DELAVSKA
ENOTNOST
P 22. DECEMBRA 1973 - ŠT. 50 - L. XXX
Ukrepajmo takoj!
&>hteva sindikatov: dokler bomo reševali ener-9&tsko krizo in sanirali njene posledice, naj »mirujejo« vsi cenzusi, zaradi katerih bi bili prizadeti tisti, ki zavoljo splošnih družbenih interesov delajo ob dela prostih dnevih ali podaljšanem ča-?u • Pri odmeri davka od skupnega dohodka občanov je treba upoštevati kot odbitno postavko za vsakega otroka vsaj 14.400 din
Ljubljana, 19. decembra -Naporov za povečanje produk-i Lvnosti dela ne otežkočajo le °bjektivne delovne razmere in nekatera določila veljavnih ^nioupravnih sporazumov o selitvi dohodka in osebnih dohodkov, temveč tudi različni Cenzusi, na podlagi katerih se °dmeija davek od skupnega 'dohodka občanov, oziroma le-ti Jase ali za svojce pridobivajo |vfdje ali manjše pravice na sobnem področju v najširšem Pomenu besede. Sedanja uredi-ev je namreč takšna, da se de-avcu v bistvu ne izplača delati v podaljšanem delovnem času, bo zaradi izgubljene pravice d° otroškega dodatka, zato, ker °do njegovi otroci izgubili pra-'dco do štipendije, zato, ker bo Ih°ral zanje plačevati večjo °skrbnino v vzgojnovarstveni Stanovi, zato, ker bo navsezad-plačal tudi večji davek iz Oslova skupnega dohodka °bčanov itd. v bistvu izgubil VeHko več, kot pa je zaslužil z ^durami v tistem času, ko bi lahko počival.
Sedanja energetska kriza je * terjala in bo še terjala izjem-1,6 napore, da bi vsaj ublažili ''jene posledice. Zavoljo takšnih ^mer, ko so ogroženi tudi naj-družbeni interesi, sindikati "edvomno ne morejo zahtevati, N bi nadurno delo dosledno Opravljali na vsej črti. Ne mo-pa se strinjati s tem, da bi “i v bistvu kaznovani vsi tisti, ^ žagajo izjemne napore, da bi Posledice sedanje krize prebro-|li čim hitreje in z vsemi mož-Jhni sredstvi — tudi z delom ob ela prostih dnevih oziroma v Podaljšanem delovnem času! ^adi takih vzrokov je pred-^dstvo RS ZSS med razpravo o 0l>čnem predlogu resolucije o Oižbenoekonomskem razvoju kS v letu 1974 poudarilo tudi ^tevo, naj pristojni organi v
mejah zakonskih pooblastil, ki jih imajo, zaradi sedanjih izjemnih razmer tudi ukrepajo brez vsakega odlašanja.
Praktično gre za to, naj bi uvodoma omenjeni cenzusi ,.mirovali" toliko časa, dokler bodo rudarji prisiljeni delati v podaljšanem delovnem času, da bi pomagali blažiti energetsko krizo, oziroma toliko časa, kot ga bodo delavci drugih dejavnosti potrebovah, da bi z delom na dela proste dneve in še na druge načine odpravili in nadomestili posledice energetske krize. Po drugi strani pa naj bi pri obdavčevanju skupnega dohodka občanov, doseženega v letu 1973, zaradi splošnega naraščanja življenjskih stroškov in stagniranja osebnih dohodkov upoštevah ne-le višjo osnovo, pri kateri zaslužek še ni obdavčen — po novem naj bi znašala 30.000 din namesto dosedanjih 25.000 din — temveč tudi zvišanje odbitne postavke za vsakega otroka, kajti najbolj številne so prav delavske družine oziroma družine z nižjimi dohodki. Konkreten predlog in zahteva sindikatov je, da kot odbitne postavke za vsakega otroka ne bi upoštevali predvidenega zneska 12.000 din, temveč vsaj 14.400 din, kolikor po edinih, čeprav že zastarelih podatkih znaša minimum za preživljanje študentov.
To, kar smo zapisali, ne pomeni, da se sindikati odrekajo kateremukoli svojih stališč ali zahtev za urejanje socialnih razmer zaposlenih. Gre samo za to, da ni mogoče dopustiti poslabšanja tega položaja in da so zaradi spodbujanja večje produktivnosti, s katero se lahko še najbolj učinkovito postavimo po robu posledicam energetske krize, potrebni takojšnji, čeprav nesistemski, torej izredni ukrepi.
—mG
DANES V PRILOGI
DELOVNO GRADIVO O
SINDIKALNI LISTI
V SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH
Skupni dogovor o pripravah na volitve 1974
V četrtek in petek je bilo v Portorožu posvetovanje o pripravah na volitve 1974, ki sta ga sklicala Zveza sin* dikatov in Socialistična zveza. Na njem so predstavniki občinskih sindikalnih svetov in občinskih konferenc SZDL obravnavali potek vsebinskih in organizacijskih priprav na volitve in se dogovorili za skupen načrt v prihodnje. Razpravljali so tudi o obveščanju in izobraževanju, potrebnem za uveljavitev delegatskega sistema. Na začetku posveta, ki ga je vodila Ivanka Vrhovčak, je Milan Kučan obvestil navzoče o zadnjih novostih v pripravljanju dokončnega besedila ustave.
pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
i
Na poligonu inženirskih enot JLA
Foto: A. AGNIC
Upokojitev po starem možna še do konca leta!
Sl. januarjem letos so se začeli uporabljati novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ti predpisi urejajo nekatere pravice drugače, kot so jih urejali predpisi, ki so veljali do konca leta 1972. Vendar se novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s 1. januarjem niso začeli v celoti in brezpogojno uporabljati prav za vse primere. V nekaterih primerih, ki jih zakon izrecno določa, ima zavarovanec možnost, da sam izbira.
ali se odloči za upokojitev oziroma odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, ki so veljali do konca leta 1972, ali pa po novih, ki veljajo od 1. januarja letos. Taka možnost je dana samo do 31. decembra letos. Ker se ta datum približuje, bo najbrž prav, če pogledamo, v katerih primerih ima zavarovanec takšno možnost, kaj takšna možnost zanj pomeni in kakšne posledice lahko ima takšna izbira.
STRAN 10
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
ne
MAG. IVO PAVLIČ:
Razen splošnim družbenim in političnim nalogam, kot so, denimo, prizadevanja za uveljavitev ustavnih dopolnil, podpora integracijskim procesom in boju za krepitev stabilizacijskih gibanj, bo sindikalna konferenca delavcev cestnega transporta Slovenije posvečala svojo pozornost predvsem izboljševanju delovnih in življenjskih razmer članstva.
Kdo drug,
če ne sami?
Ustanovitev sindikalne konference delavcev cestnega transporta Slovenije nedvomno pomeni korak naprej v prizadevanjih za uresničitev neposrednega vpliva delavcev-članov sindikata na oblikovanje in izvajanje politike svoje organizacije, ki je - skladno z vsebino ustavnih dopolnil - svoja stališča o bodoči organiziranosti sprejela na IV. konferenci slovenskih sindikatov julija letos. Ker je konferenca delavcev cestnega transporta na prvem zasedanju minuli ponedeljek v Ljubljani med drugim že sprejela tudi zelo konkreten delovni program za naslednje obdobje, smo člana njenega predsedstva magistra Iva Pavliča zaprosili za kratek razgovor na to temo.
KAREL DESTOVNIK: Konferenca mladih delavcev občine Ljubljana Center predlaga, naj bi namenski stanovanjski prispevek povečali od sedanjih in obveznih 6 % na vsaj 8 %. S tem želimo spodbuditi akcijo, ki bi pripomogla tako k nadaljnji mobilizaciji vseh virov in možnosti pospeševanja stanovanjske gradnje kot tudi k hitrejšemu razreševanju stanovanjskih problemov »starih« in »mladih«.
MARJAN OSTROŠKO: Uspešno smo prebrodili vse ovire in zdaj se lahko že pogovarjamo precej bolj konkretno. Prihodnje leto februarja bomo začeli graditi blok s 70 do 90 stanovanji, od trisobnih do garsonjer.


— Vašo konferenco sestavljajo delegati vseh 30 delovnih skupnosti cestno transportnih podjetij v Sloveniji. Katerim vprašanjem naj bi konferenca po mnenju delegatov, ki jih je neposredno izvolilo članstvo, predvsem namenjala svojo pozornost?
— Po soglasnem mnenju delegatov mora naša konferenca skupaj z drugimi dejavniki v sindikatih in na vseh stopnjah organiziranosti nadaljevati z aktivnimi prizadevanji in sodelovanjem pri uresničevanju ustavnih dopolnil, s podporo integracijskim procesom in bojem za krepitev stabilizacijskih gibanj. Delegati so tudi menili, naj bi v prihodnje stalno in sistematično spremljali gibanje življenjskih stroškov, realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda delavcev. Po mnenju udeležencev konference bomo morali storiti vse, da bi zagotovili aktivno sodelovanje vseh osnovnih organizacij pri razpravah o vseh bistvenih predpisih in dogovorih, ki kakorkoli zadevajo našo dejavnost. Razen vsega tega pa moramo nadaljevati s prizadevanji za uspešen zaključek tistih vprašanj, ki so že dlje na dnevnem redu, vendar doslej še nismo dosegli pravih rezultatov. Mislim predvsem na problematiko beneficirane delovne dobe šoferjev in še nekaterih drugih poklicev, pa tudi na to, da bi organizirali ustrezne oblike šolanja in izobraževanja voznikov motornih pokhenih vozil. Nikakor tudi ne bi smeli omagati v prizadevanjih, da bi se skladno z izboljševanjem gospodarskega položaja delovnih skupnosti izboljševale tudi delovne in življenjske razmere zaposlenih.
— Kako je konferenca ocenila problematiko nadaljnjega uresničevanja ustavnih dopolnil?
—, Prevladovalo je mnenje, da ni prav, če se vsi po vrsti, tudi sindikati, ukvarjajo s temi problemi predvsem v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v večjih delovnih organizacijah, ne pa tudi v manjših kolektivih, ki se bodo tudi morali na novo konstituirati in uresničiti neposredno delavsko samoupravo.
— Enajst podjetij slovenskega cestnega transporta se pripravlja na integracijo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Kako daleč se je že razvil ta proces?
— Naša konferenca je razpravljala tudi o tej zadevi. Ugotovili smo, da so že sprejeti roki za pripravo koncepta samoupravnega sporazuma o združitvi teh podjetij realni in da bi lahko javno razpravo med delavci organizirah v predvidenem roku, to je med 15. februarjem in 31. marcem prihodnjega leta. Konferenca je tudi sicer podprla prizadevanja za to integracijo, ki bi že v prvi fazi lahko pripeljala tako k tesnejši tehnično tehnološki povezanosti in s tem k boljšemu izkoriščanju vozil in večji racionalnosti poslovanja, kot tudi do krepitve.flnančne moči in hitrejšega razvoja v osnovni dejavnosti ter na področju gostinstva in turizma kot dopolnilnih dejavnosti.
-	Izboljševanje delovnih in življenjskih razmer zajema marsikaj, pomeni „širok pojem". Najbrž ni in ne bo mogoče doseči izboljšanja na vsej črti hkrati.
-	Sodim, da gre predvsem za dve stvari, kjer moramo začeti oziroma nadaljevati tam, kjer smo obstah v preteklosti. Ker vprašanje delovnega časa še vedno ni urejeno, naj bi bili sindikati pobudniki za to, da zasnujemo enotne kriterije za ureditev delovnega časa voznega
1
lili
osebja, in ker menimo, da šoferski poklic kot vla
prevladujoči poklic v cestnem transportu, po mnenju članov sindikata in tudi naše konference družbeno ni pravično ovrednoten, nam tako prepričanje nalaga dolžnost, da nadaljujemo z akcijo, katere namen je beneficirati delovno dobo za poklicne voznike in, če bodo tako pokazale analize, tudi nekaterih drugih profilov delavcev, zaposlenih v cestem transportu.	—mG
— V sklepih prve konference mladih delavcev občine Ljubljana-Center je med drugim poudarjeno, naj bi tudi mladi po svojih močeh prispevali k uveljavljanju pravične delitve po delu, politike stabilizacije, odpravljanju vseh vrst socialnih razlik in k hitrejšemu razreševanju stanovanjskih problemov. Prosili bi za konkretnejše pojasnilo o možnostih uresničitve teh in še drugih nalog!
Prelomnica
M. konferenca Zveze mladine Slovenije pomeni tisto preloginico, na kateri so mladi presekali dote-danjo zaprtost v organizacijske in druge »specifične« probleme ter začeli iskati rešitev svojih težav in problemov v vse večji odprtosti do družbe in delavskega razreda, katerega sestavni del so. Med akcijami in pobudami, ki označujejo vsebinsko preobrazbo aktivnosti mladinskih organizacij, so bili tudi v sindi-kateh sprejeti predlogi o ustanavljanju aktivov in konferenc mladih delavcev. V ljubljanski občini Center, kjer je med 35.000 mladimi dobra polovica delavske mladine, so ustanovno konferenco mladih delavcev sklicali v dneh pred dnevom republike. V razgovoru s sekretarjem te konference Karlom Destovnikom smo izvedeli za več zanimivih podrobnosti o vključevanju mladih v razreševanje problemov okolja, v katerem delajo in živijo.
dih delavcev ljubljanske občine Center vendarle udi o prednos
dogovorili tudi o prednostnih nalogah?
— Če bomo naše delo res zastavili tako, kot naj bi ga, najbrž ne bo več opravičila za to, da se v bodoče ne bi z večjim zaupanjem kot zdaj odločali za to, da bi zaupali mladim različne odgovornosti in naloge. Hočem reči, da se je konferenca mladih delavcev občine Center nasploh zavzela za „pomlajevanje kadrovske politike".
Mi
- Z drugimi besedami, gre za to, da se bo naša organizacija v prihodnje še bolj trudila, da bi skupaj z drugimi družbenopohtičnimi organizacijami dosegla kar največjo enotnost političnega delovanja. To je edina možna pot, da ob omenjenih in morda še kakšnih drugih problemih, s katerimi se spoprijemajo tako starejši kot mlajši člani naše skupnosti, rešujemo tudi specifične probleme mladih.
Ko so sindikati sprejeli pobudo, naj bi v osnovnih sindikalnih organizacijah ustanavljali aktive in konference mladih delavcev, sije mladinska organizacija ob uresničevanju tega hotenja zadala še dve nalogi. Če namreč sindikati pravijo in zahtevajo, naj bi v vsaki temeljni organizaciji združenega dela obstajala samostojna osnovna sindikalna organizacija, bi po našem mnenju v vsaki TOZD moral obstajati vsaj po en aktiv mladih delavcev, znotraj tega aktiva pa tudi aktiv mladih komunistov. V teh aktivih naj bi se razvijalo tudi idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje mladih delavcev.
■
— To, o čemer pripovedujete, bo nedvomno predstavljalo osnovo za konkretno delovanje mladih na vseh stopnjah njihove organiziranosti. Čeprav je najbrž težko reči, katera izmed nalog je v sedanjem času najtežja, katera pa lahko še malo počaka, ste se najbrž na konferenci mla-

Sl
■
II«
Zaradi izredno perečih stanovanjskih problemov mladih delavcev pa je seveda razumljivo, da je sodelovanje in pomoč pri razreševanju teh zadev ena temeljnih nalog naše organizacije. Konferenca mladih delavcev občine Ljubljana-Center je med drugim sklenila, naj mladi v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela neposredno predlagajo, naj bi namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo od sedanjih obveznih 6 % povečali vsaj na 8 %. Spodbudili naj bi torej akcijo, ki naj pripomore k še večji mobilizaciji vseh virov za stanovanjsko gradnjo, saj bomo tako dejansko pripomogli k hitrejšemu razreševanju stanovanjskih problemov vseh zaposlenih, torej mladih in starih. Rekel bi, da bi tako zasnovana akcija morala biti deležna tako razumevanja kot tudi konkretne podpore, podrobneje pa jo bomo opredelili na naši prvi tematski konferenci, ki bo obravnavala stanovanjsko problematiko mladih v občini Ljubljana-Center.
Mladi pa smo imeli in tudi še danes imamo povsem specifične probleme. Vprašanje zase so, denimo, tisti, s katerimi se srečujejo učenci v gospodarstvu. Tej problematiki bo po sklepu konference mladih delavcev namenjen naslednji tematski razgovor mladih naše občine.
-mG
Samo še
oprijemljiv
dokaz
V ptujski občini so pred dnevi ustanovili samoupravno stanovanjsko skupnost, sedmo po vrsti v Sloveniji. Po svoje je to spodbuden dosežek za področje, ki velja v slovenskem gospodarskem prostoru za manj razvito, saj lahko služi kot primer, da samo gospodarska merila niso odločilna pri ocenjevanju družbenih dosežkov. V pripravah za ustanovitev stanovanjske skupnosti je nosil na svojih ramenih veliko težo dela predsednik iniciativnega odbora Marjan Ostroško, sicer član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. V pogovoru z njim smo izvedeli za nekatere glavne značilnosti stanovanjskega snovanja v Ptuju.
..Iniciativni odbor je v slabem letu djii prehodnega obdobja kljub pričakovanim in nepričakovanim zaprekam in težavam svoje delo uspešno opravil. Zdaj smo dobili stanovanjsko skupnost s 14 organi, v katerih bo delalo io odločalo 219 delegatov in članov."
..Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne stanovanjske načrte imate za prihodnje leto in morda še za malo daljše obdobje. In še, koliko denarja boste lahko .zazidali4 v nova stanovanja? “
„Skoraj na vsaki od sej je iniciativni odbor razpravljal o možnostih graditve stanovanj iz solidarnostnega sklada in o pripravah na usmerjeno družbeno gradnjo nasploh. Že maja je odbor obravnaval program stanovanjske graditve občine Ptuj za čas od 1972 do 1976. leta-Menili smo, da je program dober in da lahko služi za osnovo stanovanjske politike v občini-
Program predvideva, da bo možno do l 976-leta zbrati kakih 259 milijonov dinarjev za stanovanjsko gradnjo, od tega 154 milijonov družbenih sredstev in 105 milijonov zasebnih. Če upoštevamo .gibanje4 realne vrednosti teh sredstev, bomo lahko zgradili z njimi približno 510 stanovanj v organizirani in 490 stanovanj v neusmerjeni gradnji. Naš čilj je potemtakem 1000 stanovanj s skupno površino blizu 70.000 kv. m. Od tega bi na stanovanja iz solidarnostnih sredstev odpadlo približno 200 stanovanj, seveda ob udeležbi sredstev delovnih organizacij.
Komisija za programiranje in izvajanje programa sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je pripravila program gradnje stanovanj v prihodnjem letu, predlagala lokacijo, naročila projekte in določila strukturo stanovanj. Iniciativni odbor je predloge komisije sprejel. Pri določitvi lokacije gradnje je računal s tem, da je po zazidalnih načrtih predvidena gradnja družbenih solidarnostnih stanovanj ob Volkmeijevi in Potrčevi cesti v Ptuju. Ugotovljeno je bilo, da bi bila gradnja ob Volkmeijevi cesti bolj pripravna in predvsem cenejša; naročili smo izdelavo projekta za stanovanjski blok, in sicer za 70 do 90 stanovanj. Od tega naj bi bilo 15 % dvoinpolsobnih in trisobnih stanovanj, 65 % dvosobnih in enoinpolsobnih ter petina garsonjer.
Omenil bi, da’je odbor v imenu stanovanjsKe skupnosti začel postopek za dodelitev zemljišča, vložil prošnjo za odobritev lokacije tet naročil arheološko in geološko raziskavo tal. Saj veste, kako je v Ptuju: kjerkoli zasadiš lopato, lahko naletiš na ostanke starih Rimljanov, ki nam po tej plati prenekaterikrat zagrene življenje.
Pogodbe o izdelavi projekta s ptujskim projektivnim birojem nismo podpisali, ker smo hoteli videti še preostale ponudbe, da bi gradnjo kar moč pocenili. Iniciativni odbor je v začetku decembra sprejel najugodnejšo ponudbo - pri oceni so sodelovali tudi zunanji strokovni sodelavci - tako da smo lahko naročili izdelavo osnutka gradbene pogodbe, ki je bila pripravljena do konstituiranja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Prav na tem smo posebej vztrajali, da ne bi prišlo zaradi odlaganja podpisa in drugih formalnih zadržkov do zakasnitev pri gradnji. Zdaj že lahko rečemo, da bomo začeli graditi februarja prihodnjega leta, novi stanovalci pa bodo dobili v roke ključ od stanovanj proti koncu leta, s tem da morajo računati — zaradi boljšega počutja - tudi z malenkostnimi zakasnitvami, ki so v gradbeniški operativi bolj ali manj obvezne.
Za Ptuj se mi zdi še posebej pomembno, da smo naposled preskočili ovire, tako da bomo prihodnje leto lahko pokazali ljudem konkreten rezultat: nova stanovanja. Poudaril bi še, da je v pripravljalnem delu prav sindikat odigral pomembno vlogo in nam je bil v trdno oporo. Tig
V SREDIŠČU POZORNOSTI
^UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVim"]
SLOVENSKA ŽIVILSKA INDUSTRIJA SE ZDRUŽUJE
Ko smo letos spomladi poizvedovali o načrtih za Zniževanje v slovenski živilski industriji, smo zvedeli, se o takšni akciji dogovaijajo slovenske pivovarne Kolinska. Cilj združevanja je bil tedaj v bistvu enak ^danjemu: združiti kadrovske in finančne ter materne moči za lažje obvladovanje trga, za zagotovitev “oljših možnosti za hitrejši razvoj, za optimalno izko-'fcanje tako proizvodnih kot komercialnih kapacitet.
^ ohranitev ne le sedanjega trga, pač pa tudi za Uspešnejši prodor na celoten jugoslovanski trg in tudi v izvoz.
Kasneje, ko sta se omenjenim štirim podjetjem pridružila še Delamaris in Droga iz Portoroža, se osnovni Namen združevanja ni spremenil. Močno pa je pridobil na svoji pomembnosti, kajti nenadoma je nastalo znat-No več stičnih točk tako za racionalizacijo poslovanja tat za delitev proizvodnje in za druge skupne nastope.
^ tem pa je tudi vsebina združevanja in celoten raz-v°jni program omenjene šesterice postal mnogo bolj Zn im iv tudi za druga podjetja živilske industrije v Slo-veniji, nemara tudi izven slovenskih meja. Postal pa je Ztiogo zanimivejši za bazično proizvodnjo, za proiz-v°dnjo surovin, kmetijskih pridelkov.
In čeprav izgleda na prvi pogled drugače, saj lahko Pričakujemo, da se bodo organizacije združenega dela l7- HP - imenujmo združeno podjetje s kratico, ki so podjetja izbrala in ki naj bi simbolizirala proizvod-Njo — hrano in pivo - začele drugače pogovaijati s trgovino glede pogojev prodaje njihovih izdelkov in Zzličnih ugodnosti, ki so jih trgovska podjetja navada zahtevati od industrije, bo vendarle tudi trgovina Pridobila. Gre za boljšo izbiro blaga, prav tako pa ‘Nhko pričakujemo, da se bodo proizvodni stroški pre-Nekaterih izdelkov teh podjetij zaradi delitve proiz-v°dnega programa znižali, kot se bodo po drugi strani i- Povečale proizvodne serije, o
0	ENAKOPRAVNOST N Skorajda utrudljivo je ponavljanje, kaj vse bodo
Podjetja imela skupnega, kako bodo poslovala in za j' taj bodo združevala sredstva. Vendarle prepustimo be-e Sedo Miranu Hericu, svetovalcu generalnega direktorja a v HP, da razloži nekatere skupne akcije in načrte.
I „Tisto, kar je suhoparno in taksativno našteto v it samoupravnem sporazumu glede skupnih dejavnosti z Podjetij v HP,“ je začel Miran Heric,, je plod temelji-r' tat analiz in dolgotrajnih usklajevanj teženj in pogle-
e dov na isto tematiko še pred združitvijo. Marsikaj se ---------------------------------------------------
!' dLSevedlše lzkriSttallziral° v praksi’ °Tvnn M °' seveda vsak svojo mešanico. Vendar pa imamo vsi pre-»	velike kapaciteJe 2a kol^.k> jo	vp«^-
f- Potem temeljito pomenili, sleherno od šestih podjetij lav0- Sicer "a,trg,u zat°’ kn H k L mrnv -
mo!al0 biti l’””11 na	gied‘; te8a’ ^	Mnordak S o nm, .i i li o boljšem iikoriSCa-
i? r'izvoj. Osnovno izhodišče pri dogovarjanju, ki smoga rlzam®’ ..0 PJavinl°- t h P ,	P ■	.	•
5	P'—	in pd razvojni politi
1	i	“ e* Seta. ^	»4 “ .	.
• Najkasneje na uotem ko bi Dosamezni kolektivi uaoto- V Povsem	smen se razvijajo dogovon o na-
> vili, da zaradi neenakopravnega položaja v HP več iz- kuPu nekaterih surovin ki jih vsa ta tri podjetja upo-
r Mjajo, ko, dobivajo-f	P
. Konkretneje: v primeru, da bi po medsebojnem do- vati te pridelke, pri tem pa doseči večje odkupne koli-govoru katero od podjetij odstopilo proizvodnjo ka- čine in seveda primemo nižje cene.
Kega svojega izdelka drugemu podjetju, ki ima boljše .............
^ Niožnosti za proizvodnjo, bo moralo dobiti v zameno ? Vs3j enakovredno proizvodnjo drugega izdelka. Se Pravi, da bo druga proizvodnja morala prinesti vsaj °liko dohodka, kot tista, ki jo je podjetje odstopilo.
Tekoči trak v Delamarisu: poslej bodo proizvodne zmogljivosti bolje izkoriščene, povečan bo učinek drugih služb, po uresničitvi razvojnih programov bo tudi dohodek znatno večji.
Šesterica kot eden
• Združile so se slovenske pivovarne ter Kolinska, Delamaris in Droga # 5000 zaposlenih, 1,5- milijarde celotnega dohodka # Načelo enakopravnosti vseh OZD ter skupni razvoj in delitev dela - temelji združevanja # Odprta vrata za druga podjetja živilske industrije
i	...
Priložnosti za takšne dogovore bo dovolj, saj na pri-3 f161, vsa tri podjetja živilske stroke ,,proizvajajo" - tavo, vsa izdelujejo instant izdelke itd.
DOGOVORI
> j ,,V Jugoslaviji so kapacitete za praženje kave in za i Pripravo kavnih mešanic močno predimenzionirane," ■ |e povedal Marjan Piško, sekretar v Delamarisu. ,,Ko-r Nnska, Droga in mi pripravljamo in prodajamo kavo,
V kmetijstvo nameravamo vlagati precejšnja sredstva, kajti jasno je, da se moramo nasloniti na domačo surovinsko bazo," je nadaljeval Miran- Heric. „Združevanje kapitala nam bo v tem in drugih primerih skupnega nastopanja zelo dobrodošlo."
Izrednega pomena je dogovor o skupnem nastopanju na trgu. Kapacitete, ki jih ima vsako od šestih podjetij v svojih skladiščih, število trgovskih potnikov, vlaganja v propagando - vse to bi lahko ob skupni rabi mnogo bolj učinkovito izkoristili. Ob enakih kapacitetah bi lahko bil učinek znatno višji, kot je sedaj.
„Kolinska ima po Jugoslaviji 9 skladišč, mi jih imamo 11, Droga 6, imajo jih pivovarne," je utemeljeval pomen združevanja teh zmogljivosti Marjan Piško.
*
- Saj bi ti pomagal, pa se mi mudi na razpravo o enakomerni porazdelitvi bremen stabilizacije.../	^
I. ANTIČ £
DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 50 - 22. DECEMBRA 1973
„Mi imamo 24 trgovskih potnikov, Kolinska menda 40, Droga 9, da o pivovarnah, za katere nimam točnih podatkov, ne govorim. Koliko bi lahko prihranili, če bi ti trgovski potniki prodajali izdelke vsakogar od nas!"
NASTOP NA TRGU
Pivovarne so pred sklenitvijo dogovora o prometu s pivom. Pri tem gre za uskladitev odnosov med njimi, saj si ta podjetja v HP zaradi enakega izdelka resnično konkurirajo med seboj, ne nazadnje pa tudi za uravnovešanje proizvodnih in razvojnih programov. Čeprav trg še ni zasičen s pivom in ga bo možno proizvajati in prodati precej več, kot sedaj, je vendarle skupen nastop slovenskih pivovarn potreben ne le zavoljo izboljšanja oskrbe s surovinami, pač pa predvsem za ohranitev sedanjega trga ter za osvajanje širšega tržišča doma, nemara pa tudi na tujem.
Obe skupini podjetij v HP sta si bliže, kot bi sodili po njihovi dejavnosti, zlasti Kolinska in pivovarne. Načrti so: skupaj vlagati v povečevanje proizvodnje surovin za pivovarsko industrijo, saj je ta dejavnost sedaj pri nas sorazmerno slabo razvita. Načrti glede skupnega nastopanja na trgu in izkoriščanja komercialnih služb pa so že sicer enotni za vseh šest podjetij.
Tako je povedal sekretar pivovarne Tališ, tovariš Kajdiš in dodal: ,,Razvoj je tisto, kar nas je najbolj mamilo v združevanje. Tu so naše možnosti, mislim možnosti vse šesterice in tudi drugih podjetij, ki bi se morda odločila za priključitev, največje. Združevanje dela sredstev zato, da bi pospešili razvojne načrte posameznih organizacij združenega dela, in delitev proizvodnje, ki smo jo že prej omenili, sta ključni točki našega skupnega nastopanja. Tudi pri združevanju sredstev gre za enakopravnost: vsaka organizacija združenega dela bo prispevala ne glede na velikost svojega dohodka enak delež kot druge. Tudi razvojne programe bomo obravnavali tako, da bodo prednost pri uresničevanju dobili tisti, ki bodo najbolj rentabilni, ki bodo prinesli največ dohodka."
INTERNA BANKA
Sredstva bodo organizacije združenega dela „vla-gale" v tako imenovano interno banko, ki bo posebna organizacijska enota v združenem podjetju. Seveda bodo v njej le vodili evidenco, če povemo najpreprosteje, o vloženih sredstvih sleherne organizacije združenega dela v HP. Sredstva bodo vlagali v poslovno banko, da bi jih tako oplemenitili in obogatili z bančnimi posojili.
„Vsa podjetja so pred zaključkom sedanjih razvojnih načrtov," je povedal Miran Heric. „Ti načrti naj bi se iztekli konec prihodnjega leta in iztekali naj bi se tako, kot so načrtovala posamezna podjetja. V letu 1975 pa se bomo že skupaj dogovaijali o investicijskih načrtih, jih vrednotili in posameznim načrtom, najbolj perspektivnim seveda, prisojali prednost pri najemanju posojila prek naše interne banke. Do takrat pa se bo nabralo tudi v skladu te banke precej sredstev, tako da bomo lahko s skupnimi sredstvi razvojne načrte dosti laže uresničevali, kot bi jih posamezna podjetja sama, saj so večinoma le bolj slabo akumulativna."
R.B.
V »poplavi« akcij za združevanje posameznih dejavnosti slovenske industrije je tudi akcija za združevanje dela slovenske živilske industrije. Pred dnevi so načrti šestih slovenskih živilskih podjetij postali resničnost. Pivovarne Union, Tališ in Laško ter tovarne živilske industrije Kolinska, Delamaris ter Droga so podpisale samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela »HP združeno podjetje živilske industrije«. Omenjenih šest podjetij bo letos prigospodarilo skupno več kot 1,5 milijarde dinarjev celotnega dohodka, zaposluje pa kakih 5000 delavcev
Podpisovanje samoupravnega sporazuma je poteklo v sila slovesni atmosferi, vendar pomen tega dejanja za nadaljnji razvoj ne le omenjene šesterice in spremljajočih panog, denimo kmetijstva, pač pa tudi druge slovenske živilske industrije, presega blišč dogodka samega. Dejanje je za ostalo živilsko industrijo pomembno v perspektivi, kajti vrat v združeno podjetje sedanji člani niso zaprli. Nasprotno, vrata so na stežaj odprta za vse kolektive, ki bi začutili potrebo po tesnejšem sodelovanju z novim podjetjem in ki bi bili pripravljeni delovati v smislu določb samoupravnega sporazuma.
STRAN 3
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
t
ROZA VERMIGLIA: referentka za preventivno zdravstveno varstvo: Letos smo opravili strokovne meritve na vseh delovnih mestih v tovarni. Izmerili smo jakost hrupa, mikroklimo poleti in pozimi, se pravi temperaturo in relativno vlažnost zraka v neposredni okolici vsakega delovnega mesta, količino kemikalij v zraku in osvetlitev delovnega mesta. Namen teh meritev je točno opredeljevanje delovnih razmer. V prihodnje nameravamo izmeriti tudi fizični napor, ki je potreben za opravljanje dela na vsakem delovnem mestu. Tako bomo dobili popolno sliko delovnih razmer in lahko bomo bolje usmerjali delavce k primernemu delu.
STANE ŠKARJA, delavec na progi za nanašanje lakov: Zaščita pri delu je dobra. Imamo rokavice, zaščitna očala - vendar nas moti, da so nam zdaj, ko so izboljšali tehnologijo prav pri tem delu, odvzeli dva dodatna dneva dopusta, češ da sedaj ni več hlapov v zraku. Hlapov je resda manj, vendar jih še vedno čutimo tudi delavci ob progi in ne le vzdrževalci. Zato smo delavci ob tej progi prepričani, da so nam storili krivico, da bi tudi vnaprej morali imeti dva dodatna dneva dopusta.
SKRB ZA VARNO DELO V NOVOGORIŠKEM MEBLU
Človek je najpomembnejši
|tj
»ali
• Temeljit sistem zdravstvene preventive in tehnične zaščite pri delu vzrok za upadanje števila »pravih« nesreč ob delovnih strojih in števila težkih nesreč • V Meblu vsako leto izločijo blizu poldrugi milijon za varno delo
iel;

