OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izv];šujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds

VOL. XXX. — LETO xxx.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 17, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 245
DomaČe vesti jCanterburški nadškof napadel
Za obsojenega vojaka	_
: wlTl": dekana dr. Hewlett Johnsona
Royall je včeraj v Washingto-nu podal zagotovilo, da bo armada še pred božičem vzela v pretres slučaj 18-letnega cleve-landskega vojaka Thomasa Gu-sika, ki je bil v Italiji obsojen v dosmrtno ječo pod obtožbo, da je tam umoril dva italijanska civilista. Izjavo je podal delegaciji odličnih Clevelandčanov češkoslovaškega porekla, ki je za mladega vojaka intervenii^a-la pri vseh treh kongresnikih iz Clevelanda.
"Rdeči dekan" je v odgovoru rekel, da je "socializem logična posledica naše dobe krščanske morale"
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Skok iz 830 E. 239 St., ki lastu-jeta cvetličarno na Waterloo Rd., ter jima pustile v spomin krepkega sinčka. V družini imajo • od preje hčerko. S tem sta zopet postala stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Skok iz E. 239 St. Čestitamo!
Odločitev glede voznine
Danes se pričakuje, da bo uprava clevelandskega transit-nega sistema podala definitivno izjavo, kaj se bo ukrenilo glede voznine na ulični železnici in avtobusih. Javni prevozni sistem že več mesecev ne krije svojih izdatkov s tekočimi dohodki.
Burke se bo danes sestal s predsednikom
Clevelandski župan Burke bo dan,es ob enajstih ime!.^t^.anek s predsednikom Trumanom. Ob tej priliki bo Trumana povabil v Cleveland za prihodnji mesec, ko se bo vršila letna seja Coun-cila on World Affairs.
Rev. Hewlett Johnson Dean of Canterbury
na sicilhi napovedana
splošna stavka
RIM, 16. dec. — Delavske unije v provinci Catania so danes razglasile splošno stavko.
Stavka je bila razglašena potem ko so unije obtožile italijansko vlado, da ni izpolnila svojih obljub, da bo zvišala pomožne sklade.
Pogreb
Pogreb pokojnega Nikolaja Muza, ki je več let živel na Glass Ave., ter ima sorodnike na za-padni strani mesta, se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary. Delal je pri S. K. Wellman Co.
Nova televizijska postaja
Danes se je v Clevelandu otvorilo prvo televizijsko postajo, ki bo onim, ki imajo televizijske aparate na domovih prinašala mnogo razvedrila. V trgovini Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo te vrste aparate ter se vas vabi, da si jih ogledate. Potom televizije vam je mogoče videti potek programov, ki so oddajani potom radija, in osebe, ki sodelujejo pri programu.
Novi uradniki
Društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za 1. 1948: Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Habič, tajnica Rosemary Janezic, 977 E. 239 St., Euclid, Ohio, tel.: RE 4099, blagajnik Frank Te-gel, zapisnikar Frank Bučar, nadzorni odbor: Matt Klemen, Andrew Yerman in Frank Mi-helich. Zastopnik za Clev. federacijo in farmo SNPJ, Frank Podboršek, za SANS Frank Te gel, za delničarsko sejo Matt Klemen in Fred Martin, za Klub društev Anton Vrh in Fragk Habič. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se bodo še nadalje vršile vsako drugo nedeljo v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Društvo še nadalje ostane član SANSa in Prosvetne Matice.
LONDON, 16. dec.—Canterburški "rdeči dekan" dr. Hewlett Johnson, ki je znan zaradi svojih progresivnih idej, je danes odgovoril na kritiko svojega nadškofa dr. Goef-frey Fisherja.
Canterburški nadškof Fisher*
je v javni izjavi obsodil delovanje dekana dr. Johnsona, ki je pred kratkim izdal novo knjigo,
v kateri opisuje obnovo Sovjetske zveze.
"Obžalovati je, da so poslednje akcije canterburškega dekana povzročile dalekosežne nesporazume in napačna tolmačenja tako na kontinentu kot v Zsdinjenih državah in ki utegnejo prizadeti odnošaje angleške cerkve z inozemskimi cerkvami ali državami," je rečeno v izjavi nadškofa Fisherja, ki je pristavil, da on ni odgovoren za tisto, kar bo dekan rekel in da nima moči, da fei njegove izjave kontroliral.
(Canterburški dekan dr.
Johnson' je imel pred kratkim priti v Zedinjene države in je med ostalim bilo predvidevano,
da bo govoril na shodu v Clevelandu. Shod pa je bil črtan vsled rahlega zdravja dekana. Dr.
Johnson je tudi zelo naklonjen novi Jugoslaviji).
Canterburški dekan odgovarja nadškofu
V svojem odgovoru je 73-letni dekan priznal, da ni govoril "za uradno angleško cerkev." Rekel je, da ga je. leta 1931 imenoval za dekana tedanji socialistični premier Ramsay MacDonald baš zato, "ker sem že od nekdaj urgiral, da je z mojega stališča socializem ne samo znanstvena,
ampak tudi logična posledica v naši dobi krščanske morale.
"lako sem popolnoma naravno postal znotraj anglikanske cerkve govornik za široke plasti angleškega javnega mnenja v rudnikih, tovarnah in na tistih področjih, ki so izvolile za socialističnega premierja človeka, ki me je imenoval za canterburškega dekana."
Bil je tudi obsojen,
ker je napadel Franca
Dr. Johnson je pristavil, da je bil "premišljeni namen" socialističnega premierja MacDonal-da, da se v srce angleško govorečega krščanstva postavi človeka, ki bo pridigal takšno krščanstvo.
"To je bila tudi moja želja.
To je bila moja pravica in to je moja odgovornost," je odgovoril dr. Johnson na kritike svojega nadškofa.
To ni prvi slučaj, da je canterburškega dekana obsodil najvišji cerkveni dostojanstvenik Anglije. Pred desetimi leti je tedanji nadškof Cosmo Gordon Lang na cerkvenem shodu izjavil, da "ni odgovoren za neke nedavne akcije in izjave" canterburškega dekana. Takrat (leta 1937) je Rev. dr. Johnson obsodil španskega diktatorja Franca in bombni napad, ki so ga Nemci za časa španske civilne vojne izvršili na mesto Guernica.
AMERIKA UMAKNILA ČETE IZ MADŽARSKE
BUDIMPEŠTA, 6. dec. — Ze-din jene države so formalno obvestile madžarsko vlado, da so soglasno z določbami ihirovne pogodbe umaknile vse čete iz njenega ozemlja.
Amerika je tudi obvestila madžarsko vlado, da je vrnila $54,000 in vso madžarsko imovino, ki se je nahajala v njeni posesti.
PRIJATEL-JSKI PAKT MED ALBANIJO IN BOLGARIJO
SOFIJA, 16. dec. — Danes sta Albanija in Bolgarija podpisal i prijateljsko pogodbo, ki obenem predvideva sodeloyanje in medsebojno pomoč.
Green obžaluje Lewis-ov umik
^ V Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
WASHINGTON, 15. dec. — Predsednik Ameriške delavske federacije William Gren je danes apeliral na John L. Lewisa, naj ponovno razmotriva o izstopi^ njegove premogarske unije iz AFL.
V svoji izjavi je Green rekel, tia članstvo AFL iskreno obžaluje umik iz organizacije rudarske unije, katero vodi Lewis.
"Prijatelji organiziranega delavstva bodo razočarani, toda sovražniki, tako AFL kot UM-WA, so tega veseli," je izjavil Green in pristavil, da se nahajamo v zgodovinskem razdobju, ko je enotnost v delavskih vrstah najbolj potrebna.
"Naši sovražniki so združeni proti nam. Ali se lahko uspešno zoperstavimo našemu združenemu sovražniku z razkolom v naših lastnih vrstah?"
(Kot znano je pretekli petek John Lewis s 600,000 članov rudarske unije nenadoma izstopil iz Ameriške delavske federacije.)
ADMINISTRACIJA BO OBJAVILA IMENA ONIH, KI SO ŠPEK^ULIRALI
WASHINGTON, 16. dec. — Administracija predsednika Trumaha je nocoj nenadoma spremenila svoje stališče glede zahtev za objavo imen vladnih predstavnikov, ki so špekulirali na žitni in di;ugih blagovnih borzah ter naznanila, da se bodo obelodanila imena vseh takih špekulantov.
Afera je stopila v ospred-dje javnega zanimanja, ko je prišel na dan. % zahtevo bivši niinnesotski governer Harold Stassen, nakar so republikanski voditelji v senatu predložili resolucijo v tem smislu. Administracija je prvotno zavzemala stališče, da se imen ne more objaviti, a k o kongres ne sprejme zakona v ta namen.
Neki visoki predstavnik administracije je pred nekaj dnevi priznal, da je svoj čas špekuliral na blagovnih borzah, toda je rekel, da je vse svoje investicije likvidiral, čini je prevzel vladno službo.
Organizacija P.C.A. odobrila Wallacea
Predsednik organizacije Progressive Citizens of America podal ostavko
Argentina ima "Marshallov načrt za južno Ameriko
HAVANA, Kuba, 16. dec.— Argentina je danes južno-ame-riškim državam, ki "to zaslužijo," ponudila dolgoročne kredite v znesku $5,000,000,000.
Istočasno je na časnikarski konferenci glavni argentinski delegat na mednarodni trgovinski konferenci, Diego Luis Mo-linari, urgiral. .takojšnjo mednarodno valutrio konferenco, na katero bi naj bile povabljene države, ki niso članice organizacije Združenih narodov. (Na primer Španija).
Molinari je napadel tudi Zedinjene države, ki "so nakopičile v svojih zaklaanicah največji del zlata sveta,"
Argentinsko ponudbo tolmačijo kot poskus Argentine, da se polasti ekonomskega vpliva v južno ameriških državah.
NEW YORK, 16. dec.—Orga-|nizacija Progressive Citizens of America je danes naznanila, da je izvršni odbor glasoval, da se urgira bivšega podpredsednika Zedinjenih držav, Henry A. Wallacea, da postane neodvisen kandidat za predsednika Zedinjenih držav.
Uradna izjava organizacije pravi, da je do tega glasovanja prišlo vsled prepričanja podružnic P. A. C., ki so podprle Wallacea in urgirale izvršni odbor, naj v tem smislu podvzame potrebne korake.
Takoj po glasovanju je so-predsednik o i g a n i z a c i je dr. Frank Kingdon podal ostavko.
Kingdon je pojasnil, da ne more podpreti Wallacea, ker bo kandidiral na demokratskem tiketu za zvezni senat, dočim se Wallacea smatra za predsedniškega kandidata organizacije Progressive Citizens of America, "ki urgira ustanovitev tretje stranke."
(V, organizaciji P. A. C. so včlanjene razne liberalne organizacije kot National Citizens Political Action Committee in Independent Citizens Committee 101 Arts and Science).
V izjavi organizacije, s katero je bil Wallace uradno indorsi-ran za predsedniškega kandidata ,je med ostalim rečeno.:
"Mr. Wallace je jasno pokazal pot v mir. Mr. Wallace je ostro i začrtal korake, ki so nujno potrebni, da se ustavi inflacija in da se iz naše dežele stvori deželo blagostanja in napredka. Mr. Wallace je pogumno dvignil I svoj glas za svobodo v času, ko se naše civilne svobodščine na-
j hajajo v nevarnosti."
*
I Wallace napadel Trumanovo doktrino
ROCHESTER, N. Y., 16. dec. —Danes je Henry A. Wallace ponovno napadel Trumanovo doktrino, ki vsebuje vojaško politiko, ne politiko miru. Izjavil je, da takšna politika vodi Zedinjene države v vojno.
FRANCIJA BO IMELA ŠTIRI MILIJARDE DEFICITA
PARIZ, 16. dec. — Vladni ekonomski proračun predvideva, da bo imela Francija v letu 1948 približno $4,494,000,000 deficita.
Vladna komisija, ki je sestavila proračun, pravi, da ta številka predstavlja razliko med potrebami Francije in njeno produkcijsko zmogljivostjo.
GRŠKI GERILCI BODO USTANOVILI VLADO
LONDON, 16. dec. — Moskovski radio je danes poročal, da bo v svobodni Grčiji ustanovljena v par dnevih "začasna demokratična vlada".
Poročilo moskovske radio postaje temelji na izjavi glavnega tajnika grške komunistične stranke Nicolas Zahariadesa, ki je bila oddana potom radio postaje grške demokratične armade (gerilcev).
Ruski časopis o valutni reformi
PRAVI, DA IMA 55 ŽEN
ST. PAUL, 16. dec. — John Hurley, ki je star 44 let, in se je hvaBl, da ima 55 žen, se je danes poskušal v zaporu zastrupiti. Hurley, ki se obenem imenuje tudi Rpy La Mar, se bo danes pred federalno sodnijo zagovarjal, ker je prevaril neko vdovo iz St. Paula za $9000.
MOSKVA, 16. dec. —Ruske banke in trgovine so se danes odprle, da bi začele poslovati soglasno z novo vladno reformo valute. Izmemjava starih rubljev fea nove je dobro organizirana.
Pred bankami stoje dolge vrste prebivalcev, ki menjajo denar in se takoj poda je j o v trgovine, kjer se prodaja hrana, blago in drugi neracionirani izdelki po drastično znižani ceni.
V zvezi z reformo piše vladno glasilo "Izvestije";
"Valutno reformo in ukinje-nje racioniranja toplo odobrava naše veliko ljudstvo.
"Sovjetsko ljudstvo vidi v zgodovinskih merah komuni stične stranke in vlade, pot k nadaljnemu učvrščevanju naše države in nov porast ljudske blaginje."
Marshall proti temu, da bi se z Nemčijo sklenila separatna mirovna pogodba
Vsled poloma konference so Nemci baje začeli bežati iz ruske zone
LONDON, 16. decembra.—Ameriški državni tajnik George Marshall je po odhodu sovjetskega zunanjega ministra Molotova iz Berlina, ki je odpotoval nazaj v Moskvo, ne da bi se od kogarkoli poslovil, izjavil, da je proti temu, da bi se vsled poloma konference velikih štirih sklenila separatna mirovna pogodba z Nemčijo.
* Marshall je to izjavo podai*-------------—......-
lotova in njegovih tovarišev, ao se Rusi veselo razgovarjali in šalili.
Na izrecno željo sovjetske ambasade je bilo letalo, s katerim so od{)ot«vali Molotov, Višinski in vojaški govgrner sovjetske zone v Nemčiji maršal Vasilij S. Sokolovski, zastraženo s policijo kraljevske letalske sile. Omenjeni trije so odpotovali s prvim letalom, ostali člani ruske delegacije pa so jim sledili v drugem letalu.
Delegatje zapadnih držav pravijo, da fiasko konference morda ne pomeni, da je propadla vsaka možnost za ustvaritev "enega sveta", priznavajo pa, da so se odnosa ji med vzhodom in zapadom tako poslabšali, da utegne vzeti precej časa, piedno bodo podvzeti novi poizkusi v tem pogledu.
#
list poroča o bejfu Nemcev v zapadno zono
LONDON, 16. dec. — "Londonski "Daily Graphic" je danes objavil nedatirano poročilo, ki pravi, da so vlaki, vozeči iz vzhodne v zapadno Nemčijo, natrpani z Nemci, ki vsled razsula konference zunanjih ministrov bežijo iz sovjetske okupacijske zone.
Neki drug londonski list pa je priobčil poročilo, da so se na mejah sovjetske zone opazile koncentracije sovjetskih čet, da preprečijo masni beg Nemcev v ameriško, britansko in francosko zono.
Nemški politiki v zapadni zoni sedaj očividno pričakujejo, da se bo v anglo-ameriški zoni organizirala nekakšna začasna federalna nemška vlada in domnevajo, da bo pod tako vlado prišla tudi francoska okupacijska zona.
la posvetovanju s člani svoje delegacije. Misel o separatnem miru z Nemčijo je ameriški državni tajnik označil za "nemogočo". Obenem pa se tukaj poroča, da so Marshall in njegovi svetovalci edini v tem, da za-padnim velikim silam vsled sesula konference ne preostaja drugega kot da izvršijo popolno gospodarsko zedinjenje zapadne Nemčije, oziroma da se mora delati na tem, da se anglo-ameriški zoni, ki je že spojena, pridruži tudi francoska okupacijska zona.
