številka 27 četrtek, 8. julija 1999 180 tolarjev
^mem
Vreme
0b koncu tedna bo spre-menljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami.
Republiške štipendije po novem
Če napovedi držijo, potem naj bi bile že od včeraj, 7. julija, dijakom in študentom na voljo vloge za pridobitev republiške štipendije. V času, ko je kadrovskih vse manj, še kako pomembna možnost, ki lajša učenje in študij. Na zavodih za zaposlovanje bodo vloge sprejemali za dijake do 5. septembra, za študente pa do 30. septembra, svetujejo pa, da z oddajo ne čakate na zadnji trenutek. Ze v izogib gneči, ki običajno takrat vlada.
Kdo bo upravičen do te štipendije, bo izmeril nov pravilnik o štipendiranju, ki se od starega razlikuje v kar nekaj pomembnih točkah. Republiško štipendijo bodo lahko pridobili tisti, pri katerih dohodek na družinskega člana v koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega 130 odstotkov zajamčene plače. Tisti, ki štipendijo že prejemajo, pa jo bodo ohranili
le, če cenzusa ne presegajo za več kot 10 odstotkov. Podatke bodo preverjali na podlagi dohodninskih odločb.
Po novem ne bo več razlik med tistimi, ki se šolajo v domačem kraju in tis-timi, ki se na šolanje vsak dan vozijo ali bivajo drugje. Osnovna višina štipendije za vajence in dijake bo znašala 14 odstotkov, za študente pa 21 odstotkov zajamčene plače. Zviša se lahko odvisno od dohodka na družinskega člana in na letnik v katerem je vajenec, dijak ali študent. Priznali se bodo tudi dodatki za uspeh in stroški za prevoz ali bivanje v drugem kraju. Koliko bo novi pravilnik dijakom in študen-tom bolj (ali manj) naklonjen od starega, pa bomo videli šele, ko bo oživel v praksi.
■ Milena Krstič - Planinc
čntente Ff©ro
VELENJE
SLOVENIJA
ISSN 0350-5561
MENJALNICA
PreSemova 23, 3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866
odkupujemo delnice Vegrada po 500,00 SIT
Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522
EUROPEAN COMPETITION FOR TOVVNS ANO VILLAGES IN BLOOM
EVROPSKO TEKMOVANJE V UREJENOSTI MEST IN VASI
Dekleta oblečena v narodne noše, sojim pripela nagelj. Za ljubezen ... Prvič je bila na prireditvi ministrica za gospo-darstvo dr. Tea Petrin, pre-mogovnik jc dobil novega člana Jožeta Staniča, general-nega direktorja Gorenja, Ciril Grcbenšek, ki je vodil prvih šestnajst ceremonialov na skoku pa novo slovesno unifor-mo. Srečko Meh, župan, je kot slavnostni govornik povezal razvoj premogovnika z razvo-jem mesta, ki letos slavi 40-let-nico. Da ima Premogovnik
lepo urejeno okolico, je zatrdil dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije in direktorju podjetja dr. Francu Žerdinu izročil za to posebno priznan-je. Ideja IEMICa, ki nastaja na Starem jašku je znova obrodila Muzej premogovništva Slovenije je odprt, dr. Milan Medved, direktor raziskav in razvoja v premogovniku, pa je naglasil, da projekt s tem še ni zaokrožen. Več o sobotnem praznovanju na notranjih straneh.
■ mkp, fotografija: vos
Andrej in Sašo sta člana alpinističnega društva iz Luč in vajena vzponov in plezanj. Tako ni čudno, da ste se priključila ekipi, bi lepša fasade na objektih, tudi tistih najvišjih, na Kardeljevem trgu v Velenju ■ Foto:VOS
Uredimo naše mesto!
S flosom v Evropo
Na podlagi prizadevanj občine Ljubno in Ijubenskih flosarjev je bila Slovenija lani sprejeta v mednarodno zvezo krajev in dežel, ki ohranjajo izročilo starih tehnik prevozov po vodi, to je splavarjenja. Trenutno so Ljubenci pridruženi člani, za polno-pravno članstvo pa potrebujejo pisna potrdila ostalih krajev in držav. Ljubenski flosarji so lani obiskali španski kraj v Pirenejih, letos so bili povabljeni v Francijo, žal pa se je zapletlo in so obisk preložili na prihodnje leto, seveda pa na Ljubnem gostijo predstavnike sorodnih krajev.
Španski splavarji so jim obisk vrnili že lani, z njimi so bili tudi Italijani, ob letošnjem 39. flosarskem balu, ta bo 1. avgusta, pa na Ljubnem pričakujejo nove goste. Splavarji s Pirenejev so vnovič napovedali obisk, zagotovo pa pridejo še splavarji z reke Piave iz Italije in Avstrijci z reke Drave. Takšno spoznavanje in poglabl-janje vezi bo gotovo pripomoglo k skorajšnjemu sprejetju Ljubnega in Slovenije v polnopravno članstvo mednarodne zveze.
■ JP
Evropska komisija nas bo torek, 13. julija.	0
VELENJE, 3. julija - Glavni na letošnji, že tradicionalni • prireditvi skok čez kožo ob rudarskem prazniku, so bili i tisti, ki so skakali čez kožo. Letos jih je bilo 71: rudarjev, strojnikov in elektrikarjev.
3*.


9770350556014
Ms i AS
DOGODKI
8. julija 1999
novice
v enem
stavku
V znaku 735 letnice
PESJE - Krajani Pesja 7. julija praznujejo krajevni praznik. S praznovanjem so začeli že ob koncu minulega tedna, ko so pri-pravili srečanje balinarjev in balinark iz Šmartnega ob Paki s Pesjani. V nedeljo so pripravili še pohod po krajevni skupnosti, ki so se ga udeležili številni krajani.
Glavne prireditve ob prazniku pa bodo to soboto. Ob 15.30 se bo pričelo gasilsko tekmovanje za pokal kraja, ob 17.h pa slavnost-na seja KS, na kateri bodo predstavili nov grb Pesja ter zloženko, ki so jo izdali ob prazniku. Odvijala se bo pred gasilskim domom, nastopili pa bodo učenci OŠ Pesje in Zenski pevski zbor Stara vas. Podelili bodo tudi tri priznanja za najlepše urejeno hišo v Pesju in Podgorju.
■ bš
Nagrajena ansambla Šaleški fantje in Lipovšek
ŠTEVERJAN - Na 29. festivalu slovenske narodno- zabavne glas-be v Števerjanu je nastopilo 25 ansamblov iz cele Slovenije. Med njimi sta bila tudi dva iz naše Doline, oba pa sta se vrnila s festi-vala s priznanji. Ansambel Lipovšek so proglasili za najboljši trio festivala, Šaleški fantje pa so prejeli nagrado za najboljši vokal.
Mavrici srebrno priznanje
HRADEC KRALOVE - Kvartet Mavrica pa je od 1. do 4. juli-ja sodeloval na mednarodnem pevskem festivalu v Hradec Kralove na Ceškem. fantje, ki prepevajo skupaj 7 let, so osvoji-li najvišje priznanje skupine doslej - srebrno priznanje. Kot so po-vedali, so pred časom izdali kaseto, v pripravi pa imajo zloženko, ki bo najbrž izšla letošnjo jesen.
mtP
Stanovanjski krediti SKB banke
LJUBLJANA - V SKB banki so pripravili za vse, ki so v nacio-nalni stanovanjski varčevalni shemi ostali praznih rok, posebno ponudbo stano-vanjskega varčevanja.
Najkrajša doba varčevanja je dve leti, najmanjši znesek pa 10.000 tolarjev. Višina kredita bo odvisna od povprečno pri-varčevanih sredstev in obresti, največ do višini 400-ih odstotkov. Odplačilna doba bo enaka dvakratniku dobe stanovanjskega varčevanja, vendar ne več kot 20 let.
■ mz
ni ko L i	i s a	m i	107,81
			
Zveza
Svobodnih	^ Jlggp
Sindikatov	^rTI^^
Slovenije	(^fHI
Območna organizacija Velenje	(|yM
Prešernova 1, 3320 Velenjc, telefon: 063/855-712, telefax: 063/853-499
SINDIKALNE INF0RMACIJE
IZREDNA KONFERENCA ZSSS IN PR0TEST SL0VENSKIH SINDIKATOV IN UP0K0JENCEV PRED P0SL0PJEM DRŽAVNEGA ZB0RA PR0TI POSLANSKIM PRIVILEGIJEM PRIUP0K0JEVANJU sta bila v torek, 6. julija v Ljubljani.
Namen izredne konference in protesta je bil, da zakon ne bi bil sprejet oziroma potrjen ter da bi se spoštoval dogovor, po katerem bodo za vse državljane veljali splošni predpisi o pokojninskem zavarovanju.
Podpisana je bila skupna protestna izjava. V primeru potrditve zakona bo ZSSS odstopila od Dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in izvedla naknadni zakonodajni referendum.
SINDIKAT K0VINSKEIN ELEKTROINDUSTRIJE 00 VELENJE
14. in 15. julija bo potekal na sedežu območne organizacije izobraževaini program za člane izvršnih odborov podjetij SKEI zgornje-savinjskega in šaleškega območja. SINDIKAT LESARSTVA SL0VENIJE 0BM0ČNI0DB0R
je na zadnji seji, 16. junija 1999, obravnaval osrednjo točko dnevnega reda o predvidenem načinu reševanja trajno presežnih delavcev v podjetju SMREKA Gornji Grad. Območni odbor je v zvezi z osnutkom programa trajnih presežkov v podjetju, ki je sicer v postopku prisilne poravnave, sprejel vrsto odklonilnih mnenj in stališč. Posredoval jih je upravi podjetja, od katere pričakuje ustrezne odgovore in pojasnila.
Iz sej sveta MO Velenje
Svetniki sprašujejo, odgovorni odgovarjajo Na vsaki seji sveta MO Velenje svetniki za-stavijo kar nekaj zanimivih vprašanj pa tudi pobud se nabere precej. Iz odgovorov, ki jim jih pripravijo odgovorni za posamezno po-dročje, pa boste marsikaj zanimivega izvede-li tudi vi.
Moteče cestne ovire
Na eni od letošnjih sej mestnega sveta je Franc Sever postavil vprašanje, kje v mestu bodo še zgrajene dvignjene cestne ovire. V Uradu za go-spodarske javne službe MO Velenje pravijo, da ugotavljajo, da so te ovire moteče za prebival-ce, ki stanujejo ob cestah, kjer so že postavlje-ne. Stanovalci so jih sami skorajda na vseh lo-kacijah odstranili. Marsikje celo kazijo izgled cest in mesta. Verjetno je tudi v tem razlog, da novih vlog za postavitev ovir skorajda ni. Odprti sta le pobudi za Vinsko Goro v bližini šole in na Škalski cesti, kjer poteka cesta sko-raj po dvorišču stanovanjskih hiš. Oba primera bodo obravnavali v kratkem.
Kako zastekliti balkon?
Jožef Kandolf je na eni od sej vprašal, kakšne so kazni za neprijavljeno in neustrezno zapira-nje balkonov, o čemer imamo v MO Velenje odlok in v kakšnem času mora kršitelj odstra-niti vgrajene elemente. Zasteklitev obstoječih balkonov urejata dva odloka: o prostorsko ureditvenih pogojih za Gorico in o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje. Oba odloka določata, da je na več stanovanjskih objektih (blokih) do-pustno zastekljevanje obstoječih balkonov le pod naslednjimi pogoji: za vsako zasteklitev si
mora investitor pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del. Za vsak blok mora biti za vse balkone izdelan enoten projekt zasteklitve bal-konov, tako da bo zasteklitev vseh balkonov enotna za ves objekt. Tudi material mora biti izbran v skaldu z arhitekturno osnovo ... Kdor želi zastekliti svoj balkon, mora dobiti soglas-je Urada za okolje in prostor MO Velenje. Kazen, ki lahko doleti kršiteije, ki ne upošte-vajo vsega naštetega, znaša od 15 do 30 tisoč SIT.
Zakaj oznake na cestah hitro bledijo?
Ena izmed pobud svetnika Jožeta Kavtičnika je bila, da se talne oznake na cestah pogoste-je obnavljajo ali pa da uporabijo obstojnejše barve, saj v nekaj mesecih skoraj povsem zble-dijo. V Uradu za gospodarske javne službe so pripravili odgovor in v njem zapisali, da pone-kod v svetu talne oznake obnavljajo poredko, na več kot 3 leta (5-6 let, ker so izdelane iz hlad-ne, vroče ali lepljene plastike. Pri nas se za talne oznake uporabljajo klasične barve na osnovi klor-kavčuka, kot to določajo normativi za označevanje cestišč, predpisani od državne direkcije za ceste. Poskusno ponekod nanašajo tudi okolju prijaznejše akrilne barve, ki pa so manj primerne za naše podnebje. V mestih po Sloveniji talne oznake barvajo s klor-kavčuk barvami in to ne le po dvakrat, ampak po večini trikrat na leto. Pri tem je več vzrokov, da talne oznake rišejo z barvami. Eden izmed njih je ta, da imamo v Sloveniji malo novih cest, na katerih bi z gotovostjo pričakovali, da bodo talne oznake ostale nedo-taknjene več let, saj ceste pogosto prekopava-jo, obnavljajo in krpajo. Da bi se izognili uničenju, uporabljajo ce-nejše barve, saj je plastika približno sedemkrat dražja od barve. Res pa je, da drži 3 do 5 let...
Vzrok, da talne oznake ne
obstojijo dlje časa, je tudi zimsko peskanje, pa števil-na gradbišča. V MO Velenje bodo poskušali to omiliti z manj peskanja, na bolj frekventnih točkah pa bodo talne oznake obdela-
Kres na
Plrglovem hrlbu
Velenje - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je s Krajevnim odborom Šalek - Gorica - Bevče na večer pred dnevom državnosti pripravil tradicionalno kresovanje. Preden je zagorel velik kres, je bila v cerkvi sv. Andreja maša za domovi-no, ki jo je daroval župnik Jože Vehovar. Ob velikem kresu je zbranim spregovoril predsednik občinskega odbora SKD Ivan Kralj, udeleženci pa so ob kresu dočakali nov dan. (mj)
li s hladno plastiko...
Ubš
MARIB0R - Kar 60.00o Ijudi, pol-ovica Mariborčanov torej, si je ogle-dalo veličasten ognjemet, s kate-rim vsako leto na Lentu sklenejo mednarodni festival folklornih sku-pin Folkart, ta ognjemet pa seveda pomeni uvod v prav tako spektaku-laren festival uličnih gledališč, ki je naslednja sestavina pestrih doga-janj na Lentu.
LJUBLJANA - S slovesnim začet-kom na filozofski fakulteti so v po-nedeljek začeli 35. seminar slo-venskega jezika, literature in kultu-re, ki vsako leto dva tedna v juliju privabi tuje slavite, predvsem slove-niste, letos se jih je zbralo 120, ko-nec meseca pa bo še šola sloven-skega jezika s 190 študenti iz 31 držav.
K0PER - Država bo desetim pli-narskim podjetjem v Sloveniji pobra-la preko 500 milijonov tolarjev aku-mulacije na leto, vzrok so državni ukrepi kot so DDV, uredba 0 določitvi najvišjih cen, pa uredba 0 pristojbini na plin in še kaj, kar ogroža poslovanje slovenskih pli-narjev; bo zato začelo zmanjkovati plina v jeklenkah? N0VA G0RICA - Novogoriški mest-ni svet je na izredni seji sklenil, da ta občina ne bo pristopila k ustano-vitvi državne fundacije za razvoj turizma, v katero naj bi se stekla denar iz igralništva, 31 občin pa naj bi bilo soustanoviteljic, saj v Novi Gorici menijo, da je glede na zakon denar od igralnic izvirni prihodek občin.
LJUBLJANA - Ljubljanska župa-nja Vika Potočnik se je na poseb-nem sprejemu zahvalila vsem so-delavcem iz mestne uprave in državnih ustanov, ki so pomagali pri organizaciji obiska ameriškega predsednika, pri tem pa od države pričakuje povračilo stroškov, saj je imela Ljubljana ob obisku preko 60 milijonov tolarjev dodatnih stroškov.
RIBNICA - Očesni ambulanti zdrav-stvenega doma v Ribnici so člani tamkajšnjega in letos ustanovljene-ga Lions kluba podarili aparat za določanje dioptrije v vrednosti 1,6 milijonov tolarjev, ribniški družini z več slabovidnimi ćlani pa so poda-rili dodatnih 500.000 tolarjev.
---___
Črni dan v mestu cvetja
Velenje, ki se predvsem letos, ko sodeluje v "lepotni" akciji ev-ropskih mest, tudi ponaša kot mesto cvetja,je v soboto doživelo svoj črni dan. Ne, nič strašnega se ni zgodilo, le velenjske ulice, stadion in okoiico jezera so preplavili močje v črnem. Se sreča, da so imeli vsaj nekateri v gumbnicah tudi cvetje, in pa da so nekate-ri prireditev končali v rožcah.Naši knapi so namreč praznovali svojpraznik. In kot se spodobi,je z njimi slavilo celo Velenje. Saj mnogi še vedno radi rečejo, da je Velenje zraslo na premogu. Letos besed o uspehu naših premogarjev nismo slišali le od go-vorcev ob samem prazniku, slišali smo jih že prej. Velenjske kna-pe je lepo pohvalil državni rudarski inšpektor, saj je ob rudar-skem prazniku dejal, da gre predvsem Velenjčanom zasluga, da v naši državi beležimo iz leta v leto matij rudarskih nesreč. Velenjski premogovnik je pač največje rudarsko podjetje pri nas in ker so tu proizvodnjo uredili tako, da je knapom kar najbolj prijazna, varna, ima to vpliv na celotno naše rudarstvo. In ve-lenjski Premogovnik je uvrstil v sam evropski vrh. Prav bi seveda bilo, če bi to pomenilo, da v tem kolektivu ne bodo čutili preveč težav, ko se bo Slovenija res uvrstila v tisto pravo Evropo.
S tem bodo namreč mnogi pri nas res imeli težave. Zadnje dni smo slišali, da ne bo šlo nič kaj lepo našim hmeljarjem. Tudi oni so pred leti zagotavljali, da se lahko kosajo z drugimi v Evropi, pa so zašli v težave. In medtem, ko kritizirajo državo, da jim pre-malo pomaga, prihajajo ob pridruževanju Evropski uniji prav nasprotni podatki. Naša država namenja hmeljarjem veliko višje
subvencije kot drugod, zato bomo morali tudi tu zaprositi za prehodno obdobje. Na pridniževanje Evropi opozarjajo tudi naši mlekarji. In s tem opravičujejo svoje združevanje. Po neka-terih podatkih naj bi novi direktor Celeie Marjan Jakob kmalu postal "Ijubljanski". VLjubljanskih mlekamah namrečpravijo, da se bo, če bo šlo v.se po načrtih, mlekama Celeia že naslednji mesec pripojila Ljubljanskim mlekamam. Ob tem pa poudarja-jo, da bo to dobro za oboje. Upajmo, da bo res!
Se posebno veliko dela pa nas ob pridnđevanju čaka pri ureja-nju okolja in ravnanju z odpadki. Da to marsikje pri nas ni ustrezno urejeno, opažamo že sami, kako tega ne bi opazila Evropa. Težava pa je v tem, da so taki posegi zelo dragi. Tudi pomoč iz tako imenovanih stniktumih skladov ali kakšnih pro-gramov nam ne pomaga kaj veliko, saj je dela zelo veliko. Postopoma stvari le urejamo. Tako so v Gomjem Gradu pred dnevi odprli novo čistilno napravo, gradnje se bodo po dolgih zapletih znova lotili tudi v Rogaški Slatini, v Celju jo načrtujejo že dolgo in še marsikje drugod tudi. Kot načrtujemo marsikje tudi centre za ravnanje z odpadki. Prav o odpadkih znova govo-rijo v Zgomji Savinjski dolini. Ce bodo pogovori uspeli, bodo znova vse odpadke vozili na eno odlagališče in tistim iz mozirske občine ne bo treba več na dolgo pot v Celje.
In ko bomo vse to vsaj deloma uredili, bomo lahko rekli, da nam je lepše.Kdo pa si tega ne želi?!
U(k)
m:.
SAŠ i'AS izdaja Casopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o.. Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda )e 180 SIT. mesečna naročnma 675 StT, tnme-sečna naročnina 1.980 SIT, polletna naroćnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstić-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista):
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 39, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851- 990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in gral. priprava: Naš čas d.o.o Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vraćamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
8. julija 1999
AKTUALNO

Postopek stečaja ESO Opreme gre h koncu
Mnoge nove dejavnosti in 68 delovnih mest
Vsak stečaj je boleč, še zlasti za zaposlene, pa tudi za upnike. Še posebej hudo je takrat, ko gre za velika podjetja, ko naenkrat izgubi delo večje število delav-cev. Eden največjih stečajev v zadnjem obdobju na celjskem, je bil stečaj ESO Opreme, ki je stekel 22. aprila pred dvema letoma, vodi pa ga stečajni upravitelj Rudi Hramec. Stečajni postopek gre h koncu in to tudi po zaslugi Mestne občine Velenje in njenega Saleškega razvojnega podjet-niškega centra, ki se je aktivno vključeval v razreševanje te problematike. O tem so tudi govorili na novinarski konfe-
renci prešnji teden.
V ESO Opremi je delo izgubi-lo 317 delavcev. Po uvedbi stečaja so dokončali le še začete posle, zlasti remontna dela za Premogovnik Velenje, takoj pa se je začel tudi postopek proda-je premoženja, katerega naj-večji del so predstavljale predi-menzionirane proizvodne hale (v njih so proizvajali zelo veliko opremo in jih je težko prilago-diti za druge potrebe), ki se raz-prostirajo na več kot 12 tisoč kvadratnih metrih. Dve javni dražbi za prodajo nepremičnin nista bili uspešni, med tem ko je stačajni upravitelj uspešno pro-dal premičnine - opremo, in-
ventar, zaloge materialov... V letu 1998 se je v prodajo ne-premičnin vključil Šaleški pod-jetniški center in skupaj so v začetku letošnjega leta zbrali ponudbe 11 kupcev, podjetij in podjetnikov iz Šaleške doline. Z njimi so zdaj tudi že podpisali pogodbe in dosegli ustrezne dogovore glede o delitvi skup-ne infrastrukture, s tem pa tudi pogoje za vzpostavitev bodoče poslovne cone. Preostal jim je le poslovni prostor na Prešernovi cesti v Velenju, za katerega pa so morali najprej urediti last-niška razmerja, stečajni upravi-telj pa je prepričan, da z njego-vo prodajo ne bo težav.
Zal nekanje ESO Opreme ni več. Vendar pa bodo njene nekdanje proizvodne hale napolnile
nove dejavnosti.
Z zaključne priredltve Solskega centra Velenje
Priznanja za žlahtnost
Velenje, 29. junija - Že nekaj let ob koncu šolske-ga leta na Solskem centru Velenje pripravijo za-ključno slovesnost, na kateri se s priznanji dija-kom, študentom, delavcem in drugim zahvalijo za njihov prispevek k razvoju ter ugledu te usta-nove. Tlidi letos so jo.
Ob tej priložnosti je Ivan Kotnik, direktor Šolske-
ga centra Velenje v nagovoru poudaril, da je bilo
temu, da je Šolski center danes takšen kot je. V njegovih programih se je v minulem šolskem letu izobraževalo 2756 dijakov in vajencev, 199 študentov, 106 je bilo udeležencev izobraževa-nja odraslih. Od 756 dijakov, ki so končali izob-raževanje na šolah Centra, jih je 189 opravljalo maturo, ostali zaključni izpit. Veliko je bilo v šolskem letu 1998/1999 težav, veliko tudi uspehov
		
KsggaBk i|vfv \ tfvH^KJLr^^^Al^^^^Vi V« ■ iM_ < \ M		Bn \ U - 'N. ^ i^NA^H LmMmu
		- v^adpM
Pv'x "4 u		
Dobitnikov priznanj je bilo zelo veliko. Še posebej velja omeniti tiste, ki so se okitili z nazivom izjemen dijak ali za-služen delavec minulega šolskega leta. Izjemni dijaki: Splošna in strokovna gimnazija - Damjan Vrenčur; Poklicna in tehniška rudarska šola - Miran Šumečnik; Poklicna in tehnična strojna šola - Andrej Veternik; Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola - Luka Pavlič; Poklicna in tehniška šola za storitvene dejav-nosti - Emil Juvan.
Izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje: gimnazijka Ana Avberšek.
Zaslužni delavci Šolskega centra Velenje: Ferdo Hercog, Maksimiljan Breznik, Danica Pirečnik, Marjana Gmajner Korošec, Miroslav Trampuš.
Posebno priznanje pa so izročili tudi direktorju Premogovnika Velenje dr. Francu Žerdinu.
leto, v katerem so zaznamovali 40-letnico delo-vanja Centra, maksimalno uspešno in nepozabno. Tudi po zaslugi dijakov, učiteljev, profesorjev, študentov, zunanjih sodelavcev in nekaterih lju-di vgospodarstvu Doline. "S svojimi uspehi, ide-jami in sposobnostmi so prispevali svoj delček k
in prijetnih trenutkov, ki za-služijo pozornost in zahvalo. Zato smo se zbrali v dvorani ve-lenjske glasbene šole, da tej žlahtnosti zaploskamo in se ji za njihov prispevek k razvoju in utrjevanju ugleda naše ustano-ve zahvalimo."
Takih, ki so stisnili roko Kotniku in ravnateljem posa-meznih šol Centra za dosežke v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, na za-htevnih tekmovanjih iz najraz-ličnejših znanj, športnih preiz-kušenj, za uspešno prepevanje v zboru Centra, v raznih pro-jektih, kot je bil "jedi naših dedkov in babic", je bilo zelo veliko. Vsem njim so polepšali druženje na prireditvi pevci izjemno uspešnega mešanega mladinskega zbora, ki ga vodi Danica Pirečnik ter posamezni kulturni ustvarjalci Šolskega centra.
UTp
Tako je po besedah stečajnega upravitelja Rudija Hramca zdaj pretežni del premoženja vnovčen. V stečajno maso je doslej priteklo 480 milijonov tolarjev kar presega 60 odstot-kov vrednosti stečajnega dolžnika na dan uvedbe stečaja, upoštevaje začetno stečajno bi-lanco. Upniki so sicer podali 773 priglasitev terjatev v višini okoli 1,2 milijarde tolarjev, do-slej pa jc bilo priznanih in ugo-tovljenih za 740 milijonov to-larjev terjatev.
In katere dejavnosti bodo v bodoče na prostoru nekdanje ESOOpreme? Tu bo proizvod-nja netkanih tekstilov, servisna dejavnost in vaijenje, specialno varilstvo in montaža, zastop-stvo, skladiščenje, grosiranje, vulkanizerstvo, proizvodnja tra-kov, plastike, kovinska galan-terija, oprema, posredovanje in storitve. Vodja Šaleškega raz-vojnega podjetniškega centra Jasna Klepec je s posebnim zadovoljstvom poudarila, da bodo v teh dejavnostih odprli 68 novih delovnih mest.
■ Mira Zakošek
VARCEVANJE KOT ODLICNA NALOŽBA - DEPOZIT ZA 5
Ce imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo depozit za 5 kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daijši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem ietu varčevanja, če boste denar potrebovali.
Sicer pa vas bo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. Da, varčevanje je lahko odlična naložba. Stopite do našega bančnega okenca, vprašajte za depozit za 5 in vzemite zalet.
[IQ ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
i i			
CAS	Naših «§ 1	lei	t
Na ŠCV nov višješolski program
Poslej še rudarstvo geotehnologija
Velenje, 7. julija - Na Šolskem centru v Velenju bodo v pri-hodnjem študijskem letu iz-obraževali v novem višješol-skem programu - rudarstvo in geotehnologija. Za zdaj bodo izobraževali le odrasle, v raz-pisi za vpis so predvideli 30 prostih mest. Včeraj so orga-nizirali informativni dan za vse, ki jih pridobitev naziva inženir, inženirka rudarstva in geotehnologije zanima. Po besedah ravnatelja višje strokovne šole Šolskega cen-tra Velenje mag. Milana Meže so po dveh letih inten-zivnega dela pri razvoju nove-ga višješolskega izobraževal-nega programa, v sodelova-nju s strokovnjaki iz gospo-darstva, republiškega minis-trstva za šolstvo in šport ter delavcev Centra, uspeli pri-praviti vse potrebno za izvaja-nje študija. Prvo leto bodo iz-obraževali le odrasle (ob delu), prostih mest so predvi-deli 30, v študijskem letu 2000/200lpa bodo izobraževa-li po tem programu tudi mla-dino. "Tako kot višješolski program elektronike so tudi organiziranje novega nareko-vale potrebe v gospodar-stvu.Takih kadrov do sedaj še ni. Področij, za katera so zani-mivi ti poklici, pa je veliko: pri pridobivanju podzem-nih surovin in surovin na površinskih kopih, pri iz-gradnji podzemnih tunelov, odlagališč in podobno." Kot pri vseh drugi, tudi pri tem višješolskem programu študentje dobijo praktična
aplikativna znanja in so se sposobni po študiju takoj vključiti v delovni proces. 40 odstotkov programa namreč izvajajo v podjetjih, kjer bodo njihovi mentorji v večini stro-kovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi izobraževalnega pro-
Mag. Miian Meža: "V novem višješoiskem strokovnem programu bomo v prvem štu-dijskem letu izobraževali le odrasle, leto kasneje pa tudi mladino."
grama. Poleg tega bodo štu-dentom tudi predavali na šoli. Študij traja 2 leti, predavanja pa bodo časovno prilagodili študentom.
