Letnik 2.	MUrffcor,	torek	23.	septembra	lili..	Šim.	215
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16’50.
Če sl pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Dr. Avg. R e i s m a n:
Maribor—Ipilje—Cmurek.
Že približno pred 10 leti sem napisal v »Slov. Narod« članek o gospodarskih razmerah obmejnih občin, ki ležijo v trikotu Maribor—Špilje—Cmurek. Opozarjal sem predvsem na potrebo gospodarske koncentracije teh krajev proti M a r i b o r u, da se odtegnejo uplivu nemštva onstran Mure in s tem ger-maniziranju, čeprav je bil takrat za nas Maribor še brezupno nemški. Takrat še seve nisem slutil, da bodo ti kraji tako kmalu primorani obrniti svoje gospodarsko izhodišče popolnoma proti Mariboru in se popolnoma odtrgati od Mure, zlasti pa od trga Cmureka.
Kot rojak, teh severnih Slovenskih goric čutim dolžnost, da slovensko javnost in vlado opozorim na najnuj-neše naloge, ki jih bo treba v najkrajšem času izvesti v teh krajih v korist ljudstva in našega gospodarstva in s tem tudi v korist države.
Severne Slovenske gorice, h ka-
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	(52)
Vse to je že dovoli obtežilno za gospoda Greya. Toda gospod Grey je tudi še osem dni pred usodepolnim plesom pri gospodu Ramsdeilu obiskoval juvelirje na Broadwayu ter pričel konečno pod pretvezo, da hoče kupiti diamant za svojo hčer, v vsakem posameznem slučaju izpraševati za Fair-brotherjev diamant. Torej vidite, da je dokazano njegovo zanimanje za ta diamant, in da nama preostaja le še to, da doženeva, ali je bilo to zanimanje zločinsko. Jaz tega ne morem smatrati za mogoče. Toda vi morete napraviti svoj poskus ter opazovati njegov uspeh. Ne računajte pa preveč na njegovo praznoverstvo! Če je izurjen zločinec, za kakršnega ga vi Smatrate, tedaj je izviral oni vtekrik od njega samega, in je nameraval i njim doseči ono, ker ste vi povedali Ner-vozitete, ki se pojavlja pri ljudeh, ki jih je iznenadil zločin, ne vidite pri njemu. Vpo-rabil bo visoko dostojanstvo in ugled, ki mu ga daje njegovo ime, in bo, če se bo čutil napadenega, vstrajal z neomahljivo mirnostjo«.
»Gotovo«, sem pripomnila, »razumem. Meniti mora, da ga nihče ne opazuje. Potem se bo še le pokazala njegova prava narava. Zahvaljujem se vam, gospod prvce. ta tpisel
terim prištevam predvsem fare Sv. Ano na Krembergu, Marijo Snežno, Sv. Jurij, Sv. Jakob, Sv. Marjeto, Jarenino in Št. Ilj s Špiljem, so mprda ena naj-rodovitnejših pokrajin v Jugoslaviji in tudi najslikovitejša. Tu raste prav vse, vsak kmet ima svoj gozd, travnike, sadonosnike, pašnike, njive in vsaj en vinograd. Viničarji so dobro situirani, ker si lahko skoraj vsak redi govejo živino in svinje. Travniki so sočni, njive so sicer težke, a rodijo večinoma dobro, sadja pa pridelajo ljudje toliko, da se premikajo v jeseni mesece in mesece cele procesije s sadjem naloženih vozov proti Cmureku in deloma tudi proti Št. liju in Pesnici. Zlasti v Cmureku je skoro polovica tržanov trgovala z našim svetovnoznanim sadjem in večina tudi v kratkem času obogatela, čeprav so včasih plačevali našim kmetom njihovo najžlahtnejše sadje samo po 6 vinarjev kilogram in se je često zgodilo, da je kmet iz jeze nad sramotno nizko ceno raje zasipal sadje v MurO. Tudi vinskih trgovcev
je neprecenljive vrednosti za me, in jaz bom delovala po njej. Ne rečem takoj, ne precej prvi dan in mogoče tudi ne drugi, marveč kakor hitro bom imela priliko, uresničiti svoj načrt v nadi, da bom imela uspeh. In zdaj vas prosim za nasvet, kaj naj poročam svojemu stricu in svoii teti. Ta dva namreč ne smeta na neben način izvedeti, kaj sem napravila«.
Detektiv se je še četrt ure pogovarjal z menoj. Potem je bil moj bojni načrt izgotovljen do vseh detajlov. Končno je vstal, da odide. Ko je bil že pri vratih, je dejal:
»Jutri torej ?«
In odgovorila sem — srce mi je hitrejše bilo — z glasom, ki je bil tako čist, kakor moje podvzetje:
»Da, gospod Gryce; jutri I«
Enajsto poglavje.