Marshal v pogovoru s francoskim zunanjim ministrom
Marshall je imel nocoj privaten obed s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom, pri katerem sta se pogovorila, na kak način naj bi se izvršila ekonomska spojitev zapadne Nem,čije,
ki naj bi postala "delavnica" za Marshallov načit.
Državni tajnik je pred otvoritvijo konference dal razumeti,
da smatra idejo separatnega miru za Nemčijo za neprektično in neizvedljivo. Ko so bili viri,
ki mu stoje blizu, danes vprašani, da-li je Marshall vsled razsula konference morda spremenil svoje naziranje, se je odgovor glasil:*
"Glede tega vprašanja ni prišlo do nobene spremembe. Za razkosano Nemčijo se mora sicer nekaj napraviti, ampak nikakor ne s separatno mirovno pogodbo."
Svet ministrov bo najbrže odpravljen
Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki je bil ustvarjen za reševanje povojnih problemov, ki so nastali vsled poraza Nemčije, je s fiaskom zadnje konference očividno dobil smrtni udarec. Londonski "Daily Mail" je danes označil ministrski svet za "mrtvega",
kar izraža mnenje večine delegatov na konferenci.
Zunanji ministri vseh treh zapadnih sil so baje prepričani,
da bi se pod obstoječimi razmerami ministrski svet moral odpraviti, akoravno ni pričakovati, da bi kateri izmed njih na lastno roko predlagal, da se to napravi.
Edina formalna vez, ki je ostala, ko se je snoči razšla Ustanovljen je klub najbolj razburkana konferenca | "Wallace for President" diplomatov, kar se je končala j Včeraj je bilo naznanjeno, da vojna, je vprašanje mirovne po- j je bil v Clevelandu ustanovljen godbe za Avstrijo. Jutri se bo-1 klub "Wallace za predsednika", do sestali, da razmotriva jo kom-j Bivši koncilman Joseph F. plicirani ruski predlog, da se av-iKrizek je bil imenovan za pred-strijski oljni vrelci, ki jih Rusi sednika kluba, tajnik pa je W.
ROMUNIJA PREVZELA DVE ANGLEŠKI DRUŽBI
BUKUREŠTA, 16. dec. — Romunska vlada je danes prevzela upravo dveh angleških petro-lejskih družb, Astro Romano in Unires koncerne.
Vladin dekret obtožuje angleške lastnike družb, da produkcija ni bila zadostna in da se je kradlo petrolej na državnem ozemlju.
12 MOŽ MRTVIH, KO SE JE PONESREČIL BOMBNIK
TUCSON, Ariz., 16. dec. — Pri dvigu v zrak se je tukaj danes ponesrečil bombnik B-29, ki je na licu mesta zgorel, pri čemur je našlo smrt 12 izmed 20 članov posadke.
smatrajo za nemško lastnino, porabijo za nemško vojno odškodnino.
Rusi so bili dobro razpoloženi ob odhodu
Ruska delegacija je bila videti dobre volje, ko je odhajala iz| Londona. Z angleškim poslanikom v Nemčiji lordom Paken-hamom, ki se je prišel na zra-
koplovišče, da se poslovi od Mo- sednika
L. MartindalQ, ki stanuje na 1632 Grace Ave., Lakewood.
Sestanku, ki se je vršil v hotelu Carter, je predsedoval univerzitetni profesor Calvin S. Hali.
Tajnik Martindale je izjavil, da bo klub poslal Wallaceu brzojavko in ga urgiral naj prihodnje leto kandidira za pred-
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TUJEJEZIČNI TISK RAZPRAVLJA O PREDSODKIH
■BK"
Preteklo pomlad je priredil Common Council for American Unity kontest z nagradami $100, $50 in $25 za najboljši uvodnik o najboljšem načinu pobijanja rasnih predsodkov. Kontest je bil zaključen 4. julija letos. Kon-testa se je udeležilo 15 listov v različnih jezikih. Uvodniki so bili poslani iz vseh de^ov dežele, iz Massachusetts, Kalifornije in iz Wisconsina do Texasa. Odlični sodniki so bili izbrani za določitev nagrad. Med temi je bil Seymour Berkson, upravitelj International News Service, dalje Er-win D. Canham, urednik lista Christian Science Monitor in podpredsednik Ameriškega društva časnikarskih urednikov; Carl G. Harrison, dekan pravne fakultete na univerzi Pennsylvania; Alvin Johnson, predsednik emeritus ustanove New School for Social Research (Nova šola za social-no raziskovanje); Anne O'Hare McCormick, članica uredniškega odbora lista N. Y. Times in Elmo Roper, direktor oddelka za pregled ljudskega mnenja pri Fortune publikaciji.
Prvo nagrado je dobil list "II Progresso Italo-Americano," italijanski dnevnik v New Yorku. Druga nagrada je bila določena listu "Svoboda," ukrajinskemu dnevniku v Jersey City, dočim je bil tretje nagrade deležen albanski tednik "Dielli," ki izhaja v Bostonu. Sodniki so tudi častno omenili liste "E1 Sol," španski tednik v San Bernardino, Calif.; "Everybody's Daily," poljski dnevnik v Buffalo; francoski list tednik "France-Amerique" in "New Yorker Staats-Zeitung und Herold," nemški list v New Yorku, ki izhaja dnevno.
Sodniki niso vedeli, ko so odločali o nagradah, kdo je lioslal predložene jim uvodnike. Vsak predložen spis je bil zaznamovan samo s številko. Po prečitanju vseh uvodnikov, spisanih v rjaznih jezikih, toda prevedenih v angleščino v uradih listov samih, so se sodniki odločili za tri najboljše. Sedem uvodnikov, ki so dobili največ glasov ozir. točk, je bilo danih na glasovanje za končni odlok.
Uvodnik, ki je prejel prvo nagrado, je podčrtal idejo, da leži veličina Amerike v slogi raznolikega prebivalstva te dežele in pojavi rasnega zapostavljanja in predsodkov so najboljše orodje v rokah naših sovražnikov.
"Treba je odkrito izjaviti," je zapisal II Progreso, "da se po vsej Evropi in po svetu sploh pri diskreditiranju Amerike rabi metodo kazanja na naše napake kot je zločinsko linčanje in na ekonomsko in socialno zapostavljanje, ki sloni na rasnem podcenjevanju, predsodkih "in mrzenju."
"Tudi z najbolj demokratično zunanjo politiko, ne bo mogla Amerika nikdar pridobiti ljudi drugih dežel za svetovno obnovo dokler se ne bo resno potrudila, da izkorenini sleherni ostanek prakticiranja rasne mržnje, verskih predsodkov in narodnostne diskriminacije doma . . ."
List "Svoboda," ki je dobil drugo nagrado, je apeliral na Američane tujega izvora naj se otresejo predsodkov, ki so jih prinesli iz svojih rodnih dežel:
". . . . Med Američani starokrajskega ozadja so ti predsodki povečini 'zgodovinski' ter temeljijo na krivicah njihovih prednikov. Toda v Ameriki ne samo, da niso taki predsodki upravičeni, pač pa bi odprava teh prippmogla k zabrisan ju takih predsodkov v deželah njih ižvora."
V uvodniku, ki je prejel tretjo nagrado, je naglašeno, da je glavni vir predsodkov v mitu rasne superijornosti in v verskih razlikah. List "DielH," albanski tednik ugotavlja, "da izvirajo največji rasni predsodki iz napačnega narodnega ozir. plemenskega ponosa, ponosa, ki nima nobene prave podlage, kakor domišljavost superijornosti starega Američana nad priseljencem, Albanca nad Grkom, Italijana nad Francozom, itd. ... V svetu sploh ni superijornih plemen. ... Mi ne smemo sovražiti- ljudi, ki jih ne poznamo."
Značilnost kontesta so bili raznoliki predmeti disku-zije. List "E1 Sol" iz San Bernardina, je n. pr. obravnaval vprašanj eločenih šol (za bele in črne posebej) v Kalifor-vprašanje ločenih šol (za bele in črne posebej) x Kaliforniji, in stališče governerja Warrena, ki odobrava sprejetje postavljanje.
"Ce moj brat ni vreden član družbe in se je morda proti njej pregrešil, naj bo kaznovan po zakonih; ako pa je moj brat pošten posameznik in dober državljan, spoštovan in spoštovanja vreden, tedaj je zločinsko ga zaničevati
VERA V JUGOSLAVIJI
Poročilo o razgovorih s katoliškimi, pravoslavnimi, muslimanskimi, judovskimi in protestantskimi voditelji in o preiskavah s pomočjo verskih zavodov ter dokumentov
To poročilo je sestavilo sedem ameriških proiestani-skih duhovnikov in urednikov verskih lislov, ki so obiskali Jugoslavijo poleti 1947.
Uvod	*——-——-
Ko predlagamo to poročilo,
prosimo čitatelje, da imajo v mislih gotovo osnovne, fakte.
Spričevanje, zapisano tukaj, je posledica naše preiskave kot priče v zadevah, o katerih zaradi prostora ni mogoče citirati dolgih odstavkov in dokazilnih dokumentov; poročilo je originalno.
Na razpolago smo imeli ogromno število potrdilnih do-
kazov, med temi precej od Američanov in drugih, ki so prebivali v Jugoslaviji mesece in leta, kar pa nismo vključili v to poročilo.
Gradivo o položaju verskega življenja v Jugoslaviji ni v nobenem slučaju prišlo od (jugoslovanske ) vlade, temveč izvira iz osebnih pogovorov z voditelji cerkva v štirih republikah, ki smo jih obiskali—s katoliškimi, pravoslavnimi, judovskimi, muslimanskimi in protestantskimi. Ker smo vsi duhovniki in trije nas uredniki verskih revij, je bila od naše strani obenem naravna in pravilna procedura, da smo iskali infor-niacije o verskih zadevah od voditeljev na polju verskega življenja.
V gvezi z našim kratkim poročilom o slučaju nadškofa Ste-pinca moramo podčrtati, da je bil vir informacij katoliški— najbolj obtožilni dokumenti so
škofije, tičoči se pristnosti, o kateri ne more biti dvoma—in dasi smo našli razdvojeno mnenje glede njegove obsodbe, je mnogo katoliških voditeljev odprto priznalo resničnost podatkov.
Gotovi deli tiska v Ameriki in po drugih delih sveta so trdili, da smo "umili Titovo vlado"— in so zašli celo tako daleč, da so zatrjevali, da smo celo s tem namenom šli v Jugoslavijo. Ob-tožitev je nesmiselna in se podere pod svojo lastno težo, o čemer bo vsakega čitatelja overovilo to poročilo. Nismo šli v Jugoslavijo, da ocenimo Titovo vlado ali njene smernice izven okoliša našega zanimanja — in nikjer nismo kot skupina delali kakih komentarjev o tej vladi, Šli smo tja, da raziščemo eno stvar—današnji položaj verskega življenja v Jugoslaviji. Oblika vlade nima ničesar opraviti z dejstvi, o katerih poročamo.
Med drugimi podrobnostimi bo čitatelj razvidel, kako je prišlo do našega potovanja, kako so bili člani naše skupine izvoljeni, koliko svobodnega gibanja smo imeli, napien' našega potovanja, izrecno kaj smo videli ter izjave posameznikov, s katerimi smo imeli razgovore.
Poročilo smo zaključili, z upanjem, da bi naša, preiskava in poročilo predrlo steno ignoran-
bili arhivi časopisov katoliške ce ter napačnega predstavljanja
samo zato, ker je moj brat in ne član kakega privilegiranega razreda, ki si domišlja, da je postavljen da vodi in dominira naša življenja. Kdor kaznuje sočloveka zgolj ker misli, da je bil drugače spočet, je bedak, ki še ne zaveda, da nihče ne odloča o svojem rojstvu."
Drug uvodnik, ki je bil častno omenjen, je bil v listu "France-Amerique" v Nevy Yorku in pravi, da izvira veličina Amerike iz raznolikosti njenega prebivalstva, poudarjajoč, da je toleranca ena naših bistvenih vrednot, "simbol amerikanizma."
"Važno je izogniti se negativnim formulam. Ne zadostuje biti proti antisemitizmu ali proti linčanju. Nekaj nedavno izišlih knjig in knjižic (pamfletov) se ni ognilo oznanjanju sovraštva do netilcev sovraštva, kakor, da ima dvojno sovraštvo vrednoto ene ljubavi. Borba proti nestrpnosti in mržnji bo efektivna le ako bo zapopaden v njej izraz zaupanja in vere—pozitivnega in konstruktivnega moralnega naziranja."
"Everybody's Daily," poljski dnevnik v Buffalo, N. Y., ki je bil tudi deležen častne omembe, je izjavil: "Netole-ranca je najsmrtonosnejše orožje naših sovražnikov... Oni žele, da se sovražimo med seboj radi razlike v naši polti, veri ali narodnosti, ali pa enostavno iz razloga, ker morda zveni naše ime tuje.^ato pa se mora boriti proti tej opasno-sti sleherni Američan, ki čuti, da je del našega velikega ameriškega ljudstva.
Četrti list, ki je bil častno omenjen, je "New Yorker Staats Zeitung Herold," nemški dnevnik v New Yorku, ki je zapisal: "Vsi, ki morajo prenašati ali trpeti žig zapostavljanja, so nedolžni. Nedolžni so brez ozira na njihove napake. To pa Zhto, ker zapostavljanje ne preganja njihovih napak, pač pa barvo njihove polti, izvor in versko prepričanje."
Naloga sodnikov ni bila lahka. Kot je dejal eden od sodnikov, "je bilo prav težko določiti nagradnike, ker kvaliteta predloženih uvodnikov je bila tako dobra in hvalevredna, da je postavljala vse poslane spise na isto raven. Nek drug sodnik je dejal, da so bili vsi predloženi spisi izredne vrednostne višine radi česar je bilo težko določiti nagradnike. To je tudi razumljivo, ker vsak od teh listov govori za narodnostno skupino kateri pripada in katera se. briga za to vprašanje nestrpnosti. Mnogi morajo pobijati raznolike predsodke v lastno obrambo, da se tako izrazfhio. Drugi vidijo ali opazujejo kako netoleranca škoduje njihovim rodnim deželam. Radi tega pa je tudi bilo sodelovanje listov v kontestu za večino od njih zgolj razširjenje vsakodnevnih diskuzij o tem vitalno važnem vprašanju.
—Common Council
ter da bi pripomoglo do boljšega vseokolnega razumevanja in tako prispevalo k tistemu svetovnemu miru, brez katerega je civilizacija sedaj obsojena v pogin.
Kako je prišlo do potovanja
Konec oktobra 1946 je dal Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč večerjo v Pennsylvania hotelu, New York, v počast jugoslovanskemu poslaniku g. Savi Kosanoviču, ki je v svojem nagovoru razpravljal o verskem vprašanju v Jugoslaviji. Dr. Shipler, urednik revije The Churchman, se je udeležil večerje kot zastopnik svojega lista in je imel prostor pri časnikarskem omizju. Med večerjo se je pogovarjal z Monroe Sternom, zastopnikom jugoslovanske ambasade za publiciteto, s katerim se nista nikoli prej srečala in ki je sedel pri-isti mizi.
Med pogovorom je dejal Mr. Stern, da bi bil veleposlanik zelo hvaležen, ako bi mu bila dana prilika, da se sestane z nekaterimi ameriškimi cerkvenimi voditelji in odprto govori o verskem položaju v Jugoslaviji in na kojih vprašanjih bi imel priložnost odgovarjati.
