KRENNERJEVA BOLNIŠKA BLAGAJNA Ločani poznamo staro loško tovarno sredi mesta. Danes je v njej tovarna Šešir. ki je nastala po prvi svetovni vojni. Nekdaj so na tem mestu stali gospoščinski mlini in mestno kopališče. Že na začetku prejšnjega stoletja se kot zakupniki mlina omenjajo Krennerji, ki so v Loko prišli iz nemških dežel. Sredi prejšnjega stoletja je na teh vodnih po gonih pričel tekstilno tovarno Franc Krenner. Izdelovali so predvsem volnene koče. V sedemdesetih letih mu je sledil Alojzij Krenner. Ta je oskrbel Loki elek triko. Loška elektrarna iz leta 1894 je bila prva javna elektrarna na Kranj skem. Družina se je čutila vedno nemško orientirano in je za občevalni jezik nava jala nemščino. Silno pa so spoštovali tudi domač jezik, saj so vse pogodbe in drugi razni javni zapisi v zvezi z njihovo tovarno vedno dvojezični. Takšni so po godba z občino glede elektrike, Krenner- jevi ceniki elektrike, pa tudi vložna knjiga njegove bolniške blagajne, o ka teri bomo nekaj povedali. Vedno nam je v spominu tarnanje sta rejših, kako v starih časih ljudje niso bili zavarovani za bolezen, invalidnost in starost. Temu lahko pritrdimo, bile pa so tudi izjeme. Iskane so bile državne službe, dobro so bili preskrbljeni žele zničarji, poštarji, oficirji, državni urad niki itd. Na slabšem pa so bili delavci, kmetje pa še do pred kratkim. Takšne vrste ljudje so si pomagali na različne načine. Bolniško blagajno so si organizi rali pri raznih društvih, npr. pri Društvu rokodelskih pomočnikov, pri Gasilskem društvu itd. Eden najstarejših dokumentov, kako so se morali delodajalci potruditi za delavce, ne povsem po svojih željah, ampak na pritisk države, je primerek Vložne knjige delovršbene bolniške bla gajne za tovarno blaga iz ovčje volne tvrdke Alojzij Krenner v Škof j i Loki. Gre za knjižico bolniške blagajne z dvo jezičnim formularjem. Leta 1888 je Avs trija sprejela za takrat kar dobro zako nodajo za bolniško zavarovanje delav cev. Krenner se je zakonodaji takoj od zval in pod zaporedno št. 77 imamo leta 1889 vpisano delavko iz Studenca v Ško- f ji Loki, danes Jegorovo predmestje. Ma rija Koprivec je bila takrat stara 15 let in so jo zavedli že kot polnoletno delav- Knjižica bolniške blagajne za Marijo Koprivec (dvojezična prva stran, hrani Zgodovinski ar hiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki) 251 ko. Dnevno plačo so ji že na prvi strani določili na 40 krajcarjev. Poglejmo nekaj zanimivejših določb. V bolniško bla gajno so sprejeli vsakega takoj ob na stopu službe, za prenehanje pa so bili navedeni različni razlogi. Plače v tovarni so bile takšne, kot jih je določila oblast za Kranjski politični okraj, kamor je takrat spadala občina Škofja Loka. Po stavke je lahko spreminjala le oblast. Dnevne mezde so bile za leto 1889 zapi sane: možki mladostni pomožni delavec je dnevno zaslužil 30 kr., delavec 60 kr.. preddelavec 100 kr., ženska mladostna pomožna delavka 25, delavka 40 kr. Zapisali smo dobesedno in mladosten pomeni mladoleten. Za delo je bila mla- doletnost drugačna, kot npr. za poroko ali za dedovanje in v drugih primerih. Vsak član je moral dobiti knjižico že prvi dan. Trgali pa so delavcu takole. Vsak družabnik je vplačeval dva kraj carja od vsakega goldinarja mezde, tvrd- ka pa je dajala polovico tega zneska, torej krajcar. Posebnosti so bile za urad nike z visokim letnim zaslužkom in za vajence. Podporo se je lahko začelo ko ristiti takoj po vstopu v službo. Podporo so dobivali v času bolezni, pa tudi v slučaju nesreče, vendar ne dlje kot 20 tednov. Zastonj je bilo zdravniško zdravljenje in zdravila, od treh dni na prej 60 % bolniške od zaslužka, ki bi ga sicer zaslužili pri delu. Porodniškega dopusta je bilo predvidenega štiri tedne. Pogrebnino so izplačevali v dvajsetkrat- nem znesku dnevne mezde. Kdor je zbo lel za isto boleznijo v osmih tednih, so mu šteli to bolezen kot nadaljevanje prve bolezni. Zdravniške odločitve so bile v rokah zdravnika. Če je ta odločil odhod bolnika v bolnico, je to blagajna plačala. Pri zdravljenju v bolnišnici so po odtegljajih bolnišničnih stroškov preostali del bolniške dali bolniku na roko ali pa svojcem, ki jih je vzdrževal. Stroške v bolnici so plačevali po zad njem razredu. Bolniško so izplačevali Vplačila v bolniški blagajni od leta 1889 do 1895 (hrani ZAL, Enota v Škofji Loki) 252 vsako soboto. Seveda so bolezen in bol niško strogo kontrolirali. Družabniki, ki so si nakopali bolezen nalašč ali vsled zakrivljene udeležbe pri tepežih in ruva njih ali vsled pijančevanja, so smeli za htevati le prosto zdravniško postrežbo in zdravila. Računovodski del bolniške blagajne so kotrolirali podobno kot fi nance v takratnih zadrugah in društvih. Volili so predstojništvo, nadzorni odbor. Redne občne zbore so morali sklicati vsako leto. V primeru kakšnih hujših nerednosti pa je blagajno prekontroli- ralo okrajno glavarstvo v Kranju. Pokoj ninsko zavarovanje delavcev pa se je uveljavilo dosti pozneje, v polni meri šele po letu 1945. Paket kmečkega zava rovanja pa je najmlajši in še danes nima potrebne tradicije, po domače bi rekli, še ni brez pripomb. France Štukl 253