Stran 237.
Novice.
— Osebne vesti. Župan gospod Hribar je nastopil desetdneven dopust. Tajnik tobačne tovarne v Ljubljani, gosp. Moric Topolanski, je imenovan inšpektorjem — Okrajni glavar v Ljubljani, gosp. Rudolf grof Margheri, ter mini-sterijalni tajnik v ministrstvu notranjih del, gospod Gustav Kulavies, sta imenovana za deželnovladna svetnika v Ljubljani. Gosp. grof Margheri ostane Se nadalje lokalni komisar za agrarne operacije. — Pri deželni vladi službujoči okrajni glavar, gosp. Markvart baron Schonberger, je poklican na službovanje v ministrstvo notranjih del.   — Poštnim asistentom
Stran 238.
v Tržiču je imenovan mornarični   podčastnik Matija Svetiič.
—   Poštar II. razreda v Mojstrani je postal Fran Prettner, dosedaj poštni manipulacijski diurnist v Opatiji.
—   Instalacija novega prosta. Novi ljubljanski prost gosp. Ivan Kulavic je bil v nedeljo ob 11. uri dopoludne v stolni cerkvi slovesno umeščen na svoje novo mesto.
—   Slavnost domobranskega polka. Ljubljanski do-mobranski polk je v nedeljo praznoval dekoriranje stotnika gosp. Ivana Kramaršiča, kateri je dobil vojaško zaslužno svetinjo na rudečem traku.
—   Člani slovenske drame v Ljubljani prirede tekom počitnic po deželi gledališke predstave, h katerim so bili povabljeni od raznih društev in čitalnic.
—   Pričetek pouka in počitnic na ljudskih šolah. Deželni šolski svet kranjski je v zadnjem času izdal več odredb glede pričetka pouka in malih počitnic. Tako se določa, da se mora pouk pričeti takoj prvi dan šolskega leta in mora biti že prej pripravljeno vse potrebno. Božične počitnice se omeje samo na 24., 25. in 26. decembra; v dnevih, ob katerih se učenci udeleže procesije sv. Marka, prošnjih procesij, dan sv. Alojzija, dalje ob misijonskih in lokalnih slavnostih, se pouk ne sme opustiti. Na dan, ki je določen za prejem sv. zakramentov, so prosti pouka samo učenci onih razredov, ki so že bili pri prvi spovedi. Dalje odpade dosedaj prosti semanji dan na deželi. Nasprotno pa še ostane pouka prost pustni torek popoldne, pepelnica in dan vseh vernih duš.
—   Živinozdravniška predavanja v ljubljanski okolici se vrše letos naslednje dni: v Borovnici dne 13. julija, na Dobrovi 20. julija, na Brezovici 27. julija in v Šmartnem pod Šmarno goro 3.  avgusta.
—   Štrajk v Ljubljani. Sedaj je tudi stavka Mathia-novih mizarjev za delavce povsem ugodno končana. Tvrdka jim je dovolila 10 kr poboljšanja plače za moža na dan, in sicer precej. S temi pogoji so delavci zadovoljni in so se tudi vrnili na delo. Tako so sedaj vse ljubljanske stavke končane in  „štrajkfiber"  je polagoma odnehal.
—   Tujci v Ljubljani. Meseca maja letošnjega leta je obiskalo Ljubljano 1950 tujcev, 500 več nego prejšnji mesec.
—   Letoviščarjev je pa letos manj v našem mestu nego lani, in tudi ni upanja, da bi se doseglo lansko število, ker jih odganja — pomanjkanje stanovanj in nad vse kričeča draginja. Zato se bodo   nastanili   po gorenjskih   mestih in Notranjskem.
—   V Ameriko se je odpeljalo v ponedeljek zvečer z južnega kolodvora 47 oseb. Policija je prijela nekega agenta, ki je hotel nekega, vojaški dolžnosti še podvrženega fanta odpraviti v Ameriko.
