NARAVOVARSTVENO OBMOČJE V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH (Gradivo za predlog) MAR JAN RAVBAR Kamniška-Savinjske Alpe sadijo med večjo, na­ ravno zaključeno, pretežno prvobitno pokrajinsko območja naravnih lepot. Njihove znamenitosti imajo P.oseben narodni, kulturni, znanstveni in rekreacijski pomen. Naravne in kulturne vrednote osrednjega delo Kamniško-Savinjskih Alp noj bi se ohranile v dobro prebivalstvo, znanosti in go• spadarstva. Prvi predlogi za zavarovanje nekaterih najlepših predelov Savinjskih Alp segajo v čase pred druaa svetovno vo1·no. Tokrat so nomerovolt rozg l0s1ti l ogarsko do ino z Okrešljem za narodni park (še zdaj so ohranjene modre opozorilne table pri vstopu v logarsko dolino), vendar da uresničitve ni prišla. leto 1950 je bil zavarovan Robanov Kot. Med povojne varstvene ukreP,e lahka štejemo tudi za­ časno zavarovanje Vel,ke ~lanlne. Znanih je še več predlogov, ki po niso bili uresničeni: orh. Ko­ pačo predlogi za zavarovanje doline Kamniške Bistrice in Velike planin'! iz leto 1958, projekt tako imenovanega »Kamniškega nacionalnega parka• iz leto 1963 itd. : leto 1965 je dr. Piskernikovo pripravila predlog za ustanovitev bilateralnega . parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Istočasna so v Avstriji pripravili podoben predlog. S tem bi se oba dela stikala. Toda da realizacije Koroško­ slovenskega parka ni prišla, ker je Piskernikova leto 1967 umrla. l eta 1968 je idejo a krajinskem parku ponovna oživelo in Zavod za spomeniška varstva SRS je po naročilu Biroja za regionalno prostorsko pla­ niranje izdelal predlog, po katerem bi se park razširil no vzhod in zahod. Ta predlog vsebuje tudi členitev no več enot z različno strogimi var­ stvenimi režimi. N ov predlog zavarovanja Kamniških Alp je nastal leta 1974 v okviru regionalnega prostorskega pia­ no: Najpomembnejšo naravna dediščina SR Slove­ nije. To predlog v bistvu nadaljuje težnje pa kompleksnem varovanju vsega gorskeQO sveto. Za• ščita predlaganega Komniško-sovin1sko-karavan• ške\la območja je bi lo uvrščeno v varstveno kate­ gorijo krajinskega parka. Predvideni park bi segal nekaka od Stola no zahodu do doline Tople in Smrekovškega pogorja no vzhodu. Obsegal bi torej ves visokogorski svet med državno mejo na severu in južnem obrobjem Kamniških Alp. V junij 1975 je prišla p_ abudo od občine Kamnik, da bi se zavarovanje Kamniških Alp pakrenilo z mrtve točke. Predstavniki občine žele, do bi se pripravil predlc;,g za zavarovanje, za status narod• nego parka. No skupnem sestanku v prostorih občine Kamnik (4. 6. 1975) je bilo sklenjeno: Za­ vod SRS zo spomeniško varstvo priprav, gradivo in variantne predloge za proglasitev Kamniška­ savinjskega narodnega parka, ki bi obsegal po­ vršje med Kokro in Savinjo in bi vključeval le osrednji greben Kamniška-Savinjskih Alp. l e izje­ moma bi narodni park sega l vzhodneje ali za­ hodneje od omenjenih rek. Predlagani narodni park bi bil gorski in visoko­ gorski park. To bi bila njegova glavno in poudarjena značilnost. Druge nje13ove značilnosti bi bile še: gozdne površine, turizem in planin­ stvo, raztresene gorske kmeti/ 