Kot posledica tega pogovora je dr. Shipler pisal številu duhovnikov in drugim cerkvenim voditeljem v okolišu New Yorka in jih povabil novembra meseca na kosilo v hotel Pierre, New York, da slišijo veleposlanika in mu postavljajo vprašanja. Pri tem kosilu se je sestalo kakih trideset protestantskih duhovnikov in voditeljev s veleposlanikom Kosanovičem, zunanjim ministrom Simičem ter s člani jugoslovanske delegacije na zasedanju Združenih narodov. Bila je dana prilika, da so te iz-praševali o obravnavi proti nadškofu Stepincu, ki se je ravno tedaj pričela, ter o splošnih socialnih in verskih smernicah nove jugoslovanske vlade. Po kosilu so duhovniki izrazili mnenje, da kar je bilo povedanega na tem sestanku o teh zadevah, prikazuje drugačno plat slike, ki ni bila zadostno predstavljena ameriški javnosti in se zelo razlikuje od one, ki jo je narisal ameriški tisk.
Kot posledica tega, kar so slišali, so nekateri^ gostje pri kosilu čutili, da bi pripomoglo do boljšega razumevanja med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami, ako bi skupina kakih deset reprezentativnih duhovnikov izmed navzočih mogla v Jugoslavijo in nato poročala o svojih pronajdbah.
Taka potovanja pa so draga. Zmore jih le malo duhovnikov, uradni cerkveni oVgani pa nimajo niti sredstev niti nagnjenja, da bi preiskovali položaj v deželah, kjer direktno nimajo svojih članov. Vsako tako potovanje bi torej moralo biti na račun jugoslovanske vlade. Tak precedent je bil napravljen med prvo in med drugo svetovno vojno, ko je podobna skupina verskih voditeljev in urednikov obiskala Anglijo, da poroča o verskem položaju, in je šla kot gost britanskega ministrstva za informacije na račun angleške vlade in brez vsake javne kritike.
Junija 1947, ko so bili odno-šaji med Ameriko in Jugoslavijo na nizki točki in je po deklaraciji Trumanove doktrine govorica o vojni vedno bolj naraščala in je bila Jugoslavija ta-korekoč potisnjena na "črno listo," je veleposlanik Kosanovič vprašal dr. Shiplerja, ako ve za deset reprezentativnih duhovnikov, ki bi bili pripravljeni obiskati njegovo domovino kot vladni gostje. Ko mu je bilo povedano, da bi se taka skupina našla, je naprosil dr. Shiplerja, da pripravi seznam imen. Tak seznam je bil predložen in prednost so dobili uredniki nacionalnih verskih revij. Politični oziri niso imeli opravka pri izberi, kar jasno kažejo imena tistih, ki so bili povabljeni.
Kdo je bil vabljen
Štirje izmed vprašanih niso mogli sprejeti zaradi drugih obljub to poletje: dr. Louie Newton, od Južne babtistske cerkve, Atlanta, Ga.; škof G. Bromley Oxnam od Metodistske cerkve, newyorški okoliš; dr. Alva Taylor od cerkve Učenci Kristusa, Nashville, Tenn., in dr. Carlyle Adams, urednik revije The Presbiterian Tribune iz Brook-lyna. Peti—Paul Hutchinson, urednik mesečnika The Christian Century iz Chicaga, je odklonil. Ta imena citiramo, ker zavračajo obdolžitev v časopisih, da so Jugoslovani vprašali le svoje "izbrane" prijatelje. Resnica je, da jugoslovanska vlada ni priporočala nobenega in tudi ni komentirala o onih, ki smo jih odločili.
Sprejelo je šest oseb: dr. Shipler, urednik revije The Churchman, episkopalist; dr. Emory Stevens Bučke, urednik lista Zion's Herald, Boston, me-todist; dr. George Walker Buck-nei', ml., urednik lista World Call, Indianapolis, član cerkve Učenci Kristusovi; di. Phillips Packer Elliot, Prva presbiterij-ska cerkev, Brooklyn, katerega je dr. Adams predlagal, da zastopa The Presbyterian ■ Tribune; dr. Samuel Irexler, bivši načelnik luteranske sinode. New York, in rev. Claude Williams, direktor zavoda Institute of Applied Religion, Birmingham, Ala. Tej skupini je bil dodan dr. Edmond Devoid, zdravnik iz New Yorka. Ker škof Oxnam in dr. Newton nis^a imenovala svoja namestnika, kakor sta bila naprošena storiti, je skupino povabila rev. Williama Howar-da Melisha od cerkve sv. Trojice,* Brooklyn, ki je episkopalist.
Nekaj tiska, svetnega in katoliškega, je skušalo to skupino diskreditirati, češ, da so trije člani baje "komunisti" ali pa "sopotniki"—trditev, ki jo cela skupina enotno zanikuje. Tisti, ki so te člane krivično obdolžili, niso imeli kaj reči o ostalih petih osebah, ki so podpisale to poročilo. Ignorirano je tudi nadaljnjo znamenito dejstvo, da nas je namreč spremljal na celem potovanju, kakor smo javno izjavili, dr. Jean Nussbaum, švicarski državljan, ki je zaposlen v Parizu kot generalni sekretar. Mednarodne zveze za obrambo verske svobode (International Association for the Defense of Religious Liberty—European Section) z glavnim uradom v Washingtonu, D. C., ki tudi tesno sodeluje s Komisijo o človeških pravicah Združenih narodov. Kot diplomiran posveten pridigar nad 30 let je dr. Nussbaum obiskoval kote nemira v Evropi in preizkušal.obseg verske svobode protestantskih manjšin. Pred vojno je precej-krat obiskal Balkan. Priložil je svoj podpis na naše poročilo.
I	—SANS
(Dalje prihodnjič)
Razmah šolstva na Tolminskem
Po priključitvi k FLR Jugoslaviji se je na Tolminskem število šol podvojilo. Osnovne šole obiskuje 2.779 otrok, ki jih poučuje skupno 84 učiteljev. V Kobaridu, na Žagi in v Logu so 'ustanovljeni otroški vrtci, v Podbrdu pa Dom igre in dela. Tudi v Tolminu bodo v najkrajšem času ustanovili Dom igre in dela.
*
Protizakonito postopanje civilne policije
Zadnje dni se opaža, kako si prizadeva civilna policija v Trstu preprečevati sestanke Slo-vansko-italijanske antifašistič-ne unije. Tako so' bili aretirani na Opčinah Slavko Čebulec, Jožica škerlavaj in Ila Herman zaradi propagande za Slovansko - italijansko antifašistično unijo. V mnogih primerih dela civilna policija težave radi skli-csvanja sestankov SIAU.
Primorske vesti
živahna vinska kupčija ' na Vipavskem
Po prikujučitvi k FLR Jugoslaviji so našla vipavska in briška vina zopst svojo pot k starim odjemalcem v notranji Sloveniji. Takoj po priključitvi se je razvila med Vipavsko dolino in staro Slovenijo izredno živahna kupčija po cenah, ki jih je določila vlada. V ta namen so vina razdeljena po kakovosti v 7 kategorij. Vina prve kategorije se plačuje za vsako stopnjo po 1.90 din. Vina druge kategorije se prodajajo po 7.70 di za stopnjo. Na splošno se prodajajo vipavska vina po ceni 19 do 23 dinarjev za liter. Letošnja vina na Vipavskem so zelo močna in imajo povprečno 12 do 13 stopenj.
Regulacija Lijaka
Regulacija Lijaka predstavlja pomembno delo, ki bo služilo povečanju obdelovalne površine Slovenije za okoli 100 ha. Glavna dela bodo končana še letos, prihodnje leto sledijo podrobna melioracijska dela. S področja Lijaka se bo oskrbovala s sočivjem predvsem nova Gorica.
Veliko povpraševanje po slovenskih knjigah
V goriškem okraju se opaži po priključitvi živahno vprašanje po raznih gospodarskih, strokovnih, in kulturnih političnih vzgojnih knjigah. V Solka-Au so odprli mladinsko knjigarno, v Št. Petru pri Gorici pa podružnico okrajnega podjetja "Naša knjiga". V kratkem je predvidena ustanovitev dveh novih podružnic knjižnega okrajnega podpetja v Kopru na Ki;a-su in v (»obyovem v Brdih. Največje zanimanje se opaža za "Prešernovo knjižico", ki bo izdala poleg koledarja OF za leto
1948 tudi več poučnih knjig.
*
Še peta svoboščina
Dne 21 novembra je sklicalo prosvetno društvo "France Prešeren" na Kolenkovcu sestanek. Na sporedu ie bilo kulturno predavanje. Pred pričetkom predavanja sta se pojavila v dvorani dva policaja, ki sta opozorila društvenega predsednika, da je potrebno, za vsak sestanek predhodno dovoljenje. Predsednik jima je pojasnil da ni bilo doslej treba teh dovoljenj. Policaja sta odšla, ne da bi sestanek odpovedala. Čez kakšno uro sta se vrnila v spremstvu drugih, ki so se pripeljali s policijskim kamiončkom. Policaji so navajali, da je sestanek v nasprptju z določbami preglasa št. 11, ker niso zanj naprosili predhodnega dovoljenja. Sledila je aretacija društvenega predsednika, nakar so po zaslišanju oba izpustili z naročilom, naj se zopet javita na policiji. Pre-davateljevo gradivo so pridržali. Ta primer iznova dokazuje, kako pojmuje ZVU svoje naloge na področju STO-ja. Zapad-na demokracija bi rada poleg štirih svoboščin priključila še peto, ki naj tržaške Slovence oropa Š3 tistih drobtinic kulturne svobode, ki so jo doslej lahko uživali. Vsa ta politika se odraža tudi v oviranju izvedbe gospodarske enotnosti STO-ja in v doslednem odrekanju predstavnikom večine prebivalstva pravice po sodelovanju v javnih organizmih, kakor n. pr. v conskem in občinskem svetu, kjer še zmerom sedijo ljudje, ki slepo izvršujejo ukaze svojih gospodarjev z onstran oceana. Demokratično prebivalstvo na področju STO-ja pa se bo vztrajno borilo proti vsem tem in podobnim metodam in naklepom anglo-ameriških imperiali-stov in njihovih krajevnih hlapcev.
17. decembra 1947
enakopravnost
stran 3
PREŽIHOV VORANC
Boj na požiravnikii
(Nadaljevanje)
Vlažne Dihurjeve njive niso bile za krompir. Po navadi je gnil že v zemlji ali pa je bil piš-kav in drobničast ter imel zoprn okus.
Leto za letom so Dihurjevi upali na obilno krompirjevo letino, Poskušali so na vse načine. Prebirali so semenje, ga sadili zgodaj spomladi ali pa šele, ko so ga v dolini že grebali, mu gnojili ali pa sejali v jalovo zemljo. Uspeh je bil vedno isti.
Otroke je pestil večen strah, kdaj bodo zadnjikrat videli krompir v oblicah na mizi. Po navadi ga je zmanjkalo že pred pustom. Dihur "je ostanek o pravem času skril za seme, otrokom pa je lagal:
"Zmanjkalo ga je! — Prihodnje leto ga 4)a ne bo, sejali ga bomo na 'bradavici' ■ • ^ "
Kopanje krompirja je bilo pri Dihurju eno najbolj svečanih opravil. Da bi sadežev ne po-., škodovali z motikami, so rili golorok po zemlji in kakor krti; plezali po kolenih za njimi. j
Otroci so komaj shodili in že so se koritali po brazdah ter} strahoma vrtali za krompirjem. Kadar so naleteli na posebno velik sad, so zagnali krik: • "Krompir, krompir . . .
Dihur je vpil:
"Pazite, da ne ranite!"
Vsak ranjen, poškodovan sad je bil poplačan z udarci, pretepeni otroci pa se niso jokali kakor drugekrat,. temveč so, pridušeno ihteli v zemljo. Zavedali so se velikega greha, ki so ga storili. Odkar je bila Micika za gospodinjo, je oče nikdar ni te-pel. Ko pa je pri kopanju krompirja nekoč z motiko presekala posebno veliko sadež, je maho-y ma pozabil na njeno čast in jo s toporom udaril po glavi, da je kakor snop padla na obraz.
Krompir je bil podedovana Dihurska strast. Ob pogledu na bahato krompirjevo rast po so-sednjih njivah so jim trpnele ži-
le. Paglavci so na cestah vpili za mladimi Dihurji:
"Krompir, krompir ..."
To je huje razpalilo, kakor sama psovka dihur.
Nekaj let po materini smrti je bila pri Dihurju zopet slaba krompirjeva letina. Spomladi so ga sadili dvajset piskričev, od teh so ga deset piskričev kupili na odslužek v soseski. Na jesen so ga pridelali trideset piskričev, in še ta je bil gnil in mišojed. Težka skrb je hodila okrog voglov.
Takrat je, bil Neč star 15 let, Pundra pa 11. Neč je bil že tr-šat Dihur, ki je odsluževal po dninah domače dolgove. S Pun-grom sta skrivaj skovala načrt. Nekega temnega večera sta oprtala vsak svojo vrečo in šla k Jaromilu, kjer je Neč čez dan taberkoval pri oranju krompirja. Pri Jaromilu niso vedeli kam z letošnjim pridelkom. Vse kleti so bile že polne in nasipali so ga že v odrino. Tja sta se splazila mlada Dihurja, si napolnila vreči, kolikor sta si upala ne-sti, in izginila v noč.
Tri noči sta ga, skrivaj nosila cd Jaromila, ga nasipala v listnjaku in ga pokrivala kakor zaklad.
"Pozimi, kadar ga bo Miciki primanjkovalo, ga bova dodajala v klet. Nihče ne bo opazil. — Pri Jaromilu ga tako ne bodo pogrešali."
Toda že četrti dan so kakor jastrebi padli na dvorišče Ja-romil, župan in dva žandarja z nasajenima bajonetoma.
"Dihur, ti si kradel krompir!"
Dihur se je uprl kakor pošast. Preiskali so hrame in kmalu našli krompirjev kup ppd steljo.
"Kaj pa je to?"
"Jaz nisem kradel!"
"Poznamo vašo krompirsko lakoto! ..." je zmagoslavno trdil župan.
"Sedaj ga boste v našem
spremstvu znosili nazaj k Jaromilu. Nato greste z nami!" je velel žandar.
'Jaz ga ne bom nikamor nosil!"
Žandarja sta se delala, kakor da hočeta Dihurja ukleniti. Tedaj je mahoma skočil Neč med očeta in žandarja ter krik-nil:
"Jaz sem kradel!"
Komisija je osupnila. Dihurja pa je zalila sumljiva rdečica.
"Kaj, ti osat!"
Zupan je pihnil v fanta.
Jaromil je za javkal:
"Sramota, kakšna sramota! — Boter sem mu, botra je okradel!"
Neč je nepremično stal sredi njih.
Začeli so se posvetovati. Zupan je predlagal, naj fant pri belem dnevu v spremstvu žan-darjev znosi krompir nazaj k Jaromilu, da bo sramota očitna pred vso faro. Temu se je uprl Jaromil:
"Krompirja nočem nazaj, napravite z njim, kar hočete. Moje mnenje je, da je treba fanta pošteno pretepsti na licu mesta. Tako si bo najbolj zapomnil, kaj je napravil. Jaz nočem imeti nobenih potov in sodnijskih opravkov. Tudi name pada sramota — boter sem mu!"
Tako so sklenili.
"Kdo bo tepel?" je vprašal žandar.
"Jaz ne bom!" je izjavil Jaromil.
"Najbolje bi bilo, da bi tepel Dihur sam!" je menil župan.
"Sam bom tepel, lahko se za-nesete," se je suho oglasil Dihur.
"Tako se tudi spodobi!"
"Toda samo petindvajset udarcev! Jaz sem odgovoren," je zapovedal žandar.
Neč, ki je doslej stal nepremično ob strani, se je sam vle-gel na pripravljeni stol; ko ga je žandar hotel privezati, je z rezkim glasom odbil:
"Ni treba!"
Potem so se spomnili:
"Ali naj mu slečemo hlače?"
Po kratkem preudarjanju je Dihur skoraj strastno rekel:
"Pustite oblečenega, ker bo sicer tekla kri."
Nato se je Jaromil še domislil:
"Otroci morajo biti zraven, ' da bodo imeli zgled."
I Nato so razvrstili otroke okrog mučeniškega stola. Mlaj-
ša dva, Lonica in Joža, sta tuje in prestrašeno zrla na nepremično ležečega brata, z Micki-nega lica je odsevala sočutna bol, medtem ko je bilo lice eno-okega Pun^re nespremenjeno srepo.