Bo študij na fakulteti za ru-darstvo in geotehnologijo, kjer
je vpis kandidatov že nekaj let zelo skromen, poslej še potre-ben?
"S prenovo šolske zakonoda-je je dijakom dana možnost, da po končani srednji šoli na-daljujejo izobraževanje na višjih, na visoko strokovnih šolah ter na univerzah. Razlike med njimi so v letih študija in v usmerjenosti pro-gramov, ki so - kot sem že poudaril- na višjih šolah usmerjeni bolj v pridobiva-nje praktičnih aplikativnih znanj."
Pridobitev novega višješolske-ga programa je, po besedah Meža, pomembna pridobitev ne samo za Šolski center Velenje, ampak za širšo regi-jo. S tem prizadevanj, da bi Velenje kot študentsko me-sto ostalo le pri dveh višješol-skih programih, ni konec. "Svojo priložnost in možnost za uvedbo še kakšnega novega višješolskega programa vidi-mo predvsem pri nadaljnjem izobraževanju deklet. V bodoče bomo napeli vse sile, da bomo tudi njim omogočili vključitev v program za pri-dobitev	naziva
inženir/inženirka," je še po-udaril mag. Milan Meža.
UTp
107,8 MHzFM 88,9 MHz FM
STEREO RDS
4 NilŠ ČAS
GOSPODARSTVO
8. julija 1999
Rekreacijsko-turistični center Goite
Bo novi najemnik tudi lastnik in rešitelj!?
Po nekaj tednih stečajnega postopka se zadeve na RTC Golte vendarle spreminjajo -na bolje. Otipljivo upanje za preživetje in obstoj se krepi, takšni so pač sadovi zahtevne-ga dela stečajnega upravitelja Zvonimirja Mirta. Stečajni se-nat je namreč odobril predlog stečajnega upravitelja, da obja-vi razpis za oddajo RTC Golte v najem, postopki pa že tečejo dalje.
"Na razpis se je prijavil samo en ponudnik, ki je bil tudi iz-bran, do 24. julija pa mora biti usklajcna in podpisana pogod-ba. Ker je ponudnik resnost po-
nudbe potrdil z varščino treh milijonov tolarjev, ocenjujem, da bo pogodbo tudi podpisal. Ponudnik je iz Celja, in tudi za-radi tega predvidevam, da se bodo zadeve odvijale v krogu, ki pozna problematiko RTC Golte," pravi stečajni upravi-telj Zvonimir Mirt.
V tem času je stečajni upravi-telj opravil tudi razgovor z last-niki zemljišč, ki sprejemajo dej-stvo, da bi Golte oživili in mu zagotovili razvoj. Seveda bo treba z njimi najprej urediti služnostne pravice, za to je ra-zumljivo zadolžen stečajni upravitelj Zvonimir Mirt, ki bo
moral kočljivo zadevo urediti. Se bolj kočljive so odškodnine za naprej, stečajni upravitelj pa bo moral ugotoviti še, kako je s to zadevo za nazaj.
"To so trenutno najpomemb-nejše novosti. Kdo naj bi bil najemnik, bomo povedali ta-koj, ko bo pogodba podpisana, torek po 24. juliju. Stečajni se-nat namreč mora pogodbo pre-gledati injopreveriti. Bistvote pogodbe je, da bi vsa vlaganja v investicijsko vzdrževanje naj-emniku povrnili, če pa bo ta najemnik tudi kupec, bomo za toliko znižali kupnino novo ocenjene vrednosti. Če bo ku-
pec kdo drug, bomo najemniku v investicijsko vzdrževanje vložena sredstva vrnili.
Vse investicije in vložke, ki bi jih prispeval najemnik, bomo opredelili s posebno pogodbo. Pomembno je tudi, da bo naj-emnik obnovil ob požaru uničeno streho nad gostinskim lokalom pri spodnji postaji ni-halke v Žekovcu. Tudi ta vložek bomo povrnili z obrestmi, če najemnik ne bo tudi kupec, se-veda po preteku najemne po-godbe," pravi stečajni upravitelj Zvonimir Mirt.
UJp
V Gorenjevi Notranji opremi prenavijajo kotiovnico
Prihranek in izpolnitev
ekoloških zahtev
Pri posodabljanju proizvod-nje namenjajo v Gorenjevi Notranji opremi že nekaj let vso pozornost ekologiji. Letos je na tem področju v ospredju ob-novo kotlovnice za kurjenje les-ne biomase v njihovem proiz-vodnem obratu v Soštanju.
Žarko Lekič, vodja področja investicij, VPD in ekologije, pravi, da so začeli vlagati v po-sodobitev in ekološko sanacijo proizvodnega programa Kopalnic in Pohištva v Sošta-nju že pred petimi leti. Zgradili so novo skladišče vnetljivih sno-vi, dogradili proizvodno halo in v njej postavili tudi sodobnejši proizvodni proces. Uredili so tudi okolico proizvodnih hal in v celoti asfaltirali skladiščne prostore. Zgradili so parkirišča za oscbna vozila in opraviii eko-loško sanacijo prahu in hrupa.
Da bi bili manj moteči za oko-Ije, so tudi zvočno izolirali vse izvore hrupa in namestili dva filtrska sistema za čiščenje zra-ka iz proizvodnje kopalniške opreme in pohištva. Poleg tega pa uvajajo v proizvodnjo avto-matski strojni proces vlivanja kopalniške opreme, ki poteka v zaprtih sistemih in oddaja le minimalne emisije v okolje.
Rekonstrukcijo kotlovnice jc narekovala vedno večja potre-ba po toplotni energiji, čim prej pa se želijo prilagoditi tudi novi zakonodaji, ki predpisuje po letu 2002 mnogo manjše emisij-ske koncentracije.
Trenutno kurijo lesne odpad-ke, kot so žagovina, skobianci, ostanki ivernih in mediapan plošč v dveh dvajset let starih kotlovnih enotah zmogljivosti 1,8 MW. Pridobljeno energijo
porabijo za ogrevanje proizvod-nega obrata in za sušenje lesa v sušilnicah. In kako so se lotili prenove?
Zarko Lekič, vodja področja ekologije
Žarko Lekič pravi: "Celoten projekt rekonstrukcije poteka v dvch delih. Najprej je bilo po-trcbno pridobiti tehnično do-kumentacijo za celoten projekt, odstraniti obstoječi zalogovnik za žagovino in izgraditi novega. Postaviti moramo nov dimnik, preurediti prostorc za celotno
Prvo ieto obratovanja prenovijenega hoteia Paka
Pomembno obo-gatili turistično ponudbo mesta
Šestdeseta leta, ko je bil velenjski hotel s svojo izvirno in pestro ponudbo znan daleč naokoli, se z njegovo prenovo sicer še niso vrnila, pa vendar lahko rečemo, da je uspelo novooblikovanemu kolektivu pod taktirko Petre Zlatoper pomembno izboljšati turi-stično ponudbo tega okolja.
Prenovljen hotel Pake je namenjen in tudi prilagojen potrebam poslovnega turizma. Njegova zasedenost med tednom je zadovo-
novo kotlovnico in seveda naba-viti nov kotel. Drugi del sanaci-je bo zajemal zamenjavo obsto-ječih dveh kotlov z novo ko-tlovno enoto, tako da bo imela kotlovnica 4,5 MW moči in bo v celoti zadostila novim strožjim ekološkim predpisom."
Rekonstrukcijo kotlovnice so v Notranji opremi skrbno načrtovali in se med mnogimi ponudniki odločili za renomira-nega avstrijskega proizvajalca KOLBACH, ki bo dobavil ko-tlovno enoto z vso potrebno opremo, zagotavlja pa kako-vostno zgorevanje, tako da bodo emisije trdih delcev in od-padnih plinov pod dovoljenimi višinami. Za to bo skrbela filtr-ska naprava, ki bo v ozračje spuščala manj kot 50 mg trdih delcev na kubični meter zraka.
Gradbena dela nove kotlovni-ce izvaja podjetje Cigrad, ki gradi tudi novo skladišče žago-vine, v katerem bo prostora za tisoč kubičnih metrov žagovi-ne, kar pomeni, da bo zaloge za čas, ko so potrebe po toplotni energiji največje, dovolj. Za učinkovitejši izkoristek lesne mase bo nameščen drobilec lesnih odpadkov, tako da bodo lahko tudi kosovne odpadke mleli, s tem bistveno zmanjšali odlaganje na deponijo komu-nalnih odpadkov in tako tudi razbremenili okolje.
■ Mira Zakošek
Prva obletnica prenovljene Pake - z veliko torto in češnjevim zavitkom, ki so ju razrezali in razdelili med obiskovalce, so prejšnji torek proslavili prvo obletnico delovanja prenovlje-nega hotela Paka, ki postaja vse bolj priljubljen. Pomembno je obogatil turistično ponudbo Velenja, Velenjčane pa še zla-sti navdušuje z zares pestro in bogato izbiro različnega peci-va in sladoledov. Na sliki, druga z desne, direktorica hotela Petra Zlatoper s popoldansko ekipo sodelavcev. (foto sz)
ljiva, v povprečju 63-odstotna. Več težav imajo s privabljanjem go-stov preko vikenda, takrat je hotel zaseden le 28-odstotno.
V preteklem letu so bili najbolj uspešnA na področju organiza-cije različnih poslovnih srečanj, seminarjev, simpozijev...Njihove konferenčne dvorane so odlično opremljene in obiskovalci so biii s tistim, kar so jim ponudili zadovoljni, zato upravičeno pričakujejo, da se bodo k njim še vrnili. Na voljo imajo 250 in 40 sedežni dvorani (namenjeni sta tudi kinopredstavam) in več manjših dvoran, kjer lahko poteka delo po manjših skupinah.
Poslovnemu turizmu primerno so opremljene tudi sobe. 52 jih imajo, v vseh pa je poskrbljeno za udobje (hladilnik, televizor, te-lefon, klima). Gostje se lahko okrepčajo v restavraciji, posedijo v aperitiv baru ali pa v bistroju, ki postaja še posebej priljubljen med Velenjčani. Poznan je po odličnih sladicah, sadnih tortah, sle-doledih, različnih frapejih, pa tudi po malih obrokih (izvrstne solate)
Vse to ponujajo v poletnem času tudi na lepo urejenem vrtu. Petra Zlatoper pravi, da si 25-članski kolektiv, ki so ga povsem na novo oblikovali, prizadeva pritegniti pozornost in goste z raz-ličnimi aktivnostmi. Ob praznikih pripravljajo svečanosti, poleg tega pa plese in ponudbo različnih kuhinj. Še posebej so bili uspešni s svojo ponudbo dalmatinske kuhinje, ki jo bodo v krat-kem ponovili.
umz
Nova kotlovnica bo velika ekološka in tehnološka pridobitev.
Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
Ob prazniku krajevne skupnosti Soštanj
Nezanimive razvojne možnosti podjetništva?
V splet prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Šoštanj - mesto sve-tlobe je sodila tudi okrogla miza z naslovom Razvojne možnosti podjetništva na prehodu v tret-je tisočletje. Pripravili so jo v prostorih vile Široko.
Kot je v uvodu dejala gostite-Ijica okrogle mize - predsedni-ka KS Šoštanj Cvetka Tinauer so pogovor namenili podjetni-kom, ki jih čaka proces globali-zacije, regionalizacije in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Sama je oceni-la, da v občini Šoštanj v zvezi s tem še niso kaj dosti naredili in
"nismo še sposobni koga pova-biti v kakšen projekt. V mestu ne skrivamo velikega interesa za pridobitev sedeža ene od re-gionalnih ustanov. Ne bi bilo narobe, če bi bil to regionalni center za malo gospodarstvo. Pobuda KS Šoštanj je začetek hotenj, da tudi na tem področju sodelujemo s tistimi, ki ustvaija-jo in polnijo občinski proračun. Priložnost za drugačne čase vi-dimo na prostoru Tovarne usnja Šoštanj, kjer je v načrtih iz leta 1989 predvidena ureditev industrijsko-podjetniške cone. To je ena od prednosti in mora-li bi jo izkoristiti," je med drugim
še poudarila Tinauerjeva.
V nadaljevanju okrogle mize so imeli besedo gostje. Tako je Tomo Garantini, direktor Regionalnega centra za razvoj iz Zagoija ob Savi maloštevilnim zbranim povedal, kako so pri njih začeli zgodbo o uspehu. predstavnika Območne obrtne zbornice Velenje Sonja Jamnikar in Franc Novak pa sta predstavila aktivnosti in prizade-vanja zbornice .
Ob rob zapisa še tole: ob po-gledu na več kot skromno ude-ležbo nismo mogli mimo vprašanja, alijebilatema neza-nimiva, ali so bili razlogi za to kje
drugje. Po zbranih podatkih je v občini Šoštanj 260 obrtnikov, v samem mestu Šoštanj približno 100, na okrogli mizi sta sodelo-vala le dva. Vsi ostali so bili gost-je ali člani vodstva krajevne skupnosti. Morda res, kot je de-jala v opravičilo gostiteljica, so ponesrečeno izbrali trenutek (dan pred praznikom) in uro (ob petih popoldne). Je pa ven-darle res tudi to, kar so govorni-ki v pogovoru sami poudarjali: "Čc je volja, se da marsikaj na-rediti". Te pa več kot očitno na eni strani ni bilo.
Utp

8. julija 1999
ZANIMIVO
KAS (AS 5
Podjetje Esenca in TIC Velenje
Z novim kolesom v novo tisočletje
Velenje, 30. junija - V veliki dvorani v hotelu Paka sta pod-jetje Esenea iz Ljubljane in TUristično informacijski in pro-mocijski center Velenje pripra-viia novinarsko konferenco, na kateri sta širši javnosti predsta-vila novo kolo za novo tisočlet-je - karbonsko mestno kolo Cosmopolitan.
Ob tej priložnosti je župan mestne občine Velenje Srečko Meh menil, da je tudi takšcn dogodek priložnost za predsta-vitev prizadevanj mesta na po-dročju turizma. Pri tem jc ome-nil še tekmovanje Entente Florale, v katerem sodeluje ru-darsko mesto in izrazil mncnje, da se ob morebitni ponovni odločitvi zanj zaradi obilice ak-tivnosti ter dela najbrž ne bi odločil.
Goran Tomič, direktor pod-jetja Esenca in avtor projckta Cosmopolitan, je predstavil kolo kot plod domačega zna-nja in tehnologije. Po njegovih izjavah je ideja o turističnem kolesu nastala v Velenju, pri vodji TlC-a Alojzu Hudarinu pred letom dni. Zasnovali so gavnjihovem podjetju, izdelu-jejo pa ga v velenjskem Veplasu. Tu so začeli nulto pro-izvodnjo, obetajo pa si zanimiv, predvsem v izvoz usmerjen po-sel. Poslovne partnerje in tr-govcc za kolo iščcjo v 25 državah sveta. Letos naj bi izde-
S predstavitve novega kolesa, ki ga izdeluje velenjski Veplas
lali 1000, prihodnje leto 3000, leto kasneje pa že 6000 mestnih koles. Tako optimistični so na osnovi pohval in prve predsta-vitve proizvoda na Finskem. Sedaj bodo kolo, ki je izdelano iz posebnega materiala za naj-sodobnejše tehnologije (tudi za vesoljska plovila), predstavili na večjih specializiranih sejmih po svetu, v Friedrichafnu, Las Vegasu, kasneje še v Tokiu. Kot slovensko blagovno znamko ga
bo na vseh turističnih sejmih predstavljal Center za promoci-jo turizma, ki je projekt novega mestnega kolesa podprl. Poleg njega še republiško ministrstvo za turizem in malo gospodar-stvo in njegov prvi mož Janko Razgoršek je novo kolo na krajši vožnji na parkirnem pros-toru pred hotelom Paka v Velenju tudi prvi preizkusil.
Alojz Hudarin je izrazil zado-voljstvo, ker je pobuda o mest-
nem kolesu uresničena, pome-ni pa prvi korak k projektu "Mesto Velenje prijazno kole-
Po podatkih Gorana Tomiča, so trgovci v Sloveniji lani prodali 75 tisoč koles. Od tega jih je 50 tisoč izdelal Rog. Kar 6000 koles je veljalo več kot 2000 nemških mark.
1 Sodarstvo Jevšenak iz Velenja
Hrastovino "oblikuje" že tretji rod
Minuli teden je minilo 60 let, odkar je Alojz Jevšenak, sta-rejši poleg kolarskega in čolnarskega opravil tudi moj-strski izpit za sodarja. Leta 1960 je sodarstvo od očeta prevzel sin Valentin, ki je pred 17 leti obrt preselil iz Soštanja vVelenje. Tu pa je prevzel po-sel že tretji rod - sin Andrej.
Vonj po hrastovini se je raz-legal v delavnici, v kateri je večji del prostora namenjene-ga dejavnosti splošnega mizar-stva, manjši pa predstavlja ročno delavnico. Kakovosten sod, čeber, posodo za domači
kis lahko namreč izdelajo le spretne in veščc roke. "Poklic je kar naporen. Zaradi obilice ročnega dela je zanimanje zanj tako majhno. Dva, tri dni zahteva izdelava enega soda, seveda odvisno od velikosti," je povedal Andrej, ki je končal tehnično lesarsko šolo.
V njej se je sicer veliko naučil, a očetove izkušnje so zelo dragocene. "Obdelujemo predvsem	hrastovino.
Surovino kupimo, jo ročno ce-pimo glede na rast in leto, dve sušimo po naravni poti. Tako, kot so to delali včasih. Za ka-
kovosten izdelek pa je poleg tega po'memben še postopek žganja (v sodih ne hranijo le vina, ampak tudi žgano pijačo) in močenje." Jevšenakova ne-koliko žalosti dejstvo, da je za-nimanje za lesene sode v domačem okolju v rahlem upadanju. Vesela pa sta, da na Primorskem, kjer sta v tem trenutku najbolj prisotna, po-novno spoznavajo pomen lese-nih sodov, izdelanih po kla-sičnem postopku. V največji sod, ki so ga izdelale mojstrske roke Valentina, so nalili 3000 1 tekočine, Andrejev ponos pa
Savinja Mozirje
Nujno kapitalsko povezovanje
Tokovi povezovanja slovenske trgovine so zajeli tudi mozirsko trgovsko organizacijo Savinja d.d. Zaradi njene "velikosti" sicer že pred leti, v današnjem trenutku pa povezovanje dobiva nove razsežnosti in drugačno vsebino.
V Savinji poudarjajo, da je strategija razvoja slovenske trgovi-ne pred leti današnje dogodke opredelila za obdobje do deset let, vseh skupaj pa se je zgodilo v pičlih dveh letih. Dejstvo je, da so tuji trgovci povzročili povezovanje večjih trgovskih organizacij ali skoraj vse slovenske trgovine, zlasti na živilskem področju. Prav tako že pred leti so v Savinji pravilno spoznali, da zaradi svoje majhnosti srednjeročno in dolgoročno ne uspeli zagotavlja-ti konkurenčnih pogojev. Zato so se takrat vključili v sistem ABC. Ta sedaj rahio usiha, vseeno pa so na podlagi medsebojnih tokov in skupne prodaje precej povečali promet in zagotovili ugodne po-goje.
To je bilo seveda interesno povezovanje, zdaj je nujnost kapital-sko, saj nekateri dobavitelji upoštevajo zlasti to povezovanje. Pri tem firme zadržijo samostojnost, poudarke je namreč na poslov-nem sodelovanju. Za naše področje je značilno vse močnejše po-slovno povezovanje na štajerskem delu, ki zajema področje od Maribora do Zasavja. Za Savinjo posebej velja, da so njene del-nice zanimive za več poslovnih partnerjev, največ zanimanja pa
sarju .
Z njim bodo konkurirali za sredstva Phare programa in se vključili v projekt slovenske ko-lesarske poti. Leto dni pri TIC-u pripravljajo tudi program iz-posoje teh koles in kot je pove-dal Hudarin, si jih bo v nasled-njih nekaj dneh pri njih že
mogoče izposoditi.
Cena kolesa, imenovanega Carbon city bike, je od 2000 do 2400 nemških mark, izdelovali pa jih bodo po naročilu.
UTp
Rekli so:
Goran Tomič, direktor podjetja Esenca o tem, zakaj so se odločili za mestno kolo tako visokega cenovnega razreda:"
Glavni dobavitelj vseh koles v svetu je Tajvan. Kolo z 18 pre-stavami lahko dobite, če ga naročite v kontejnerjih, že za pri-bližno 15 tisoč tolarjev v Luko Koper. Z njimi nima smisla kon-kurirati, ker sta tehnologija in proizvodnja tako naravnani, da oskrbujeta svet z vsemi rezervnimi deli in z vsemi komponen-tami kolesa. Torej, tu nimamo prostora. Imamo pa ga tam, kjer smo doma - pri dizajnu. Prav zadnja tri leta je prodaj kolcs pre-cej večja tudi zaradi oblike, ne samo zaradi funkcije. Mislim, da je slogan, ki spremlja trženje tega našega kolesa, kar zgo-voren: z vsakim se lahko peljete, le za redkim se ozrete."
je približno 1200 1 velik sod.	j
Pred časom sta Jevšenakova	|
poleg sodarstva in kolarstva	I
razširila dejavnost še na	|
splošno mizarstvo. Po njunih	I
besedah so jih k temu spod-	J
budile stranke oziroma njuno	|
načelo: "prisluhniti stranki in	'
ji izpolniti vse njene želje".	j
Kot sta zatrdila ob koncu ob-	I
iska, ni bojazni, da bi ob skrbi	J za kakovost obrtna tradicija |
pri Jevšenakovih izumrla.	j Utp l
je pokazala velenjska Era, Savinjin največji partner in trenutno tudi že največji delničar.
V Savinji želijo v to navezo vključiti še druge trgovce v dolini. Skupno bi bili močnejši, lažje bi širili dejavnost in zagotavljali nove prodajalne. Pri slednjem načrtujcjo zlasti ponudbo za posebne cilj-ne skupine.
Kdaj in kako s črpalko?
Poseben problcm za Savinjo jc njen bencinski servis v Nazarjah. Zastarel in dotrajan ne ustreza več zahtevnim merilom, pri čemer so svoje povedale tudi ustrezne inšpekcijske službe. Kar nekaj let se vlečejo prizadevanja za rešitev tega problema, ki je vse prej kot enostaven. Navzlic temu dogodki zadnjih dni vendarle obetajo sko-rajšnjo rešitev. V Savinji se že precej časa dogovaijajo z dvema slo-venskima naftnima družbama. Odločitev o tem, ali bodo gradili nov servis, ali temeljito posodobili sedanjega, je odvisna prav od izbire med obema družbama. Povsem jasno je, da bo morala biti odločitev znana že v teh dneh, saj začetek del, takšnih ali drugačnih, načrtujejo za september, sklenili naj bi jih najkasneje v dveh me-secih, torej je časa za odločitev in za priprave na gradnjo resnično malo.
- Mjp
Potrjen projekt CRPOV v KS Paka pri Velenju
Razvoj turizma, kmetijstva in reje drobnice?
Država je pred tremi leti razpisala sofinanciranje pro-jcktov za razvoj demograf-sko ogroženih naselij in vasi. Mestna občina Velenje je na razpis prijavila krajevno skup-nost Paka pri Velenju, ki leži na zeio razgibanem, pretežno hribovitem delu na severo-vzhodni strani Velenja, ker je ustrezala vsem pogojem raz-pisa. Potem je občina s pod-jetjem	Management
obrti, kmetijstva in turizma ter socialne značilnosti po-dročja Pake.
Odlične možnosti za po-spešen razvoj imajo zaradi ekološke neobremenjenosti okolja, območje je primerno za razvoj turizma ter kmetij-stva, Ijudje so delovni, lega pa je ugodna, saj je v nepo-sredni bližini mesta Velenje... Posamezne projekte so tudi finančno ovrednostili in v taki
KS Paka, ki meri 13 m2 ima 650 prebivalcev, pov-prečna starost je 34 let. 253 prebivalcev živi na 54-ih kme-tijah, od katerih je 6 čistih, 36 pa mešanih. 11 kmety je dopolnilnih in ena ostarela. Gozda je 66% (je slabše ka-kovosti), 16% je travnikov, 6% pašnikov in le 2,5% njiv.
Kar 90% gospodinjstev ima telefon in vodovod.
Consulting iz Ljubljane skle-nila pogodbo za izdelavo pro-jekta celostnega razvoja na področju Pake (CRPOV). Na zadnji predpočitniški seji sve-ta mestne občine Velenje so svetniki program potrdili, s tem pa so dali zeleno luč za prijavljanje na razpise države za financiranje izvedbe posa-meznih postavk v projektu.
Za koordiniranje projektnih nalog pri izdelavi projekta za celostni razvoj mesta in vasi (CRPOV) je bila zadolžena Milena Stajner iz MO Velenje. Na začetku naj bi prebivalci kazali veliko manj interesa za sodelovanje kot v zadnjem času, v projekt pa so pritegnili prav vse. Pet stro-kovnjakov različnih področij iz podjetja Management Consulting je pri pripravi ci-ljev in možnosti razvoja upoštevala celoten življenski prostor, dosedanji rezvoj na-selij, gradbeno strukturo in infrastrukturo, zgodovinske značilnosti kraja, naravne in kulturne spomenike, razvitost
vrednosti bodo lahko tako KS kot posamezniki in organiza-cije kandidirali za državna sredstva. Skupna vrednost projektov je 650 milijonov to-larjev, če pa pogledamo neka-tere postavke, naj bi za uredi-tev okolice šole v Paki potre-bovali 30 milijonov, za uredi-tev okolice planinskega doma na Paškem Kozjaku 60 in še 50 za adaptacijo doma, za gradnjo vodovoda 180 mili-jonov, za ureditev pašnikov 8, promocijo področja 15 in pospeševanje turističnih kme-tij prav toliko. Med drugim priporočajo pospeševanje reje drobnice, ki je zaradi po-gojev v naravi primernejša kot govedoreja, poleg tega naj bi prebivalci Velenja ku-povali več jagnjetine kot v drugih slovenskih mestih. Oblikovali naj bi tudi tržno znako "Paka" in "Paški Kozjak", dobro označili izlet-niške poti in postavili številne turistične table...
■ bš
6 \AN VAS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
8. julija 1999
Zlatoporočenca Marija in Anton Tajnikar iz Velenja
"Če bi bilo zdrav-je, bi bilo vse!"
Srečanje
Marija in Anton Tajnikar iz Velenja zagotovo v teh dneh pogosteje listata po družin-skem albumu, kamor sta hra-nila slike z nedavnega prazno-vanja njune zlate poroke. Ce ne sama, pa v družbi svojih treh otrok in petih vnukov, ki jima pogosto popestrijo njun vsakdan.
je zase in za svoje otroke, v katerem danes preživljata je-sen življenja..
Anton si krajša čas s hišniškimi opravili na Zavodu za urbanizem Velenje, Marija gospodinji. Za konec tedna pa upokojenca rada sedeta v svo-jega železnega konjička in jo mahneta na sveži zrak. "Pri
Spomini na leta, ko sta se kot soseda zaljubila in se kma-lu nato poročila, so preplete-na z najrazličnejšimi dogodki. "Ni bilo kaj vzeti v roke na začetku. S trebuhom za kru-hom naju je pot iz Smartnega na Pohorju leta 1954 pripelja-la v Velenje, kjer je mož našel delo v jami. Sama sem se zapo-slila kot čistilka na rudniku. Po šestih letih knapovstva je mož zbolel, se s prekvalifikaci-jo priučil za strugarja innašel novo delovno mesto-=v Eso opremi," je pripovedovaia Marija. S pridnim delomsta« ustvarila toplo domaćeasuaM-
baraki, na koščku zemlje na Pohorju, ki sem jo podedova-la od tete, ga je dovolj. Samo, da bi nama služilo zdravje. Če bo to, bova imela vsega do-volj" je razmišljala na glas.
Matičar ju je ponovno združil na matičnem uradu v Slovenski Bistrici, njuno zvezo pa je utrdil na obredu še žup-nik v cerkvi, kjer sta si zvesto-bo do groba obljubila tudi prvič - v Smartnem na Pohorju. Jubilej zlate poroke sta praznovala skupaj s 40 sva-ti. Čestitamo!
mtp
Vmesni preizkus praktične usposo-bljenosti vajencev
Žnova po 35 letih
Konec prejšnjega meseca so učenci, ki so letos končali drugi let-nik dualnega sistema poklicnega izobraževanja na 13 srednjih šolah v Sloveniji, prvič po 35 letih v šolskih delavnicah opravljali vmes-ni preizkus praktične usposobljenosti za šest poklicev. Opravljanje vmesnega preizkusa je obvezno za vse vajence v drugem letniku in je pogoj za vpis v tretji letnik.