'e in manjša gorska naselio. Ravnini, tudi obde ovalne površine so neznatne. Prav tako ni industrije in večjih naselij f nojvečji naselji sto Solčava in Jezerska). V pred- 090 sta dva cestna mejna prehoda (Jezersko za mednarodni in Pavličevo sedlo za maloobmejni promet) in tri turistična gorska središča z žični­ cami (Veliko planina, Jezersko in Krvavec). Vsa našteto dejstvo niso v nasprotju z zavoro• vonjem, nasprotno celo utemelju1ejo go. V zvezi s tem namenom naj se: - ohrani lepota in prvobitnost prirodne in kultu"rne pokrajine; - varuje značilno flora in favno; - omolloči uživanje naravnih in kulturnih vrednot območ10 čim širšemu krogu ljudi; - usklajojo ukrepi za varovanje, ne11ovonje in go­ spodarsko pospeševanje območja z interesi znano­ sti, rekreacije in prebivalstvo, ki prebiva na tem območju. Nasprotno po po našem mnenju niso v narodnem parku zaželeni: - industrijo (predvsem •umazano• industrijo); - večji energetski objekti; - več10 naselja; - več1i infrastrukturni objekti; - rudni kopi, kamnolomi, peskokopi; - vsi onesnaževalci vodo in zraka; - večje tehnične naprave, ki spreminjajo podobo pokrajine; - velike avtomobilske ceste; - kmetijske in gozdne plantaže; - hrup ipd. Režim narodnega parka načeloma dovoljuje gra­ ditev novih prometnih poti (ceste, žičnice), če niso v nasprotju z namenom zavarovanja. Dovoljene so tudi takšne aospodorske dejavnosti, ki ne pri­ zadevajo pokraJ ine, ampak celo ohranjajo njene značilnosti. Tudi turistično središča z napravami za zimske športe so načeloma dopustna, Vendar bo v bodoče potrebna preprečiti stihijo in nena• črtnost. Zanje bo treba rezervirati do ločene pre• dele, medtem ko bo dru!le treba varovati za vsako cena. Bolj kot dosle1 bo potrebno poudar­ jati načela, da je lepa in ohranjeno narava ne­ precenl[iv turistični kapital. Ta cilj 1e možno doseč, z različno členitvijo pokra­ jine, ta je z opredelitvijo naravovarstveno bolj ali manj zaščitenih con, in sicer con popolne zaščite narave, »mirnih con«, v katerih se tehnični razvoj močno omejuje ter con s tehničnimi nopro• vami!, ki so zarodi naravnih danosti, prometa in že o stoječih naP.rav za to posebej " primerne. Po navedenih izhodiščih je bilo območje Kamniško­ Savin/ 'skih Alp razdeljeno na štiri cone; pri tem je bi o motno coniroti le deloma glede na čle­ nitev naravno omejenih pokrajinskih enot (enoten vizualni prastar ipd.). Conironje temelji na analizi prirednih in kulturnih vrednot prostora ter na dosedaj znanih razvojnih možnostih posameznih območif. V posameznih območjih je taka tem zasnovam prilagojena stopnjo varstvo narave. S tem v zvezi so posebej naslednjo izhodišča: - Kmetijstva in gozdarstvo sto v gorskem svetu nujno potrebno zo ohranitev kulturne pokrajine in za vzdrževanje ravnotežja naravnih sil. Opu­ ščanje gospodarjenja kmetijskih in gozdnih povr­ šin v večjem obsegu bi /rizadelo ne samo turi­ stično-rekreativno, temve tudi naravovarstveno vrednost prostora. Predlogi za naravovarstveno območja zato ne omejujejo kmetijskega in gozd­ nega gospodarjenja. - V območju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer pred­ stavlja naravno in