»To je vaša pacientka — tvoja nova strežnica, moje drago dete. Kako ste rekli, ;da je vaše ime? Gospodična Ayers?«
»Da, gospod Grey, Aliče Ayers«.
»O, kako ljubko ime!«
Ta ljubeznjivi pozdrav bolnice mi je vznemiril srce.
»Ker sem vendar morala dobiti drugo strežnico, se veselim, da so mi dali vas«, ie nadalievala s slabim, toda vendar lepo-! donečim glasom. In zagledala sem suho roko, ki mi jo je nudila.
je v teh krajih kar mrgolelo in ker naši ljudje niso imeli in še danes nimajo prav nikake -gospodarske organizacije, so morali oddajati prvovrstno buteljno vino karteliranim nemškim in nemškutarskim vinotržcem liter po 14 do 16 vinarjev. Ti zlati časi so sicer za tuje izkoriščevalce menda za vedno minuli, gospodarska bodočnost teh krajev pa je ob danih razmerah ravno-tako brezupna, kot je bila.
Od Cmureka in cele železniške proge Radgona—Špilje bomo v kratkem popolnoma odrezani in za to treba čimpreje rešiti vprašanje, kako nadomestimo kupčijske zveze naših ljudij z Nemci onstran Mure in višje in kako bomo omogočili ljudem transport od-višnih pridelkov, ki jih je doslej odvažala železnica iz Cmureka, kamor je bilo lahko voziti po lepo zidani okrajni cesti ?!
Saj je znano, da imajo cele Slovenske gorice, in to ne samo severne, pravzaprav vsega v izobilju, največ pa mastnega blata, a prav nikakih zidanih
Usa zmešana vsled burnih čustev, sem se približala postelji, da primem ponujeno mi roko. Na tak spreiem nisem bila pripravljena. Nisem pričakovala, da bi me mogla simpatija vezati na visokorodno Angležinjo ter mi tako otežkočevati mojo nalogo. Ko pa sem stala pri postelji ter gledala v shujšani ljubki obrazek, tedaj sem spoznala, da bi mogla zelo lahko vzljubiti to prijazno in srčkano bitje. Bala sem se, pogledati gospoda ob moji strani, kakor da bi mogla na njem kaj odkriti, kar bi me soravilo v zadrego, ter izpremenilo ta poskus, ki sem ga podvzela s tako trdnimi skiepi, v muko za me, obenem bi pa ne imel nobenega uspeha za moža, ki sem ga hotela rešiti s tem. Ko sem dvignila glavo ter prvič videla ostre modre oči gospoda Greya, ki jih je imel obrnjene v me, nisem več vedela, kaj naj mislim in kako naj se obnašam. Bil je tako velik in močan, obenem pa je izgledal tako duhovito. Čutila sem, da ga opazujem z vsem spoštovanjem, in pozabila sem, zakaj da sem tukaj, pozabila sum, ki sem ga imela proti njemu. In vendar me je ta sum navdajal z nado, z nado za me- in za mojega ljubimca. In ta bi nikdar ne mogel izgubiti sramotnega pečata, čeprav bi odsedel svojo kazen, čeprav bi se spokoril za ta grozni zločin, če bi se izkazala edina oseba, ki je morda v zvezi s tem zločinom, kot fin mož z jasno, odprto dušo, kakor se mi je zdel pri najinem prvem sestanku.	(Dalie prih).
tira* 8
MRrlkoriiki delavec.
cest. In to Slovenske gorice ubija in dokler jih ne bomo prepregli s trdimi cestami, bodo ljudje kljub vsemu naravnemu bogastvu, ki leži v tej bogati in plodonosni, lepi zemlji, — reveži in poleg živine, ki se z njimi vred ubija po blatnih, razoranih, lužastih cestah, največji trpini v Jugoslaviji. Če le par dni dežuje, pa že vreže kolo na »najlepši« cesti do osi v blato. Predstavljajte si torai, koliko poterejo po teh strašnih cestah vozov in koliko ubijejo pri tem živine, katero so vojne rekvizicije itak čisto iztrebile. Sami si pa ljudje ne morejo pomagati, ker v teh krajih lahko hodiš ure in ure, pa boš komaj našel trdi kamen.
(Konec nrih.l
Begunsko vprašanje.