"Zaradi tega, ker je krompir kradel. Tako se kaznujejo tatovi, zapomnite si!" je podučeval Jaromil.
Nato je Dihur začel udrihati s prizemnikovcem po Nečo-vem zadnjem delu. Ni tepel vihravo ali razburjeno, temveč počasi, preudarno in žilavo, mah na mah. Vsak udarec je spremljal grozeč žvižg prizemnikovca skozi zrak in ta žvižg je huje odmeval, kakor zamolkli udarci, ki so drug za drugim grizli v fantovo meso. Pri tem so mu bile njegove oči zvesto uprte tja, kamor je mahal.
Koj po prvem udarcu se je Neč krčevito oklenil stola in vsak naslednji udarec ga je še bolj pribil k lesu. Nekajkrat je zaškrtal z zobmi, sicer pa niso dale njegove stisnjene ustnice nobenega glasu.
To je župana? raztogotilo:
"Seme, ali boš tulil?"
Toda Noč tudi potem ni zajokal, ko se mu je od bolečin po desetem udarcu telo raztegnilo in vidno ločilo od stola, ko sta roki odpovedali, ko je njegovo truplo postalo kepa neodpornega kvasu, ki so jo zvijali krči udarcev in bolečin, šele blizu dvajsetega udarca se je zaslišal iz njegovih ust bolesten grč, ki se je ob zadnjih udarcih prelil v zateglo, umiranju podobno hropenje . . .
"... petindvajset! Dovolj" je ukazal žandar.
Dihurju je roka omahnila, kakor bi jo odsekal. Molčal je, toda njegov obraz je bil posivel in iz oči je bliskala topa razburjenost božjastnika.
"Vstani!"
Pretepeni Neč se je šele čez nekaj časa predramil. Ko pa je hotel vstati, se je opotekel in
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprla ob nedeljah.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C. .
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
padel na tla. Njegove oči so bile krvavo podplute.
"Preveč si.zategoval!" j^ očital Jaromil.
"To bo kmalu bolje. Božja mast mu bo telo šele razgibala," je strokovnjaško menil župan.
Neča so zvalili na tratino, kjer je nepremično obležal..
Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Enooki Pungra je nenadoma uporno stopil pred žandarja, ki se mu je zdel poveljnik, in izzivajoče kriknil:
"Natepite tudi mene — tudi jaz sem pomagal nositi krompir!"
In kakor na povelje se je kar sam vlegel na stol.
"Pregrešna predrznost!"
"Kaj bo iz teh otrok?"
Zatekle, plave žile na Dihur-jevem obrazu so se pri tej priči še bolj napele, nato je njegova desnica, v kateri je še vedno stiskal zemnikovec, zopet oživela in ne da bi čakal pove-
SRBIČINA IN RAZNE KOŽNE BOLEZNI
AVENUE SKIN CLINIC
M. L. NEARING, D. M. ZDRAVNIK Urad odprt od 10. do poldne in
2. do 7. zv.
Govormo slovensko in poljiko
"^691-692 OLD ARCADE
Euclid Entrance
Tel.: CH 2200


Tiskarna naprodaj
Izvrstna prilika. Izkušen tiskar z dobro ustanovljeno tiskarno in prvovrstno opremo, želi prodati. Prometen kraj. 2-10-15 Press, 1 avtomatični tiskarski stroj. RA 2459
STALNO ZAPOSLEN INŽENIR
nujno potrebuje stanovanje, da bi lahko prišla žena in sin v Cleveland; ima izvrstna priporočila. Ne kadi in ne pije. želi se 5 ali 6 sob kjerkoli. Podnevi pokličite
HE 1064 zvečer pa YE 7193
The 171-
A real 3-in-l instrument: a LIFT-OUT carryabout radio ... an automatic record clianger that plays 50 minutes of uninterrupted recorded music . . . and more record storage space than most big consoles. In mahogany veneers with matching
/
hogany veneers with matching j qc plastic radio, or limed oak with v I JU 33 ivory plastic radio.	I Uu
GIFTS THAT MAKE
Christmas mean wore!

)UllH
>Ja >
The 122
The automatic radio-phonograph with the LIFT-OUT radio that you can remove, carry about, and plug in anywhere. Plays 50 minutes of uninterrupted recorded music. Air-stream cabihet in mahogany veneers, with matching plastic radio, or toasted
blonde finish with $QQ.95
ivory plastic radio. ^ j
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE., Cor. NORWOOD ROAD
JOHN SUSNIK
ENdicott 3634	Open Evenings
Trgovine naprodaj
-t---
Ija, je že hotel začeti s pretepanjem.
"Stojte, temu samo petnajst!" ga je prestregel žandar.	'
Nato je zažvižgalo petnajst prizemnikovih udarcev ...
Pungra je bil še odpornejši kakor Neč. Zagrizel se je bil v stol in njegovo telo se je začelo stegovati šele proti koncu. Tudi vstal je sam, brez vzdiha, brez solze v zdravem očesu, čeprav ^ jft oče tolkel s slepo besnostjo.
Le v votlini izteklega očesa je zamigljala velika bridka solza. (Dalje priJiodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"

■V	■■■ v"v
Zemljišča
Razno
Izvrsten nakup
Za takojšnji prevzem. Za eno družino, 5 sob; fornez na plin. Nizki davki. Prodaja sam lastnik.
' PO 4693
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 SI.
SPIEGEL'S QUALITY JEWELRY STORE 11708 Buckeye Rd.
Fino zlatnino za stare in mlade dobite pri nas po nizki ceni. Odprto od 9. zj. do 8. zv.
Popust damo z vsakim nakupom za $10 ali več.
V najem
se odda opremljeno sobo. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
NOVA HIŠA eno-nadstropna; fornez na olje! kuhinja opremljena po Youngstown Steel načinu; klet pod vso hišo, 2 garaži; 2'3 akra gozda. Zelo dober nakup od stavbenika. Takoj prevzamete. $11,800. Mar-dale Ave., 1,000 čevljev od Libby Bedford 1205 J 3.
LASTNIK PRODAJA hišo s 7 sobami na 10322 Lake Shore Blvd., Biatenahl. 4 spalnice zgoraj, spodaj 3 sobe; 2 garaži, 2 veliki loti, 227x 300 in 50x100. Žrtvuje se za $14,-500 ali zamenja za posestvo na zapadni strani.—SUperior 0898.
Dela za ženske
PRODAJALEC
Vi si lahko dobile lep življenjski zaslužek tekom leta 1948 s PRODAJANJEM
KOLEDARJEV
in drugih oglaševalnih posebnosti za božič za 1948 trgovcem vaše narodnosti. Primerna provizija.
Pišite ali pokličite za dogovor
OHIO ADCALENDAR CO. 812 Huron Rd., MA 6679
Razno
Zanesljiva dvojica
in hčerka želijo dobiti v najem 4 ali 5 sob na zapadni strani ali v Parmi, Pokličite
SH 4796
ŽENIN IN NEVESTA iščeta majhno stanovanje v najem. Bosta sama popravila in preuredila kar je potrebno. Imata dobra spričevala. Najraje na vzhodni strani. Pokličite med 10. in 5. pop. in vprašajte za Mr. Wm. Alfonsi, RA 0300 po 7. zvečer pokličite BO 4232.
Bivši vojaki
imajo priliko, da se izučijo barvarskega dela, katero je zelo dobro plačano.
Zglasite se pri
ED KOVAČ 960 E. 185 ST.
PROFESOR NA KOLEGIJU nujno potrebuje stanovanje zase, za ženo in enega otroka, želi stanovanje s 3 spalnicami ali polovico duplex hiše; najraje na Heights. Plača do $100 mesečno najemnine. Ima najboljša spričevala. Podnevi pokličite GA 6680 zvečer pa SK 3661.
2 starejšima Slovencema
SE ODDA V NAJEM ENO SOBO. Vpraša se na
1189 E. 176 St.
Harmonike
Lubasovega izdelka, tri-kratno oglašene, se prodajo. Zglasite se ali pokličite po 4. uri popoldne.
875 E. 154 St., POtomac 4231
Odrasla družina
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
HE 6156
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške: ter kromatične ali klavirske
izdelujem in popravljam po zmernih cenah
VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam
ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
Knj igovodkin j a—tipkar ica
za vodstvo urada v skladišču. Izvrstna prifika za pravo osebo.
State Bottle Co.
2722 E. 51 ST., HE 7177 Graphotype operatorica
Za delo na stroju na kolesa; dobra plača na teden ali od komada.
Pokličite
MR. MEYER — CHerry 6340
HIŠNA DELA
Išče se žensko za hišna opravila v modernem domu; popolnoma opremljena peril niča; oče in hči sta zaposlena. Mora biti dobra kuharica in zanesljiva ter zmožna postreči gostom. Prosta ob četrtkih in nedeljah. Vpraša se kadarkoli razen v soboto ali nedeljo, med 9. zj. in 4. pop. Plača $25 tedensko.
3815 W. 34 St.
Hišnica
stalno delo — plačane počitnice. Tedenska plača, uniforme. Dobro delovne razmere.
" Vmca
2200 Prospect
PRODAJALKA
Ženska z znanjem knjigovodstva, ki bi se naučila šiviljskega trgov-stva. Tedenska plača. Vprašajte za Mr. Chambers.
SINGER SEWING MACHINE CO.
1016 Euclid Ave.
STENOGRAFKA
Ne nad 35 let stara: ji mora ugajati splošno pisarniško delo; stalno delo v prometnem oddelku. 5',^; ! dni tedensko. Tedenska plača.
THE WESTERN EXPRESS CO.
1277 E. 40 St.
Gospodinja
za stalno delo na domu; mora ostati preko noči. Tudi za pranje in kuho. 5 dni tedensko.
SK 3392
Dela za moške
Metal Cabinet Finishers
VISOKA PLAeX OD URE. STALNO DELO.
McMillin Metal Works
1794 E. 55 ST.
Horizontal Boring Mill
operator
IZURJEN — PLAČA OD URE BOEHNEN TOOL CO. 13958 Lorain Ave.
Trgovec v Lakewoodu
želi dobiti 5 ali 6 sob v najem na zapadni strani mesta. 3 odrasle osebe. Pokličite
BO 9730 ali LA 3991
Mlada dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Je mirna in poštena. Kdor ima za oddati, naj pokliče
EX 9629
Harmonike
nove in rabljene; junior ženske in profesionalne vrste. Ekskluzivni Ranco modeli.
August LeVanti Home Studio 3201 W. 97 St.	WO 2242
Odprto ob večerih in nedeljah
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Marinko's Beverages
Pivo, vino, cordials in šampanjec za božične in novoletne praznike dobite pri nas po zmerni ceni.
Dopeljemo na dom
416 E. 156 ST., IV 3170
IŠČE SE OSKRBNIKE
Moški srednje starosti; pošteni in i priporočili, za snaženje in oskrb-niško delo. Dobra plača od ure.
AMERICAN STEEL & WIRE CO. 2650 Broadway — MA 0375
Turret Lathe Radial Drill Press Potter and Johnson Milling • Machine
in
Single Spindle Drill Press operatorji
Podnevni in nočni šifti. Dobra plača od ure.
THE OLIVER CORP.
preje Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST ___\

Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim posetnikom in prijateljem!
JENNIE'S CAFE
RUDOLPH IN JENNIE TOMŠIČ,
lastnika
1123 Norwood Road
Priporočamo našo gostilno v poset, ker boste vedno dobili prvovrstno postrežbo, najboljšo pijačo in okusen prigrizek.
BAR 6 7 959 East 67th Street
želi v&em vesele božične praznike in srečno novo leto!
Priporočamo našo gostilno v poset!
MR. IN MRS. JOHN IN WILLIAM GRZINCIC
JOHN'S SODA BAR
6301 St. Clair Ave.
JOHN BIREK, lastnik ŽELI
vsem posetnikom in prijateljem vesele božične in novoletne praznike!
.ttlR«
%
NATIONAL BEVERAGES INC.
4621 DENISON AVE. WO 6080
JOS. PULZ RAZPEČEVALCI VSAKOVRSTNEGA PIVA:
STANDARD—Best Beer in Town Duquesne in Pilsner pivi
SE PRIPOROČAMO DRUŠTVOM IN POSAMEZNIKOM ZA NAROČILA ZA SVATBE, VESELICE IN
ZABAVE
Točj^a in zadovoljiva postrežba
Želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno nevo leto!
KASTELLECS CAFE
1315 East 53rd St., EN 9331
ŽGANJE — PIVO — VINO — SENDVIČI
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Lenard Baloh:
PRI VODENICI OB BOSNI
(Iz "Zbirke reportaž z Mladinske proge")
Okoli meseca so se zbrali vsi drobni oblački, ki so se še malo prej pomikali preko grebena visoke in strme Bitovlje. Videti je bilo, ko da bi osiveli dedek zbral okrog sebe svoje neubogljive vnučke in jim pripovedoval skrivnostno bajko iz davnih starih dni . . .
i Valovi Bosne so mrmra je peli svojo šumečo pesem, zdaj naraščajoče, zdaj upadajoče, zraven pa se divje zaganjali v mrko obalo, ki jim ni dala preko svoje struge. Kjer reka napravi koleno, je zategnjeno in pokajoče škripalo kolo stare, že na pol
Bitovljo je grmelo in treskalo, burja je tulila, besnela kakor še nikoli in skozi vsako špranjo si-kala v vodenico. Takrat sem mislil, da nas bo konec. Goreče sem molil k Allahu, naj nam prizanese. Hasan pa se tudi tega ni ustrašil. O polnoči je začel kopati pri stari vrbi.
"Ne vem, kako in kaj se je zgodilo potem. Le nebo je naenkrat zažarelo, ko da bi se odprl pekel in zagrmelo je, burja je zapihala, da je vsa vodenica za-ječala. Nenadoma pa je vse utihnilo in vihra se je umirila. Le besneči (valovi Bosne so šu-
■ podrte "vodenice," pred katero meli, ko da se ni nič zgodilo." I sva sedela s starim Jusufom. Jusuf je z napol odprtimi usti Jusuf je mlinaril v tej vode- prenehal pripovedovati. Poteze I niči od svojega devetnajstega na njegovem obrazu so pričale, leta, ko ga je vzel oče k sebi v da znova doživlja vse, kar je
mlin. Prej je pasel ovce med grmovjem po Suvi—pasel ovce, oprezoval za ptičjimi gnezdi, posedal po skalah in stradal. Do-ima v vodenici, pa ga je čakalo j drugačno delo. Hitro se je privadil opravkom pri mlinskem kamnu. Dosti zanimivega je že sam opazil in videl, drugo mu je pokazal oče—največ pa mu^e pripomogla k mlinarskemu znanju očetova grčevka, ki je bila, v njegovo vzpodbudo in« svarilo ter v očetovo veselje in jezo, zataknjena za tram pod trhlim stropom.
Ko so mu očeta pri nekem pretepu med muslimani iii pravoslavnimi ubili, je sam nadaljeval z delom v vodenici ... Od takrat je preteklo že mnogo, mnogo let . . .
Vsako leto mu je zarisalo novo gubo v kozavo lice in vsako leto ga je še bolj pritisnilo k tlom. Lasje in zobje so mu začeli izpadati vse bolj in bolj, kakor trhle in preperele late, s katerimi je bila zbita vodenica. Le gosta brada mu je še ostala in rasla vse bolj divje, a še ta se je vsa pobelila. Z leti so mu vsi bližnji pomrli in ostal je sam— sam— star in betežen, kakor je ostala stara in na pol podrta vodenica.
Danes ne melje več—voda pod kolesom vodenice pa še šumi, da mu enakomerno udarjanje stop krajša čas in obuja mladostne spomine.
