Plsraa iz domačlh hrajeu. 8v. Pcter pri Mariboru. Nabralo se je vse polno noric, veselih in žalostnih. V ncdeljo, dne 20. t. m. se je po posvetitvi dekliške šole posvetila presv. Srcu Jezusovemu tudi deška šola. Slovesnost se je vršila res vspodbudno, saj pa je ludi prihitel v našo sredino prijatelj mladinc mil. g. kanonik dr. M. Vraber. Boljšemu varstvu, kakor presr. Srcu, pač niso mogli izročiti starši svoje mladine. Naj bi nas posnemali r tem oziru po celi naši domovini. — Na Alojzijevo je umrl priden učenec 3. razreda, Rudolf Skerget, ki so ga pri pogrebu spremljali učenci in učenke na Goro, kjer sla se poslovila od njega preč. p. Bonaventura in učenec Otmar Duh. Lep solnčcn dan — pred nami pa odprta jama in v njej bela krsta — kdo bi ne jokal? A vedeli smo, da je cvetka presajena iz te zemlje t nebeški vrt. — V Trčovi je umrla 8.'t. m. Jederta Fluher. — V Rajhenburg se je odpcljalo precej romarjev. — Vinogradom grozi peronospora. Sploh bo lelošnja letina slaba v vsakem oziru. Davki pa taki! Radičevci, ti» se postavite, če imate res kaj ljubcrni do Umeta! Na Taše obljube, ki jih nosite v cekru, še pes ne kihne. — Dosedaj še nam je nebo kolikor toliko priaanašalo, toda v aoboto, 10. t. m. proti Tečer« je pri nas lilo in treskalo, da smo mislili: sod&ji dan bo. Takega naliva še ni fcilo. Strela je udarila v satnostansko šolo. Bog nas varuj treska in hudega vremena! — Zahvaliti se nioramo vsem dobrotnikom, ki so nam poslali ali dali prispevke za >Slomškov dom. Na Gori je redno vsak prvi pondeljek sv. maša za nje. Razmere so res skrajuo neugodne za pobiranje, a vseeno prosimo še za naprej za podporo. Sv. Jnrij y Slov. gorieah. V nedeljo dne 18. julija t. 1. praznuje v prijaznem Sv. Jurju redko slovesnost zlate svete maše naš Ijubljeni gospod župnik Grego-r Einspieler. Gregor Einspieler je bil rojen v Rožni dolini na Koroškem iz slavnoznane Einspielerjeve rodbine, ki je koroškim Slovencem dala toliko idealnih narodnih voditeljev-duhcvnikov. Tudi on se je po zgledu svojih sorodnikov posvelil prevzvišenemu duhovniškemu poklicu. Obcnem pa se je tudi takoj postavil na čelo narodnih voditeljev koroških Slovencev. Kct tak je bil več let deželni poslanec na Koroškem. Njegova največja narodna zasluga je bila tu, da je ustanovil gospodarsko politično društvo na Koroškem, v kateretn se je do prerrata osredotočilo vso narodno življenje na slovenskem Koroškem. Kot duhovnik je bil vedno zgled pravega in idealnega dušnega pastirja, tako, da ludi njegovi najbolj zagrizeni narodni nasprotniki niso mogli najti na njem madeža. Po nesrečnem plebiscitu na Koroškem leta 1920 je bil izgnan iz svoje ožje domovine, oropan od nemških druhali vseh posvetnih dobrin. Tukaj pri Sv. Jurju je našel med dobrim ljudstvom kot župnik prljazno eavetišče in novo domovino. Natančneje je opisano njegovo živIjenje v knjigi »Boj za Koroško«, katero knjigo ob tej priliki vsem Slovencem najtopleje priporočamo. Gospodu župniku pa, ki se kljub svoji visoki starosti čuti popolnoma čilega in zdravega, želimo vsi, da bi preživel ta svoj slavnostni dan kar najsrečneje, da bi niu bilo to majhno plačilo in zadostilo za njegovo nesebično in idealno delovanje in da bi ga Ijubi Bog ohranil čilega in zdravega še do srebrne svete maše! 8v. Jurij v SIot. gor. Zalostna nnTvica je prelresla vso župnijo, ko se je raznesla vest o nenadni smrti mladeniča Jožefa Matjašič. Vsakemu se je zdelo to nemogoče; a so nas takoj prepričali zvonovi. ki so mu zapeli tnrtvaško pesem. Kruta smrt ga je iztrgala