Ljubljanski dopisni urad je pooblaščen, na' podlagi informacij pristojnega mesta objaviti nastopna izvajanja: Kruta usoda, ki je zadela velik, gospodarsko in kuiturno važen del jugoslovanskega ozemlja vs]ed okupacije po Italijanih, je postavila naš narod in našo državo pred vrsto naiog, ki so največjega pomena za bodočnost in razvoj našega ozemlja in njegovega prebivalstva. Med temi je tudi begunsko vprašanje, ki se bo moralo in moglo sčasoma s sodelovanjem vseh javnih in zasebnih merodajnih faktorjev rešiti povoljno. V to pa treba ne samo primernih ukrepov in dejanj, nego pred vsem je treba spoznavanja in dalekovidne pre. soje položaja. Kakor izhaja iz zanesljivih informacij, nudijo odnošaji med domačim prebivalstvom in begunci iz zasedenega ozemlja več žalostnih nego razveseljivih pojavov. Zdi se, kakor da bi postali begunci po vsej Sloveniji — iz-vzemši nekatere kraje — prava peza in nadloga domačemu prebivalstvu. Prihajajo celo vesti, da se po nekod vrši zelo zoprno odrivanje, zapostavljanje in zmerjanje beguncev, in sicer ravno takih, ki bi bili potrebni največje podpore in tolažbe, Vzrok temu je iskati pred vsem v predolgo trajajoči neurejenosti razmer, ki jih je povzročila vojna, in v neznosni draginji. Krivda pa pada tudi na nekatere begunce same, namreč na delomržneže in verižnike, ki s svojim početjem mečejo slabo luč tudi na povsem ned 'Ižne. Pri tej okolnosti je pa značilno zopet dejstvo, da delajo največ hrupa preti beguncem ravno domači lenuhi in domači verižniki.
Razločevali moramo torej med begunci, katerih je sedaj po približni cenitvi naseljenih po Sloveniji (<>d teh mnogo le začasno) okroglo 25.000 tri skupine. V prvo skupino spadajo pravi begunci, to so taki nesrečneži, ki so bili prisiljeni zbežati od doma vsled vojne, in taki, katere so prignale sedaj v zasedenem ozemlju vladajoče mzmere semkaj, a ki čakajo na ugodno priliko, da se vrnejo na svoj dom. Nadalje begunci izseljenci, to so osebe, ki so odvisne zgolj od svojega duševnega dela, oziroma dela svojih rok in ki morajo ostati v Jugoslaviji, ker p svoji ožji domovini ne najdejo več pogojev za obstanek, torej izgnanci, politično prononsira. ne osebe in taki, ki bi morali, ako bi še nadalje hoteli izvrševati svoj poklic, stopiti v službo naših sovražnikov proti nam. Slednjič se najde tudi nekaj četudi bolj neznatno število beguncev nepridipravov, ki so izrabili razmere,
da so postali verižniki, koristolovci in dela-mržneži ali ki so sploh sumljivi elementi.
Predsedstvo deželne vlade polaga veliko važnost na to, da ne pride v tem pogledu do krivega in nezdravega razumevanja, nego želi nujno, da se vsi sloji domačega prebivalstva, ki so bili tako srečni, da so obvarovali svoje domove in svoj delokrog, kakor tudi vsi uradni organi potrudijo, da urede odnošaje do beguncev na podlagi pravičnega spoznavanja razmer in dobrohotnega ravnanja z begunci. Deželna vlada za Slovenijo zato toplo priporoča prebivalstvu in javn:m funkcijonarjem, ki itnajo opraviti z begunci, naj s prvimi dvemi kategorijami beguncev, upoštevajoč njihovi težki položaj, postopajo prijazno, uslužljivo, pravično in nepristransko. A pravtako bodo znale pristojne oblasti strogo in neizprosno postopati proti takim elementom, ki pod pretvezo begunstva izrabljajo dobrohotnost prebivalstva in javnih organov; nadvse pa se bo pazilo na to, da se sumljivi elementi, ako je Sum proti njim upravičen, da izrabljajo masko begunstva v svoje nečedne namene — in taki so večinoma tujerodci ali po-turice, ki se sedaj izdajajo za Jugoslovane — takoj odstrane, če treba z izgonom. Izvzemši take bolj redke slučaje pa ie prav gotovo pričakovati, da bo ob dobrosrčnosti in staroznani gostoljubnosti slovenskega prebivalstva in ob medsebojnem pravnem razumevanju ter ob prizadevanju merodajnih faktorjev, ki se zavedajo važnosti tega vprašanja, begunsko razmerje našlo v doglednem času primerno in povoljno rešitev
0 Političen pregled. p
Italijani izzivajo in napadajo. Beograd, 20. septembra. Iz Cetinja javljajo od 18. t. m.:	Sem je prišla vest, da je italijanska
vojna oblast aretirala davi ob osmih pred kavarno v barski luki okrajnega glavarja Srzentiča in okrožnega načelnika Lomoviča. Na protest mestnega poveljnika iu italijanska oblast ni izpustila, č š da sta to najvišja predstavnika okrožnih obla ti.