Še vedno sanja, da bo nekoč bogat, da mu ne bo treba delati, da bo imel vsega v izobilju. Še oče njegovega očeta je pripovedoval nekoč, ko je bil Jusuf še čisto majhen, da je tam ob ! vrbi, nedaleč od mlina, zakopan I dragocen zaklad. Od takrat je dan in noč razmišljal, kako ga bo izkopal, kako bo obogatel, čeprav je že star. še vedno veru-j je v neizkopani zaklad, kakor I je veroval, ko je bil še dete. I "Vsako leto enkrat zasveti modra lučka na mestu, kjer je , zakopan zaklad. Takrat ga lah-' ko izkoplješ če v svojem srcu ^ne skrivaš nobene mržnje kaj-I ti le tako ga smeš kopati. Vča-\ sih sem sovražil se pretepal in ' se maščeval. Sedaj sem star in i ne mrzim nikogar več. Zato ' vem, da ga bom nekoč lahko izkopal . . ."
i Tako mi je pripovedoval stari in zgrbljeni Jusuf, ki je imel gotovo že blizu sto Jet Aa svojih plečih. Trdno je veroval v svoj i zaklad in nihče mu ne bi mo-, gel te bajke izruvati iz njegove-■ ga srca.
i "Prišel je nekoč mlad fant; ! za Hasana so ga klicali. Gori tik nad strugo Lašve je imel svoj dom. Po ves ljubi dan je posedal ob reki in lovil postrvi. Hodil in nikamor. Vedno je bil vesel in ni se spominjal, da bi kdaj koga v življenju mrzil. Poleg tega pa je bil mlad in pogumen. Prišel je tisti večer k vodenici, ko je svetila plava lučka. Odločil se je, da izkoplj^ zaklad.
"Takrat je bila viharna noč. Bosna se je "penila v vrenju svojih valov. Za Suvo, Ključem in
je
pripovedoval. Šele čez čas poltiho pristavil:
"Hasana smo šele čez 14 dni našli daleč od tu, ko ga je Bosna vrgla na obalo. Po telesu je bil ves opečen ..."
Jusuf je globoko vzdihnil in se zamišljeno zagledal v staro vrbo, ki ob mlinskem kolesu še danes kljubuje valovom Bosne in pod katero naj bi bil skrit zaklad.
Tudi mene je pretresla zgodba. Ne zato, ker bi verjel v bajko, nego ker sem v bajki videl del življenja stare — nekdanje Bosne: Ljudstvo se je šibilo pod pezo svojih tlačiteljev—ag, si v v bedi, kakor jetnik za rešetkami, olepševalo svoje težko življenje z bajkami o zakladih in ši spravljičilo čaroben svet, ki naj bi nekoč postal resnica.
Mesec se je že skril za Bitovljo, a z Jusufom sva še vedno strmela v deroče valove Bosne. Tedaj se je na oni strani reke začulo pesem. Ob medli svetlobi karbidnih luči sva zagledala četo mladih ljudi, s krampi in lopatami na ramah.
"Na juris!" se je razlegel
ljudi na oni strani Bosnfe. Kopljejo zaklad. Lahko ga kopljejo, saj je stari Jusuf dejal, da ga le oni lahko izkoplje, ki ne čuti v, sebi nobene mržnje, in ti brigadirji je res ne čutijo. Iz vseh krajev širne Jugoslavije so prišli, vseh narodnosti so in vseh ver. A. ljubijo se med seboj ko brat brata. Ljubijo se, kakor ljubijo progo, ki jo grade in ki jih je povezala in združila v eno samo veliko družino. Taki smejo kopati zaklad,—ne bo jih odnesel vihar in uničil grom, pa najsi pride od koder koli. Odnesel je Hasana ,ki je pri vodenici prvi poskušal srečo; takrat je bil sam in odnesla ga je deroča Bosna.
Danes pa jih je mnogo: sto— ne, tisoče in tisoče jih je. Tisoče in tisoče jih je, ki pomagajo drug drugemu. Kot eden so, kot družina in vseh niti Bosna ne bi mogla požreti niti se ji ne bi pestili. Zato bodo izkopali zaklad, ki bo Bosni prinesel srečo in izobilje, kar je stari Jusuf čakal že skoro celo stoletje.
Kjer svetijo luči, bo tekla proga. Celo tod bo tekla, kjer zdaj še dere divja Bosna. Prestavili jo bodo daleč v stran. Prav na tem mestu bo šumela, kjer stoji vodenica in stara vrba ob njej. Mladi fantje bodo podrli mlin, ki je stežka vzdržal težo stoletij. Nato se bo moral stari in zgrbljeni Jusuf preseliti was. Kot bo izginil mlin, bo izginila tudi vrba ob mlinskem kolesu, ki je že stara, trhla in črviva, ki pa skriva bajko o zakladu. Izginila bo tudi bajka, takrat Jusufa ne bo več med živimi. Bodo pa živeli mladi ljudje, ki pojejo onstran reke Bosne. Bajka—ne bajka, resnica bo ostala. Ostala bo Mladinska proga, ki bo pričala o herojstvu
in delu naše mladine.
*
Na oni strani Bosne je nekje v starem zvoniku odbilo polnoč, ko sva se z Jusufom dvignila. Menda je tudi Jusuf mislil isto, kajti ko sva se zazrla preko Bosne, so nam oči še v temi za-žadele. Takrat sta mu zdrknili krik nad dolino Bosne in naju' po hrapavem licu dve solzi. Brez prebudil iz bajeslovnih sanj.« besede se je obrnil in oprt na Mladi fantje se pognali na ve-1 palico izginil v vodenici.
lik usek in krampi so zažvenke- i Nisem vedel in še sedaj ne tali. •	I vem, kaj ga je dirnilo, le slutil
yu so mladinske delovne bri- i sem, da tudi on doživlja v sebi, gade, ki grade progo. Tudi po- kar doživlja vsa Bosna.
Slovenske profesorje odpuščajo
Čeprav profesorski zbor na slovenskih sredhjih šolah v Gorici ni še popoln in šole se ne delujejo normalno, so te dni že zopet odslovili dve učni moči, in
sicer narodno-zavedno in priljubljeno profesorico Koršičevo, ki je vzgojila celo generacijo otrok. Odslovili pa so tudi g. Premerlja, ki je za časa vojne poskusil nacistično taborišče smrti Dachau. Zakaj so jih odslovili, do danes še nihče ne" ve.
noči delajo. Temo jim razsvetljujejo karbidovke, ki so razvrščene po vsem useku. Njihov plamen le slabotno migota preko Bosne vse do sem, kjer z Ju-hufom sediva pred vodenico.
Z nasprotne strani pa se je smeh razlegel v noč. Kompresorji pojo svojo pesem, mine grmijo in skale podopo . . .
(Posnelo Iz "Mladinske revije"
Ali ne sveti ta svetloba nad i	delavska
krajem, kjer je zakopan zaklad? Ali niso mladinske brigade oni zaklad?
Ta zaklad bo prinesel drugačno življenje—novo in tega si že grade žuljave roke mladih
gimnazija v Ajdovščini
Te dni je bila odprta v Ajdovščini večerna delavska gimnazija, ki je redno obiskuje nad 60 dijakinj in dijakov razne starosti iz delavskih vrst.
WA$rB A PROP/
I





KRASNO.
TRAJNO DARILO!
KAJ JE LEPŠEGA ZA BOŽIČNO DARILO. NAJSIBO ZA ŽENSKO ALI MOŠKEGA, KOT FINA URA, BROŠKA, PRSTAN ALI DRUGA ZLATNINA?
Vabimo vas, da obiščete našo zlatarno, kjer boste sigurno dobili kar želite po zmerni ceni.
Izvršim tudi vsa popravila na urah, ker sem v starem kraju izučen urar.
A. HIBLER
6530 St. Clair Ave.
ZLATAR DIAMANTI. URE, PRSTANI IN DRUGA ZLATNINA
MALZ ELECIDK SERVICE
6902 St. Clair Ave. - ČN 4808
IZVRŠIMO PRVOVRSTNA POPRAVILA NA
radio aparatih, pralnih strojih in električnih čistilcih za preproge ter na ledenicah.
Vse delo je jamčeno in zadovoljivo.
Cene so zmerne.	Priporočamo se v obisk.
Hand Driven Film Projector
3 98
A fine machine at a remarkably low price. Uses ordinary 100 watt bulb — shows 100 ft. of 16 mm film. A sure to please gift.
Doll-E Hi-Chair
All-steel — with pastel blue or pink finish, ivory trim. Has rubber-capped legs, removable tray. 18%" high.
Panda
Pull the string and Pan ambles along on all fours ... he sits up and begs too. A cute little fellow with black and white coat.
GET ACQUAINTED SALE
Dy-Dee Doll
S/UcUU
Regular Price $14.95 A 15" baby that drinks, feeds, and blows bubbles — sleeps, wets its diapers and is washable. Set includes shirt, diapers, pajamas, and other accessories including bubble pipe.
CLIMBING	_
TRACTOR..............................1
11 PIECE
TOOL SET ........................2'**
EMBOSSED _ ABC BLOCKS....... 1
STEEL DUMP	^ i g
TRUCK ...................................w*
GROINA HARDWARE
two stores'
6127 St. Clair Ave. EX 3605
Cleveland
22336 Lake Sho^e Blvd. RE 0403
Euclid
n
You Can Get It at Grdina*s"
JEŠČO POLSKA NEZGINJELA
Med nedavno minulo vojno sem srečaval ljudi, s katerimi me vežejo najrazličnejša doživetja, a katerih imen se morda ne spominjam več. Mladi Ceh Janoša je poleg mene prelil svojo mlado kri za svobodo zasužnjenih narodov. Spominjam se svojega prvega srečanja z rde-čearmjcem pri Virovitici, spominjam se še mnogo drugih, vendar ljudi ne bi spoznal, če bi jih zopet videl.
Na Mladinski progi Šamac-Sarajevo sem se nedavno srečal z mlado Poljakinjo, ki se je na naši zemlji s svojimi tovariši-borci borila proti fašističnemu okupatorju. Nisem jo poznal ne po imenu in ne po videzu, spoznal sem jo po petju, po stari
poljski borbeni pesmi.
*
Bitoljska brigada je priredila taborni ogenj. Predmestne hiše Sarajeva so vtonile v temo. Taborni ogenj je zažarel in še bolj zatemnil obrise hiš, medtem ko so ob svetlobi ognja vstale iz teme nizke, lesene barake. Ob ognju je bilo nad vse živahno. V večerni mir je prekipevalo vzkli-kanje brigadirjev.
"Trikrat hura za bratsko poljsko brigado! Hura .. . hura ..."
Poljska brigada je odločno in krepko prikorakala k ognju z veliko rdečo-belo zastavo. Še bolj je zašumelo v taborišču. Brigadirji so se pomešali med sabo in ppsedli po travi. Govorili so v takozvanem "slovanskem espe-rantu," kakor so to mešanico slovanskih jezikov nazvali graditelji.
Govoril je komandant poljske brigade. Malokdo ga je dobesedno razumel, vendar so vsi tiho in z vso dušo prisluhnili njegovim besedam in čitali z njegovega nasmejanega obraza besede o bratstvu irf večnem prijateljstvu naših bratskih narodov. Ogenj je do kraja objel suho vejevje in prasketal, da so iskre švigale visoko nad glavami vedre mladine. Začeli smo peti. Peli smo domala vsi. Makedonci so lepo peli svoje tihe, nežne narodne pesmi, a vsi skupaj smo peli pesem graditeljev: "Šamac-Sara-jevo, to je naša meta ..." Nekje v temi je nekdo na ves glas za-klical:
"Hočemo poljske pesmi!" Njegovemu klicu se je pridružilo na stotine drugih; *
"Hooo-čemooo! Poljski, poljski ..." a za tem se je vse umirilo, da se je čulo le pokanje gorečih vej. Vsi smo- prisluhnili. Udarce ob strune, na kitari je začel spremljati čist glas lepega svetlolasega dekleta z veli kimi modrimi očmi;
"Ješčo Polska nezginjela . . Nehote sem prisluhnil, morda bolj kot ostali. Bil sem prepričan, da sem to pesem nekje že čul. V mislih sem preletel nedavno preteklost. Pred menoj je vstalo žumberško hribovje, videl sem težke nočne pohode, spopad na progi in oni ledeno-mrzli predbožični večer. Nisem več dvomil.. .
Potem, ko smo v Črnomlju zaman čakali na letala, smo v za četku zime štiri in štiridesetega leta krenili s štiristo ranjenci na pot v Pisarovino. Od tu so kolo no ranjencev spremljali v osvobojeni Split. Bilo nas je okoli 80 mladih fantov iz vseh slovenskih brigad. Dobili smo nalogo, da se prebijemo do svobodnega Beo grada za častno službo v Titovi gardi. Krenili smo po zamrznjenih gorskih poteh po visokem snegu. Težavna je bila pot z vozovi. Neprestano smo se morali Upirati v vozove, ker je konjem drselo na zamrzli poti, ki je bila naporna za zdrave in mlade ljudi, kaj šele za onemogle ranjence. Potovali smo nekoliko dni in noči brez spanja in tople hrane, želeli smo, da čimprej pripeljejo kolono v Pisarovino, kjer bi Se vsaj zašilo spočili. Dremali
smo kar med hojo, naslonjeni na vozove.
Nekaj dni pred božičem smo prispeli v Žumberk, Tamkajšnji partizani so nas prijazno sprejeli. Dali so ranjencem toplo hrano mi pa smo dobili koščke kruha in prespali pol ure v toplih izbah. Med partizani je bilo mlado dekle svetlih las z velikimi modrimi očmi. Njena majhna postavica je bila kar otročja v vojaški obleki. Neumorno se je sukala med ranjenci, previjala rane in stregla celo nam zdravim borcem. Njen preresen obraz je preletaval nežen nasmeh. Ni vedela, kaj naj bi vse naredila, da bi bolj ublažila trpljenje tovarišev.
"Z nami pojdi," so govorili ranjenci, "bolje nam bo."
"Ne morem. Tudi tu sem potrebna ... Vi boste kmalu v lepih bolnišnicah v Splitu. Privoščim vam vse najlepše."
Govorila je o lepotah Jadrana, katerih sama gotovo ni poznala, samo da bi ohrabrila nesrečneže, Še pozneje, ko smo zopet krenili na pot, je šla z nami in nam dajala nasvete za nego ranjencev in nam želela veselo svidenje. Kmalu smo se zopet videli, a to svidenje je bilo vse prej ko veselo.
Tiho je prišla naša izvidnica do proge. Izkopani položaji so bili nezasedeni, zato smo se hitro vgnezdili v luknje in čuvali kolono vozov, ki je ropotaje vozila preko svetlih tračnic. Končno . . . Zadnji voz je bil onstran proge. Že smo se hoteli priključiti, zaščitnici, ko je na čelu kolone zaropotalo. Stotine svetlečih krogel je presekalo nočno sivino. Mesec je izdajalsko ob-svetil kolono z več kot tristo vozovi z ranjenci. Spredaj je bil pravcati ognjen zid. Kolona se je vračala v redu. Po progi se je približala še kolona ustašev. Zaseda se je krčevito borila, do-(Dalje na 6. strani)
Pa mi tega še ni nihče rekel in bojim se, da mi nikoli ne bo, čeprav vem, da je že marsikdo
Toda zdajle, v sončnem trenutku jim je svetloba privabila v oči vse zlato, skrito globoko
spoznal to žalostno resnico.! v njihovih srcih. Sami se tega
so jo vsi šibki, mladi prijatelji,
ki so se mi z zaupanjem približali, se me boječe oklenili in me nežno prosili. "Daj, bodi mi tovariš!" Jaz pa sem jim obljubljala, da jim bom vračala iskrenost in ljubezen, s katero so me obdali. V resnici pa sem hotela iz njih iztisniti vse, kar je najbolj njihovega, a o sebi sem jim molčala in svoje misli pred njimi prikrivala ko skrivnost.