iz tega sveta v najlepši dobi njegovega življenja; v starosti 27 let. Bil je mladenič, kakoršnega ne najdemo kmalu. Ko bi iiili vsi taki, ne bi bilo treba jetnišnic, orožnikov ter sodnikov in tnarsikatera mati bi prelila manj solza, kakor jih preliTa tisoče za svoje izprijene sinove. Vurberg. Naš župan, ki je bil pri zadnjih volitvah varuh 17 Pivkovih demokratskih kroglic, je dobil 4. t. m. pri občinski seji že drugič nezaupnico. Sv. Harija v Puščavi. Letošnji veliki romarski shodi pri De¦vici Mariji v Puščavi, železniška postaja Sv. Dovrenc na Pohorju se vršijo: Anenski shod, v nedeljo dne 25. julija in v pondeljek dne 26. julija na dan sv. Ane. V nedeljo bo pet sv. maš, dve pridigi in procesija s presv. Rešnjim Telesom. — V pondeljek bo šest ali sedem sv. maš, tudi pri kapelici sv. Ane in ob desetih pridiga preč. g. prof. P. Živortnika. Drugi, največji shod je na praznik Vnebavzetja Device Marije, 15. avgusta in nedeljo potem, semjska ncdelja, dne 22. avgusta. Tudi ob teh shodih bo več sv. maš in pridig, da bo v vsakem oziru pobožnim romarjem ustreženo. Trbonje. Naša podružna cerkev sv. Daniela dobi dva čedn i bronasta zvonva, glasa G in Es, ki jih je izdelala tvrdka Biihl v Mariboru. En zvon nosi ime: Presveto Srce Marijino. Da sta se zvonova nabavila, je v prri vrsti zasluga cerkvenih ključarjev: Antona Breznik in Jakoba Uršnik, pd. Kučej. Manjši zvon pa je kupil sam naš vrli, za vse dobro vneti in požrtvoralni kovač Gregor Rudolf. Zvonova se bosta blagoslovila in potegnila v zvonik 18. julija. Takrat obhaja cerkev st. Danijela tudi lepo nedeljo. Fantje in dekleta se že sedaj pripravljajo, da bi se ta nedelja kolikor mogoče lepo in slovesno obhajala. Tudi naši muzikanti pravijo, da nočejo biti to nedeljo zadnji. Služba l>ožja se jbo začela ob 10. uri. Najprej bo procesija z Najsvetejšim. Po procesiji slovesno blagoslorljenje zvonov. Nato bo pridigal domači gospod župnik, pri pridigi bo asistirana sv. maša. Že zdaj ¦ee sliši, da pojde ta dan k st. Danijelo vse, kar leze in gre. Tudi eosedne župnije prisrčno vabljene. Pridite na prijazen hrib sv. Danijela, ki vam nudi tako krasen razgled na vse strani! Slovenjgradec. Koroško orlovsko okrožje je priredilo dne 11. julija t. 1. okrožno prireditev v Smartnem pri Slovenjgradcu, ki je zelo dobro izpadla. Pripravljalni odbor v Šmartnem je razposlal na vse odseke in tudr druge kraje lepake v svrho prireditve, tudi mi smo jih dobili, koje bi prilepili po našem mestu. Nekaj smo jih razdelili med naše Ijudi, ki so jih pritrdili v izložbah ali pa gostilnah. Ti lepaki so ostali seveda nedotaknjeni. Nekaj smo jih pa razobesili na prosto, ti pa niso imeli obrtanka. Bili »a namreč raztrgani tekom enega dne, med lemi pa tudi oni, ki je bil pritrjen na občinski deski. ki nosi napis: Objave narodnih društev. Kdo je ta lepak raztrgal in zraven še druge? Kclo drugi, kot naši naprednjaki, takozrani narodnjaki, ki kažejo svojo narodnost t tem, da trgajo naše lepake iz javnih prostorov. So li to narodnjaki, li naprednjaki? O, nikakor ne! To pač niso nikaki narodnjaki, pa tudi ne naprednjaki. To so pač pristni nazadnjaki in zgagarji. Ali pa sploh služi omenjena deska svojemu namenu? Bolje bi bilo, da bi nosila naslor: Objave demokratskih in sokolaških društeT. V nedeljo, 4. t. m. je imela narodna ČitalTiica, koje člani so sami demokrati in sokolaši, svojo vidovdansko proslavo. V ta namen je bilo vse polno lepakov raztrešenih po tnestu, različnih lokalih trgovin, na javnih prostorih in tudi na ota! Mi