Beograd, 20 septembra. Od 17. t. m se javlja: Italijani so po daljšem odmoru zopet začeli izzivati in napadati. Včeraj dopoldne sta pri selu Glavati nedaleč od Kotora dva italijanska vojaka napadla mornarskega kapitana Mirka Miletiča, ki se je vračal domov. Zabodla sta ga z bajonetom v ledja in ga nato barbarski razmrcvarila Prenesli so ga v vojaško bol-nic6 radi sekcije. Ko se ie vest o um< ru razširila, je nastala med ljudstvom velika razburjenost in oblastem se je komaj posrečilo, da so preprečile spopade.
Beograd, 20. septembra. Pred nekaj dnevi je italijanski vojak zagnal bombo na naše vojake v Kotoru. K sreči ni bil nihče ranjen.
Nov dogovor glede Reke. Trst, 20 septembra Današnji „Lavoratore" prinaša nastopno brzojavko svojega dopisnika iz Rima od 18. t. m.: Tittoni se je vrnil iz Pariza, ker je dovršil svoj mandat. Italijansko - francosko-angleški pakt, ki je stavljal Reko pod suvereni-teto Hrvatske, je bil razveljavljen in sklenjen sogl isno z entento nov dogovor, da pride Reka pod italijansko suvereniteto. Če bodo Zedinjene države pristale na to, dobro; pa tudi, čf> Zedinjene države ne pristanejo na to, se bo ta dogovor dejanski vendar izvršil. Seveda bi bilo bolje ohraniti prijateljstvo Zedinjenih držav iz drugih razlogov in radi dobrih odnošajev. Objektivno se mora priznati, da je Tittoni imel uspeh, če se upošteva klaverno situacijo prejšnje delegacije. D’ Annunzijevo podjetje je izšlo v slabem in neprimernem trenutku in neizmerno otežuje amerikansko priznanje. V kolikor je bilo določeno, je imel Tittoni govoriti v soboto; zbornica pa je odgodiia svojo sejo na sredo. Tittoni bo torej govoril v sredo. Misli se, da je to odgoditev pripisati Tittonijevi želji, ker
hoče govoriti v bolj mirnem mi eju, potem ko bo reški položaj že razjisnem iri ko bo že dospel Wilsonov odgovor. Jutri bo Tittoni poročal v ministrskem svetu.
Premogovniki vsega sveta — mednarodna last. Haag, 20. septembra. Nizo zemski tiskovni urad poroča: Ameriški kontrolorji za živila so predložili vrhovnemu gospodarskemu svetu načrt za internaci«"naliziranje premogovnikov sveta. Predlagajo, naj se ustanovi svetovni premogovni sindikat.
p ^mhwm»iwiw«h—iii ii—■mi—ngminraBMC>ni|^
ti Dnevne novice. H
4 Ji-  ------—— -----------,------—______
Mariborski „Sokol“ priredi v pondeljek, 22. t. m. ob 20. (8) uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma častni večer bratu dr. Ljudevitu Pivku. Za vse člane in članice ter naraščaj obvezna udeležba, in sicer po možnosti v kroju. Telovadne ure v pondeljek zvečer zaradi tega odpadejo
Perzija priznava kraljevino SHS. Beograd, 20. septembra. Perzijska vlada je uradno priznala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslanik Perzije pride v kratkem v Beograd, da izroči svoje poverilnice.
Kongres jugoslovanskih novinarjev. Hrvatsko novinarsko društvo je sklenilo, da se skliče v Zagreb kongres vseh jugoslovanskih novinarjev iz cele Jugoslavije. Kongres naj se vrši v drugi polovici meseca oktobra. Hrvatsko novinarsko društvo je tozadevno že stopilo v dogovore z novinarskimi društvi v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani. V časnikarskih krogih se kaže za kongres velik interes. Zagrebški novinarji se pripravljajo, da sprejmejo svoje kolege iz cele Jugoslavije na svečan način. Na tem kongresu bodo položeni temelji skupnega delovanja vseh jugoslovanskih žurnahstov v močni organizaciji zveze jugoslovanskih novinarskih društev.