Utrujeni so pri meni iskali tople besede, a naleteli so na led in se znova odmaknili brez očitka, še vedno tovariško prizanesljivi. Jaz pa sem ostala sama, s pekočim spominom na njihov razočarani pogled in s trpko zavestjo, da so boljši od mene. Zavedam se, da so pri meni tako , , ,
redki trenutki, ko sem tudi jaz jVojlli ujctlliki ill Fa^SeljeilCi 86 taka kakor bi morala biti vedno, i v . j	.
ko sem podobna njim, ko ljudi i Vr3,C3.jO V dOITlOVlIlO okrog sebe ne gledam tako od-
ne zavedajo, jaz pa vidim vse in vem, da bodo nekoč iz njih zrasli veliki ljudje—na zunaj morda neznatni, a v svojem poklicu čudodelni. To pa zato, ker delo ljubijo, a ljubezen je najboljše orožje v življenjskem boju. V sličnem trenutku zaživim z njimi, r£fda bi bila ena izmed njih, pa se mi poskus komajda posreči. V» takih urah sem ues prava gojenka svoje šole in to me osrečuje.
ki jo sama nisem nikdar občutila.
Mudi se mi domov, — Vsak dan znova upam, da bom morda prav na svojem dragem domu našla nekoga, ki mi bo pomagal in s trdim korakom stopil na ppt pred menoj. Toda ravno v teh preizkušnjah me dom pušča samo—in govore mi:
"Stopi sama pogumno v življenje, da ga boš spoznala, preizkusila sebe in da bo življenje preizkusilo tebe. Trpi, da se boš naučila ljubiti ljudi. Edino velika ljubezen do ljudi človeka vodi na pot dobrega in velikega."
. , , X • • i-i (Spis, oziroma kratko črtico A pouk se konča m moi stik	■ ■ i
B součenci je znova zgubljen. Ko	"T"« ''"t™"'
odidem Iz poslopja, pohltim mi-j" T '"1 "
mo razposajenih gruč. da ^"ot	redno
ubežala iskreni, vedri mladosti,
t šolsko nalogo).
(Posneto iz "Mladinske revije"
Marija V.:
TRENUTKI
Včasih me je sram pred sam6 seboj—in v takih trenutkih bi se čutila olajšano, če bi mi kdo že vendarle zabrusil v obraz: Lažnjivka!"
maknjeno, neprizadeto in ko tujih življenj ne opazujem le kot nekakih predstav.
Take lepe trenutke imam če-sto ob poznih dopoldanskih urah, ka součenci že podrema-vajo in postajajo tihi. Ni več slišati njihovega smeha. — Mrtvi predmeti tedaj v meni zažive svoje življenje. To se tako rado zgodi posebno, kadar je nebo zunaj jasno in je soba osvetljena z lepo, zastrto svetlobo, ki ni prozorna, temveč ima v sebi sre-brnobele odtenke.
V razredu vlada tišina. Čuti je le tih šepet. Visoki okenski okvirji objemajo šipe. Sonce je obsijalo ledene rože na oknih, da zažarele v tisočih kristalnih očesih, črke na papirjih se raz-gibljejo, ne nekoliko odebelijo in živo oznanjajo svoja pravila. Celo tuši se nekoliko zamajajo in po vsej sobi se širi komaj slišen prasket.
Za širokimi klopmi pa resno sedijo součenci. Tako so ljubki in majhni ,tako drobne glave imajo, in utrujeni jih naslanjajo na dolge rok$. Všeč so mi. Z obrazov bi jim človek lahko razbral toliko drobnih skrbi, ki se jim danes zdijo morda velike, a so le silno majhne v primeri z velikim življenjem. Ponosna sem na te majhne ljudi, ker so plemeniti. Sicer tega drugim ne pokažejo in v navadnih urah človek le redko lahko vse zapazi.
V zbirno bazo na Jesenicah urihajajo skoraj vsak dan tran-porti vojnih ujetnikov, interni-rancev, izseljencev in zapeljan-cev iz Italije, Belgije, Francije, Avstrije in iz zapadne Nemčije. Preteklo soboto je posebni vlak pt-ipeljal 120 vojnih ujetnikov, 15 razseljencev iz angleške okupacijske cone v zapadni Nemčiji in 14 nemških delavcev specialistov. Povratnike so predstavniki množičnih organizacij prisrčno sprejeli. Povratniki so bili prijetno perseneče-ni in so izrazili veliko zadovoljstvo nad tem, da so po dolgem pričakovanju lahko stopili na svobodna tla svoje nove domovine, v kateri so bili pogoščeni in nastanjeni v čiste, tople sobe, od koder bodo šli za nekaj dni še v zbirno bazo v Kamniku, potem pa v svoje domače kraje in na nova delovna mesta.
Med vojnimi ujetniki so tudi en podpolkovnik in dva kapeta-na. Pripovedujejo, da je v Hamburgu, Padderbornu, Bonnu, Duisburgu in v drugih mestih britanske okupacijske cone v zapadni Nemčiji še okrog 24,-000 jugoslovanskih ujetnikov iz leta 1941, Mihajlovičevci, Ijoti-čevci, nedičevci in ustaši izvajajo hud teror nad tistimi, ki se hočejo vrniti v domovino. Groze jim z najhujšimi represalija-mi in jim pripovedujejo, da bo-
do takoj po prihodu na Jesenice aretirani in brez sodbe obešeni ali ustreljeni, njihovo premoženje pa zaplenjeno.
Povratniki so pripovedovali o težavah, s katerimi so se morali boriti v tujini. Nekdanji oficir stare jugoslovanske vojske Tomo Ristovski je od leta 1942 živel kot "politično nezanesljiva oseba" v raznih italijanskih taboriščih, potem pa je bil zaposlen kot ovamiški delavec v Milanu. Povedal je, da sta slovenska protiljudska duhovnika Prešern in Kotnik, ki vzdržujeta stalne zveze z zbirališčem pobeglih višjih cerkvenih dostojanstvenikov v Vatikanu, glavna posrednika preselitev kvizlinških elementov v Argentino. Italijanske oblasti so uničevale vso pošto, ki so jo dobi-vaU izseljenci od doma, da ne bi izvedeli resnice o razmerah v Jugoslaviji. Ko se je Ristov prijavil za povratek v domovino, so tudi njega v angleške uniforme oblečeni ustaši, četniki in rupnikovci strašili, da bo takoj po prihodu v Jugoslavijo obešen.
Toda povratniki še niso dali preslepiti sovražni propagandi in ž9aj z zadovoljstvom zagotavljajo, da jih je domovina lepo in skrbno sprejela.
PonatU Iz "Slovenskega poročevalca"
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
ŽELIMO VSEMI
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 EAST I52nd STREET Cleveland, Ohio •

Vesel božič in srečno novo leio želimo vsem rojakom in prijateljem!
MandePs Appliance & Hardware Co.
15704 Waterloo Road
IVanhoe 6632
IMAMO MAYTAG PRALNE STROJE, KI SO PRIZNANI KOT NAJBOLJŠI. PRi' NAS DOBITE TUDI VSE DELE (PARTS) ZA POPRAVO MAYTAG PRALNIH STRO-! JEV. POLNA ZALOGA GRAMOFONSKIH PLOŠČ, SEVEDA SLOVENSKIH.
Veselo božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim prijateljem in odjemalceml
Acme Hardware 0 Appliance Co.
7002 ST. CLAIR AVE. — EN 3880
IMAMO VSE ZA DOM BARVO — ŽELEZNINO IN ORODJE DOVAZAMO Apartment in industrijska posluga
BERGER'S FRUIT STORE
1148 East 71st Street
SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO DOBITE VEDNO PRI NAS Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
DOT'S CAFE
Slovenska gostilna — DOROTHY URBANČIČ, lastnica SE PRIPOROČAMO ZA OBISK	-
15930 Saranac Road
MU 3871
Iskrena božična in novoletna voščila vsemi
V sem Slovencem in Hrvatom želimo vesel božič in srečno novo leto 19481
YANO SERVICE
ANDY YANO, lastnik
562 E. 152 St - GL 0060
SOHIO GASOLIN
Motor Tune-up Starters
Rebuilt Carburetors — Fuel Pumps Generators — Minor Repairs
JERMAN'S CAFE 3840 St. Clair Avenue
GOSTILNA
Želimo prav vesele božične praznike vsem našim obiskovalcem in prijateljem!
V naši gostilni postrežemo ob vsaki priliki z najboljšim prigrizkom in vsakovrstno fino pijačo.
FRANK VIDMAR JR.
1171 E. 74th Street
EX 2553
MESNICA IN GROCERIJA
Vsem našim cenjenim odjemalkam in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost v preteklem letu ter se priporočamo za nakup mesenine in grocerij-skih potrebščin za praznike. Imeli bomo vsUkovrstno hrano po nizkih cenah.
Želimo vsem vesele božične praznike in srečepolno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGODEJNO NOVO LETO!
vsem našim dragim prijateljem, za poset v našem uradu, za kar se Vam toplo zahvaljujemo, ter v bodočnosti priporočamo.
Vršimo (vseh vrst) uradne notarske dokumente Pošiljamo denarna naročila v vse evropske države, vse pošiljatve so jamčene. Pošiljamo tudi pakete z obleko in jestvinami, vašim svojcem v Evropo, in za iste imamo zavoje v zalogi. Za točno in vljudno postrežbo se lahko vselej zaupno obrnete na naš ura.
STEVE F. PIRNAT CO. 6516 St. Clair Ave.	HE 3500
CLEVELAND 3. OHIO
STRK N 6
ENAKOPRAVNOST
m
1^ Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
v JAMES SlAPNIK, JR.
^ 6620 St. Clair Avenue
i "; ^ HEnderson 8824 I %_'i) CVETLIČAR
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najaibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE
SE PRIPOROČAMO
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
, ROSEDALE DAIRY
^	\ Slovenska mlekarija,
^	1083 EAST 68th STREET
( \ HEnderson 4926
Janies J. Macerol, Prop.
MIKE POKIAR & SON
GULF
COMPLETP] SERVICE
Tubi in tajerj i—baterije in avtomobilske potrebščine. I	Ignition Work — Auto Wash
East 43rd & St. Clair Avenue
\
ENdicott 9181
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
Kdor hoče imeti za praznike kozarec dobrega vina, naj se oglasi pri nas.
KRAMER'S
BONDED WINERY
5303 St. Clair Avenue
Iskrena božična in novoletna voščila vsemi
J. OBED
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem naMm odjemalcem in prijateljem!
Priporočamo našo slaščičarno v naklonjenost, kjer vam bomo vedno prvovrstno postregli.
Vsem starim znancem in prijateljem želimo prav vesel Božič in srečno Novo leto!
LOUIS ERSTE
6802 St. Clair Avenue
" BONDED WINERY NO. 156
""WnBA.
Mi imamo v zalogi vsakovrstna fina vina. Se priporočamo vsem zk obisk. Pokličite nas po telefonu:
HEnderson 3344
SOD
Popičev Matuh je tistega lets zelo vztrajno začel popravljati sode. Sicer je bila šele spomlad torej še ni nastopil čas poprave sodov, toda iz njegovega dvorišča je prečestokrat odmevalo:
"2vink, žvink, žvink ..." In Popičev Matuh ni bil kak Rodar.
Sosedje se nekaj časa niso zmenili za to nabijanje sodov ker ga pa le ni bilo konec, si je ta ali oni rekel:
Kakšnega hudirja pa ima Matuh s temi sodi?"
In tako je šlo dalje.
Za vasjo, na koncu doline, se je dvigala široka planina in ljudje so pravili, da sb v planini hostniki. Parkrat so se tam spopadli z Nemci, ki so imeli mrtve. Zato si Nemci niso upali kar tako v planino. Zato pa so tembolj pazili na vasi, da bi ta ne imela zvez s planino in da bi ne podpirala hostnikov. Včeraj je le za las manjkalo, da Nemci hostnikov niso dobili v vasi. Nemci so bili že pri prvih hišah, ko so hostniki zapuščali šele zadnje hiše. V tem viharnem življenju, skozi katerega je šla vas, pa je mirno, enakomer no donelo iz Popičenega dvo rišča:
"Žvink, žvink, žvink ..."
Ko da bi na Matuha ne vpli valo, kaj se godi in kako nje govi sosedje trepečejo pred Nemci.
Enkrat so obkolili Nemci vas in napravili po vseh hišah pre iskavo. Na Popičevem dvorišču pa:
"Žvink, žvink, žvink ..."
Enkrat so prišli in so odgnali nekaj ljudi. Na Popičevem dvorišču pa zopet:
"Žvink, žvink, žvink ..."
I^otem so prišli Nemci in so zažgali hišo na koncu vasi. Hiša še ni pridno gorela in že se je oglasilo Popičevo dvorišče:
"Žvink, žvink, žvink ..."
Nemci so bili trdno prepričani, da ima vas zveze a hostniki, vendar ji tega niso mogli dokazati, zakaj kadar koli so še tako iznenada udarili na vas, so vedno udarili po praznem — hostnikov nikoli niso dobili v pest.
Enkrat so Nemci prišli tudi k Matuhu in ga izpraševali, če ve, da bi kdo imel zveze s planino. Matuh, ki je ravno stal pred hišo, se je počohal za ušesom in rekel:
"Vrag ga znaj, jaz sem star kmet in se ne brigam."
Potem pa je počasi odšel proti mestu, ki je vodil na skedenj, pristopil k sodu, ki je stal tam, in začel mirne duše tolči s kladivom po obročih. Nemcem se nikakor ni mudilo, ker je bila malica dobra, zato so ostali in sedeli pred mostom. Matuh pa se je ukvarjal s sodom. Obroči se nikakor niso dali pritrditi, dasiravno je njegovo kladivo vztrajno pelo:
"Žvink, žvink, žvink ..."
Nemci so postali nervozni.
"Nehaj no, zverina, saj svoje
lastne besede ni mogoče slišati."
Matuh je dobro izkoristil čas; ko so Nemci odšli, je bil tudi sod gotov, tako, da ga ni bilo treba več nabijati.
Nekega jutra pa so Nemci spet prišli k Popiču. Bilo jih je nenavadno veliko, vendar ni bilo med njimi kaj posebnega opaziti.
"Mati, daj jim žganja," je ukazal Matuh, "jaz moram tisti sod malo popraviti. Preklete, doge so čisto razsohle.
In začel je korakati proti mostu, kjer je stal sod. Toda preden je Matuh dospel do soda, je skočil za njim nemški eseso-vec in ga z vso močjo sunil od zadaj s puškiniijn kopitom tako, da je Matuh padel na tla. Preden se je utegnil pobrati, je bil že obkoljen od esesovcev. Tisti vojak, ki ga je prej udaril s puško, je zdaj vpil:
"Zdaj smo te dobili tako rekoč in flagranti. Ti si torej tisti hudič. Ti se spoznaš na A^rse-jeve znake. Kaj pomeni ena točka ?
Udaril ga je enkrat z vso močjo s pestjo po obrazu."
Matuh še ni utegnil odgovoriti, ko je esesovec spet zavpil:
"Kaj pomenita dve točki?"
Na Matuha sta padla dva udarca. Možu se je zdelo, da mu je vojak izbil škrbino v desni čeljusti in se je hotel pripraviti, da bi stvar izpljunil. Toda ni utegnil storiti, ker ga je vojak medtem zopet trikrat udaril in vpil:
"Kaj pomenijo tri točke . .?"
Matuh je tedaj utegnil izpljuniti izbiti zob g kepo sokrvice.
Potem je začelo padati po Matuhu od vseh strani:
"In štiri točke ... ?"
"In ena točka s piko ..."
"In dve točki s piko?"
"In tri točke s piko?"
(Dalje na 7. str.)
Ješčo Polska nezgirrjjela
(Dalje s 5. stram.)i
kler se ni zadnji voz vrnil čez progo.
Četa 80 gardistov je mirila splašene konje in odbijala sovražnika. V zadnjem trenutku smo prešli veliko cesto, po kateri so se že bližali nemški "Tigri." (Kakor smo pozneje zvedeli, smo padli v klešče ustaški diviziji in nemškemu tankovskemu oddelku).
Do Žumberka so nas spremljale topovske granate. Izmučeni smo popadali k počitku. Ko sem se zbudil, smo ležali na slami poleg ognja, kjer so se nam sušili premočeni čevlji. Zopet sem ugledal svetlolaso dekle, ki je klečalo poleg Poldeta, ranjenega v nadlakt. Pri slovesu ni nihče mislil na tako svidenje. Po njenih bledih licih, ki ni bilo nič manj belo od Poldetovega, so drsele debele solze. Polglasno je šepetala:
"Ubogi fantje . . . ubogi fantje . .