smo jim lepo posodili s tem, da smo svojo dolžnost storili in jim pustili nedotaknjeno, naj imajo kar hočejo, v vračilo pa smo dobili to. To s>o vam pa res pravi narodnjaki in naprednjaki v svojem pristnem >Zdrayo«, a še bolj pristen je pozdrav njihovega vodje, nekdanjega služitelja Nemcev »Ilail Goeski«. Ne smeiino pa trditi, da to delajo odrasli demokralje, ampak r posebni vrsti njihovi tako lepo podučeni otroci, kar je ramo tako sramota tudi za odrasle, ker puste to delati svojim paglavcem. Če pa mislijo, da nas bodo s tem ravnanjem oškodovali, se zelo motijo. Poživili nas bodo. In vsakemu došlecu, ki pride v mestu se na prvi pogled pokaže junaško demokratsko trganje naših lepakov in sovraštvo do naših ¦društeT. Če je ludi drugega mišljenja, spozna, da je to nesramno jpočetje, ve pa tudi, da sami sebi to nismo delali, ampak škodoželjni nasprotniki. S lem ravnanjem si rcs takorekoč sami sebi pljurajo t obraz. To pot naj to zadostuje, četudi imamo eelo vrsto takih slučajev; drugič pa, upamo, se nam ne bo treba za take stvari pritoževati. Bog žiyi! Ljntomer. Tukaj se je otTorila na Glavnem trgu knjigarna Panonija, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Fo žo dolgo časa potrebno podjetje t Ljutomeru priporočamo. Sv. Miklarž pri Ormožu. Obče spoštovano Šekovo družino T BrebroTtiiku je zadela težka izguba. Dne 6. t. m. je po skoraj enoletni težki bolezni izdihnil svojo blago dušo njih najstarejSi sin Lojze, ie nc 29 let star. Rajni je bil izredno marljiv in nadarjen ¦likar, blagega, mirnega značaja, res praktičen katolik, ki je rad in pogostokrat foodil k st. zakramentom. Kako je bil obče pri^jabljen, je pokazal njegov veliaastni pogreb. Mladeniška Marijina družba ga je spremljala k zadnjemu počitku s stojo zastaro, dolga vrsta srediških Orlic jo kor;)kala y žalnem sprevodu z nino- gimi zelenimi venci in krasnimi cvellicami, in od blizu in daleč je prihitela velika množica Ijudstva, da skaže Lojzctu zadnjo čast. Sprevod je vodil veleč. g. svetnik Bratušek, župnik svetinjski ob tisistenci apaškcga in domačega gospoda kaplana. Rodbina Šekova, naj vas tolaži v žalosti zavesl, da vsi farani sočustvujejo z vami, prcdvsem pa, da vaš Lojze uživa sedaj večno plačilo za trpljenje, ki ga je tako pctrpežljivo in vdano prenašal. Naj v miru počiva! Sv. Tomaž pri Ormožn. Predvečer sv. Cirila in Metoda smo letos proslavili pri nas na tak slovesen način, kot ga naši faranl že dolga leta ne pomnijo. Na gričku pri posestniku g. Alojziju Majcenu se nas je vkljub slabemu vremenu nabralo veliko število faranov. Ob svitu več kresov, sviranju naše doinače godbe in prepevanju nabožnih in narodnih pesmi smo se trdno zaobljubili, ta bomo ta naš staroslovenski običaj proslavljali od sedaj naprej vsako leto z ravrao tako vnemo, kot smo ga letos. Da je slavje solunskima bratoma pri nas letos tako dobro uspelo, gre vsa zasluga našemu preč. g. kaplanu Brdniku, ki pa nas žalibog te dni zapušča. Za njim žaluje vsa fara, razen ene >boljše« osebe, ki ^e je celo upala izraziti proti članom Marijine družbe, da pošten faran ne bo šel k tej slavmostni prireditvi bratoma sv. Cirilu.in Metodu. Vsa fara se zgraža nad tem človekom. Žifc pri Konjirah. Nnd vse pričakovanje dostojno smo proslavili dan blagoslovitve brizgalne našega gasilnega društva na Petiovo. Tov. gasilna društva so se odzv&la našemu vabilu kaj šlevilno. Našteli smo jih deset. Ptp.t lep je bil sprevod od kolodvora v Draži vasi k župni cerkvi in nazaj. Na čelu sprevoda sta bila dva gasilca jahača, nato