Odprava carine. Beograd, 20. septembra. Ministrski svet je sklenil, da se pod pogojem naknadnega odobren>a oo parlamentu odpravi carina na predmete, navedene v § 4. Med tenii predmeti so: kotlovina, stroji, delS strojev, avtomobili, poljedelski in rokodelski stroji in priprave, surovine in napol izgotovljeni predmeti, olje za mazati stroje, premog (naravni in umetni), bencin itd.; po minimalnem tarilu se bo zacarinjeval ves stavbni materijal, v kolikor se ne dobi v deželi, elektrotehnični predmeti, tiskarske črke brez razlike, kuverti, papir, tiskarske barve, svinčniki, tuši. črnilo, radirke, drva za kurjavo, lesene in limane šatulje, lončki in steklenice za lekarne, steklenice za pivo in mineralne vode, mere (vage), priprave in instrumenti za laboratorije, razna bombaževina kakor vata, bombaževo predivo, bombaževa tkanina, tuli in druge slične tkanine, lan, vrvi, kokosova vlakna, predivo in tkanina iz konopelj, lana, jute, volneno predivo, manšete, ovratniki moškt klobuki, klobučina itd. Finančni minister ima v najkrajšem času izdati potrebna navodila. Ministrski svet se je odbčil do tega koraka gotovo v prepričanju, da ne smejo biti oškodovani zaradi sabotaže parlamenta po nekaterih strankah .veliki interesi dežele in njene obnove.
Spopad Nemcev in Italijanov v Beljaku. Iz Št. Vida ob Glini javljajo: V noči od ponedeljka na torek je prišlo v Beljaku do obžalovanja vrednih dogodkov Koroški vojak, ki se je povrnil iz vjetnišiva, je oštel na cesti v spremstvu italijanskega vojaka se izprehajajočo deklico in jo hotel dejansko napasti Italijanski vojak je deklico branil, kar je dalo množici povod, da se je zbrala in nastopila proti italijanskemu vojaku. Prišla je italijanska patrola, koroSkega vojaka aretirala in ker je množica nastopila tudi proti italijanski patroli, rabila orožje. Nastalo je streljanje, pri čemer je bilo pet oseb ranjenih Ker je razburjenost naraščala, je prosil beljaški župan italijanskega mestnega poveljnika, da aretiranega vojaka izpusti- To se je zgodilo in vojaka je prevzel^
>< Obrtni in trgovski vestnik.
nato mestna policija Po prizadevanju župana in drugih javnih činiteijev vlada v Beljaku zopet red. Koroška dež !na vlada te dogodke globoko obžaluje in je izdala najstrožje odredbe, da se preprečijo.
Imenovanja pri sodišču. Njegovo Viso-čanstvo prestolonaslednik Aleksander je imenoval višjega dež. .sodnega svetnika okrožnega sodišča V Mariboru Tomaža Cankarja za dvornega svetnika in predsednika tega okrožnega sodišča, v V. čin. razredu. Za višja dež sod. svetnika Aleksandra Ravnikarja in dež sod svetnika dr. Karla Kočevarja v Mariboru.
Internat za jugoslovanske dijake v Ameriki. V Ameriki so osnovali angleški internat za 250 jugoslovanskih dijakov. Ti dijaki bodo
Novem Sadu je neka žena porodila dva črnca; (zamorca), dvojčke, ki sta prvi sad bivanja [ francoskih kolonialnih čet v Novem Sadu.
Poštni promet na Koroškem. Pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške se je ot-voril po dosedaj izdanih uradnih odredbah celokupni poštni promet: Bela, Bistrica v Rožu, Borovlje, Črna pri Prevaljah, Djekše, Dnbrlavas, Galicija, Globasn c i, Grabštanj, Grebinj, Gušfcanj, Hodiše, Kotlje, Labod, Ledenice, Libeliče, Meža Miklavčevo. Mož ca, \ liberk, Podgora, Podgorje, Podrožica, Prevalje, Pustrica, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Rožek, Ruda, Sinčavas, Svetna vas, Škocjan v Podjuni, Šmarjeta v Rožu, Šmihel pri Pliberku, Šent Vid v Podjuni, Sv. Jakob v Rožu, Tinje, Velikovec Vetrinj, Zgornje Jezersko, Zgornje Trušnje, Železna Kaplja. Žihpolje. Urada Otok (na Vrbskem jezeru) in Žrelec poslujeta za zdaj ie za pisemski promet. — Prihodnje dni se otvoii še Škofiče.
Otvoritev pisemskega prometa med Nemčijo in kraljestvom SHS. Poštno in brzojavno ravnateiistvo za slovensko ozemlje je po svojem Uradnem listu razglasilo, da je pisemski promet med kraljevino SHS in Nemško po odloku ministrstva za pošto in brzojav od dne 31. avgusta t. 1. s posredovanjem Nemške Avstrije v tistem obsegu kakor z Nemško Avstrijo zopet voostavljen. V prometu z Nemško veljajo nanovo določene pisemske pristojbine. Pomniti je treba, da pristojbine za notranji promet veljajo tu li v prometu s Čehoslovaško, Rumunsko, Nemško Avstrijo in Nemško. V prometu /. vsemi drugimi državami veljajo mednarodne pristojbino.