o,
BRUNO ŠTROS AR, vodja vzdrževalcev: Nova tehnologija resda marsikje pomaga, kot je na primer pomagala delavcem ob progi za nanašanje lakov. Drugje pa seveda lahko nova tehnologija zaradi uporabe novih kemikalij še poveča nevarnost zastrupitve s hlapi. Moja skupina vzdržuje progo za nanašanje lakov. Pri našem delu smo dalj kot delavci ob progi izpostavljeni hlapom lakov in topil - in vendar imamo zato le en dan dodatnega dopusta. Vem, da hlape čutijo tudi delavci, nisem pa strokovnjak, da bi presodil, ali bi morali tudi oni dobiti dodatne dneve dopusta.
Novogoriška tovarna Meblo velja za podjetje, v katerem sta zgledno urejena zdravstveno varstvo in zaščita pri delu. Že več let imajo popolno obratno ambulanto, imajo tudi skupino ljudi, ki se profesionalno ukvaijajo z vprašanji varstva pri delu. V obratni ambulanti je leta dolgo delal dr. Prijatelj, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za medicino dela, ki zdaj vodi ambulanto za medicino dela pri novogoriškem zdravstvenem domu; v tej tovarni je „prebijal led“ pri uveljavljanju ne le varstva pri delu, temveč v prvi vrsti medicine dela, preventivne zdravstvene zaščite delavca.
„Sprva je bilo dokaj težko spreminjati ustaljena mnenja o potrebnih delovnih navadah ne le pri delavcih, temveč tudi pri mojstrih in vodilnih delavcih," nam je pred časom pripovedoval dr. Prijatelj. „Tako smo se veliko namučili, da smo prepričali vodstvene kadre, da bi lahko ljudje nekatere delovne operacije bolje opravljali sede. Ko pa smo prepričali njih, so se oglasili prizadeti delavci, češ saj tako ne bomo dosegli norme, torej bomo zaslužih manj."
,floram pa reči," je nadaljeval dr. Prijatelj, „da so se sčasoma pogledi na varstvo pri delu in na pomen obsežne zdravstvene preventive močno spremenili."
Potem ko natančne preiskave splošnega zdravnika in zdravnika — specialista za medicino dela niso odkrile ničesar, zaradi česar delavca ne bi mogli sprejeti na delo, mora le-ta še skozi sorazmerno dolg, predvsem pa zelo temeljit tečaj.
„Izobraževanje novih delavcev se začne z dvodnevnim seminarjem. Prvi dan ga seznanimo z organizacijo tovarne, z njegovimi pravicami in dolžnostmi, z načinom oblikovanja osebnih dohodkov, z načinom normiranja dela in s podobnimi zadevami. Drugi dan pa je v celoti posvečen vprašanjem varnosti pri delu. Seznanimo ga z osnovnimi pojmi o tehničnem varstvu, o požarni varnosti in nazadnje še s preventivnim zdravstvenim varstvom. Na koncu vsakega delavca preizkusimo, koliko si je zapomnil; trudimo se pač, da bi vsak delavec dojel, kar smo mu posredovali na seminarju," nam je pripovedoval Ivan Lukman.
Če je stroj po naših ugotovitvah potreben dolo”® čenih konstrukcijskih dodatkov ah sprememb se sporazumemo s proizvajalcem, da jih vgrauj ah pa to storimo sami. Seveda stroški za tak*jia dopolnitve močno vplivajo na končno odlOfer| čitev, ah bomo stroj kupili ali ne. K našem^ delu sodi tudi konstruiranje zaščitnih napravi^ strojih ter vehko drobnih opravil, med njifl11!^ tudi pisanje navodil oziroma opozorilnih i>3 pisov na strojih."
Interna banka
sto
%
So
.doi
Dogovori
Enakopravnost
VERA BOLE, delavka na nihajni krožni žagi: Žaga, na kateri delam, po mojem mnenju ne bi mogla biti bolje zavarovana. Jasno pa je, da mora biti rezilo deloma prosto - in tu preži nevarnost za moje prste. Nosim tudi zaščitne rokavice, ki pomagajo proti poškodbam iveri. Pred zobmi žage pa te obvaruje le skrajna pozornost. Zaradi nevarnega dela sem seveda tudi primemo nagrajena, saj sem pri osebnem dohodku razvrščena v peto kategorijo, sodelavka, ki deske samo zlaga, pa samo v tretjo kategorijo.
IVAN MARVIN, vodja izmene v obratu plastičnega pohištva: Dosedanje meritve, opravljene v našem oddelku, še niso zanesljivo pokazale, ali so hlapi organskih lepil zdravju škodljivi ali ne. Navsezadnje je bil ta oddelek ustanovljen pred približno letom dni, tako da se kakšni posebni bolezenski znaki še niso mogli pokazati. Dogaja pa se, da dobimo ob delu z nekaterimi lepili nenavaden apetit in občutimo grenkobo v ustih. Na nekaterih delovnih mestih pri nas priznavamo po dva dodatna dneva dopusta in brezplačen topel obrok.
Odločili smo se, da v tovarni sami, v pogovorih z delavci, ki se poklicno ukvaijajo z varstvom pri delu in z nekaterimi zaposlenimi „preverimo“ trditve dr. Prijatelja in splošno ustaljeno mnenje o zgledno urejenem zdravstvenem varstvu in delovni zaščiti v Meblu.
„V ekipi, ki se ukvaija s skrbjo za varno delo, smo vodja ekipe, organizator varstva, referent za preventivno zdravstveno varstvo, gasilec, referent za požarno varnost in referent za tehnično varnost," nam je povedal Ivo Lukman, organizator varstva pri delu v tovarni Meblo.
„Delo je točno razdeljeno po naštetih sek-toijih. Moje področje, denimo, je tehnično varstvo in izobraževanje delavcev. Sicer pa se delovna področja pogosto med seboj prepletajo, saj je njihov cflj navsezadnje le en sam: zagotoviti delavcem čimboljše delovne razmere."
V Meblu nič, ali skorajda nič ni prepuščenega naključju. Delavec, ki prihaja v službo v to tovarno, mora najprej skozi zelo natančno in obsežno proceduro preverjanja njegovih zdravstvenih in fizičnih sposobnosti, po vsem tem pa, ko je sprejet na delo, mora še v temeljit uvajalni tečaj, v katerem je eden najpomembnejših predmetov prav tehnična varnost pri delu.
„Preden delavca sprejmemo, hočemo vedeti, ali je za delo na določenem delovnem mestu' sposoben, mislim zaradi svojega zdravja, ah ne," je dejala Roza Vermiglia, referent za preventivno zdravstveno varstvo. ,,Pri nas je namreč precej delovnih mest, na katerih je delo težavno bodisi zaradi nevarnosti fizičnih poškodb bodisi zaradi dela z različnimi hlapljivimi kemikalijami, kot so lepila, laki, topilo in drugo. Zato moramo vedeti, ali bo novodošh delavec na takem delovnem mestu tudi zdržal ah ne. Če ne bi zdržal, bi ga morali premestiti na drugo delovno mesto, takšno premeščanje pa je prav zaradi tega, ker je takih, zdravju neškodljivih de: lovnih mest premalo, pogosto zelo težavno izvesti."
Novi delavci praviloma začno' delati na tako imenovanih nenevarnih delovnih mestih. Če takega delovnega mesta po naključju ni, mora novinec delati pod nadzorstvom ali pod vodstvom inštruktorja, dokler dodobra ne spozna stroja in dela. Vse potrebno znanje o delovnem procesu ter o varnosti pri delu mora delavec absorbirati v dvo ali trimesečni poskusni delovni dobi. Na koncu poskusne dobe opravijo vsi novinci test o varstvu pri delu na svojem delovnem mestu. Če ga kateri ne opravi, mora ponovno delati pod strokovnim nadzorstvom, dokler ne pridobi potrebnega znanja.
Statistika nesreč pri delu - čeprav nepopolna - kaže, daje tako obsežno in temeljito spoznavanje delavcev z delovnim procesom in tehnično ter zdravstveno zaščito pri delu zelo uspešno. V Meblu se sicer število nesreč pri delu povečuje, vendar predvsepi zavoljo nesreč na poti na delo in z dela, vedno manj pa je težjih nesreč, prav tako pa tistih pravih nesreč pri delu, ki jih povzroča neprevidno upravljanje stroja ali okvara na stroju.
„Zanimivo je, da se v tovarni delavci največkrat ponesrečijo pri neprevidnem prečkanju transportnih prog," je dodala Roza Vermigha, „pri čemer je najpogostejša poškodba izvin gležnja. Najbrž tudi zaradi temeljite zdravstvene ireventive ni pogostih pojavov tipičnih bo-ezni."
Tehnologija v tovarni se je z leti spremeni!^, tako, da uporabljajo vedno več hlapljivih ken%(j kalij - od lepil in lakov do topil v nove4jjj( obratu plastičnega pohištva. Tu referentka ^ zdrastveno preventivo skupaj z zdravniko%e)( speciahstom za medicino dela določi, ah so snovi škodljive za zdravje in po potrebi odreffi^ za delavce na takšnih delovnih mestih tudi kok činski obseg dela. Se pravi, da lahko ob take111'/1( delu delajo delavci tudi krajši delovni čas, Pre'čar ostali delovni čas pa delajo dmgje. Lahko P* dej seveda zdravnik za medicino dela delavcem, !°se so občutljivega zdravja, prepove delati na dolO'tnu čenem delovnem mestu. Tako so v Meblu pre'fl0 povedali delati v obratu plastike nosečnicafl1! y( ker so ugotovili v ozračju hlape topil. Čeprav sede še ni izkazalo, da bi ti hlapi škodovah zdravju.^ so vseeno — pač za vsak primer — bodočitfjptjj materam prepovedali delati na tem oddelku.
Delavci na nevarnih delovnih mestih dobe tudi po dva dneva dodatnega dopusta, na , terih pa še brezplačno prehrano. K preventiv1^ sodijo tudi redni zdravstveni pregledi delavceVfi
Pregledi naj bi bili na vsakih 6 do 12 mesečevem .za delavce na nevarnih delovnih mestih pa cel®i 2
f.
Nastop na trgu
na vsake 3 do največ 12 mesecev - so pripovedovah v Meblu. Vendar pa uspejo žara® n preobremenjenosti ambulante za medicino delavce napotiti na preventivni pregled le enkra letno.
In kako je z delavci, za katere zdravnik u8°’3 tovi, da določenega dela ne smejo več opraV' ^ Ijatr?	™
„Problem je v tem, da ni vedno na voljo en®'"11! kovrednihih, kar zadeva zaslužek seveda, delov'f°r nfli mest," je pripovedovala Roza Vermigh3 ® „Začasna rešitev za takšne delavce je naša delav- ici niča v Solkanu, kjer je delo pretežno ročnO' ] Skušamo pa se držati pravila, da za vsakega o® > °J lavca išče delo posamezna TOZD v mejah svoj®8' možnosti in šele potem, če dela tu res ni
najti, pomagajo tudi druge temeljne organiza^o
Zdravstvena in tehnična zaščita se seveda ne nehata s prvim zdravstvenim pregledom. Tudi po uspešno končanem preizkusu znanja po poizkusni delovni dobi delavci niso prepuščeni sami sebi. Za varno delo skrbi prej omenjena skupina „profesionalcev“ skupaj s tehnologi, načrtovalci v razvojnem oddelku in z zdravniki v obratni ambulanti in v ambulanti za medicino dela.
,,Naša dolžnost so stalni pregledi strojev, ki že obratujejo ter sodelovanje pri izbiri novih strojev," je nadaljeval Ivo Lukman. .^Preden se tovarna odloči na nakup novih strojev, jih pregleda strokovna komisija z aspekta varnosti pri delu in ah ne ogrožajo zdravja delavcev, denimo, zaradi pretiranega hrupa ah podobnega.
eije.
Za konec naj povemo, da sme oddelek zdravstveno varstvo in zaščito pri delu na letow porabiti za ,»naložbe v varno delo" in za pre ven; n tivne zdravstvene preglede približno poldrugj milijon dinaijev. V to vsoto pa niso všteti | stroški za obratno ambulanto. ‘	R- S-^
brest
pohištvo:

E
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
felMlSTIČNE NAPOVEDI SO SE URESNIČILE	_____
|; Ozadje nekega poloma
%lo je pri nos referendumov, ki bi propadli • V ptujskem TAP so še posebej prizadeti, ker si morajo priti na jasno, kaj je tako neusmiljeno
vplivalo na odločni »ne«
■
SV zadnjih dveh številkah DE 'tlo pisali — enkrat zelo narav-drugič pa bolj s pogledom P daljave - o konkretni obliki ^Povezovanja treh ptujskih ko-
__— podjetij v novo zdru-fpo enoto. Kakor vemo, je re-S®tendum propadel. Namera-integracija je padla v vodo. P za najmanj šest mesecev ali P? o tem bi zdaj težko dali pančnejši odgovor, ker se kal-jr Vode še vedno niso zbistrile 'lahko le ugibamo, kaj se skrila dnu.
Samo ugibamo?
Prav to vprašanje nas je pri-'avilo do tega, da smo se od-'dfli za obisk v ptujskem pod-Iju TAP in v nenačrtnih in po aključju izbranih pogovorih z alavci 800-članskega delovna kolektiva skušah ugotoviti, rkaj je na papirju dobra za-[flael naletela na tak odpor. I^čneje, pravi polom, saj je .■ko komaj 15 % glasov za zdru-''av $ „Sigmo“ in z zavodom o?’Elge Meglič".
J; NEGATIVNA FRONTA
1(1 Najprej moramo poudariti, Ja nas je predvsem zanimal re-m^andum kot tak. Že zato, ker rC Pri nas dokaj redki primeri flipgativnih referendumov — vsaj 3. at zadeva izid ... v Kaj se je torej primerilo v , VP, da so delavci frontalno lepili proti napovedim o bolj-ll*1 gospodarskih možnostih, ki •v1 jih napovedovale analize bo-« gospodarskih možnosti jj. niženega podjetja Kovinske Jndustrije Ptuj? Kaj se je zgo-jj a° v njihovili glavah, da je j pester deloval kot razglašena tl-°ta in je igral v povsem dm-jffčnem taktu, kot so mahali [j. Agenti?
niv Po svoje bi lahko rekli, da se 6.. teh vprašanjih skriva tudi mo-
izziv za družbenopolitične
u'klavce, da se spuste v areno in 1,111 reče ljudska volja in pota
spoprimejo z bikom, ki se
[j peškega odločanja. Morda bi .g.elo lahko rekli, da dileme ni: u .e si mož na svojem mestu, UiP^aš kaj razmišljati — spo-rijeti seje treba . ..
je NEZAUPNICA?
3) ^ takem okolju in vzdušju razumemo vprašanja, ki si sam sebi'zastavlja sekretar ^plovne organizacije ZK, ko se znašel na razpotju. Mora od-nijopiti? Ali negativni izid refe-pT^duma pomeni (tudi) osebno ,; aupnico njemu kot človeku ^J1 kot družbenopolitičnemu havcu? Že zato, ker ni bil do-D'^lj pozoren, ko so se začeli na j z°iju kazati črni oblaki? In "Moh, kje so pri kolektivnem soočanju meje osebne odgo-v-TOrnosti in pripravljenosti, da se odgovornost vrže na teht-
v-foco?
0' Pred podobnimi vprašanji tudi direktor in še nekateri i*1^ vodstva podjetja. Ali delavski ^ združitev pomeni, da aforajo oni - osebno - oditi?
n so vendar - tudi z osebno izvzetostjo — stali za pro-:o«amom, ki so ga vrgli na refe-n-tendurnsko tehtnico.
fi ODGOVORNOST
3 , Ob vsem tem še zanimivo grobno vprašanje, ki pa za na-pnji razvoj TAP ni niti pri-.f^no samo postranskega po-pna: vse sile in upi programer-rv so bili vloženi v načrte za Nak v troje. Nihče se ni ^aijal s konkretnejšimi raz-^pnimi načrti za primer, da re-I erendum ne uspe, da TAP osta-sam samcat v neprijaznem
podnebju gospodarskih tokov. Kdo bo zdaj odgovarjal, če ni pravega programa in podjetju ne bo „več šlo“? Direktor? Vodstvo? So jim delavci s svojim „ne“ vzeli z ramen tudi odgovornost za gospodarska dogajanja v prihodnjih mesecih? In če je tako, kdo naj bi prevzel to odgovornost? Tisti, ki so z vso zagrizenostjo agitirali proti združitvi in pri tem uporabljali prav tolikšno mero demagoških prijemov, da so užgali?
„Kdo bo odgovarjal? Vsi bomo odgovarjali," mi je dejal delavec na tako zastavljeno vprašanje, vendar se mu je na obrazu videlo, da prej o njem ni razmišljal. Obraz je zelo nazorno potrdil sum, da so pri referendumu odločali vse prej kot gospodarski, razumski razlogi. Vse analize in napovedi o trdnejšem gospodarskem položaju in ugodnejših perspektivah so se pokazale nemočne in neučinkovite pred zidom, ki se ga sicer ni dalo videti, „čutiti“ ga je pa bilo.
Gospodarska realnost — pustimo zdaj ob strani vprašanje, koliko je bila v resnici in z vso nazornostjo razložena, da bi jo lahko delavci res doumeli - je padla na kolena pred čustvenimi razlogi. „Je pač prekipelo," je to čustvo izrazil eden od sogovornikov v TAP.
Čustva
NAD ARGUMENTI
Kaj je bilo tisto, kar „je prekipelo"?
Vprašanje se nam je zazdelo zelo pomembno, ker smo se pri iskanju resnice - morda tudi malce nepričakovano — znašli pred dejstvom, da pri samoupravnih odločitvah še zdaleč ne prihaja do veljave samo spopad med osveščenim (po pravilu v manjšini) in neosvešče-nim delom kolektiva. Spopad med razumevanjem in nerazumevanjem, med znanjem in neznanjem, med dobro voljo in nezainteresiranostjo, med konkretno življenjsko realnostjo in demagogijo, med sebičnimi interesi posameznika in hotenji kolektiva, med ... Naenkrat smo se znašli pred dejstvom, da so čustva preplavila argumente zdraveaga razuma in ponesla množico v odločitev kljub bolj ali manj izraženemu spoznanju, da morda taka odločitev le ni najbolj pametna.
Bi lahko rekli, da je delovni kolektiv, kf mu čustva zameglijo oči, neosveščen kolektiv? Morda ne gre za tisti „pravi“ delavski razred, ki se ne pusti zapeljati peščici demagogov? Tisti „pravi“ delavski razred, ki instinktivno zasluti svoje dolgoročne in zdrave interese zase, če že nima dovolj znanja?
BIL SEM PROTI!
,.Vprašujete me, kako sem glasoval? Bil sem proti! Zakaj? Ker nisem verjel, da bo tako, kot govorijo! Pri nas imamo zdaj kar dobre plače in potem nam bi vzeli denar, da bi tudi oni imeli plače, kakor jih imamo mi. Naj verjamem, da po novem to ni več možno? Zaradi TOZD? Kaj jaz vem, kaj je to TOZD. Če sem bral papirje in analize? Nekaj sem že, toda ... pogovoriti bi se morali več. Razložiti bi bilo treba. Potem bi mogoče že kaj verjel...“
„Naj ta pomeni, da se je za vašo, ne samo vašo osebno, temveč odločitvijo vseh, skrivala samo skrb za plačo? “
Vprašanje je povsod, v vseh pogovorih, ki so se kar naenkrat in neopazno spremenili v masovne sestanke v malem, delovalo dokaj provokativno.
DENAR IN ŠE KAJ
„Denar je že važen, res. Saj od njega živimo, toda ... Poslušajte, pred nekaj leti nam je šlo v TAP zelo slabo. Menda smo imeli najslabše plače v ptujski občini. Veste, kaj se je takrat zgodilo? Šest vodilnih ljudi, torej takih, ki so bili tudi odgovorni, da nam je šlo tako slabo, je stisnilo rep med noge in ušlo v sosednjo „Sigmo“ za boljšimi plačami.
Mislite, da smo neosveščeni delavci, da se ne znamo obnašati solidarno? Takrat bi morali odpustiti 80 delavcev, vendar smo raje glasovali za 80% plače — niti eden ni bil proti — kakor da bi naši tovariši izgubili kruh.
No, in kako je^zdaj? Precej se je obrnilo na glavo. Ne za vse enako, za nas, delavce, pa prav gotovo. Vodilni kader v „Sig-mi“ ima večje dohodke od našega, njihovi delavci pa so za približno 70 juijev ,4ažji“ od naših. No, pa nam razložite, zakaj je tako. Ne, saj nimamo nič proti delavcem v „Sigmi“ — morda morajo celo več delati kot mi, vendar tistih šest ubežnikov se ne bo na ta način vrnilo v naš kolektiv!"
GLASOVI
Dobro, niti eden od pogovorov ni tekel natančno tako, kot smo zapisali. Naš zapis je bolj kondenzirana oblika glasov, ki so se več ali manj glasno in prizadeto oglašali od tega ali onega stroja, ko smo povedali, zakaj smo prišli, kaj nas zanima. Mnogo je bilo tudi drobnih, pretresljivih glasov, ki so se ostro zasekali v spomin zaradi neusmiljene in tajinstvene logike. Kakor tisti glas žene — delavke: ..Bolehna sem, vendar moram kljub vsemu delati, ker samo z moževo plačo ne moreva preživljati štiričlanske družine. Mož dela v „Sigmi“ in zasluži samo 150 tisočakov, 70 manj od mene. Glasovala sem proti združitvi, čeprav naj bi, kakor se je govorilo, potem „oni“ tudi imeli take plače kot mi. Torej tudi moj mož . ..“
IZZIV ROKAVICE
In naposled nam je priletela v obraz še rokavica.
,,In kaj mislite vi, ki nas sprašujete? Nas lahko razumete ali ne? “
Občutek smo imeli, da vprašanje ni bilo .zastavljeno samo nam. Posredno je bilo neločljiv del iskanja resnice v razmišljanju o tem, ali je TAP ..osveščen ali neosveščen kolektiv" ali kakor smo ga že pripravljeni imenovati. Gre za kolektiv z razvitim ali nerazvitim samoupravljanjem ...?
Rokavica je vsekakor priletela.
Kdo jo bo pobral?
Vsekakor tisti, ki bodo morali biti pripravljeni pred prihodnjim referendumom — čez pol leta ali kasneje — opraviti svoje delo tako, da bo referendum uspel.
Sedanji „ne“ jim je moral navreči dragocene izkušnje, če so le bili pripravljeni pozorno pogledati resnici v oči. In zdelo se nam je, da te pripravljenosti niti približno ne manjka . .,.
IGO TRATNIK
JOŽE KNEZ: Naše težnje so -čimbolje izkoristiti sedanje surovine. Po izdelanih načrtih naj bi ob precej velikih vlaganjih v novo in sedanjo proizvodnjo surovine tako izkoristili, da bi iz njih lahko izdelali dvakrat več izdelkov, kot jih lahko sedaj.
EDO TAVČ5R: Gospodarske težave doma in na tujem, sem štejemo vse od valutnih sprememb prek naraščanja cen surovin do stabilizacijskih ukrepov, so nas prisilile, da z največjo pazljivostjo planiramo za naprej, sedanje proizvodne zmogljivosti pa izkoriščamo tako, da nam prinašajo največji možni dobiček.
ZMAGO NOVAK: Na srečo smo se že pred leti odločili za ne-kolikanj samosvojo razvojno pot. Nismo hoteli delati tistega, kar so delali skorajda vsi - namreč modernega ploskovnega pohištva. Razen tega smo obdržali tudi primarno predelavo lesa. Takšna usmeritev nam danes v veliki meri pomaga iz težav.
NOVOLES V NOVIH GOSPODARSKIH TOKOVIH IN VRTINCIH
Porabiti zadnji drobec lesa
Srečna okoliščina: že pred leti usmerjeni v takšna proizvodnjo, ki jo je danes kljub zasičenemu tržišču možno prodati • Perspektiva: velike investicije za boljšo produktivnost in tako rekoč stoodstotno izkoriščanje lesne surovine • Cilj: do leta 1976 500 milijonov din celotnega dohodka ali podvojitev v primerjavi z letošnjim letom
Trg s svojimi muhavimi navadami Novolesu ni prizanesel. V zadnjih letih se kolektiv krčevito otepa vseh gospodarskih in tržnih težav in za zdaj uspešno manevrira mimo vrtincev v gospodarskih tokovih s povečevanjem proizvodnje, s prodajanjem na trg, ki bolje plačuje. K temu prispeva kajpak sleherni zaposleni tega 1600-članskega kolektiva, saj se mora zato, da v podjetju lahko načrtujejo kratkoročne rešitve iz težav, odreči prenekateremu dinarju, ki bi ga sicer lahko prinesel domov.
„Seveda nam gre na roko naša dosedanja proizvodna usmerjenost," nam je dejal direktor podjetja Jože Knez. „Tako smo za zdaj uspeli nekako reševati vse težave zaradi izrednih naporov in odrekanja kolektiva, pa tudi zavoljo srečne okoliščine, da imamo zelo specializirano proizvodnjo."
Na prvi pogled temu kajpak ni tako, saj ima podjetje tudi primarno predelavo lesa, se pravi žago, ki ustvarja kakih 40 odstotkov celotnega dohodka podjetja. V današnjih tržnih razmerah pa je prav ta proizvodnja tista, ki podjetju lajša gospodarski položaj. „Srečna okoliščina" je tudi usmeritev finalne proizvodnje na izdelke, ki niso standardni. Takim izdelkom pa je ceno mnogo laže formirati kot standardnim izdelkom, poleg tega pa so takšni izdelki na trgu, ki je zasičen s ploskovnim pohištvom, tudi iskani — tako doma kot na tujem!
Takšno osnovno proizvodno usmeritev bo kolektiv Novolesa tudi v bodoče ohranil, čeprav že sedaj Začenjajo dopolnjevati izbiro surovin za finalno proizvodnjo, kjer postajata plastika in iverke vse bolj perspektiven element.	,
„Naša razvojna pot se'je začela s primarno predelavo," je povedal inž. Zmago Novak, direktor razvoja v Novolesu. ,.Dopolnjevali smo jo postopno z izdelovanjem pohištva. Danes to proizvodnjo dopolnjujemo s proizvodnjo iveric, uvajamo plastiko. Specializiramo proizvodnjo v vsakem našem obratu, hkrati pa še vedno ostajamo pri našem osnovnem programu — žaganem lesu in masivnem stilnem pohištvu, pri tem pa skušamo do zadnjega izrabiti ne le naše razvojne zmožnosti, temveč tudi surovine."
Podjetje se je usmerilo na predelavo lesa iz neposredne surovinske baze - iz okoliških bukovih gozdov. Danes njihova žaga razreže kakih 85 tisoč kubičnih metrov hlodovine, med katero je velika večina bukovine, nekaj malega pa tudi jelovine in eksotičnih vrst lesa. Ta obrat pokriva vse potrebe pohištvenih obratov in obrata za izdelavo vezanih plošč po žaganem lesu. Podjetje je tudi razvilo dva obrata za masivno pohištvo, v prvem izdelujejo gugalnike, v drugem pa stilno pohištvo. V tretjem so poskusili izdelovati moderno pohištvo, vendar gre tudi tu razvojna pot vse bolj v smer stilnega pohištva. Pohištvo predstavlja že kakih 60 odstotkov celotnega dohodka. Tega naj bi letos dosegli za 220 milijonov dinarjev, podjetniške akumulacije pa za 25 milijonov dinarjev. K tolikšnemu celotnemu dohodku naj bi pomagal precej povečan izvoz, saj nameravajo letos prodati na tuje za 7 milijonov dinarjev izdelkov.
Devetmesečni rezultati gospodarjenja kažejo, da bodo zastavljene cilje celo nekolikanj presegli.
Poslovni uspehi v letošnjem letu ne bodo slabi, lahko pa bi bili seveda boljši, če bi bile razmere na trgu bolj urejene. Ali z drugimi besedami, kolektiv jih bo dosegel ob izrednih naporih, kot smo že dejali.
„Trg nam povzroča težave že nekaj let," se je v dosedanji razgovor vključil Edo Tavčar, pomočnik direktorja za proizvodnjo. „Valutne spremembe doma in na tujem, naraščanje cen surovin na svetovnem trgu,
domači stabilizacijski ukrepi - vse to nas je pripravilo k izrednim gospodarskim ukrepom, da smo lahko iz našega dela iztržili toliko, kot smo doslej. Ob tem imamo tudi srečo, da naše izdelke tuji trg sprejema odprtih rok in da so to takšni izdelki, ki prenesejo tudi določeno povečanje cen. V letošnjem letu smo se tako bolj kot kdajkoli prej usmerili na osvajanje tujega trga — za zdaj uspešno. Zunaj bomo skušali prodati 60 odstotkov proizvodnje pohištva. Razen tega skušamo nadomestiti izgube dohodka zaradi zamrznjenih cen doma s povečanjem proizvodnje izdelkov, ki prinašajo največ dohodka."
Klasične rezerve - večanja produktivnosti pa skorajda ni več.
„Rezerv za večanje produktivnosti nimamo več velikih," je nadaljeval Edo Tavčar, „kot minus za poslovno uspešnost pa štejemo tudi to, da je živo delo čedalje pomembnejša postavka. Tako ob vseh težavah prihajamo vedno bolj h kratkorčnemu planiranju, planiranju za nekaj mesecev naprej, kar nam povzroča dodatne težave pri proizvodnji in seveda nižji poslovni uspeh. Vendar drugače kot prilagajati proizvodne načrte trenutnim pogojem gospodarjenja ne gre. Tako smo morah letos zaradi velikega povišanja cen hlodovine deloma spremeniti proizvodni program in dvigniti cene v izvozu, kar nam je celo uspelo. Vendar se rezultati teh gospodarskih korakov ne bodo pokazali prej kot v prvem tromesečju prihodnjega leta. Ob tem pa moramo kajpak takšno kratkoročno spreminjanje proizvodnih programov usklajevati tudi z našim razvojnim konceptom."
Razvojni koncept Novolesa je, da do leta 1976 doseže za 500 milijonov dinarjev celotnega dohodka, pri čemer bo krepko povečal obseg sedanje pohištvene proizvodnje in jo obogatil z novimi izdelki. Tudi produktivnost naj bi še povečevali, čeprav, kot so omenili, velikih rezerv tu ni.
Naš program kapitalno intenzivne proizvodnje že uresničujemo," je razložil direktor Jože Knez. „V našem obratu v Soteski smo že začeli izdelovati plastifi-cirane iverice. Ta obrat bo izdeloval letno kakih 5000 kubičnih metrov plastificiranih iveric. Uporabljali jih bomo v pohištveni industriji, kjer bomo skušali vsaj deloma nadomestiti dosedanjo surovino, masivno bukovino, z nekaterimi nadomestki iz drugačnih materialov. Obenem bomo skušah čim bolje izkoristiti vsak hlod, ki ga bomo na žagi razrezali, in vse odpadke pri izdelovanju pohištva. Lesne odpadke bomo s pridom uporabili ne le v tovarni iveric, pač pa predvsem pri izdelovanju lahkih gradbenih plošč."
Prav v to smer, v proizvodnjo lahkih gradbenih plošč in v modernizacijo sedanje pohištvene proizvodnje, je usmerjen glavni ..investicijski sunek". Da bi uresničili zastavljeni program do leta 1976 in podvojili obseg proizvodnje ob enaki količini surovin (!), bodo v Novolesu potrebovah blizu 200 milijonov dinarjev za investicije.
„Slabo tretjino potrebnih sredstev bomo zagotovili sami," je povedal direktor podjetja, ..preostanek pa si bomo morah izposoditi. Napeljane imamo že razgovore ne le z banko, pač pa tudi s partnerji doma in na tujem. Od domačih partnerjev, ki so pripravljeni posoditi del sredstev, omenjam trgovino in gozdarje. Pripravljenost pomagati našemu podjetju pri uresničevanju razvojnih načrtov seveda opozarja na določene težnje po tesnejšem sodelovanju v tovrstni dejavnosti na našem območju. Res z nekaterimi podjetji raziskujemo možnosti za tesnejšo medsebojno povezavo, vendar bi o tem vprašanju bilo bolje spregovoriti kdaj kasneje, ko bodo stvari bolj dozorele,"	R. B.
“ELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 50 - 22. DECEMBRA 1973
______________________________________________:_
STRAN 5
7 DNI V SINDIKATIH
LJUBLJANA
Na liniji 323-554
RAVNE
NA KOROŠKEM
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je pred časom predlagalo, da bi osnovne organizacije sindikata iz Mežiške doline, zlasti največje, prevzele patronat nad podružničnimi šolami. Tudi na ta način naj bi zmanjševali razlike med mladimi v mestu in na vasi. Pobudo predsedstva občinskega sindikalnega sveta je prvi uresničil svet sindikata ravenske železarne in prevzel patronat nad podružnično šolo v Strojni. Sindikalna organizacija Rudnikov svinca in topilnice Mežica pa razpravlja o prevzemu patronata nad podružnično šolo v Javoiju.
(Ma)
KRANJ
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj, Stane Božič, je ta teden prevzel dolžnost namestnika republiškega sekre-taija za delo. Ker se bo odslej pretežno posvečal nalogam na novem delovnem mestu, mu bo pri opravljanju dolžnosti v Kra-
nju v pomoč član predsedstva ObSS Viktor Eržen, diplomirani
ekonomist iz Planike. Tovariš Eržen je kandidat za novega predsednika ObSS Kranj. O njegovi izvolitvi naj bi odločali na občnem zboru ObSS, ki bo v prvi polovici februarja.
M. S.
Podpora
zamislim
Plenum republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na torkovem zasedanju v osrednji točki dnevnega reda obravnaval predlog vsebinskih in organizacijskih zasnov sporazumevanja in dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je pripravil center za samoupravno sporazumevanje pri RS ZSS. Čeprav samoupravni sporazumi v marsičem utesnjujejo nadaljnji razvoj delitvenih sistemov, predvsem pa nagrajevanje po delu, saj praktično vse dopolnitve sporazumov izhajajo iz enega samega vprašanja — kako bodisi s spreminjanjem faktorja stimulacije bodisi z drugačnim razporejanjem zaposlenih ah pa z ovrednotenjem vpliva delovnih razmer zagotoviti večjo maso kalkulativnih osebnih dohodkov - pa vendarle ne kaže prezreti pozitivnih učinkov dosedanje faze sporazumevanja. Enotna pa je tudi ugotovitev, da predložena zasnova pomeni bistveno izpopolnitev sistema sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zasnovana na ustavnih spremembah, nova zasnova sporazumevanja temelji na dveh izhodiščih: branžni sporazumi pomenijo dogovorjene osnovne kategorije delitve sredstev za osebne dohodke, ki jih mora sleherni podpisnik sporazuma konkretneje opredeliti v sistemu notranje dehtve, področni sporazumi pa uveljavljajo sistem tako imenovanih bruto osebnih dohodkov, kar zagotavlja proizvajalcem možnost enakopravnega in samostojnega dogovarjanja in odločanja o obsegu zagotavljanja svojih širših potreb.
V podporo tem zamislim je izzvenela tudi razprava v republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva.
Kadrovski
kodeks
Po nekaj manj kot dveletnih temeljitih pripravah je družbeni dogovor o osnovah kadrovske pohtike na območju ljubljanskih občin dozorel v strokovno dobro zasnovan dokument, ki bi mu lahko rekli kar kadrovski kodeks. Zasluga za to gre široki javni razpravi v organizacijah združenega dela, saj je vsak tretji delavec dobil v roke osnutek dogovora, organizacije združenega dela pa so se v nekajmesečni javni razpravi z vso resnostjo lotile obravnave zasnov bodoče kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Zato so bila številna mnenja, stališča in pripombe lahko samo v pomoč oblikovalcem dokumenta. Do začetka oktobra je namreč delovna skupina za pripravo družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike pri Skupščini mesta Ljubljane sprejela na dokument pripombe 198 organizacij združenega dela, med katerimi so skoraj vse soglašale z njegovo temeljno zasnovo.
Javna razprava je tudi pokazala, da velika večina ljubljanskih delovnih organizacij podpira predloge o oblikovanju enotnih izhodišč in meril za urejanje in uresničevanje pravic ter obveznosti iz medsebojnih razmerij iz združenega dela.
Prav na osnovi teh in drugih spoznanj, predvsem pa po zaslugi prizadevanj delovne skupine, da bi oblikovala tak dokument, v katerem bodo jasno opredeljene naloge podpisnikov dogovora in metode razreševanja kadrovskih vprašanj, je predsedstvo mestnega sveta ZSS Ljubljane na svoji torkovi seji v celoti podprlo predloženi predlog dogovora o kadrovski politiki. Pri tem je predsedstvo poudarilo, da predlog dokumenta upošteva vsa mnenja, predloge in stališča ljubljanskih organizacij združenega dela, ki so se izoblikovali v javni razpravi.
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA SLOVENSKIH SINDIKATOV 0 PREDLOGU RESOLUCIJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE V LETU 1974
Kaj manjka med besedami in dejanji
Cilji, ki bi jih radi dosegli, niso sporni, vendar ne poznamo vseh poti, ki bi vodile tja, kamor bi radi prišli • Sta si zvezna in republiška resolucija o družbenoekonomskem razvoju v naslednjem letu lahko nasprotni?
Koncept resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1974 je treba podpreti, saj cilji, ki naj bi jih dosegli, niso sporni, smo dišali na zadnji seji predsedstva RS ZSS. Ker pa naj bi slovenska skupščina še pred koncem leta potrdila dokončni predlog resolucije, o katerem je tudi tekla razprava na tej seji, predsedstvo republiškega sveta slovenskih sindikatov poudarja, da bi si - čeprav v zadnjem trenutku - vendarle morali izoblikovati jasnejšo podobo o poteh, ki naj bi nas tudi dejansko pripeljale do programiranih ciljev.
Člani predsedstva so v razpravi ugotovili, da so sestavljavci dokončnega predloga resolucije upoštevali v celoti ali delno večji del kritičnih pripomb, izrečenih , na zadnjem plenarnem zasedanju slovenskih sindikatov, ki je obravnavalo temeljna izhodišča za sestavo omenjene resolucije, da o delu takrat izrečenih mnenj in priporočil še teče razprava in bodo odgovori sprejeti v najkrajšem času, da pa žal predlog resolucije vključuje v nespremenjeni in načelno posplošeni obliki tudi vprašanja bistvenega pomena. Če pa bi tako ostalo, bi to lahko pomenilo, da spet sprejemamo deklaracijo na-
mesto izrazito akcijskega, skratka konkretnega dokumenta o usmerjanju družbenoekonomskih gibanj v letu, ki je pred nami.
Prav gotovo je res, da še vedno nedograjeni ekonomski sistem pomeni enega najpomembnejših vzrokov za omenjene pripombe. Bržčas pa to ni in ne more biti edino ali vsaj odločilno pojasnilo k vprašanju, zakaj so pomen družbenega planiranja in konkretni elementi tega načrtovanja v resoluciji praktično sploh „izpuščeni“, zakaj so se sestavljavci resolucije samo posplošeno dotaknili problematike nadaljnjega razvoja notranje delitve po delu v delovnih skupnostih
kot tiste ekonomske spodbude, ki naj vpliva na večjo produktivnost dela oziroma zakaj resolucija samo načelno govori o samoupravnem konceptu razširjene reprodukcije, namesto da bi o njem povedala tudi kaj konkretnega.
Takih in podobnih vprašanj brez odgovora je še več. Tudi ta, na katera so opozorili člani predsedstva RS ZSS pa nedvomno opozarjajo na smer, v kateri bi morali ne le iskati, marveč tudi čimprej najti konkretne odgovore na vprašanja, ki nas zanimajo. Več kot jasno je, da je samo od usposobljenosti delavcev v združenem delu še najbolj odvisno, ali se bomo znali približati k tistim rešitvam, ki bodo zagotavljale dobre rezultate s takimi instrumenti, ki jih država vse doslej ni bila sposobna izoblikovati sama, čeprav bi pravzaprav morala to storiti.
Članstvu
ob novem letu
Sindikati Ljubljane letos že petič ob novem letu namenjajo sindikalnemu članstvu novoletno knjižico.
Knjižica je natisnjena v 140.000 izvodih - kolikor članov sindikata je na območju Ljubljane.
Na njenih straneh je nanizanih nekaj odgovorov na vprašanja, s katerimi se čliini dnevno srečujejo in se bodo zlasti kot delegati v samoupravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih še srečavali na vseh ravneh:
-	kako delavski razred v naši družbi zagotavlja socialistično samoupravno demokracijo,
-	kaj opredeljuje položaj človeka v naši družbi,
-	kakšne so pravice in dolžnosti delavcev,
-	kako se oblikuje dohodek in kako ga delimo,
-	kakšna je vloga in pomen samoupravne delavske kontrole,
-	kako deluje samouprava na področju razdeljevanja zbranih sredstev za stanovanjsko gradnjo,
-	kakšna je pomoč ljubljanskih sindikatov svojemu članstvu in v katerih primerih,
-	kako poteka gradnja šol vzgojnovarstvenih zavodov iz samoprispevka
-	in še marsikaj drugega.
VSAK PO SVOJE?
Mimogrede, ker o zadevi poročamo na drugem mestu, naj omenimo, da so se člani predsedstva RS ZSS precej razgovorili o socialnih korektivih, ki bi jih tudi morali predvideti, bodisi z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v nasled-
ZAKAJ PREDSEDSTVO RS ZSS PREDLAGA NOV IN VSEBINSKO DRUGAČEN PRISTOP K SKLENITVI MEDREPUBLIŠKEGA DOGOVORA 0 ZAPOSLOVANJU NAŠIH DELAVCEV V TUJINI IN NJIHOVEM VRAČANJU V DOMOVINO?
NE VSE V ISTI KOŠ!
Temeljni pomislek: osnutek družbenega dogovor^ ni usklajen z načeli nove ustave, po kateri nihče ne more sprejemati obveznosti, ki presegajo nje gove pristojnosti ali za katere ne more zagotoviti' da bodo tudi opravljene tako, kot so bile doge
vorjene
Po veljavnem zakonu o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na delu v tujini bi bilo treba tako zaposlovanje kot vračanje delavcev podrobneje urediti z medrepubliškim' družbenim dogovorom. Osnutek družbenega dogovora zaposlovanju in vračanju
njem letu bodisi s programi ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. Ne glede na končne odločitve pa predsedstvo slovenskih sindikatov poudarja, da v bistvenih postavkah in ciljih družbenoekonomskega razvoja naših republik in Jugoslavije kot celote ne bi smelo biti večjih razlik ali celo nasprotij. V osnutku zvezne resolucije je, denimo, predvidena vzporedna rast realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela, medtem ko naj bi splošna in skupna poraba za 1 % zaostajala za povečevanjem nominalnega družbenega proizvoda. Z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju SRS pa, nasprotno, predvidevamo, da se bodo realni osebni dohodki povečevali počasneje, kot pa bo rasla produktivnost dela, medtem ko naj bi splošna in skupna poraba naraščala za 4 % počasneje, kot pa se bo povečeval družbeni proizvod. Če naj bosta tako zvezna kot republiška resolucija o družbenoekonomskem razvoju realni v predvidevanjih, nedvomno morata biti med seboj tudi vsebinsko usklajeni, so poudarili na seji predsedstva republiškega sveta slovenskih sindikatov.
-mG
jugoslovanskih delavcev iz tujine, pripravili so ga v zveznem biroju za zaposlovanje v tujini, pa se bistveno ne razlikuje od že poprej pripravljene okvirne vsebine za družbeni dogovor o ureditvi teh zadev in ni usklajen z načeli nove ustave, so na ponedeljkovi seji ugotovili člani predsedstva RS ZSS.
Naj to kritično načelno pripombo osvetlimo malo bolj podrobno!
Po zamisli sestavljalcev osnutka bi bilo treba z dogovorom z ene strani urediti organizacijsko operativna'vprašanja, ki naj bi jih reševale institucije in dejavniki, ki kakorkoli sodelujejo v procesu začasnega zaposlovanja naših delavcev v tujini in pri vračanju teh delavcev nazaj v domovino, z druge strani pa tudi vprašanja s področja družbenoekonomskih razmerij. To pa pomeni, da naj bi z istim dokumentom uredili zadeve z delovnega področja organizacij za zaposlovanje in še nekaterih ustanov, kakor tudi zadeve, za katere so pristojne družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije. Družbeni dogovor s tako raznoliko problematiko naj bi sicer sklenili in podpisali republiški izvršni sveti, republiške gospodarske zbornice, republiške skupnosti zaposlovanja, republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja, republiške skupnosti pokojninskega zavarovanja, republiške skupnosti za otroško varstvo ter tudi republiški sveti zveze sindikatov ter republiški sekretariati za delo.
Iz vsebine predloženega osnutka dogovora je tudi razvidno, da bi sindikati in tudi nekatere druge institucije morali prevzeti pravice in dolžnosti, za katere po svojem družbenem položaju niso pristojni. V ustavi pa je jasno rečeno, da posamezni organi in organizacije lahko sklepajo družbene dogovore le v mejah svojih pristojnosti ali če prevzemajo take
dolžnosti, za katere lahko za' gotovijo, da bodo tudi opravlja ne skladno z dogovorom. V p°'| nazoritev naj navedemo po^ tek, da bi republiški sveti Zveze sindikatov morali prevzeti tudi odgovornost za operativk posle, ki so v pristojnosti org3' nizacij za zaposlovanje!
Člani predsedstva so še ug°' toyili, da tudi vloga in nalogi zveznega biroja, opredeljen® osnutku medrepubliškega &°' govora, ne le da niso usklajen®s spremembami, ki jih prinaf nova ustava, še več, očitna]1 tudi težnja, da bi zveznem11 biroju zagotovili monopolni p°! ložaj pri urejanju zadev v zv®2! z začasnim zaposlovanjem naši>j delavcev v tujini.
Če je tako, se z vsebino in -konkretnimi rešitvami, zapisan1 mi v osnutku tega družbenegj dogovora, kajpak ni mogoč1 strinjati. Po mnenju člane] predsedstva RS ZSS bi b1 smotrnejši tak pristop k p j1! pravi celovitega medrepub11 škega dogovora o zaposlovanj11! s katerim bi uredili tudi osno' na vprašanja zaposlovanja v W jini, ki jih moramo na en® ten način in usklajeno razreševati povsod po državi. Gre pr®“ vsem za opredelitev pogoje^ pod katerimi se naši delavci Pj organiziran način zaposluje]1’ na tujem in od koder se, pr3', tako ob organizirani pripra'
nove zaposlitve doma, po
do\
ločenem času tudi vračajo. Kc pa bi bil tak dogovor usklajen2 ustavnimi dopolnili, podpisi ter s tem sprejet, naj bi delo n3 daljevali s sprejemanjem nadalj' njih dogovorov o urejevanju p°' sameznih konkretnih in sp®01'
fičnih zadev, kakor tudi dog°j
-- ga1
vora o izvajanju temeljneg1
medrepubliškega dogovora o z3'.
poslovanju. Vse te dogovore med seboj sklepale ustrezfl
organizacije in organi po n publikah in pokrajinah.
Taka je po mnenju predsed' stva RS ZSS tudi edina pot, P0 kateri bi lahko celotno in zel°j razvejano problematiko zap° slovanja v tujini in vračanj naših delavcev na delo v dom® vino urejevali skladno z usta nimi spremembami, na sistem3 tičen način ter seveda tud skladno s pogoji in potrebam posameznih republik in P°' krajin ter celotne SFRJ.
-mč
Pravna |M»svelovaliiira IIE
VPRAŠANJE:
Naša delovna organizacija dela vsako prvo in peto soboto v mesecu. Delovni čas znaša 8 ur dnevno. Dopuste določamo po kriterijih. Za naslednje leto pripravlja komisija nov predlog za letne dopuste, ki bo še vedno temeljil na istih kriterijih (po pravilniku), je s to razliko, da bo delavcu, ki mu gre po pravilniku, denimo, 20 dni dopusta, to pomnožil s 7 (7-umi delovni čas v poprečju na teden), nato pa znesek delih z 8 (toliko dejansko delamo dnevno). Temu delavcu bi torej po tem izračunu šlo 17 dni in 5 ur letnega dopusta. V tem primeru prostih sobot ne bi šteli v dopust. Zanima me, ali je takšen način določanja dopusta v skladu z zakonom.
A. K. - KOMEN
delovne, naj povemo, da se vse sobote štejejo v dopust, saj so tud> sobote delovni dnevi ne glede na to, ali se nanje dela ali ne. Takoj3 odločilo tudi Ustavno sodišče Jugoslavije; naj citiramo sodbo: ,,šte' vilo dni letnega dopusta delavcev, ki delajo v delovni organizacij1* petdnevnim delovnim tednom, se vračunavajo tudi sobote, ne gle®£ na to, ali se v tej delovni organizaciji na posamezne sobote dela33
ne.” Vsekakor torej štejejo vse sobote v letni dopust. Zato -nobene potrebe po preračunavanju dopusta v ure, tako, kotnam® ravate storiti v vaši delovni organizaciji. Sicer menimo, da so km teriji za določanje dopusta (najmanj 18 največ pa 30 delovnih dnlj v redu, tako da lahko po njih odmerjate dopust, vsekakor pa, k° že rečeno, v delovnih dneh.	UZIČ
ODGOVOR:
Menimo, da takšen način določanja dopusta ni v skladu z zakonom. Ni razumljivo, čemu bi množili in delili dneve z urami, ko pa zakon točno določa, da se letni dopust določa v delovnih dneh in ne v delovnih urah. Zakon niti ne predvideva možnosti, da bi delovne organizacije računale dopust po delovnih urah. Izrecno je poudarjeno, da je dopust možno šteti oziroma izračunavati le v delovnih dneh. Ce vas motijo sobote, ki so včasih proste drugič