—   Semepj v Ljubljani. Na ponedeljski semenj je bilo prignanih 880 konj in volov, 295 krav in 84 telet, skupaj 1259 glav. Kupčija je bila vkljub slabemu vremenu dosti povoljna, posebno za godejo živino, ker so prišli kupci tudi iz  Morave.
—   Sarajevski Slovenci naznanjajo rojakom v domovini, ki bi mogoče potovali skozi Sarajevo, da ima „Slovensko omizje" sedaj svojo posebno sobo v novih prostorih čitalnice hrvatskega pevskega društva „Trebevic" v Terezija ulici št 69. nasproti mestnih gasilcev.
—   Umrl je v Ljubljani 39 let star gospod Alojzij Hirschal, računski revident pri c kr. finančnem ravnateljstvu. Pokojnik je bil vesten uradnik in odkritosrčen prijatelj. N. v m. p. !
—   Toča, debela kakor orehi, je padala v vaseh Harije in Soze v trnovski občini ter uničila ves pridelek. V podgrajski županiji v Istri so vasi Pavelea, Starod, Sabonje, Studena-gora močno prizadete. Ljudje kosijo potolčeno žito za klajo. Ubogi kmet!
—   S tira je skočil 8. t. m. prvi večerni vlak zunaj postaje Podnart    Zdrknil   je   pravzaprav le en voz I. razreda
sredi vlaka, v katerem je sedel samo gosp. ravnatelj in okrajni šolski nadzornik Žumer, vender se tudi njemu ni nič hudega zgodilo   Vlak je imel vsled tega skoraj dve uri zamude.
—   Samomori v Ljubljani. Zadnjo soboto popoludne se je v svojem stanovanju v Kolodvorskih ulicah št. 22 na postelji ustrelil kurjač na južni železnici Josip Breu. — Na grobu svoje žene se je ustrelil v torek ob 7. uri na pokopališču pri sv. Krištofu ravnatelj tovarne na Fužinah, Josip Diewok. Prenočeval je v hotelu „pri južnem kolodvoru". Ob pol 7. uri je odšel in še naročil, da se mu soba do popoludne rezervira. Iz hotela je šel naravnost na pokopališče in izvršil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe. — Pod vrhniški vlak je skočil v torek ob polu 1. uri popoludne na železniškem prelazu na cesti proti tivolskemu gradu 74 let stari drvar Jakob Krušič iz Zadvora, občina Dobrunje. Glavo mu je skoraj popolnoma odtrgal od života in roke mu je polomil Vlak ga je vlekel le nekaj korakov za seboj, potem pa se precej ustavil. Bilo je prepozno. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu.
—   Obsodba na smrt. Porotno sodišče v Novem mestu je v soboto po dva dni trajajoči obravnavi obsodilo kaj-žarico Heleno Rajk iz Spodnjega Suhedola na smrt na vešalah. Obsojena Rajk je umorila svojo taš*o.
—   Požar na Igu. Piše se nam z Iga: Dne 7. junija zvečer ob 8 uri je buknil v sredi vasi Studenec požar. Gro-rela sta poda Antona Grlavana št. 37 in Urše Štrukelj št. 58. Nevarnost je bila velika, ker leže ti objekti v sredi vasi blizo farne cerkve. Delalo se je z vsem naporom skozi tri ure, da se je požar omejil na goreča predmeta. Poleg domačinov, ki so neutrudno pomagali gasiti, prihiteli so s svojimi brizgalni-cami soseščani Domače gasilno društvo je ostalo do 4. ure zjutraj na pogorišču, da se je vse do dobra pogasilo. Pogorelci so bili zavarovani pri graški vzajemni banki. Kakor se sumi, bil je ogenj od zlobne roke provzročen. Že prej po 6. uri začelo je goreti v hlevu posestnika Hitejca št. 28, pa je bil ogenj v kali zadušen. V največji nevarnosti je bilo gospodarsko poslopje A. Minatija, hiša A. Mežana in skladišče kmetijskega društva, kjer so goreli že špirovci
—   Zaradi hudodelstva krvosramnosti sta bila v ntdeljo aretovana v Vodmatu stanujoča 54 let stara delavka E. M.  in njen 24 let stari sin F. M.