Izpretnemba pristojbin za telefonske pogovore. Vs;ed odloka poštnega ministrstva stopijo 15. t. m. sledeče telefonske pristojbine za enoto navadnega pogovora v veljavo: v krajevnem prometu iz telefonskih govorilnic 20 par, 60 vin., v medkrajevnem prometu pivi pas, oddaljenost do 50 km, 50 nar, L50 krone; drugi pas, oddaljenost od 50 do 100 km,
1 dinar, 3 krone; tretji pas, oddaljenost od 100 do 200 km. 2 din , 6 kron; četrti pas, oddaljenost nad 20O km, 3 din., 9 kron; pristojbina za službeno obvestilo, poziv na pogovor ali odpoved 1 din., 3 krone. Pristojbina za Dunaj ostane do nadaljnega ukrepa dosedanja.
Naša mesečna imena. „Uč. Tovariš" piše:	Uradni list naše države, »Službene No-
vine Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca", ki izhajajo v Beogradu, rabijo dosledno svetovna imeoa mes cev, vzeta prvotno iz latinščine, torej : januar, februar, marc itd.; takisto »Uradni list deželne vlade "a Slovenijo" in sploh vsi naši listi; ta imena so obična tudi v uradnem poslovanju, kjer je treba točnosti in hitrega pregleda. Le naš »Višji šolski svet" je začel uvajati v svoje odloke naša domača imena mesecev, menda iz nagiba, da bi se postavil na popolnoma slovensko stališče tudi v jezikovnih ozirih •— Ta samolastnost pa se nam ne zdi pravilna, ker nas vsak dan loči od jugoslovanskih bratov prav tako kakor od Francorov, Angležev, Italijanov. V leposlovnih spisih le rabimo svoja domača hnena (»kozoprska" pa se bodo nežni liriki gotovo tudi ogibali); pesniki si itak pomagajo, kakor si je znal Prešeren
v svojem glasovitera sonetu »Je od vesefga časa teklo leto . .	; a v uradnih podatkih in
sploh povsod, kjer je glavno nedvoumna točnost, ki jo je treba spoznati na prvi pogled, tam se držimo mednarodnih izrazov in ne gonimo samoljubnega separatizma. To je tem bolj potrebno, ker bi nastala z uveljavljenjem naših mesečnih imen prav lahko zmeda baš pri često tako važnem datiranju, osobito ako stopimo s Hrvati v ožji stik, preden tudi oni ne bodo doslednje rabili mednarodnih mesečnih imen namesto svojih; saj je naš li-stopad« v hrvaščini »studeni«, naš oktober pa tam listopad, naš december jim je »pro-sinac«, naš prosinec pa svečan (siečanj), naš svečan jim je »veljača«, mi imamo 2 travna in 2 srpana, Hrvatje samo po enega . . . Koliko nepotrebnega uka in pazljivosti zahte-te- vajo take formalnosti, ki se jim čisto lahko izognemo na srbski in sploh evropski način! Ne posnemajmo Vsenemcev, ki so bili v zadnjih letih pričeli izkopavati »pristna« nemška mesečna imena izza dobe Karla Velikega, a so bili vsaj toliko pametni, da so1 se jih posluževali samo pri slavnostih in v, spisih Siidmarke in Schulvereina.
Občni zbor društva »Dijaški dom v Mariboru" se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 18. uri zvečer v Narodnem domu. Za to, od j sedaj naprej, zelo važno druš vo je silno j potrebno, da se zanimajo z&nj vsi inteligentni, j narodno' zavedni sloji brez ozira na pogubno strankarstvo, ker ravno to društvo nam mora ; za bodočnost priskrbeti narodnega, inteligentnega in značajnega naraščaja s tem, da zbira po deželi in po mestih talentov ter jih vzgaja in vzreja v značajne može, stebre in voditelje naroda, če bo treba, tudi brezplačno. Odbor prosi vse narodnjake za mnogoštevilno udeležbo, ki naj bodo vsak pozamezno vestno pripravljeni na važne in težne nasvete in predloge. Zborovanje se vrši po sledečem vsporedu: 1. poročila funkcijonarjev; 2. nasveti in predlogi; 3. volitev novega odbora.
