počastitev dneva mladosti. Ekipe mladinskih aktivov iz občine so tekmovale v štirih disciplinah: malem nogometu, košarki, namiznem tenisu in šahu. Rezultati: Mali nogomet: 1. Gorenje MG A 2. Šmartno 3. Kokarje Košarka: 1. Mozirje 2. Luče 3. Nazarje Namizni tenis: 1. Mozirje 2. Rečica 3. Kokarje šah: 1. Solčava 2. Nazarje 3. Šmartno V nedeljo, 27. maja, je bila v Lučah sklepna prireditev praznovanj v mesecu mladosti. Domači mladinski aktiv je pripravil uspel kulturni program s petjem in recitacijami. Ob tej priliki so najboljše ekipe turnirja prejele prehodne pokale in diplome. Mladinski aktiv Luče pa je prejel še pokal »Slavka Šlandra« za osvojeno prvo mesto v smučarskem tekmovanju. J. Tlaker Savinj sko-šaleški ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Savinj sko-šaleški zdravstveni dom Velenje razpisuje v šolskem letu 1973/74 naslednje štipendije: — tri štipendije na medicinski fakulteti (splošna smer) — dve štipendiji na višji šoli za zdravstvene delavce (oddelek za medicinske sestre) — dve štipendiji na srednji šoli za zdravstvene delavce (medicinske sestre splošne smeri) Kandidati naj k prošnji za štipendijo priložijo: 1. potrdilo o premoženjskem stanju 2. potrdilo o zaslužku staršev 3. potrdilo o vpisu v šolo.