STIKI S TUJINO

Diskriminacija do tujih delavcev
Posamezni uradi za zaposlovanje v zahodnonemški pokrajini Hessen izdajajo tujim delavcem dovoljenja za delo le za leto dni, in sicer za določeno delovno mesto in delovno organizacijo. Razumljivo, da je
takšna praksa izzvala protest med delavci, ki so začasno zaposleni v tej pokrajini. Proti neodgovorni diskriminaciji so nastopili tudi člani komisije za probleme tuje delovne sile mestne organizacije socialdemokratske stranke v Frankfurtu. Člani
komisije • so zahtevali od podružnic enotnih sindikatov in svetov zaposlenih v podjetjih, naj preprečijo, da bi bila nacionalna pripadnost delavcev glavni kriterij pri določanju trajanja zaposlitve.
%
S
$
5
s
*
*
s
*
*
*
s
*
v

i
:«|s r . j .1 J'
fl
Koristi iz tržaškega in go-riškega sporazuma o maloobmejnem prometu za hitrejšo in vitalnejšo gospodarsko rast obmejnih občin se zavoljo ravnanja naše administracije' na eni in pomanjkljive spodbude prizadetih upravičencev, razblinjajo v nič. Do te ugotovitve so prišli na skupni seji komisije za družbenoekonomske odnose pri obalni konferenci ZK in komisije za gospodarstvo pri obalnem sindikalnem svetu. Prisotni so bili pravzaprav presenečeni. Nihče ni bil doslej v tolišni meri seznanjen z jalovim semenom, ki s tržaškim in goriškim sporazumom o maloobmejnem prometu .pada na našo stran. A ne po krivdi sporazumov, pač pa zaradi administrativne svojeglavosti, ki izenačuje maloobmejni promet z ostalo blagovno menjavo. Zaradi tega izgublja obala letno nekaj sto milijonov din na račun carinskih oprostitev, da posebej ne poudarimo zaostajanja v razvoju industrije, id bi se lahko hitreje in ugodneje uveljavljala v 6b-mejnem gospodarskem prostoru. Posamezniki so bili zadolženi, da o neizkoriščenih plateh sporazumov seznanijo slovensko gospodarno zbornico. O problemih pa bi bilo treba seznaniti tudi poslance, da bi začeli z razpravami o maloobmejnem blagovnem prometu na ravni republike in zveze.
VEČ SKRBI ZA ZDOMCE
Na delo v tujino odhaja^iz Slovenije še vedno veliko ljudi, čeprav ne več toliko kot pred leti. Razlogi, zakaj si išče toliko naših delavcev delo na tujem, pa so enaki kot pred leti: zaradi večjega zaslužka, ki lahko pridnemu delavcu bistveno skrajša čas in pot do lastnega doma, avtomobila in do vrste drugih dobrin trajnejše vrednosti, ki bi si jih sicer z delom doma ne mogli omisliti. Vendar pa se je v zadnjih letih število odhodov delavcev iz Slovenije na delo v tujino — po podatkih službe za zaposlovanje — že močno zmanjšalo: od nekaj manj kot 10.000 v letu 1970 na kakih 4000 lani, letos pa naj bi jih odšlo le še kakih 3500 — torej trikrat manj kot pred tremi leti. Tudi mimo službe za zaposlovanje se odpravlja v tujino vedno manj delavcev. Razen tega se spreminja izobrazbena struktura delavcev, ki si iščejo delo na tujem; vse bolj postaja usklajena z interesi naše družbe, saj med zdomci raste delež nepri-učenih in priučenih delavcev, delež kvalificiranih pa upada.
Med delavci na delu v tujini je blizu 10 % takšnih, ki jih tja pošiljajo organizacije združenega dela na podlagi pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju in izvajanju investicijskih del. Ta oblika zaposlovanja je nedvomno ena od najboljših, saj
se z njo vključujemo v mednarodno delitev dela, hkrati pa zagotavlja ustrezen položaj teh delavcev in njihov stik z domovino — če so seveda izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo veljavni zakonski predpisi in družbeni dogovori.
V zadnjem času posvečamo tudi v Sloveniji našim delavcem v tujini precej več skrbi kot pred leti. Tako so v pripravi kar štirje medrepubliški družbeni dogovori za usklajeno delovanje vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s problemi naše ekonomske emigracije: o kriterijih za zaposlovanje v^fujini in o obveznostih teh delavcev do družbene skupnosti, delovne organizacije in družin; o dopolnilnem šolanju otrok; o osnovnem in strokovnem izobraževanju delavcev in o informativno-propagandni dejavnosti. S temi dogovori ter sklepi in priporočili republiške skupščine o zaposlovanju v tujini so zagotovljene. osnove za nadaljnje urejanje teh vprašanj in zlasti za zmanjšanje odhoda in povečano vračanje ter za večje varstvo naših delavcev in njihovih družin v tujini. Razumljivo pa je, da bo treba te osnove še konkretizirati v načrtih razvoja družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela, sicer bodo ostale le na papirju.
V. B.
NA VRSTI
S poti po Madžarskem
so otroci ...
V prvi polovici letošnjega oktobra je ministrski svet Madžarske sprejel nekatere pomembne ukrepe za povečanje naravnega prirastka prebivalstva. Podatki demografske statistike namreč opozarjajo, da število rojstev nezadržno upada. Medtem ko so v prejšnjem stoletju, zabeležili na Madžarskem 40 rojstev na 1000 prebivalcev,-jih je bilo v letu 1920 le še 20, približno tako gibanje je značilno tudi za obdobje od 1947 do 1955. leta, v obdobju med 1956 in 1966. letom pa so zabeležili celo 12,2 rojstva na 1000 prebivalcev.. V zadnjih dveh ali treh letih je število rojstev sicer nekoliko poraslo, in sicer na 14 do 15 rojstev na 1000 prebivalcev. V zadnjem desetletju se je na Madžarskem zmanjšalo tudi poprečno število otrok na družino, saj zdaj ne znaša niti 2 otroka.
Na Madžarskem ugotavljajo, da je zmanjšana nataliteta predvsem posledica življenjskega standarda oziroma občutno zvišanih stroškov za otroke. Zato so prišli do spoznanja, da mora družba neposredno intervenirati pri kritju izdatkov za otroke, in sicer preko otroških dodatkov in drugih denarnih daja-
tev, z organizacijo otroško-varstvenih ustanov, zdravstvenih ustanov, različnih šol itd. Ugotavljajo tudi, da mora družba zasnovati takšen sistem in takšne ukrepe, da se bodo postopno zmanjševale razlike pri vzgoji in rasti otrok, ki so posledica različnega materialnega stanja staršev.
Na predlog zdravstvenih organov se je madžarski ministrski svet odločil povsem spremeniti doslej veljavni način prekinitve nosečnosti, hkrati pa začeti s široko akcijo za preventivno zaščito. Novoimenovane 3-članske komisije bodo odslej odobravale prekinitev nosečnosti le iz utemeljenih zdravstvenih razlogov, ženskam, ki niso poročene, ali pa tistim, ki nimajo niti lastniškega niti najemnega stanovanja in če že imajo tri ali več otrok, ali če so starejše od 40 let. Ženskam, ki jim bodo komisije dovolile prekinitev nosečnosti, bodo prekinili nosečnost v bolnišnici, nikakor pa ne več v privatni ordinaciji (na Madžarskem namreč še obstaja privatna zdravniška praksa).
Z novimi ukrepi želi madžarska vlada spodbuditi povečanje števila družin s
tremi otroki. Od 1. junija prihodnjega leta se bodo povečali za 100 forintov otroški dodatki za družine z dvema otrokoma, od januarja prihodnjega leta pa bo znašalo nadomestilo za matere z enim otrokom 800 forintov, z dvema 900 forintov, s tremi otroki pa 1000 forintov. Na Madžarskem namreč lahko ostane mati na porodniškem dopustu, dokler otrok ne izpolni tri leta starosti. Z novim letom bodo bistveno povečali tudi pomoč pri nakupu opreme za dojenčka - od sedanjih 700 forintov na 2.500 forintov. Pčdaljšali bodo tudi trajanje bolniškega dopusta za matere - tudi za očete - kadar gre za nego bolnega otroka, in sicer za otroke v starosti od enega do treh let na 60 dni, pri otrocih od treh do šest let starosti pa na 30 dni. Za matere samohranilke se bo ta čas bolniškega dopusta povečal na 60 dni vse do šestega leta starosti.
Z novim letom bodo matere in očetje, ki sami vzgajajo otroke, dobili za enega otroka, ki je mlajši od 14 let, dva dodatna dneva dopusta, za dva otroka 5 dni, za tri in več otrok pa devet dodatnih dni dopusta.
E. P.
Z
barvico
po
Jugoslaviji
Pobarvanka za vrtec, šolo in dom
Vsebina:
Risbe predstavljajo značilne motive z vseh koncev Jugoslavije, tako da dobimo, ko knjigo pobarvamo, pred seboj pisano paleto barv, ki nas obkroža. Potovanje začenjamo v naravi, med rastlinami, srečamo se z živalmi, mesti, hišami, spomeniki preteklosti, skratka z vsem, kar nam oblikuje celotno pestrost in barvitost naše domovine.
160 slik za ceno 11.00 din.
»AUT0MATIKA«
LJUBLJANA, Štrekljeva 6
telefon: 22-803
NAROČILNICA
nepreklicno naročamo pobarvanko
»Z BARVICO PO JUGOSLAVIJI«, po 11 dinarjev	izvodov
sindikalna organizacija ..............................
naslov: ...............-..................................
Datum:
Podpis:
(žig)
..v jugoslovanskih sindikatih
Svet ZSJ
Resolucijo uresničiti
Na zadnji plenarni seji, bila je minuli torek, je Svet ZSJ pretresal osnovne cilje resolucije družbenoekonomskega razvoja v prihodnjem letu. Izrečena je bila ocena, da sindikati podpirajo osnovne cilje resolucije, to pa pomeni krepitev samoupravljanja v skladu z novimi ustavnimi načeli, še zlasti pa krepitev materialne osnove in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, odločno omejevanje inflacije in stabilizacijo tržišča, večjo stopnjo gospodarske rasti ter povečanje učinkovitosti gospodarjenja, pospešeno rast produktivnosti dela in bo (j smotrno investiranje, hitrejše povečevanje življenjskega standarda predvsem z zviševanjem realnih osebnih dohodkov zaposlenih, učinkovitejšo politiko regionalnega razvoja in boljšo borbeno pripravljenost države.
Hkrati s tem pa sindikati opozarjajo, da je treba dosledno zasnovati mehanizem, ki naj zagotovi tudi uresničitev vseh teh ciljev. Delavci namreč upravičeno očitajo, da sprejemamo resolucije, ki ostajajo samo na papirju. Dušan Petrovič-Sane je v svojem uvodnem ekspozeju opozoril, daje vsaka od točk predlagane resolucije za prihodnje leto v celoti sprejemljiva in pomembna. Toda tudi lani in v vseh prejšnjih letih smo si zastavljali podobne naloge, zlasti na področju stabilizacije in standarda, dejstvo pa je, da nismo poskrbeli za njihovo uresničitev. Zato je bilo med letošnjimi razpravami v sindikalnih organizacijah tudi tako ostro zastavljeno vprašanje, kaj storiti, da bi zadane cilje uresničili.
NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU
POZIV DELOVNIM SKUPNOSTIM IN OBČANOM!
Že pet let prispeva vrsta delovnih skupnosti in posameznikov za boj proti raku del sredstev, ki bi jih sicer porabili za osebne novoletne čestitke svojim poslovnim partnerjem in prijateljem. Ta voščila smo nato objavili v časopisih na vidnem mestu.
Tudi letos zbiramo ta voščila, ki jih bomo objavili v vseh slovenskih dnevnikih in tednikih, kakor boste želeli. Naša akcija je že postala vseslovenska in upamo, da je zadovoljila še tako zahtevne darovalce.
Najmanjši znesek za eno objavo v enem časopisu je 500.— din za delovno skupnost, oz. 100.— din za posameznika.
Cenjena sporočila pričakujemo do 14. 12. 1973; na vašo željo vam takoj pošljemo ponudbo z osnutkom naročilnice.
Vljudno vas vabimo, da se odločite za tak način voščil in nas tako podprete v boju proti raku.
VSEM DAROVALCEM ŽE VNAPREJ ISKRENA HVALA!
SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA 61105 LJUBLJANA, pp. 17 tel.: 316-194 DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61001 LJUBLJANA, pp. 591 tel.: 322-862 od 7.30-14.00 razen sobote




Za izkušnjo bogatejši!
Svetovna energetska kriza je potrkala tudi na naša vrata, vendar je pri nas nekoliko blažja kot v razvitih državah. Pri nas so jo povzročili pomanjkanje dolgoročne energetske politike države ter zasi pri gradnji central, prenosne mreže in modernizacije premogovnikov. Skupne naložbe v razvoj elektrogospodarstva so od leta 1966 do 1972 znašale kakih 8 % od skupnih investicij, medtem ko v svetu vlagajo poprečno po 10,5 %>. Prave vzroke krize je treba iskati tudi v gradnji manjših central, saj je vsaka republika hotela imeti svojo elektriko. Nesporazumi in počasno sprejemanje sklepov v posameznih republikah so prav tako zavrli gradnjo visokonapetostne prenosne mreže. Nič čudnega, če je svetovna banka zagrozila, da bo umaknila že odobrene kredite za gradnjo te mreže, čeprav je šlo za nujen krogotok enotnega jugoslovanskega elektrogospodarskega sistema. Elektrogospodarstvo se še vedno ni zmožno dogovoriti o nekaterih bistvenih vprašanjih elektroenergetske bilance, pa je hotelo to delo prepustiti zvezni vladi, kot da se je njej in republiškim izvršnim svetom laže dogovoriti o proizvodnji in delitvi elektrike. Vse to opozarja, da je takoj potrebno začeti urejati razmere v samem elektrogospodarstvu in se tudi čimprej dogovoriti o osnovah razvoja jugoslovanskega elektrogospodarstva do leta 1980.
Vsi ti ukrepi za odpravo energetske krize bodo učinkovali šele čez nekaj let, zdaj pa si iz teme še vedno pomagamo od danes do jutri, kakor vemo in znamo. Predstavniki elektrogospodarstva so tako podpisali samoupravni sporazum o varčevanju in omejitvi porabe, ki med drugim predvideva izklop vseh cestnih ter drugih svetlobnih reklam, medtem ko naj bi razsvetljavo izložb, javno razsvetljavo ulic, trgov in drugih objektov zmanjšali na minimum varnosti. Energetiki tudi predlagajo maksimalno varčevanje z elektriko v javnih, družbenih in poslovnih prostorih, v gostinstvu, gospodinjstvih in drugod. Prizadevajo si za skrajšanje delovnega časa v trgovini, posebno v jutranjih urah. Predlagali so tudi skrajšanje programa vseh TV studiov za dve uri v zgodnjih urah. urah, ta predlog pa je večina TV studiov tudi že sprejela.
Ze v septembru se je vedelo za pomanjkanje električne energije, ukrepe za njeno varčevanje pa sprejemamo šele sedaj. Ta čas bi lahko izkoristili, če nič drugega, za zagotovitev zadostnih količin goriva za termoelektrarne. Tako pa premogovnikom kot elektrogospodarstvu vsiljujemo obveznost, da naredijo vse, da bi zagotovili čim večje količine energije. Tudi od razdeljevalcev nafte se zahteva, da dajo prednost pri oskrbovanju elektrogospodarstvu ter da zagotovijo zadostne količine goriva. Ko toka ni, ni vprašanje niti cena! Ena naših elektrarn zato namesto mazuta uporablja kot gorivo celo čisfi bencin, oživili smo konzervirane elektrarne itd. To je verjetno najbolj zgovoren dokaz, koliko nas stane zamujanje pri odločanju!
Vendar pa sedanja energetska kriza tudi zdravilno učinkuje na našo ekonomsko misel in pamet. Tako se geslo ,,vrnitev k premogu“ očitno vse bolj širi v jugoslovanskem gospodarstvu in energetiki. Če vemo, da Jugoslavija lahko zagotovi 150 do 200 milijonov ton gospodarsko upravičene proizvodnje premoga letno, seveda z ustreznimi naložbami v nove rudnike in dnevne kope, nam ni treba trepetati zaradi energetske prihodnosti države, vsaj ne še v tako bližnji prihodnosti.
Ne samo to! Spomladi bodo začeli graditi daljnovod skozi Slavonijo in Baranjo. Ta daljnovod je sestavni del daljnovoda Obrenovac-Erne-stinovo-Zagreb ter enotnega jugoslovanskega elektro omrežja, ki naj bi kot prstan pokril vso državo. Z dograditvijo daljnovoda bo postala slavonsko-baranjska regija pomembno križišče za ,,domačo“ in mednarodno menjavo električne energije, ker se bo naslanjala na električno omrežje sosedne Madžarske. Elektroenergetska kriza nas je torej resno opozorila, da je treba pospešiti da je treba pospešiti povezovanje celotnega gospodarstva in porabe s proizvodnjo, od rudnikov prek elektrarn do distribucije, od surovin prek obdelave in transporta do prodaje, obenem pa v procesu tehnološke integracije krepiti jugoslovanski sistem in njegovo vključevanje v mednarodni prostor. To pa je tudi nekaj!
V.B.
OD NAŠEGA DOPISNIKA
Zaostanek za planskimi prizadevanji
Zadnje seje skoraj vseh skupščinskih organov v C mi gori so bile posvečene analiziranju doseženih planskih predvidevanj te republike za obdobje od 1971. do 1975. leta, izvajanju ustavnega načela solidarnosti in možnosti zmanjšanja socialnih razlik. Kot ocenjujejo poslanci obstaja precejšen razkorak med planskimi predvidevanji in dejanskimi dosežki. Dosežene stopnje gospodarske rasti so nižje od planiranih in tistih, ki jih dosegajo v večini držav vzhodne Evrope. Učinkovitost gospodarjenja in produktivnost izpričujeta nekatere elemente stagnacije, stopnja inflacije pa povzroča resno nestabilnost na
tržišču. Stopnja samoupravnega urejanja gospodarskih gibanj ter stopnja integriranosti in trajnejše poslovne povezanosti ne dosega zadovoljive ravni, nekateri medrepubliški dogovori, ki so temeljnega pomena, kot denimo o razšiijeni reprodukciji, o planiranju, davčnem sistemu, še niso sprejeti!
Po družbenem planu razvoja Črne gore naj bi družbeni proizvod do leta 1975 naraščal po stopnji 9,5 % letno. Podatki pa pričajo, da se je družbeni proizvod povečal letno komaj za 4,8 %, kar je za 10 % za jugoslovanskimi gibanji. Letos je sicer začela obratovati industrija aluminija v Titogradu, kar bo nekoliko popravilo gibanja v prihodnjem obdobju, zlasti v industriji, ki občutno zaostaja za planskimi predvidevanji. Temu nasprotno pa se turistično go-

post«1'”
melbrosia®
■M-
spodarstvo razvija v skladu s predvidevanji, občutno narašča tudi trgovinski promet, narašča zaposlenost. In slednjič skupščinska razprava opozarja, da občutno zaostaja gradnja temeljnih gospodarskih objektov, standard delovnih ljudi pa je padel pod raven v letu 1970.
Poseben problem pomeni za Črno goro razvoj nerazvitih področij. V občinah, ki so označene kot najbolj nerazvita področja, so investicije v minulih letih znatno nižje od planiranih. Dejstvo je namreč, da v teh občinah niso mogli uporabiti lastnih sredstev za participacijo in zato tudi niso mogli uporabiti sredstev sklada za nerazvita področja. Tako v štirih najmanj razvitih občinah Črne gore niso naslovili niti enega zahtevka za odobritev kredita na investicijsko banko v Titogradu. Tako kljub čedalje očitnejši potrebi po hitrejšem razvoju nerazvitih področij, ostajajo neizkoriščena v ta namen rezervirana sredstva — kakih 200 milijonov dinarjev.
J. STOJANOVIČ
SRBIJA
ODKUP LET?
POHOD V S VETLO PRIHODNOST