kulturna pokrajino osnova rekreacijsko-turističnega razvoja, imajo ukrepi za njeno varstvo in neaovonje primarni pomen. V prostorsko planiranje integrirani ukrepi za varstvo narave nenodomestljiveiia turističnega in rekrea­ cijskega kapitala Kamniško-savinjskih Alp so zato somoumevn,. - Ustrezno ravnotežje naravnih sil je pogoj zo vzdrževanje in nadaljnje razvijanje naravne in kulturne pokrajine. Zato se z naravovarstvenimi ukrepi ne izločajo pose_gi tistih dejavnosti, ki varu1ejo okolje in nadaljn10 optimalno izrabo pro­ stora Kamniška-savinjskih Alp. - Smisel naravovarstvenega varovoAjo ni v za­ ščiti prostora pred, temveč za človeka. Zato naj bi bila v naravovarstvena območja možno pra• metno dostopnost; z javnimi prometnimi sredstvi naj bi ostal nedostopen le relativna manjši del območja Kamniško-savinjskih Alp. 180 • f~ V J \ p.\;" l",~:rv- • \.,f,,__,., • ._t,i•,, .._ ;;, } ' / ,f:. ~ ,,, {,• iJ -..-~ ""t'• ••-•-' ,,- ~ r' ' ,b t G-• ._; •• ,J,,_ t, 15~_,! l'~ _ t,41. fJ& ~~ r~ ,;rr• ,l✓?Jt~) \ r • r-: .. ~ \ ' • •:' .;_...., •'l~>>'i ; ••. l,ic ,., •" \..._"f • \~-z·•">4-Q ' ......... ~! -~. ~·•""fo J ; / '- • •~,._ • "i_, ,; . '. -.\ ....,_i •i . , ~ : -~K- ~ ' ---r ·'---· Y .. • :}, C • I o -.=; ;.,. l!'l..i :·, ·, .i• .,/~ • ., a., : ·"Jo: · . .. t l't,'~ .! ~ ~ S~IJ I • ..._ ... , ,v p. • 111 ""' r. ;. /'' ,.-J: f-rTtm ";/'! ,.~tt,;.A -~✓-\-: ~ .. , ,~\ , '•" •A t' '• '/J ~ - ---.::_:~ - ;•l1t•'a r • ...- , ( 11 ,.~.,. ,-., rJ :o.7•6 :<. 111 • ~ , l' -~~ tQn1(11(. L -(. l(J. ~y .. , . +" /Ji _ \':, "'?sitJ ~ • \.';i,•:- '-, --""-,; ,,•~ 1,v, .. ~ o , ,1 ~ • • , , -~ >'p ~~-,.,..~; '-. J; ::si'• • o,ia 1- ~ -; • • •. \! 4 ~ .~,t (~• ,.~! ~h !•· , ~ ~,..,~,t" - - 1 181 LEGENDA: ~ ~gg~~o~ ~ d 1 ::::::::::::::::::::::::1 1 1 * meje l. predlogo meje II. predloga l. varstveni režim II. varstveni režim III. varslveni režim IV. varstveni režim naravni spomenik nacionalnega pomena - Zo zagotovitev sodobnih življenjskih razmer stolnega prebivalstvo je pomemben nadaljnji roz­ va·\ zlasti naslednje prostorske opreml jenosti: iz­ bo jšonje prometne povezanosti, možnost ustrezne zaposlitve, izboljšanje komunalne infrastrukture, izboljšanje oskrbe in možnosti izobraževanja. Z naravovarstvenimi ukrepi v sedanjem poselitvenem območju Kamniško-Savinjskih Alp razvoj teh funkcij v ničemer ni oviran. Predlagani osnutek Komniško-Sovinjskego narod­ nega parka zajemo osrednje območje Kamniško­ Savinjskih Alp. No severu se naslanja no jugo­ slovansko-avstrijsko mejno linijo od koder obkroža ves osrednji in najvišji de( Alp. Zunonio mejo poteka no vzhodu po grebenih O lševe on Raduhe, preseko Savinjo pri Lučah, poteka noto po dolini Lučnice, se vzpne no Rogač in Lepe• notko ter nato poteka po juinem robu Kamniških Alp do Storžiča, kjer se meja obrne proti severu do državne meje. V drugi varianti po gre le za dodatno razširitev no zahod, soj se le-to ponuja soma po sebi. V narodni park bi vk ljučil i še pogorje Košute ter dolino Tržiške Bistrice z Lomsko dolino. Poleg osrednjega gorskeqo območja zajemo predvideni park tudi nosledn1e izrozirejše alpske doline: Makakovo kočno, Ra­ vensko