—   Krvavi izgredi v Lvovu. Minuli teden se je začel štrajk zidarjev tudi v Lvovu na Poljskem. Delavci so imeli shode ter so hodili v velikih tolpah po lvovskih trgih in glavnih ulicah. Med tem se je komisija delavcev pogajala z delodajalci. Ko je predzadnji ponedeljek dopoldne neki vodja delavcev ravno naznanjal na Strelskem trgu zbranim delavcem, da se pogajanja nadaljujejo in jih je pozval, naj se razidejo, je prišla slučajno mimo kompanija pešcev. Delavci so začeli vojake psovati; neki podčastnik je sunil neko delavko, njen mož pa je opsoval podčastnika Delavec je bil zato seveda aretovan, a vojaki so na to odšli. Vrnila pa sta se policijski ravnatelj in nadkomisar z oddelkom madjarskih husarjev, ki so poskušali izprazniti trg s tem, da so naskočili množico, več oseb pogazili in ranili z orožjem. Delavci so se razbežali. a popoldne so se zbrali zopet, prihajali so tudi husarji ter začeli streljati na ljudi, ki so jih baje ometavali s kamenjem Obležalo je 23 ranjencev. Nato so se ponovili izgredi na Krakovskem trgu, kjer je letelo kamenje in so madjarski husarji večkrat ustrelili. Tudi na Benediktinskem trgu so bili vojaki napadeni ter so streljali. Tri osebe so bile ubite, cela vrsta ranjena, veliko število aretiranih. Mnogo oken je bilo ubitih, zato so prodajalnice zaprli. V torek so se izgredi ponovili.   Promet tramvaja je bil ponekod docela ustavljen, trgo-
Stran 239.
vine so zaprli in glavni trgi ter glavne ulice so bile zasedene. Lvov je bil kot oblegano mesto. Povsod stoje vojaki. Do torka zvečer je bilo po uradnem poročilu 5 oseb usfreljenih, okoli 50 težko ranjenih in obstreljenih, število lahko ranjenih pa znaša več sto. Delavci očitajo vso krivdo policiji in namestniku grofu Pininskemu. Na interpelacijo socijalnih demokratov je izjavil Korber, da je vojaštvo postopalo in vršilo povsod svojo dolžnost sijajno. Vendar pa se uvede najstrožja preiskava in se število policistov pomnoži. Socijalni demokratje hočejo afero gotovo z nujnimi predlogi proti vladi izrabiti. Napake, ki so se zgodile v Trstu, so se v celem obsegu ponovile v Lvovu in to je žalostno! Pogreb ubitih se je izvršil mirno, ker se je istočasno izvršil sporazum. Poslanec Daszvnski, kot zastopnik pete kurije v Lvovu, je še v ponedeljek v državnem zboru od vlade nujno zahteval, da naj takoj pojasni dogodke in vzroke krvavih izgredov. Poslanec Daszvnski je seveda vso krivdo zvračal na vojake. Daszvnski je svoj nujni predlog utemeljeval napadajoč hudo vlado in armado. V koliko zadeva krivda deželno vlado gališko, oziroma cesarskega namestnika, tega ne vemo. Govori se le, da bi bila deželna vlada lahko pred časom končala stavko in tako preprečila veliko nesrečo. Ministrski predsednik dr. pl. Korber je takoj vstal ter izjavil, da le to ve. kar je v časnikih; pač pa hoče odrediti natančno preiskavo ter o uspehu poročati v zbornici. Zbornica je na to soglasno vsprejela predlog, naj vlada čim preje v zbornici pojasni vzroke dogodkov. Ker je zbornica s 115 proti 80 glasovom odklonila Pernerstorferjev predlog, naj se otvori razprava o odgovoru ministrskega predsednika glede krvavih izgredov v Lvovu, so socijalni demokratje zapretili, da vlože nujni predlog, o katerem se bode moralo precej razpravljati. Socijalni