Odbor za kadre pri gospodarski zbornici v Zaječaru je podprl predlog, da bi z družbenim dogovorom uredih način določanja višine in rok — do kdaj zavarovanci lahko uresničijo pravico do predčasne starostne upokojitve. V Timoški krajini, posebno v rudarsko topilniškem bazenu Bor, vztrajajo, naj bi uveljavili možnost odkupa delovne dobe od enega do petih let. Delovne orga-
nizacije so pripravljene odkupiti delovno dobo za bolne ter onemogle delavce, na njihovih mestih pa zaposliti zdrave, mlade in strokovne delavce. To ni samo human odnos do takšnih
delavcev, temveč tudi ekonomski interes delovnih organizacij. To bo — po mnenju gospodarstvenikov — tudi pospešilo proces zaposlitve novih delavcev.
Josip Broz Tito v razgovofj1 ob 25-letnici časnika ,,Voj' no delo“:
Jugoslovanska ljudska armad* in teritorialna obramba sta eno'' na oborožena sila naše držanj tako kot mora biti enoten tud sistem splošnega ljudskega od' pora v celoti, saj to zahteva na' rave družbenopolitične ureditve ■ ter narava in fiziognomija mote bitne vojne. Obramba katerega-koli dela našega ozemlja enak0 zadeva vse nas. Oborožene sije organiziramo tako, kot najbolj6 ustreza našemu samoupravnem}1 sistemu, gospodarskim mor nostim države in zahteva^1 uspešnega bojevanja oborož6' nega boja. Dobro organizirane1,1 čedalje bolje izurjene in opre®’ Ijene sile teritorialne obramb6} za katere skrbijo vse družben0' politične skupnosti, so pome®' ben dejavnik naše obramb® sposobnosti. Jugoslovansko lju°j sko armado moramo še nap®) opremljati s sodobno oborom' vijo in opremo, dobro mora®0 uriti in strokovno izpopolnjevan poveljnike in vojake, tako dab° iz dneva v dan močnejša in boji pripravljena. Prav tako je tu® teritorialno obrambo treba 56 naprej opremljati v skladu ' enotnimi cilji, načrti in doktrin0 uporabe oboroženih sil. Jugosl°' vanska ljudska armada in teritfj rialna obramba sta dve obl® organiziranja oboroženih sil ! enotnimi razrednimi, političn®11 in vojaškimi cilji. Obe komp0’ nenti naših oboroženih sil ima® isto družbenopolitično vsebin0-
STANE DOLANC, sekretar IB predsedstva ZKJ, v razg°' voru za ljubljansko TV:
Izredno pozornost in pomen| smo pripisovali delovanju gosp0} darskega sveta, ki naj bi premo' stil vse tisto, kar je še različnega v konceptih med republikami, med pokrajinami, ki naj bi z raz-reševanjem konkretnih konflikt' nih situacij hkrati gradil tudi ek' mente novega koncepta gosp0' darskega razvoja Jugoslavije. K0-muniste, ki tam delajo, smo m
dolžili, da z vso odgovornostjo
takoj -začno razreševati ta pr°' blem. Mislim, da stvari gled6 tega gredo prepočasi. No, zvez® izvršni svet si prizadeva, da bi s6 stvari začele razreševati. Misli®, da je na vsak način treba v te® smislu zvezni izvršni svet tu® podpreti, vendar brez angah' ranja vseh družbenih in politi0' nih dejavnikov, vseh oiganOv samoupravljanja v tej sferi, na vseh ravneh, od temeljne organi' zacije združenega dela pa “° zveznih organov, državni® samoupravnih in tako naprej, stvari ne bodo še stekle, če fle bo ta odgovornost do konca z® ostrena. Predvsem bi poudam. da bo zveza komunistov vztrajala na odgovornosti, tudi i®i osebni.	I
Dr. EMIL LUDVIGER, član ZIS na tiskovni konferenci-
Letos se je znatno povečala zunanjetrgovinska menjava z državami v razvoju, kar pome®> da intenzivneje uresničujemo dokumente s konference neuvrščenih držav v Alžiru. Izvoz blaga v države v razvoju se je povečal za 85 %, skupna udeležba našega izvoza v države v razvoj0 pa se je povečala z lanskih 7,3 ^ na 11,3%.	_ .	.
Izvoz in uvoz sta najhitreje naraščala z državami zahodno evropskega konvertibilnega po® ročja. Izvoz je bil večji za 30,6 %, uvoz pa za 38 %. je bila menjava tudi z država® vzhodnoevropskega klirinškega področja — izvoz je bil večji za 16,1 % uvoz pa za 33,9 %.
Po zaslugi povečanja neblagovnih nakazil, dohodkov od turizma in nakazil naših delavcev smo ustvarili 1689 milijonov dp-laijev deviznih rezerv. Na devizna nakazila računamo tudi p® hodnje leto, čeprav bo energetska kriza vplivala na konjunkturo v razvitih državah.

PODOBE
NAŠEGA
ČASA
K novinarskemu novincu Pepelu Začetniku, ki odhaja na teren po izjavo avtentičnega nosilca neposrednih odnosov, prisede povsem po naključju Polde Poš, redni vozač, močno zdelan od dela, mrzlega kosila in dveh, treh velikih piv.
— O, Pepi, si res ti? Polde Poš ne skriva svojega veselja nad nepričakovanim srečanjem: s svojo veliko dlanjo prisrčno lopne tovariša Začetnika po plečih.
— Jaž, Polde, jaz! se tudi Pepi razveseli novega soseda na klopi. Čeprav jo motorka reže po tirih, je čas veliko krajši, če mine med pomenkom.
— Se še spomniš tistih časov, ko sva skupaj trgala hlače v osemletki?
— Seveda se jih spomnim, Polde!
— Na, potegni!
— Ne, hvala! se Pepe naglo ubrani domače pletenke.
— Od kdaj si pa takšna kislica? se začudi Polde. — Pa ne, da te kaj hudo mori?
— Res me mori.
— Vedno si imel glavo na pravem mestu. Kar težko bi verjel, da ti lahko kakšna stvar spodmakne tla pod nogami. Skozi šole si se menda srečno prebil, ne?
— To ja. Pa saj ne gre za šole . . .
— Da ne gre? Ko bi jih le jaz imel toliko pod streho kot ti, to bi jim posvetil! Ko bi imel takrat tvojo pamet . . . Tako pa .. .
— Si pa vsaj svoj gospod reče Pepe Začetnik otožno.
— Jaz sam svoj gospod? Ta je pa dobra! Gospod pa, gospod! In Polde se začne iz srca smejati. — Kaj ti nisi?
— Ne, jaz pa nisem! Pepelu se na obrazu bere, daje hudo potrt.
-v No, Pepe, zdaj pa šalo vstran in mi po pravici povej, kaj te tare. Tudi takrat v osemletki, ki je jaz nisem cele spravil pod kapo, sva si med seboj vedno pomagala; ti meni pri številkah, jaz tebi v tepežih . . . Kar tega se spomni ih se ne kisaj .. . Kaj te tare?
— O, ko bi bilo! Še največ preglavic mi povzroča baza. Kar zadnje čase prinesem uredniku Bodežu s terena, je zanj pjemalo avtentično.
— Oprosti, spet ne razumem, o čem govoriš . . . Bodi vendar bolj jasen!
— V službi mi naročajo, naj govorim z delavci, ko pa pridem v tovarno, mi dajo kakšnega drugega človeka, ki se muči, da bi govoril tako kot delavec, vendar se mu ne posreči. Moj urednik Janez Bodež me takoj spre-
— No, pa me poslušaj! Kot veš, sem že deset let vozač, vendar še nič ne kaže, da bi dobil stanovanje od podjetja. Pa so jih imeli, le da za nas, vozače, ne, ampak za ljudi iz uprave. Prodali so jim jih za polovično ceno tako, da so zdaj skoraj vsi zastonj pod streho .„. Zdaj, pravijo, bomo končno prišli na vrsto tudi mi, vozači, vendar bomo morali delati ob sobotah in nedeljah za solidarnostni sklad, drugače ne bo de-naija. Le zakaj niso raje na-
Koristen nasvet
— Služba!
-	In kdo ti stoji na prstih?
-	Delo mi ne gre dobro izpod rok . ..
— Kakšno delo pa imaš? Zaguljeno? Kaj delaš?
— Pišem!
-	Pa menda ja ne spet kakšnih pesmi, kot je bila tista o Francki, ki. ..
— Tiho bodi, ljudje poslušajo! Za časopis pišem.
— Aha! pokima razumevajoče Polde. — O čem pa kaj pišeš?
— Največ o pozitivnih premikih v bazi in o tem, kaj je kdo rekel.
— Daj no, prosim te, bodi vendar bolj domač, saj te čisto nič ne razumem! Praviš, da pišeš o tem, kaj je kdo rekel? Kdaj pišeš o tem?
— Če ima kdo kakšen govor, takrat napišem, kaj je povedal...
— Aha, že razumem! To pa ni težko. Dobro poslušaš, napišeš, kar slišiš, pa je. Zaradi takšnega dela bi te res ne smelo metati s tira. Je samo takšno?
glbua, ko mu nosim takšne podtaknjene stvari na pisalno mizo. Vidiš, Polde, tako postajam že prve dni svojega poklica slab delavec. Nobenega pravega veselja ne čutim več do dela, ki me je nekoč tako veselilo . ..
— Ti bodo odbili kaj od plače? vpraša Polde radovedno.
— Zdaj, ko se še učim, najbrž ne! reče Pepi.
— O, potlej ti ni pa še nič hudega, nikar se ne kisaj! Meni odbijejo deset odstotkov od škarta, ki ga napravim, da o plavih ne govorim. K sreči jih nimam veliko, drugače bi hodil prvega prazen domov. Verjemi mi, zate pa je veliko bolje, da se v tovarni še pravi čas zavarujejo pred tvojimi nadležnimi vprašanji, saj bi ti lahko takšno spraševanje bolj škodilo, kot koristilo . . .
— Kako to misliš?
— Če bi pisal resnico, bi ne preganjali samo tebe v službi, ampak tudi tistega, ki ti je pravil resnične stvari. . .
— Ne verjamem!
stavili prave cene za vsa prodana stanovanja, kaj praviš? Pa ni samo to! Hčerko sem poslal v šolo. Najprej je bila vlakarica tako kot jaz, zdaj je v internatu. Komaj sem ji izvrtal tistih 30 starih tisočakov štipendije, da laže diham. Hčerka našega komercialnega pa jih pri prijateljski firmi dobiva po 70, njen fant prav toliko, precej dodajajo starši in tako že ves čas študija varčujeta za stanovanje. Potem bodo nekaj primaknili še štipenditorji . . . Vidiš, kako znajo nekateri pravi čas poskrbeti za stanovanja svojih otrok, jaz pa še za svojega ne morem . y. Kaj praviš na to?
— Skoda, velika škoda! vzdihne Pepe Začetnik.
— Zakaj škoda?
— Zato ker izjava na cesti, v vlaku, v gostilni itd. ni vredna piškavega oreha.
— Kaj misliš, da ni res, kar ti pravim? Bi me rad žalil? Samo dobro ti hočem, da se ne bi po nepotrebnem zaletaval, se smešil, zapletal, ti pa . .
VINKO BLATNIK
Kozerija
Urednik mi je naročil, naj na kozerijski način napišem nekaj misli o našem zdajšnjem načinu kadrovanja in o izbiri ter evidentiranju kandidatov za pomembne družbenopolitične in gospodarske funkcije. Tri dni sem se pogovarjal s predsedniki volilnih komisij in komisij za evidentiranje kandidatov in napisal sem tri kozerije. Prvo je urednik odklonil, ker je bila, kot je dejal, poanta preveč anarhistična. „Ne pozabi", mi je svetoval, „da je naša kadrovska politika končno vendarle postala sestavni del dmžbene revolucionarne prakse". Druga je bila premalo sodobna, pozabljaš na delegatski sistem", seje hudoval moj šef, „in na vse tisto pozitivno, kar nam je prinesla nova ustava". In sem mu prinesel še tretjo kozerijo, ki jo je sprejel in objavil.
Tole sem napisal:
V Suhem dolu so že letošnjo pomlad spoznali, da je njihov način kadrovanja zastarel. Zgodilo se je namreč, da so se trije njihovi družbenopolitični funkcionarji nenadoma preselili v drugo krajevno skupnost, in potlej so nekaj mesecev iskali kandidate za nove vodilne tova-
riše. To je bilo za njih, kot so mi ondan rekli, dobra šola, zato so sklenili, da bodo v bodoče pripravljali kadre na zalogo. Evidentirali so vse občane in samoupravljavce, ki so po svoji politični pripadnosti, strokovni usposobljenosti in razredni zavesti imeli možnosti, da postanejo morebitni kandidati za to ali ono politično in gospodarsko funkcijo. Po-
CE SE BO POL TEGA URESNIČILO, PA BO RES SREČNO LETO.. .!
I. Antič
moraš pri tem izigrati ta ali oni predpis in najti kakšno luknjo v zakonodaji.
Tretji je najprej dolgo razmišljal in potem psihologom povedal, da je vsota dveh dvojk lahko tri, morebiti pa tudi pet — odvisno od trenutnih družbenoekonomskih instrumentov.
Na sestanku suhodolskega političnega aktiva so se potlej dogovorili, da bodo
llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllll
bodo tako zagotovili delav sko večino v konferenci Potem je stari direktor „Bla-govnice" odšel v pokoj in treba je bilo izvoliti novega. Kaj mislite, za koga so se odločili? Rekli boste: za drugega testiranega kandidata. Pa ni res. Z občine so jim poslali za direktorja sedanjega poslanca, ki bo prihodnjo pomlad zgubil mandat.
Volilne zagonetke
klicali so na pomoč še psihologe iz občinskega središča, ki so najprej temeljito znanstveno preučili anketne liste vseh evidentiranih Suhodolčanov, potem pa so povabili na razgovor tri najboljše izmed dobrih kandidatov. Vsi trije so najprej risali hiše, potem so reševali rebuse in v skrivalnici ugotavljali, kje tiči zajec, končno pa so vsakega posebej vprašali, koliko je dva in dva.
Prvi je dejal, da na taka neumna vprašanja sploh ne bo odgovarjal, če pa že hočejo vedeti, koliko je dva in dva, naj gredo v prvi razred osnovne šole, kjer vsak smrkavec ve, daje to štiri.
' Drugi se sploh ni razburjal in je rekel, da je dva in dva sicer v šoli štiri, v gospodarstvu pa je lahko pet, seveda
prvega, ki je očitno pošten, kandidirali v občinski partijski komite, drugega,kije gospodarsko preudaren, bodo lahko porabili za direktorja svoje „Blagovnice“, kajti stari direktor bo v kratkem odšel v zasluženi pokoj, tretjega, ki pa je, kot kaže, najbolj družbenopolitično podkovan, so namenili za odbornika občinske skupščine.
Nedavno tega so suhodol-ski komunisti volili svojega delegata za občinsko partijsko konferenco. Kaj mislite, koga so izvolili? Rekli boste: prvega izmed treh testiranih kandidatov. Pa ni res! Iz občinskega komiteja so jim poslali volilne liste z imenom nekega povsem neznanega kandidata in so jim po telefonu sporočili, da bi bilo prav, če ga izvolijo, ker
Vse to je suhodolske aktiviste tolikanj ujezilo, da so včeraj na sestanku političnega aktiva zahtevali, naj tretjega testiranega kandidata, torej tisKga, ki je dejal, da je dva in dva lahko tri, lahko pa tudi pet, in da je to odvisno od trenutno družbenoekonomskih instrumentov, kandidirajo za predsednika občinske kandidacijske komisije.
O prihodnjih kandidacijsko volilnih dogajanjih v Suhem dolu vam bomo še poročali.
P. S. Na uho naj vam povem, da sem v minulih dveh desetletjih že nekajkrat objavil tako ali tej podobno kozerijo. In vendar je bila vedno aktualna. Žal — tudi letos.
JANEZ VOLJČ
llllllilllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!lllllllllllllll||||||||||
Razprava in dogovarjanje o izhodiščih, osnovah in merilih za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974
Po novih ustavnih načelih mora delavec - zavarovanec sam odločati o celotnem dohodku, ki je rezultat njegovega dela. Torej tudi o tistem delu njegovega dohodka, ki ga v obliki prispevka daje za družbene dejavnosti, kot so zdravstvo, prosveta, kultura, znanost, telesna vzgoja, raziskovalna dejavnost, otroško varstvo in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje. Da bi se delavec — zavarovanec lahko odločil o tem, v kakšnem obsegu naj daje sredstva*za posamezne dejavnosti oziroma za kakšne namene se uporablja prispevek, je potrebno, da je seznanjen s programom posameznih dejavnosti, s težavami, ki so v posameznih dejavnostih, in z možnostmi nadaljnjega razvoja oziroma izboljševanja dejavnosti. Prav za ta namen je izvršni svet skupščine SRS pripravil izhodišča družbenoekonomske politike in okvire razvqja SRS v prihodnjem letu, na osnovi katerih so bila pripravljena izhodišča za družbeni dogovor o splošni in skupni porabi za prihodnje leto. En del izhodišč za dražbeni dogovor o splošni in skupni porabi obsega tudi potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav je obseg pravic skoraj v celoti določen z zveznim ali republiškim zakonom in program ne more kaj prida omejevati dejavnosti oziroma potreb skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je vendar potrebno, da se vsi, ki bodo sodelovali v pripravah za dražbeni dogovor, seznanijo s stanjem v tej skupnosti in z njenimi potrebami. Saj bo samo tako delavec vedel, za kaj mora plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V mesecu decembru so že bili po regijah posveti o izhodiščih za družbeni dogovor o splošni in skupni porabi v prihodnjem letu. Ti posveti naj bi predvsem mobilizirali ter seznanili dejavnike v občinah z namenom in obliko razprave, ki bo o tem vprašanju morala biti opravljena v mesecu januarju tudi v občinah. Posebne koordinacijske komisije v občinah, sestavljene iz predstavnikov občine, sindikatov in delovnih organizacij, bodo morale organizirati razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela, da se bodo delavci lahko izrekli o programih posameznih družbenih dejavnosti in o načinu financiranja teh dejavnosti. Šele po razpravah v organizacijah združenega dela bo lahko sklenjen splošni družbeni dogovor o financiranju skupne in splošne porabe v prihodnjem letu, za pokoj-ninsko in mvalidsko zavarovanje pa bo sklenjen še poseben dražbeni dogovor o osnovah, izhodiščih in merilih za določitev stopenj prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav za te razprave v organizacijah združenega dela v občinskem merilu objavljamo tu že usklajen PREDLOG (osnutek smo objavili v 38. št. DE, 29. septembra) DRUŽBENEGA DOGOVORA O IZHODIŠČIH, OSNOVAH IN MERILIH ZA DOLOČITEV STOPENJ PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN O SREDSTVIH REZERV ŽA LETO 1974, NJEGOVO OBRAZLOŽITEV TER OCENO OBVEZNOSTI, NAČIN KRITJA IN IZRAČUN POTREBNIH PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1974. S tem bo velikemu krogu delavcev -zavarovancev omogočeno, da se seznanijo s potrebami pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da pri določitvi prispevnih stopenj vedo, za kakšne namene bodo ti prispevki porabljeni. Čeprav so pravice iz tega zavarovanja določene skoraj v celoti že z zakoni, bodo delavci — zavarovanci v teh razpravah vendar lahko dali svoje pripombe na sedanjo ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na njegovo izvajanje. Za varstvo delovnih invalidov, zlasti za njihovo usposabljanje in ustrezno zaposlovanje, pa bo moral še v letu 1974 biti izdelan program za območje občin.
Na podlagi 90. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72) in 260. ter 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) sklenejo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, izvršni svet skupščine SRS, Zveza sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o izhodiščih, osnovah in merilih za določitev stopenj prispevkov za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in o sredstvih rezerv v letu 1974.
1.
Podpisniki so se sporazumeli, da je treba z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 zagotoviti:
-	kritje tekočih obveznosti v skladu s predpisi;
-	kritje primanjkljaja iz leta 1973;
-	dopolnitev poslovne rezerve za obratna sredstva, da bo zagotovljeno redno izplačevanje dajatev le ob delnem najemanju bančnih kreditov.
II.
Podpisniki ugotavljajo, da izločanje v varnostne rezerve skupnosti v tem letu ni mogoče.
III.
Tekoče obveznosti pomenijo:
1.	Denarne dajatve za leto 1973, povečane za:
a)	denarne dajatve za 4,3 % povečanja števila novih upokojencev v letu 1974;
b)	povečanje pokojnin v poprečju za odstotek, s katerim so se v letu 1973 povečali nominalni osebni dohodki na zaposlenega.
2.	Prispevki (za zdravstveno varstvo upokojencev, otroško varstvo in dodatek ter stanovanjski prispevek) po skupni stopnji teh prispevkov, kot jih za leto 1974 planirajo te dejavnosti.
3.	Prispevek za rekreacijo upokojencev v višini tega prispevka iz leta 1973, povečanega za povečanje pokojnin (16,3 %) in prirast upokojencev (4,3 %), skupaj torej za 20,6 %.
4.	Stroški rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.
5.	Stroški za izvajanje zavarovanja, ki vključujejo stroške strokovne službe in obresti za kredite za manjkajoča obratna sredstva.
6.	Ustrezen del pokojnin za upokojence, ki so delali v SR Sloveniji, pokojnino pa so prejemali v eni od drugih republik oz. pokra-
Pn-	IV
Poslovna rezerva skupnosti se dopolni, tako da bo do konca leta 1974 dosegla, skupaj z ostankom rezerve po zaključnem računu za leto 1973,10 % letnih tekočih obveznosti sklada.
V.
Obveznosti iz prye točke tega dogovora se pokrivajo z naslednjimi dohodki:
1.	S prispevkom zavarovancev iz osebnega dohodka;
2.	S prispevkom organizacij združenega dela, in to:
—	za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni,
—	za zavarovalno dobo s povečanjem;
3.	S prispevkom delodajalcev za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni.
4.	Z drugimi prispevki in dohodki, in sicer s:
—	povračilom federacije in republike za posebne ugodnosti udeležencev NOV in drugih zavarovancev;
—	povračilom za sorazmerni del pokojnin, ki ga skupnost prejme od drugih skupnosti za upokojence, ki so bili o svoje delovne dobe zavarovani pri drugih skupnostih;
—	preostalimi dohodki.
Skupnost določi stopnjo prispevka zavarovancev, tako da z dohodkom iz tega prispevka krije tisti del izdatkov, načrtovanih za leto 1974, ki presega znesek dohodkov iz točke 2, 3 in 4 iz prejšnjega odstavka.
Višino prispevka za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem določi skupnost, tako da z njimi krije večje obveznosti iz teh rizikov.
VI.
Podpisniki so ugotovili, da so izhodišča tega dogovora izvedljiva, če bodo za leto 1973 prispevki obračunani in vplačani za čas od I—IX po stopnji 12,7 %, za čas od X-XII pa po stopnji 14,7 %.
VII.	\
Skupnost bo za planiranje izdatkov in dohodkov vzela uradne podatke zavoda SRS za planiranje glede mase osebnih dohodkov, planirane za leto 1974, in glede nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega, po katerem se ravna povečanje pokojnin.
Podpisnikom tega dogovora se predloži v mnenje še osnutek sklepa o prispevnih stopnjah za leto 1974 pred obravnavo v skupščini skupnosti.
VIII.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo storili vse za zagotovitev likvidnosti skupnosti, ki je potrebna za redno izplačevanje pokojnin.
dinacijski komisiji izvršnega sveta. Predlog je izdelan na temelju meril in osnov, ki jih je posredoval zavod SRS za planiranje, in na podlagi skupno dogovorjene metodologije.
Predlog so pregledali in uskladili dne 9. 11. 1973 pooblaščeni predstavniki, ki so jih imenovale vse štiri podpisnice družbenega dogovora in je v sedanji obliki plod usklajevanja med njimi.
Predloženo besedilo je v celoti usklajeno, edino predstavnik Zveze sindikatov Slovenije je imel pomislek glede enotne stopnja j prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem. Po njegovem mnenju naj bi šel pri premogovnikih del tega rizika na breme solidarnosti vseh zaposlenih.
Naknadno je predstavnik izvršnega sveta zahteval, da se vnesejo še dodatne formulacije. Predstavniki drugih treh podpisnic na sestanku 14. 11. 1973 sicer menijo, da so dosedanje dikcije tretje točke boljše kot dikcija, ki jo izrecno zahteva predstavnik izvršnega sveta, vendar pristajajo tudi na sedanjo, ker z zavrnitvijo predlaganega besedila ne bi hoteli zavlačevati ali celo ogroziti soglasja vseh štirih podpisnic. Ne morejo pa pristati na zahtevo, da se višina izločanja v rezerve ne opredeli, in zahtevajo, da rezerva znaša 10 /c letnih izdatkov. V nasprotnem primeru bi bilo treba kot so; podpisnika družbenega dogovora vključiti banko, ki naj zagotovi kreditiranje.
OCENA OBVEZNOSTI IN NJIHOVEGA KRITJA TER JZRAČUN POTREBNIH PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1974
(Po izhodiščih zavoda SRS za planiranje in usklajeno na koord>' nacijah IS. Izračunano po sestanku predstavnikov podpisnic družbenega dogovora 9.11. 1973.)
OCENA REALIZACIJE IZDATKOV V LETU 1973
—	Denarne dajatve I—IX
—	povečanje števila upokojencev X—XII ocena: 1110 x 1335 x 3 (4,2 % prirast)
—	denarne dajatve X—XII brez povečanja števila upokojencev (IX = 259 x 3,1)
—	prispevki 14,48 od denarnih dajatev
—	prispevki za rekreacijo upokojencev
—	rehabilitacija
—	stroški za izvajanje
—	Skupaj izdatki:
V milijonih dinarje'1 2.282,2C
4,5
3.083,5
797,C 446,5 46,1 70,j 61,» 3.708^i
IX.
Ta družbeni dogovor velja z dnem podpisa in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Ljubljana, dne ...
Podpisniki družbenega dogovora:
Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Za izvršni svet skupščine SR Slovenije Za zvezo sindikatov Slovenije Za gospodarsko zbornico Slovenije
OBRAZLOŽITEV PROGRAMA 0 IZHODIŠČIH, OSNOVAH IN MERILIH ZA FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V LETU 1974
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji izplačuje v letu 1973 pokojnine 190.000 upokojencem.
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so skoraj v celoti določene z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Statut skupnosti te pravice le konkretizira. Po finančnem učinku gledano povzročajo 99 % vseh izdatkov pravice, ki jih daje zvezni zakon.
V	letu 1973 bo skupnost za kritje vseh pravic in z njimi povezanih stroškov porabila 3.708 milijonov dinarjev in izplačala pokojnine uživalcem v poprečni višini 1.335 din. Čeprav je poprečni osebni dohodek zaposlenih v SR Sloveniji za 16 % višji od tistega, ki velja za SFRJ, so starostne pokojnine v SR Sloveniji nižje od poprečnih jugoslovanskih. Vendar še te le s težavo izplačujemo, saj mora skupnost že tri leta poslovati z dohodki, ki so nižji kot izdatki. Zato je v oktobru 1973 porabila vse rezerve, nima več lastnih obratnih sredstev in se pokojnine izplačujejo izključno iz bančnih kreditov. Na ta način odvzema skupnost gospodarstvu vsak mesec nekaj sto milijonov dinarjev kreditnih sredstev; v oktobru je znašal kredit 330 milijonov dinarjev.
Ker bo v zadnjih treh mesecih leta 1973 veljala stopnja prispevka zavarovancev 14,7 %, bo mogoče oblikovati obratna sredstva v taki višini, da bi lahko za januar prihodnjega leta izplačevali pokojnine ob znatno manjšem bančnem kreditu.
V	naši republiki pride na 3,4 aktivnega zavarovanca en upokojenec. V podobnem položaju je še Hrvaška, ki pa ima bistveno večje prispevne stopnje.
Z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 je treba zagotoviti:
—	kritje tekočih obveznosti v skladu s predpisi;
—	kritje primanjkljaja iz leta 1973;
—	dopolnitev poslovne rezerve za obratna sredstva, da bo zagotovljeno redno izplačevanje dajatev le ob delnem najemanju bančnih kreditov.
Skupnost je že 20. 10. 1973 poslala vsem podpisnikom osnutek družbenega dogovora z obrazložitvijo in kvantifikacijo. Na ta osnutek so dali pripombe Zveza sindikatov Slovenije in izvršni svet.
Na podlagi teh pripomb in izhodišč oziroma metodologije, ki sta jih posredovala republiški zavod za planiranje in republiški sekretariat za delo, je bil 7. 11. 1973 izdelan skupen usklajen predlog. Predlog oziroma izhodišča zanj so bila usklajena na pristojni koor-
OCENA REALIZACIJE DOHODKOV ZA LETO 1973
—	Pod predpostavko, da se bo masa OD v letu 1973 povečala za 20 % (23.184) v primerjavi z letom 1972 in da bo sklad realiziral prispevek zavarovancev v obdobju I—IX po stopnji 12,7 % in za čas X—XII pa stopnji 14,7 %, bo znašal prispevek zavarovancev
—	prispevek za nesreče pri delu in za zavarovalno dobo s povečanjem
—	povračila republike in federacije
—	drugi dohodki Skupaj dohodki Skupaj izdatki
—	predviden deficit v letu 1973
3.107,7
96,6, 4? 1,6,
l0’i
3.685,1
3.708,3
_ 22,5;
OCENA TEKOČIH OBVEZNOSTI ZA LETO 1974
—	Denarne dajatve v letu 1973
—	denarne dajatve za povečanje števila upokojencev za 4,3 % (3.083 x 4,3/100)
—	valorizacija za 16,3
—	alikvotni del pokojnin (za upokojene delavce, ki so delali v SRS, pokojnino pa so prejeli v eni od drugih republik)
—	Skupaj*denarne dajatve	3.763,7
—	prispevki 15,17 od denarnih dajatev 8,92+4,0+ 1,85 + 0,4
—	prispevek za rekreacijo upokojencev (povečanje za 20,6 %)
—	rehabilitacija (135 %)
—	stroški izvajanja (izvajanje 120 %, obresti 306 %y
Skupaj
3.083,5
132,6!
502,6!
45,0
571,7
73,1
4.559,0
SKUPNE OBVEZNOSTI SKLADA ZA LETO 1974
—	Tekoče obveznosti	4.559,0
Kritje primanjkljaja iz leta 1973	22,5
—	Dopolnitev poslovne rezerve za obratna
sredstva	l52/;
Skupaj obveznosti	4.734,4
DOHODKI
—	prispevek za primer nesreče pri delu po stopnji 0,72 v letu 1974
-	prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po poprečni stopnji 0,26 % v letu 1974
-	povračilo federacije (valorizacija 16,3 in 4,3 prirasta)
-	povračilo republike (valorizacija 16,3 in 4,3 prirasta)
—	alikvotni del pokojnin, ki ga dobimo od drugih republik
—	drugi dohodki Skupaj
PRISPEVEK ZAVAROVANCEV
-	predvideni bruto OD za leto 1974	27.534,4 mio
—	prisp. stopnja zavarovancev	14,06 %
Skupaj dohodki:
198,2
71,6 488,8 j 82,5
17,3
s.J:
863,4
3.871,6 4.734,4 i
• REPUBLIŠKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NAČRTUJE
■
1
Z veliko
mero
realnosti
Nesporno je spoznanje, da ■ je letos meja višine dohodka 1 na družinskega člana, ki je ;a še dopustna za pridobitev . Pravic do otroškega do-K da tka, kljub zapisanemu na-e Čelu in težnjam, dajo bomo
usklajevali z gibanji osebnih
dohodkov in prilagajali na- i
rritrl-inriJclrim otrr\_ !
raščajočim življenjskim stro
1 hva, saj je ostalo kar 16 %
&ega varstva, ki je bila po- | Čečena razpravi o izhodi- j ^ Ščih za program in financira- l V nje otroškega varstva v letu j ’j 1974. Na seji so poudarili, j da čaka skupnost posebno j 'J na področju financiranja še \ do konca letošnjega leta i ’ vrsta pomembnih nalog, ki J terjajo takojšnje rešitve. Naj- ■
>' tem naj bi tekla tudi akcija j za zagotovitev rednega izpla- |
P čevanja otroških dodatkov. J >“i Republiška skupnost i ■' otroškega varstva tudi sodi, J da bi bilo potrebno še do i k konca leta taktno proučiti j učinke predlaganih davčnih ] olajšav za vzdrževanje otrok.
so predlagali na seji izvrš- |
^ nega odbora	republiške |
t>enega dogovora o financira- |
P skupnosti otroškega varstva, g
sestali tudi podpisniki druž-
* nju otroškega varstva. Pred- _ p Vsem bodo morali razčistiti i Vprašanja glede višine pri- -
'^nasanja gicuc vimiic pil- m
spevne stopnje za prvo tro- J ,0' mesečje prihodnjega leta, ko j ,5 naj^ji veljalo začasno finan- j eiranje. Pri določanju stop- ■ ,9 nje bo morala veljati velika j ,4 mera realnčsti, da ne bodo g prispevki na eni strani pre- J več obremenjevali gospodar- ■
stva, da pa bodo po drugi g ,2 strani le zagotovili dovolj ■
Sredstev za realne programe j
otroškega varstva in tudi za ,6 kritje otroških dodatkov.