kočno Motkov kol, Logarsko dolino, Ro­ banov kot, dolino Kamniške Bistrice ter dolino Tržiške Bistrice. Območje narodnega parka bi zajemalo del teri- torija občin: Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. V skupnem obsegu meri 43 000 ha (po plonimeler­ skem izračunu), kor pomeni 2,17 0/ 0 celotne povr­ šine SR Sloveni je. Kot je bilo že omenjeno, bi v posameznih delih narodnega parka vladali različno stroQi varstveni režimi. Predlos;iomo štiri vrste varstvenih režimov, ki se stopnjuje[O od splošnega in najmilejšega do najstrožjega. Splošni varstveni režim bi velja l za večjo del narodnega parka. Obsegalo noj bi sezonsko in stolno poseljeno območja, ki se izkoriščajo predvsem za kmetijstvo, gozdarstvo in turizem. V tej coni noj bi se torej koncentriralo naselja, objekti in naprave, ki so potrebni za ekonomsko uspešen turistični razvoj, vendar naj bi se razporeditev, velikost in gostoto stolnih ter turističnih naseli( stolno usklojolo glede no raz­ položljivi naravno potencial ter skloano s principi estetskega vk ljučevanja v naravno in kulturno pokrajino. V območjih strožjega varstvenega režimo (tretjo cono) no1 bi se ob smiselni kmetijski in gozdni izrabi vzdrževalo kulturno agrarno i n 9ozdno pokrajino. G lede no naravovarstveno in tur1stično­ rekreocijsko funkcijo bi to cono predstavljalo pre­ hodno območja med , conami miruc ter stolno poseljenimi in gospodarsko ter poselitveno inten­ zivne1e izkoriščenimi prostori (4. cono). Območje strožjega varstvenega režimo noj bi bilo odprto za javni promet zarodi ohranitve sedanje naravne in kulturne pokrajine. To režim bi vel1ol za no• slednjo območja : - zgornii del pogorja Olševe; - zgornti del pogorja Raduhe; - Logarsko dolino; - Jezersko z Ravensko in Mokekovo kočno ; - zgornjo dolino Kamniške Bistrice; - dolina zgornje Kokre (od Komende navzgor); - dolino zgornje Tržiške Bistrice (od Medvodjo navzgor); - dolino zgornje Lomščice (od Slaparske vosi navzgor). Območja strogega varstvenega režimo (drugo cono) noj bi obsegalo v celoti stolno neposeljeno, veči­ noma nerodovitno in le deloma za ogrorno-plo• ninsko, gozdno in lovsko 9ospodorstvo ozkoriščena območja. V drugi coni naJ bi se ohranilo naravno in kulturno pokrajina, brez naselij in prevoznih poti. No to način je to območja mogoče ohraniti kot • cone miru«, ki so nomen1ene aktivnim obli• kom rekreacije v prosti naravi. To režim bi veljal za naslednjo območja: - Motkov kot; - Robanov kot; - pogorje Storžiča (nad gozdno mejo); - pogorje Košute (nod gozdno mejo). V območje najstrožjega varstvenega režimo (prvo cono) noj bi bilo vključeno območje visoko11or­ skego, neposeljenega in gosP.odorsko prokt1čno neizkoriščenega prosloro Komn1ško-Sovinjskih Alp. To režim bi veljal samo zo osrednji greben Kam­ niških Alp ter zo Dolžanovo sotesko pri Tržiču. Navedeno območje noj bi se zavarovalo kot naravni rezervat. Območje bi bilo ohranjeno v sedanjem naravnem stanju, zato bi bilo v njem zavarovano vso živo in neživo naravo, naravni procesi po noj bi v največji možni meri potekali brez direktnih in indirektnih posegov človeka. Za pospeševanje razvoja v celotnem naravovar­ stvenem območju bi bilo potrebno izdelati razvojni program, ki bi moral uskladiti programe razvoja posameznih sektorjev, zlasti rekreacije, poselitve ,n izgradnje infrastrukturnih objektov. Z razvoj• nim pro\lromom bi se uskladili hkrati urbanistični program, občin in elementi pokrajinskega obli­ kovanja. V skladu s sprejetim razvojnim progra­ mom bi se zo območje Kamniško-Savinjskega na­ rodnega parka dopolnili urbanistični redi priza­ detih občin. KNJIGA O NARAVI NA KOROŠKEM F. VOGELNIK Konec leto 1974 je pri založbi J. Heyn v Celovcu izšel prvi zvezek dela, ki obravnavo naravo noše sosednje dežele, pod naslovom Die N atur Kiirn­ tens. Ker gre za bližnjo pokrajino, ki jo omeju­ je/·o no jugu apnenčaste Karavanke in Karnijske A pe, no severu po kristo linične Visoke in Nizke Ture, želim v nekaj vrsticah povzeti vsebino prve­ ga zvezka. Alpe upravičeno zaslužijo, do jih spoznamo. V svetovnem merilu so sicer majhno gorovje, kljub temu pa so daleč bolj pestre in polne vsakovrstnih naravnih znomenitostr kot marsikatero veliko go­ rovje. Nobenemu gorovju se ni posvetilo in se ne posveča z vsem žarom toliko učenjakov, nobe­ no gorovje ni prevzelo toliko umetnikov, nobeno gorovje ni imelo toka burne gorniške zgodovine. Kako noj jih razumemo in doumemo - Alpe in može, ki so živeli zanje - koko noj pišemo o njih, če jih vsaj nekoliko ne spoznamo, če ne obvla­ damo tiste110 najosnovnejšega znanja, brez kale• rego nam 1 e tuje in nerazumljivo vse kor se je nakopičilo v minulih stoletjih? Koko drugačne so planinske ture, če vidiš ,n doživljaš naravo v celoti, če si vsaj malo geologa, mineraloga, glo­ ciologo in botaniko 1 Temu namenu želi ustreč i tudi naša knjigo. Prvo poglavje, najobširnejše, obravnavo geolo­ gijo (Aus der Geologie Kčrntens). Napisal go je Franz Kahler. »Geologija je lepo dosi tudi zahtevna veda,« pravi avtor, »vendar je zani­ mivo, včasih razburljivo spoznati njene izsledke.• Vsak košček sveto je za geologe trd oreh, pose­ bej velja to zo Alpe. Potem ko nam razloži osnovne pojme, nos brez odlašanja povabi no teren in v njegovi družbi popotujemo po gorati Koroški od Stolenske gore v Karnijske Alpe, noto v Karavanke in Visoke Ture ter v Labotsko dolino. Vseskozi sledimo no­ lončni in obenem poljudni razlogi dogajanj v ze­ meljski skorji, kakor se razodevajo no površju in pod njim, od pradavnine do sedanjosti. Precej stran i je odmerjenih rudninam in njihovemu nastanku, soj se je po zaslugi kovin človek vzdig­ nil iz primitivnega životarjenja v udob(e visoke civilizacije. No Koroškem se no noštehh krojih srečujemo s prastarim in storim rudarstvom (zlato, srebro, svinec, cink, železo). Drugo poglavje je prispeval Heinz Meixner (Mine­ rale in Kčrnten). V n[em povzema in poglablja Kohlerjeve ugotovitve. Rudnine so imele no Koro­ škem že davno pomemben delež v gospodarstvu. Od srede 18. stol. se je plelTjotvo ukvarjalo x zbiranjem mineralov. B. Hacquet je prišel no svojih raziskovalnih popotovanjih do Grossglock­ neqo. 2. Zois je znan organizator zbiranja mine­ ralov. Nastalo so pravo mineraloško delo. H. Meixner je avtor četrtega delo, ki obravnavo minerale na