"Tovarišica! Nikar tako žalostno," je šepnil Polde, "bomo vsi zajokali. Rajši zapojmo . . se je delal zdravega in tiho zabrundal: "Kam pa greš, črnolas-ka . .
Dekle je sedlo na poleno in prekrižalo roke na kolenih. Začudeno je gledala Poldeta, a njeno začudenje se je mešalo s solzami sočutja.
"On vedno poje," sem ji skušal pojasniti. "Rad ima pesmi."
"Junak," je zašepetala.
"Jaz nisem junak," se je branil Polde, "ti si junak, ker živiš v tem peklu in pomagaš tovarišem."
Odkimala je z glavo: "Vsa moja sreča, da sem tu, drugače morda ne bi bila več živa."
"Od kod pa si?"
"Iz Varšave."
"Poljakinja?"
, "Da. Bila sem v taborišču, pa so me partizani rešili," je skromno dejala. V njenih očeh se je j svetlikala hvaležnost. Nismo si-jlili v njeno zgodbo, vedeli smo, j da so njena mlada leta polna i bridkosti in težav, kakor so bila naša. Strmeli smo v plamen in mislili na dom, na šolo, na starše, in prij&telje. Njen blagi glas je prekinil tišino:
"Kmalu bo konec te vojne. Potem' bom šla domov. To bo lepo, kajne?" nas je po vrsti vprašujoče pogledala.
Verjeli smo njenim tolažilnim besedam in nemo prikimali. Zopet je bilo vse tiho. Poldeta je zaskelela rana, da je zaječal. Dekle je priskočilo in ga dvignilo. Polde se je nasmehnil in še-petaje zaprosil:
"Tovarišica, zapoj nam poljsko pesem."
Vprašujoče nas je pogledala, kot da bi hotela reči, ali se spodobi peti v takih trenutkih? Sedla je in s tresočim glasom zapela :
"Ješčo Polska nezginjela . .
Tiho smo poslušali lepo pesem. Poljska ni uničena. Z nami vstaja k lepšemu življenju.
Prepeljali smo ranjence, se prebili v Beograd in dočakali za-željeno svobodo. Pozabljali smo težke trenutke, ki smo jih preživeli in začeli živeti za bodočnost.
Sedaj je to dekle zopet pri nas, kjer se je borilo za svobodo. Zopet sem slišal isto pesem kot nekdaj v Žumberku.
Prerinil sem se do nje. "Tovarišica, se me spominjaš?"
Pogledala me je zmedeno in odkimala z glavo.
"Spomni se Žumberka in ranjenca, kateremu si pela isto pesem .. . se zdaj spominjaš?"
"Ah, da! Kje je ranjeni in ostali, ste vsi živi ? Kje, kje . .." Zmajijkalo ji je besed. Stiskala mi je roko. Oči so se nama ro-sile, ne od dima, od veselja. Ostali so se nama pridružili. Morala sva pripovedovati in pripovedovati vedno znova.
Ob ognju so spet zadoneli klici:
"Živelo bratstvo naših narodov—skovano v borbi za osvoboditev! . . . živelo . . . živelo večno! ..."
(Ponatis iz "Slovonikega poročevalca")
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
FRANK STRUMBLY
STAVBENI KONTRAKTOR
Highland Road-Highland Heights Telefon: Hlllcrest 225 W 5
v slučaju, da se odločite dali zgraditi novo hišo, pokličite nas. Gotovi ste lahko, da bo vse prvovrstno izvršeno v vaše zadovoljstvo.


Iskrena božična in novolelna voščila vsem!
PRIJATEU'S PHARMACY
Slovenska lekarna ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4212 Prescription Specialists We Deliver
CHARLES & OIGA SLAPNIK
Cvetličarna Iskrena božična in novolelna voščila vsem!
6026 St. Clair Avenue
Express 2134
Razveselile vašo maler, sestro ali dekle za božič z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages.
Se priporočamo za obisk.
'M'. Vi-"."' '
MR. IN MRS. LOUIS STRNAD
J
1168 East 77th Street ,
vogal Donald Avenue Mesnica in grocerija
Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so t&om leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v prihodnjem letu.
Želimg vesele božične praznike in srečno Novo leto vSem prijateljem in znancem!
FRANK GRUR .
1132 East 71st Street
MESNICA
Priporočamo se za naklonjenost, ker v naši mesnici boste vedno dobili prvovrstno mesenino.
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
SUPERIOR BODY & PAINTING
6605 St. Clair Avenue
EN. 1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo, ga lahko zanesljivo izročite nam, in izvršili bomo najboljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fender je in ogrodje ter barvamo.
Se priporočamo za naklonjenost.
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!

A. J. Terbovec
POTNI D02IVUAJ
(Ponatis iz revije "Čas" letnik 192^)
Na Dotovanju človek marši kaj doživi, dobro in slabo, tuin-tam pa tudi kaj smešnega. Ta-
' tist pride. Poberem na mizi neko knjigo in skušam s čitanjem malo premotiti bolečine. Pri tem pogosto pogledujem na uro in večkrat prisluškujem, če ni ob-stala. Ej, kdaj bo še devet! Po-grem ven, in begam brez cilja lagoma se začnejo kazati prvi po zapuščenih mestnih ulicah, znaki jutranjega svita; skozi Truden, se končno ustavim pred okno že razločujem medle obri-uradom nekega zobozdravnika, se okohških hribov.
Bil sem prepričan, da ne pri-^
'«^11	CLAVAA AO. I	-t- CV~ y	..	__	_
k dogodbice so včasi malen-	" svojm delom tako zgo-
koBtne same na sebi, a se trdo. ""»i'	^ °
sobo, ki je bila odprta, ces,
bom vsaj prvi na vrsti, ko den-
Vratno drže v skritih kotičkih našega spomina. Leta minejo včasi, ne da bi se pokazale na površje, toda naj kdo omeni kakšen kraj, ki je v zvezi z eno ali drugo dogodbico, pa se do-tična naenkrat pojavi, kot bi hotela reči: "Ali še veš, kako je bilo takrat?" Hočem tu nekatere zapisati, morda bodo koga zanimale.
Kar prižvižga po stopnjicah in plane v sobo zobozdravnik. Mlad mož je, s kratko pristri-
(Dalje na 8. strani)
SOD
Nadaljevanje s 6. str.
Essesovci so Matuha porinili k sodu na mostu in tisti, ki je imel tudi prej prvo besedo, mu je grobo ukazal :
"Odpri dno!"
Ker Matuh ni takoj zapopa-del smisla tc' zapovedi in se je
"In ena točka in dve piki . . "
Za vsako točko in za vsako piko je padel po en udarec na njegovo glavo. Nazadnje se že ni razločil noben alfabet več in V Valley, Washington je na- gg udarci kar deževali na Ma-seljenih več slovenskih farmer- tuhovo telo. In tudi roke esejev. Večinoma so vzeli domovi- sovcev niso več zadostavale za i šs malo obotavljal, ga je silni sča (homestead) za časa pred-1 udarce, ampak so jim prišli na udarec od zadaj spomnil k izvr-sednika Clevelanda, ko je via-1 ponioč škornji, ki so se začeli' šitvi. Pograbil je torej za dleto dala v Ameriki velika industri- j	v kmetov trebuh. To je j i" za kladivo in začel zbijati
jalna kriza. Svet je tam precej trajalo tako dolgo, dokler se obroče na spodnjem koncu so-
Matuh ni zgrudil na tla in padel da. Ko je zbil že dva obroča, v nezavest. V zadnjem trenutku I še ni hotelo izpasti iz dog, se je Matuhu še zabliskalo, da j nioral je zbiti še tretji obroč in ga je nekdo izdal, potem dolgo tedaj je dno šele padlo na tla
pust in nerodoviten, zime pa dolge in hude, a naši čvrsti Gorenjci si znajo povsod Napraviti življenje.
Sedem v vlak v Spokane in Se pripeljem v Valley, ko se je Že mračilo. V mestecu, ki komaj Zasluži to ime, je bil takrat sa-ftio en pohleven hotel. Preosta-jalo mi ni drugega, kot prenočiti tam, ker naših rojakov ni bilo v mestu, ampak so živeli Raztreseni no okoliških gričih.
ni vedel za ničesar.
"Dno je izbito," je rekel Ma-: tuh kakor strokovnjak.	j
"To vemo," je dejal eden vojakov in obrnil sod kvišku, tako, da je bila luknja zgoraj.
"V sod!" je zavpil neki drugi vojak nad Matuhom in ker se
Vojaki so ga sedaj prenehali suvati, le eden ga je še s škornjem dregnil v rebra in zaklel:
"Čakaj pes, ti se boš še spomnil Morsejevega alfabeta."
Potem je stopil en vo^k na,
_________ ____________ ^_______ tatarman po škaf vode in ga iz-	takoj zganil, so ga že pri-
V sobici, katere posestnik sem | lil na Matuha. Ta je počasi pri-1	štirje vojaki okrog
postal za eno noč, ni bilo dru-1 hajal k sebi. Ko je spet odprl	dvignili kvišku in ga
gega pohištva, kot postelja, stol'oči, na njih ni bilo nobene me- i Potlačili z nogami navzdol v 'a običajna omarica, z umivalno gle več in je videl mnogo jas-[®°^' vojaka sta pograbila skledo in vrčem vode, kot je pač, nejše, kakor pa pred omedlevi- \	poveznila na sodovo
h navada v malih, zakotnih, ali! co. Cisto razločno je bral na j o'^P^'tino iz katere je še molela starinskih hotelih. To seveda! obrazih esesovcev, da je za nje-1 Sj^^va. Z dnom sta tolkla po gla-zadostuje za navadnega potni- j ga nastopil konec in da je iz-J® poniževala, toda pri ka; najbolj važna je pač po- gubljen Ko je to spoznal, so se opravku se je težko hrasto-stelja, potem pa voda, da se! njegove misli spet utrudile, ta-;	razletelo na dva dela in
človek zjutraj umije.	j ko niso vedele za ničesar več. i ^8,tuhova glaVa se je zopet ne-
Dobro izpočit vstanem zjutraj Zaprl je oči in tiho ležal dalje. koHko dvignila. Tedaj je neki
/.
% pričnem napravljati. Bilo-je šs precej zgodaj in jesenska se še ni vzdignila. Ko se umijem in obrišem, stopim pred Ogledalo, da dovršim svojo toaleto. Toda, o groza, ne vidim Da nisem preko noči duh postal, sem čutil pri umivanju, pa, ker sem bil lačen, kar
Vojaki okrog njega so se nekaj	priatopil in postavil na
pogovarjali, potem ga je eden	puškino kopito s tako
spet sunil s škornjem in zakri-	J® glava za celo ve-
čal :	I likost ponižala.
"Vstani, svinja!"	i Takrat *pa je pristopil tisti
Matuh se je le s težavo sko- esesovec, ki je bil komandant, bacal pokonci. Gredoč je hipo-| "Ne prehitro ubiti," je dejal, ma pogledal obraze svojih do-'Nato je zaklical v množico vo-- .	mačih, ki so strmeli iz ozadja jaštva na-dvorišču, iz katere je
oaje pri duhoviti ni navada. Res, j temne veže. Videl je tudi, da je | potem prišel vojak, ki je začel bil sem malo krmežljav in za-1 njegovo dvorišče polno voja ' "	'	-	—
span, kar je moja priljubljena stva ^&zvada ob jutrih, zato si po-Govno izmijem in obrišem oči.
f'a ni nič pomagalo. Samo nekaj motno sivega me gleda iz 'Okvirja. Domislim se, da je 'ftorda ogledalo na debeU) s pra-^om pokrito, ker ne pokažs 'Nobene figure, "in že sem iz-] ^gnil roko, kot drevo mladiko ^ maj," kot je dejal pesnik Zupančič, "in tedaj" — sem po-^gnil z roko po goli steni! ^ Ogledalo je obstojalo iz samega M 'Okvirja . . .
Oblekel sem se potem kar 'fia pamet" in odšel na prosto. ^0 sem prišel do prve žabje lu-,"^ ^3, sem se sklonil in gledal . . . I "W ^imogredoči so najbrže mislili, "^9. sem kak učen naravoslovec, se zanima za skrivnosti žab- ^ kga življenja, v resnici pa je ^ila mlaka moje ogledalo tisto; iutro.
#
. Pozno zvečer sem se vrnil iz "^eke premogarske naselbine v "^Gstece Trinidad, ki je nekako I'aravno središče premogarske '^dustrije v južni Coloradi. Po-
se v hotel, kjer otresem in ^ ' ^%ijem prahu, veseleč se žs '^ ^•^aprej prijetnega odpočitka Po'M ^^oČem dnevu. Res kmalu za- j
sladko in globoko, kot da| ® ^ ziblje jo prelestne vile kolo-1 M I'^dskih gora. Okoli treh zjutraj; M me" prebudi silen znbobol:|% ,^^2 vsake prejšnje napovedi msj,^ ^ (lapadel zavratno v spanju, j ^«Ušam pozabiti in zaspati, pa',# uspeha. Vstanem torej, ho-l.^ seratertja po sobi iri pre-^ ^Ijujem, kaj mi je storiti. Zu-1M ^ j® Š3 tema in po mestu je ^ p^^^"ho. Soba pa mi postane |
vdevati sodu dno. Bil je najbrž kak sodar po poklicu, ker js
to delo silno naglo opravil. Iz Popičevega dvorišča je zopet zabobnelo kakor tolikokrat: "Žvink, žvink, žvink ..." Danes ta odmev ni bil tako strašno votel, kakor druge bar-ti. Nato so vojaki spustili sod na dvorišče, in ker je bil nadvoz na most precej strm, se je sod dobro zaletel, pritrkljal do hišnega vhoda, se odbil na hišnem pragu in se ustavil sredi dvorišča. *
Iz veže so takrat izginili bledi obrazi domačinov in se umaknili v notranjost hiše.
Razen vojaštva ni bilo nikjer žive duše. Toda esesovci so hoteli s svojo kaznijo zastrašiti vas. Najprej so nagnali iz hiše domačine, potem so zbobnali skupaj vse ljudi, ki so jih našli po vasi. Ljudje niso vedeli zakaj prav za prav gre in so neumno strmeli v sod sredi dvorišča, toda komandantov glas jih je kmalu poučil.
"Videli boste kako se kaznuje izdajalec. Popičev Matuh je celo leto dajal banditom zna-, men je v planino, da jih nismo mogli nikdar dobiti. Tudi vi drugi niste boljši. Zdaj bo crknil v istem sodu, s katerim nas je izdajal."
Ljudje se še niso zavedli groznega konca, ki je čakal Matuha. Tedaj je komandant zavpil:	|
"Zabijte žeblje!"	j
Pristopil je vojak s pestjo dolgih žsbljev in s kladivom ter začel zabijati žeblje v doge. Sedaj je bil odmev mrtvaško vb-tel: "Bum, bum, bum ..." i Zdaj je ljudem zastala kri po žilah.	j
Nato sta morala dva kmeta začeti kotaliti sod iz dvorišča na' cesto. Za njima je šlo nekaj vojakov z napetimi pištolami v rokah. Potem.so šli vaščani, a za njimi je stopalo zopet vojaštvo s pripravljenim orožjem. Tako je šlo 130 celi vasi.
Iz soda ni bilo slišati nobenega ropotanja, a tudi kakih stokov ni bilo slišati dasiravno so bili živci vseh vaščanov napeti kakor strune in so razločili vsak škrt peska pod sodom. Nekateri vaščani so se tolažili, da je mogoče Matuh medtem že mrtev.
Cesta po vasi je malo visela in je bila vrhutega še kamenita in jamasta. Zato je sod na vso moč odskakoval, čeprav sta se kmeta, ki sta ga kotalila, tru-
dila, da bi se obračal gladko in brez odskokov. Vojaki so to opazili in oba sta jih zato skupila. Morala sta izpustiti sod, da se je kotalil, kot je sam hotel. Toda tudi sedaj ni bilo živega glasu iz soda.