5
,3 !
0 o
> S
inles
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT
Upokojitev po starem
možna še do konea leta!
Uveljavitev pokojnine po prejšnjih predpisih je možna še do 31. decembra 1973

0	Škom, ostala nespremenjena. S
1	Torej so cenzusi veliko slab- ■
* kot smo pričakovali, od- -’ igrah vlogo socialnega korek- i
Upravičencev brez dodatka, i
„/ predvsem zaradi nadur, ki so a c jih morah opraviti. Nič ni “
y Čudnega, če so se delavci *
iako hitro znašli pred dile- j mo, ali se splača delati več, i Četudi je potrebno, ko je po- j tem delavcu odvzeta pravica i do otroškega dodatka.
Že prihodnje leto bo tre- i ba poravnati dolgove do de- ] . lavskfli družin s številnejšimi l
lž' otroki, uskladiti otroške do- S
datke in zanje zbrati več denarja, je bila ena izmed j
ey osnovnih ugotovitev na tor- | 2(j kovi seji izvršnega odbora S
repubhške skupnosti otro- ®
Prej bo treba pripraviti vse ■
samoupravne sporazume o j
financiranju otroškega var- ”
s^va in se z njihovimi pod- j j hodnjem letu. Vzporedno s |
Pisniki pogovoriti o novih g pblikah financiranja v pri- j
Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. 1. SFRJ, št. 35/72) je v 69. členu določil: „Osebe, ki so do 31. decembra 1972 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne, družinske ah invalidske pokojnine po predpisih, ki so biU v veljavi do omenjenega dne, lahko uveljavijo pravico po določbah omenjenih predpisov, ki urejajo pridobivanje in določanje teh pravic, če vložijo zahtevo do 31. decembra 1973“.
Zakon govori o pridobitvi pravice do starostne, družinske ali invalidske pokojnine. Torej velja prej omenjena določba za vse tri vrste pokojnin. Ker pa se pravica do družinske pokojnine pridobi z zavarovančevo oziroma upokojenčevo smrtjo, so prav gotovo že vsi prizadeti vložili zahteve za družinsko pokojnino. Enako bo tudi s tistimi, ki so do konca leta 1972 pridobili pravico do invalidske pokojnine. Zato se bomo omejili samo na primere, ko je zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine.
Pogoji za starostno pokojnino so po 1. januarju 1973 enaki, kot so bili do konca leta 1972, drugačna pa je odmera pokojnine.
Dve dejstvi sta poleg zavarovančeve pokojninske’ dobe pomembni za odmero pokojnine: obdobje, iz katerega se zavarovančev osebni dohodek upošteva za pokojninsko osnovo, in pa, kateri osebni dohodek se všteva v pokojninsko osnovo. Prav pri teh dveh dejstvih so predpisi, ki veljajo po 1. januarju 1973, nekoliko drugačni od prejšnjih. Po prejšnjih predpisih se je pokojninska osnova oblikovala po osebnem dohodku iz kateregakoli nepretrganega petletnega obdobja po vldjučno letu 1965 ali po oseb-
nem dohodku iz vsega obdobja po letu 1965. Po novih predpisih se pokojninska osnova oblikuje po osebnih dohodkih iz desetletnega obdobja pred upokojitvijo ali iz katerihkoli zaporednih 10 let. Ker se upošteva samo osebni dohodek od vključno leta 1966 naprej, še ni možna izbira desetletnih obdobij in se dejansko upošteva samo osebni dohodek od 1966. leta naprej. Druga novost je v tem, kateri osebni dohodek se všteva v pokojninsko osnovo. Po prejšnjih predpisih je bila določena le najvišja pokojninska osnova, od katere največ se je še odmerila pokojnina. Najvišja osnova je bila enotna za vse zavarovance, ne glede na njihovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost ali delo, ki so ga opravljali. Bila je torej enotna za nekvalificiranega, kvalificiranega delavca ah profesorja ali sodnika. Po novih predpisih je šest skupin glede na zahtevnost, rekli bi lahko kategorijo delovnega mesta, v katere se razvrščajo zavarovanci, in v vsaki od ten skupin je za vsako leto določen najvišji znesek osebnega dohodka, ki se še všteva v pokojninsko osnovo.
Prav v omenjenih dveh dejstvih je lahko razlika za odmero pokojnine po prejšnjih in po novih predpisih.
Kdo se lahko odloči za izbiro, ki mu jo daje 69. člen zveznega zakona? Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje do 31. decembra 1972. Možnost izbire pa ima najdlje do 31. decembra 1973. Pogoje za starostno pokojnino je do 31. 12. 1972 izpolnil zavarovanec, ki je do tega dne dopolnil 40, zavarovanka 35 let pokojninske dobe, ali je dopolnil starost 60, zavarovanka 55 let starosti in imel vsaj 20 let pokojninske dobe, če je bil zavarovan vsaj nekaj
tudi po 1. 1. 1965, ah je dopolnil 65, zavarovanka 60 let starosti in 15 let zavarovalne dobe, vsaj 40 mesecev od tega v zadnjih petih letih ah 80 mesecev v zadnjih desetih letih. Za borce NOV pred 9.9.1943 oziroma do 13. 10. 1943 so izpolnjeni pogoji, če ima 35, zavarovanka 30 let pokojninske dobe oziroma je star 55, zavarovanka 50 let in ima vsaj 20 let pokojninske dobe, dopolnjene kadar-koh, od tega vsaj 10 let zavarovalne dobe.
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino do 31. 12.1972, lahko torej do 31. decembra 1973 vloži zahtevo, da se mu pokojnina odmeri po prejšnjih ali po novih predpisih, kateri so zanj ugodnejši. Kaj je ugodnejše, se ne da reči kar na splošno; to je treba izračunati za vsakega zavarovanca posebej. Za splošno pravilo oziroma bolj orientacijo naj povemo naslednje: če se je zavarovančev osebni dohodek po letu 1966 povečal s približno takšnim odstotkom, kot so se v povprečju povečevali osebni dohodki v Sloveniji, in če niso bili pretirano visoki v primerjavi z delavci enake skupine, potem ne bo posebne razlike med odmero po prejšnjih ali novih predpisih. V vseh drugih primerih bo odmera po prejšnjih predpisih verjetno ugodnejša. Ce zavarovanec vloži zahtevo za odmero pokojnine, ni potrebno, da navede, iz katerega obdobja naj se mu upošteva osebni dohodek. Saj zavarovanec tega sam niti ne ve. Zato v zahtevi lahko reče, naj se izbere tista varianta, ki je zanj najugodnejša. V takšnem primeru mora dati podatke o osebnem dohodku za vsa leta od 1965 do 1973.
S tem, da bo zavarovanec vložil zahtevo za starostno po-
Zastarel! predpisi
, Finančna komisija republi- j Ške skupnosti bo skušala S Poiskati takšne rešitve, ki
bodo za družine z otroki i > najbolj ugodne. Svoje pred- £ loge bo repubhška skupnost l „ otroškega varstva poslala pri- S ’ stojnim zborom skupščine I | SRS.
Še ta mesec naj bi se, tako j
Meja dohodka na družinskega člana za zagotovitev pravice do otroškega ___________dodatka zaostaja za gibanjem osebnih dohodkov
Med nedavnim obiskom predsednika slovenskih sindikatov ing. Janeza Barboriča in tajnika republiškega sveta Slavka Grčarja v Ajdovščini so delavci tovarne pohištva lipa ogorčeno pripovedovah, da sedanji predpisi o višini cenzusne osnove za pridobitev pravice do otroškega dodatka škodujejo njihovim prizadevanjem za večjo proizvodnjo.
Takole so govorili:
prodamo vse, kar naredimo. In še več bi lahko prodali. Zato smo sklenili, da bomo delali tudi po rednem delovnem času. Toda kaj kmalu smo se razočaran. To velja za vse tiste, ki imamo otroke in prejemamo otroške dodatke. Nadurni osebni dohodek namreč upoštevajo pri uveljavljanju pravice do tega dodatka in zgodi se, da delavec za nekaj pridobljeni tisočakov pri nadurnem delu izgubi pravico do celotnega otroškega dodatka. Zdaj delamo samo do
meje, Id jo predpisuje cenzus. "	"	jke.“
Zvezah so nam rok
Predsednik in tajnik republiškega sveta sta delavcem zagotovila, da se slovenski sindikati že dalj časa zavzemajo za zvišanje cenzusne osnove, ki zagotavlja pridobitev pravice do otroškega dodatka.
Dan kasneje so na seji gospodarskega zbora slovenske skupščine tudi govorili o tej zadevi.
Poslanka Marija Jerman je namreč vprašala republiški izvršni svet, kaj namerava storiti, da upoštevanje osebnih dohodkov za nadurno delo, pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, ne bi škodovalo delovnim hotenjem delavcev. Organizacije združenega dela so letos že večkrat zahtevale, naj osebnih dohodkov, ki so bili izplačani delavcem za nadurno delo, ne bi upoštevah pri ugotavljanju predpisanega cenzusa. Poslanka Jermanova je terjala, naj ji nekdo iz izvršnega sveta odgovori, kaj namerava glede tega storiti slovenska vlada. Bo predlagala spremembo predpisov in upoštevala težnje delavcev, ali pa bo še naprej vztrajala pri predpisu, ki povzroča tolikšno škodo organizacijam združenega dela, proizvajalcem in družbeni skupnosti? Še zlasti je poudarila, da se doslej delež osebnih dohodkov, pridobljen z nadurnim delom, ne upošteva v pokojninsko osnovo, čeprav je treba plačevati od tega dela skoraj vse tiste prispevke kot od osebnih dohodkov, pridobljenih v normalnem delovnem času.
Mariji Jermanovi je v imenu izvršnega sveta odgovorila tovarišica Cigaletova. Rekla je, da v začetku letošnjega leta nismo uskladili cenzusa za otroške dodatke z gibanjem osebnih dohodkov, ker je predlog za zvi-
šanje osnove naletel na številne kritike. Zaradi tega je 16% prejšnjih upravičencev izgubilo pravico do otroškega dodatka, skoraj toliko upravičencev pa prejema nižji dodatek. Med njimi so tudi tisti, ki so ta prispevek izgubili ali ga dobivajo okrnjenega zaradi svojega nadurnega dela. Izračuni kažejo, da do tega ne bi prišlo, če bi cen-zusno osnovo uskladili z gibanjem osebnih dohodkov. Se-
veda pa bi sleherno spreminja-
do
nje te osnove ali izločanje dohodka od nadurnega dela iz osnove za pridobitev otroškega dodatka razširilo krog upravičencev ter povečalo skupno vsoto, potrebno za izplačilo, kar pa seveda terja tudi povečanje prispevne stopnje delovne organizacije. Okrog tega se je uveljavilo precej različnih mnenj, zato bo repubhška skupnost otroškega varstva v kratkem sklicala sestanek s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z republiškimi samoupravnimi organi ter sindikati, da bi skupaj proučili vso to zadevo ter našli najboljšo rešitev. O predlaganih spremembah pa se bodo morah pogovoriti še z
organizacijami združenega dela, ;dv
saj je predvsem od njih odvisno, kohko sredstev bomo v prihodnjem letu zbrah za otroško varstvo, torej tudi za otroške dodatke.	JANEZ VOLJČ
.jiRdst*.) n uhiamtev svežine in vitalnosti