Preizkus usposobljenosti na učilu 4-taktnega Otto motorja
(foto: Šajna)
Na Solskem centru Velenje so začeli izobraževati po dualnem si-stemu za poklic avtomehanik v šolskem letu 1997/98, preizkus usposobljenosti pred strokovno komisijo Gospodarske zbornice, velenjske Območne obrtne zbornice in Poklicne ter tehnične strojne šole Solskega centra Velenje uspešno opravilo vseh 17 va-jencev drugega letnika. Kot je povedal Franc Mokina, vodja učnih delavnic SCV je osnovni namen vmesnega preizkusa ta, da pre-verijo stopnjo praktične usposobljenosti vajencev, njihov razvoj in uspešnost praktičnega izobraževanja pri delodajalcih v skladu s ka-talogom znanj.	|tp
Napotnikov kozolec je v naravi dolg 35 metrov. Maketa izpod Tonijevih rok pa izgleda takole natančno.
Toni je imel to srečo, da je imel že od malih nog veliko pri-jateljev in brata, ki mu nikoli niso dajali občutka manjvred-nosti, ampak so ga sprejeli kot sebi enakega. Tako je že kmalu izgubil vse komplekse zaradi invalidnosti. "Srečno sem
in podobno. Žal mi je, da tovrst-na slovenska dediščina propa-da, zato sem jo želel ohraniti v spominu tudi zanamcem. Doslej sem izdelal že pet ko-zolcev, točno takih kot so v na-ravi. Med njimi Hliševega, Napotnikovega in Gorškovega.
Premogovniku Velenje (v teda-njih Zunanjih obratih), Tonika pa je doma, v Ravnah pri Soš-tanju, skrbela za topel in vedno prijazen dom, ki sta ga skupaj ustvarila. V njem živita še da-nes, hkrati pa nudita gostoljub-je svojima dvema otrokoma -Nevenki in Janku (prišel je na svet dva dni po poroki staršev, pred kratkim pa je praznoval Abrahama), njihovim zakon-skim partnerjem, štirim vnu-kom in mnogim ostalim, ki so
mu dokazovala celih petdeset let in jo nameravata tudi v pri-hodnje. Ali, kot sta dejala na praznovanju svoje častitljive ob-letnice, si zvestobe, ki sta si jo obljubila pred mnogimi leti, ni potrebno obljubljati še enkrat. Morebiti je razlog o trdnosti njune zveze mogoče najti tudi v zanimivosti, da sta se na cer-kveno poroko peljala s kole-som, na civilno pa že z avtomo-bilom.
Uv.z
Toni se je sicer rodil v Novi Stifti, a je že nekaj mesecev po rojstvu postal Velenjčan. Ker je leta 1957, pri treh letih, zbo-lel za otroško paralizo, je nekaj let preživel tudi v Kamniku, v tamkajšnjem rehabilitacijskem centru, vendar se je vedno rad vračal domov. Pravi, da ga in-validnost, posledica bolezni, ni-koli ni močno ovirala, saj je znal živeti z njo. In vedno je znal najti hobije in aktivnosti, ki so mu pestrili življenje. Zadnje čase je to izdelovanje maket slovenskih kozolcev.
Toni Tratnik je spreten izde-lovalec kozolcev iz lesa

t	"l • M f:;l "
J___ .J 'jj .i J
poročen in lahko rečem, da imam čudovito ženo in sina. Že od nekdaj pa sem tudi šport-nik. Ukvarjal sem se s plava-njem, namiznim tenisom, bali-nanjem, atletiko... Zadnja leta se največ ukvarjam s strelja-njem in ping pongom. Pred tre-mi leti sem bil tudi športnik leta med invalidi, osvojil pa sem tudi naziv državnega prvaka v streljanju."
Na velenjskem šolskem centru se je izšolal za tehničnega ri-sarja, do invalidske upokojitve pa je delal v podjetju ESO. Od malega je imel veliko talenta za različne ročne spretnosti. "V Zavodu za invalidno mladino v Kamniku pa sem se pri delo-vni terapiji naučil izdelovati tudi napise in slike z žgano teh-niko. Veliko tega sem ustvaril. Potem pa sem pred leti naletel na razstavo maket kozolcev v velenjski galeriji. Makete so me prevzele, saj se že od nekdaj zanimam za slovensko kulturno
Vsi stojijo v Topolšici." Da je njegov natančen izdelek gotov, porabi vsaj 200 ur. Posname na-mreč vsako malenkost, ki jo opazi na kozolcu. "Ne spustim niti enega trama!," pravi.
Prvi kozolec je izdelal iz smre-kovega lesa, sedaj prisega na javor. Če bi kdo želel imeti nje-gov izdelek doma, ga lahko
Konec junija sta obletnico zlate poroke proslavila Tonika in Slavko Mravljak. Proslavljala nista preveč bučno, zato pa toliko bolj prisrčno, morda zato, ker je takšna tudi njuna polstoletna zveza.
Slavko je dolgo časa delal v
poišče v "indijancu", na Jenkovi 11 v Velenju, pa se bo-sta dogovorila. Morda ga bo-ste našli kar v delavnici, ki si jo je uredil v kletnih prostorih blo-ka, saj v njej preživi ogromno prostejga časa. Ustvarjalno, se-veda.
■ Bojana Špegel
vedno dobrodošli. Kako ne, ko pa Slavko kljub sedmim križem še vedno zelo rad poprime za "frajtonerico", ki jo je igral že na svoji in mnogih drugih ohce-tih. Kljub temu. da mnogi pra-vijo, da so muzikantje bolj ne-stanovitni, sta Tonika in Slavko svojo pripadnost drug druge-
Na poroko s I ^^ o m
dediščino. Obiskal sem mest-nega arhitekta Marka Vučino in se pozanimal o dimenzijah
Krajevna skupnost Gaberke
"Res kar migamo in se trudimo!"
Ni jih malo v krajevni skupnosti Gaberke, ki ocenjujejo, da je z novim vodstvom KS življenje v njihovem kraju precej živah-nejše, kot je bilo v minulih letih. Predsednik sveta Pavel Zupevc pravi, da res kar migajo in se trudijo. K živahnejšemu raz-položenju v kraju pa je, po njegovem mnenju, doprinesla tudi nedavna ustanovitev športnega društva, ki je poleg športno-rekreativnih dejavnosti nase prevzelo tudi družabno življenje krajanov nasploh.
"V tem trenutku spremljamo ak-tivnosti pri obnovi vodovoda v za-selku Vrhi in pri novogradnji vo-dovodnega omrežja na področju zaselka Pristava in sosednje krajev-ne skupnosti. Naložbo vodi občina Šoštanj, mi pri tem sodelujemo po svojih močeh oziroma po po-trebi. Precej bolj bomo sodelova-li pri obnovi našega doma v teh dneh. Krajani so ga zgradili udar-niško in vsa dela niso bila oprav-ljena dovolj kakovostno. Na željo KS je bila pri občini imenovana posebna komisija za vertikalne označbe kraja. Ogledala si je že stanje na terenu in ugotovila, kaj je potrebno postoriti. Naj ob tem opozorim krajane, da znaki ne predstavljajo meje naselij in ne stojijo na meji krajevne skupnosti."
Pavel Zupevc:" Med drugim načrtujemo, da bomo po glavnih počitnicah uspeli pripraviti idejni projekt, na osnovi katerega se bodo krajani odločili, ali se bodo vključili v toplovodno, plinovodno ogrevanje ali bo ostalo pri sedanjih rešitvah."
Pravih poletnih počitnic, po besedah Župevca, pravzaprav pri njih ne bo. Takoj po sprejetju letošnjega občinskega proračuna bodo pristopili k obnovi načrtovanih cestnih odsekov. Če bo v proračunu za Gaberke namenjenega toliko denarja, kot ga je v osnutku, potem bodo posodobili cestne priključke do Apata ter Plaznika, Morija in Mirka Krajnca. Lastniki - uporabniki cest bodo prispevali 30 odstotkov od vrednosti naložbe, ostalo
občina. "Mislim, da bomo mora-li čimprej pristopiti tudi k izdela-vi idejnega projekta toplifikacije oziroma s krajani doreči, ali se bomo greli na daljinsko toplovod-no ogrevanje, morebiti gradili pli-novodno omrežje ali pa bo osta-lo pri individualnih kuriščih. Nekaj aktivnosti v zvezi s tem je bilo opravljenih že v minulih letih, vendar se takrat krajani zaradi prevelikih zneskov za drugačen sistem ogrevanja niso odločili. Upam, da bomo uspeli vlaganja posameznih gospodinjstev "spra-viti" na razumno mejo, in da bo zanimanje za eno ali drugo obli-ko ogrevanja večje," je še pouda-ril Pavel Župevc.
mtp
I KRAJI IN UUDJI
XAS VAS 7
Na kmetiji Cevzarjevih v Andražu nad Polzelo
ik
Ne trdimo, tia je slabo. Ni pa vse v redu!"
Če jo človek mahne po bližnjici iz Velenja v idilično vasico Andraž nad Polzelo, kmetije Cevzarjevih na meji med občinama Velenje in Polzela ne more zgrešiti. Lepo pokošena in negovana zeleni-ea z obilo cvetja, urejeno dvo-rišče, da ne izgubljamo preveč laskavih besed še za gospodar-ska poslopja in hišo, preveč iz-stopajo, da bi vsemu temu člo-vek ne bi namenil vsaj bežnega pogleda.
Se morebiti poleg prireje mladcga pitanega goveda pri vas ukvarjate še s kmečkim tu-rizmom," smo povprašali ob stisku roke v pozdrav gospo-darja Rudija. ""Naša želja za nekaj takega obstaja. Vendar je za tako odločitev potreben de-nar. Turist, ki pride na kmeti-jo, ni zadovoljen, če vidi gove-do, ki se pase po travnikih. Hoče imeti še primerno po-strežbo oziroma ponudbo na višji ravni. Precej smo hodili že po tujini, si ogledovali kme-tije, kjer se ukvarjajo s turiz-mom kot dopolnilno dejav-nostjo. Na poti domov smo običajno razpravljali o tem, s kakšnimi težavami se srečuje-jo, kaj vse jim še manjka, č-eprav so v dejavnost že pred
leti vložili precej denarja. Tega na naši kmetiji v zadnjem času namenjamo za posodobitev, zato bomo glede kmečkega turizma še malo strpni. Malo bomo še počakali, da vidimo, kako se bodo novosti, ki se obetajo kmetom, obrnile. V naše dobro ali v slabo. Ce bo šlo na bolje, se bomo razvija-li, sicer si bomo prizadevali za ohranitev obstoječega."
Cevzarjevi so se pred leti odločili za prirejo mladega pi-tanega goveda. Približno 120 glav na leto spitajo, v tcm tre-nutku jih imajo v hlevu 95. V povprečju oddajo na leto 45 pitancev, težkih približno 700 kg. Po Rudijevih besedah za-hteva tako velika čreda kar ve-liko dela. Pri hiši so štirje. Poleg njega in gospodinje Marjane pomagata pri delu še sin Niko in po svojih močeh snaha Darja. "49 hektarjev ve-liko kmetijo imamo, od tega je 18 hektarjev travnikov, 6 hek-tarjev njiv, ostalo je gozd. Nekaj sveta imamo še v naj-emu, da je dovolj krme. Redimo še od 40 do 50 prašičev." Ceprav so v zadnjih letih namenjali opremi in stro-jem, s katerimi si olajšajo mar-sikatero obremenitev, precej
"Kmetovati v teh časih je povsem drugače kot pred leti. Veliko moraš razmišijati, biti previden, tvoje odločitev pa take, da si ne nakoplješ na glavo stvari, ki jih potem ne moreš izpeljati," pravita Marjana in Rudi Cevzar.
pozornosti, so zlasti na hribo-vitih delih kmetije pridne roke še vedno nenadomestljive.
Cevzarjevi pravijo, da po-skušajo kmetovati kar se da premišljeno in umno. Spremembe, ki trkajo na vrata slovenskih kmetij, jih kar malo skrbijo. Razmišljanja o vstopu Slovenije v evropsko unijo, jih navdajajo bolj s pesimizmom, kot optimizmom. Po Rudijevih besedah ne verjamejo povsem, da bo šlo tako gladko, kot trdi-
jo nekateri. Izkušnje kmetov v sosednjih državah so bolj grenke. Kaj bi bilo potrebno storiti? "Težko bi rekel za vse enako. Za nas, za hribovske kmetije, bi država morala imeti več razumevanja, jih bolj zaščititi. Težko komenti-ram mnenje tistih, ki menijo, da nas že danes preveč ujčka, da smo glede na delež, ki ga predstavlja kmetijstvo v slo-venskem gospodarstvu, deležni preveč spodbud.
Vladimir Bizjak, novomašnik iz Paške vasi
"Svojemu sreu ne moreš ukazovati!"
Med 29 duhovniki, ki so bili posvečeni na dan prvakov aposto-lov Petra in Pavla 29. junija, je bil tudi 26-letni Vladimir Bizjak iz Paške vasi. Minulo nedeljo je v svoji rojstni fari, v Šmartnem ob Paki, bral novo mašo.
Na ta dogodek so se mnogi krajani pripravljali skoraj mesec dni. Razumljivo, smo slišali, saj so dočakali novo mašo po natanko 23 letih, ko je bil v duhovnika posvečen sokrajan Ferdo Lukner iz Rečice ob Paki. Veliko ljudi od blizu in daleč se je zbralo pri cer-kvi v središču kraja, kamor se je pripeljal novomašnik s svojimi spremljevalci s kočijo. Ob tej priložnosti so cerkev še posebej lepo okrasili, ljudem pa postregli s pecivom, ki so ga napekle go-spodinje in pijačo.
Novomašniku Vladu Bizjaku (prvi z leve) je njegova mama Marija simbo-lično pri daritvi na oltar položiia hlebec kruha
Vlada pred tem dogodkom ni bilo mogoče dobiti. Po posvetit-vi v Mariboru, minuli torek, se je sicer vrnil v Paško vas, a se je vse do dneva nove maše umaknil v umirjeno Logarsko dolino. "Običajno je tako, da se novomašniki umaknemo in se pripravi-mo za dogodek, ki je v bistvu slovo od kraja, zahvala za tisto, kar smoskupaj doživeli. Moram reči, dajebilo dokaj naporno," je pri-povedoval ob obisku v ponedeljek.
Na vprašanje, kaj je vplivalo na njegovo odločitev za poklic du-hovnika, je odgovoril:" V srednji šoli sem se, tako kot mnogi mladi, začel spraševati o smislu življenja, kaj bom počel. Hodil sem sicer v cerkev, bil ministrant, se udeležil duhovnih vaj, ampak po-sebej veren nisem biL Danes pravim, da sem to počel bolj iz na-vade kot kakšnega prepričanja. Vse glasneje pa se je v meni po-rajalo vprašanje, zakaj pravzaprav hodim v cerkev. Prebral sem vr-sto knjig, ne samo cerkvenih, tudi revij, ki so pisale o čudnih po-javih (Aura) in iskal v njih odgovore na nekatera življenjska
Dejstvo je, da kmetijstvo ni le del gospodarstva. Njegovega vpliva pri razvoju in poselje-nost ter urejenosti podeželja ni mogoče spregledati oziro-ma zanemariti. Ce bi bilo naše delo primerno plačano, bi bilo najbrž marsikaj drugače rešeno, urejeno."
Uvedba davka na dodano vrednost predstavlja tako kot za druge, zanje precejšnjo no-vost. Do nje se še niso oprede-lili. "Kmetje veliko razmišlja-mo in se o tem med sabo pogo-varjamo. Tam, kjer imajo večjo proizvodnjo, bodo že morali v sistem. Mi bomo morali pre-
tehtati, ali bomo davčni zave-zanci ali bo za nas bolje, če bomo plačevali pavšal. Upam, da nam bodo odgovorni pri Kmetijski zadrugi Saleška do-lina, katere člani smo, pri tem pomagali. Obljubili so."
Čas dopustov in počitnic pri Cevzarjevih ni aktualen. Pa ne zato, ker bi si nekajdnevnega oddiha ne mogli privoščiti. "Tudi če bi se kam odpravili, od odpusta ne bi nič imeli, ker bi bili z mislimi doma, pri živini in vsakdanjih opravilih," je po-udaril ob koncu pogovora Rudi Cevzar.
Utp
Patronažna sestra Terezija Jelenko odhaja v pokoj
Petintrideset let po terenu, od hiše do hiše
vprašanja. V meni se je začelo nekaj dogajati. Preprosto - v srcu sem začutil, da me ima Bog rad. Prisluhnil sem njegovemu klicu in se odzval. To je za marsikoga težko razumljivo, ker jaz ima to izkušnjo, mnogi pa ne. Začutil sem, da bom v življenju srečen le, če bom izbral poklic duhovnika, sicer se mi bo zgodilo nekaj hu-dega."
Notranjega čuta, ki se je vse bolj zajedal v globino srca in ga pre-ganjal kot slaba vest, si najprej ni priznai in je na nek način po-skušal barantati sam s sabo. Del njega se je temu namreč upira-lo z vsemi štirimi, drugi del- dolžnost ga je vlekla in vlekla. "Precej lažje si je poiskati službo, si ustvariti družino kot biti duhovnik. Človek v središču pozornosti. Nisem tip vodje, sem bolj tisti, ki se prilagaja. Vendar je bil izziv premočan in tudi srcu človek ne more ukazovati, pa naj je to še tako čudno." Vlado trdi, da se mu zdi vredno dati življe-nje, se marsičemu odpovedati za višji cilj - za spod-bujanje ljudi k dobrim delom. Ni tako velike človeške ljubezni, ki bi lahko bila enakovredna božji. Njegova odločitev o poklicu duhovnika je njegove starše najprej močno presenetila, a spošto-vala sta jo.
Prepričan je, da pomanjkanju duhovnikov v Sloveniji ni kriv težak šestletni študij na teološki fakulteti, ampak bolj današnji način življenja mladih, ki ima-jo drugačno lestvico vrednost. Uživaj življenje in imej se dobro, so sicer vrednote, vendar so z dna le-stvice. Mnogokrat človeku, ki išče toplino, ljubezen ne prinašajo pravega zadovoljstva, sreče. "Priznam, tudi zame je bila odpoved določenim stvarem pre-cejšnja ovira. Ljubezen je, če daješ del sebe in ne obratno, kot si mnogi razlagajo." O tem, ali je poklic duhovnika njegov končni cilj, ali ne, odloča bolj škof, kot on sam. Ko ga je ta o tem vprašal, mu je povedal, če tako želi in če se mu zdi primeren, da bi lahko naredil še več dobrega, bo študij nadalje-val. "Sicer pa sem sedaj na začetku nove poti."
Kot pomočnik župnika - kaplan jo bo začel v cerkvi sv. Martina v Velenju prihodnji mesec. Poleg bogoslužnih obveznosti (maševa-nje, poroke, pogrebi, krsti) se bo posvetil predvsem delu z mla-dimi in jim poskušal pomagati pri iskanju odgovorov na vrsto nji-hovih življenjskih vprašanj. Prostega časa bo imel toliko, kakor si bo sam organiziral delo. Po tradiciji imajo sredo duhovniki name-njeno zase in za svoje konjičke. Morda bo takrat našel nekaj tre-nutkov za knjige, za hojo v planine in računalnik, ki ga je dokaj dobro spoznal kot dijak Poklicne in tehniške elektro in računa-lniške šole Šolskega centra Velenje. Počitnice bo preživel na ob-isku v krajih, kjer je bil na praksi in kamor so ga povabili, pogle-dal na kakšne duhovne vaje za mlade, pot pa ga zna zanesti tudi na morje ali v hribe.
■ tp
Petintrideset let je obiskova-la prebivalce Šaleške doline. Še posebej dobro pozna tiste iz Šoštanja in njegove okolice, za katere je skrbela. Vsak dan. Prva leta je prihajala do njih z avtobusom in peš tudi po tri ure hoda daleč, potem s kole-som in motorjem, zadnja leta pa s službenim vozilom. Terezija Jelenko, prijatelji, domači in tisti, ki jo poznajo ji rečejo Tea, je v tem obdobju kot patronažna sestra na tere-nu, doživljala veliko lepega, a tudi grenkega. Vseh petintri-deset let je ostala zvesta Velenju, čeprav se je sem na delo vozila iz Levca, kjer si je ustvarila družino in kjer jo je zdaj, ko čaka na upokojitev, za svojo vzel dvomesečni vnuk Aljaž. Enajstletni Aljoša pa je v letih, ko se že "zanese" samo še nase.
Terezija ali Tea je 35 iet ob-iskovala prebivalce te Doline, poleti in pozimi, v snegu in soncu.
V Velenju, v zdravstvenem domu, je dobila štipendijo za medicinsko šolo, potem še za višjo za zdravstvene delavce in to je bilo tisto, kar je odtehtalo, ko se je odločala, kje bo v službi. Pravzaprav dileme niko-li ni bilo. Še enkrat, če bi lahko odločala, bi si izbrala isto pot.
Spominja se časa izpred 35 let, ko je začenjala in ko je bilo velikokrat res težko, ko so bile težave v družinah čisto dru-gačne, kot so sedaj. Spominja
se obdobja, ko je Šaleška doli-na doživljanja najbolj skokovi-to rast prebivalstva, ki so jo spremljali tudi socialni proble-mi. Bila pa je vedno vesela, ko je opazovala, kako napreduje-jo v posameznih družinah, kako se izboljšuje standard in bival-ne razmere. "Nikoli ne bom po-zabila družine iz okolice Šošta-nja, ki sem jo obiskovala in v ka-teri se je vsako leto rodil nov otrok. Deset so jih imeli. Družina se je stiskaia v stari hiški, v enem od prostorov je bila slama, na kateri so ležali otroci. Ampak ko bi vedeli, kako je potem ta družina na-predovala, koliko so naredile pridne roke matere in očeta. Postavili so si nov dom, vsi otro-ci so se izšolali ...". Danes družine niso več tako velike, nataliteta pada ... Koliko do-jenčkov so morale včasih oko-pati in kolikim materam dati nasvete! Zdaj jih je manj, zato pa je vedno več starejših osam-ljenih ljudi, ki jim je treba po-magati. "V dom si ne želijo, dama pa vlada samota. Komaj čakajo, da prideš naokoli, da izmenjaš stavek ali dva, drugi so potrebni nege... To je poklic, ki ga je treba opravljati s srcem, drugače ne prideš nikamor," pravi.
In kaj bo Tea Jelenko počela zdaj, ko ji ne bo treba vsak dan v služno v Velenje? "Oh, se prav nič ne bojim, čeprav bom te ljudi in sodelavce pogrešala. Doma imam opraviti veliko ti-stega, kar me je še pred dnevi čakalo v službi: nega dvome-sečnega vnuka Aljaža in skrb za bolno mamo, ki je napolnila 86 let. Pa še hiša in njena oko-lica terjata celega človeka, obrt je doma...".
Vmes pa bo najbrž morala odgovoriti še kakšno vprašanje tistih, ki jo bodo pogrešali. Njo, njen nasmeh in spodbudno be-sedo. Najbrž pa se bo tudi nje-na ijava usnjena torba, v kate-ri je nosila vse, kar je potrebo-vala na terenu, kar težko nava-dila na novo lastnico.
■ Milena Krstič - Planinc
8 NilŠ ČAS
ZANIMIVO
8, julija 1999
Študenti geografije v Šaieški dolini
Avtorji naloge: Predstavitev PTŠSD na internetu
Kakšno je javno mnenje?
Pred nedavnim je v Šaleški dolini v okviru študijskih obveznosti opravljalo terenske vaje štirideset študentov 3. in 4. letnika študijske usmeritve "Varstvo geografskega okolja", z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Terensko delo je potekalo pod vodstvom dr. Dušana Pluta ter njegovih sodelavcev z Inštituta za ekološke raziskave ERICo iz Velenja. Štu-denti so se s Slemena, kjer so bivali v Andrejevem domu, dnevno vozili na območje naselij Topolšica, Metlečc ter del Florjana in Šoštanja, kjer se je delo na terenu odvijalo v obliki anketiranja, saj je bil namen anketnega vprašalnika ugotoviti, kakšno je javno mnenje oz. odnos prebivalcev, ki bi bili ob morebit-nem nadaljnjem odkopavanju pre-moga v Šaleški dolini neposredno prizadeti. Pod površjem, ki ga zavzemajo ta naselja, so namreč šc nedotaknjcne lignitnc zaloge, katerih rentabilnost izkopavanja bo potrebno šele ugotoviti. Zato je študente poleg mnenja tam živečih prebivalcev o širjenju eksploataci-jskega območja, ki po prvih oce-
nah nosi negativen predznak, zani-mala tudi pokrajinska raba tal, ki so jo vnašali v kartografski materi-al. Na podlagi kart in izpolnjenih vprašalnikov bo ugotovljena vred-nost tega območja.
Na vprašanje glede vtisa o pokrajini v Šaleški dolini je štu-dent 4. letnika, Igor Kuzma iz Dolenjskih Toplic, dejal:"Ker sem prvič v vaših krajih, moje dosedan-je izkušnje s premogovno pokraji-no pa sem dosedaj doživel samo v Trbovljah, ki so v primerjavi z vašo pokrajino pravi "badlands", sem zaradi stanja vašega okolja zelo pozitivno presenečen. Sklepam, da pomembno vlogo igra širok spekter naravnih danosti v vaši dolini, npr. vclike površine gozda s svojimi samočistilnimi sposobnost-mi. - nad 60 % občinskega površja, čc sem si prav zapomnil. Skrbi pa mc premogovna monostruktura pokrajine. Preveč je zapostavljena kmetijska dejavnost in z njo pomen ravnega prostora, ki ga dolini že tako primanjkuje (od 20 km2 v celi občini je 1/3 že ojezerje-na). Menim, da je ohranjanje kul-turne pokrajine potrebno in pomcmbno na lokalnem, regional-
nem in širšem, slovenskem nivoju. Prepričan sem, da ima Šaleška dolina velike možnosti, da bi ob počasnem prestrukturiranju lahko izkoristila svoj naravni potencial, kot so jezera in gozd, ter družbeni oz. intelektualni potencial, t. j. delovno silo. S pestro ponudbo terciarnega sektorja - turizem, obrt, trgovina in kvartarnega - izo-braževalne institucije, sociala - bi lahko preusmerila in zagotovila razvoj naslednjim generacijam.
Zadnji dan njihovega študi-jskega "obiska" v Saleški dolini so se študenti lotili še dveh nalog: kartiranja struge in obvodnega sveta Pake kot glavnega in najbolj obremenjenega vodotoka na območju bivše občine Velenje. Popisali so tudi divja odlagališča na treh vzorčnih območjih v velen-jski občini: Salek, Cirkovce in Šen-tilj.
Vsem sodelujočim, ki ste bili pripravljeni odgovarjati na zastavl-jcna vprašanja oz. ste pri izvedbi terenskega dela kakorkoli poma-gali, se na tem mestu lepo zah-valjujemo.
■ Natalija Mazej, ERICo Velenje
Sončno mesto na Slemenu uspelo
Dobra volja in ustvarjalnost mladih
Kot že nekaj let doslej je tudi letos MZPM Velenje pri-pravila v prvih počitniških dneh Sončno mesto na vrhu Slemena. V tabor je dnevno pri-hajalo okoli 50 mladih počitni-karjev iz vse Doline. Vsak dan jih je bilo več, kar je dokaz več, da so v dnevnih taborih izredno uživaii.
Letos je organizatorjem
dobro služilo vreme, tako da je
bilo mesto sončno tudi dobe-
sedno. Mladi so si organizirali
življcnjc v njem po svojih željah,
predvsem pa so bili ustvarjalni.
Dejavnosti so vodili mentorji
kluba Mladi za mlade in
šoštanjski taborniki, vodia tabo-	.. ... ,
J. ... r- n ,J „ ,	zavetiu blizniih gozdov, se pose-
ra pa ie bda Tea Podgorsek.	, . '	>	■ ■
K,.,.J ... . , ..v, .	bei pa so uzivali, ko so pripravi-
Uredih so si tudi svoie koticki v	,• ■ ,■■ , ■ . AL. ,, r •■,
1	li indijanski dan. Obiskal pa jih
"Da bi jo sedaj obiskalo čim več uporabnikov!"
Boštjan Božič, Peter Jeromel, Vedrana Lalič, Mojca Navršnik, Andreja Petek, Urška Podpečan, Boštjan Podvratnik, Milan Rotovnik in Jure Vetter so imena avtorjev
nikov interneta, in da bi jo bodoče generacije dopolnjeva-le ter ohranjale v čim boljšem stanju" so zadovoljni povedali.