demokrat Perner-storfer in tovariši so vložili nujne predloge. Breiter zahteva, naj se kaznujejo gališki cesarski namestnik grof Pininski, policijski uradniki in oni vojaki, ki so po njegovem mnenju zakrivili izgrede. Dalje naj vlada da podpore nesrečnim družinam ter takoj prične graditi Železnico Lvov-Winiki-Przemislany, da si ljudje služijo kruh. Pernerstorfer zahteva, naj zbornica izrazi, da obžaluje dogodke ter od vlade zahteva, naj kaznuje one, ki so brez potrebe streljali na množice. Breiter je posebno napadal cesarskega namestnika. Ministrski predsednik je na-glašal, da, dokler preiskava ni dognana, zbornica vendar ne mpre posezati v eksekutivo ter vladi naročiti, naj brani nemir, odstavi cesarskega namestnika ter kaznuje razne uradnike in vojake. Med stavkujočimi zidarji in delodajalci je doseženo sporazumljenje. Množica je ropala pekovske prodajalnice. V Četrtek zjutraj so zidarji in stavbinski delavci na celi črti vsprejeli delo
—   Binkoštni izlet na saneh. V Binkoštih je v St. Lambertu na Gornjem Štajerskem tako zapadel sneg, da so nekateri popoludne naredili   —  binkoštni izlet na saneh.
—   Rop na Sv. Gori. Pretekli teden se je peljala neka gospodična iz Trsta na Sv. Goro ter naročila izvoščeku, naj pride drugi dan ob določeni uri po njo. Gospodična je šla ob določeni uri na kraj, kjer jo je imel počakati izvošček. Ker je prišla prezgodaj, je stopila v bližnjo kapelico ter molila. In tu se ji približa kar naenkrat neki Človek, kateri jo prime, vrže na tla ter ji vzame denarnico z vsebino 40 kron. Eevica je bila seveda vsa iz sebe ter je v največjem strahu pripovedovala izvoščeku, kaj da se ji je prigodilo. Izvošček jo je peljal v Gorico v kavarno Corso, odkoder je brzojavila na dom po denar. Človek, ki jo je oropal, mora biti po njenem opisu star kakih 45 let, nizke postave, je belo oblečen s temnim klobukom. Orožniki ga pridno iščejo.
—   Zbesnel general. Na Dunaju je 24. m. m. zjutraj zbesnel upokojeni generalni major pl. Holl. V hiši je vse razbil, kričal skozi okno povelja, nabil redarje in jim strgal uniformo. Zvezanega so morali odvesti v blaznico. Še po poti je razbil okno kočije.
—   Samomor v gledališču. V Košičskem gledališču na Ogrskem se je ustrelil med predstavo poročnik Dragotin Novak v uniformi. Več gledalcev in igralk se je onesvestilo. Novak je bil nesrečno zaljubljen v primadono.
—   Nezvesto ženo ustrelil. V Budimpešti je voznik Jožef Huzibar svojo ženo, ki mu je postala nezvesta, na ulici ustrelil. Nato je obrnil revolver proti sebi, da se še samega sebe ustreli, a mimogredoči ljudje so ga prijeli ter izročili policiji.
—   Boj med dvemi vasmi. Vasi Oleiras in Sadla v Galiciji sta se radi malenkostnih stvari sprli in nastal je med njima pravcati boj, v katerem je bilo več nego *>0 oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih.
—   Vsled strahu. V Tridentu je začelo nedavno goreti v hiši stavbenika Albertinija. Ko je gospodar to zvedel, je hitel na lice mesta, a ker je bilo neko skladiščno poslopje že popolnoma v plamenu, se je tako prestrašil, da ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla. Ogenj je požarna bramba kmalu pogasila. Albertini je bil star 60 let, oče sedmerih otrok ter jako premožen.