Sprevod je prišel na konec vasi ... Za zadnjo hišo se je začel breg, ki se je strmo nagibal proti dolini. Prebivalstvo je moralo vstopiti v polkrogu, sredi katerega je negibno ležal črni sod. Okrog njega so se bleščali na pol mrtvaški obrazi esesovcev.
Tedaj se je eden izmed esesovcev z nogo zaletel v sod, ga odrinil s ceste proti bregu in sod se je začel počasi kotaliti po strmini navzdol. S kraja je bil svet travnat in gladek in godova pot je bila mirna. Potem so se začele njive z razori in brazdami in sod je kmalu začel pd-skakovati. čim niže se je sod kotalil, tem više je tudi odskakoval. Ko je bil že sredi brega, so-vojaki začeli streljati za sodom, ko da bi bila to leteča tarča. Streljali vo vedno hujše, čim hujše je sod odskakoval. Nekateri vojaki so tudi vpili.
Doli pred dolino je bil visok neorani rob od njive. Čez ta rob se je sod zaletel z vso silo, od-skočil visoko v zrak in v velikem loku padel na cesto, ki je šla spodaj pod njivo, ter se raz-letel. Toda njegova vsebina je še enkrat odletela v zrak in ljudje so videli, kako so sfrčale doge po zraku. Med dogami je padala po zraku še neka druga masa, ki ni bila ničemur podobna in ki je potem, ko je priletela na zemljo, negibno obležala *a mestu.
Ko so domači, gledali ta prizor, -iim je zastajala kri po žilah. Ker se pa tista črna gmota po dolini ni več ganila, so se počasi zopet umirili, ker so si mislili: "Zdaj je končano tudi zanj ..."
Vojaki pa so se pri tem prizoru obnašali kakor obsedeni. In ko ae je sod naposled razle-tel, so zagnali tak huronski krik, ko da bi doživeli veliko, odločilno zmago.
Nato so se na kamionih odpeljali iz vasi.
Vas je zopet ostala sama z mrtvim Matuhom na travniku pod seboj. Tam je ležal mrtev •človek, ki je daroval svoje življenje zato, da je v gorah ostalo živih toliko drugih ljudi.
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELI VSEM

Drenili's Beverage Dist. Co.
Erin Brew - Budweiser - Michelob Duquesne Beer and Drewrys Ale La Boheme and Gibson Wines
Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem, društvom, gostilničarjem,
organizacijam in posameznikom
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in
prijateljem našega na trgu najboljšega piva
m
23776 LAKELAND BOULEVARD
REdwood 3300
J. DRENIK, lastnik
EUCLID, OHIO
®sna, torej se napravim, 1
i/eservš _
,_M/Awitjiini II iB)iEiEir\
W^iMJLuncfies
GERL'S CAFE
756 EAST200th ST.- KE 1980
Za prijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. - Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje. VEDNO OKUSEN PRIGRIZEK Se priporočamo za naklonjenost.
MARN'S DRY CLEANING
6518 ST. CLAIR AVENUE
ENdicott 2940
Sčistimo, zlikamo in popravimo obleke
Vesale božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
(KM. RO&EL & SIN
6526 St. Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
Se priporočamo, da si daste obleko napi-aviti pri nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčigtiti ali zlikati.
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem SlovencemI
Iskrena božična in novolelna voščila vsem!
JIM OKORN
6906 ST. CLAIR AVE. Krojačnica in čistilnica oblek
čistimo in popravimo moške in ženske obleke.
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi
1166 East 60th Street
HEnderson 8492
0
Mleko potrebuje vsaka družina. V naši .mlekarni ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovoljivo po-strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir.
Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
JOHN J. SAYE DELICATESSEN STORE
FRANCES IN JOHN SAVE
1145 East 80th Street
HVALA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLOSTI IN PRIPOROČAMO SE ZA BODOČE
Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo veselo božične praznike in srečno novo leto!


STRAN 8
ENAKOPRAVNOST
17. decembra 1947
OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St. Clair Ave., EN 9204
Sladoled — slaščice — cigarete in šolske potrebščine
Imamo lepo izbero krasnih voščilnih kart za vse prilike ter se priporočamo za obisk.
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
'NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da imamo fino sveže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike si ga nabavite v naši mesnici. Imamo tudi vsakovrstne grocerijske potrebščine. — Se priporočamo za naklonjenost.
W. KLOPOTOWSKI
6901 St CIalr Ave, HE 6«38
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
J. C. MUCHITZ
Bonded Winery
wms
1081 ADDISON ROAD — HENDERSON 0782
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Božeglav

6010 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 0282
Vašim gostom boste za praznike lepo postregli ako jim boste servirali fino in slastno vino, katerega dobite pri nas vsakovrstnega.
Prodajamo na kozarce in steklenice ter se priporočamo za obisk. Pri nas boste vedno dobili veselo družbo in najboljšo postrežbo.
ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE V NADI, DA SO V NOVEM LETU ZASIJALA BOLJŠA DOBA,
MR. & MRS. L ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET
Grocerija HEnderson 0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Velika zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre obede.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
POINI DOŽIVLJAJ
(Nadaljevanje s 7. strani)
ženimi brčicami, nekoliko udr-tih oči, pa razigrane volje; v gumbnici ima žareč nagelj, ki sicer že malo poveša glavico, a kljub temu požrtvovalno vztraja na svojem mestu. Mož se mi je zdel lep kot sam Mesija.
"Kaj pa ti počneš tukaj v tej zgodnji uri?" me vpraša mladi mož začudeno.
"Zobozdravnika čakam," odvrnem vdano; "zob me boli tako neusmiljeno, da sem hotel biti na vsak način prvi na vrsti."
"Well," se zasmeje doktor zo-boslovja, "če je tako, pa lahko pogledam kajona, ki ti dela toliko preglavice. Pravzaprav sem bil namenjen spat, po večerni veselici, ki se je raztegnila sko-ro do jutra in sem hotel samo neko stvar od tu nesti domov, toda, ker zobobol ne gleda na uradne ure, tudi jaz ne bom."
Odloži klobuk in rokavice, vrže na se bel predpasnik in pogleda nevtolažljivi zob.
"Cisto neznatno razpoko ima," pravi, "to se bo hitro popravilo."
In res, za dobre pol ure je bil zob izčiščen in zamazan s primerno tvarino.
Plačam, se lepo zahvalim po vrhu, in odidem žvižgajoč v prijeten hlad mladega jutra. Prvi soinčni žarki so spreminjali sneg na vrhuncih oddaljenih gora v srebro in zlato, in ptiči so peli svoje jutranjice tako veselo, kot se nikoli. Od takrat sem prepričan, da tudi celon&čno krokanje včasi ni tako brez koristi, kot pridigajo črnogledi.
*
Pred nekaj leti se je bil razširil glas o čudodelnem padarju, ki se je baje zarotil, da prežene revmatizem s tega sveta. Živel je ta mož v malem gnezdu, imenovanem Turtle Lake, v eni na-hiš severnih držav. Podporna organizacija, katere uradnik sem takrat bil, je imela mnogo sitnosti s člani, ki so se zatekali za pomoč k omenjenemu ču-dodelniku, torej je bilo sklenjeno, da se popeljem tje, vso zadevo temeljito preiščem in poročam.
Pomlad, dražestna hčerka/'juga, je trosila pestro cvetje po livadah, in svileno listje po drevju in grmovju. Ptiči so znašali gnezda in prepevali, da je bil ves prostan gozd ena sama velika pesem.
Na mali postajici izstopim in sedem na voz, katerega napis je razodeval, da me pripelje do učenega zdravnika. Vozimo se precej čisa preko zelenih poljan in skozi gozdove in končno obstanemo pred veliko farmer-sko hišo. Vstopimo v nekako sprejemno sobo — bilo nas je menda šest mož — kjer nam zdravnikov sin, ki je igral vlogo privatne^-ja tajni'n, razdeli neke tiskane listine, da jih podpišemo. Bile so to nekake iz-
pacijent potrdil, da ve, da ču-. dodelnik ni diplomiran zdravnik, da se prostovoljno podvrže zdravljehju, in da je vsak sam odgovoren za vse mogoče posledice. Jaz skušam tajniku dopovedati, da se še nikoli nisva srečala z revmatizmom, in da želim dobiti od zdravnika samo neke informacije.
Fant pa se kratko odreže: , "Kdor ne podpiše te listine, ne ' pride do zdravnika."
Preosta-jalo mi ni drugega, torej sem podpisal na listino neko izmišljeno ime,, ker mojega pravega imena se mi je zdelo škoda'. Nato boječe korakam za drugimi v operacijsko sobo. Malo mi je odleglo, ker v sobi nisem opazil nikakih mučeniš-kih priprav, saino eno dolgo, nepokrito mizo, nai nji kup nekakih obližev, (ki so izgledalii precej tako, kot podložniki' konjskih komadov), zraven pa vrsto nizkih, trinogatih čevljarskih-stolcev. V sobi je duh-telo po kislem zelju in še nekaterih drugih parfumih, ki jim nisem vedel imena. Zdravnik je bil prileten čokat možak, zelo kozavega obraza in malo križo-gled. Stopim k njemu, ter pravim, da bi rad neke informacije. Cudodelnik pa me samo oblastno pogleda, pokaže na čevljarski stol in reče, naj sedem, ter počakam, da pridem na vrsto. "Orders are orders," sem si mislil — bilo je tudi v vojnem času — in pokorno sem sedel na najbolj oddaljeni stolček.
Zdravmk stopi dostojanstveno k prvemu v vrsti, ukaže mu sleči suknjo in srajco, nakar ga vpr&sa, kje pase revmatizem. Pp dobljenih informacijah, mu pritisne na hrbet velik obliž, zabel jen s sladko tolažbo, da bo sicer zelo bolelo, ampak poi^agalp bo tudi. Na vprašanje pacijenta, koliko dolguje, odgovori, da nič ne računa, ampak navadno da mu da vsak dva dolarja ža trud. To je ponovil pri drugem in tretjem in vseh nadaljnih pacijentih. Vladala je čudovita enakopravnost. Naj je imel bdfailt revmatizem v peti, v mezincu leve roke, v palcu desne noge, v plečih ali stegnu, vsak je dobil obliž na hrbet in plačal dva dolarja.
Meni je gomazelo po hrbtu, ko sem videl, kakšne debele, smolnate obliže pritiska revežem na živo kožo in premišljeval sem, koliko kože ^in mesa pojde z obližem, ko ga bo potegnil bolnik proč. Malo je manjkalo, da nisem dobil rev-matizma od , samega gledanja. Pet pacijentov je odšlo in zdaj je bila vrsta na meni.
"Sleci suknjo in srajco," ukaže cudodelnik.
"Ne jaz," se odrežem kratko.
"Well", se ponudi možak, "če te tako drži, da se ne moreš sleči, te bom pa jaz."
"Oh no, you will not," se za-, smejem,''
P.idar me začudeno pogleda in pravi: "Koliko časa pa že imaš revmatizem?"
"Še nisem imel nikoli z njim opraviti," odvrnem.
"Pa kaj te boli?" poizveduje padar nadalje.
"Prav nič," odvrnem nestrpno.
"Well, po kaj si pa prišel, če nisi bolan?" se razjezi čudodel-nik.
"Tako," se zasmejem jaz, "šele zdaj smo prišli do prave točke: že dvakrat sem skušal povedati po kaj sem prišel, pa nisem mogel do besede, ker ste me hoteli kar po sili napraviti bolnega in zaviti v obliže." ;
Nato mu vljudno razložim, po ^ kakšnih opravkih sem prišel, in; zraven se delam, kot bi verjel ^ v njegovo metodo zdravljenja. S tem sem si pridobil njegovo zaupanje v toliki meri, da mi je pokazal celo knjigo, kamor je vpisoval svoje pacijente. Vprašal me je celo, kaj sodim o njegovem knjigovodstvu, katedo da sam vodi, dasi je le dve leti obiskal ljudsko šolo. Jaz sem seveda poTivalil knjigovodstvo in se čudil njegovi zdravniški učenosti. To ga je spravilo v tako! dobro voljo, da mi je dal rade volje vse informacije, ki sem jih želel in še več.
Pozneje sem videl enega bolnika, ki ga je zdravil omenjeni padar po že opisani metodi. Re-1 vež je stokal v silnih bolečinah; ko je namreč po več tednih odstranil smolnat^ obliž, bil mu je ves hrbet ena sama velika ro-na. Da v takih mukah ni utegnil misliti na revmatizem, je I lahko umljivo.
V malo bajto, ki je predstavljala edino "mestno" restavracijo, sem šel iskat večerjo. Dosti izbere seveda ni bilo, a v takem slučaju mora biti človek zadovoljen z vsem kar dobi. Zabavalo pa me je žlobudranje kuharice, junaške farmerske rdečelaske, ki mi je važno in s orihiernim ponosom pripovedovali, da-je njen fant '"mestni" policaj. Ne vem aili je mislila, da mene tako zanima kot njo, ali se "je hotela poh-'hati, ali mi je hotela že v naprej izbiti iz glave vsakb morebitno ljubavno nagovarjanje. To poslednje je bilo seveda v tem slučaju čisto brez potrebe. Celo pokazala mi je fanta skozi okno. Bil je zagorel golorok, Samsonu podoben far-merski orjak, na katerega naramnici se je blestela svetla zvezda. To je bil edini znak njegovega visokega poklica. Tako sem se seznanil z dvema najvažnejšima osebama v Turtle Lake: s pardarjen in policajem!
Večerilo se je, ko sem stopil na vlak, ki je zavozil v duhteče gozdove, kjer so prepevali kosi svoje večernice. Srkal sem sladke vonjave, plavajoče v žametnem pomladnem zraku in premišljeval, kako pisan je svet, in kako čudni smo ljudje in bil sem skoro uverjen, da je le prav imel tisti, ki je trdil, da je vsakdo na svoj način neumen.
CERARS BAKERY
11704 ST. CLUE AVE
GLenville 6063

Naše posebnost so potice, torte in keki za svatbe^ in rojstne dni. Fin kruh in vsakovrstno pecivo. '^///( 1
Priporočamo se cenjeni javnosti za naklonjenost zlasti sedaj za praznike, ko bomo imeli izvrstno izbero raznega peciva.
NAŠA PEKARIJA JE POZNANA ZA FINO IN OKUSNO PECIVO, TER SMO SE PREJE NAHAJALI NA 6724 ST. CLAIR AVENUE
ŽELIMO VSEM VESEL B02IČ IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO!

KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO
HIŠO, ZEMLJIŠČE, TRGOVINO ALI FARMO, SE OBRNITE ZA ZANESLJIVO IN POŠTENO POSTREŽBO V VAŠE POPOLNO ZADOVOLJSTVO VEDNO DO NAS.
ZAVAROVALNINA PROTI OGNJU IN NEZGODAM ZA AVTE GRADIMO NOVE DOMOVE
KOVAČ REALTY
%0 EAST 185th ST.
KE 5030
Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
Good Time Cafe
Mr. in Mrs. Vicior Hočevar, lastnika
9413 Si Clair Ave.
VSAK PETEK SERVIRAMO RIBJO PEČENKO
KOKOŠJO VEČERJO SERVIRAMO VSAKI DAN
GODBA IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO
Kadar zaželite dober prigrizek, fino pijačo in prijetno zabavo, obiščite našo gostilno.
Vesele božične "praznike in srečno Novo leto!
MIKE'S CAEE
1297 East 55th Street
PAULINE KOCJAN, lastnica
Zahvaljujemo se vsem našim gostom in prijateljem za obisk naše gostilne, ter se priporočamo za naklonjenost tudi v bodoče, ker vedno bomo postregli najboljše. ■
/S2BEER
1	OANCINfr
Lunches dinners Suppeif-
FINA PIJAČA IN OKUSEN PRIGRIZEK Vesele božične praznike in srečno novo leto!
MICHAEL'S QUALITY MEATS
3946 St. Clair Avenue
EX 5440
Michael V. Klemencic ml., lastnik
Gospodinjam se priporočamo za nakup fine sveže mesenine, prekajene šunke in klobase.
Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo letel