Kaj jih je spodbudilo k izde-lavi naloge? Ideja, bolj želja
vedeli, da bo dela veliko. Najprej so zbrali podatke, ki so jih kasneje sortirali in si jih raz-delili. Nekateri so pisali in ure-jali besedila, drugi so risali karikature, nekaj jih je progra-
raziskovalne naloge z naslo-vom Predstavitev Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje na internetu. Lidija Črnko, Lijana Martinc in Iztok Osredkar pa mentorji naštetim mladim raziskovalcem. Ekipa je sicer po tihem pričakovala, da bodo njihov trud recenzenti pri ocenjevanju naloge opazili. Ti pa jih očitno niso le opazili, ampak so jim za njihov upora-ben izdelek, za katerega so v teh dneh že pridobili potrebno licenco, dodelili prvo nagrado v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleškc doline."Nismo je pričakovali, zato smo je seveda zelo veseli. Vsi skupaj si sedaj želimo, da bi stran, na kateri predstavljamo našo šolo, obiskalo čim več uporab-
Lijane Martinc, da bi tudi nji-hova šola imela svojo stran na internetu. "Smo prva skupina Šolskega centra Velenje, ki je pri raziskovalni nalogi združila znanje in sposobnosti dijakov dveh šol -poleg že ome-njene še Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole," je dodala Lijana. Naloga je bila zahtevna, med drugim ugotavljajo danes. Zanjo je bilo namreč potreb-nega veliko dodatnega znanja, ki ga pri rednem pouku niso pridobili. Ze odločitev kaj ja in kaj nc na stran interneta, ni bila lahka. Zbiranje informacij prav tako ni bilo od muh, pre-cej preglavic jim je povzročala potrebna programska oprema. Naloge so se lotili na samem začetku šolskega leta, saj so
Avtorji raziskovalne naloge
miralo."Pri tem smo se spogle-dovali po tistih, ki do domače strani na internetu že naredili. Spogledovali smo se zato, da bi se izognili pomanjkljivo-stim, ki smo jih odkrili pri njih in tako po nepotrebnem izgub-ljali čas. Naše delovne metode so bile zelo različne saj smo želeli uporabnike interneta čim bolje seznaniti z našo šolo. S skupnimi močmi smo pov-sem dosegli začrtan cilj." Kot so še povedali ob koncu pogovora, želijo s svojo razis-kovalno nalogo spodbuditi tudi druge šole, naj izdclaj'o domačo stran za internet, ki bo na voljo njim in morda tudi bodočim srednješolcem. Prijetne počitnice!
■ Tp
je še čarodej Bojan Glavač...
| bš foto: jm
Ana Avberšek, izjemna dijakinja SCV
Srečanje Arnežnikove rodbine ObliŽ za trud in VOljO
Arnežnikov rod sega kakih 400 let nazaj, ko so se tam gori v hribih med Graško goro in Razborjem kalili predniki in sedaj živeči Arnežnikovega rodu. Med najstarejšimi na srečanju je bil Ivan (Anzan), ki
šteje že 93 let, ter Fanika, ki jih ima 84. Oba sta še plesala in držala dobro razpoloženje do poznih večernih ur.
Od sedanjih sinov in hčerk -72 jih je - je 81 vnukov in 70 pravnukov, nekaj pa jih je še na
poti. Kot smo izvedeli, bo naslednje srečanje čez dve leti, kjer se bo zbrala celotna rodbi-na, ki bo štela okoli 248 ali več oseb, saj se predvideva, da se bo Arnežnikova rodbina še krepi-la.	■ L. O.
Prejeli smo
Gospod dr.
Matjaž
Kmecl!
Na	zborovanju
"Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo" ste med številnimi pomembnimi možmi in dogodki v svojem govoru omenili tudi šoštan-jskega pesnika Karla
Destovnika - Kajuha. Ob nje-govem imenu ste izrekli hudo obtožbo, da so spomeniku "neki duhovni zaprtki v Šoštanju skrivaj odbili tri prste". Kot župan občine Šoštanj lahko v imenu občanov zagotovim, da med nami ni takih kulturnih in ne političnih nestrpnežev. Poškodbe so plod objestnežev, ki jih v današnjem času mrgoli v vsakem kraju. Šoštanjčani spoštujemo Kajuha kot velikega pesnika in velikega Slovenca. Občutimo hvaležnost do tega, kar je sto-
ril, ne le za našo, ampak tudi za slovensko zgodovino. Ob številnih priložnostih počasti-mo spomin nanj. Občina je takoj po oskrunitvi spomenika pristopila k popravilu. Kasneje se je v pogovorih s strokovnjaki izkazalo, da je najbolje, da prste popravi avtor kipa Marjan Keršič - Belač sam. Le-ta pa jih ni uspel izdelati v dogovorjenem roku.
■ Bogdan Menih, dr. med., župan občine Šoštanj
Ana Avberšek si bo minulo šolsko leto na Splošni in stro-kovni gimnaziji Šolskega cen-tra Velenje zagotovo zapomni-la vsaj po dveh dogodkih: po maturi, ki je bila izjemno težka in po izboru za izjemno ali naj dijakinjo Centra. Obsežen je seznam obveznosti, ki jih je Ana opravljala v minulih štirih letih očitno zelo uspešno: predsednica oddelčne skupno-sti, dve leti predsednica dijaške skupnosti Gimnazije, pred-stavnica te šole v svetu staršev Solskega centra, štiri leta je prepevala v zboru Centra. Ob tem je bila še odličnjakinja in zelo dobra učenka srednje glasbene šole v Velenju v igra-nju na klavir.
Na vprašanje, kako je vse to zmogla in kaj ji priznanje pome-ni, se je Ana najprej odzvala s skomigom ramen. Ceš, kaj vem. "Mnogi me tako sprašujejo, vsem pa odvrnem, da se človek vsega navadi. Od 7 leta dalje se družim s klavirjem, vprašanja dijakov so me zanimala in me tu in tam pošteno razjezila. Sploh takrat, ko sem zaznala kje kakšno krivico, hkrati pa vedela, da bi se dale zadeve marsikdaj drugače urediti. Voljo, potrpljenje, ki sem jo zmogla, imam najbrž po mami.
Ko danes razmišljam nekoliko nazaj... No, ja, saj mi je tu in tam počil film. Pač pride, a na srečo tudi mine. Naziv izjemne
Ana Avberšek:
dijakinje je zame priznanje več za voljo in vložen trud." Same med svoje dosedanje največje dosežke uvršča 2. nagrado in srebrno plaketo v igranju na klavir na 27. državnem tekmo-vanju mladih glasbenikov Slovenije. "Recimo, da bi med uspehe lahko štela tudi maturo, čeprav z njo nisem tako obre-menjena." Priznala je, da tako težkega zrelostnega izpita ni pričakovala. "Poskusna matura
je bila prav lahka. Ko sem dobi-la v roke pravo, me je skoraj kap. Neumno sem se počutila, ker nenadoina nisem nič znala. Ob tem sem razmišljala: če sem bila vsa leta odlična dijakinja, kako so vse to zmogli sošolci z manjšimi učnimi težavami. Večkrat sem se v takih trenut-kih tolažila s komentarjem sošolcev in sošolk: ti vedno jamraš, nikoli niso zadovoljna sama s sabo."
Od zadnje maturitetne pre-izkušnje do danes je za njo že uspešno opravljen sprejemni izpit na Akademiji za glasbo -smer klavir, pred njo mesec počitniškega dela. Prave počitnice se bodo, pravi Ana, začele po 26. juliju- dnevu, ko bo izvedela za rezultate mature, čeprav ti praktično ne bodo zanjo imeli večjega pomena .
" Do začetka študija si bom še že privoščila. Zagotovo bom počitnice izkoristila za to, čemur so namenjene. Namig profesorja na Akademiji, da bodo med počitnicami potrebne vaje in vaje,...Vse bo ob prave času."
Obilo uspeha, Ana, tudi na nadaljnji življenjski poti!
■ Tp
8. julija 1999
KULTURA
KAS UIS 9
Šaleški likovni ustvarjalci
Likovna koionija dipiomantov ALU
Desetletje odprte in odločne barvitosti
V petek so v Kultumem cen-tru Ivana Napotnika tudi urad-no obeležili 10 letnico kolonije diplomantov ALU. Ob 13. uri so v Galeriji Gorenje odprli raz-stavo devetih prvonagrajenih del, desetega prvonagrajenca pa so (skupaj s še tremi nagra-jenci), razglasili ob 18.h, ko so vgaleriji KC IN odprli razstavo letošnje produkcije.
Vsi so si bili edini, da je bila letošnja generacija diploman-
tov, kolonije se jih je udeležilo 10, izjemno uspešna, in da je nastalo 26 izredno dobrih in tematsko raznolikih del, ki si jih boste v galeriji KC IN lahko ogledali v poletnih mesecih.
Iztok Premrov, vodja letošnje žirije, v kateri sta bila še mag. Damir Globočnik in vodja galerije Milena Koren-Božiček, je ob otvoritvi med drugim povedal: "Deseterica letošnjih udeležencev kolonije
Po dolgih letih imamo v Velenju kar štiri študente slikarstva na ALU-ju, ki bodo kmalu končali študij. Letošnja diplomant-ka in udeleženka jubilejne likovne kolonije Anja Jerčič je dosegla lep uspeh. Za sliko "Muso"jije strokovna žirija
dodelila drugo nagrado.
je pokazala izreden delovni zagon, na svojih delih je uvelja-vila odprto in odločno barvi-tost, takoj je bilo mogoče občutiti sproščenost njihovih slikarskih pogledov, ki jih pro-fesorski napotki niti najmanj ne omejujejo. Izstopili so že prvi jasnejši znaki njihovih individualnih likovnih rokopi-sov... Če pogledamo s stališča zgodovinskega, potem je ta rod mladih likovnikov že ustvarjen za prihodnje stoletje in tudi tisočletje. Vanju, kot kaže, stopa dovolj samozavestno in z velikimi pričakovanji..." Med drugim je poudaril tudi pomen velenjske likovne kolonije, saj po njegovem (in mnenju mno-gih drugih poznavalcev in ljubi-teljev likovne umetnosti), v Velenju nastaja "dragoceno pri-merjalno umetniško gradivo in umetniška dokumentacija našega likovnega trenutka."
In kako je sploh prišlo do ideje te likovne kolonije? Milena Koren - Božiček nam je o tem povedala: "Kolonija je nastala iz potrebe Galerije po dopolnitvi zbirke Sodobnega slovenskega slikarstava leta 1976 ob ustanovitvi KC ob donatorstvu Gorenja. V zbirko so bili vključeni pomembni slo-venski slikarji, vse od impresio-nistov do mentorjev in pro.fe-sorjev sedanjih diplomantov ALU. Dobro desetletje se je
zbirka izpopolnjevala z novimi deli, sicer počasi, a sistema-tično. Uhajale pa so mlade generaeije in ni bilo stika z njimi. Velenje tudi kar dve desetletji ni imelo mladih aka-demskih slikarjev." Zato je toli-ko bolj razveseljivo, da je lani prvo nagrado na koloniji dobila velenjčanka Nataša Tajnik, letos pa se je odlično odrezala (prav tako domačinka) Anja Jerčič, ki je za svoje delo "Muso" prejela drugo nagrado in z njo samo-stojno razstavo v Galeriji KC IN prihodnje leto maja. Prvo nagrado je žirija soglasno dode-lila Petru Štrovsu za sliko "Vezje", tretjo, ki jo je kot že nekaj let doslej prispevala velenjska Elektronika, pa Robert Černelič za sliko "Grad". Prejel je televizor, pred-stavnica podjetja Mirjam Sulek pa je ob predaji nagrade dejala, da so ponosni na zbirko mladih slikarjev, ki so jo v teh Ietih pri-dobili in da jim je letošnja slika izredno všeč.
Razstavo je otvoril velenjski župan Srečko Meh, ki je pred-stavil kulturno dogajanje v letos 40 let starem mestu in zadovolj-stvo, da so v njem svoj ustvarjal-ni kotiček našli tudi mladi diplomanti ALU-ja.
| Bojana Špegel
"Zlata paleta '99" na MO Velenje
Grafike in risbe iz vseh koncev Slovenije
V četrtek zvečer so v avli velenjske mestne hiše odprli zanimivo, raznoliko razstavo številnih avtorjev, članov ljubi-teljskih likovnih društev iz vseh koncev Slovenijc. To jc prva razstava grafik in risb iz cikla "Zlata paleta 99", pripravila pa sta jo Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) in gostitelj, Društvo Šaleških likovnikov Velenje.
Stevilnim umetnikom in dru-gim gostom je najprej sprego-voril župan Srečko Meh, potem pa je več o "Zlati palcti" povedal predsednik ZLDS mag. Lojze Capuder. "Idejna zasnova projekta "Zlata pale-ta" in realizacija te ideje je -skladno s programom dejav-nosti ZLDS v letu 1999 - ena izmed najbolj zahtevnih nalog, ki jo uresničujemo v obliki društvenih likovnih delavnic in razstav, iz katerih prihajajo najboljša dela na zvezne pre-gledne razstave. Tej razstavi bosta sledili še dve, na katerih
bodo - po izboru društvenih in zvezne strokovne žirije - raz-stavljeni najboljši slikarski in kiparski dosežki, z namenom, da sodelujejo pri končnem izboru najboljših likovnih del za najvišje priznanje "Zlato paleto 99". Ta bo podeljena na zaključku za risarsko, grafično, slikarsko in kiparsko delo... Projekt ima razvit tek-movalni značaj. Usmerja in spodbuja tudi vse tiste oblike likovnega izražanja, katerim se v praksi namenja premalo pozornosti..."
V nadaljevanju je spregovoril še dr. Cene Avguštin. "Začetek likovne umetnosti predstavlja risba. Že jamski človekje svoje prve vidne vtise prenašal v obliki risbe na stene jam in na rogovje in kosti uplenjenih živali. Najbolj vidnim pred-stavnikom slikarstva pri nas in v svetu je pomenila risba pomembno izhodišče za nadaljnje delo... Ilidi abstrak-tna umetnost kot abstrahirana
realnost ima korenine v risbi, kar nazorno nakazujejo zgod-nja dela največjih mojstrov te stilne zvrsti..." Potem jc pred-stavil še pomen grafike in končal z besedami: "Za razliko od drugih prireditev te vrste vsebuje velenjska razstava tudi načelo kritičnega ovred-notenja posamičnega likovne-ga dela."
Na tokratni razstavi, ki si jo
lahko ogledate v avli in po hodnikih mestne hiše, sodelu-jejo člani društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane, DŠL Velenje, ter likovniki iz Trbovclj, Izole in Tolmina. Med domačimi avtorji se pred-stavljajo Oto Gantar, Inge Bolič, Arpad Šalamon, Oskar Sovinc, Irena Guček, Heda Vidmar in Boris Sovinc.
■ bš
Na otvoritev razstave so prišli avtorji in predstavniki vseh petih likovnih društev, s strokovno besedo pa sta razstavo odprla mag. Lojze Capuder in dr. Cene Avguštin.
Toni Vrzelak - naj učenec velenjske glasbene šole
"Počitnice? Čas za žur!"
Če bi Toni Vrzelak iz Velenja potegnil črto pod letošnje šolsko leto, bi lahko zagotovo pripisal: odlično. Razlogov za to ima več: uspešno je končal 3. letnik Poklicne in tehnične rudarske šole Šolskega centra Velenje, bil uspešen dijak na srednji glasbeni šoli, osvojil je prvo nagrado v igranju na bari-ton in srebrno v igranju na pozavno na državnem tekmo-vanju, pred nedavnim je na mednarodnem tekmovanju
mladih glasbenikov v Italiji v igranju na bariton osvojil drugo nagrado. Za nameček pa so ga izbrali za naj učenca velenjske glasbene šole v minulem šolskem letu. "Vsa ta priznanja in nagrade so zame spodbuda za nadaljnje delo, ki ga bom po končani srednji šoli nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Najvetjetneje bom poleg bari-tona izbral še pozavno. Odrekanje, volja in vztrajnost
ter veselje do igranja so obro-dili sadove," je dejal zadovo-ljen.
Posebnih načrtov, kako bo preživel letošnje počitnice, nima. Za žuriranje, za katere-ga med šolskim letom nima toliko časa, že. In za osvojene nagrade ter priznanja seveda. Kot naj učencu bo namreč glasbena šola plačala stroške udeležbe na mednarodnem poletnem izpopolnjevanju v igranju na irfstrument, repu-
bliško ministrstvo za šolstvo in šport pa mu je to obljubilo za osvojeno absolutno prvo nagrado na omenjenem državnem tekmovanju mladih glasbenikov. "Ponudbo za sodelovanje na taki šoli v Italiji sem že dobil, vendar mi ni preveč ustrezala. Bom počakal na boljše in potem izbral," je še povedal Toni Vrzelak.
Utp
Inge Bolič - pronicljiva opazo-valka narave
Inge je svoje zanimivo otroštvo preživela v Karlovcu, kjer se je tudi rodila. Njena mama je bila Mariborčanka, ki jo je ljubezen odpeljala čez mejo. Bila je edinka, že od malega navdušena nad risanjem in vsem, kar je lepo. Privlačila jo je narava, stavbe, natančna risba. Zato se je že kmalu odločila, da bo arhitektka. Svoje likovno snovanje, ki se mu je vsa predala po upokojitvi, je dolgo sramežljivo skrivala. Še vedno je individualist, a sedaj njena dela in samosvoj stil likovnega izražanja poznajo že mnogi ljubitelji umetnosti v Dolini.
Že v osnovni šoli so se bodoči učitelji, ki so opravljali obvez-no prakso na njeni šoli, pri likovnem pouku pogosto zadrževali ob njeni mizi. Z razlogom. Da je izbrala študij arhitekture, ji nikoli ni bilo žal. Poklic ji je ponujal nešteto možnosti za ustvar-jalnost, ki je doma v vsej Boličevi družini. Že v prvem letniku fakultete je spoznala svojega mža, prav tako arhitekta. Ko sta diplomirala, sta prvo službo našla v Bosanski Gradiški. In že takrat sta razmišljala, da bi se preselila v Slovenijo. Inge je imela v študentskih letih "cimro" iz Maribora, ki je dobro poznala Velenje, saj je tu živel njcn stric. Z navudšenjem ji je pripovedovala o tem mladem, hitro rastočem in razvijajočem se mestu. Zato ni bilo čisto nič slučajno, da sta se, ko sta pri znan-cih Slovencih opazila razpis za prosta delovna mesta arhitektov v velenjskem Vegradu, prijavila nanj. To je bilo leta 1963 in od
Inge Bolič jeseni in spomladi veliko slika v naravi. Kadar v njej barve preveč žarijo, se umakne v svojo Zeleno
galerijo.
takrat je to mesto njun dom. Že kmalu sta si zgradila hišo in se hkrati veselila prvorojenca Robina, pet let kasneje sta dobila še Denisa. "Nikoli mi ni bilo žal, da smo prišli v Velenje. To je mesto, ki ti nudi vse, kar si človek želi. Ko sta bila otroka majh-na, tako nisem imela časa za dobrine, ki jih nudi veliko mesto. Z vsem srcem sem se predajala družini, zato sem tudi pustila službo in bila tri leta le mama in žena. Potem sem se odločila za samostojno pot. Odprla sem neke vrste projektivni biro, ukvar-jala pa sem se večinoma z legalizacijami črnih gradenj, ki jih je bilo v sedemdesetih res veliko. Projektirala pa sem tudi številne enodružinske hiše." Kar 19 let je posvetila temu delu, ki ji je hkrati dopuščalo dovolj časa za družino. Potem je prišlo do rutine. Nekaj ji je manjkalo, zato se je leta 1989 odločila, da gre nazaj v službo. Vrnila se je na Vegrad. "Mislim, da sem bila korajžna," priznava danes. "Prišla sem med nove obraze, poleg tega sem se pričela ukvarjati z zame povsem novim področjem. Prevzela sem oblikovanje celostne podobe podjetja." Žal je že nekaj mesecev po vrnitvi v podjetje na službeni poti doživela hudo prometno nesrečo. Ta je bila tudi vzrok, da se je pred tremi leti predčano upokojila. A v tretje življensko obdobje je stopila z novim poslanstvom. Kar je dolgo skrivala v sebi, je "udarilo" na dan. Od študentskih let dalje si je želela slikati, a nikoli ni našla časa. V začetku devetdesetih pa so jo na Vegradu pregovorili, da se je udeležila njihove stalne likovne kolonije. Prvič je poskusila leta 1993. In bila navdušena. "Od takrat redno hodim na kolonije, čeprav sem pri ustvarjanju individua-list. Težko se vključim v družbo, čeprav sem družabna. Tudi svo-jih slik ne maram razstavljati vsepovsod in kar tako. Vse, kar počnem, vzamem resno." Ker največ ustvarja v pastelni tehniki, ki je izredno občutljiva, večina njenih del nastane v njeni Zeleni galeriji, ki si jo je uredila doma, ali pa v naravi. Ki jo še vedno najbolj navdihuje. Ko se je začela spogledovati s slikarstvom, je poskusila z akvareli. A ko je spoznala pastel je ugotovila, da ji je najbližji. Sploh, ker obvlada risbo. Šele, ko ga je močno osvoji-la, ji je v roke prišla nemška knjiga o tej tehniki. Vesela je bila, ko je ugotovila, da dela tako, kot je treba. In da je do tega prišla čisto sama. Njena posebnost so tudi slike na svili in steklu. Največkrat za motiv izbere cvetje, pa krajine, pri čemer se ne sramuje bogatih barv. Zadnje čase riše motive pokrajin ob vodah. "Njene krajine so neposredne, "resnične", a hkrati ple-pletene z avtoričino individualno občutljivostjo, ki jo je znala vnesti na podobe po vztrajnem učenju, garanju 'na likovnem zorenju," je ob otvoritvi razstave njenih del, ki je prejšnji mesec krasila velenjsko mestno hišo, zapisala kritičarka Marlen Premšak. In Inge je res takšna. Natančna, odgovorna, skrbna in topla. Tako pri razdajanju družini, ki jo postavlja na prvo mesto, kot pri slikanju, ki ji pomeni veliko več kot hobi. To je sedaj njen stil življenja, ki je vase vsrkal vse Boličeve. Tako mož kot sinova, oba bosta arhitekta, jo pri njenem ustvarjanju močno podpirajo. Njene slike pa vzamejo tako za svoje, da le redke najdejo drugega lastnika, čeprav jih ljudje iščejo. "Moje slike se bolje počutijo ob meni, ker so del mene," je prepričana Inge.	_
■ Bojana Spegel
10 NAŠ CAS
107,8
8. julija 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Praktlkantl
Julij in avgust sta meseca, ko v našo redakcijo pridejo prak-tikanti, bodoči novinarji. V obeh mesecih se jih bo zvrsti-lo šest, delovno počitniško sezono pa je otvorila študent-ka politologije Aleksandra Martinšek.
Ta dva meseca sta tudi tista, ko stalni "odrajžajo". V različne smeri jih vodijo poti.
Stane Vovk odhaja na Mali Lošinj (le dileme, kako na Rudarjevo tekmo, še ni razrešil). Na listi čakanja za isti kraj in enako mesto pa je že Bojana Špegel. Ta bo, povemo čisto po tihem, danes teden, 15-tega, opravljala vozniški izpit. Bomo držali pesti! Na Tatjano Podgoršek že čakajo na Hvaru. Pravi, da
je dopust predragocena reč, da bi ga lahko pokvarilo slabo vreme, zato si je izbrala kraj, kjer se kaj takega skoraj ne more zgoditi. Maijan Slapnik pa nosi tudi med dopustom zavihane rokave. Odločil se je, da bo svoje počitnice namenil prenovi doma, svo-jim trem otrokom Vasji, Vesni in Andreju pa v prizidku omogočil, da se bodo lahko bolj "razkomotili". Kljub počitnicam pa prihod-
nji radijski moderatoiji, ki so bili izbrani na avdiciji, zavzeto "vadijo". Izredno pridni so, povedo tisti, ki delajo z njimi. Saj tudi morajo biti, kajti od njih si precej obetamo. Ida Baš, ki jih usmeija, pa pravi, da za njimi pridejo na izob-raževanje tudi tisti, ki v radij-skem mediju že delajo, so pa v praksi pozabili marsikaj iz teorije. Tudi prav.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO.
SANJA MLINAR
Velenjska pevka Sanja Mlinar ima kljub mladosti za sabo že precej glasbenih
f9 J **
kf X
znano.
BABILON
Ena bolj delovnih domačih pop skupin je tudi skupina Babilon. Kljub vročemu poletju nameravajo njeni člani mesec julij izkoristiti za pripravo in snemanje materi-ala za svojo novo ploščo. Pred kratkim so podpisali pogodbo z založbo Mc Millan in kot rezultat tega sodelovanja naj
tanskega glasbenika in igralca Jimmya Naila. Po dveletnem premoru je nastala plošča z naslovom "Tadpoles In A Jar", ki jo trenutno promovira sin-gle z nalsovom "Blue Beyond The Grey", pod katerega se je kot producent podpisal nek-danji vodja legendarne
izkušenj. Njeno pevsko ust-varjanje je nenazadnje rodilo že nekaj samostojnih projek-tov in dve CD plošči, Sanja pa je od pevke otroških pesmic uspešno prešla v "višjo" kate-gorijo slovenskega popa, kjer se dobro znajde. Letos je bila uspešna na EMI 99, ko je sku-paj z Ireno Vrčkovnik in Damjano Golavšek zapela skladbo "Igra je končana". V slovcnskem glasbenem etru ima trenutno novo skladbo, balado z naslovom "Cutim te", ki jo je zanjo napisal Martin Lesjak, tudi sicer avtor večih skladb z njenega zadnjcga albuma. No, ne bo pa treba dolgo čakati, da bomo tudi Sanjo spoznali kot avtorico. Pred kratkim je namreč pos-nela skladbo z naslovom "Ne bodi sam", za katero je glasbo skomponirala sama, besedilo pa je prispeval Marjan Kukovec. Kdaj bo skladbo mogoče tudi slišati, pa še ni
bi jeseni, točneje v oktobru, izšel nov album. Ena skladba, ki jo bomo našli na njem, je že znana (to jc skladba z nenavadnim	naslovom
"Umpha , umpha"), še pred izidom albuma pa bo izšla še ena. To bo nekoliko bolj umir-jena, romantična skladba "Dež in sonce". Kljub zaposlenosti z novo ploščo pa bo Babilonce mogoče slišati tudi v živo, ko bodo nastopili kar na nekaj koncertih ob slovenski obali.
JIMMY NAIL
Točno pred trcmi dnevi (5. julija) je izšel nov album bri-
zasedbe ELO - Jeff Lyne. Jimmy Nail je nase prvič opo-zoril pred leti z uspešnico "Ain't No Doubt", ki je leta 1992 splezala celo na sam vrh britanske lestvice, znan pa je tudi kot avtor skladbe "Love Don't Live Here Anymore", ki jo je kasneje posnela celo Madonna.
AL BANO CARRISI
Čeprav so predvsem itali-janski mediji, ko gre za slavne-ga pevca AI Bana, v preteklih mesecih največ pozornosti namenili razpadu njegovega dolgoletnega zakona z znano pevko in TV voditcljico Romino Power, si ta italijans-ki umetnik zasluži tudi drugačno pozornost. Pred mesecem dni je namreč izdal album z naslovom "Volare",
na katerem je po svoje priredil nekaj najbolj znanih italijan-skih zimzelenih uspešnic, kot so npr. "Volare", "Quando Ouando Quando", "Azzuro", "Ciao, Ciao Bambina"... To sicer ni njegov prvi samostojni album. Solo kariero je namreč pričel z izdajo dveh albumov ("Concerto Classico" in "II nuovo concerto") s pop-ulističnimi priredbami znanih klasičnih skladb.
LOS AMIGOS INVISI-BLES
Los Amigos Invisibles je šestčlanska zasedba iz Venezuele, ki je uspešno izko-ristila trenutno zanimanje glasbenega sveta za latino glasbo in s svojim albumom z nenavadnim naslovom "The New Sound Of Venezuela Gozadera" postala uspešna tudi izven meja svoje majhne domovine. Njihova glasba je kombinacija temperamentne-ga latina s popom, rockom, funkyem, jazzom in celo hip hopom, kar je odlična mešanica, ki zagotavlja uspeh. To jc zavohal tudi sloviti David Byrne, nekdanji vodja skupine Talking Heads, ki je venezuelsko skupino sprejcl pod okrilje svoje glasbene založbe, kar je poleg navdušenja občinstva, skupini prineslo tudi ugodne kritike.
Trenutno	aktualna
uspešnica z njihovega albuma nosi naslov "Sexy".
■ MiČ
Student naj bo
m
■	■ Pozdravljeni.
L	M Dosti je bilo gov-
W | ^ ■ ora o študentski f iJ; J I utrujenosti, izpi-I	tih in faksu, zato
J se danes loteva-mo druge tem-atike. Kot vsaki pripadniki nekega klana, kar študentje vsekakor smo, moramo poznati nekaj zakonov in nepisanih pravil. Tako na primer, kot obstajajo cestno prometni predpisi, ki jih vsak dan vztrajno kršimo (OH faktor), obstajajo pravila za študente. Mogoče ne ravno pravila, vendar pa vsekakor stalnice, ki se nenadomestljivo pojavljajo na študentskem jedil-niku. Pa to ne govorimo o bonih, da ne bo pomote. Govora je o študentskih lažeh. Te so utemel-jene z dolgoletno tradicijo študi-ranja in študentskega življenja, ter stalno uporabo v pogovorih med sošolci na faksu, cimri v študentu. kolegi ob pivu, če ste sami ali v dvoje, trojei... No konec koncev to tudi niso ravno laži, temveč bolj pokazatelj realnega stanja študen-tov. Za vse, ki pojma nimate o čem govorim, evo vam tri konstante:
1.	Jutri se pa res začnem učiti.
2.	Fantje, zvečer gremo pa samo na eno malo pivo!
3.	Hej mala, kar uleži se zraven, saj ti ne bom nič naredil...
Nedvomno tri najbolj izrabljene fraze starih bajt.