za čas zavarovanja po prvi odmeri pokojnine; lahko pa bo zahteval, da se mu pokojnina na novo odmeri in da se pri tej odmeri upošteva tudi osebni dohodek, ki ga je do dneva prenehanja zavarovanja dosegel v zavarovanju po prvi odmeri pokojnine. Seveda bodo pri tej novi odmeri v celoti upoštevani novi predpisi.
Morda še nekaj za borce NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10.1943. Ti borci imajo tudi po novih predpisih možnost upokojitve po osebnem dohodku iz obdobja petih let. Takšnemu zavarovancu se tudi po novih predpisih odmeri pokojnina po osebnem dohodku iz desetletnega obdobja, za zdaj od leta 1966 dalje, ah po osebnem dohodku, ki gaje dosegel v zadnjih petih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. To velja upoštevati pri borcih — zavarovancih, ki so
5 Umetnik i
i preprostih; ljudi 5
kojnino še letos, da si zavaruje odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, ker je le-ta zanj ugodnejša, pa ne pomeni, da mora dejansko prenehati z delom oziroma zavarovanjem. Tak zavarovanec naj, če le more, še naprej ostane v delovnem razmerju oziroma bo zavarovan, ker ima iz tega lahko še nove pravice. Zavarovancu, ki bo še naprej ostal v delovnem razmerju oziroma zavarovanju, se pokojnina ne bo izplačevala. C as tega zavarovanja se mu bo štel v pokojninsko dobo vkljub odmeri pokojnine. Ko bo tak zavarovanec po mesecih ah šele po nekaj letih dejansko prekinil delovno razmerje oziroma zavarovanje, bo imel dve možnosti oziroma izbiri: lahko bo zahteval, da se mu že odmerjena pokojnina poveča za leta oziroma
izpolnili pogoje za pokojnino že Ce je njihov
do 31. 12. 1972. osebni dohodek v zadnjih letih relativno višji od prejšnjih let in če se bo morda še povečeval, jim ne kaže zahtevati pokojnine po prejšnjih predpisih, ker imajo tudi po novih predpisih možnost izbire osnove.
Za zaključek še priporočilo, naj zavarovanci, ki so ali bodo še do konca leta zahtevali odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, zaradi tega ne prekinjajo zavarovanja, če jih druge okoUščine ne silijo v to, ker si z nadaljevanjem zavarovanja pridobivajo nove pravice v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
JANEZ ERJAVEC
Velikan slovenske be- t
£ sede, Stane Sever, je do- J
£ bro leto pred svojo ¥
* smrtjo zaupal prijateljem £ i
članom Slovenskega * v
£ okteta, da bi rad iz hra- £ t: stovega debla izklesal ?
* hlapca Jerneja ali kralja £ f zamisli ni 2'S
£ Matjaža. Te
jj mogel več sam uresničiti, *
£ sledila pa sta ji Slovenski £
£ oktet in odbor za prazno- # f ^ vanje škofjeloške J'j; ^ 1000-letnice. Minuli tb- £
? rek, na tretjo obletnico
jj smrti, so Stanetu Severju
v Škofji Loki odkrili spo- s
£ menik z motivom iz Can- j
£ /carjevega Hlapca Jerneja, t
ki ga je iz orjaškega
^ 500-letnega hrasta upo-
?	I__*f____• 1.-1__________?_ W
/ dobil znani kipar-samouk s £ Peter Jovanovič iz Žetine £ < pod Blegošem.	£
^ Stane Sever je imel v £
* škofjeloškem Odru - ga- ?
£ lerija, pn>o premiero svo- jj
£ jega „Gledališča enega", t
mesto ob
sotočju dveh ^
£ Sor pa se mu oddolžuje s 5*
S tem, da vključuje v svoje £
£ lepo staro okolje njegov jj
* spomenik, tudi kot zibel- £
^ ka slovenskega gledališča, jj * Kot je v svojem pozdrav- j
£ nem govoru povedal jj £ predsednik odbora za $ £ praznovanje lOOOletni- £ t ce, Zdravko Krvina, je s s
tem kulturnim dogod- £
kom loško področje za- J
^ ključih večje manifesta- t
£ cije v počastitev svojega jj
jj visokega jubileja.
< odkritju spomenika na ij
Slavnostni govornik ob J
pobočju pod gradom, dr. £
£ Boris Majer, član sekre- j!
< tariata CK ZKS, je dejal, £
£ da ime Staneta Severja ni J*
'f vklesano le v zgodovino £
našega gledališča, ampak j
* tudi v zavest delovnih lju- £
ss
di, katerim je bilo nje-
govo ustvarjanje pred- j
p vsem namenjeno. Sever je £
£ bil velik umetnik, vendar ^ £ je nepretrgoma iskal stik ^
£ s preprostim delavcem in t
j* kmetom, ker se je zave- £
£ ded, da najbolj potrebuje-
ta resnično, nepristran- J
£ sko umetnost. Dr. Majer Jj
*	je obširno spregovoril t ^ tudi o mestu kulture v £
*	naši družbi in o prizade- f £ vanjih, da bi samouprav- £ £ no zaživela, kot ji to * t omogoča nova ustava.
*	Po otvoritvi sporne- <
£ nika je bil v dvorani kina jj
f. spominski koncert Slo- <
S< venskega okteta, na kate- £
^ rem so podelili letošnje jj
ij nagrade sklada Staneta * £ Severja - ustanovljenega J ^ na pobudo Gorenjske £ iz Škofje £
£ predilnice
J! Loke. Nagrajenci so Dare jj
* Ulaga, Jože Kovačič in > £ Barbara Jakopič.
''	MSi
'V'VV* ■%. vv	■VV%.'C
modna hiša
Za poslednje ure starega leta je pripravila Modna hiša bogato izbiro prikupnih, modno krojenih večernih modelov za vse starosti in postave. Hkrati si lahko izberete v Modni hiši tudi primerne modne dodatke ter vrsto praktičnih novoletnih daril za vaše najdražje.
Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral!
TOKOVI GOSPODARJENJA
Komentatorjev stolpec
Kako presekati gordijski vozel?
V	razmerah, ki zahtevajo, da utrdimo doseženo stabilnost gospodarskih gibanj in iz njih izločimo še preostala žarišča neravnovesja, ki bi utegnila ogroziti začrtani družbenoekonomski razvoj v letu 1974 in v naslednjih letih', je izredno pomembno določiti metode in sredstva, s katerimi bo mogoče ne le očuvati ustvarjeno večjo ustaljenost gospodarskih tokov, marveč iz zdaj še vedno relativne stabilnosti preiti na konsolidacijo, na utrjevanje izboljšanih gospodarskih razmer.
V	okvirih družbenoekonomske politike in programov, ki so si jih za leto 1974 v tem smislu zastavile republike, da bi jih naposled tudi potrdile v skupnih dogovorih, je zato ena najpomembnejših nalog tako republik kot federacije, uokviriti predvsem gibanje cen in v ta namen določiti in vzpostaviti mehanizem, ki bo poleg večje stabilnosti gospodarskih gibanj zagotovil tudi stabilnejšo življenjsko raven. Bistvenega pomena pri tem je brez dvoma pričakovana sklenitev dogovora o mejah družbenih obveznosti, ki jih morajo organizacije združenega dela poravnavati družbenopolitičnim skupnostim iz dohodka, osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, nič manj pomembno v zvezi s tem pa ni tudi stopnjevano prizadevanje, da bi namreč docela onemogočili prisvajanje dohodka, ki ne temelji na rezultatih dela in ki v največji meri ohranja in obnavlja nesprejemljive socialne razlike. Zato bo tudi v letu 1974, v katero bomo v kratkem stopili, nujno nadaljevanje boja proti vzrokom neupravičenih socialnih razlik, najsi te nastajajo na področju davčne in kreditne politike, premoženjsko-pravnih odnosov, v stanovanjski politiki ali kjer koli drugje.
Brez dvoma pa bi se spuščali v boj proti mlinom na veter, če bi se v prizadevanjih za stabilnejše gospodarske in socialne razmere zadovoljevali pretežno ali celo zgolj z delnimi učinki.
Pri tem imamo v mislih ne le nujno razširitev akcije za varčevanje v proizvodnji in porabi, ugodnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in uvajanje sodobnejše organizacije dela kot bistvenih pogojev za povečanje produktivnosti in dohodka, temveč tudi bolj stvarne težnje vseh družbenih dejavniKov, da bi organizirano in pospešeno nadaljevali graditev stanovanj za delavce in njihove družine ter s tem ustvarili ugodnejše pogoje za rast produktivnosti in povečanje proizvodnje, od katerih je v prvi vrsti odvisno izboljšanje naše življenjske ravni.
Ce poudarjamo, da je treba delavcu - samoupravljavcu omogočiti, da bo odločal o delitvi dohodka in na ravni temeljnih organizacij združenega dela in tvorno sodeloval tudi pri oblikovanju in sprejemanju proizvodnih načrtov ter v razpravah o zaključnih računih, potem je treba brez dvoma prisluhniti tudi njegovim kritikam in zahtevam, ki jih lahko doseže le prek svojih predstavnikov v zakonodajnih oziroma skupščinskih organih. Podobno utvari bi bilo namreč pričakovanje, da bodo organizacije združenega dela lahko same s povečanim izločanjem sredstev na sklade skupne porabe, se pravi s povečano kolektivno jaorabo, namenjeno prehrani delavcev in gradnji stanovanj, rešile pereče socialne probleme, četudi bodo obstoječe in nove oblike solidarnosti v gospodarstvu brez dvoma pripomogle k zmanjševanju socialnih razlik zlasti na stanovanjskem področju. Sklicevati se na to, da ima samoupravljavec po uveljavljenih ustavnih spremembah v rokah škarje in platno, to je vse možnosti, da si izboljša svoj socialni položaj, bi bilo kljub vsemu preveč dema-goško, ker ni več nobenega dvoma, da je splet perečih socialnih problemov, ki so se nam v zadnjem desetletju nagrmadili, eno najpomembnejših sistemskih vprašanj, ki ga je moč rešiti le z ustreznejšo socialno politiko, ki bo na vseh ravneh postala sestavni del dolgoročnejših družbenoekonomskih načrtov.
NANDE ŽUŽEK
PRVA AKCIJA V ZDRUŽEVANJU GRADBENIŠTVA USPELA
GIPOSS je združeno podjetje
Po uspešnih referendumih pred nedavnim podpis samoupravnega sporazuma o združitvi sedmih gradbenih podjetij, ki zaposlujejo 11.000 delavcev in bodo letos prigospodarila poldrugo milijardo
din celotnega dohodka
Gradbena podjetja, člani poslovnega združenja GIPOSS, so podpisala samoupravni sporazum o združitvi v Združeno gradbeno podjetje GIPOSS. S tem dejanjem se je, uresničila pred več kot dvema letoma začeta akcija, ki jo je ob vsestranski podpori CK ZKS uspešno vodil pripravljalni odbor za
Da bi v združenem podjetju dosegli vse omenjene in še vrsto
Obalno gospodarstvo prepočasi v integracije
Tako kot drugod v Sloveniji si tudi ob slovenski obali obetajo, da bodo novi družbenoekonomski in samoupravni odnosi, ki jih gradimo z ustavnimi spremembami, pripomogli med drugim k hitrejšim integracijam v gospodarstvu. Tem pričakovanjem v prid govorijo tildi sicer še neštevilna, pa vendarle le že spodbudna dejstva. Tako so letos Spomladi povezali svoje interese delavci petih hotelskih podjetij ob obali in osnovali združeno hotelsko podjetje Portorož. Ta povezava je, glede na znano razdrobljenost turizma pri nas, pomembna, upravičena pa so pričakovanja, da povezovanje znotraj obalnega turizma in z drugim slovenskim turističnim gospodarstvom s tem še ni končano. Povsem razumljivo je namreč, da se pri integracijskih procesih posamezne organizacije združenega dela na obali ne bodo mogle, in se najbrž niti ne nameravajo, ozirati le po svo-
jem ožjem prostoru.
Tudi to pot nekatere organizacije združenega dela, to velja zlasti za pomorsko gospodarstvo, že ubirajo, nekatere pa se na take širše povezave pripravljajo. Tako se je na primer prehrambena industrija pred dnevi vključila v združeno podjetje živilske industrije, gradbeno podjetje Stavbeni iz Kopra pa se bo vključilo v sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri bodo še, kot je doslej znano, Primoije iz Ajdovščine, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Kraški zidar iz Sežane in Gradnje iz Postojne. Tako pri prehrambeni industriji, kot v gradbeništvu se je potreba po večji medsebojni povezanosti kazala že več let, ker je bilo očitno, da bi tako lahko racionalneje poslovali in z delitvijo dela hitreje napredovali.
Iz približno enakih vzrokov se potrebe po sodelovanju ka-
žejo, prav tako že več let, tudi v nekaterih drugih dejavnostih, med drugim v obalni trgovini, kmetijstvu in kovinsko predelovalni industriji. Žal, pa na teh področjih prizadevanja za večjo medsebojno povezanost še niso obrodila sadov in to ponekod tudi zaradi subjektivnih vzrokov. Tako se družbene kmetijske delovne organizacije še vedno držijo občinskih meja, trgovska podjetja pa meja svoje ozke poslovne politike. Očitno je seveda, da bo slej ali prej moralo priti do sprememb tudi tu in da se bodo morale obalna trgovina, kmetijstvo, pa tudi še nekatera druga dejavnost hitreje vključiti v težnje in zahteve, da se gospodarstvo z najrazličnejšimi oblikami medsebojnega povezovanja, za kakršne dajejo možnost ustavne spremembe, usposobi za uspešno poslovanje in uresničevanje novih razvojnih načrtov.
SREČKO KAVČIČ
drugih ciljev, ki pa tokrat „niso v prvem planu“, podjetja združujejo ne le del sredstev in pa kadrovske moči, pač pa tudi vrsto poslovnih funkcij, ki naj bi predvsem povečale- produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
voj in raziskovalno delo, ki bo zajelo vsa tista področja delovanja, kijih ne morejo zajeti same organizacije združenega dela s svojim razvojnim delom.
združeno podjetje. Novo nastalo podjetje povezuje 36 temeljnih organizacij združenega dela, ki so v okviru sedmih organizacij združenega dela. Povezuje okrog 11.000 gradbenih delavcev v" Sloveniji in približno tretjino slovenskega gradbeništva, ocenjeno po celotnih dohodkih, kakršne bodo dosegla letos slovenska gradbena podjetja. Skupno bodo letos prigospodarila 1,5 milijarde dinarjev celotnega dohodka. Za združitev so se na referendumih odločili delavci gradbenih podjetij Tehnike, Save, Pionirja, Obnove, Ingrada, Stavbarja, Projekta. SGP Gorica, kije bilo tudi član poslovnega združenja GIPOSS, se je odločilo za združevanje v okviru primorske regije.
Zategadelj bodo v bodoče organizacije združenega dela v GIPOSS združevale komercial-no-operativno prvino in vse ostale prvine sodobnega marketinga, kot so raziskava in analiza trga, ekonomska propaganda, skupna nabava masovnih gradbenih materialov in elementov ter gradbene opreme. Skupno bodo načrtovale in pospeševale prodajo ter uvoz in izvoz. Ena izmed temeljnih skupnih dejavnosti bo prav gotovo raz-
Podjetja naj bi tudi skupaj nastopala pri velikih gradnjah -to se je že dosedaj zelo uspešno dogajalo. Nedvomno pa bo ena najpomembnejših posledic združevanja večja možnost, kot so jo posamezna podjetja imela doslej, za modernizacijo gradbene opreme, poleg tega pa seveda povsem drugačno nastopanje tako na trgu, kot pred finančnimi institucijami.
Izidi referendumov v podjetjih so veliko priznanje organi-zatoijem akcije za združitev. Od preko 5500 delavcev, kolikor jih je glasovalo, se jih je le
141 odločilo proti, 97 pa seje glasovanja vzdržalo. Takšna odločitev pomeni veliko priznanje vsem, ki so se trudili za združevanje v slovenskem gradbeništvu. Izkazalo se je, da p° dobro pripravljenem gradivu o .združevanju in dobrem informiranju delavcev o pomenu zdru- | ževanja med njimi praktično n* bilo pomislekov glede uspešnosti in pomembnosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Delavci so dokazali, da se zavedajo velikih prednosti, ki jih nudi takšna organij&cija združenega dela, da imajo v takšni povezavi znatno večje možnosti ne le za nadaljnji razvoj svojih temeljnih organizacij : združenega dela, pač pa tudi za ' lastno socialno varnost.
RB !
Namen združevanja omenjenih podjetij je predvsem v tem, da bi podjetja s skupnimi močmi, s pomočjo moderne organizacije poslovanja ter z združevanjem nekaterih poslov in sredstev in ob hitrejšem razvoju samoupravnih razmerij organiziralo močno in poslovno učinkovito organizacijo združenega dela. Takšna organizacija naj bi, na kratko povedano, dajala podpisnicam sporazuma trdnejšo osnovo za njihov nadaljnji razvoj, za povečevanje proizvodnje, dohodka in s tem kajpak zagotovila socialno varnost delavcev. Ne nazadnje je med cilji združitve zapisan tudi hitrejši razvoj učinkovitega samoupravnega sistema samoupravljanja.
V MALI SPLOŠNI ENCIKLOPEDIJI, ki je posebej prirejena po beograjski "-Mali enciklopediji Prosvete-, so upoštevani najnovejši svetovni in domači podatki s področij:
ASTRONAVTIKE -ASTRONOMIJE -ARHEOLOGIJE -ATOMSKE FIZIKE -BOTANIKE -ETNOGRAFIJE -FILOZOFIJE -GLASBE -GEOGRAFIJE -GOSPODARSTVA -INDUSTRIJE -KEMIJE -KMETIJSTVA -KULTURE -LITERATURE -LIKOVNE UMETNOSTI -MATEMATIKE -MEDICINE -POLITIKE -PROSVETE -PSIHOLOGIJE -SOCIOLOGIJE -TEHNIKE -TISKARSTVA -UMETNOSTNE ZGODOVINE -ZOOLOGIJE -ZGODOVINE -in z vseh drugih znanstvenih in ustvarjalnih področij človekove misli.
Prva knjiga MALE SPLOŠNE ENCIKLOPEDIJE obsega :	*
10.485 gesel 1398 podgesel 54 resumejev
Poleg tega knjiga, ki ima 608 strani velikega formata, (19 X 27 cm), vsebuje še:
946 slik 75 risb
24 zemljevidov 6 razpredelnic 16 strani prilog iz botanike
Slovenski avtorji so izvirnik bistveno, dopolnili; v slovenski priredbi je več kot 10 odst. novih gesel in podgesel.
Prva knjiga MALE SPLOŠNE	ENCIKLOPEDIJE
A—G, natisnjena na boljšem brezlesnem papirju, stane 330 DIN.
Državna založba Slovenije sporoča, da je izšla
mala splošna enciklopedija I.
A-G
Druga knjiga (H-0) izide jeseni 1974. Tretja knjiga (P-Ž) izide spomladi 1975.
mala splošna H mala splošna enciklopedija §f| enciklopedija
Ker je zaradi velikega zanimanja domala vsa izdaja
MALE
SPLOŠNE
ENCIKLOPEDIJE
razprodana, založba razpisuje subskripcijo za ponovno izdajo, ki bo predvidoma izšla v celoti do pomladi 1975.
Prednaročniška cena znaša 990 din
(plačljivo v 11 obrokih po 90 dinarjev).
Prvo knjigo MALE SPLOŠNE ENCIKLOPEDIJE dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročilnice pa sprejema tudi
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV

IITJTO
I k A ^
Industrija
usnja
Vrhnika
obrat Šmartno pri Litiji
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM,
OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LITIJA IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV.
* YYWWV%VVVt^.VfcW% WV«.VV*'*vvt ■
V BRESTU NOV PRAVILNIK 0 DODELJEVANJU STANOVANJ IN STANOVANJSKIH POSOJIL
\imIvoii umi kriteriji
SE PRIPOROČAMO SE VNAPREJ ZA SODELOVANJE IN OBENEM ŽELIMO VSEM NAŠIM INVESTITORJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO NOVO LETO 1974.
PROJEKTIVNO PODJETJE »EMONA PROJEKT« UUBLJANA, Tržaška c. 4/11. tel. 20-814, 24-718
Projektiramo vse vrste visokih in nizkih gradenj, ter urbanizem in prevzemamo gradbeno nadzorstvo.
LESNA INDUSTRIJA LITIJA BO Z NOVO TOVARNO PODVOJILA PROIZVODNJO
Hitro po začrtani. poti
Tovarna odpira vrata novim delavcem
Kolektiv Lesne industrije Litija je slavil minulo leto lS-letnico svojega obstoja. Ob teni, ko je analiziral svojo prehojeno pot, je ugotovil, da so 1 dosedanja prizadevanja obrodila tepe sadove. Še bolj razveseljivo °d omenjene ugotovitve pa je dejstvo, da bo kolektiv z do-
končno modernizacijo proizvodnje zadihal na novo, da bo ob bistveno boljših delovnih pogojih podvojil realizacijo in obenem nudil zaposlitev tudi novim ljudem.
Predmet poslovanja Lesne industrije Litija je predelava hlodovine v plemeniti furnir vseh
Eno izmed 100.000 svetil, ki so jih letos napravili v Litiji.
vrst, žagan in deciniran les, proizvodnja stavbnega in ploskovnega pohištva (regali) in seveda proizvodnja akrUatnih plošč (plexiglas), različnih svetil in drugih izdelkov iz ,,plexiglasa“. Ob vsem tem je podjetje registrirano tudi za uvoz in izvoz blaga za sebe in druge.
VKLJUČEVANJE VMEDNARODNO DELITEV DELA
Že pred časom so delavci spoznah, da morajo vse svoje sile vložiti v modernizacijo podjetja. Na osnovi vestno izdelane analize so se najprej odločili za modernizacijo proizvodnje plemenitih. furnirjev domačih listavcev. Trud se je lepo obrestoval, saj je narasla proizvodnja plemenitih furnirjev za približno štirikrat.
Pri iskanju novih gradbenih elementov pa so se v Litiji odločili za čisto nekaj novega - za proizvodnjo akrilatnih plošč in svetlobnih teles. Tudi ta odločitev kolektiva je obrodila lepe sadove.
Lesna industrija Litija sodi danes med redke predelovalce akriltov oziroma proizvodov „plexiglasa“. Zato je namenil kolektiv lep del svojih sredstev prav za povečanje kapacitet in osvojitev novih tehnoloških postopkov pri proizvodnji in predelavi „plexiglasa“.
Svetila Lesne industrije Litija so doživela velik uspeh tudi na račun svoje praktičnosti in enostavnosti.
Tako se je med drugim odločil za gradnjo velike nove tovarne, katere izgradnja je že v zaključni fazi. Če izvzamemo manjšo zamudo, poteka vse po predvidenem načrtu. Iz Italije in Zapadne Nemčije že prihaja kupljena strojna oprema. Nihče od delavcev ne dvomi v to, da bo stekla proizvodnja v novi to-.varni že v prvi polovici prihodnjega leta.
Nova tovarna bo imela dva dela. V prvem bo proizvajala svetila in akrilatne plošče po tehnologiji ekstrudiranja in tehnologiji polimerizacije. V tem delu tovarne bodo delali tudi svetlobne kupole različnih dimenzij .
Drugi del nove tovarne pa bo namenjen proizvodnji ploskovnega pohištva in proizvodnji kompletnih regalov. Ko bo v novi tovarni v celoti stekla proizvodnja, bo zaposlovala nekaj
več kot 150 ljudi, od tega kar 70 novih delavcev!
Pa ekonomski rezultati nove investicije? Ko bo začela delati tovarna s polno paro, to bo predvidoma čez dobro leto dni, bo narasla realizacija podjetja za več kot enkrat! S tem v zvezi bo močno narasel tudi izvoz, katerega vrednost bo že v prihodnjem letu presegla 3 milijone dolarjev. Prav z izdelki iz „plexiglasa“ se je namreč kolektiv Lesne industrije Litija že močno vključil v mednarodno delitev dela.
ŠTIRIKRAT VEČJA PROIZVODNJA!
Samo v letošnjem letu bodo izdelali v Litiji več kot 100.000 svetil. Ko pa bo stekla proizvodnja v novi tovarni, bo narasla proizvodnja svetil za približno štirikrat. To pomeni, da
bodo v Litiji izdelali letno blizu 400.000 svetil. Delavci upravičeno računajo z velikim izvozom, saj imajo skladišča že sedaj povsem prazna. Vsa svetila, ki jih napravijo v Litiji, namreč nemudoma potujejo v roke potrošnikov.
To z drugimi besedami pomeni, da je ubral kolektiv pri svojem iskanju nadaljnjega proizvodnega programa pravo pot.
*
* 0 0 0 0
ribnica	*
\	PRODAJA	$
%	POLKNA	J
J	VRATA	0
%	OKb! A	J
*	NA KREDIT	0