—   Polnočni sestanek na grobu. Socijalisti mad-jarskega mesta Devanva so že večkrat hoteli imeti skupščino, toda oblast jim je vedno to zabranila ali jih je razpustila. Da ne bi bili več moteni, so se dogovorili, da se sestanejo o polnoči na pokopališču. In res se je zbralo tu več sto ljudij, ki so poslušali vkljub groznemu dežju agitatorske govore. Pač lepa je svoboda med Madjari !
—   Slikar na Mont Pelče-ju. Jako čudno usodo je imel neki dunajski slikar imenovan Pavel Mervart o zadnji katastrofi na otoku Martinik v Antilah Mož, ki je živel dolgo v Parizu in ker je izvrševal ilustracije za razne evropske liste, se je podal tudi na otok Martinik. Ta umetnik je imel pogum, da je splezal na Mont Pelee že v zadnjem hipu, ko je na vseh krajih gore lil iz globočine dim in ogenj, da bi delal skice. Ono jutro se je nahajal s svojo paleto uprav pred žrelom ognjenika in ko se je to žrelo tako hipoma odprlo in metalo kamenje, pepel in žlindro v nesrečno mesto St. Pierre, vrglo je s kamenjem in pepelom tudi nesrečnega slikarja v zrak s čopičem in paleto.
—   Majnik lump. Te dni smo čitali, kako je pred mnogimi leti zabavljal na „zlati majnik" neki lirični pesnik. Dejal je: „0 sladka jesen, kaj je milejšega, kot ti, ko stopiš v naš dol? Tiho mi bodite, norci mlečnozobi, o vašem majniku in njegovih nasladah! Majnik je lump in kdor bi ga izčrtal iz koledarja, storil bi veliko uslugo človeški družbi, katero cesto tako britko vara ta lump. September, to je čas, ko se pojo pesmi in ko je jedna sama pesem vse svoje življenje. Kaj so tisti nežni čuti, ki klijejo iz mlečnih src jednako vijolici, ki jo izvleče mehka ročica zaljubljene deklice otroka izpod grma, zmočenega in kapajočega od dežja? Kaj so ta čutila proti opojnosti duše in srca, katero prinaša Afrodita jeseni iz kipečega sadnega soka?" — Zdi se, da je imel ta pesnik tako smolo z majnikom, kakor slovenski časnikarji letošnje BinkoŠti v mrzlem in mokrem Vintgarju. Ako se je med njimi tudi nahajal kak pesnik, ki je jednako zabavljal na majnik, kakor goraj omenjeni, o tem še molčijo viri, gotovo pa je marsikateri izmed izletnikov zagodrnjal kletvico: majnik je  —  lump!
—   Ruski tenorist Sobinov je brezdvomno jako srečen človek. Za svojo sedemmesečno pevanje pri operi, plača mu vsako leto operna uprava 24.000 rubljev v zlatu Ostalih pet mesecev pa porabi lahko za svojo zabavo, ali za gostovanja po različnih večjih mestih. Vse večje opere se kar trgajo, katerej se posreči dobiti ga za nekaj večerov. Tako namerava sedaj, ko je nastopila njegova prosta doba, pevati deset večerov v Petrogradu v operi. Za vsaki večer mu je ponudilo vodstvo opere 4800 kron. Po vseh teh denarnih številkah bi ga človek res lahko smatral srečnega.
Stran 240.
— Mesto, ki »nikdar ne spi« je mesto Buthe v Montana. Noč in dan so odprte prodaialnice, gosiiJoe in zabavišča. Mesto ima rudnike, v katerih delajo posamezni oddelki L0. dnevi, drugi zopet po noči.
50.000 kron znaša glavni dobitek glediščnih igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 19. junija I 1902 in da bodo dobitki od pošiljateljev proti 10 °/0 odbitku v gotovem denarju izplačani