Prepričan sem, da je njihova uporaba vsaj tako pogosta kot ostale študentske beseđe, kot so TAROK (igra kart, pogovorna raba - Pa taki študentje, samo pije-jo in igrajo tarok.), KAVA (pijača brez katere ni študijske noči, pogovorno - Ob kavi sem uspel napisati vaje.), BRUC/BRUCKA (študent prvega letnika, ki ni dorasel starim bajtam, pogovorno
-	Brucka, zbudi se in speči palačinke!) in podobno...
Ogled muzeja premogovništva
-	spet na programu (v tretje gre rado)!!!
Sploh pa, da bi te laži in lažje uporabljali, izrabljali, obračali in sprevračali, vam SSK ponuja že večkrat napovedani in odpovedani ogled muzeja premogovništva. Ta se bo dogodil, dne 17. 7. torej v soboto, ob 16. uri. Priporočljivo je, da se prej prijavite v Mladinskem centru ali pa svoj obisk vsaj najavite, da bomo lahko naredili skupino. Dobimo se pri starem šahtu, kjer morate poskrbeti, da se boste vsaj primerno obuli (salonarji in natikači odpadejo), ostalo pa nam bodo prijazni ljudje, ki nas bodo popeljali na ogled dali na izposojo. Glejte, da ne boste česa ukradli, kajti spomin na rudniške gate, ki jih je izmaknila pregrešna ŠSKjevka in se sedaj z njimi sprehaja po eni od mnogih Velenjskih teras, je še živ. Kaj pa potem, če je v zameno za gate v
omarici pustila svoje tangice. Nobeden od rudarjev si z njimi ni mogel čisto nič pomagati.
Sovica vabi nove kreativce, s svežimi idejami, da se kaj javijo in
pomagajo popestriti vroče poletje, predno se vsi porazgubimo po svetu.
■ Dražen
Fotoklub Zrno
S fotografijo med rudarje
^^ letošnjem prazniku rudarjev F	so trije člani velenjskega foto
K __ ,JB	kluba "Zrno" v galeriji
W 'ftt*W jlHtfS^iJ "Mesnica" odprli razstavo
črno-belih fotografij. Vse so nastale ob letošnjem rudar-skem prazniku, na ogled pa so jih postavili ob spremljavi zvokov posnetkov rudarske godbe na pihala. To je druga razstava fotogra-fij, odkar je galerija fotoklu-ba "Zrno" po dolgoletnem molku spet pričela delovati. Fantje še vedno vabijo vse, ki jih zanima črno-bela fotogra-fija, da se jim pridružijo in tako še obogatijo raznolikost vizualne ponudbe njihove galerije. Tokrat so fotografije na ogled postavili Miran Beškovnik, Jurij Vižintin in Aljoša Videtič.	■ bš
Ena od nerazstavljenih fotogra-fij avtorja Aljoša Videtiča.
TARKAN
Vsake toliko časa ob evropsko (in tudi svetovno) glasbeno sceno močneje udari val glasbe, ki prihaja z vzhoda in je poln tamkajšnjih tradicionalnih ritmov. Nekateri od sicer številne množice tovrstnih, a povprečnemu evropskemu poslušalcu
absolutno neznanih izvajalcev pri tem dosegajo precejšnje uspehe. Spomnimo se le Ofre Haze, ki se ji je uspelo s svojo netradicionalno pop glasbo vriniti med kupe plošč, ki so jih v diskotekah v osemdesetih vrteli številni DJ-i. Tam, kjer so bolj odprti za različne etno vplive, je tega še več. Nenazadnje so ti vplivi stalno prisotni v popularni glasbi, ki prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi v tisti, ki nastaja pri nas, v Sloveniji.
Zato pojav takega izvajalca, kot je 26-letni turški pevec Tarkan, ni nobeno presenečnje. Večmilijonska populacija turških izseljencev in njihovih na zahodu rojenih potomcev, je pripomogla k njegovi popularizaciji predvsem v Nemčiji in še v nekaterih drugih evropskih državah. Tarkan v Turčiji sodi med mega zvezdnike. Njegove plošče se prodajajo v milijonskih nakladah, njegovi koncerti, predvsem na velikih stadionih, so kot po pravilu razprodani, ženske pa na njih padajo v nezavest.
Rodil se je leta 1972 v bližini Frankfurta in v Nemčiji živel do svojega petnajstega leta, ko se je njegova družina odločila za vrnitev v rodno Turčijo. Njegova glasbeno izobraževanje sega v njegovo zgodnjo mladost, ko se je posvečal predvsem klasični glasbi, po selitvi v Turčijo pa je začel sodelovati z znanimi turškimi komponisti. Že s šestnajstimi leti jc začel nastopati po turških barih in klubih.
Toda na zahodu rojeni mladenič v Turčiji ni dolgo zdržal. Ze leta 1993 se je vrnil v Nemčijo in tam spoznal svojega današnjega producenta in lastnika ene najuspešncjših turških založniških hiš. To srečanje je pomenilo prelomnico v njegovem življenju. Decembra 1993 je izšel njegov debitantski album in dosegel naklado 700.000 izvodov. Kmalu, maja naslednje leto, mu je sledil že drugi, še uspešnejši album, ki so ga v dveh milijo-nih izvodov prodali samo v Turčiji, v Evropi pa je lastnika našlo še več kot 700.000 izvodov te plošče. Tarkan je s tem postal veli-ki zvezdnik in našel stalno mesto v medijih. Bil je prvi moški, katerega slika se je znašla na naslovnici turške izdaje svetovno znane ženske revije Cosmopolitan.
Leta 1994 je v Nemčiji razprodal deset velikih stadionskih koncertov, leto kasneje pa ga je na turneji po Turčiji videlo kar 800.000 oboževalcev. Sledila je precej dolga pavza, po kateri je julija 1997 izdal svoj tretji album, katerega izid je pospremila velika evropska turneja. V okviru te turneje je Tarkan z lahkoto napolnil londonski Ffippodrome, Areno v Berlinu, Bataclan v Parizu, če omenimo le nekaj najbolj znanih koncertnih prizo-rišč. Album je že pred izidom prejel več kot milijon in pol pred-naročil, samo v Turčiji pa so ga prodali v nakladi več kot treh milijonov izvodov.
Danes je njegov največji hit skladba "Simarik", ki je postala velika uspešnica povsod po Evropi in tudi pri nas, saj jo je vse večkrat mogoče slišati v domačem radijskem etru. Sicer pa so pri nas Tarkana prvi veijetno odkrili člani skupine Pop Design, ki so že ped petimi leti izdali priredbo njegove skladbe "Sikidim", ki v njihovi izvedbi nosi naslov (ja, uganili ste) "ŠKDM" in je bila precejšnja uspešnica že leta 1994.
■ MiČ
LESTVICA DOMACE GLASBE (Št.32-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestnl TV te vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 4, julija:
l.KLAVŽAR: 3x lahko ugibaš	13 glasov
2.INTERVAL: Naši obiski	8 glasov
3.VESNA IN VLASTA: Moj fantje z Vurberka 6 glasov
4.IGOR & ZZ: Te presnte mačke 5.STIŠKI KVARTET: Vsi na kolo
Predlogi za nedeljo, 11. julija:
1.DORI:	Dori naše Je ime
2.FRAJKINCLARI:	Srčna napaka
3.KRAŠKI	KVINTET: Osmica
4.UPOVŠEK:	Ob rani zori
5.RUBIN:	Mesar
2 glasova lglas
8. julija 1999
ZA RAZVEDRILO
W VAS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Zakopali se boste v delo, da bl tako pozabili na itevilne ikrbi, ki vam grenijo življenje. Ceprav se boste prepričevali, da bo vsak čas bolje, bo ob koncu tedna jasno, da najhuje šele prihaja. Zelo močni boste' morali biti, da boste prebrodili krizo, ki vas čaka. Zivljenje se vam zna postaviti na glavo, vendar bo tudi za vas že kmalu posijalo sonce. Še lepie in ie močnejie, kot takrat, ko le
vam je zdelo, da imate lepo življenje.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Prav nič vam ne bi ikodilo, če bi le poskuiali zbrati in narediti tisto, kar vam svetujejo. Ce sami ne boste skrbeli zase, tudi drugi ne bodo. Prijatelji vas bodo prepričali, da le jim pridružite in ne bo vam žal, laj le zadnje čaie počutite precej oiamljeno. Ne mii-lite, da le vam partner oddaljuje. Res, da mu primanjkuje časa, a venomer misli na vai. Kmalu bo priiel čai, ko vam bo to očitno dokazol.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Še vedno se boste obremenjevali i stvarmi, ki vai v resnici ne bi smele več brigati. Bolj kot boste o nečem razmiiljali, slabie se boite počutili. Prevevale vai bodo negativne miili, ki bodo kmalu pričele vplivati na vaie počutje. Bolelo vai bo vie po malem, za vie pa bo kriv stres in nič drugega. Cim prej se ozrite okoli lebe in poiičite svetle točke. Boste videli, da jih boste noili kar nekaj. Predviem pa vam bo potem veliko lepše.
RAK OD 22.6~ DO 22.7.	—
Obnaiali se boste tako čudno, da vas niti najbližji ne bodo razu-meli, zato tednu, ki je pred vami, težko rečemo »lep«. Partner bo razumel, da ite v krizi, iaj le vam obeta velika življenjska sprememba, čisto vsega pa tudi ne bo mogel »požreti«. S svojim obnašanjem ga boite skoraj prepričali v to, da vam ne pomeni prav veliko. loliko, kot boste dajali, boste dobili nazaj. Zato le ne zaletavajte z izjavami, da ne boite uničili vsega, kar ste dolgo gradili.
LEV~~OD 23.7."DO 23.8~~* ""	~
Pravje, da si toliko prizadevate, da bi pomagali najbližjim. Ni pa prav, da želite za to občutiti tudi hvaležnost. Cez zimo ite malce pridobili na teži, kar se ne bo poznalo le pri preteinih hlačah -protestirala bo tudi hrbtenica in noge. Zatoje skrajni čas, da spre-menite prehrambene navade. tudi več gibanja, predvsem na svežem zraku, vam ne bi škodilo. Zakaj ne bi fega počeli skupaj z družtno. Za vse bi bila to dobrodošla osvežitev.
DEVICATODT4.8.' ~doT3.T'~"
Ceprav ite li že obljubili, da boite itvari peljali drugače, ie bo ipet zapletlo. Dobro bi bilo, če bi uipeli pozabiti na svoj ponos in raje več razmiiljali o tistih, ki jim je treba pomagati. Zavedati se morate, da tudi vi noiite del krivde za nastali položaj. Ce boste \ ' - ukrepali tako, kot vam bo svetoval partner, ki vam bo stal tesno ob itrani, boite uipeli. Pazifc ic poikodb, saj ite zadnje čaie pre-cej okorni. S kondicijo ite že nekaj čaia bolj na piu. Ukrepajte!
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Vie predolgo sfe se zanaiali na to, da ste rojeni pod srečno zvez-do in da se bo vse izteklo fako, kof si želife. Pokazafi boste morali veliko spretnosti in znanja, sicer se ne bosfe uspeli izkopa-ti iz zagate. Rei imate irečo, da imafe zveite in dobre prijafelje - ti vai tudi tokraf ne bodo puifili na cedilu. V začetku fedna boite ugotovili, da za seboj ie niste zaprli vseh vrat, zato posku-site hitro potrkati na tiifa, ki vam ie lahko odprejo zavoženo itonje. Na Ijubezenskem področju bo vladal hlad.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
tokrat boite morali iami icbi priznati, da ite v celotnem postop-ku naredili preveč napak, da bi se lahko dobro in srečno izteklo. Namesto, da bi s svojim vedenjem pokazali, da ste zrela oseba, se obnaiate kot velik, neuk otrok. Posledice boste nosili sami, z njimi pa se vam bo zelo težko sprijazniti. Sploh, ker ste o vsem skupaj preveč govorili, da bi sedaj lahko utišali glasove, ki bodo gperjeni proti vam. Poskrbite za sprostitev, krepko jo boste potrebovali.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Končno ste pozabili na nek neljub osebni dogodek. Zivljenje se bo počasi spravilo v usfaljene firnice, vsak dan se boste počutili bolje. Najpomembneje je, da boste dobili voljo do dela. S svojim odno-som do Ijudi pa boste sami pokazali, kaj si mislite o nekom in njegovih dejanjih. Tudi tisti, ki vam v začefku niso verjeli, bodo kmalu na vaši strani. tudi za vas velja, da potrebujete več vitami-nov in gibanja po svežem zraku, saj ste zelo dojemljivi za prehladna obolenja.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Pogovor s prijatelji vas bo umiril, hkrati pa še utrdil vašo samoza-vest. listo, kar boste nekomu od vaših prijateljev svetovali napol zares, napol v šali, se bo na koncu izkazalo kot najboljša rešitev naitalih problemov. Vi pa le boste morali malce vzeti v roke, če ne želite, da pregorite; v službi bo šlo tudi brez vaših nadur in sil-nih naporov. Rei da ne tako hitro, a je vaše zdravje vredno več, kot vie oilalo. Posledice že čutite, kajne?
VODNAR ODTTTDO 19.7
Nihče ne bo mogel verjeti, da vam je z besedo uspelo doseči tisto, kar marsikdo z veliko hujšimi ukrepi ne bi uspel. Pazite pa, da se boste držali obljub, ki jih boste ob tem izrekli. finančne težave bodo iz dneva v dan hujše, a nikakor nerešljive. Ze kmalu se boste rešili iz najhujšega, res pa je, da boste morali za to žrtvovati tudi nekaj prostega časa in energije. Nikomur še ni uspelo, da bi imel
veliko le od besed in poležavanja.
RIBI0D20. 2. D0 20.3.
Nikar ne zaupajte tistemu, čigar zaupanje bi si radi že nekaj časa pridobili. Bolje bo, če le delate zelo nedoifopnega, laj boste na tak način najlažje vzbudili zanimanje pri njem. Vseeno vam bo ta oseba vzela veliko časa in energije, saj jo boste imeli vei čai v mislih. Nič hudega, to bo hkrati pregnalo dolgčas in malodušje, ki se vas že nekaj časa loteva. Pazite na zdravje; vaš imunski sistem
bo oslabljen, zato boste dojemljivi za prehladna obolenja.
DOLINAR ALEŠ S.R, FOTO ZOOM - PROFI LINE, KODAK EXPRESS
Kidričeva 2 / b, Velenje, Tel.: 063/861 -388 (NAKUPNICENTER VELENJE)
-	fotografiranje za dokumente
-	express v 1. minuti ali klasično v eni uri
-	razvijanje vseh vrst filmov in izdelava fotografij
-	prodaja fotoaparatov, filmov, baterij ter ostalega fotomate-riala
-	retuširanje in preslikovanje starih fotografij
Del. čas: vsak dan od 8. - 20. Ure, ob sobotah od 8. -17. • Ure.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, s pripisom KODAK EXPRESS, Najkasneje do ponedeljka 19. Julija
Izžrebali bomo tri nagrade:
1.NAGRADA:	Fotoaparat KodakKBIO
2.NAGRADA:	Torba Kodak
3.NAGRADA:	Žepni računalnik
NAGRADNA KRIŽANKA - FOTO ZOOM -PROFI LINE, Kodak express
TBpO, MOSKEMU PODOBNO
BIJJE SPACENE-GA.NENA-RAVNEGA VIDEZA
GLAVNO MESTO ALBANIJE
TEN ČLOVEK
NAJV,VRH TURCIJE
0L.MEST3 NAJAPON. MESTOV
Kuharske variacije
Por z rakci v smetanovi omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 200 g zmrznjenih rakovih rep-kov, 2 žlici limoninega soka, 3-4 pore na osebo, sol, poper, 1 šopek peteršilja, 1 šopek kopr-ca, 300 g smetane, 100 ml mleka.
Rakce pokapamo z limoni-nim sokom in jih pustimo stati kakšnih 10 minut. Por očisti-mo, operemo in ga v rahlo kipeči slani vodi počasi kuha-mo 8 minut.
Peteršilj in koprc drobno sesekljamo. Smetano in mleko penasto zmešamo in začinimo. Dodamo zelišča in rakce. Kuhan por odcedimo in ga zložimo v ovalno skledo. Prelijemo ga z delom omake, preostanek ponudimo v posebni skodelici. Po želji lahko por prelijemo s stoplje-nim maslom. Obrok ima 330 kalorij.
POGON-SKO GORIVO ZAREAK-CIJSKA LETALA (ENAOD PISAV)
ANT.IME IT.REKE ANIENE
TANKA, PROZORNA
NEM.FILM. IGRALKA DAGOVER
IGOR TORKAR
NASPROT-JEMIRU
ŠVICSP. SMUCAR
mi,
KAR OBSTAJA
N
IRANSKA VALUTNA ENOTA
REKANA KOROSKEM
CASBREZ VOJNE
0
EKSPLOZ. TELO
IT.LUKAOB JADRANU
REDKAKO-i
WM FRIkav
GRENOBLU
MORSKI RAZBOJ-NIK, GUSAR
FRANC.. PISATEU (LOUIS,»KO-MUNISTI«)
SEVSEK
NEDA. ARNERIC
NIZOZEM, ASTRONOM
MADZAR. HRIBOVJE
RUS.REKA, KiTECE VKARSKO MORJE
LETOV.PRI MDi
PRAOCE ČLOV.RODU
GLMESTO JEJJE
ODZAGAN KOSDEBLA
ANTON LAJOVIC
RESETO
DRAGOAS
JIIDOV. UCITEU POSTAVE
NAJV.CER-KVENIDO-STOJAN-STVENIK'
.JAMAV SFANUIS PALEOLIT.
Piše: Matej Kotnik
Osemurno čakanje v Londonu in potem dvanajsturni polet je za nami. Hvala bogu. Vse možne položaje na stolu smo že preizkusi-li. Malo zabave si priredimo, ko pristanemo v Ugandi in gospa carinarka trikrat prešteje vse potnike v letalu. Nikomur ni jasno zakaj, ko pa sploh nismo namenje-ni sem. Verjetno na koncu leta, ko poročajo o številnih turistih, ki so obiskali to deželo, štejejo tudi nas. Zopet vzletimo in končno letimo nad Tanzanijo. Letalo preleti Mt. Kilimanjaro. Sneg v Afriki.
Pristanemo v Dar es Salaamu, največjem tanzanijskem mestu s 3.5 milijona prebivalcev. Vsa država je centrirana tukaj: univer-ze, veleposlaništva, parlament in seveda ogromno pristanišče.
Tanzanija pa se ne more ločiti od svojega vojaškega značaja, zato so zaradi boljšega strateškega položaja glavno mesto preselili v bolj sredinski del države. Po svoje jih je treba razumeti, če pomisliš, da so skoraj vse sosednje države v bolj ali manj vojnem stanju. Ob napadu čaka sovražnika dolga pot do glavnega mesta Dodoma, po izredno neurejeni cesti, ki jo je za dodatek še dodatno uničil lanski vremenski pojav E1 Nino.
Tanzanija je ena največjih afri-ških držav. Leži na vzhodni obali, pod Kenijo in nad Mozambikom. Desetletje nazaj je bila njena pri-hodnost svetla, dandanes pa so jo zaradi različnih vladnih korupcij in nepravilnih potez, prehitele mnoge države. Predvsem sosednja Kenija, s katero se je Tanzanija zaradi velike podobnosti vedno rada primerjala.
Obe imata čudovito hribovje, neveijetne safarije, narodne parke in seveda morje. Vse to je za turi-ste edinstveno doživetje.
Takoj po pristanku smo doživeli prve dotike birokracije. Izpolniti papirje za vizo, opisati, kaj bomo tu počeli, kako dolgo bomo ostali ... Nato plačaš, pobe-reš prtljago (seveda, če vsa prispe) in se podaš v drugačnost. Na srečo smo imeli bivanje za prvi teden že urejeno in nam je bilo prihranjeno barantanje za taxije. Med njimi obstaja prava mala vojna, kajti za vsakega pripeljanega turista jim hotel plača nekaj procentov. Zaradi tega je včasih, še posebej na avtobusnih postajah, kar malce nevarno. Zamislite si, kako je, ko na skupinico šest Ijudi skače množica kakšnih 40 ljudi in ti vsak ponuja svojo ceno.
no v nekakšnih študenskih domo-vih. Ni se za pritoževat. Malo smo težav le s hrano. Zaradi enoličnosti in nizke kalorične vređnosti se počutiš brez energije. Na srečo je tu sadje. Vseh vrst, tudi takšnih, ki jih nismo še nikoli videli.
Z jezikom na srečo vsaj tukaj ni večjih težav, kajti skoraj vsi znajo angleško. Drugje po Tanzaniji, predvsem v njeni notranjosti, pa je že težje, razen v primeru, ko je v igri denar. Takrat se vedno najde pot. Na žalost pa ni tako samo v Afriki.
Dar es Salaam smo spoznali kot mesto ogromnih razlik. Hillton hotel in golf igrišče ob njem sta
Prvi šok, ki ga doživiš, je njiho-va vožnja z avtomobili. Voziio ni polno, dokler se še lahko posa-meznik drži za zunanji del vrat in na dveh sedežih ne sedijo najmanj trije potniki.
Prvi teden smo udeleženci mednarodne študenske konferen-ce, tako da imamo bivanje ureje-
bia ves čas polna. Prav tako tudi pokopališče odsluženih ladij. Tu so si uredili stanovanja revni prišleki iz centralnih delov države, ki jih je sem zvabila velika želja po boljšem in lagodnejšem življenju.
Na koncu pa ostanejo tukaj za vedno. Dela ni. Socialnega zavaro-vanja ni. Hrane zastonj zelo malo.
Denar za karto nazaj domov skop-ni v nekaj dneh. Pravzaprav se sploh nimajo namena vrniti, kajti preveč so se navadili na drugačno življenje v množici. Pa je to življe-nje boljše?
Teden dni Dar es Salaama nam je bilo povsem dovolj in pred nami je bila dolga avtobusna vožnja na severni, najzanimivejši del Tanzanije. Tu imaš na razmeroma majhnem prostoru
stvari, ki jih ne premora marsi-katera država na celem svojem ozemlju: Kilimanjaro, Serengeti, Ngorongoro, Lake Victoria, Lake Manyara so svetovno znana področja. Tu se snema večina dokumentarnih oddaj, opravi se ogromno živalskih raziskav, konec koncev pa so v parku Serengeti našli najstarejše okostje človeka.
Vožnje smo se po malem bali, kajti do pred nekaj leti si za to okoli 1000 km dolga pot porabil dan in pol. Na našo srečo pa so cesto uredili in je pol dneva pov-sem dovolj.
Moshi je mesto, od koder se na safarije in trekkinge podaja večina turistov, ki jih je pot zanesla v ta del Afrike. Posrednikov, prevozni-kov in agencij tu kar mrgoli. Najbolje je, da si najprej urediš mesto bivanja, potem pa se podaš v iskanje najboljše ponudbe. Ponudnikom storitev moraš takoj dati vedeti, da nisi nekakšen sta-rejši turist ali celo Američan (te se da najhitreje preslepiti) in da se boš za vsako ceno pogajal. V nasprotnem primeru za vsako stvar plačaš dva- ali celo trikratno ceno. Toda brez barantanja zamu-diš pol Afrike.
dalje...
12 KAS CilS	VRTIUAK	8. julija 1999

Srečko Gračner iz rudarskih škod Premogovnika Velenje in vnet član konjeniškega kluba Velenje, si je omislil motor. Imel ga bo za tja, kamor s konjem ne more.
"Kje pa se ta reč prižge," direktorja Premogovnika Velenje dr. Franca Zerdina povprašala ministrica gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin. Seveda ji je ta to ročno pokazal. "Pa poglej-mo, če še zna," si je ob strani mislil direktor TES-a Jaroslav Vrtačnik.
Dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje mag. Ivan Marin je pod šotorom ob jezeru kazal rdeč madež na prsih - češ, poglejte, za rudars-ki praznik sem vedno pripravl-jen tako vneto dirigirati, da vmes celo krvavim.
REZANJE ŠOŠTANJA
Verjetno ste že kdaj slišali za »perpetuum mobile«. To naj bi bil stroj, ki nepretrgoma opravljal delo, ne da bi prejemal energijo. O tem sanja človeštvo ze tisočletja in medtem ko so predvsem srednjeveški »znanstveniki« bili že čisto blizu tega izuma, jim je sodobna znanost,j>red-vsem jizika, preprečila izdelati ta koristni izum. Ceprav nekateri tudi danes menijo, da je bil tudi Nikola Tesla čisto blizu in da so še teorije, katerih realizacija bi imela v končni posledici izum perpetuummobila, je nesporno dejstvo, da ga na tem planetu zaenkrat ,še ni.
Ali pa je to čisto res? Mogoče pa v Soštanju obstaja takšen čudežen stroj? Meni se zdi, da je to moj poštni nabiralnik. Moj poštni nabiralnik namreč brez prekinitve, samodejno in nenehno izdeluje nove in nove položnice. Ko človek odnese eno, se v nabiralniku že najde druga, enaka in ko jo človek plača in se oddahne; evo ti nove v sivem zabojčku!
Toda zdaj je razvpiti davek na dodano vrednost ustavil ta stroj. Jasno je, da nikomur več ni potrebno plačevati nobenih položnic, če jim ni priložen račun! To si velja zapomniti, saj so do sedaj mnogi zlorabljali zau-panje občanov v finančno splošno disciplino. Ljudje so namreč pridno plačevali položnice, ki jim jih je bruhal njihov perpetuummobile, ne da bi natančno preverili, kaj sploh plačujejo. Eden mojih znancev je nekoč razvijal teorijo, kako najlaže obogateti. Namenil se je natisniti množico položnic, nanje bi zapisal številko svojega bančnega računa ter pripisal: »polog za plačilo zaostalih obveznosti.« Višina zneska bi morala biti nižja od 1000 SIT. Trdil je, da se Ijudje tako nizkih položnic dobesedno veselijo.
Mogoče kdo poreče, da pretiravam in imam Ijudi za manj pametne, kot v resnici so. Da Ijudje že ne bi vsevprek plačevali položnic, ki bijim jih kdo podtaknil v poštne nabiralnike. Ne gre za to, da Ijudje niso pametni.
Gre za to, da Ijudje le težko pristajamo na to, da so med nami goljufi, ki nas lovijo na našo vero vfinančni red. Ce temu ob bok postavimo neizmerno željo po hitrem zaslužku mnogih na videz čisto spodobnih oseb, potem nam hitro postane jasno, zakaj se Ijudje, ne le v Sloveniji, ampak v vseh tranzicijskih državah, tako masovno lepijo na razno-razne piramidne igre. Nenazadnje tudi zna-meniti Dadas ni bil nič drugega kot napihnjen balon poln slepe vere državljanov, da so na svetu samo dobri Ijudje. Ni treba daleč in hitro boste srečali Ijudi, ki so ravno v Dadasu izgubili celo premoženje, gledano z očmi povprečnega Soštanjčana.
Še ne verjamete? Potem vzemite zadnjo komunalno položnico in premislite, ali veste kaj vse piše na njej in kaj pravzaprav plačujete? Da ne bi dražili le sosedov, poglej-mo v svoje. Pravi cvet takšnega zlorabljanja vere občanov v poštenje izdajateljev položnic so bile šoštanjske položnice za plačilo kabelske televizije. Jaz sicer moram priznati, da za zadnji mesec ne vem točno, kako izgleda, saj sem do sedaj prejel le eno, potem pa nobene več, ker sem jo vrnil pošiljatelju, ta pa mije kasneje poslal v pod-pis neko pogodbo, ki je ne razumem in ker je ne razumem, je tudi nisem podpisal. Ko sem prejel tisto položnico pa sem se nemudoma spomnil teorije mojega znanca o razpošiljanju položnic in moram reči, da se še zdaj čudim, zakaj so Ijudje plačevali takšne položnice, kot so bile tiste od kabelske televizije? Prav lahko da so bile do uvedbe DDVtakšne položnice celo zakonite, toda vseeno je na meji predrznosti, da vam nekdo v poštni nabiralnik vrže položnico, na kateri ni nobene speci-fikacije, kaj da morate plačati, ampak je na njej samo obvestilo, da lahko pritožbe, (obvestila in celo pohvale) sporočite na neko telefonsko številko mobilnega telefona, ki se nahaja v bogve čigavem žepu. Ali veste koliko držaje je klicanje na GSM aparat, kot na navaden telefon?
A to je zdaj zgodovina. In zapomnimo si: plačujmo le račune, ne pa »gole« položnice. Bodimo enkrat za spre-membo prijazni do svoje države in ji verjemimo. Druge namreč nimamo. Verjemimo torej, da bo DDVpostal za finančne telovadce to, kar je bil včasih DDT za koloradske hrošče. Zahtevajte račun! Tudi za gledanje šoštanjske kabelske televizije!
■ Perorez
FRKANJE
Belo na črnem
Jože Stanič je "belo na črnem" potrdil dobre odnose med Gorenjem in Premogovnikom. Prvi mož belega Gorenja je slavnostno skočil čez kožo v knapovski stan. Vseeno verjetno upa, da se z Gorenjem le ne bo nikoli "potopil" tako globoko.