Aretiran je bil 14. t. m. po noči v Celju po tukajšnjih policijskih organih neki Ivan Domek z Dunaja, ker se je našlo pri njem raznovrstno perilo, označeno z monogrami: M. I. V., in K. I. On se izgovarja, da mu ie ukazala njegova v Mariboru v Muhlgasse št. 43 bivajoča sestra Veselak Barbara to blago od hiše št. 43 na Lavi prevzeti in potem v Maribor odpeljati. Pri tozadevnem zapisniku pri policijskem uradu pa zanikaj Domek to trditev, ter pravi, da je to blago v nedeljo zvečer od nekega vojaka v kavarni »Krobath« kupil. Ker je Domek še le pretečeno sredo iz zaporov prišel, v kojih je tičal .7 mesecev radi tatvine, je razumljivo samo-I obsebi, da se izpovedbe Domeka smatrajo za popolnoma izmišljene, ter da je najbrže blago v Celju ali v okolici ukradel. Policija poizveduje sedaj po oškodovancih, ter se • tozadevno perilo nahaja pri policiji. Družine, kojim j.e zmanjkalo v zadnjih časih perilo z gori označenim monogramom, med kojim so ženske spodnje hlače, srajce, brisače, spodnja bela krila, prevteka za blazine, rjuhe in nekaj otročjega perila, naj se zglase pri policiji.
Anton Molik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi del. Izdala v zbirki Pota in cilji Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal Maks Hrovatin. Cena 10 K, po pošti 80 vin. več. Tiskovna zadruga je začela izdajati zbirko poljudno znanstvenih spisov Pota in cilji. Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni in prikup>jivi obliki ter podaja Melikovo Zgodovino Srbov, Hrvatov, Slovencev V njej nam pisatelj riše piecej natančno vso našo zgodovino od najstarejšin časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsemu razumništvu, zlasti učiteljstvu in srednješolskemu dijaštvu. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko delo toliko kot Melikovo. Drugi del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina ort srednjega veka p? do današnjih dni, izide okoli novega leta.
Širite naš list!
Plovba po Dovavi. 15. t. m. se je pričela redna plovba na Donavi med Beogradom in Bratislavo. Na ta način je dobila naša država direktno zvezo s Češkoslovaško.
Padanje vinskih cen. Ker so Italijani prodali v Nemško Avstrijo velike množine vina, bodo pri nas znatno padale cene vina.
Trgovski dogovor z Madžarsko je sklenjen in bo te dni tudi ratificiran.
H  Zadnje vesti. _________________________
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Proti dviganju hranilnih ulog.
Zagreb, 20. sept. »Narodne Novine« priobčujejo naredbo zemaljske vlade proti dviganju hranilnih ulog iz denarnih zavodov. Na-redba določa, da nobeden zavod ni dolžen izplačati na vložno knjižico ali na tekoči račun do 2. okt. 1919 več kot 5000 K. Zemaljska vlada je bila prisiljena izdati gornjo naredbo, ker so se vsled brezvestnih agitacij deloma neumnih, deloma hudobnih elementov v zadnjem času zopet začeli ponavljati pravcati runi na denarne zavode.
Proti alkoholizmu.
Beograd, 20. sept. Vlada je izdelala zakonski načrt proti alkoholizmu in ga bo v kratkem času predložila narodnemu predstavništvu.
Poslano*
»Edina slovenska knjigarna« se glasijo moji lepaki, koje sem sedaj ob začetku šolskega leta dal prilepiti. To pa »Malim novicam« v sobotni številki ni všeč, češ da je Cirilova tiskarna že poprej imela knjigarno. To prvenstvo tudi popolnoma prepustim Cirilovi tiskarni. Kolikor pa je meni znana, ima Cirilova tiskarna v zalogi le knjige lastne založbe, ne pa za sedaj potrebnih šolskih knjig. Zato je oglas od moje strani, ki se glasi »Edina slovenska knjigarna« tudi popolnoma opravičen, ker sem dosedaj še zares edini slovenski knjigarnar, ki imam knjigarno že toliko obsežno urejeno, da se lahko nazove knjigarna.
Vilko Weixl.
* Za vsebino »Poslanega« je uredništvo toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor
priredi dne 5. oktobra 1919 ob 15. uri v vseh javnih prostorih Narodnega doma v Mariboru
veselico
s godbo, petjem, šaljivo pošto, plesom, vinsko trgatvijo in srečolovom.
Opozarjajo se vsa narodna društva na to prireditev in se prosi, da se ozira na to veselico.
Vse narodnjake in prijatelje društva prosimo za prostovoljne prispevke in darila za srečolov in si dovoljujemo opozarjati slavno občinstvo na veliko važnost te narodne organizacije. Prispevki in darila za srečolov se bodo pobirala ^d članov Zveze s polami, ki so žigosane in podpisane od predsedstva podružnice. Dotični cenjeni darovalci, h katerimi ne pridejo člani s polami, naj blagohotno pošljejo darila na hišnika Narodnega doma v Mariboru s tozadevnim naročilom.