Koroškem. Dandanes razlikuje sistematiko kakšnih 3000 vrst in najpomembnejših podvrst mineralov; 536 jih premore Avstrija, Koroško 325. Medtem ko smo pri Kohlerju spoznavali geološko dogojonjo, nos Meixner opozarja no nohojoliščo nojpOflOSlejših in najzanimivejših, po tudi najredkejših m,nerolov od Grossglocknerjo do Labotske doline in Karni jskih Alp. Mineralogi še vedno odkrijejo kcij novega. Iskanje in zbiranje mineralov - tudi prekupčevanje z njimi - se v zadnjem času vedno bolj širi. Noj­ boli priročno razstavo svežih kamnin je grušč, ki se odloga no robu ledenikov v Centralnih Alpah. Fritz Turnowsky je pisec poglavja o flori (Aus der Floro Kčrntens/. Medtem ko so mineraloško najbogatejše Centra ne Alpe, najrevnejše po apnen­ časte gore, je pri flori rovno narobe: na apnenčasti in dolomitni (bazični) podlogi srečujemo najbolj pisano in raznovrstno cvetono, v primeri s katero Ie floro silikatnih (kislih) tal neprimerno siromaš­ nejša (s tem ne mislimo reči, do je manj zani­ mivo). Pri flori [e treba upoštevati ne soma pod­ logo, ampak !ud, zemljepisno lego, velike višinske razlike no krotkih razdaljah (no Koroškem 300 do 3800 m nodm. viš.), smer gorskih hrbtov, katerih prisojno P,Obočjo imajo čisto drugačno mikroklimo od osojnih, ne nozodnie po tudi zllodovino pose­ litve od konca ledene dobe, ki je bilo Koroško za­ grnilo z debelim ledenim oklepom. Pred njim so se občutljive cvetnice morale umakniti v varno zatočišča, kjer so prezimovale celo desettisočletja, dokler niso napočili toplejši časi in se je začelo (ponovno, zakaj vmesnih toplejših obdobij je bilo več!) burno osvajanje kopnih tal, ki smo mu mar­ sikje priče tudi dandanes (nozodovonje ledenikov). Kjer ima gorsko naravo mir pred človekom, lahko lepo razločimo vegetacijske pasove. V ledeni dobi ni bilo takega »reda• : doline so bile polne ledu in zarodi toplotne inverzije so bili ve11elacijski pasovi poslovljeni no glavo. In komo1 so si utesnjene rastline opomogle od mraza, že je bil tu Homa sopiens ter si začel prilaščati naravo zase. Nekaj je treba upoštevati: večtisočletno kli­ matsko stalnost je utopijo. Vsi našteti dejavniki vplivajo no floro posamez­ nega območja; in če stvar obrnemo in postanemo floristi, bomo spoznali, do je v cvetoni zapisano večtisočletno, večdesettisočletno in celo večsto­ tisočletno zgodovino, vse prej kot prizanesljiv boj zo obstanek. Treba se je le naučiti brati 1 Tudi poglavje o flori Koroške ni in ne more biti izčrpno in popolno. Ze golo naštevanje bi pre­ seglo odmerjeni prostor. (Pri kartiranju flore no Koroškem so našteli v posameznih pravokotnikih, ki merijo okrog 50 km•, 300-800 vrst cvetnic in pra­ protnic.) Povsod nos pisec opozarja no najbolj značilne in najbolj pogostne predstavnice posa­ meznega območja. Tudi no redkosti za slado­ kusce ne pozo bi jo: pri SP.ittolu so npr. odkrili no samem sredi gozda vehk grm rumenega sleče (pontsko azalejo, Rhododendron luteum). Osupli !iotoniki si te najdbe še dandanes ne znoja raz­ ložiti. Kakor hitro se je to razvedelo, je bilo treba grm brž zavarovati z žično ograjo, sicer bi ga bili že davno osmukali do korenin. (Podobno so 182