DDV, kdo kaj ve
Doživeli smo naš dan D, celo dan DDVe. Kako so se ob tem oblikovale cene, še marsikdo sploh ne ve.
Po prstih
V Šoštanju naj bi v kratkem izvedli posebno operacijo. Njihovemu pes-niku naj bi znova "vsadili" prste. Tudi slavnostni govornik na proslavi v Velenju dr. Maijaž Rmecl je menil, da bi bilo dobro, če bi jih dobil po prstih še tisti, ki se je teh prstov lotil.
Neenotni
Nekateri kritično pripominjajo, da je tistim, ki so se odločili za tako obno-vo Titovega trga, "vse ravno"!
Korak dalje
Upajmo, da bo novo kolo res pog-nalo proizvodnjo v Veplasu!
Sezona
Glede na to, koliko pomembnih
cest obnavljamo in so zato na njih zapore, se je prava turistična sezona že res začela.
Strpnost
Velenjčani se obnašajo veliko bolj strpno kot Šoštanjčani. Ko so Velenjčani postavili "občinski oglas-nik" na mejo s Šoštanjem, so ti zagnali vik in krik, da so ga postavili preveč v njihovo. Mislinjčani pa so svojo tablo že pred časom postavili vidno na velenjsko ozemlje, pa se tu dolgo za to sploh ni nihče zmenil.
Vabila
Naša zdravilišča nas vabijo, naj preživimo dopust pri njih. A kaj ko so cene v zdraviliščih za mnogo Slovencev močno nezdrave.
Da bi ostale
"Entente florale" je pripomogel, da so naše ulice in četrti lepše postale. Da bi le vse te še naprej tako lepo ure-jene ostale - tudi potem, ko bo že mimo ta "Entente florale".
Pomoč
Če je kdo v zadregi, koga naslednje leto povabiti za slavnostnega skakalca ob sprejemu zelencev v knapovski stan, vem rešitev. Morda bi bil to direktor pivovarne.
VELENJE
Nad spomenikom Antona Aškerca pred istoimensko osnovno šolo v Velenju se je nekdo znesel z rumeno bravoi. Žal so tudi takšni v našem mestu, zato bo pač treba rezervirati tudi sredstva za odpravo takšnih packarij.
Pod Titovim trgom naj bi v bližnji prihodnosti ure-dili parkirišča, vendar pa je bil v tako slabem stanju, da je bilo treba najti začasno rešitev. Tale, veljala je šest milijonov tolarjev, je vredna
pohvale.
REPORTAŽA
kVAS ilAS 13
Osrednja prireditev ob dnevu rudarjev - 39. skok čez kožo - je biia v soboto na stadionu ob jezeru
Kdo so častni knapi?
Častni skok čez kožo je novost, ki so jo uvedli pred petimi leti. Kot prva ga je opravila glavna finančnica premogovnika Dragica Kotnik. V elitni družbi tis-tih, ki so jih velenjski rudarji sprejeli med svoje pa so še: avtor knjige Zgodovina pre-mogovnika Velenje Anton Seher, predsednik republike Milan Kučan in upokojeni direktor Solskega centra Peter Rezman. Zdaj se jim je pridružil direktor Gorenja d.d. Jože Stanič.
omogočila, da večina družb in ustanov ni več usodno odvisnih od položaja premogovništva, dali so priznanje ljudem, ki so našli svojo priložnost v Velenju
Premogovnik skozi letošnje številke
Nakopali bodo 3.800.000 ton premoga, kar je manj kot pretekla leta. Zaradi izgradnje čistilnih naprav na bloku 5, bodo v TEŠ porabi-li manj premoga. Ob koncu leta bo v podjetju, tako računajo, zaposlenih 3.668 delavcev (zmanjševanje števila zaposlenih bo pote-kalo z dokupi let in upokoje-vanjem); v drugi polovici leta bodo zaposlili 20 pri-pravnikov.
Letos bodo v premogov-niku opravili tudi večino aktivnosti za pridobitev cer-tifikatov ISO 14001 (varova-nje okolja) in BS 8800 (var-nost pri delu). Pričakujejo, da bodo letos ustvarili dobiček v višini 3,9 milijo-nov tolarjev.
Botri in starešine
Za starešine novincem so določili rudarske mojstre, ki so novince pripravljali: Srečka Verhovnika, Franca Kolenca, Kasima Čauševiča, Andreja Dornika, Janeza Kosija, Vilija Golčerja, Franca Rebernika, Draga Zrniča. Botri novincem so bili stanovski tovariši, ki so pred četrt stoletja skočili v rudarski stan: Marjan Hace, Stane Lipičnik, Ivan Kokot in Slavko Plazar. Za vodja so novincem določili Draga Karla - Semeta.
So knapje skup zbrani
Muzej premogovnistva Slovenije je odprt!
Strumni korak "zelencev", preden so skočili čez kožo.
Bi lahko slovenski knapi ob svojem stanovskem prazniku dobili lepše darilo kot je Muzej premogovništva Slovenije, kjer se srečujeta čas začetkov rudarjenja z najsodobnejšo tehnologijo in to 180 metrov pod zemljo, v pristnem okolju jaška Škale, kjer je vse prepo-jeno z vonjem po "kolnu"? Težko.
Zato je bilo v soboto opoldne, ko so ga odpirali, tam še pose-bej slovesno. Ob prihodu gos-tov, med njimi sta bila tudi ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin in dr. Robert Golob, novi državni sekretar za energetiko, je za praznično vzdušje skrbel Pihalni orkester Premogovnika Velenje, v programu pa sta sodelovala harfistka Tina Zerdin in dramski igralec Jurij Sovček.
Na pobudo tedanjega RLV je bil 3. novembra leta 1957 v Velenju ustanovljen Muzej slovenskih premogovnikov, otvoritev muzeja, ki je vsa leta deloval pod okriljem KC Ivan
Napotnik, na velenjskem gradu, pa je bila 8. oktobra leta 1966. Tudi muzej, ki so ga v soboto odprli, je nastajal ob tesnem sodelovanju obeh. Ob tej priložnosti so direktor Premogovnika dr. Franc Zerdin, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direk-tor Kulturnega centra Ivan Napotnik Vlado Vrbič pod-pisali Sporazum o obnovi in preselitvi zbirke slovenskih premogovnikov na novo lokacijo.
Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin se je s spominski-mi darili zahvalil trem, ki so imeli ob vseh drugih še posebne zasluge za to, da je muzej tak kot je: mag. Jožetu Hudalesu (ta je prisotne tudi nagovoril), ki je bil pri novi postavitvi strokovni vodja muzejske postavitve, Marjanu Moškonu, ki jc bil prvi vodja projekta na rudarskem področju in Ivanu Culjaku, ki je prevzel vodenje projekta in vodenje izvedbe del potem, ko se je Marjan Moškon upokojil.
Dr. Milan Medved, direktor
Trak sta dr. Francu Zerdinu, direktorju Premogovnika, poma-gala prerezati župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in Stane Mrvič, direktor uprave republike Slovenije za kulturno
dediščino.
sektorja za raziskave in razvoj Premogovnika Velenje je ob otvoritvi naglasil, da sta obnovl-jena zgradba Erica in Muzej premogovništva Slovenije vodil-na programa nastajajočega cen-tra IEMIC, ki predstavlja pro-gram revitalizacije območja Stari jašek. Poleg teh dveh pa bodo v prihodnosti v centru našli svoj prostor še šolske učne delavnice, center šolskih in obšolskih dejavnosti v industri-'aliziranem in urbanem okolju,
in nenazadnje tudi priznanje tis-tim, ki so leta 1960 vedeli, da za razvoj kraja ni dovolj delo v rudniku. S simboličnim spreje-mom Jožeta Staniča v rudarski stan (njegovo geslo: Vse naj-lepše in vse najboljše iz Gorenja že 50 let bo drugo leto), so dali tudi priznanje vsem zaposlenim v Gorenju, njegovemu vodstvu in vpetosti Gorenja v občino.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je kolektivu podelil priznanje za urejeno okolje podjetja. Prejel ga je direktor Premogovnika dr. Franc Zerdin. Cirilu Grebenšku, ki je vodil prvih šestnajst skokov čez kožo v Velenju in še vedno sodeluje na vseh paradah, pa so podelili novo svečano uniformo.
Ko so vsi novinci opravili
skok, so dali svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicije stanu. Predstavnikom mlajše generacije, tisti, ki bo skakala prihodnje leto, v novem tisočletju in na 40. jubilejnem skoku, so predali ključ in svetil-ko, izpili vrček piva, potem pa se podali med starejše, ki so jih s krepkim stiskom roke sprejeli za svoje.
Nad vse veseio in zabavno pa je bilo ves dan v prostoru, kjer je nekoč stala stara restavracija jezero. Tam namreč poteka družabno srečanje zaposlenih in bivših delavcev premogovnika in vseh tistih, ki dihajo in živijo s to dejavnostjo.
■ Milena Krstič - Planinc fotografije: Stane Vovk
center tradicionalnih obrti in tudi univerza za 3. življenjsko obdobje.
Muzej premogovništva Slovenije je s svečano otvoritvi-jo zdaj na široko odprl vrata vsem, ki so ga želijo ogledati. Teh pa ni rrlalo.
■ mkp, foto: vos
Priznanje "snovalcem" muze-ja - od leve proti desni: Ivan Čuljak, Marjan Moškon in mag. Jože Hudales.
zdravstva, športa, zabave, komunalne infrastrukture, cest ... Postavili so dobre temelje za mesto, ki danes šteje več kot 28.000 prebivalcev in se tako uvršča na 5. mesto v Sloveniji. Tako so nastali pogoji, da je Velenje 20. septembra 1959, ob odprtju	novozgrajenega
središča, dobilo mestne pravice. To je tudi zagotovilo, da Velenje po izgledu ni in ne more postati podobno nekaterim drugim rudarskim mestom, saj je njego-va urbanistična zasnova pogoje-vala drugačen način življenja prebivalcev," je med drugim poudaril slavnostni govornik.
V čas 60. let pa sodi odločitev, da Gorenje preseli proizvodnjo v Velenje. S tem se je pričel razvoj drugih podjetij in dejavnosti, ki so bile le delno odvisne od dela za rudnik. Tako tudi ni naključje, da je bil častni skakač na letošnji prireditvi Jože Stanič, generalni direktor Gorenja. S tem so dali priznanje družbam, ki so se razvile zaradi pravih odločitev v preteklosti in družbam, ki danes omogočajo boljši kos kruha prebivalcem v tej Dolini. Dali so priznanje raz-voju in vlaganjem, ki so
VELENJE, 3. julij - Naslov, sposojen po skladbi, ki jo je na sobotni osrednji slovesnosti, skoku čez kožo, zapel pevski zbor Kajuh, pove vse. Na stadi-onu ob jezeru so se zbrali seda-nji, bivši in prihodnji, pa še tisti, ki jim tradicija rudarstva, ker so nanjo tako ali drugače navezani, veliko pomeni. Med številnimi gosti sta bila na častni tribuni tudi ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin in državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob. S tem praznikom in rudarji utripa kar cela Dolina, tako kot
mladi rudarji, strojniki in elek-trikarji, ki so zaključili šolanje. Letos jih je bilo 71.
Tako kot vsa leta doslej se je tudi tokrat na tribunah in okoli osrednjega prizorišča zbrala množica, ki je spremljala 39. ceremonial skoka čez kožo. Začel se je s prihodom unifor-mirancev v paradi, ki je s Titovega trga krenila pol ure pred začetkom skoka.. Ceremonial je vodil dr. Milan Medved. Slavnostni govornik, kar ni naključje, pa je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Mesto Velenje namreč
Nova svečana uniforma za Cirila Grebenška, kije vodil cere-monial prvih šestnajstih skokov čez kožo. Izroča mu jo mag.
Marjan Hudej.
utripa na tribunah vedno, ko se sliši Rudarska koračnica, pa Graditeljem Velenja in Stan ruđarski.
Slovenski rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladov-no stavko, ki so jo 3. julija leta 1934 začeli zasavski rudarji. Od leta 1961, ko je v Velenju v teda-nji industrijski rudarski šoli končala šolanjc prva generacija učencev, pa velenjski rudarji stanovski praznik obeležujejo s skokom čez kožo, ki ga opravijo
letos praznuje 40 letnico, zgo-dovina premogovnika in zgodo-vina mesta, veliko pomembnih mejnikov je v njej, pa sta med seboj trdno povezani.
"Na pogumne, predvsem pa prave odločitve, sprejete v Rudniku že leta 1948, smo lahko ponosni. Takrat so spreje-li in kasneje izvajali sodoben urbanističen koncept mesta, v katerem so začrtali razvoj osnovnih in strokovnih šol, gim-nazije, vrtcev, kina, kulture,
Za ogled že sedaj veliko zanimanja
Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je Premogovniku Velenje izročil priznanje za urejeno okolje.
Sprejet med knape - Jože Stanič generalni direktor Gorenja. Ponosen je bil na to, čeprav jim je potem prišepnil, da si z njim kot rudarjem ne bodo mogli veliko pomagati.
14 NAŠ (:as
TV SPORED
8. julija 1999
CETRTEK, 8. julija
SLOVENIJA 1
09.30	V telovadnici, nad.
10.20	Zgodbe iz školjke
11.05	Boj za obstanek, 8/12
11.55	Druženje in praznovanje, 9/10
12.25	Po sledeh ritma - Chicago, 1/6
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Podoba Beneških podob
13.55	Podklobukom
15.35	Zoom
16.35	Nenadoma Susan, 1. del
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.35	Moj prijatelj Piki Jakob, 2/7
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Spoznavajmo ...,2/8
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	Leteči cirkus Montyja Pythona, ang. humor. serija
21.30	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Somrak stoletja
23.50	Brane Rončel izza odra
01.15	Spoznavajmo..., 2/8
SLOVENIJA 2
10.00	Videoring s Tino
10.30	VVildbach, 6/13
11.45	Filmski triki
12.10	Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 6/7
13.10	Svetporoča
15.15	Tabaluga, 5/26
15.40	Jane Eyre, film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Doktor Finlay, 7/8
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring s Tanjo
20.00	Ekstremne avanture
20.25	Filmski triki
21.00	Stoletje šansona, 2/4
22.00	Poseben pogled: to so spinal tap, amer. film
23.20	Sovražnikov sovražnik, 4/8
/ 'J
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Vrtoglava kariera, nan.
13.00	V imenu pravice, nan.
14.30	Hulkove avanture, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
19.55	1,2, 3-kdodobi?
20.00	Četrtkovi spektakli:
Učiteljica, amer. miniserija
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Glavni na vasi, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, ponovitev
glasbene oddaje 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 DOLINA ADRENALINA -
BOVEC 99 oddaja TV Primorke 10.20 TV IZLOŽBA 10.25 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
GROF MONTE CHRISTO, 2. del risanega filma 19.25 TVIZL0ŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 OKARINA FOLK FESTIVAL -BLED Ž98 - skupina DATINA, ROMUNIJA 21.20 KAKO BITI ZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. - 77. oddaja
21.50 REGIONALNE NOVICE 21.55 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 19. del 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 TVIZL0ŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
PETEK, 9. julija
SLOVENIJA 1
09.30	Moj prijatelj Piki Jakob, 2/7
09.45	V telovadnici, 5. del
10.15	Oddaja za otroke
10.30	Na sončni vročini, 1/3
12.00	Spoznavajmo, 2/8
13.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Podomače
16.00	Plesno izročilo Slovaške,
folkora
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog naokrog
17.40	Oddaja za otroke
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Raziskovalec, 4/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalotedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 24/24
22.00	Odmevi, vreme
22.40	Šport
22.50	Polnočniklub
00.00	Trio Luvvigana
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Doktor Finlay, 7/8 14.00 Stoletje šansona, 2/4 14.50 Taksi, film 16.40 Vzhajajočemu soncu
naproti, 4/4 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popoina tujca, 2/24 18.30 Simpsonovi, 19/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Danes in nikoli več, metulj
monarh, 10/20 20.05 Z Michaelom Palinom okoli
oceana, 10/10 21.00 Film tedna: poletna komedija, franc. film 22.45 Red in zakonitost, 5/22 23.30 Code 10-07, 4/8
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Vrtoglava kariera, nan. 13.00 Opeharjena smrt, dokum. oddaja
14.20 Brez zapor z Jonasom,
ponovitev sezone 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 Preciosa, nad. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur
19.55 1,2,3-kdodobi? 20.00 Policijska akademija 2,
amer. komedija 21.40 Dosjeji X, nan. 22.40 Tik pred zločinom, nan. 23.40 Nove Emanueline pus-
tolovščine, erotična serija 01.30 24 ur, ponovitev
■all
27
09.00 DOBRO JUTRO informativno-razvedrilna oddaja 10.00 OKARINA FOLK FESTIVAL -BLED Ž98 - skupina DATINA, ROMUNIJA 11.20 VABIM0 K OGLEDU 11.25 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAG0VATI S.E.M. - 77. oddaja 11.55 ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA 19. del dokumen-tarne oddaje 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDE0STRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 POLETNI MIŠ MAŠ,
otroška oddaja 19.35 TVIZL0ŽBA 19.40 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 DEŽELA SENC, ameriški film
22.10 REGIONALNE N0VICE 22.15 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.00 TVIZLOŽBA 23.05 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 10. julija
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Cofko cof, 2/13
08.55	Pod klobukom
10.10	Denver, 1/27
10.40	Kino Kekec
11.35	Seinfeld, 24/24 12.0 0 Tednik
13.00	Poročila, vreme, šport
13.45	Homo turisticus
14.00	Duhovniutrip
14.20	Petka
15.35	Smrtna sovražnika, franc. f.
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Svetčudes, 11/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.15	Igrebrezmeja
22.05	Druženje in praznovanje
22.40	Poročila
23.10	Življenje z Rogerjem, 15/20
23.30	Divjina, 3/3
00.20	Ujeta na vrhu, amer. film
SLOVENIJA 2
09.10	Črni in beli, 2/6
09.40	Učitelj, 2/18
10.25	Davovsvet, 17. del
10.50	Pearl, 17/22
15.15	Kolesarska dirka tour de
France
17.25	Šport
19.30	Videoring z Natalijo
20.00	Noro zaljubljena, 10/25
20.25	Balada o malem Joju,
amer. film
22.25	Trend, oddaja o modi
22.55	Sobotna noč
00.55	Srhljivo, 11/12
07.00	Jetsonovi, risana serija
07.30	Reboot, risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Doktor Seuss, risana serija
09.00	Bojevniki prihodnosti,
risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	Šport za otroke, nan.
10.30	Skrivnostni svet Alex Mack, nan.
11.00	Morska deklica, nan.
11.30	Parker Lewis, nan.
12.00	Križarjenje, nan.
12.30	Tarzan, nan.
13.00	Pop'n'rol
14.00	Formula 1, ponovitev
15.00	Mlada čarovnica, nan.
14.30	Dogodivščine družine
Robinson, nan.
16.00	Nove dogodivščine Robina
Hooda, nan.
16.50	Sinbadove pustolovščine, nan.
17.45	Clean&clear, glas. oddaja
18.15	Herkul, nad.
19.15	24 ur
20.00	Glej, kdo se oglaša 2, am. f.
21.30	Popolno, amer. film
23.40	Plesalec, amer. film
01.30	Krik, amer. film
kanall
27 46 52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 POLETNI MIŠ MAŠ,
ponovitev 09.35 VABIMO K OGLEDU 09.40 DEŽELA SENC, ameriški .f 12.10 TVIZL0ŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 V M0JEM KOŠKU JE PA MAVRICA otroška oddaja 19.45 TV IZLOŽBA 19.50 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 807. VTV MAGAZIN,
regionalni inform.program 20.15 MGS - CELJE Ž98 -
BLUEGRASS HOPPERS -MELITA PROŠINJAK -KODRIČ & KIKO - DUO PRIMA VERA 21.05 IZ NAŠEGA ARHIVA: TAM
NA VRTNI GREDI 21.20 ISKANJA: SIM0N DEMŠAR
S KOLESOM PO KANADI 22.05 807. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 TVIZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
NEDEUA, 11. julija
SLOVENIJA 1
08.00	Živahni svet iz zgobd
Richarda Scarryja, 8/26
08.25	Želodko
08.55	Babar, 6/65
09.20	Telerime
09.25	Pika Nogavička, 18/21
09.50	Ozare
09.55	Veliki sklad.: Rahmaninov
11.00	Podvodni raziskovalec, 5/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.45	Pomagajmo si
14.15	Igrebrezmeja
15.30	Leteči cirkus Montyja Pythona, humor. serija
16.00	Triktrak
16.30	Paradaplesa
17.00	Podomače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Slovenski magazin
18.40	Po sledeh ritma, glas. ser.
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Delo na črno z gospo Deso
21.00	Nenadoma Susan, 2. del
21.35	Intervju
22.30	Poročila, vreme, šport
22.50	Sestra Angelica, opera
23.45	Po sledeh ritma
SLOVENIJA 2
09.00	Videoring z Natalijo
09.30	Emily z mesečeve domačije
10.20	Davov svet, 3. del
10.40	MurphyBrown, 19/26
11.10	Zvezde Hollywooda, dok. s.
11.40	Trend, oddaja o modi
12.10	Policija na naši strani
15.10	Kolesarska dirka
18.05	Šport
19.30 Videoring s Sergejo
20.00 Tone Partljič: Ščuke pa ni
21.05 Nacisti, 4/6
21.55 Šport v nedeljo
22.Ž5 Poletna komedija, franc. f.
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Reboot, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Doktor Seuss, risana serija
09.00	Mali bogataš, serija
09.30	Batman, ris. serija
10.00	Šport za otroke
10.30	Skrivnostni svet, Alex Mack
11.00	Sinbadove dogodivščine, nan.
12.00	Ambasadorka, nad.
13.00	Skoraj popolni par, nad.
13.30	Pred dirko formule 1
14.00	Formula 1, prenos
16.00	Veliki kuharski mojstri
16.30	Diamantna prevara, am. f.
18.15	Obale Malibuja, nan.
19.15	24 ur
20.00	Glej, kdo se zdaj oglaša, f.
21.45	Šola golfa
22.15	Teksaški mož postave, nan.
23.15	Skrivnosti poročenega
moža, amer. film
01.30	24 ur
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 09.30
10.00 10.15 10.30 11.00
11.15
11.40
12.10 12.15
13.05
13.35 17.00 19.30 20.15
20.45
POLETNI MIS MAS, ponov. KITAJSKA HRANA V VAŠI KUHINJI, KISL0 SLADKO PEKOČAJUHA
806.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNIGOST: BOŠKIŠROT
807.	VTV MAGAZIN, regionalni inform. program DOLINA ADRENALINA -BOVEC1999
IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO EPP/ VABIMO K OGLEDU MGS - CELJE 1998 -BLUEGRASS HOPPERS -MELITA PROŠINJAK -KODRIČ & KIKO - DUO PRIMA VERA IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO VIDEOSTRANI DEŽELA SENC, am. film NAJ SPOT, glas. oddaja KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 77. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 12. julija
SLOVENIJA 1
09.25	Risanka
09.00	Srebrno grivi konjič, 2/39
09.30	V telovadnici, nad.
10.20	Raziskovalec, 4/13
11.10	Navrtu
11.35	Svetčudes, 11/13
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Začarani princ, španski film
14.25	Lahkih nog naokrog
15.15	Polnočniklub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavička, 18/21
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Človeško telo, 2/8
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau, 6/26
21.00	Dosje
22.00	Odmevi
22.45	Inšpektor Morse, ang. film
00.30	Človeško telo, 2/8
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Popolna tujca, 2/24 12.50 Danes in nikoli več?, metulj
monarh, 10/20 12.55 Z Michaelom Palinom okoli
oceana, 10/10 13.45 Nacisti, 4/6 15.20 Kinoteka: bledolični ubijalec, franc. film 17.00 Policaji na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, 1/26 19.00 Ljubimkanja in nogomet, 2/6
20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Noč z Dickom, 3. del 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Bledolični ubijalec, franc. film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Vrtoglava kariera, nan.
13.00	Brez zapor z Jonasom
14.30	Obala Malibuja, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nan.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
19.55	1,2, 3-kdodobi?
20.00	Vse je igra, amer. film
21.40	Popolna varnost, nan.
22.30	Naravnost fantastično, 'nan.
23.00	V imenu pravice, nan.
00.00	M.A.S.H, nan.
00.30	Glavni na vasi, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali 27 46
52
09.00 DOBRO JUTRO; KITAJSKA HRANA V VAŠI KUHINJI: PIŠČANEC Z ARAŠIDI 10.00 807. VTV MAGAZIN, pono. 10.15 VABIMO K OGLEDU 10.20 IZ NAŠEGA ARHIVA: TAM
NA VRTNI GREDI 10.35 ISKANJA: SIMON DEMŠAR
S KOLESOM PO KANADI 11.10 TVIZLOŽBA 11.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: MLADI ENISTEIN -ČAROBNIAVTO, 1. del risanega filma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 MINISTRSKI STOL: Gost: ANTON BERGAUER, minister za promet in zveze, ponovitev pogovora 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.40 HERMES - ODDAJA 0
MEJNIH VEDAH 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
TOREK, 13. jlilija
SLOVENIJA 1
09.30	RadovedniTaček
10.25	Waynove dogodivščine, 6/26
10.50	Človeško telo, 2/8
11.10	Triktrak
12.10	Gozdarska hiša Falkenau, 6/26
13.00	Poročila, vreme, šport
13.50	Inspector Morce, ang. film
15.40	Dosje
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	V znamenju dvojčkov, 2/13
17.25	Azil, 2/14
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Frostovo stoletje, 4/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.05	Župnik za deset tednov,
17/20
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi
22.40	Šport
22.50	Na sončni vročini, 2/3
00.50	Frostovo stoletje, 3/13
SLOVENIJA 2
10.30 Snežna reka, 1/26 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio city 13.45 Ljubimkanja-in nogomet, 2/6
16.05 Smrtna sovražnika, franc. film
17.30 Po Sloveniji 18.05 SaintTropez, 16/26 19.00 L ingo, tv igrica 19.30 Videoring - oldies 20.00 Kolesarska dirka tour de
France, posnetek 21.00 Udarna moč, amer. dokum. oddaja
21.50 Mondo Bobo, hrvaški film, čb
23.10 Svet poroča 23.40 MurphyBrown, 19/26
06.00	Dobro jutro, Siovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nan.
10.20	Preciosa, nad.
11.10	Prevare, nad.
12.00	Vrtoglava kariera, nan.
13.00	V imenu pravice, nan.
14.00	Topshop
14.30	Popolna varnost, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nad.
19.15	24 ur
19.55	1,2,3-kdodobi?
20.00	Resnične zgodbe: na lovu
za otrokom, amer. film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Naravnost fantastično, nan.
23.15	V imenu pravice, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Glavni na vasi, ris. serija
01.00	24 ur, ponovitev
kanall 27 46
52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 MINISTRSKI STOL: Gost: ANTON BERGAUER, minister za promet in zveze, ponovitev pogovora 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 HERMES - ODDAJA 0
MEJNIH VEDAH 11.05 TVIZLOŽBA 11.10 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM: MLADI ENISTEIN 2. del risanega filma 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 808. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.15 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 20.30 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE oddaja televizije, TV TEZNO MARIBOR 21.00 ZA ZDRAVJE SRCAIN
OŽILJA 21.10 808. VTV MAGAZIN,
ponovitev 21.40 NAJ SPOT DNEVA 21.45 TVIZLOŽBA 21.50 VIDEOSTRANI
SREDA, 14. julija
SLOVENIJA 1
09.30	V znamenju dvojčkov, 2/13
09.55	Azil, 2/14
10.20	Frostovo stoletje, 4/13
11.10	TV konferenca
12.05	Župnik za deset tednov, 17/20
13.00	Poročila, vreme, šport
14.15	Ljudje in zemlja
15.05	Leonardo da Vinci, 1/7
15.35	Pomp
16.30	Obzorjaduha
17.00	Podklobukom
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Boj za obstanek, 9/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Camilla, kanad. ang. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Koncert slovenske
filharmonije
23.30	Boj za obstanek, 9/12
SLOVENIJA 2
10.30	Saint Tropez, 16/26
11.20	Udarnamoč
13.40	Papež mora umreti, ang. film
15.15	Kolesarska dirka po franciji
17.30	Po Sloveniji
18.05	VVildbach, 7/13
19.00	Kolo sreče, tv igrica
20.00	Šport
23.00	Danton, poljsko franc. film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Vrtoglava kariera, nan.
13.00	V imenu pravice, nan.
14.00	Topshop
14.30	Bolnišnica upanja, nan.
15.30	Angel v belem, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nan.
17.20	Preciosa. nad.
18.15	Prevarenan.
19.15	24 ur
19.55	1, 2 3 - kdo dobi?