godba, krasna društvena zastava iz Gaberja pri Celju, gasilci ter lepo okinčana brizgalna. Popoldne so nas obiskali vsi bližnji sosedje. Vsem tujim in domačirn, ki ste na katerikoli način pripomogli k našemu lepemu slavju, se najsrčneje zahvaljuje odbor gasilnega društva. Zreče. Vojska nam je pri štirih cerkvah pobrala skupno devet zvonov. In v pogledu na naše gospodarske razmere še skoro misliti nismo mogli na novo zvonilo. Toda zadevo so na svojo skrb vzele podjetne osebnosti. Gospod župan \Vintka je sam kupil srednji zvon. Gospod Draž Jurij je pri darežljivih dobrotnikih nabral prispevkoT še za dva zvona. Tako je do troje zvonov prišla župnijska cerkev. Dosedanji zvonček se danes več ne prito žuje: Sam sem, sam, sam. Gospod Lamut pa se je zavzel za cerkev-podružnico na Brinjevi gori. S pomočjo blagodušnih darovalcev je samotarcu pri Materi Božji oskrbel dva tovariša. Pač pa še na novo zvonilo morata čakati: Sv. Martin in sv. Neža. Zliv zvonov se je izborno posrcčil, pisal je zvonolivar g. Buhl. Sedaj se je začela gibati mladina: dekleta so pripravljala vence, mladeniči iskali smodnik, stavili slavoloke in mlaje. Pomagali so seveda gospodarji in gospodinje, tudi šolarji. Venčarice je avtomobil prevažal v Maribor, druge v Tepanje. Tukaj so se ponosnim voznikom bronastega blaga pridružili jahači in kolesarji z godbo. Za njimi so prihajali številni župljani, največ jih je v družbi tržanov čakalo v Konjicah. Na nekem vrtu v trgu so pokali topiči. V zvoniku so peli tamošnji zvonovi. Dospeli smo do meje domače župnije. Od tod smo na dan blažene Heme, ki je kot bivša posestnica t bližnjem Vitanju svojčas bila naša soseda, v nedeljo dne 27. junija zvone slovesno spremili do župnijske cerkve. Tu je tri komade blagoslovil in potem v cerkvi govoril gosp. arhidijakon Hrastelj. Na Petrovo pa smo preostala dva zvona slovesno odpremili na Brinjevo goro. Tam sta pri romarski cerkvi bila izročena svoji službi. A tozadevno službo je r cerkri obravnaval č. g. Hohnjec, župnik čadramski Ko smo prvokrat poslušali glas novih zvoniov, je neki občudovalec od veselja vzkliknil: Zdaj pa nismo več v Zrečah. Št. Ilj pri Velenju. Dne 27. junija je umrla mlada žena Neža Oplotnik, stara 25 let. Dne 4. julija že zopet druga, še ne 20 let stara Cecilija Jamniker pd. Naclnova. Rajna je bila pridno in mirno dekle. Naj v Bogu počivata! Teharje pri Celju. Dne 30. junija se je poročil v tukajšnji župni cerkTi g. Vinko Ipšek, posestnik v Zabrežu, župnija Sv. Miklavž nad Laškem, z Aniko Gobec pd. Jezovšekovo iz Laške vasi tukajšnje župnije. — Ob tej priložnosti se je nabral« med svati 134 D za sklad SLS. šmarje pri Jclšah. Tukaj se je poročila gdč. učiteljica Dora Debelak s pošlnim uradnikom g. J. Cizel, rojenim na Vranskem. Poročal je ženinoT rojak in sorodnik č. g. Jože Musi, župnik v Vitanju. Bilo srečno! Zibika. Dne 6. t. m. je umrla vdovljena posestnica Marija Gobec roj. Debelak p« enoletnem, hudem trpljenju. Bila je^sestra rajnega, poštnega ravnatelja dr. Debelaka. Da je bila obcfe spoštovana, je pričal njen veličastni pogreb, ki ga je vodil domači g. župnik Y spremstTU obeh šmarskih gg. kaplanov. Blaga žemmučenica, počivaj v miru! Olimje. Dne 3. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku dobrega moža in blagega očcta, ljubitelja otrok Janeza Kcšak, posestniki na Rudnici, roj. 1. ma.ja 1864. Bil je vesten katoličan, 12 let cerkv. ključar, in skozi vsa leta naročnik krščanskih časopisov. Zapušča žalujočo ženo in več nepreskrbljenih otrok. Marija Gra