Vabimo vsa društva in korporacije, da opozorijo člane na to prireditev.
Občinstvu se bo nudil lep večer.
dobivali v internatu brezplačno stanovanje in j hrano v svrho študiranja na meriških učnih za- j Vodih, poleg tega pa za svoje potrebe še densico 5 dolarjev. Iz Sarajeva odpotuje 25 dijakov iz Soluna v Ameriko In Slovencev? Prava internacionala. V bolnišnici v
Zasebno učilišče Legat priporoča cenjenim tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom svoje obsolvente in ab-solventinie, ki so vešči slovenščini, nemščini, stenografiji, strojepisju, enostavnemu, dvostavnemu in ameriškemu knjigovodstvu računstvu ter slovenski in nemški korespondenci.
Vprašanja naj se pošljejo na ravnateljstvo Zasebnega učilišča Legat V Mariboru, Vetrinjska ulica I7\l.
T<
se išče za častniško obed-nico. Več se poizve v Frei-haus ulici št. 5 med 12. in 13. uro.	2—2
MALA OZNANILA. Dobra kuharica
Dobava drv oddala se bo za garnizon Maribor potoni oferfcalne licitacije:	Ofertalna
licitacija vrši se dne 30. septembra t. I. ob 10. uri predpoldne pri komandi mesta Maribora Vsi interesenti se povabijo, da vložijo svoie pismene oferte zapečatene naj poznejše do 28. septembra t. 1. pri komandi mesta. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Siužbenih Novinuh", ki izhajajo v Beogradu. Potrebne informacije dobijo interesenti pri komandi mesta.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 18 septembra 1919.
E|548|19|6.
Draibeni oklic.
Dne 9. oktobra 1919 ob 9 uri dopoldne se vrši pri tem sodišču, v sobi št. 27, dražba ene o s m i n k e sledečih nepremičnin : vi. št. 20, k. o. Grajska vrata; hiša št. 21, Mlinska ulica v Mariboru z dvoriščem in vitom. Cenilna vrednost ene osminke znaša 6125 K, najmajši ponudek 3098 K. Pod najmanjšim ponurikom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 18. avgusta 1919.
E|389|19|5.
Draibeni oklic.
Dne 7. oktobra 1919 ob 9. u,i dopoldne se vrši pri tem sodišču, v sobi št. 27, dražba ene šesti nke sledečih nepremičnin: vi. št. 34, k. o. mesto Maribor, hiša št. 34, Grajska ulica v Mariboru z dvoriščem in vrtom. Cenilna vrednost ene šestinke znaša 4858 K, najmanjši ponudek' 2600 K. Pod najmajšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 18. avgusta 1919.
Mariborska svetiolikama in ss apretacija zastorov =
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaienje in likanje perila v 5—8 dneh.
Nizke cene, najboljSa postrežba, ••ff®®®«®«®®®!®®*®®®®®®®®®®
Kupujem
6—3
suhe gobe
in namizno ter kuhinjsko
sadje.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
Jos. Rohrmann, Ptuj.
/. N. Šoštarič
trgovina z modnim in manufakturnim blagom
Maribor
Gospodska ulica št. 5
S
Brata Vošnjak
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni cveki,drete, platno.
I. maribor. strojna pletarna
Ivan Barta SS* župnijska ulica St. 6
se priporoča	*
v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po teni izdelujejo in se tudi podpletejo.
Za uvoz in izvoz
Restavracija in hotel
pri JlMBKi!" 1
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe.
— Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Janžer.
vseh vrst, kakor t. d. katero imam
prevzamem blago žito, moko, milo i vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
tramove — drva
|
- oglje — kupuje vsako g množino	^
ittiia i A i o. z.S
Potrebujem vet
-----------------------------  KMF~	Potrebujem	več
Rezan in okrogel lesi drvariev in oglarjev.
12—8
Plaia in hrana po dogovoru.
DRAGO KOBI, lesna trgovina. Maribor.
MARIBOR.	|7AV/^A^AWAX/^AVA\7AVZ^Af7/S7AVAVAVAVA\7/7AVAVAVAVAVAVAVAWAVAV/^\VAVAV/^fr
a
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delniška glavnica 15,000.000 K
CENTRALA V LJUBLJANI
Reiervni fondi nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3 gdstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
hHipanan jrmrmrmn .raarm	OBC
M* ■ anw M«nHM	fMsOTsru!	T'.*S»r»*	’	*>
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.	•
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.