20.00	Brez zaščite, amer. film
21.40	Hulkove avanture, nan.
22.30	Naravnost fantastično, nan.
23.00	V imenu pravice, nan.
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Giavni na vasi, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali 27 46
52
09.00 DOBRO JUTR0, informa-tivno-razvedrilna oddaja -IZT0K KREUS IN NJEGOVA MAKETA VLAKOV 10.00 808. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.15 VABIMO K 0GLEDU 10.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 10.35 IZ PR0DUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, oddaja televizijeTV TEZNO MARIBOR 11.05 ZA ZDRAVJE SRCA IN
OŽILJA 11.15 TVIZLOŽBA 11.20 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: ČRNI TULIPAN, 1. del risanega filma
19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOP, glasbena oddaja
20.45 REGIONALNE NOVICE 20.50 VEČERNI KLEPET,
ponovitev ANKA VERDNIK JAZBEC 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI
Cash&Carry
Podjetniki Gostinci Trgovci
^Šk Blagovnica Gorica Velenje ^jjHk
Cash&Carry Veleprodajne cene - široka ponudba Cash&Carry
vsak dan 8-20, ob sobotah 8-15
Gospodinje Obrtniki Društva
Cash&Carry

8. julija 1999
MODRO mm KRONIKA
KAS (AS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Nenadna smrt
Policiste je v ponedeljek, 5. julija, okoli 20.30, iz gasilskega doma pokiical dežurni gasilec in jih seznanil, da je za gasilskim domom obležai neznanec, da pa je na kraj že prispelo reševalo vozilo, s katerim so ga odpeljali v zdravstveni dom. Tam pa so lahko ugo-tovili le, da je moški, šlo je za Borisa Verka, umrl. Kot vse kaže je šlo za nenadno smrt.
Prometna nesreča s pobegom
V	soboto, 3. julija, ob 21.05 se je na glavni cesti I. reda izven naselja Velenje zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena os-eba lažje telesno poškodovala, eden od udeležencev pa je s kra-ja nesreče odpeljal. Na vozilih je nastalo za približno 510.000 to-larjev gmotne škode.
44-letni Milan S. iz Skornega pri Šoštanju je vozil osebni avto iz smeri Velenja proti Vinski gori. Zunaj naselja Velenje je do-hitel in pričel prehitevati kolono voznikov motornih koles. Ko je pri prehitevanju pripeljal do prvega voznika motornega kole-sa v koloni in jc prehitcvanjc že zaključeval, je z zadnjim delom vozila oplazil levi kovček na motorncm kolesu, zaradi česar je voznik motornega kolcsa 35-letni Karlo Š. iz Apač skupaj s sopotnico izgubil ravnotežje in padel po vozišču. Pri padcu se je voznik motornega kolesa lahko tclesno poškodoval.
Voznik osebnega avtomobila po nesreči ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval v smeri Vinske gore. Še isti dan so ga izsledili policisti Policijske postaje Velenje.
Izginil Hyundai Accent
V	noči na torek, 29. junija, je nekdo s parkirnega prostora na Goriški ccsti v Velcnju v neznano odpeljal osebni avto znamke Hyundai Accent 1.3 LS, temno zelenc barve, registrskih številk CE 83 58H. Lastnik Safet T. je oškodovan za okoli 1.200.000 to-larjev.
Tat odšel z dragimi urami
V	noči na torek, malo po 3. uri zjutraj, je neznanec na Kidričevi cesti v Velenju vlomil v zlatarno Tamše. Odnesel je deset moških in ženskih ur znamke Rado. Lastnik je oškodovan za okoli 1.800.000 tolarjev.
Po denar!
V	noči na četrtek, 1. julija, je neznanec vlomil v trgovino Velenjčanka
na Kidričevi v Velenju. Iz blagajne je odnesel 13.620 tolar-jev menjalnega denarja.
V	noči na četrtek, 1. julija, pa je neznanec iz bifeja društva upokojencev v Pcsju odnesel menjalni denar, telefonsko slušalko znamke Panasonic, več zavitkov cigaret in nekaj slad-karij, vsc skupaj vredno 10.000 tolarjev.
V	soboto, 3. julija, v zgodnjih jutranjih urah je nekdo na letališču v Lajšah vlomil v brunarico bifeja Kavnik. Odnesel je za 70.000 tolarjev različnih vrst cigaret.
Izginila črpalka
V	noči na čctrtek, 1. julija, jc ncznani storilec v Selah pri Velenju odtujil potopno črpalko znamke Waker. GIP Vegrad je oškodoval za okoli 200.000 tolarjev.
Drzna tatvina
V	petek, 2. julija, ob 16.30 je na klopi ob parku ob Šaleški ces-ti v Velenju sedela Silva Š. Takrat se ji je neznani storilec s kole-som pripeljal za hrbet in ji med vožnjo s klopi vzel črno torbico, v kateri je imela denarnico z manjšo vsoto denarja, osebne doku-mente in bančne kartice. Lastnica je oškodovana za 15.000 to-larjev.
Spor zaradi glasbe
V	soboto, 3. julija, ob 10.30 so policiste poklicali v bar Ana na cesti Simona Blatnika v Velenju. Tam so se trije gostje, ki so popi-vali, zapletli v prepir zaradi različnih glasbenih okusov. To je 27-letnega Jasmina M. iz Velenja tako razjezilo, da je stopil za točilno mizo, kjer je s police vrgel registrsko blagajno in glasbeni stolp. Lastnici Ivki R. je povzročil za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode.
Ostal brez čelade
V	ponedeljek, 5. julija, okoli 22.50, je neznanec z motornega kolesa parkiranega pred okrepčevalnico Mladost na Šaleški ces-ti v Velenju, ukradel motoristično čelado znamke Buell Helmets. Lastnik Marko K. je oškodovan za okoli 55.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Nesreča motoristov
V torek, 29. junija, ob 22.35 se je na regionalni cesti I. reda v naselju Nizka, zgodila huda prometna nesreča. 22-letni voznik osebnega avtomobila Damjan S. iz Solčave je vozil po regionalni cesti iz smeri Varpolja proti Spodnji Rečici. Ko je iz ostrega in nepreglednega levega ovinka zapeljal na ravni del sicer neosvetl-jcnega vozišča, je pred seboj opazil voznika kolesa z motorjem s sopotnikom, ki je nameraval zavijati levo. Damjan kljub zavi-janju ni uspel pravočasno ustaviti svojega vozila, tako da je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del kolesa z motorjem, ki ga jc vozil 16-letni Mitja J. iz Zgornjega Pobrežja. Pri trčenju
je sopotnica na kolesu z motorjem , 17-letna Jerica O.M. iz Šentjanža utrpela hude telesne poškodbe, voznik Mitja J. pa lažje telesne poškodbe.
Predrte gume
V	sredo, 30. junija, med 11.30 in 12. uro je neznanec na parkirišču Hribernikove ulice v Mozirju predrl obe levi pnev-matiki na Tojoti last Jožefa T. Oškodoval ga je za 120.000 tolar-jev.
Vlom v Liman
V	ponedeljek, 5. julija, okoli 3. ure, je 21-letni Borut P. vlomil v bar Liman na Ljubnem ob Savinji. Iz lokala je že odnesel nekaj pijače, ko pa se je v lokal vrnil po preostanek izbranih pred-metov, so ga prijeli policisti. Francu J. je povzročil za približno 30.000 tolarjev škode.
Ukradel aluminijaste profile
V	noči na četrtek, 1. julija, je nekdo na Lesarski ulici v Nazarjah iz ograjenega skladiščnega prostora podjetja Glin Grif odnesel za okoli 80.000 tolarjev aluminijastih profilov.
Policijska postaja Zalec
Hop, po avtomobilu
V	noči na sredo, 30. junija, je neznanec na Kidričevi v Zalcu raz-bil steklo na vratih osebnega avtomobila Nissan Sunny Janka U. in ga oškodoval za 10.000 tolarjev.
Pri župnijskem uradu v Petrovčah pa se je nekdo spravil na Suzuki Swift. Lastnica Viktorija H. je oškodovana za okoli 100.000 tolarjev.
V	noči na nedeljo, 4. julija, je neznanec na Kidričevi cesti v Zalcu z ostrim predmetom porisal osebni avto Daewoo Matiz. Suzani K. je povzročil za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode.
Kradli so
Iz letnega vrta slaščičarne na Polzeli je v noči na sredo, 30. ju-nija, brez vrtne garniture ostal Roman B.
V	ponedeljek, 5. julija, malo po 1. uri, je neznanec na Šlan-drovem trgu v Žalcu razbil steklo izložbenega okna trgovine Rectrade in iz notranjosti odnesel glasbeni stolp znamke Sony, vreden preko 83.000 tolarjev.
Nekdo se je dobro oblekel
Neznanec je že v mescu maju iz oddelka tekstila v blagovnici Žana na Mestnem trgu v Žalcu odnesel 10 moških oblek. Trgovska družba Žana je oškodovana za preko 280.000 tolarjev.
Tehnično - pregiedni center AM Miklavc
Izjemna pridobitev za vso dolino
9
0BČINA ŠMARTN0 0B PAKI razpisuje prosto delovno mesto FINANČN0 - ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
Zahtevarti pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe ekonomske, administrativne ali družboslovne smeri,
-	najmanj 3 (tri) leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih,
-opravljen strokovrii izpit,
-znanjeosnov računalniškegaprogramaWindows,
-	državljan Republike Slovenije,
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prednost pri izboru bodo imeli kandidati z izkušnjami na področju računovodstva.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Občina Šmartno ob Paki, 3327 Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 72 v roku 8 dni po objavi razpisa.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
ŽUPAN
Občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun
Na prvi julijski dan je v naselju Nizka pričel delovati sodoben tehnično - pregledni center, ki ga je z veliko poslovnega poguma ter z razumevanjem in pomočjo mozirske upravne enote in min-istrstva za notranje zadeve odprl zasebnik Anton Miklavc. Dve leti vsestranskih prizadevanj je bilo potrebnih, da so tudi v Zgornji Savinjski dolini zapolnili sivo liso glede možnosti opravl-janja tehničnih pregledov.
Tehnično - pregledni center
tchnične preglede. Pomembno seveda je, da je vse ugotovljene pomanjkljivosti na vozilih možno odpraviti na istem mestu, po-daljšati prometno dovoljenje s pooblastilom Upravne enote Mozirje, zavarovalne usluge pa v centru nudijo kar štiri zavaroval-nice.
Center je seveda opremljen z najsodobnejšo tehnologijo z računalniško podporo, kakovost storitev pa zagotavljajo tudi vi-soko usposobljeni strokovnjaki,
Še nekaj številk, ki potrjujejo potrebo po takšnem centru: na področju Upravne enote Moziije je registriranih 7.315 vozil, od tega je osebnih vozil preko 6.00, 120 je motornih koles, 328 tovornih vozil in 353 traktorjev;
avtobusov je 17, osebnih spe-cialnih vozil 14, tovornih spe-cialnih vozil 56, vlečnih vozil 43, delovnih vozil 25, priklopnih vozil pa 276.
mip
Izpolnjujejo veliko obljubo
NAZARJE - Člani nazarskega gasilskega društva so se že pred časom odločili za zajetno nalogo, to je nakup novega in naj-sodobnejšega kombiniranega vozila. Na letošnjem občnem zboru so obljubo potrdili, ta pa pomeni, da bodo vozilo pre-dali namenu leta 2000. In se pri tem sploh ne šaiijo, saj so iz Francije že pripeljali sodobno vozilo renault, ki jih je brez nad-gradnje veljalo 12 milijonov tolarjev. Le nekoliko manj bodo morali dodati za nadgradnjo, pri vsem skupaj pa je najbolj po-membno, da bodo z novim vozilom rešili tudi problem poseb-ne enote za reševanje vpromctnih nesrečah in opreme zanjo, saj bodo še skrajšali čas izvoza.
UJp
Tehnični pregledi v osrčju doline vsem voznikom veliko
pomenijo
AM Miklavc je več kot razveselil lastnike vseh vrst vozil v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, saj jim bo prihranil veliko kilo-metrov in časa, ki so ga doslej porabili za pot v sosednje kraje. V centru opravljajo tehnične preglede za osebna vozila, trak-torje in traktorske prikolice ter dostavna vozila do 3,5 tone skup-ne mase, to pa seveda velja za preventivne, 6 - mesečne in letne
Novo vozilo zaenkrat še čaka v nazarskem domu, nadgradnja seveda še pride na vrsto
pri čemer je zelo pomembno tudi dejstvo, da so s centrom pridobili tudi štiri nova delovna mesta.
Izjemno pomembna pridobitev za obe dolini je veljala 30 mili-jonov tolarjev, čestitke za tako pogumno dejanje pa sta Antonu Miklavcu izrekla tudi načelnik
Upravne enote Moziije Darko Repenšek in državni podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve Vinko Poličnik.
16 KAS VAS

ŠPORT IN REKREACIJA
8. julija 1999
Ppk^/./fl.t.ertP.tP. - P.rv.a .tekm.a ć.rugsga kroge
kk
Slff
Vedno so moznosti!
Vse kaže, da je sobotni poraz nogometašev Rudarja z v minulem prvenstvu devetouvrščeno ekipo avstrijskega nogometnega prven-stva pomenil slovo od nadaljnjega tekmovanja v pokalu Intertoto. Tekmo so izgubili z 1:2. Ceprav se pogosto tolažimo - upanje zadnje umre, je vendarle težko verjeti, da lahko "rudarji" v soboto v Lustenau (začetek tekme ob 19. uri) presenetijo. Zmagati bi morali kar z 2 : 0 ali s 3 : 1.
Po odlični predstavi na povrat-ni tekmi na Švedskem proti moštvu Halmstadts, v nedeljo nismo mogli verjeti, da je to isti Rudar. No, povsem resda ni bil. V ekipi ni bilo branilca Zlatka Čeri-moviča, ki je minuli teden zbolel in v nedeljo ni bil sposoben igrati. Pričakovali smo, da bo po dolgem času spet v moštvu Samir Balagič, saj je minuli teden že treniral, ven-dar tudi on očitno še ni bil sposoben za igro. Oba sta bila med gledalci, čeprav sta bili njuni imeni v zapisniku (?) med rezervnimi igralci. Slišati pa je, da naj bi se pridružila tistim, ki so že odšli iz Rudarja. Prvi naj bi menda svojo nogometno pot nadaljeval na Češkem, drugi v Nemčiji.
V	nedeljo v igri domačih ni bilo svežine, prave zavzetosti, čemur smo bili priča na Švedskem. Razlog je gotovo samo eden: po odhodu velikega števila igralcev so morali dres obleči nogometaši, ki si šele nabirajo prvoligaške izkušnje in sta bili takšni zahtevni mednarodni tekmi vsekakor preveč oziroma je večina že "izpraznila baterije", kot je ocenil na novinarski konferenci po tekmi trener Brane Oblak, in komajda čakajo na odmor. Po mnenju mnogih je avstrijska ekipa močnejša od Svedov.
V	primerjavi z domačimi so v nedeljo gostje igrali enostavneje, njihove akcije so bili zelo hitre, na nasprotni strani pa so bili Rudarjeve akcije (pre)počasne in zato ni čudno da je v nedeljo pred-vsem 31-letni Erik Regtop "vse vzel v svoje roke" in kot za šalo uhajal počasnim in nezbranim domačim branilcem. Bil je dvojni strelec in zaradi vsega tega ned-vomno tudi prvi igralec nedeljskega popoldneva ob jezeru. V velenjski vrsti pa je predvsem razočaral	Saša Gajser. Neverjetno! Na Svedskem je bil ob vratarju Janku Sribarju celo najboljši na igrišču. Očitno je nje-govo dolgo dogovarjanje z Rudarjem o podaljšanju pogodbe pustilo na njegovi zbranosti
posledice. "To, kar je igral danes Gajser, zame ni nogomet. Od prve
Tudi v 20. minuti je z dobrega položaja slabo streljal. Vmes so se
je bil Grobelšek sam pred zelo dobrim gostujočim vrataijem, ki je
Avstrijci so imeli veliko priložnost že v 2. minuti. Po njihovem drugem kotu je žoga že letela
proti mreži, vendar je bil Niko Podvinski na pravem mestu.
do zadnje minute se je prepiral tako z igralci kot s sodnikom. Tega ne bom več trpel. Ce bi bil imel boljšega igralca, bi ga 'takoj zamenjal. Ker pač ni bilo boljšega, sem čakal na njegov preblisk, pa tudi tega ni bilo, zato sem po pri-
dvakrat veselili gostje in na žalost "rudarjev" že v prvem polčasu zapečatili njihovo usodo. V 15. minuti se je napadalec Leeroy Echeld nevarno bližal domačemu kazenskemu prostoru, Sribar je (pre)hitro zapustil vrata, pre-
Se Oblak mlajši
V ponedeljek je Rudar dobil novo okrepitev. Pol leta bo zeleno-črni dres nosil tudi Robert Oblak, sin sedanjega trenerja. Če bodo v klubu pravočasno uredili njegove dokumente, bo v soboto že v postavi. Njihov član pa ni več Aljoša Sivko. Ze po prvi tekmi s Svedi je bilo med gledalci veliko pripomb na igro Mitheda Trnjanina, v torek pa je tudi vodstvo kluba ugotovilo, da ni prava okrepitev, zato so mu svetovali, da si poišče nov klub. Namesto njega iščejo še enega napadalca.
bližno petnajstih minutah igre v nadaljevanju na igrišče poslal neizkušenega Darka Milanoviča. Sicer pa je celotno moštvo razočaraio. Razen Zivojina Vidojeviča in Tončija Grobelška, ki sta bila osrednji figuri v naši vrsti, kljub temu, da je Vldojevič zapravil dve lepi priložnosti, so vsi ostali poka/ali premalo za kaj več, " je bil po tekmi jezen in razočaran Rudarjev trener Brane Oblak. Hkrati je, podobno gledal-ci, obžaloval, da njegovi igralci niso izkoristili kar nekaj zrelih priložnosti.
Že v 13. minuti je Peter Sumnik s petih metrov po kotu z udarcem z glavo zapravil prvo domačo stoodstotno priložnost.
stregel žogo, a jo odbil le do Regtopa, ki jo je z lepim udarcem poslal v mrežo. V 39. minuti se je Regtop znova kot slalomist spre-hodil mimo zaspalih domačih branilcev, obšel še vratarja in še drugič zadel. V 43. minuti je Damjan Jeseničnik imel dve možnosti: da pride še bližje gostu-jočemu vratarju ali se odloči za udarec. Izbral je drugo različico. Udarec je bil resnično mojstrski, žogo so vsi videli v zgornjem vratarjevem kotu, ki pa je panter-sko posredoval in žogo odbil mimo okvirja vrat. "I\idi s to obrambo in še z nekaterimi je dokazal, da je pravi," je njegov nastop v Velenju ocenil Peter Sallmayer, pomočnik gostujočega trenerja. V 52. minuti
žogo znova odbil v kot. V 56. minuti se je Gajser sprehodil mimo gostujočih obrambnih igral-cev, ob njem je bil nazadnje Harald Katemann, Gajser je padel, na tribuni se je slišalo: "Enajstmetrovkaaa!" Bila pa je le "nagrada" za Gajserja, rumeni karton zaradi pretvarjanja. V 82. minuti je Niko Podvinski lepo podal Vidojeviču; to bi moral biti mat položaj za vratarja Ungerja, vendar je Rudarjev najboljši str-elec minulega prvenstva s približno 11 m poslal žogo prav tja, kjer je stal vratar.
Pritisk domačih se je nadaljuje-val. V 85. minuti je Podvinski močno streljal, vendar ni zadel, minuto pred koncem rednega dela tekme pa so gledalci vendarle videli častni zadetek, ki ga je iz težkega položaja dosegel Marko Križanie. To je bil njegov prvi v velenjskem dresu.
Jutri proti poldnevu bodo "rudarji" odpotovali z avtobusom na povratno tekmo. Je še vendarle kaj upanja v soboto? "Ne pričaku-jem veliko, možnosti so vedno," je odgovoril Brane Oblak.
Rudar: Šribar, Granič, Trnjanin, Zemljič, Podvinski, Grobelšek, Golob, (od 55. Križanič), Gajser (od 59.
Šumnik, Jeseničnik Vidojevič, Milanovič)
StrelciCA: Križanič 89.)
Regtop (15., 39.,
vos
Mali nogomet
"Najboljša droga je žoga"
Minulo soboto so četrtič zapored člani Občinskega odbora Socialdemokratske mladine Šmartno ob Paki pripravili turnih v malem nogometu pod naslovom Najboljša droga je žoga. Letošnji je bil najmnožičnejši doslej, saj je na njem sodelovalo 17 ekip.
Zmagali so nogometašl trgovine Viola iz Velenja pred Rofeli iz Gornjega Grada in Joplesa iz Škal. Četrti so bili šmarški nogometni veterani Klub 81.
Najboljši strelec turnirja je bil Jani Kopušar (Klub 81).
MtP
Katarina Srebotnik:
Polfinale VVimbledona
Na tretjem od štirih največjih turnirjev za grand slam, pravijo mu tudi neu-radno svetovno prvenstvo na travnatih igriščih, za večino igralcev in igralk je zmaga na tem turnirju največja želja, je Katarina Srebotnik s soigral-ko Lizel Horn iz Južnoafriške republike dosegla nov izje-men uspeh. Uvrstili sta se v polfinale, kjer sta bili s 7:6 in 6:3 boljši kasnejši zmagoval-ki, izkušeni Američanki, Lindsav Davenport in Corini Morariu, Davenportova je z zmago na Grafovo osvojila tudi turnir posameznic.
Polfinale ženskih dvojic v Wimbledonu je najmanj ena-kovredno Katarinini zmagi v mešanih dvojicah v Parizu,
vendarle pa ni najboljša slo-venska uvrstitev na tem slovi-tem turniriu. Tudi tu je (zaen-krat) boljša Mima Jaušovec, ki je leta 1978 z Romunko Ruzici igrala v finalu. Vseeno je bila Katarina Srebotnik presrečna, po naporni turneji si bo zdaj lahko privoščila krajši in več kot zaslužen počitek v Velenju, nato pa jo že čakajo novi izzivi, prvi v Palermu. Dodajmo še to, da bo poslej v ženskih dvojicah spet igrala z Mariborčanko Tino Križan.
Ob povratku v domovino so jo Velenjčani najprej pozdravili na brniškem leta-lišču, kasneje sosedi na Kajuhovi, sprejem pa ji je pri-pravil tudi Šaleški teniški klub.	■
Na letaiišču Brnik sta jo ob očetu Jožetu pozdravila podžupan mestne občine Dragan Martinšek in predsed-nik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik
Smučarski skoki
Berlot zmagal na Slovaškem
V Bansky Bistrici na Slovaškem je bila minuli konec tedna med-narodna tekma za pokal tega mesta. V kategoriji dečkov do 10 let so velenjski upi slavili dvojno zmago. Prvi je bil Gašper Berlot, drugi pa Klemen Omladič. Pri pionirjih do 12 let je bil Nejc Kokol tretji, Igor Žižek četrti, Žiga Urlep sedmi, Robi Hrgota osmi in Lovro Zupanc enajsti.
Povejmo še, da je imela pri žrebanju vszopnic obeh tekem letošnje revije skokov največ sreče Štefanija Picig iz Trbovelj, sicer redna obiskovalka tekem ob velenjskem gradu.
UJO
Liga Smartno 99
RBIVI Bum Bar premočno
V ligi malega nogometa Šmartno 99 je po prvem delu, torej po 11. krogu, premočno na prvem mestu ekipa RBM Bum Bar, ki se je po lanski slabši uvrstitvi letos krepko "popravila." Kar sedem točk na drugem mestu zaostaja Beni Dory, ki je malo presenečenje letošnje lige. Ostali, pravzaprav stari znanci, so uvrščeni po trenut-ni vrednosti in pričakovanjih, malo pa sta najbrž razočarali ekipi Klub 81 in Roje, ki bi morali doseči več.
Daleč najboljši strelec je Ferlež z 18 zadetki, drugi je Lukner s 13, po 11 pa so jih dosegli Centrih, Doler, Glušič, Hribernik in Majhcn.
Se lestvica po 11. krogu: 1. RBM Bum Bar 31,2. Beni Dory 24, 3. Adsalute 23, 4. Flamengo 20, 5. Adriatic 19, 6. Klub 81 18, 7. Podkraj 16. 8. Podgora 15, 9. Roje 10, 10. Tik tak 9, 11. Vesna band 7, 12. Vandrovci 0.	■ LP
Piavanje
Dve zmagi v Trbovljah
Plavalni klub Rudar iz Trbovelj je minulo soboto organiziral jubilejni že 30. Lučkin memorial. Ob tej priložnosti je organizator povabil vse doseđanje zmagovalke memorialne disciplinc na 100 m prosto. Med povabljenimi sta bili tudi velenjski plavalki Renata Rednak, zmagovalka iz leta 1987 in Tina Pandža, ki je zmagala lansko leto.
Na letošnjem tekmovanju je nastopilo več kot 200 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Osem velenjskih plavalcev se je znova dobro odrezalo. V kategoriji kadetov in kadetinj so osvojili 2 prvi in 3 druga mest. Zmagali sta Tina Pandža v disciplini 100 m delfin in Nina Sovinek v disciplini 100 m prsno. Z doseženim novim klubskim rekordom v disci-plini 100 m hrbtno s časom 1:05.14 in osvojenim drugim mestom se je izkazal David Danev. To je bila za plavalce zadnja preizkušnja pred bližnjimi evropskimi in državnimi prvenstvi.
Rezultati:
Kadetinje - 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:08.46, 7. Nina Sovinek 1:13.32; 100 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 1:10.60; 100 m prsno: 1. Nina Sovinek 1:19.35; 100 m prosto: 2. Tina Pandža 1:00.97, 5. Maja Sovinek 1:05.23.
Kadeti - 100 m delfin: 6. David Danev 1:05.75, 7. Jernej Ocepek 1:06.15; 100 m hrbtno: 2. David Danev 1:05.14 (klubski rekord); 100 m prosto: 4. Jernej Ocepek 59.41.
■ MP
Športnik maja Jure Primožič
Morda malce presenetljivo je največ glasov za mesec maj dobil odlični plavalec Jure Primožič, presenetljivo seveda ob velikih uspehih Katarine Srebotnik, ki ste ji namenili le malenkost manj glasov. Glasovali ste tudi za vrataija NK Esotech Šmartno Borisa Kališka, celo za alpsko smučarko Ano Drev in smučarskega skakalca Rolanda Kaiigara. Akcijo nadaljujemo z izbiro športnice ali športnika za mesec junij. Katarina je nadaljevala velike uspehe, vrstila so se atletska in plavalna tekmovanja, nogometaši tudi niso mirovali in še marsikaj se je dogajalo. Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj.
i	Športnica - športnik junija
I	Glasujem za športnico(ka)...................................
I
I	Naslov glasovalca...............................................
Zmagovalna ekipa Viole
NjIS VAS 17
PORT IN REKREACIJA
Rezalni stroj 502 Gorenje
Mešalnik M 700 Gorenje
BTVGorenje 37TTX
Gotovinski
popusti
s kartico Kovinotehna
V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman
kovinOtehna
XSARA
KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT
ALI PRESENECENJE
Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis,
odbijači v barvi karoserije
www.citroen.si
Atletika
Čeplakova le tri stotinke pod normo
Budimpešta je bila ponovno gostiteljica že tradicionalnega sedmeroboja narodov, vzporedno pa je potekal tudi IAAF miting, na katerem je v teku na 800 m Jolanda Ceplak poskušala odteči normo za Sevillo.
V	izredno močni konkurenci je Jolanda pritekla v cilj kot tret-ja s časom 2:02.53, kar je slabe tri stotinke pod normo. Prva je bila Kelly Holuns z rezultatom 1:58.86, druga pa Judit Varga z 2:02.07. Jolanda je tekla letošnji najboljši rezultat. Upajmo, da jo bo olimpijski komite kljub zaostanku treh stotink poslal na svetovno prvenstvo v Sevillo.
Zelo dobro je tekel na 800 metrov tudi Bekim Bahtiri, ki je s časom 1:51,53 zasedel šesto mesto, kar potrjuje dvig forme in vrnitev v vrh slovenske atletike.
Miadinski miting Muenchen
V	Muenchnu so se na mladinskem mitingu srečali atleti evropskih držav. Nastopil je tudi Boštjan Buč v teku na 2000 m z zaprekami ter s solidnim rezultatom 6:01 zasedel odlično drugo mesto.
Škoberne četrti
V	belgijskem Hasentalsu je bil evropski pokal v mnogoboju. Slovenija je z 20.834 točkami osvojila solidno tretje mesto. Aleš Škoberne je s 7516 točkami osvojil odlično tretje mesto, kar je napoved za napad na državni rekord, ki ga je v letošnji sezoni gotovo sposoben postaviti.
|KR
SAXO
ZELO UGODNA CENA
ZA UDOBEN FRANCOSKI AVTO
Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop,
zvočnl opozorilnik prižganih luči
Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper
17. vaška olimpiada v Škalah
Belovojčanom nihče ni bil kos
Konjeniški klub Veniše
Utrjujejo ugled doma in na tujem
Že po nekaj mesecih obstoja in delovanja je Konjeniški klub Veniše pred tedni izvedel tekmo v preskakovanju ovir na državni ravni, od min-ulega petka do nedelje pa je na Ranču Burger na Venišah prvič samosto-jno izvedel mednarodno tekmo FEI VVorld Jumping Challenge. Nastopilo je 70 jahačev iz Slovenije in Hrvaške s 133 konji.