IZ DELOVNI^ KOLEKTIVOV
Praznik litijskih predil-
mcarjev
V litijski predilnici imajo vsakoletni tovarniški praznik septembra. Letos pa so svoj praznik prestavili na 16. december in ga združili z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov. ,V njih so uredili previjalnico in sikalnico. V dograditev novih proizvodnih prostorov in nakup najsodobnejše opreme ter ureditev pre-zračevalnih in klimatskih naprav je kolektiv Predilnice Litija vložil okoli 40 milijonov din, od tega nad polovico svojih sredstev, drugo 'pa so posojila italijanske firme Savio, za kat je dala jamstvo Jugobanka, nekaj sredstev pa je dala kot kredit Ljubljanska banka.
■v
Novi prostori merijo kar 4800 kvadratnih metrov in bodo velikega pomena za nadaljnje, še bolj uspešno poslovanje tega kolektiva. V predilnici so se namreč odločili za proizvodnjo bolj kakovostnih vrst preje, prav to pa bodo dosegli v novi pre-vijalnici in sukalnici. Z novimi pre-vijalnimi avtomati z elektronskimi čistilci bodo lahko previli do 4860 ton preje, doslej pa soje lahko samo 2190 ton na leto.
n Baro-
i
- Oho, od kdaj pa vi zbirate luksuzne predmete? !
J
INFORMIRANJE V LJUBLJANSKI METALKI
V litijski predilnici so si s to naložbo zagotovili primernejše pogoje gospodarjenja, ker je na domačem pa tudi tujih tržiščih vse večje povpraševanje po kvalitetnih prejah. Sicer pa nameravajo iz predilnice vsako leto izvažati raznih vrst prej v vrednosti milijon 250.000 dolarjev. Vrednostna realizacija bo že letos znašala okoli 220 milijonov din, pri-hodnje leto pa načrtujejo obseg gospodarjenja v vrednosti skoraj 260 milijonov din. S tem se litijski pre-dilniški kolektiv uvršča med največje jugoslovanske izdelovalce kakovostnih vrst prej in čeprav tudi prihodnje leto precej povečujejo proizvodnjo, kljub temu ne bodo zadostili vsem potrebam doma in v tujini
—m-
V prid boljšim samoupravnim in poslovnim odločitvam
V ljubljanski Metalki so pripravili pred kratkim razgovor za „okroglo mizo“ o informatiki kot posebni službi v novi organizaciji združenega dela. V razpravah o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela se je med člani kolektiva namreč pojavila vrsta vprašanj in pripomb na račun informiranja, češ, da v gradivu o uveljavljanju ustavnih dopolnil ta nova dejavnost v podjetju ni dovolj pojasnjena. Zato je moral razgovor za „okroglo mizo“ najprej odgovoriti na vprašanje, kakšni razlogi opravičujejo
Nova proizvodnja v Podvelki
V tovarni stavbnega pohištva Podvelka, TOZD lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec, bodo izdelovali »INTRO« OKNA
Te dni so končali s preusmerjanjem proizvodnje v prejšnji Tovarni lesovine in lepenke Podvelka, ki je zdaj temeljna organizacija združenega dela v okviru Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec. Tovar-: na lesovine in lepenke Podvelka je dalj časa poslovala na meji rentabilnosti, zato so v občini Radlje ob Dravi iskali programe za sanacijo oziroma preusmeritev proizvodnje, da bi zagotovili proizvodnjo, ki bi bila družbeno bolj sprejemljiva in ki bi zagotavljala tudi višji družbeni in osebni standard zaposlenih. Med drugim je tudi Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec pripravilo dva programa za preusmeritev proizvodnje, da bi naposled republiški Sklad skupnih rezerv Slovenije in Ljubljanska banka potrdila program za proizvodnjo „INTRO“ oken po licenci zahodnonemške tvrdke „ROTO“.
Ta prvi izdelek Tovarne stavbnega pohištva Podvelka je
iz plastike, zastekljeno pa bo z
dvojnim lepljenim steklom. Za bodo upe
konstrukcijska novost, ne samo
pri nas, pač pa tudi v svetu. Podboj okna je iz lesa, okvir pa
tesnitev bodo uporabljali posebno gumo. Nova okna, ki bodo že finalno obdelana, kar bo tudi prednost, bodo vgrajevali lahko tudi v visoke stavbe, saj so zaradi dobrega tesnenja odporna na bočni veter. Takšna okna so doslej izdelovali pri nas le po naročilu oziroma so jih morala gradbena podjetja uvažati.
Na leto bodo v Podvelki izdelali okrog 100.000 „INTRO“ oken in najmanj polovico vse proizvodnje bodo prodah na tuje. Vrednost proizvodnje pa bo letno okrog 100 milijonov dinarjev.
Omenimo naj še, da so zaposlili vse delavce iz prejšnje tovarne lesovine in lepenke, ki so jih pred tem usposobili za delo na novih delovnih mestih. Sicer pa se je s to novo proizvodnjo v Podvelki znova razširil izbor stavbnega pohištva in opreme za stanovanja, ki jih nudi na tržišču Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec.
(po)
ustanovitev posebne službe za informatiko v Metalki.
Z odgovorom nam je postregel Ivan Samotorčan, predsednik delavskega sveta podjetja: „Dosedanja organizacija Metalke ni omogočila rešitve vseh nalog, ki jih postavljajo pred nas ustavna dopolnila in nova organizacija podjetja. Prav gotovo se nismo mogli zadovoljiti s tem, da bi bila odgovornost za informiranje 1700-članskega kolektiva razdeljena na več služb. Mislimo, da bi bilo najbolje, če bi s selekcijo in z opredelitvijo informacij za posamezne samoupravne in vodstvene skupine, lahko to opravljali z enega mesta, razumljivo, v tesnem sodelovanju s koristniki informacij."
V Metalki se zavedajo, da je priprava enotnega informacijskega sistema v organizaciji združenega dela pomembna naloga. Lotila se je bo lahko le tista služba, ki bo za to posebej usposobljena in ki bo že na začetku svojega dela vedela in razumela, da je mogoče enotni informacijski sistem zgraditi le v povezavi z ostalimi službami podjetja, predvsem s službo za elektronsko obdelavo podatkov, službo planiranja in z nekaterimi drugimi.
svoj način. Uporabljali pa smo tudi različne vire, predvsem zunanje, saj v domači hiši nismb imeli dovolj ustreznih informacij. Tako zbiranje informacij pa nam je bolj škodilo kot koristilo, škodilo toliko, da nas je v mnogih pomembnih poslovnih odločitvah celo zapeljalo na napačno pot. V zasnovi nove službe za informatiko bi morali zato določiti stalne zunanje in notranje vire najbolj aktualnih, seveda pa tudi dovolj prevejenih informacij. Praksa nas je izučila, da so nepreverjene informacije bolj škodljive kot pa pomanjkanje določenih informacij."
SLUŽBA VKLJUČEVANJA IN USPOSABLJANJA
„Brez dobro organizirane informativne službe samoupravljanje in delavska kontrola, o katerih zadnje čase toliko govorimo, ne bosta uspešni, kot bi pričakovali", meni Aleksander Zuban, namestnik predsednika poslovnega odbora. ,JDobro organizirana informativna služba ne bo vključevala v samoupravne odločitve samo širokega kroga naših delavcev, temveč jih bo tudi usposabljala za samoupravne funkcije. Potem so tu še poslovne odločitve na vseh ravneh organizacije združenega dela. Poslovni odbor Metalke je imel v svoji dosedanji praksi precej težav prav zato, ker ni razpolagal z zadostnim številom potrebnih informacij. Po podjetju so krožile po več kanalih, vsakdo, ki je informacijo po-treooval, si jo je preskrbel na
INFORMIRANJE ŠE ZAOSTAJA
Očitno je, da informiranje v Metalki še precej -zaostaja glede na potrebe samoupravnih in vodstvenih struktur podjetja. Z novimi ustavnimi spremembami dobiva informiranje zaradi poglobljenega samoupravljanja nove razsežnosti, saj so vodstveni in vodilni kadri konkretno zadolženi, da pravočasno in popolno obveščajo tako organe upravljanja, kot vse delavce.
Kaj od službe za informatiko v Metalki pričakujejo njeni samoupravni organi, kakšno pomoč naj bi jim nudila pri njihovem bodočem delu?
O tem je na razgovom povedal nekaj več Aleksander Zuban.
„Naši samoupravni organi bodo potrebovali tri vrste informacij. Zanimale nas bodo vse informacije o razvoju samoupravljanja v širšem jugoslovanskem proštom, najbolj pa o samoupravnih odnosih v našem podjetju. Tako bomo lahko sproti spreminjali in dopolnjevan notranjo samoupravno ureditev. Potrebovali bomo tudi splošne informacije, ki bi bile namenjene predvsem izvršilnim organom upravljanja in izvršilnim organom organizacije združenega dela. Informacije bodo morale zajeti vse podatke o splošnih gospodarskih gibanjih v naši držvai in v svetu. Zaradi lažjega odločanja o poslovni politiki Metalke bi morali iz teh informacij videti med drugim tudi integracijska in
dezintegracijska gibanja v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Tu so ne nazadnje še operativne informacije, ki jih potrebujemo vsak dan, nanašajo pa se na dogajanja v podjelju. Mislim na informacije o gibanjih na področju Vlaganj in združevanja sredstev, dolgoročnega planiranja, organizacije poslovanja in podobno."
Torej, v Metalki dobro vedo, da mora informiranje vseh uporabnikov informacij postati celovito, skratka, najbolj primerno zahtevam samoupravnih in poslovnih odločitev. Korak naprej v tej smeri bo mogoče, če bodo za to dani vsi pogoji, napraviti že v letu 1974.
O enotnem informacijskem sistemu pa bo mogoče v Metalki govoriti šele takrat, ko bodo informacijsko dejavnost, ki v podjetju že obstaja, med seboj uskladili in uvedli enotna načela informiranja. Tako bodo ustvarjeni pogoji za oblikovanje tako imenovanega personalnega komunikacijskega sistema, kot sestavnega dela enotnega informacijskega sistema, Id ga nameravajo izdelati prihodnje leto.
-iv
meter
j v/ »vv
trzisca
V novogoriški organizd' ciji združenega del« Meblo menijo, da je vsako zapiranje tržišča protiustavno • Kvali* teta ih asortiment naj bosta potrošniku vodila pri nakupu
V novogoriškem Meblu so & odločili za 16 temeljnih organi' zacij združenega dela, ki s° sicer že doslej večina posloval® po tem principu, zato glede tega ni bistvenih sprememb. Nastale so v medsebojnih odnosih in odvisnostih ene temeljne organizacije od druge. Načelo povezovanja, medsebojne soli' j damosti itd., so samoupravna načela, ki so dobila trdnejše mesto s samoupravnimi spora-zumi. Na osnovi samoupravnih sporazumov so uredili te odnose, pri čemer so poudarih združevanje dela in sredstev, medsebojno vplivanje na po-slovno in razvojno politiko, skupno prevzemanje fizika, skupno odgovornost za razširjanje materialne baze in povečanje produktivnosti dela v proizvodnji in trgovini ter skupno delitev dohodka, ustvarjenega s sodelovanjem.
Njihova temeljna organizacija združenega dela trgovin je s svojim delovanjem edinstvena * * * * v OZD, saj deluje na območju vse države. V njej zasledimo tudi širok splet nacionalnosti, saj so med prodajalci Turki, Slovaki, Bosanci, Slovenci, Hrvati h1 Srbi. 110 zaposlenih proda skoraj tretjino vse proizvodnje združenega podjetja Meblo.
Odločitev, da bi poslovali kot TOZD, je bila soglasna. \ obrazložitvah in pripombah, ki so jih delavci povedali v razpra;
vah o ustanovitvi TOZD in tudi
v razpravah o novi republiški h1 zvezni ustavi, so navajah, daj? edino taka pot pravilna in jih vodi k uspešnemu delu. Odločitve sprejemajo najprej v delovnih skupinah, ki jih tvorijo vsako prodajno mesto zase, nato pa jih posredujejo naprej-Prav tako sprejemajo pripombe in predloge iz osrednjega delavskega sveta po taki poti. Nejasnosti med njimi ni in tudi predlogi ne naletijo na gluha ušesa.
TOZD Trgovine je v OZD Meblo pomemben faktor. Preko njih usmeijajo svojo proizvod; njo in oni so njihov zanesljivi barometer tržišča.	, -
M. HOZIC
SE LETOS!
Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Zasavski premogovniki Trbovlje - je pri kraju, Pripombe bo pregledala skupna komisija za izvedbo ustavnih dopolnil, nato bodo na zborih delovnih ljudi potrjevali
ta sporazum, podpisali pa ga bodo še ta mesec.
V podjetju so predvideli devet temeljnih organizacij združenega dela in skupne službe. Glede na združevanje in dehtev dela pa se bodo temeljne organizacije odločale za nekatere skupne posle v okviru delovne organizacije-Med drugim za sprejemanje načrta podjetja, letnega, srednjeročnega in dolgoročnega, za enotno 'metodologijo planiranja in usklajevanja razširjene dejavnosti delovne organizacije in za vrsto drugih skupnih zade Med ne-
Med neposrednimi oblikami samoupravljanja ima pomembno mesto delovna skupina. Njene samoupravne pravice in dolžnosti bodo vsebovane v statutih temeljnih organizacij združenega dela. Na zborih delovnih ljudi pa bodo zaposleni odločali o statusnih vprašanjih vsake TOZD in njihovi no tranji organizaciji dela ter o vseh važnejših vprašanjih, za katera se jzkaže, d* je potrebna odločitev večine vseh v TOZD zaposlenih ljudi. Večje naj bi bile tudi pristojnosti delavskih svetov TOZD. Tako bi med drugim odločali 0 predmetu poslovanja, sprejemali programa razvoja, svoj delovni program iu proizvodne načrte itd. V podjetju so te dni pripravili tudi prve osnutke statutov temeljnih organizacij združenega dela oziroma statuta delovne organizacije zasavskih premogovnikov. Predvidevajo, da bi ga poslali v javno razpravo po novem letu.
-m-
ŠPORT IN REKREACIJA
VESTI IZ CELJA:
Pred dnevi se je končalo tekmovanje v namiznem tenisu v okviru sindikalnih športnih iger 1973. Tekmovanje se je odvijalo v osmih ligah članov, starejših članov in članic. Nastopilo je skupno 65 ekip z 227 posamezniki iz 43 sindikalnih organizacij.
Zmagovalci posameznih lig: 1. liga - člani: Ingrad, 2. liga - člani: Libela, 3. liga - člani: osnovna šola Vojnik, 4. liga - člani: ZNG, 5. liga - člani: LB, 1. liga - starejši člani: AERO, 1. liga - članice: Ingrad in 2. liga — članice: osnovna šola Polule.
Prihodnje dni se bo pričelo v Celju še zadnje tekmovanje v okviru letošnjih sindikalnih športnih iger. Na sporedu je kegljanje. Prijavilo J se je rekordno število ekip: 64 moških in 32 ženskih, tako da bo letos kegljalo blizu 500 ljudi.
Zveza za športno rekreacijo je izdelala bogat predlog programa za prihodnje leto, ki bo služil tudi kot osnova za programiranje dela v osnovnih organizacijah. Program bodo sprejeli na posebnem seminarju referentov za rekreacijo. Zbirajo pa v Celju tudi že rdeče in modre kartone za trim znake, kijih bodo podeljevali v januarju.
T. GORSlC
LITIJA, Valvazorjev trg 3
tel.: 88-115, 88-104, 88-236, 88-221, 88-083
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM,
OBČANOM IN HIŠNIM SVETOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LITIJA,
HKRATI ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1974!
IZDELUJEMO:
-	na svoji separaciji v Hotiču vse vrste pranih savskih agregatov za visoko-vredne betone v frakcijah od 0-4, 4-8, 8-15, 15-30 mm - naravne in drobljene.
OPRAVLJAMO:
-	vse vrste gradbeniških in obrtniških ter komunalnih storitev.
NOVA SMUČIŠČA
V ŠALEŠKI DOLINI
Ljubitelji „bele opojnosti" iz Šaleške doline so se že dalj časa zavezmali, da bi dobili urejena smučišča tudi v neposredni bližini Velenja.
Pred leti so namestUi prvo smučarsko vlečnico in uredili progo ob njej v Belih vodah nad Šoštanjem. Vlečnica obratuje že zdaj, dolga je 220 metrov, na uro pa prepelje 300 smučarjev. Zadnjo zimo so smučišča ob vlečnici osvetlili. Prav zdaj je v polnem teku akcija za postavitev smučarske vlečnice tudi v Zavodnjah nad Šoštanjem, do kamor so letos modemizirah cesto. Na pobočju Šamberga bo 225 metrov dolga vlečnica, ob njej pa bosta dve progi, pri čemer bo ena primerna še posebej za začetnike. V Zavodnjah pa bodo pripravili vse potrebno tudi za osvetlitev prog.
Zadnji petek, 7. decembra, pa so v Velenju izročili svojemu namenu novo zimsko športno in rekreacijsko središče. Pri-
zadevni člani smučarskega kluba Velenje so ga uredili ob pomoči občine in delovnih kolektivov ter s prostovoljnim delom občanov in šolske mladine (kot pravijo organizatorji je bilo skupaj opravljenih kar 15.000 prostovoljnih delovnih ur) v Šaleku pri Velenju, na severnem pobočju za grajskimi razvalinami. 310 metrov dolga vlečnica bo prepeljala na uro kar 720 smučarjev. Ob vlečnici sta dve progi, za začetnike in za zahtevnejše smučarje, progi pa sta osvetljeni, tako da bo mogoče smučati tudi v večernih urah. Sicer pa se bo mogoče smučati v Šaleku pri Velenju od decembra do marca, saj so Velenjčani kupili snežni top. Novo središče v Šaleku pri Velenju bo še posebej prišlo prav šolski mladini, saj je mogoče pričakovati, da čez nekaj let v Velenju ne bo osnovnošolca, ki ne bi obvladal vsaj osnovnih veščin smučanja.
(vš)
OBISKAN OBJEKT
Jeseniška TRIM steza v Završnici pri Žirovnici je bila letos zelo lepo obiskana, saj je sprejela več kot 5000 ljudi. Zato je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pred nedavnim pregledala TRIM stezo in sklenila, da jo bodo prihodnje leto nekoliko obnovili in dopolnili. Obenem pa bodo
prihodnje leto poskušali zgraditi v jeseniški občini še dve TRIM stezi.
V zimskem času pa se Jeseničani in okoličani lahko razgibavajo v telovadnici TVD Partizan, kjer so z novimi rekreacijskimi pripomočki uredili TRIM kabinet.
M. R.
TOLMIN ________________
Zadnja tekmovanja
Občinske delovne športne V namiznem tenisu je v igre za leto 1973 bodo zaklju-	moški konkurenci prvo mesto
čene v teh dneh. Preostalo je še	osvojila ekipa Prosvete, pri žen-
tekmovanje v kegljanju in stre-	skah pa ekipa TIK iz Kobarida.
Ijanju z zračno puško. Prav za ti	V orientacijskem pohodu pa je
dve panogi seje prijavilo največ	bila pri moških in ženskah naj-
sindikalnih ekip.	uspešnejša ekipa Skupščine ob-
Pred dnevi pa je bilo v Tol-	čine Tolmin. Vrstni red: na-
minu tekmovanje v namiznem	mizni tenis — moški: 1. Pro-
tenisu i orientacijskem pohodu,	sveta, 2. Gostol Tolmin, 3. LIP
Nastopile so moške in ženske	Bovec; ženske: 1. TIK Kobarid,
sindikalne ekipe. Med moškimi	2. TIK II. Kobarid, 3. Skupšči-
je iz leta v let večje zanimanje	na občine Tolmin; orientacijski
za ta tekmovanja, kar priča šte-	pohod - moški: 1. Skupščina
vilna udeležba. Nekoliko dfu-	občine Tolmin, 2. AET Tolmin,
gače je v ženski konkurenci,	3. Komunala Tolmin; ženske:
kjer se udeležba številčno ne	1. Skupščina občine Tolmin, 2.
povečuje.	Komunala Tolmin.	MK
Tudi prebivalci Škofje Loke so kot starejše. Škofjeloška telo-dobili svojo TRIM stezo. Steza	vadnica v naravi ni zahtevala
je speljana v bližini škofjeloške-	mnogo finančnih sredstev, nega gradu po prelepih travnikih	dvomno pa je, da šteje med najin gozdovih. Dolga je približno	mikavnejše v Sloveniji. Pred-
dva kilometra in ima enajst po- vsem zaradi lepe okolice in še staj. Poteka malce navzgor ter .lepšega pogleda na najvišje pla-malo navzdol, tako, da je pri- nine v Sloveniji. A. Ul. mema za vse, tako za mladino
Komisija za. šport in rekreacijo pri ZSZS in MZTK Ljubljana je skupaj z tovarno ELAN izdala prvo knjižico iz serije TRIM brošuric, ki nosi naslov SMUČAJ.
Osnovni namen knjižice je, da na enostaven in dostojen način poda odgovore na vprašanja, kako izbiramo smuči in palice, kako se pripravljamo na smučarsko sezono, kakšne so prednosti smučarskega teka in GLM metode učenja smučanja in podobno.
Avtorja knjižice, prof. Janez Šmitek in prof. Janez Virk, sta v celoti podredila svoje pisanje temu namenu. Naš priznani ilustrator MIKI MUSTER pa je knjižico bogato opremil z ilustracijami v. stilu TRIMČKA.
Poleg strokovnih nasvetov in navodil zasledimo na zadnji platnici brošurice TRIM kartonček za osvojitev TRIM značke za l. 1974.
Dobili smo strokovno knjižico o smučanju in propagandno knjižico za akcijo TRIM. Kot smo zvedeli bo v prosti prodaji po 5 din v vseh športnih trgovinah, večja naročila pa sprejema tudi Mestna zveza za telesno kulturo, Ljubljana, Tabor 14.	JANEZ SMON
POJEM ŠIROKE IZBIRE. SOLIDNE POSTREŽBE. ZMERNIH CEN, POJEM D0BRE6A NAKUPA
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
\
PTT delavci ustanovili aktiv
Že od nekdaj imajo PTT delavci v Mariboru zelo razgibano športno rekreativno dejavnost, v katero je vključeno blizu 250 zaposlenih. To pomeni, da se s športno rekreativno dejavnostjo v PTT ukvarja vsak četrti delavec. Da bi športno rekreacijo še bolj razvili, so pred kratkim ustanovili sindikalni športni aktiv PTT delavcev.
Na ustanovnem občnem zboru, kateremu so prisostvovali vsi predstavniki samoupravnih organov v PTT, je v uvodnem referatu direktor PTT Prevorčnik seznanil prisotne z namenom in prihodnjimi nalogami aktiva. Poudaril je tudi pomert športne rekreacije za zaposlene, ter izrazil željo, da bi prav vsi zaposleni bili vključeni v eno izmed organiziranih športnih panog.
V programu dela za leto 1974 so mali nogomet, odbojka, streljanje, kegljanje, namizni tenis, smučanje, šah in hitra hoja. Prav tako bodo posvetili pozornost tudi akciji TRIM, kolesarjenju in izletništvu.
Aktiv že sedaj razpolaga z igriščem za odbojko, dvorano za namizni tenis, šah in streljanje, ter avtomatskim dvosteznim kegljiščem, kije bilo zgrajeno nedavno.
Program dela in finančni plan za prihodnje leto je izredno pester ter nudi zaposlenim možnost izbire različnih aktivnosti v prostem d asu.	J. RAIŠP
Dovje-Mojstrana_____________________ ________________
Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Dovje-Mojstrana spada med najbolj aktivne organizacije v jeseniški občini. Na nedavnem sestanku so člani sprejeli sklep, da skličejo poUtični aktiv kraja z namenom, da se pogovorijo o vseh
oblikah delovanja splošnega ljudskega odpora. Sprejeli so tudi sklep, da ožive strelsko dejavnost v kraju tako, da prevzamejo odgovornost za kadrovska in organizacijska vpra-

Kmalu
dovolj
folij
Povpraševanje po domačih folijah je že davno preseglo ponudbo, pomanjkanje pa zadnja leta najbolj boleče občuti skoraj vsa naša predelovalna industrija, posebno lesnopredelovalna in pohištvena industrija. Kar proizvede edina domača tovarna za izdelavo plastičnih folij v Splitu, je odločno premalo za kritje potreb, zato smo ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej Jugoslaviji, prisiljeni plastične folije uvažati v velikih količinah.
O tem, kako iz leta v leto narašča potrošnja plastičnih folij
kaže že nekaj skopih podatkov: če smo leta 1968 porabili v
Jugoslaviji 2,5 kg folije na prebivalca,. bomo 1975 porabili že 5 kg, leta 1985 pa naj bi vsak Jugoslovan porabil najmanj 14 kg folij. Ko govorimo o vedno večji potrošnji plastičnih folij, ne smemo prezreti tudi njihove vsestranske uporabnosti. V Sloveniji jih največ uporabljajo proizvajalci pohištva, med katerimi je zadnje leto največji porabnik Alples iz Železnikov. Prav v Alplesu namreč skoraj vse svoje pohištvo že oblačijo s plastičnimi folijami različnih barvnih fumiijev. Na uporabo folij se zdaj pripravlja še vrsta drugih podjetij lesnopredelovalne in pohištvene industrije.
Bomo za plastične folije dali še več deviz? Vse kaže, da nam jih čez nekaj let sploh ne bo treba več uvažati. Kranjski Tek-stilindus jih bo namreč začel čez poldrugo leto izdelovati in računajo, da bodo v nekaj letih sposobni kriti domače potrebe.
Za proizvodnjo plastičnih folij imajo Kranjčani vse pogoje, saj bodo imeli po rekonstrukciji na voljo nove proizvodne prostore in potrebno energijo. Trenutno imajo dve predilnici, v vsakem obratu po eno. Po rekonstrukciji bodo v obratu I uredili predilnico, ki bo najsodobneje opremljena in s katero bodo močno povečali produktivnost. Na drugem bregu Save, kjer stoji obrat II, bodo že sredi prihodnjega leta, ko bodo preselili sedanjo predilnico, pridobili nekaj manj kot 10.000 kvadratnih metrov površin. Odločili so se, da bodo nekdanjo tovarno Inteks usposobili za proizvodnjo plastičnih folij, letna vrednost proizvodnje pa bo pri skoraj 100 zaposlenih znašala 130 milijonov dinarjev. Najprej bodo proizvajali imitacije furnirjev in enobarvne folije za lesnopredelovalno industrijo, kasneje pa bo prišla na vrsto serijska proizvodnja plastičnih folij za lesno in grafično industrijo, za industrijo embalaže in vozil, za zdravstvo, kmetijstvo in za druge.
Investicijski načrt za novo proizvodnjo je torej že izdelan, odprto pa je ostalo vprašanje, kje zagotoviti dovolj sredstev zanjo. Tekstilindus namerava pritegniti k sofinanciranju nekatera podjetja, seveda pa računa tudi na kredite Ljubljanske banke.	-iv
Akcija „Počitni&i paket“, ki jo je letos organiziral JAT v okviru programa „Zračni most“,je naletela na presenetljivo ugoden odmev. Z hajsodobnejami letali podjetja
JAT lahko sedaj tudi pozimi potujete na morje in si privoščite razmeroma cenen' ali 14-dnevni počitniški paket. (Foto: A. Ul.)
SKUPNI INTERES ROJEVA
DOBER KOLEKTIV
V prvih devetih mesecih lanskega leta so v Aeru ustvarili za 160,344.000 dinarjev celotnega dohodka, letos pa so v'enakem obdobju dosegli 220,452.000 dinarjev. Osebne dohodke so v tem času povečali za 39 %. Najmanjši je zdaj 1.443 dinarjev na mesec, povprečni pa 2.350 dinarjev. V primerjavi z lanskim letom je ostanek dohodka za 44 % višji. V sklade in v delež za amortizacijo so letos dali 17 % več kot lani. Svoje proizvode so začeli prodajati tudi v tujini. Pred kakima dvema letoma je bil njihov izvoz nepomemben, sedaj pa že dosega poldrugi milijon dolarjev. In vendar imajo njihovi najpomembnejši proizvodi že kar precej let zamrznjene cene.
Pa se spomnimo — ob prebiranju teh čudovitih poslovnih in proizvodnih rezultatov na razmere v celjskem Aeru pred dobrima dvema letoma. Tudi tedaj niso bili gospodarsko na psu. Nasprotno, še kar dobro so poslovali in njihovi osebni dohodki niso bili majhni. Nekaj pa je škripalo v njihovih medsebojnih odnosih. Zagrenjenost in nejevolja sta bili vsakodnevni pojav v kolektivu. In ko je to prekipelo, so se družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, nekateri strokovnjaki in delavci uprli. Direktor je podal ostavko in razen njega je tedaj iz Aera odšlo še nekaj vodilnih ljudi. Prišel je novi direktor, Mitja Mejak, in Uveljavil povsem nove odnose v upravi, pa tudi med strokovnjaki in samoupravo ter delavci. Sprva mu seveda ni bilo z rožicami postlano.
Ko sem po dveh letih spet obiskal njihov kolektiv, mi je direktor med drugim dejal:
„Iz tedanjih napak smo se marsikaj naučili. Pred delcvce smo prišli z odprtimi računi. Hkrati pa smo se kot proizvajalci skušali organiziati v skladu z ustavnimi amandmaji v dobro samoupravno skupnost. Delavci so začeli spoznavati, da je od njih samih, od njihove samoupravne organiziranosti odvisno, kakšno počutje si bodo ustvarili in kolikšne poslovne ter proizvodne uspehe bomo dosegli. Združili smo se s Cetisom in z obratom v Medvodah. Prej smo bili tipični predelovalci, zdaj pa si v Medvodah skušamo sami zagotoviti surovino, torej celulozo. Kakih 1.500 nas je in po mojem mnenju smo se dokaj dobro samoupravno organizirali."
Prav to me je zanimalo. Kako so zastavili svoj samoupravni prav in kako so zagotovili neposredno odločanje delavcev.
USPAVANI KOLEKTIV SE JE ZBUDIL
Tone Erjavec, nekdanji sekretar osnovne organizacije ZK v Aeru, sedaj pa že nekaj mesecev upokojenec in aktivist občinskih organov SZDL in sindikata, ki me je spremljal na tem obiskuje dejal:
„Takrat, pred dvema letoma, ko si zadnjič pisal o nas, je šlo za revolucionarni poseg v tedanje odnose. Prej so o vsem odločali direktor in nekaj njegovih prijateljev. Po tistem sporu pa smo že precej storili, da bi samoupravljane prišlo v obrate, med proizvajalce."
Novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so se začeli uporabljati letos, urejajo pravice drugače, kot so jih urejali predpisi, ki so veljali do konca leta 1972. Kakšne so novosti, boste zvedeli iz knjižice
- POKOJNINA, KOLIKŠNA? K0AJ?
ki jo dobite v CZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, stane pa 10 dinarjev. Knjižico lahko pošljemo tudi po pošti.
Pokazal mi je ,predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Aero", v katerem je zagotovljena popolna samostojnost pri oblikovanju in pri delitvi lastnega dohodka sleherni TOZD. Skupne službe pa bodo kupovale proizvode po internih cenah in jih prodajale po tako imenovanih eksternih tržnih cenah. Iz razlike med obema cenama se bo obračunal dohodek skupnih služb, o konkretnih številkah pa bodo odločale temeljne organizacije s planom.
V predlogu samoupravnega sporazuma so tudi spregovorili o odgovornosti vodilnih organov pri sprejemanju gospodarskih odločitev:
„Če pristojni organ ugotovi, da poslovna odločitev ni bila uspešna zaradi nepravilne strokovne ocene pri sprejemanju te odločitve ali zaradi nepravilnega izvrševanja takšne odločitve, je dolžan tudi ugotoviti osebno odgovornost."
Malčka Šket, predsednica sindikalne konference v Aeru, me je še opozorila:
„Ne vem," je rekla, „če povsem razumete, za kaj gre. Prej je naš kolektiv samoupravno spal. Pred dvema letoma smo se zbudili in do zdaj smo se dogovorili, kako se bomo organizirali v samoupravnih organih. Sporazum o združitvi petih temeljnih organizacij v skupno podjetje Aero bomo podpisali v tem mesecu, nismo pa se dodobra organizirali tam, od koder bodo prihajali delegati v samoupravne organe TOZD in podjetja."
na organiziranost terja tudi dober in samoupravno organiziran sindikat".
Ob koncu smo se dogovorili, da bom spet obiskal Aero čez nekaj mesecev, takrat, so rekli,

ko bodo temeljne organizacij že zaživele in ko bodo že našf odgovore na številna, doslej š£ neurejena samoupravna vprašanja.
JANEZ VOLJČ
.f*
i



sza
%
*
*
v
%
s
s
•»
.>
v
GRADBENO
INDUSTRIJSKO PODJETJE
NOVA VLOGA SINDIKATA
„Poprej je sindikalno vodstvo vplivalo na odločitve organov delavskega samoupravljanja in uprave, in bilo je zadovoljno, če je ob tem storilo kaj koristnega za delavce. V TOZD pa bodo morali odločati delavci sami. Sindikat bo torej nujno moral biti navzoč pri vseh teh odločitvah. Ne vemo še, kako bomo to naredili, kakšne organizacijske oblike bomo uporabili, vemo le, da sedanja samouprav-
*
V
S
I
*
*
*
s
5
s
»d
N
*
*
s
v
s
s
s
s
s
s
s
H
N
s
*
s
*
%
s
s

BETON
ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 33
izvaja vsa gradbena dela na visokih in nizkih gradnjah
proizvaja vse vrste betonskih izdelkov, vštevši z novo tehnologijo in proizvodnjo »glinopor« zidakov, ki so najprimernejši za individualno ter blokovno gradnjo
VSEM OBČANOM OBČINE LITIJA
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO
DELOVNIH USPEHOV!

I 1 rf! I	A	Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bU ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in odgovoru!
tn T J-LTM L _ - _ -	urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni bank*
frtj Mg i* i r	v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — In letna 78,00 din
Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »L>udska pravica«, Ljubljana