Dogodbica brez — morale. Nekje blizu Ljubljane je krajni šolski svet nameraval razširiti šolo za en razred, ker so dosedanji prostori treh razredov pretesni za blizu 400 otrok. V oni šolski okoliš je všolanih več davčnih občin, ki imajo vse besedo pri plačevanju. Občinski odbor domače občine je bil zadovoljen s predlogom krajnega šolskega sveta, vprašati pa je bilo treba tudi druge občine. Tu se je stvar obrnila tudi drugače. Šolski okraj ljubljanske okolice ni samo e*den največjib na Kranjskem, prednjači tudi še glede pomanjkanja šol, v žganjepitju, pobožnosti in neumnosti. Glede teh lastnosti niso posiednji niti na Ižanskem. Odlikuje se ta okolica z nekakšno imovitostjo, zlasti imajo precej gozdov in polja — in ponajveč delavnih moči v Ameriki. Zato vporabljajo za vsakršno delo šolske otroke. 20, 30, celo 60 kron globe od ene hiše na leto zaradi šolskih zamud ni tukaj nikaka izjema. Večje kot je posestvo, tem več je tudi zamud in seveda tudi glob. Imovitejši možje so tudi občinski odborniki in šolski svetovalci. Taki možje so se torej zbrali na poziv okrajnega šolskega sveta nekega lepega dne v šoli in sklepali o njeaem razširjanju, med njimi je bil eden, ki je plačal že dotlej samo 68 kron kazni tisto leto. Volk — ovci sodnik. Mi ne maramo nobene šole. Še to poderimo ali jo pa prodajmo! Otroci se ne nauče nič. Dajte nam otroke domov. Otroci naj pasejo, delati naj se uče. Kaj jim pomaga učenost. Vsak dan so bolj neumni. Ti učitelji niso za nič. Sami liberalci so, za to nas spravljajo v nesrefio. Stran z njimi! Ne maramo učiteljev, ne maramo šol! Ne damo nič! Kako mučen položaj, za navzočega šol. voditelja iu c. kr. okr. šol. nadzornika! Mož jim je sicer povedal, da otroci, ki zamujajo šolo in sp za nje plačuje stotake šolskih kazni, ne morejo biti deležni pouka, ne morejo napredovati. Zato ni kriva šola, ako ne znajo nič, — vse to ni zaleglo mnogo. Potemje izjavil tudi nadučitelj, da učenjaki še niso iznašli golide, ki bi v njo nalili učenosti, pa bi jo učitelji nosili za otroki na pašo, ker bi jo ne vem kako, spravljali v trde butice. nOtroke pošiljajte redno v šolo. Skrbite, da bodo imeli tudi v vas samih dober zgled, potem ni dvoma, da se bodo nekaj naučili. Potem pridite in zabavljajte! Zabavljali so tudi brez tega. Saj tudi ni bilo možno drugače. Isti župnik, ki se je prej tolikrat izjavil, da je IV. razred potreben, ker bi kaplan dobil potem .160 K na leto za pouk, dočim ne dobi od treh razredov in istega števila otrok nič, isti župnik je glasoval proti razširjanju šole in hujskal svoje pristaše proti šoli, češ: tu gre samo za to, da bo irnel nadučitejj 50 K več opravilne doklade. S tem je bila stvar pokopana. Akti so romali k dež. šol. svetu, da se ne vrnejo nikdar več. Vižanskem Izraelujebil tisti dan takšen praznik in takšno veselje, da niso krulili prešiči, marveč ljudje, ki trdijo s ponosom, da so potomci nekdaj tod divjajočih Turkov. Ljudstra glas je pa božji glas, to vemo, posebno tedaj če ndobro naše ljudstvo" trobi v klerikalni rog ia pridno polni znano bisago. 0. kr. dež. šol. svet se je te dni pomotil ali je pa zabil to pri slovico; zakaj v tistem kraju blizu Ljubljane je sklenil razširiti ondotno šolo v štirirazrednico. In proti temu ni rekurza. Zato pa sedaj javkanje na vseb koncih in krajih, da ni pravice na svetu; seveda jo ni in tudi ne morale. Lni