Že državno tekmo so izvedli na visoki ravni, ugled odličnih organiza-torjev pa so še utrdili na prvi mednarodni tekmi. Že sama izvedba je bila deležna pohval, ki so se ob privlačnem spremljajočem sporedu le še okrepile. Pa to še ni vse. Zelo pomembno in razveseljivo je, da je bila lastnik ranča in predsednik kluba Franc Burger skupaj z ženo Cvetko in hčerko Natašo najbolj vesel priznanj za urejenost celotnega ranča, ki ga z novimi objekti še dopolnjuje, srcu in duši pa prija ocena, da je to najlepše prizorišče za takšna tekmovanja v Sloveniji in širše. To "širše" velja za oceno tujih tekmovalcev in gostov, slednjih zlasti iz Avstrije in Nemčije. Takšne ocene je konec minulega tedna "potrdilo" še čudovito vreme, čeprav za sodelujoče malo (pre)vroče, pa vendarle. Na koncu so se vsi že veselili novih izzivov mladega kluba.
Zelo lepe uvrstitve, zmage in številne druge stopničke si je priskakalo zastopstvo velenjskega konjeniškega kluba. Matjaž Cik je zmagal dvakrat, po enkrat Aleš Pevec in Maja Novak, stopničke in druge vidne uvrstitve pa so si ob njih priborili še Lovro Blatnik, Urh Bauman, Tina Pilih, Martin Rojnik in Grega Slatinšek, seveda v članski in mladinski konkurenci. Ob odlični organizaciji pa so se z lepimi uvrstitvami izkazali tudi člani domačega kluba Primož Rifelj, Nataša Burger, Luka Založnik in Tadej Hernavs.
Vroči poletni dnevi so vsekakor zelo primerni za različne prireditve, ki privabljajo veliko ijudi, hkrati pa z njimi prired-itelji tudi nekaj zaslužijo. Za športno društvo Skale-Hrastovec je tako imenovana vaško olimpiada glavni vir za polnjenje njihove blagajne. Minulo nedeljo so že 17. olimpiado. Z njo so se tudi Skalčani vključili v 40-letnico mesta Velenje, o čemer je pred njenim začetkom nekaj besed spregovoril podžupan MO Velenje Bojan Kontič. Otvoritev so obogatili učenci tamkajšnje podružnične šole in plesna skupina "Mini Dans Girls".
V tekmovalnem delu je nastopilo kar štirinajst kra-jevnih skupnostih iz Šaleške doline, sosednjih občin oziro-ma severovzhodne Slovenije, ki so preizkušali svojo hitrost in spretnost ter znanje v košnji (ženske), grabljenju in pospravljenju trave (moški-ženska), nasajanju kmečkega kolesa (moški), luščcnju koruze (ženske) in vlečenju vrvi - seveda moški, čeprav bi bilo zanimivo za spremembo uvesti to tekmovanje tudi za
ženske. Z zamudo so v Škale prišli tudi Sevničani, lanski zmagovalci v vlečenju vrvi, vendar so tudi takoj odšli, saj se nekateri predstavniki ekip niso strinjali, da bi jih vključili v tekmovanje. Gre za prave orjake, ki so v Škalah že lani zmagali, in gotovo bi bili glavni kandidati za zmago tudi letos. V nedeljo so vse potegnili Belovojčani, ki bi sc morali v prvem krogu pomer-iti s Sevničani, če bi jim upravičili zamudo. Torej v tem primeru ni veljalo
Konjeniški klub Velenje
CITROEN
Na prelepem prizorišču se je zbrala množica jahačev in konj
Sedaj še galopske dirke
CITROEN
načelo: Ni važno zmagati, pomembno je sodelovati. Vseeno smo zapisali, kakšna je bila spretnost ekip -Vlečenje vrvi: 1. Bele Vode, 2. Razbor, 3. Završe, 4Završe, 2. Ponikva, 3. Cirkovce; nasajanje kolesa: 1. Ponikva, 2, Cirkovce, 3. Bclc Vode; luščenje koruze: 1. Gaberke, 2. Ravne, 3. Ponikva.
■ vos
Ob Škalskem jezeru, na prostoru, kjerdomuje Konjeniški klub Velenje, se je rodila nova prireditev. Člani kluba so pripravili nad-vse zanimivo galopsko dirko za polnokrvne angleže in za tako imenovane rekreacijsko-turistične konje.
Čeprav so tekmovanje, z njim se je klub vključil v praznovanje dneva rudarjev, pripravili na hitro, se je ob tekmovalni progi zbralo veliko gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali galop nadvse spretnih pravih jahačev in enako gromko spodbujali tudi tiste, ki jahajo bolj zaradi užitka in predvsem zaradi ohranjanja vitkosti.
Bilo je kot na pravi angleški tekmi, padale so tudi stave, in nekateri so zaslužili kar za lcpo število steklenic piva. Ta se jim je zaradi hude pripeke še kako prilegel.
Med toplokrvnimi konji je bila najhitrejša Maja Novak s kon-jem Blašer. Tega dne je tekmovala tudi v Venišah. Še bolj napeto je bilo med "rekreativci". Večina je pričakovala, da bodo prvo tovrst-na zmaga ostala doma, a se to ni zgodilo. Prvi je 600 m dolgo progo pretekel s svojim konjem Renom Celjan Primož Jazboršek, v hrbet pa so mu gledali Velenjčani Peter Janič (Adelanto), Tea Kelc (Monty), Toni Vuzem (Arsis), Peter Vodišek ( nanj in na nje-govega Barina so mnogi verjeli), in Miran Lepko.
Marjan Tamše, Dejan Radovanovič in Srečko Gračner, "taglavni" pri velenjskem konjiške klubu, so napovedali, prihodnje leto še množičnejši galop.
■ vos
18 NAŠ ČAS
OBVEŠČEVALEC
8. julija 1999
15. Poletne kulturne prireditve
Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje L	J
llk. J^li l ^H^ ^^ l^ |j | ^^ #t|
497 66 80/ 497 66 81
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
mm MOČAUA
V juliju in avgustu - sprememba urnika filmskih predstav! Četrtek 8. 7. ob 18.30uri Petek 9.7. ob 23.uri Sobota 10. 7. ob 18.30 uri in 21.uri
Nedelja 11.7. ob 18.30 uri
MOGOČNIJOE Y0UNG
avanturistični Režija: Ron Andertvood Vloge: Charlize Theron, Bill Paxton Dolžina: 114 minut
Divji lovci so za petami velikanski. 900 kilogramski gorili Joeu zato ga mora njegova edina prijateljica Jill, s pomočjo pustolovca Gregga, odpeljati na varno, v zatočišče za živali v Los Angeles. Vendartudi v zatočišču ni dolgo varen. Brezobzirni tatovi ga ukradejo zato Joe pobegne.
Jill in Gregg ga morata spet poiskati in mu najti varen dom za vedno. Četrtek 8.7. ob 21,uri Petek 9. 7. ob 18.30 uri in 21 .uri Sobota 10.7. ob 23.uri Nedelja 11. 7. ob 21.uri Ponedeljek 12. 7. ob 20.uri
PODLEIGRE
Ijubezenska drama
Režija: Roger Kumble
Vloge: Sarah Michelle Gellar, Ryan
Phillippe, Reese Withwrspoon
Dolžina: 97 minut
Kathryn in Sebastian, polbrat in
polsestra, bogata, spletkarska
najstnika, skujeta nevarno zaroto za spolno trofejo, ki naj ne bi imela nikakršnih posledic. Figuri na njuni šahovnici sta deviška Anette in naivna Cecile. Stave so visoke. On ob dobljeni stavi dobi noč nebrz-danih biblijskih užitkov, ona njegov jaguar letnik 1956. V zlobni, a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu pa se stvari obrnejo drugače.
Torek 13. 7. ob 21.uri
ZROKOVROKI
drama
Režija: Chris Columbus Vloge: Julia Roberts, Susan Sarandon. Ed Harris Dolžina: 124 minut
Jackie in Isabel se znajdeta v začaranem krogu iz katerega ni prave rešitve. Prva je vzorna mati, prava supermama, druga modna fotografinja, ki z otroci ne zna prav dobro ravnati. Obe skrbita za ista otroka, prva ker je njuna Ijubeča mati, druga ker se bo poročila z njunim oćetom Lukom. Skupaj si delita družino. Sprva se prezirata vendar s problemi, ki nastanejo zaradi zahrbtne bolezni, raste tudi vez med njima in spoznanje, kako dragocena sta življenje in Ijubezen svojih bližnji. Smeh in solze značilne za vsako družino! Sreda 14. 7. ob 21.uri
UPANJE OSTAJA
romanitčna komedija. Režija: Forest VVhitaker Vloge: Sandra Bullock, Harry
Connick
Dolžina: 112 minut
Birdee Calvert se življenje podre, ko jo, zaradi njene najboljše prijateljice, zapusti mož. S hčerko se vrne v svoj domači kraj, da bi zaživela novo življenje. Ji bo, poleg pedantne mame. zahtevne hčerke, ki zelo pogreša očeta in obetajoče nove romance le uspelo ?

V	juliju in avgustu ■ sprememba urnika filmskih predstav! OTROŠKA MATINEJA
V	nedeljo 11. 7. ob 17.uri
PALČICA
celovečerna risanka Režija: Don Bluth
Filmski ciklus ROMANTIKA NA
VSENAČINE:
Torek 13. 7. ob 20.uri
ZROKOVROKI
romantična drama Režija: Chris Columbus Vloge: Julia Roberts, Susan Sarandon, Ed Harris Sreda 14. 7. ob 20.uri
UPANJE OSTAJA
romantična komedija Režija: Forest Whitaker Vloge: Sandra Bullock, Harry Connick
Cena vstopnice za filmske cikluse v mali dvorani bo do konca avgusta 500 SIT!
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT.I
ČETRTEK, 8. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroćila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. julija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 11. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 12. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na sviđenje.
SREDA, 14. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
RABAC
KATICE GOSTJE PRVEGA GRAJSKEGA VEČERA
V četrtek, 8. juiija, bo ob 21. uri, na Velenjskem gradu prvi grajski večer v sklopu letošn-jih Poletnih kulturnih prired-itev. S samostojnim koncer-tom se bo predstavila pcvska skupina KATICE.
Katice prepevajo slovenske Ijudske pesmi vseh pokrajin na kar najbolj izviren način.
Predstavijo tudi noše različnih pokrajin, dva značilna ljudska plesa in povedo kakšno ijud-sko pripovedko.
Doživeli boste čudovit slovenski večer skozi besedo in pesem, skozi gias in sliko.
Vstopnice po 800 SIT bodo na voljo eno uro pred kon-certom na velenjskem gradu.
ŠUKARJI -O UUBEZNI
V torek, 13. julija ob 21.00,
bo na Velenjskem gradu že drugi grajski večer letošnjega poletja. Koncert bodo pripravili vsem dobro znani ŠUKARJI.
Pred leti so nam prepe-vali o prijateljevanju, sedaj nam sporočajo, da potrebujemo ljubezen. In pravje tako! Prav cigani ovohavamo zrak, da nam pove odkod prihaja nevarnost. Le pojtc mi, prijatelji, Šukarji moji, o ljubezni. Ljubezni di-vjine, ki od zadaj nekje v daljavi, šumi neslišno v vsaki glavi.
Vstopnice po 1000 SIT bodo na voljo eno uro pred koncertom na ve-lenjskem gradu.
SEN KRESNE NOČI
V soboto, 10. julija vas vabimo v Celje na Celjski grad, kjer si bomo ogledali predstavo SLG Celje SEN KRESNE NOČI.
Na voljo je še nekaj vstopnic s prevozom po ceni 2.000 SIT. Odhod avtobusa ob 19.30 izpred Rdcče dvorane.
Pohitite s prijavami. Informacije na telefon 862 002.
-	Buffet hoteli MARINA,MEDITERAN itd.. polpenzion le 46 DEM po osebi dnevno,
-	otroci do 12. leta imajo 50 % popust,
-	minimum dopusta tri dni,
-	možnost prihoda vsak dan v tednu.
INFORMACIJEIN REZERVACIJE NA TEL. ŠT.: 00385/52/862-029, fax;. 872-56J a I i n a v a š i t u i i stični agenciji.
ITE POSEBNE V TERM NU DO 24. J
LIJ
NOSTI
UIL
Tel
im
ekartice
eur?o chip
Vaša Telekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
Če imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavnoTelekarticoVam bomo zamenjali z novo. Stevilo neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist.
iNFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKl ŠTEVILKI	,
080 80 01 V)Telekom innn
Slovenije z .-,<!,ZUUU
8. julija 1999
OBVEŠČEVALEC
NAŠ ČilS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ZA SIMBOLIČNO CENO prodam štedilnik 2 + 2 s pečico, rabljen. Telefon 851-111.
HI-FISTOLP S0NY RX100, rabljen, prodam. Telefon 0609-643-235. MALO RABLJEN MEŠALEC ZA BETON, ugodno prodam. Telefon 805-586.
RAČUNALNIK PENTIUM 75, CD
22X, MD 1,1 6BRAM8MB, monitor 15", prodam. Telefon 041-424-922.
KUPIM
SALONITNE STREŠNIKE, 60 x 60,
cca. 400 kosov, prodam. Telefon 853-116.
KUPIM
KUPIM GARAŽO ali jo vzamem v najem, v okolici desnega brega. Pavla Knez, Šlandrova 14, ali telefon 865-109.
LOKALI
OODAM POSLOVNI PROSTOR - v
Starem trgu, nov. Telefon 041-823-
533.
V VELENJU iŠČEMO prodajno poslovne prostore (100-150 m2) s skladiščem in parkirnim prostorom, lahko tudi starejši objekt. Ponudbe na GSM 041-672-330.
OSTALO
0DDAM ZA POČITNICE JULIJ-AVGUST enosobni apartma, pri Kanegri. Telefon 861-050.
PODARIM
PODARIM ODKOS TRAVE z 1 ha
travnika. Telefon 851-287, po 20. uri.
POSESTI
VIKEND, 1 ha zemlje, zazidljive parcele, Lom-Topolšica, prodam. Telefon 483-735.
RAZNO PRODAM
DVA OPREMLJENA AKVARIJA,
prodam. Telefon 852-541. DVA ŠOTORA UGODNO PRODAM.
Telefon 850-703.
KVALITETEN JABOLČNIK ter slivovo žganje in stiskalnico za sadje, prodamo. Telefon 063-863-234 ali 041-547-071.
DOMAČE RDEČE VINO, prodam. Telefon 888-594. PO POLOVIČNI CENI PRODAM PRTLJAŽNIK FAPA in prtljažnik za štiri pare smuči za avtomobil znamke Fiat. Telefon 041-518-907.
STANOVANJA
V	VELENJU oddam dvosobno opremljeno stanovanje - pogoj predplačilo. Telefon 041-720-954. PRODAM TRISOBNO STANOVAN
JE na Foitovi ulici. Telefon 041-823-533.
V	VELENJU ODDAM opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 858-022, po 16. uri.
STORITVE
OPRAVLJAMO ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA ter zunanje ureditve. Telefon 041-593-809.
VOZILA
JUGO 45, letnik 87, reg. do 2000/6, nujno prodam. Telefon 892-304. PRODAM JUGO 55, letnik 88, neregistriran za 40.000 SIT in novi telefon-fax panasonic po polovični ceni. Informacije 041-670-835. JUGO 45, letnik 86, reg. 2000/2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-335, po 20.uri. PRODAM KAMP PRIKOLICO -BRAKO. Telefon 866-479. ACCENTA 1,3 LS, letnik 96, reg. 6/2000, prodam. Telefon 862-269, po 19. uri.
ŽIVALI
TRI OVCE, starejše in koštruna in štiri jagenčke prodam. Telefon 041-583-576.
DRUŽINO JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL za nadaljno rejo, prodam. Te
živali se gojijo zaradi kože. Za odkup kož in nabavo materiala za vzrejo je poskrbljeno. Telefon 063-33-896. KOZLIČKO, primerno za rejo ali zakol. Telefon 892-233 zvečer. TELICO SIVKO brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 882-710. UGODNO PRODAM PRAŠIČKE od 20'do 40 kg. Telefon 709-340. LJUBITELJEM ŽIVALI oddamo tri male črnobele mucke. Telefon 883-054.
TELICO, brejo 8 mesecev in pol, prodam. Telefon 881-686. ODDAMO TRI MLADE MUCE. Telefon 885-222. PODARIM MLADE MUCE. Telefon 888-579.
PODARIMO DVA PSIČKA MEŠANČKA. Telefon 881-720, zvečer.
PRIJAZNIM LJUDEM podarimo dva meseca in pol staro psičko, mešanko. Telefon 892-102. BIKCA SIVCA, 130 kg, za nadaljno rejo, prodam. Telefon 881-846.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 V£LEN|E TELEFON 063 / 863 - 664. MOBITEL 0609 / 636 - 939, GSM 041 / 512 - 688
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZI	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	NABAVA CVETJA	POSUtJEMO 24 UR DNEVNO
Smrt in slinm ott bh/n/ih sta najhujsi crf iisoterih iHilećin in zutcslt...
PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite. cla vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrtjimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje ptačiia dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUŽBA PUP, P0K0PALIŠCE P00KRAJ 063/865-866,0609/640 208,0609/620-128
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do
16. ure. m: 898 17 51
VIMU
ZAHVALA
Ob smrti
JOZETA LOCANA
po domače Koradejevega Jožeta iz Topolšice 5. 3.1920 - 1. 7.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje, sveče, darovali za svete maše, izrekli
sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Slavku Haložanu za vse obiske na domu, dr. Lazarju, patronažni sestri Majdi, godbi, pevcem, gospodu Kompanu za lepe besede ob slovesu, praporščakom in pogrebni službi Usar. VSEM ŠE ENKRATISKRENA HVALA!
VSI, KISO GAIMELIRADI
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali v hišo Gospodovo šli.
Anton M. Slomšek
BliEMiS«
KUPIMO:
.UREJENO HIŠO DO 180.000 DEM; PR0DAM0:
•DVOSOBNO STANOVANJE V ŠALEKU, IV. NADSTR0PJE, UREJENO, 65.000 DEM, VSELJIVO SEPTEMBRA, •TRIS08N0 STANOVANJE NA PREŠERNOVI, VSELJIVO AVGUSTA, 77.000 DEM,
•DVOINPOLSOBNO STANOVANJE NA
063/ 861-S35, 0609/ 624-775, 041/ 605-766
PRmTI
MHRonaEDNiftvo
Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje: Foitova 2, tel.: 063870-070 Celje: Cesta 14. dmzije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami. Alfa kolektiv
	M\W		U9
			
Pravi naslov za uspeši		imo!	52
OBVESTILO
Podjetje za urejanje prostora Velenje obvešča vse udeležence v prometu, da bo v torek, 13. julija spremenjen prometni režim v Starem trgu v Velenju. Promet bo ta dan po Starem trgu in Ljubljanski cesti potekal dvosmerno.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Andrej Glinšek, Ložnica št. 19 in Jelka Rihter, Laze št. 44.
Frančišek Verbek, roj. 1935, Grobelno št. 153; Frančiška Milhar, roj. 1910, Velenje, Ul. Janka Ulriha št. 39; Marija Kotnik, roj. 1913, Dol pri Borovnici št. 70; Stanislav Salobir, roj. 1955, Košnica št. 15/a; Husejin Crljenković, roj. 1937, Rakovčani 51, Republika BiH; Ernest Plevčak, roj. 1920,
Leskovec št. 17/a; Jožef Ločan, roj. 1920, Topolšicašt. 6.
Upravna enota Žalec Poroke:
Zlatko Drolc, Prebold in Marija Painkret, Prebold; Matjaž Ciglar, Vransko in Metka Čede, Petrovče; Pavel Jesenko, Jelični vrh in Nataša Urbanc, Dobrič.
Stefan Kotar, star 74 let, Kasaze 108; Frančiška Brinovc, stara 90 let, Pernovo 14.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje 0BVESTIL0
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tei.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite samo v nujnih PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 8. julija - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kočevar in dr. Stravnik Petek, 9. julija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Puvalič in dr. Pirtovšek Sobota, 10. julija - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Nedelja, 11. julija - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Ponedeljek, 12. julija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Rus in dr. Lazar Torek, 13. junija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Puvalič in dr. Slavič Sreda, 14. julija - dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
10. in 11. julija- dr. Danica Bakulič, v zasebni dežurni zobni ambulanti, Stari trg 35, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Uetaiiaiska postaja Soštanj:
Od 9. julija do 16. julija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
Dežurna pogrebna služba PUP, pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
Umrla je
FRANCISKA MILHAR
iz Pesja 6.10.1910 - 29. 6.1999
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem APS, skladiščnikom Premogovnika Velenje NOP in uslužbencem nabave Premogovnika Velenje za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu Borovniku za govor, pevcem in vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Franc z druiino, hčerka Mira z druiino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
ŠTEFANA RUDOLFA
17.12.1910 - 29. 6.1999 izPake
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu prim. dr. Fijavžu in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za dolgoletno zdravljenje. Zahvala tudi Premogovniku Velenje, Esotechu d.d., Linei d.o.o., rudarski godbi, oktetu Paka, ZB, KS Paka, govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred.
VSINJEGOVI
Velenje v pričakovanju evropske komisije Entente Florale
Morda pa v torek le ne bi sušili perila na balkonih!
O letošnjem tekmovanju Velenja za eno najbolj ureje-nih evropskih mest smo v Našem času že veliko pisali. Prav tako o prizadevanjih občinskega vodstva, ki je v zadnjem času resnično veliko
povedal, da bo komisija pri-spela v Velenje že v ponede-ljek popoldne in nato prenočila v hotelu Paka. Uradno jo bodo na sedežu občine sprejeli v torek ob 9-ih zjutraj. Ogled Velenja bodo
pod Šaleškim gradom. Pot jih bo nato vodila mimo nakupo-valnega centra na Cankaijevo ulico in Titov trg do nove upravne enote, kjer jim bodo predstavili razvojne projekte. Nato si bodo ogledali še
postorilo, da je Velenje tako lepo kot že dolgo ne. Sodelovanje v tem projektu je bilo vsekakor koristno, še posebej, če bomo prizadeva-nja nadaljevali. Koordinator vseh aktivnostih povezanih z obiskom evrop-ske komisije Alojz Hudarin je
začeli na centralnem otroškem igrišču in se nato podali mimo teniških igrišč do Vile Herberstein, kjer bo prva vsebinska predstavitev razvoja Velenja. Od tam jih bo turistični vlak odpeljal v Šalek, kjer si bodo ogledali cerkvico in to prijetno vasico
Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega, gasilski muzej, individualno stanovanjsko soseko, ustavili se bodo v Šončnem parku, kjer jim bodo predstavniki občinskega vodstva predstavili projekte bodoče ureditve. Ogledali si bodo še Rekreacijski center
Jezero, odlagališče komunal-nih odpadkov, muzej premo-govništva, predstavniki inštituta za ekološke raziska-ve Erico jim bodo predstavili nekatere ekološke projekte, ogledali pa si bodo tudi dve delovni okolji - Premogovnik Velenje in Gorenje. Svoj obisk v Velenju bodo sklenili na velenjskem gradu. Pošteno je, da priznamo, da je občinsko vodstvo naredilo izjemno veliko in spremenilo Velenje ponovno v res lepo mesto. Pri tem je še posebej razveseljivo, da zatijujejo, da v ta namen niso porabili dodatnih sredstev. Torej upaj-mo, da bo vsako pomlad, ne le letos, ko pričakujemo evropsko komisijo, podobno. In če je tako, je dragi someščani tudi pošteno, da še sami po svojih močeh pri-pomoremo, da bo Velenje na dan obiska in tudi v prihod-nje, čim lepše. Ce že ne boste storili nič, vsaj škode ne delajte, ne mažite ulic, ne obešajte perila na balkone. Bodimo torej skupaj in nare-dimo kaj, da bo naše Velenje eno najlepših mest v Evropi.
■ Mira Zakošek
Rečica ob Savinji
Lipa in pranger združena dvajset let
Z enotedenskimi prireditvami so na Rečici ob Savinji proslavili jubilejno 20. tur-istično prireditev "od lipe do prangerja." Njej so namenili pregledno razstavo o minulih dveh desetletjih, letošnjo naro-dopisno razstavo so posvetili "jedem vse leto," slikarska dela je razstavljala Milka TVbovšek, bogato zbirko fotografij z imenom "moj svet" pa je prispeval rojak Jože Miklavc.
Kopico športnih in rekreativnih prircditev so izvedli, osrednji del pa jc bil sobotni "večer pod trško lipo." Spored je s priložnostnim kon-certom popestrila dalmatinska
klapa Nostalgija, navduševali so harmonikarji, ki jih uči in vodi Darko Atelšek, ki jc mehe veselo raztegoval tudi sam, k boljšemu	razpoloženju
množice, ki je napolnila rečiški trg in se zabavala v jutranje ure, pa je precej prispeval tudi velik ognjemet.
Na večeru pod lipo so tudi letos podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev. te sicer ocenjujc že maja, priznanja najboljšim pa za spodbudo vsem ostalim podelijo na osrednji naro-dopisni prireditvi.
Ujp
Zlato priznanje za želodec je letos z Ivanom Matkom odšlo
(tudi) na Dobrovlje
Gasilsko društvo Nazarje
Izpolnjujejo veliko obljubo
Člani nazarskega gasilskega društva so se že pred časom odločili za zajetno nalogo, to je nakup novega in najsodo-bnejšega kombiniranega vozi-la.
Na letošnjem občnem zboru so obljubo potrdili, ta pa pomeni, da bodo vozilo predali namenu lcta 2000. In se pri tem sploh ne šalijo. saj so iz Francije že pripeljali sodobno vozilo rena-ult, ki jih jc brez nadgradnjc veljalo 12 milijonov tolarjev. Le nekoliko manj bodo morali dodati za nadgradnjo, pri vscm skupaj pa je najbolj pomcmb-
no, da bodo z novim vozilom rešili tudi problem posebne cnote za reševanje v prometnih nesrečah in opreme zanjo, saj bodo še skrajšali čas izvoza.
Ujp
Novo vozilo zaen-krat še čaka v nazarskem domu, nadgradnja seveda še pride na vrsto
Praznik občine Gornji Grad
Dosežki za zgled in spodbudo
V gornjegrajski občini so prejšnji teden z raznolikimi prireditvami in velikimi prido-bitvami obeležili drugi občinski praznik, ki ga slavijo v spomin na 30. junij 1928, ko so Gornji grad razglasili za mesto. Osrednja svečanost je bila v petek zvečer v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma izvedli imeniten kul-
letošnja občinska priznanja. ZLATI GRB občine Gornji Grad sta prejela Vika Venišnik in Jože Laznik, GRB Edi Mavrič in Franc Rup mlajši, za ČASTNEGA OBČANA pa so razglasili	Aleksandra
Videčnika. Kocbekova priz-nanja za odličen uspeh v šoli so letos prejeli Anja Irmančnik, Vesna Suhovršnik in Viktor
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj
turni program in podelili letošnja občinska priznanja.
V slavnostnem nagovoru je župan Toni Rifelj z jedrnatimi besedami poudaril velike dosežke v tej občini, ki zlasti letos dosegajo velike razsežnosti, obenem pa so porok in spodbuda za uresničitev novih načrtov, kar vse skupaj potrjuje pravilnost odločitve za samostojno občino in utemeljuje njen obstoj.
Svečano so podelili tudi v ■
Šurk z OŠ Frana Kocbeka. Sredi tedna so v Gornjem Gradu osmim družinam izročili ključc stanovanj v novem nepridobitnem bloku, zaradi velikih potreb pa že pripravljajo gradnjo novega bloka z osmimi stanovanji. V galeriji Štekl so odprli tri nove in bogate muzejske zbirke, slavje pa konec tedna sklenili z različnimi športnimi in razvedrilnimi tekmovanji.
■ JP
Nova cistilna naprava
Med največje pridobitve ob drugem prazniku občine Gornji Grad nedvomno sodi nova sodobna čistilna naprava, ki je velikega pomena za celotno porečje reke Drete, prav težo pa bo dobila z izgradnjo čistilnih naprav v Novi Štifti, Bočni in Šmartneni ob Dreti, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih.
Napravo so slovesno predali namenu sredi prejšnjega tedna. Veljala je 59 milijonov tolarjev, k temu pa je precej sredstev pri-spevalo ministrstvo za okolje in prostor, saj je bila gornjegrajska občina uspešna na ustreznem razpisu. Na takšen razpis so se v Gornjem Gradu prijavili tudi letos, saj jih čaka še širitev in dograditev sistema kanalizacije, na podlagi česar naj bi bilo v
letu dni na čistilno napravo pri-ključenih preko 90 odstotkov vseh porabnikov v Gornjem Gradu. Dela bodo opravili do zaćetka prihodnjega leta, pri tem pa razumljivo pričakujejo nov denarni vložek ministrstva za okolje in prostor. Treba bo seveda počakati na sprejetje letošnjega	državnega
proračuna, minister za okolje in prostor dr. Pavlc Gantar, ki je skupaj z županom Tonijem Rifljem napravo tudi odprl, pa je zagotovil. da sredstva bodo odobrena. saj gornjegrajski pro-jekt izpolnjuje prav vse pogoje, naložbo pa je seveda treba dokončati in ji s kanalizacijskim sistemom dati pravi pomen.
Ujp
Minister Pavle Gantar in številni gostje so si z zanimanjem
ogledali delovanje nove naprave